!■£' v Poitnlni plačan« v gotovini R^lllNaHl iLustRovAn 6ru ž 'i it s k 'i tebniK iz h A) A v čet Rte k lil. leto V Ljubljani, 3. decembra 1931 &tev. 49 Napačna zveza Zimska zgodbica N a p i s a 1 L. W a 1 d a u Vos zmeden je Ivo Lesnik odložil telefonsko slušalko in se zagledal pred se. Še danes se mora torej oskrbeti s popolno smučarsko opremo in jutri dopoldne ob desetih se začne pouk! In še pred nekaj minutami ni niti v sanjali mislil na to! Če to ni noro! JNa lepem se oglasi telefon in neki glas, ženski glas — pa kakšen glas! Kakor zvonec, jasen in čist in pojoč; zaljubil bi se v ta glas! In ta glas zagostoli: „lu Mira lravnova, Marnova ulica štirinajst. Oddali ste oglas, da bi se radi učili smučanja. Ali ne bi hoteli poskusiti z menoj? Imam že več prvenstev, mimo grede naj povem, da mi je tri in dvajset let, in..." Ko ji je hotel ugovarjati, da je očividno napačno zvezana, se je začudila: „Saj je vaša številka dva in štirideset petnajst?" Moral ji je dati prav. „No vidite, potem je v redu. Najbolje bo, da se kar koj oskrbite z vso opremo, dobite jo najceneje v trgovini Smuk & Co. Torej jutri dopoldne ob desetih, kaj ne? Dobiva se na Močnikovem nabrežju, za šolo, jeli? Seveda bo jutrišnji pouk docela brezobvezen. Mislim pa, da se bova sporazumela. Torej naj lepša hvala in do svidenja! Smuk!" In ko se je hotel še poMedn jikrat upreti, je postal glas na drugem koncu iznenada čudno proseč: „Prosim, ne odrecite! Z menoj boste gotovo zadovoljni!" In tedaj je Ivo Lesnik, ki ni pri svojih tridesetih letih še nikdar mislil na spori, kaj šele na smučanje, pristal, in ko se mu je l jubki ženski glas navdušeno zahvalil, se je celo priklonil pred telefon. Tako, in zdaj ima... Drugi dan, točno ob dese-I di dopoldne, je stal na Močnikovem nabrežju za šolo mlad gospod v temnomodrem smučarskem dresu in se krčevito oklepal novih smučk. Vse okoli njega se je srebrno lesketal sneg v žarkih zimskega solnca; tam za mestom pa se je vabeče vzpenjal deviško bel grič. In zdajci se je pojavila zraven njega drobna vitka dama, mladostna in cvetoča v ostrem zimskem mrazu. In njen srebrni glasek je pozdravil tako sladko, da je bilo Lesniku mahoma čudno praznično pri duši. Trdno ji je stisnil roko, ki mu jo je neprisiljeno ponudila. In ko ji je pogledal v oči, se mu je zdelo, da se je njegov pogled potopil v dvoje brezdanjih gorskih jezer... Prvi pouk je končan. Zbit je, niivon si ne bi bil misli i da smučanje tako utrudi, i Vida v ousi mu je veselo. In neprestano blagoslavlja tiskarskega škrata, ki je postavil v oglasu, na katerega se je ona sklicevala, krivo telefonsko številko in tako pripomogel do napačne zveze. Saj stoji zraven njega na jdražestnejše bitje, kar jih je kdaj srečal na svoji življenjski poti. Tako mu je, kakor bi mu plalo v žilah iskro madžarsko vino, kakor bi mu v duši prepevali slavci pomladno pesem! In potem drugi dan, in tretji, spet in spet! In mahoma se je zavedel: nikdar več je ne izpusti, ker je ne more izpustili! Čedalje tišji so posta-Se nadaljuje na str. 683 MARLENE D1ETR1CH IN McLAGLEN V II,MU „X-27« (Parana unl) SRCE V OKOVIH Roman Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. štev. letošnjega letnika „Romana“. Da-našnje nadaljevanje je 41. Peta knjiga POT V ŽIVLJENJE „Na Kregarjev dom!“ Branko je naglo oblekel plašč. Detektiv je jel počasi razumevati, kaj namerava. „Na Kregarjev dom? Ali imate revolver s seboj ? Utegnili bi ga potrebovati." „Vzamem ga.“ Segel je v predal nočne omarice in vtaknil v žep orožje. revolver. Potem je skočil v sosednjo sobo in poklical Mitjo. Malo nato so že sedeli v avtu. Žarometi so zableščali. Avto je zaropotal in sunkoma potegnil. * Dobre pol ure in avto seje ustavil nedaleč graščine. Detektiv je utrnil žaromete in zapeljal avto med drevje na travnik, kjer ga ni mogel nihče videti. „Zdaj si razdelimo vloge." je dejal Branko. „Vidva gresta naprej. Pozvonita pri vratih in zgrabita onega, ki bo odprl. Zvežita ga in napravita neškodljivega. Če bi bil to Kregar sam, ga privedita sem. Počakam vaju pri vhodu v park. Razumela?" „Da!“ „Potem pojdita oprezno po hiši. Mislim, da Kregar nima dosti 1 judi ?“ ..Ne. Tri ali štiri." „Prav! Kogar srečata, ga primita in napravita z njim tako kakor z onim, ki vam bo odprl. Le pazita, da pojde vse brez hrupa. Če ne, je vse izgubljeno. Razumela?" „Da!“ ..Preiščita sobe in če najdeta kje otroka, ga prinesita sem. Potem začnem jaz." „Dobro." „Zdaj vesta vse. Vajina naloga je težka, vendar vama zaupam!“ Dve senci sta izginili n parku. * Dolgo je čakal. Minuta je tekla za minuto. Nikjer ni bilo čuti glasu. Vse je bilo praznično mirno. Le malo luči je gorelo v graščini. Le nekaj oken je bilo svetlih. Kaj se ta trenutek godi za njimi, kaj se bo zgodilo čez nekaj časa? Ali jima bo uspelo? Ali bo dobil igro, ki jo igra? Branko je čutil, kako mu nekaj stiska srce. Ni bil strah, bila je le neka tesnoba, ki jo je čutil zmeraj, kadar je stal pred odločilnimi trenutki. Potem je nenadoma začul v bližini korake. Zaškripali so na pesku in prihajali čedalje bliže. Stopil je na stezo, da ga je obsijala mesečina. V temi je komaj razločil detektiva, ki ga je iskal. Vračal se je sam... Kje je Mitja? Kaj se je z njim zgodilo? Naglo je stopil detektivu naproti. „Kje je moj prijatelj?" .,V graščini." ,, Al i se vama je posrečilo?" „Vse!" „Ljudje so zvezani?" ..Da." „Kje je Kregar?" „V svoji sobi. Videl sem ga skozi kijučaynico.“ „In otrok? Ali sta ga na- šla ?“ »Zaklenili so ga v neko ^o-bo. Nisva mogla dobiti klju- ča. Zato straži vaš prijatelj vrata, da se mu ne bi kaj zgodilo." „Dobro!" „Stopitc brž gor!" „11 m," mu je takrat rekel detektiv. „Če se ne motim, je Kregar pravkar pozvonil." Ne da bi še naprej poslušal detektiva, je Branko stopil v graščino in stekel po stopnicah. V veži, nad vrati je slišal zvonec, ki je nestrpno nekoga klical. Branko se je ustavil pred v ruti. Nagel pogled skozi ključavnico mu je vse povedal. Kregar je pravkar vstal in stopil k vratom. Pritisniti je hotel na kljuko, tedaj pa so se vrata sama odprla. Branko je stopil na prag. Sedemnajsto poglavje ZOB ZA ZOB! Kregar prvi trenutek obiskovalca sploh videl iii. Preveč je bil zatopljen v svoje misli. Ko pa ga je Branko odrinil in stopil na sredo sobe, da ga je obsijala luč, je prebledel. Ta obraz! Predobro mu je bil znan, prevečkrat ga je gledal v brezkončnih nočeh, ko je zaman hrepenel po s pa n c u... Mrzel pot mu je stopil na čelo. Ko da ne verjame svojim očem, ko da vidi prikazen. je stopil bliže in iztegnil roke kakor v obrambo. Hotel je zavpiti, toda njegovo grlo je bilo suho in krik je zamrl. >reden je še prišel na ustnice. -,e z muko je zajecljal: „Kdo ste: „Ali se me ne spominjate?" je bil mrzel odgovor. Tudi ta glas je Kregar poznal. »Ne... kdo ste?” je ponovil. Branko mu je velel z roko, naj sede. „Res me ne poznate?" je mrzlo ponovil. „Ne spomin jate se mer Kregar je pobesil glavo. O, dobro se ga je spominjal, dobro je vedel, kdo stoji pred njim, po kaj je prišel. Toda odgovoril ni. Ko je dolgo nato spet dvignil glavo, je bila v njegovih očeh zapisana groza. „Mislil sem. da ste mrtvi...” je izdavil. „Haha," se je zasmejal Branko. Ob tem smehu je Kregarja mrzlo izpreletclo. „Če bi bilo po vaše, bi bil mrtev, da,“ je nadaljeval mladi mož. „Pa je usoda drugače hotela. Uprl je svoj mrzli pogled v Kregarja. „In zdaj sem prišel k vam...“ »Kaj hočete?...” je tiho vprašal graščak in si obrisal znojno čelo. „Oko za oko, zob za zob!" je ledeno odvrnil Branko. ..Prišel sem. da uredim račune z vami.” Pri teh besedah je Kregar planil pokonci. S široko odprtimi očmi je zasrepel v Branka. »Kaj sem vam storil?” je zajecljal. „Kaj mi hočete?” »Sedite, Kregar. Ali imate tako slab spomin? Ali ste že pozabili? Ne veste, kako je bilo takrat... na fronti? Poslali ste me v boj, da bi se me iznebili, da mi ukradete dekle. Mislili ste, da me pošiljate v smrt, mislili ste, da se ne vrnem. Ste že pozabili?" Ne da bi čakal odgovora, je nadaljeval: »Potem ste se vrnili domov. Zorn je postala vaša žena. Ona, ki je nosila pod srcem mojega otroka. Nalagali ste jo. pregovorili ste jo. ne, prisilili,. da je postala vaša. Ste pozabili?" TVORNICA CIKORIJI im N'//€©/, OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Kregar ni odgovoril. Ves beden, zvit v dve gube, je sedel, kakor bi pritiskala težka skala na njegova ramena. »Kaj boste odgovorili? Kako se boste opravičili?” Kregar jeva roka se je trdo oprijela mize, da so se mu nohti zasadili v les. »Ko sem ležal brez zavesti, ranjen na smrt, ste mi ukradli njeno sliko in njeno pismo. Kje je pismo?” Kakor bi bil izgubil vso voljo, kakor bi bila zamrla v njem sleherna iskrica upora, je Kregar vstal in topo stopil k pisalni mizi. Odprl je predal in vzel iz njega pismo in sliko. Položil je oboje na mizo. Mladi mož je vzel sliko v roko. Na njej so se še videli sledovi krvi, njegove krvi. »Ni vas zazeblo, ko ste začutili na sliki kri? Ni vas bilo groza? Ni vas bilo sram svoje strasti, svoje zavrženo-sti ?” Pismo in slika sta mu zdrknili iz roke. Stopil je k oknu in hladno dejal; »Velik je najin račun, Kregar. Danes je Zanj napočila ura plačila. In tudi za vaše druge neporavnane račune. Za umor v igralnici. Za vaše sleparije, ki so stale nekaj ljudi življenje. Za napad na ruskega inženjerja...” Kregar se je stresel. »Da. tudi to vem. Jaz sem bil tisti, ki sem ga rešil. In jaz sem vam takrat strgal krinko z glave.” »Kaj mi hočete?” je zajecljal Kregar. Njegov obraz se je bil v teh nekaj minutah postaral za deset let. »Kaj vam hočem?” je ledeno odvrnil Branko. »Nič, gospod Kregar — to opravi sodišče.” Kregar je vztrepetal. »Jutri pridejo po vas,” je neusmiljeno nadaljeval Branko. »Upam, da jih boste počakali...” S težkim korakom je stopil k mizi. »Oko za oko, zob za zob!” Mladi mož je vzel klobuk in se obrnil k vratom. »Tako bo najin račun poravnan. Če pa ga hočete drugače poravnati... brez hrupa... zaradi nje, ki ste jo onesrečili...” Segel je v žep. V njegovih rokah se je zasvetil revolver. Položil ga je na mizo. Nato je počasi stopil proti vratom. »Zbogom. Kregar!” Vrata za njim so se zapila. Koraki v veži so naglo zamrli. Kregar je ostal sam. Osemnajsto p o g 1 a v j e SVIDENJE Ko je Branko prišel po stopnicah dol, ga je v veži že čakal detektiv. »Brž, skriti se moramo. Pravkar sem začul avtomobil, ki je zavozil na dvorišče.” Mladi mož si je segel z roko po čelu, kakor da hoče pregnati težke misli. Prav-karšnji razgovor je tudi na njem zapustil sledove, 46. št. nam primanjkuje za zalogo Zato prosimo vse tiste cenjene naročnike in bralce, ki bi jo lahko utrpeli, naj jo blagovolijo poslati naši upravi proti odškodnini 2 Din. Reflektiramo samo na čiste, nepoškodovane izvode. — Uprava ..Romana". „Kclo?“ je kratko vprašal in instinktivno skočil k najbližjemu drevesu. Detektiv se je splazil za njim. ,.Ne vem. Moram iti gledat.“ Neslišno je smuknil v senci drevja k vrtnim vratom. Preden je minila minuta, je bil že nazaj. K redar jeva žena.“ Branko se je stresel. „Sama?“ je zajecljal. ..Ne, neki moški je z njo." V prvem trenutku je hotel mladi mož steči k njej in ji zastaviti potj, toda premagal se je. Prihajala je po stezi. Skozi gosto vejevje je tu pa tam prodiral bled žarek mesečine. Sredi poti je obstala, skoraj tik ob njem. Videl ie njen trpeči obraz, njene drhteče ustnice. Njenega spremljevalca ni poznal. „Kdo je oni?" je vprašal šepeta je. ..Mož njene sestrične,“ je prav tako tiho odgoVori 1 detektiv. Branku je odleglo. Ko je hotela stopiti naprej, proti vratom, ga je nekaj prijelo. da se ni mogel več premagati. Skočil je iz sence proti njej. „Zora!“ Mlada žena se je obrnila. Ni spoznala njegovega glasu, tako ga je izpremenilo nenadno razbu r jen je. .,Kdo je?“ Njen spremljevalec mu je stopi 1 nasproti. ..Kdo ste? Kaj bi radi?“ Posvetil mu je z žepno svetiljko v obraz. Tedaj je Zora kriknila. Spoznala ga je. Kakor v sanjah je stopila k njemu. ..Branko!" Komaj slišno je izrekla te besede. Zdelo se ji je, da se ves svet vrti okrog nje. in obšla jo je bolečina, da bi bila zavpila. Potem se je zavedla. Njena drobna ročica se je nehote iztegnila proti njemu. Branko jo je pobožno stisnil. S tem stiskom roke je povedal vse, česar je bilo prepolno njegovo srce. Takrat je nenadoma počil strel. Zora je prebledela. ..Kaj je?“ je vprašal Vinko. ki je bil nema priča nenadnemu svidenju. Branko ni odgovoril. Obrnil se je stran. .,K je je Marko ?“ se je takrat utrgalo iz Zore. V prvem trenutku je bila skoraj pozabila nanj. Zdaj se je spet oglasila mati v njej. Ne čakajoč odgovora je šla naprej po stezi, kjer je že tolikrat hodila. 7 o u urah barva’ P|esira in ke' lc v uian mi-n0 snažl oblekei klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in I ka domače perilo tovarna J O S. REICH S strahom v srcu je odrinila težka vrata, ki so bila le priprta. Potem je šla po stopnicah v prvo nadstropje. Niti opazila ni, da gre Branko za njo. Prišla je na hodnik, kjer je bila na koncu otrokova soba. Pred vrati je stal Mitja. Mlada žena je obstala in ga nezaupno premerila. „Nc boj se. Zora,“ se je takrat za njenim hrbtom oglasi! Branko. ..moj prijatel j je. Straži." ..Vrata so zaklenjena," je povedal Mitja. ..Ali bi jih vdrl ?" „Ključa ne moreš najti?" ..Ne. Menda ga ima vratar. Preiskal bi ga bil, pa leži zvezan v veži. Ker mi je detektiv ukazal, naj se ne ganem odtod..." ..Vlomiva." jo velel Branko. ki jo videl, da postaja Zora nestrpna. Mitja je uprl svoj široki hrbet v vrata. Ukrivila so se, toda vdati se niso hotela. Sunil je še enkrat, da so zableščala. Ta ropot je prebudil Mar ka, ki je še zmeraj spal. Prvi trenutek ni vedel, kaj naj to pomeni, potem pa se je spomnil vsega — kako so ga nenadoma odvedli in zaprli, kako sovražno so ga vsi gledali in kako grdo so z njim ravnali. Prestrašen je za jokal. Zlezel je s posteljice, da bi se skril. Tedaj pa je začul glas, ki ga je poznal. Mamin glas je bil. ..Mamica!" Stekel je k vratom in jel s svojimi šibkimi ročicami udarjati po njiu. ..Marko, pazi! Idi nroč od vrat!" Umaknil se je. Še poslednji M lijev napor. Vrata so se vdala in se razletela. Vhod je bil prost. Prvi je skočil v sobo Branko. Privil je luč, vzel Marka v naročie in ga prinesel Zori. Malček je skozi solze, ki so mu še zmeraj silile iz oči, spoznal mamico in iztegnil juoti njej ročice. Vsa srečna ga je Zora pritisnila na svoje srce. Branko je gledal zdaj n jo. zdaj otroka. In v tem trenutku se mu ie zdela Zora tako lepa. kakor še nikdar. Zdaj ni bilo več skritega strahu v njenih očeh. zdaj je bila sama sreča Potem pa se je njegov obraz nenadoma izpremenil. Mlada žena je ostrmela. Ni razumela. Zdajci pa jo je obšlo spoznanje: Brankove oči so obvisele na otroku. Konec p r i li o d nji? Mnogim stvarem gre prav tako, kakor mn. glm dobrim ljudem Dokler jih ne 8^o’namo, jih niti ne prgrf§*mo; ko pa jih spo7namo, i'h ne moremo veft pogrešati Prav tako gre : Bežekovim testeninam za|amteno 8 jajčne kval SŠfK* Z60D0VINIK1 ROMAN • NAPISAL M1CHEL 2ČVACO O, groze! Kjo naj pobegne? Kje naj ubeži sulicam?... Ni izhoda! Ni ga! Zdaj je pod obokom!... Stopil je na Most vzdihov... in zdajci se je z 'drugega konca tega hodlnika pogubljen-cev prikazala druga skupina jeklenih oklepov, ,z naježenimi bodicami, nema kakor prva... Roland je bil oklenjen z obeh strani! In takrat so se sulice zganile in pritisnile nanj, na njegova prsa, in ga stisnile v zidno vdolbino za njim... In tam so se mahoma zadrgnile okoli njegovih nog, njegovih rok in njegovih prs verige, da se ni mogel več zganiti... In tedaj sta obe četi nemih pošasti izginili... Topo, kakor brez občutja, je Roland strmel pred se... In njegove oči so zagledale kamenit sedež, kamor so posadili obsojence, preden so jih kaznovali... ne usmrtili!... Toda ta kazen je bila še strašne jša od smrti. Kakšna kazen? Roland je zagledal skupino mož, ki je prihajala proti njemu po mostu. Ti možje so se ustavili pred kamen iti m stolom — pred stolom mučenikov!... In na ta stol so privezali nekega moža. ki ga je prineslo šest vojakov vsega zvezanega: ta mož je imel glavo pokrito s črnim suknom kakor obsojenci... In ko so ga čvrsto privezali na kameniti sedež, se je četa razmaknila, da ga je Roland mogel videti. In nekdo je izpreg.)-voril: .,Odkrijte mu obraz!...“ Tedaj je Roland spoznal velikega inkvizitorja — in moža 5. nadaljevanje zraven njega je tudi spoznal: bil je krvnik. Krvnik je snel obsojencu črno sukno. Z otrplih Rolandovih ustnic se je utrgal strahoten krik, krik brezdanje groze, krik, ki ni bilo nič več človeškega v njem: ..Oče!... Saj to je moj oče!...“ Ko je zagledal svojega očeta privezanega na kainenitem sedežu, je mladi mož pozabil, da je tudi sam v okovih; njegove mišice so se napele v nečloveškem naporu, da so se mu ž^le na Čehi in na sencih nabrale v višnjeve svaljke... Zaman! Členi verig so se mu zarezali v meso ita poslednjič v življenju!... In njune ustnice, trepečoče v drgetu vročice, so mrmrale neslišno slovo, ki sta ga le njuni srci razumeli... Takrat se je spet začul Fo-scarijev glas: „Candiano, sodišče vam v svoji modrosti podarja življe-11 je... Roland je vztrepetal. Njegove oči so za trenutek zapustile očetov obraz in z neizrekljivo grozo zasrepele \ velikega inkvizitorja. Stari Candiano je dvignil glavo: „S kakšno pravico me je sodišče sodilo, ne da bi me bilo zaslišalo?'1 Njegov glas je bil čudno miren. „Sodišče,“ je odgovoril Fo-scari, „se je ravnalo po zapovedih, ki mu jih narekuje naj višja blaginja republike. Sodilo vas je in obsodilo. Življenje vam bo ohranjeno... Toda naj višji Svet je spoznal za potrebno zavarovati se, da ne boste nikdar več mogli škodovati republiki..." »Razumem!" je grenko odgovoril Candiano. „Zbrali ste se v temi ko strahopetci in -sklenili, da me vržete v ječo, od koder se nikoli več ne vrnem. Prav! Joda pazite — nekega dne bo nebu in zemlji zadosti zločinov, ki jih kupičite samo zato, da zadostite svojemu slavohlepju! Kaj mi morete očitati? Da sem preveč spoštoval ljudske pravice! Da nisem žrtvoval ljudstva vaši neutešljivi žeji po oblasti in vašim zavrženim naklepom... Prav! Kaznujte me, da sem bil čuječ varuh naših zakonov, da sem mislil in delal po zakonih večne pravice!... Toda moj sin — kaj vam je on storil? Dvajsetleten otrok je, gospodje! Če vam je ostala le trohica človeškega čuvstva v srcu, mu prizanesite! Prizanesite nedolžni deklici, ki ga objokuje! To je moja poslednja prošnja. Za to ceno z veseljem pristanem, da končam v najhujši ječi svoje življenje!...” 4,Candiano," je mrzlo rekel Foscari, „čez eno uro boste prosti!..." lvrik veselja se je izvil iz Rolandovega grla. iNjegove z verigami okovane roke so se iztegnile proti starcu in v očeh so se mu pokazale solze. „Oče! Oče, prosti ste! Bodite blagoslovljeni, Foscari!" Mrk usmev je skrivil ustnice velikega inkvizitorja. Candiano pa je vztrepetal od) groze in njegov obraz je postal bled ko mrlič. ,,0!“ je zajecljal. „Ne, ne, tega ne bodo storili!... To bi bilo preveč nečloveško!*' Nesrečnež je razumel! Zakaj vedel je... vedel, kakšno svobodo daje Svet Deseterice tistim, ki jim hoče onemogočiti, da bi škodovali republiki! „Krvnik,“ je zdajci izprego-voril Foscari, „stori svojo dolžnost!" „krvnik!“ je zaječal Roland. „Kaj naj počne krvnik, če je moj oče prost!... O!" je mahoma zaječal, „to je strašno! Milost, gospodje, milost! Milost mojemu očetu!... O. strahopetci! K meni!... Ne, ne!... Milost! Milost!" ..Roland! Roland!" je zavpil stari Candiano z glasom vzvišenega samozatajevanja. „Ne glej ' i *« sem!.,. Toda Roland je gledal! Roland je videl!... Njegove oči se niso mogle odtrgati od nečloveškega prizora. Glodal je... in videl... videl vse... do konca... Gledal je, z naježenimi lasmi, mrliški znoj mu je trepetal na čelu in njegovo telo se je zvijalo v nadčloveškem naporu mišic, ki so hotele streti verige... Tole je videl: V trenutku, ko je Foscari dal usodno povelje, je krvnik stopil h Candianu in mu položil na obraz kovinasto krinko. V notranjščini krinke, tam, kjer pride na oči, sta bili na njej pritrjeni dve jekleni bodici, kratki in drobni ko dve šivanki... Krvnik je prijel z levico obsojenca za glavo. Roland je kriknil kakor brez uma, nato pa se je njegov glas zlomil v obupno ihtenje. Krvnik je z desnico prijel krinko in jo pritisnil starcu, ki se je upiral s poslednjim ostankom življenjskega instinkta, z vso silo na obraz. Dva strašna glasova sta pretrgala mrtvaško tišino: rjovenje groze in onemoglo hropenje. Zahropel je Roland, ki se je brez zavesti zgrudil na zemljo. Zarjovel je stari Candiano, ki mu je bil krvnik z enim samim prijemom roke snel krinko in razvezal vezi. Sunkoma je planil na noge in iztegnil roke... in na njegovem obrazu sta zazijali dve krvaveči votlini... Krvnik mu je bil iztaknil oči! Candiano je bij slep za zmerom !... Strašno dejanje je bilo opravljeno tako spretno, da so nesrečnežu oči komaj zakrvavele. Le njegove trepalnice, ki so krčevito trzale od bolečine, so se široko odprle, da je bil pogled na ta grozni obraz z. dvoma črn- kastima in krvavečima jamicama še strašnejši... Starec je kakor iz uma stopil naprej, zadevaje se ob nevidne ovire in krčevito mahaje z rokami. In iz njegovih ust se je brez prestanka trgala hropeča tožba... Dva moža sta ga prijela za roko in ga odvedla iz dožcve palače. Na nabrežju jo čakal čoln. Posadila sta slepca vanj. Čolnar je odrinil od brega in čoln se je začel naglo oddaljevati. Ko je pristal, je na bregu že čakal voz, ki sta bila vanj vpre-žena diva velika konja. Moža sta posadila slepca v voz kakor poprej v čoln. In konja sta se spustila v skok. Tekla sta dolge ure in se naposled ustavila v neki vasi. Tam sta moža postavila slepca na cesto. Candiano je čutil, da sta mu obesila na hrbet nekako vrečo, v roko pa mu potisnila palico. In potem je slišal glas, ki 11111 je rekel: „V vreči imate kruha in deset srebrnikov. Predi vami je vas, kjer boste našli usmiljene duše. Idi te, gospod... in Bog z vami!" Candiano, od groze in bolečine pol blazen, je obstal sredi ceste in poslušal, kako se je voz, ki ga je pripeljal, naglo oddaljeval... kako je ropot koles polagoma zamrl in se izgubil v daljo. Takrat je starec pobesil glavo in iz njegovih brezizraznih oči sta privreli dve solzi... Ob strahotnem prizoru se A bil Roland brez zavesti zgrudi! na tla- Foscari in njegovi ljudje so potrpežljivo čakali, da se mlademu možu vrne zavest. Čez kakih dvajset minut, je Roland odprl oči in se z blodnim pogledom ozrl okoli sebe. .,Roland Candiano!" je poklical Foscari. Mladi mož ga je začudeno pogledal, ne da bi bil odgovoril. ..Roland Candiano, ali me slišite?... „Kdo me kliče?... Ali ste vt, oče moj?" ,,Roland Candiano, sporočiti vam moram sklep najvišjega Sveta. Poslušajte..." „Ti si, Leonora!" je rekel mladi mož z nasmehom. „Ali vidite, oče, koliko lepote in neskončne nežnosti je v njej..." „Roland Candiano!" je povzel veliki inkvizitor. „Upor, ki ste ga zanetili z očetovo pomočjo. je udušen, za kar bodi hvala Bogu in naši odločnosti. Toda pravično je, da to plačate s kaznijo, kakor je plačal izdajalski dož... Roland Candiano, sodišče vam podarja življenje, za kar se zahvalite priprošnji plemenitega Altierija... Roland Candiano, obsojeni ste na dosmrtno v Iti jeco! Mladi mož mu ni odgovoril. Tgral se je s svojimi verigami kakor začudhn otrok. „Odvedite ga!" je velel Foscari. Kvalitetna znamka za pecivni prašek in vanilin sladkor. „Ali nuj mu verige pustimo?” jo vprašal vrhovni ječar, ki je prisostvoval temu prizoru. Foscari je mrzlo pogledal Rolanda. „Ni treba!" je kratko odgovoril. „V katero celico naj ga vržemo?" je vprašal ječar. Foscari je za trenutek pomislil. „Na številko 17." Ljudje okoli Foscarija so bili iz železa in so imeli kamen namestil srca... toda ob teh besedah so od groze vztrepetali. Sneli so Rolandu vezi. Eden izmed ječarjev ga je prijel /a roko in ga odvedel. Mladi mož se ni upiral; voljno in brez besede je šel z njim. Šele ko je imel most za seboj in ga je ječar vedel vse globlje pod zemljo, je rekel čudno krotko, šklepečoč z zobmi: „Zebe me... o. kako me zebe!..." In še vedno sta stopala dol, v globino, po plesnivih vlažnih stopnicah. in vse bolj in bolj sta se bližala bivališču pogubi jencev in vse pogosteje so prihajale Rolandu na uho zamolkle tožbe in pridušeni kriki. Toda mladi mož se ni menil zanje. Stopal je mirno naprej, le drgetal je čedalje bolj in čedalje pogostejše so postajale njegove tožbe: „Zebe me... o. kako me zebe!..." Ječar, ki je bil vajen gledati človeško trpljenje in se mu je srce že zdavnaj zaprlo pred usmiljenjem, mu ni odgovarjal. Tema je postajala vse črnej- ša. Smrad v teh vlažnih, mrkih hodnikih je postajal vse neznosne j ši, Toda ječar ga očividno ni čutil. Mirno je brez luči stopal dalje. Pljuča in oči se sčasoma privadijo nesnagi in temi, kakor se srce privadi brezsrčni ravnodušnosti. Naposled se je ječar ustavil in izpustil Rolandovo roko. Nesrečnež je obstal, negiben in trepečoč od mraza po vsem životu. Začul je rožljanje železja; zazdelo se mu je, da je udaril vanj še vlažnejši zrak, še smrd-Ijivejši, še ledeuejši. Začutil je, da ga je nekdo porinil v nepredirno temo, in potem je slišal, kako so se s treskom zaprla neka vrata. Zamolklo se je odbil jek od zidov, potem pa je zavladala zlovešča tišina... Roland je bil v celici številka 17. Mladi mož je bil črtan iz vrst živih. Njegove misli so se pogreznile v brezdanjost. Bil je blazen. To je toliko kakor mrtev... Samo trpljenje je še drgetalo v njem. Celica številka 17 je bila dokaj velika. Tla v njej so pokrivale kamenite plošče, zidovi pa so bili zgrajeni iz velikih gladkih skal, ki jih je pokrivala drobna plast solitra. Ob zidu je stalo nekaj kakor postelja, la postelja je bila sestavljena iz gladkih kamenitih plošč. Pod stropom, nasproti vratom majhna lina z debelimi bodičastimi palicami. V kolu vrč z vodo. Na vrču kos kruha. Od nekod je prihajalo enakomerno zamolklo pljuskanje... to je bila voda v kangiu... Bilo je tema, neprodir-iio tema; bilo je mraz, in razen pljuskanja vode, ki je udarjalo ob zunanje zidove ječ, se ni čul noben glas... le zdaj pa zdaj od daleč pridušen krik nesrečnih jetnikov. Roland se je umaknil v kot in strmel z razširjenimi zreni-cami v temo. Nič več življenju ni bilo v njem. Tudi ran na rokah in na lehteh ni več čutil. Samo občutek bolestnega mraza je še ostal v tem ubogem telesu, ki so ga živega vrgli v grob. Vlil RAZBOJNIK Rolandova mati se je vrgla v naj hujšo gnečo na Markovem trgu. Divja, z razmršenimi lasmi je kazala na doževo palačo in vpila besede, ki jih ni nihče razumel, zakaj kričanje upornikov in pokanje arkebuz je prekričalo njen glas. Instinktivno je Silvija stekla tja, od koder so se čuli najglasnejši vzkliki: „Naj živi Roland Candiano!" Tam je rjulo kakih dvajset mož, razcapanih in črnih od prahu in potu, napadalo in se branilo in se korak za korakom umikalo pred oboroženci. Eden med njimi, orjak, ki je bil videti njih poglavar, je posebno krvavo gospodaril med vojaki. Zdajci pa se je velikanu približal neki mož, ki se je plazil od skupine do skupine, in mu rekel : „Zadosti je, Scalabrinol... Saj vidiš, da je končano in da ljudstvo povsod beži." Razbojnik je krvavo pogledal okoli sebe. Premaguni uporniki so se res izgubljali na vse strani, možje so metali orožje proč, ženske pa so vpile od strahu. „ln gospod Roland?" je hripavo vprašal orjak. »Zastran njega ne bodi v skrbeh. Dobil je kar je želel — po tvoji zaslugi, Scalabrino." »Torej lahko gremo?..." „Da, da... končano je!... Ne, počakaj še!“ Opazil je bil Silvijo, ki je prihajala bliže, strašna, grozeča... ,,Ali vidiš tole žensko?" je zašepetal in zgrabil razbojnika za roko. „Da!“ „Ali jo poznaš?" „Ne!“ „Sto zlatnikov jutri zjutraj, če bo dotlej mrtva... Kako, je postranska reč.- Kanal ali bodalo!..." Val beguncev je ločil moža. „Sto zlatnikov!" je zamrmral Scalabrino. »Kupčija ni slaba..." Zagnal se je proti Silviji, ki je od udarca po čelu padla vznak na tla. Pobral jo je, vzel v naročje, skočil v čoln in izginil v noč. ' ' . f Vpitje ljudi in pokanje arkebuz je polagoma ponehalo. Jas- Izdali smo neskrajšan ponatis romana „Most vzdihov", kolikor ga je izšlo v števil kali 45 (ld 4-8 ,,Komana". Na to opozarjamo \sc iin.e cenjene niKii eiue, ki bi radi zasledovali ta velezani-niivi roman, pa ga doslej niso mogli, ker niso dobili štev. 45—48 „Ro-num.a". Ponatis obsega 16 str. „llo-manovega" formata in stane 2 Din. Dobite ga v vseli trafikah ali pa v upravi ,.Romana", Ljubljana, Breg K). — Ker je naklada tega ponatisa omejena, nikar ne odlašajte in si ga takoj priskrbite! Nadaljnjih ponatisov ne bomo izdali. na noč je pokrila s svojimi sencami trupla na trgu sv. Mark i. „JNIjena najnevarnejša rana m ua čelu... v srcu je!" je zamrmrala. »Sirota!... Sodeč po besedah, ki jih je govorila v vročici, ,jo je moralo nekaj strašnega zadeti..." Velikan se je stresel iii se obrnil drugam. Nato je začel hoditi po sobici gor in dol, polglasno mrmraje nerazločne grožnje. Čeprav je bil bos, so njegovi koraki vendarle zbudili ranjenko, da je odprla oči. Pomignila je Scalabrinu, naj pride k postelji. Razbojnik je ubogal s tisto plahostjo, ki je bila tako nerazumljiva pri človeku njegove vrste. „Spoznala sem vas," je rekla Silvija. „Vi ste tisti, ki ste mo rešili..." Bila je videti zelo mirna. Morda je premagovala svoj obup, da bi mogla jasneje misliti. V njenih topih očeh ni bilo solza. Vsa divjost jo je bila zapustila. Kdo ve, ali si ni rekla, kar se tolikrat opaža pri materah, kadar jih zadene nekaj strašnega — ali si ni rekla, da nima pravice do jokanja in trpljenja, da ne sme zapraviti z bolestjo niti trohice svojih sil, in da morajo biti vsi njeni čuti, ves njen razum, vse njene misli posvečene rešitvi njenega sina!... Gotovo je le, da je doževka tisti trenutek kazala vzvišeno sliko matere; mir, ki ga je razodeval njen obraz, je bil v svoji tragiki nekaj veličastnega. Razbojnik je pobesil glavo. „Govorite,“ je rekla pokojr no, „vedeti moram... vse moram vedeti... Vi ste me prestregli v trenutku, ko me je zadel udarec na čelo?" „Da, gospa, jaz sem bil... Kar se pa tiče rešitve... pri vseh hudičih, kaj je neki od snoči šinilo vame? Skratka, stvar se je takole zgodila... Prišli ste iz palače... Še zdaj vas vidim... Bili ste tako grozni, da sem se vas zbal, jaz, ki strahu nikoli nisem poznal... Ali se tega še spominjate, gospa?" „Da, nadaljujte..." „Pri Materi božji Formoški. človek bi rekel, da trepečem!... Oprostite, gospa... Potem ste so torej vrgli med nas in ste kričali take besede, da še zdaj čutim trepet v d'robu... in to se je zgodilo v trenutku, ko so zače'e arkebuze pokati v ljudstvo in so helebarde podirale najbesnejše. In potem... potem so se vrgli ni vas vojaki. Jaz pa sem se s svojimi razbojniki zagnal nanje, vas vzel v naročje in prinesel semkaj." Razbojnik je res trepetal, ko je to govoril. Neznana mehkost mu je bila zavzela dušo. Silvija je povzela z istim pokojem v g1 asu: „Torej je ljudstvo premagano?" ..Premagano, pri vseh peklih, in še kako! Na Markovem trgu leži sto mrtvih, najmanj toliko jih plava po kanalih, tri ali štiri sto jih je ranjenih in v ječali... Oh, to je še najstrašnejše... In kakšna tišina je v mestu! Le prisluhnite, gospa!... Danes zjutraj ne boste čuli barkarol..." „Torej ljudstvo... ni moglo vdreti v palačo!" je nadaljevala Silvija z istim monotonim, stisnjenim glasom in uprla svoje jasne sive oči v Scalabrina. „Vdreti v palačo! Laglje bi bilo zdrobiti vrata Njegove Visokosti gospoda Satana!... Ne, gospa, ne!... A zakaj mislite na to?... Povejte mi rajši, kdo st«... in kje stanujete... da vas spravim domov!..." „Kako se je začel upor?" je vprašala Silvija, kakor da ni slišala njegovih besed. ..kako se je začel upor?... Ilm... Upor, gospa... vi pravite upor... morda to ni prava beseda... Juana, stopi za trenutek v drugo izbo..." Deklica je s plaho naglico vstala in odišla. „Da, upor!" je povzel velikan s lihim glasom. „Naj mi peklenšček zavije vrat, če vem, kako se je začel! Samo to vem, da sšm dobil dvajset zlatnikov na roko in po dva zlatnika za vsakega svojega moža, da bom kričal: .Naj živi Roland Candiano!' in da nekajkrat ustrelimo z arke-Imzami v zrak..." Silvi ja je nenadoma prisluhnila. Njene oči so se razširile od l isto noč proti tretji zjutraj, to je nekako ob času, ko je Ro- land' stopil v celico št. 17, je v majhni podrti hišici na nabrežju lagune še gorela luč. V tej hišici je ležala na borni postelji ženska s krvavo obvezo na čelu. Ob znožju postelje je stala mlada deklica v svetli obleki, kakršne nosijo devojke iz ljudstva. Od časa do časa je z mokro krpo omočila vroče ustnice ranjenke. V kotu je negibno in tiho sedel mož orjaške postave. Ženska je bila Silvija, Rolandova mati; deklica je bila siromašna devojka, ki je prebivala v tej hišici; mož je bil razbojnik Scalabrino. Zakaj še ni Silvije ubil? Ali je še vedno čakal primernega trenutka? Ali pa se mu je bil prikradel v srce žarek usmiljenja? V nekem zvoniku je bila ura pol štirih. Scalabrino je videl, da se dani, in je utrnil plamenico, ki je dotlej svetila v bornem stanovanju. Takrat se je Silvija zganila. Scalabrino je nekam boječe stopil k postelji in nekaj minut strmel v bledi in trpeči ranjen-kin obraz. „Kaj praviš, Juana?" je tiho vprašal. ,,Ali ne misliš, da se je rana zaprla in da ne bo hudega? Sicer pa rane na glavi niso nevarne, drugače bi bil jaz, tako mi hudičevih rogov, že zdavnaj pod zemljo!" Deklica je odkimala. sime Naglica Na aeki turinški postaji je na napete pozornosti in od groze pred tem, kaj pride. „Če bi bil vedel!“ je nadaljeval razbojnik in njegov glas je postal čudno mrk. „Potem ne bi bil kričal s takim veseljem, niti za sto zlatnikov ne!... Ali ne veste gospa, kaj ljudje govore?" „Kaj govore?... Povej!“ „0. kako vam zdaj cMili glas! Pa vseeno! Videl sem vas, ko ste bili tako pogumni, tako strašni... Ljudje govore, da so samo zaradi našega kričanja, zaradi našega streljanja, zaradi nereda, ki smo ga izzvali med ljudstvom, vrgli Rolanda Candiana v ječo... Smrti mi božje — če je to res, si nikoli ne odpustim!. „To j e res!“ je rekla Silvija s tolikšnim obupom v glasu, da je razbojnik nehote odstopil zn korak. „To je res!“ je zamolklo zarenčal. „Kako to veste?” ..Vem, ker so ga zgrabili pred mojimi očmi, razumeš? Vem, ker sem sama videla, kako so ga vsi priiatelji zapustili in ga je celo zaročenka zatajila!... Nesrečnež! Tak ti si zanetil lažni upor, da so ga mogli obtožiti! Ti si to storil!" Vstala je, vsa strašna v svojem srdlu. „Kdo pa ste, grom in peklo?" je zarini Scalabrino in odskočil. „N:egova mati!" je odgovorila Silvija in stopila proti njemu. Razboinik ie padel na kolena in udaril s čelom ob tla. In iz njegovih širokih prs se je izvilo obupno ihtenje. ..Njegova mati!" je zaječal. ..Niegova mati!... Še to se je moralo zgoditi!... Tn jaz sem ga iim dal v roke!... Ubi jte me! O. ubi jte me!...“ Rolandova mati se je prepadena umaknila. Razbojnik je dvignil proti 11 je i svoj bedni obraz. Gramofone, plošče kupim edino najusodneje. ker je največja izbira, edino le pri ..CENTRA Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafike. Najmodernejša Izposojevalnica pIoSč vratih hišice, ki je na nobeni postaji ne manjka, napisano: »Ključ se dobi pri postajenačelniku." Spodaj je napisal neznan liudo-mušnež: ,,V posebno nujnih slučajih se je obrniti na upravo železnic v Berlinu." Zmotil se je Jerič in Kurnik grestu v mraku na sprehod. Nenadoma se Jerič skloni, da bi nekaj pobral. »Kaj si jia našel?" »Hudič naj vzame tistega," zakolne Jerič, „ki zna pljuvati kakor dinar." Vljudnost Šef spremlja mlado prijazno gospodično do vrat trgovine. „Saj ni treba," se brani gospodična. „Tudi sama bi našla pot!" »Verjamem," odvrne šef. »Toda, veste, zadnji čas so pri nas precej pokradli!“ Hvaležnost List »Butalska trobentu" je prejel tole pismo: »Slavno uredništvo! V torek sem izgubil svojo zlato uro, ki mi je bila dragocen spomin. Takej sem to objavil v Vašem cenj. listu. Včeraj pridem domov in najdem uro v žepu druge obleke. Bog blagoslovi vaš list! Z odličnim spoštovanjem ' R. S."' i Računa r »Očka, danes sem prihranil poldrugi dinar: jieš sem šel v šolo in sem ves čas tekel za tramvajem." ..Že prav! še bolje pa bi bil napravil. če hi tekel za avtotaksijem — potem bi bil prihranil pet in dvajset Din!!!“ Dobra vzgoja Mirko je povabljen na otroško zabavo h Korenovim. Zvečer se vrne in že v veži ga vjiraša mama: »Mirko, ali si se obnašal kakor se spodobi?" »Da, mamica! Korenova teta je ves čas pripovedovala: ,Moj Bog, nisem še videla otroka, ki bi se tako obnašal!* “ Vzgoja »To ni lepo, da se z nožem praskaš po glavi! Zn take reči so vilice!" Previdnost Mali Pepček pride v lekarno. »Gospod apotelcar, dajte mi sredstvo za lajšanje bolečin. Prejle sem v kuhinji razbil okno." Zmotil se je Hotel prezidavajo. Pozno ponoči pride truden jmpotnik in zahteva sobo. Vratar mu pove, da je hotel že ves poln. »Nu, saj zmerom stanujem pri vas. kadar pridem v mesto. Boste že dobili kje kako sobo!" Vratar jo je dobil. Čistb gori pod streho. Popotnik hitro povečerja in gre v posteljo, čeprav je doli v restavraciji vesela družba. Po kratkem spanju pa se nenadoma prebudi. Hitro ven! Zudnji čas je. Toda kam? Podstrešje, kjer je njegova soba, je zaklenjeno. Le tam v kotu je globoka vdolbina. Hvala bogu! Rešen je! Na stopnicah začuje korake. Nekdo jjotrka. »Zlodja, kaj ste pa napravili! To je bil ro\ ventilatorja. Spodaj v dvorani je še vedno vse jiolno in vsi so dobili — solnčne pege." Urejuje Boris Rihteršič Lya de Putti + Pred kratkim so javili, da je nevarno bolna. Malo dni nato so prinesli listi, da je umrla na posledicah operacije. Lya de Putti je bila ena najbolj znanih igralk ob času, ko je bil film na višku svoje moči. malo pred prihodom govorečega filma, ki je imel toliko prvovrstnih igralcev. Rodila se je v Budimpešti. Že zgodaj se je posvetila gledališču. Igrala je tudi pri filmu, pa v začetku skoraj neopažena. Potem pa je nenadoma prišel preobrat. Dobila je nekaj vlog, ki so ji prijale. Občinstvo jo je že opazilo, všeč mu je bila njena igra in prej skoraj neznana i-ralka je zaslovela. Največ je k temu pripomogel film ..Variete", kjer je igrala z Emilom Jan-uingsom. Ker sta se prav tedaj jeli umikati Nemki Asta Nielsen in [Tennv Porten, je bila Lya de Putti skoraj edina evropska igralka, ki so jo opazili tudi v Ameriki. Poznali so njeno popularnost in jo povabili v deželo dolarjev. Z ameriško naglico so napravili serijo filmov, kjer je igrala glavno vlogo. Prvi je uspei. drugi ne več. zadnji pronadel. Z njim je propadla tudi Lya de Putti. Američani imajo čuden talent ugonabljati igralce. Ali jim ustvarijo ime, ali jih kupijo, potem njih ime izrabljajo, dokler vlečejo, in jih odvržejo, ko jim publika pokaže hrbet. Dobrih vlog in dobrih režiserjev iim ni treba. To dobe igralci, ki jih šele ustvarjajo... Ameriški film ie uničil že dosti dobrih igralcev. Pred vsem ameriško občinstvo. Tn iih še bo. Eva de Putti ni bila zadnja med njimi. Ljudje v raju Južnega morja Napisal Robert J. F 1 a -h e r t y Otoki Južnega morja so raj. kjer žive ljudje, kakor bi bili potomci polbogov. Tudi najboljši pesniki niso mogli na papir pričarati krasote tistili krajev. Samo v takih krajih je moglo zrasti tako lepo pleme, kakor so Polinezi jci. Mnogo sem potoval, toda nisem še našel ljudi, ki bi bili tako ljubeznivi kakor prebivalci otokov Južnega morja. Njih telesna lepota in moč sta v redki harmoniji z n jihovimi duševnimi lastnostmi. Predrzni so, velikodušni, veseli, miroljubni, gostoljubni in polni neke otroške naivnosti, ki človeku takoj priklene nase. Morali bi jih spoznati, dokler jih moderna civilizacija ne pokvari. Zame, ki sem jih že tretjič videl, takrat, ko sem delal film „Ta-bu“, mi je bilo življenje med njimi vedno nov dogodek. Ti ljudje so zato tako zdravi in lepi, ker so jim voda, zrak in sobice edina in najboljša zdravila. Ti ljudje so zato tako dobri, ker jim je neznana beseda „lnkota“. Priroda jim v izobilju daje vsega, česar potrebujejo za življenje. Morje jim daje rib, zemlja plodov. Obleka in stanovanje niso ni-kaki problemi za prebivalce otokov Južnega morja. S cvetjem se krase moški in ženske. Čeprav so njihove zahteve neznatne, imajo vendar ti preprosti otroci prirode prirojen zmisel za lepoto. Domačini imajo tako srčno kulturo, da je boljša in večja od kulture naše razvpite civilizacije. Njihova glasba, njihove melodične pesmi — zmisel za glasbo jim je prirojen — so zmeraj priklenile poslušalca. Njihovi plesi niso prav nič podobni raznim eksotičnim plesom, ki smo jih plesali zadnja leta. Oni vedo, kako je treba živeti, toda znajo tudi umreti. Ne boje se smrti. Kakor vsa temnopolta plemena, so tudi oni fatalisti in junaško prenašajo bolečine. V ljubezni so preprosti in pri-rodni, ka or povsod. Mnogim, ki bodo gledali film „Tabu“, se bo zdelo čudno to nenavadno, neprisiljeno razmerje med lepo Reri in Mataliijerh. Prav zato je njuna ljubezen tako lepa. Nadarjenosti in gostoljubnosti prebivalcev Južnega morja se moramo zahvaliti, da smo napravili film, kier igrajo samo domačini, mešanci in nekaj Kitajcev, pa je vendar, kakor vsi priznavajo, dovršena umetnina. „OrIič“ Tragično usodo Napoleonovega sina Orliča, vojvode Reichstadt-skega, ki ga je na odru nekoč igrala Sara Bernhardtova, so zdai obdelali v filmu po tragediji Ed-monda Rostanda. Film so napravili v Nemčiji pod režijo znanega Rusa Turžanskega. Orlič je živel na dunajskem dvoru kot izgnanec, čeprav je bil pri materi in dedu, avstrijskem cesarju Francu, bila pa sta oba preslaba, da bi se mogla upirati kau-celarju knezu Metternichu, ki mn je bil Orlič samo igrača, s katero LEII.A HYAM.S Metro) je hotel uresničiti svoje politične namene. „Sin generala Bonaparta, vojvoda Reichstadtski", kakor ga je on imenoval, je živel sicer na avstrijskem dvoru z vsemi častmi, ki so mu pripadale. Imel je svoje vojake, s katerimi se je vsak dan vadil. Na zunaj je bilo videti, da je svoboden človek, toda v resnici je bil suženj. Ko pa so nekega dne vojaki, navdušeni nad svojim poveljnikom, začeli, klicati: „Živel Napoleon!" — vzklik, ki so ga še na dvoru čuli — je Metternich pobesnel od jeze in častniki tega polka so brli lnu.o kaznovani. Mlademu Orliču prikrivajo junaštva njegovega očeta. Obdajajo ga Metternichovi vohuni, ki strogo pazijo na vsak njegov korak. Ko se zarotnikom, starim borcem velikega Napoleona, posreči, da odpeljejo Orliča z dvora in pobegnejo z njim, da bi ga posadili na francoski prestol pod imenom Napoleona II., jih zalotijo Metternichovi vohuni pri Wagramu v trenutku, ko je eden izmed bivših Napoleonovih grenadirjev mlademu princu razlagal znano bitko, ko je njegov oče zmagal nad Avstrijci, in ga odpeljejo nazaj na Dunaj. Še so poskušali ponoviti ta • o-sktis, toda usoda je hotela drugače.* Neozdravljiva bolezen je že davno prei začela razjedati pljuča mladega Orliča in za to boleznijo je Umrl nesrečni sin velikega osvajalca sveta. V režiji Turžanskij dominira. Nekaj prizorov je posebno značilnih. med njimi oni, ko Metternich pripoveduje Orliču, da v njem točo kri Habsburžanov in da je zato nevreden veličine svojega očeta. Bitka pri Wagramu ie pokazana mojstrsko in deluje zelo impresivno. čeprav vidimo samo nekaj prizorov. Tu i žanski se je prav v teh prizorih najborj izkazal. Posebno lepo je pokazana smrt mladega Orliča. Film na Japonskem Japonsko prosvetno ministrstvo je objavilo statistiko filmov, ki so jih cenzurirali zadnji dve leti. Po tej statistiki je bilo 1. 1920. napravljenih 2040 domačih filmov, v skupni dolžini 2.048.083 metrov, leta 1030. pa 2704 filmi z 2,803.663 metri. 7, izrezki je bilo dovoljenih leta 1020. vsega skupaj 315 tujih filmov z 91.762 metri, leta 1930. pa 255 s 53.005 metri. Ameriških filmov je bilo I. 1920 dovoljenih 1117 z 209.777 metri, lani pa 1199 s 332.478 metri. Evropskih filmov je bilo predlanskim 237 s 312.686 metri, lani pa 229 z 206.276 metri. Kakor vidimo iz “teh podatko' je na Japonskem naraslo samo število ameriških filmov, domača produkcija pa je nekoliko padla, prav tako tudi uvoz evropskih filmov. Otrokov dnevnik naj TOVARNA til KONFEKCIJE STERME(SiSi! Celje št 6 , IZ TOVARNE DIREKTNO NA TELO TOJEP0CEN1 k*i 11 življenja OD: DO Cbleke, plašči, krila, po zelo nizkih cenah! Zahtevajte brezplačni, —_ ilustrirani cenik! Pametno in koristno je, če vsaka mati o svojem otroku piše dnev nik takoj od njegovega rojstva — seveda le o stvareh, ki se tičejo otrokovega zdravja in njegovega duševnega in telesnega razvoja. Katere matere ne bi veselilo pisanje takega dnevnika? Saj je ravno mati tista, ki ho naj Dol je razumela sleherno izpremembo otrokovega or- Zanimivosti iz. Holly\vooda Ronald C o 1 m a n spet igla. Njegov prvi govoreči film je „I lie l n-holly Niglit" in se godi v Sahari. /. njim igra Estelle Taylor. ločena žena bivšega boksaškega prvaka Jacka Dempseya. Lupe Velez, ki smo jo pred kratkim videli v „Vstajenju“, je prišla v Evropo. Nedavno je dovršila film „Kubanska ljubaviia pesem" z Lavvrencem Tibbettom. Don Jose M o j i c a in Mona M a ris igrata spet skupaj v filmu ..Španska ljubezen". l om M i x se je vrnil k filmu. Fox je napravil film „Afriške noči", Glavni vlogi igrata Harold M u r r a y in Fifi d’0 r s a y. Vloga Mate Hari daje Metru do: st i dela. Zelo mnogo pričakujejo od Grete Garbo, katere nekoliko ta-jinstvena osebnost se prav prilega značaju te vohunke. Razen nje igra v filmu še Rainon N o v a r -ro, kakor smo že javili, poleg njega pa še Lionel barrymore in Le-wis Stone, ki ju štejejo med najboljše hollywoodske igralce. Med triindvajsetimi najbolj znanimi Paramountovimi igralkami je enajst temnolasih, dve rdečelaski in devet blondink. Pred kratkim je obiskal Metro-ve ateljeje japonski princ T a k a -matsu z ženo. Princ je bil navdušen n