St, 45 P&niaa piaftoa y gotovini (Ma ccrfcnlg m li prota) —---/
jzlieja, izvzemši pondeljek, vsak z turaj. Uredništvo: ulica sv. FranCIS* . Aslškeg« &t. 20, I. nadstropje Dopisi imJ se - . ijajo uredništ" -.trankiranM plsn;a se ne sprejemajo. rokopis' se	ajo. — Od::	-r»dnlk:
Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna '	Tisk tiskarne k .
tncša za mesec L 7.—, 3 mesece L i.^ igkf L 33.— in cen aJ.— 2a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Te. iTftfr1"'"*' <a uprava št. 11-57
* Trstu« v soboto 21, februarja 1925.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L
EDINOST
Poearaecne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Brokosti ese kolone (72 muk.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 ceat osmrtnice, aahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denaraib uvodov mm po L 2- — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiija|o imključno uprav* Edinosti, v Trsta, alka s* Frančiška Asiikega itev. 20, L nadstropje. — Teleta« eredniltve ta sprave 11-47.
toflra, dobrohotna in resna bodi politika države
Opetovano smo že omenjali interpelacijo, ki jo je predložil ministru za notranje '»tvari fašistovski poslanec Lunelli. V tej interpelaciji je zahteval, naj se v nemškem Poadažju nameščajo uradniki, ki bodo znali govoriti z ljudstvom v njegovem materi nem jeziku. Kajti — tako je naglašala interpelacija — uradnik sicer ne more vršiti svoje službene d'ollžno/sti uspešno in v polni meri in tudi ne dostojno predstavljati državo in nje upravo pred ljudstvom.
Te dni je imel poročevalec milanskega «Secola» razgovor z rečenim poslancem, v katerem je ta poslednji podrobneje obrazložil m utemeljeval to -svoje naziranje.
S svojo interpelacijo je hoteJ — tako je taičel poslanec Lunelli — opozoriti vlado pa to važno vprašanje. Zahtevia spreme nbe v vrstah uradništva. Te naj se iz-vr;.e po kriterijih, ki jih nalaga dovolj rttični položaj. Nemci zahtevajo uradnike, ki jih bodo m-ogH razumeti. Tudi oni že-h?o dabra upravo. Uradnik, ki ni obveščen o vsem, izzivlje kritike, ki slabijo «lokalno p-oslcHianje», še bolj pa vlado isamo. Da-; Ia so se pač razna zagotovila, ali kon-reinega se ni nič doseglo. To pa morda £ato, ker smatrajo ministri zgornje Po-adržje za krko navadno pokrajino in ne — kakor bi morali — za obmejno pokrajino, kjer treba razvijati praseben program in n '.t,-je vati zmago eminentno državnega 2.; a čaja. Tu sch potrebni elementi, priteg-h,eni iz obmejnih pokrajin! Tako <sodijo — naglasa Lunelii — tudi visoki avtoritativni funkcij on ar ji in politične oisebe iz vseh taborov.
Ker je v svoji interpelaciji posebno u-radnike iz južne Italije označal kot neprimerne za službovanje v nemškem Poadižju, naglasa. poslanec Lunelli v omenjenem razgovoru, da ni hotel s tem napadati rečene uradnike, ki jih on visoko cerrL Saj £t:« se v Trentinu izvrstno izkazali. Drugače pa je z zgornjim nemškim Poadižjem. Tu sks neobhodno potrebni ljudje, ki poznajo kraje in auševnost prebivalstva in hi poznajo nemški jezik vsaj kolikortoliko! Celo senator Tolomei, ki je predočil 'vladi vprašanje zgornjega Poadižja, se mora pridružiti temu načelu.
V nadaljevanju naglasa Lunelli, da se morajo Nemci smatrati kot italijanske državljane. Noben razlog, ne teoretičen, ne praktičen ne more opravičevati kake antipatije napram Ner-ceml V prvo zato ne, ker so državljani italijanske države, v drugo zato, ker Italijani, ki so dosegli svoje narodne meje, nimajo prav nobenega razloga za mržnjo proti tistim Nemcem, ki sa vsled zemljepisnih okolnosti ostali na tej strani naravne rraeje. Je tudi 100.000 Francozov, ki, ker živijo na Ijj strani razvodja, so in ostanejo Italijani. Ne Nemci, ne Francozi ne mislijo na to, da bi se moglo spremeniti lice stvari. Zato treba izvajati vedro, dobrohotno in resno politiko. To tem bolj, ker so poadiški Nemci ljudstvo, bogato na odličnih svojstvih! Seveda morajo Nemci priznati, da se je italijanska država razširila do Brennerja.
Na kratki« torej: naj ne bo nobenega, iz predsodkov izhajajočega nasprotstva proti Nemcem! Na drugi strani pa je potreba razumevanja na strani Nemcev, da ne smejo italijanske države siliti k nastopanju proti njim s tem, da bi hoteli oživeti zopet prošlost, ki se ne povrne nikdar več! Če bo Italija dobrohotna napram Poadižju, bodo znali postati Nemci dobri ital. državljani! Ničesar ni tu, kar bi se ne dalo popraviti, čeprav se je vprašanje Poadižja preziralo — in sicer hotoma preziralo od prejšnje vlade in od generalnega komisarja Credaro, ki je hotel preobrniti položaj, mesto da bi ga bil -vtodil naproti pravičnim ciljem. Vprašanje Poadižja se je uveljavilo prvikrat, ko je prišel fašizem na oblast, in treba priznati, da so <se že ukrenile razne odredbe, da se ustali italijanska afirmacija v zgornjem Poadižju. Ker pa bo treba še mnogo storiti, ne sme sedanja vlada ničesar prezirati in molra voditi položaj, ne prepuščajoč ga samemu sebi; mora nadaljevati in ne se ustaviti!
To utemeljevanje poslanca Lunellija njegove interpelacije kaže, da mu je jelo svitati pametno spoznanje, kar preseneča tembolj, ker je molž — fašist. Važno je tudi pripoznanje «Secola», da je bila dosedanja politika ivi Poadižju mučen eksperiment in da se položaj ni zboljšal! Zato da ga je treba temeljito proučiti. Vse to, kar razlaga, graja in
bodoljubno pjoistopanje — rešeno od vseh nesrečnih predsodkov — more ustvari ti iz našega ljudstva dobre državljane. Pia-stopanje, ki ne bo grenilo čustev in »stiskalo duše, marveč ki bo v slovanski narodni manjšini vzbujalo in utrjalo vero, da bo mogla v tej državi živeti svoje svobodno in neovirano narodno življenje.
Poslanec Lunelli hoče, naj država na ozemlju nariodnih manjšin namešča funkci-jonarje, ki bodo poznaK kraje, duševnost prebivalstva in njegov jezik. Povsem pravilno. Hvala in priznanje mu na teim! Kajti to je v resnici glavni predpogoj, da je prebivalstvo zadovoljno z upravo. Obžalovati pa moramo, da ni raztegnil te svoje zahteve tudi in izrecno na polije šolstva Če je potrebno, da uradnik pozna jezik ljudstva — ker drugače upravno poslovanje ne more biti zadoivoljivo za prebivalstvo — je isfaoitako in neizbežno potrebno, da učitelj razlaga pojme v jeziku, ki ga otrok razume, ako naj šola dotsega svoj visoki kulturna namen! Tudi v šoli ne strne država kazati nikake mržnje in nezaupanja napram drugorodnemu prebivalstvu.
- Sptotpolnjujemo besedo poslanca Lunellija: na vseh poljih, kjer se ukrepi državne uprave dotikajo ali materijalnih ali etičnih interesov drugorodcev, bodi politika vlade Vedra, dobrohotna in resna!
Dnevni red predstojećega zasedanja
poslanske zbornice m senata -r- Farinac-cijev predlog proti aventinistom
RIM., 20. V uradnih krogih se zatrjuje, da bo razprava v senatu o preuredbi vojske zelo kratka; to daje g/ortovo podlaga za resničnost govorice, da se bo zakonski) načrt vrnil centralni komisiji v novo prod-
na politično smer, kateri sledijo sedanji voditelji udruženja. Kakor znano, so fašistovski bojevniki ustanovili takozvano na-cijonalno zvezo bojevnikov. Osrednji svet tega disidentskega udruženja se je sestal 18. L m. v Turinu pod predsedstvom avv. Bertole-ja.
Medtem se nadaljujejo v tistih polemike glede dneva prihodnjih volftev. Lakonično se je v tem otziru izrazil «Impero», ki je v svoji včerajšnji številki rekel: « Treba .se je boriti, orati, brodariti, leteti; ni pa treba voliti. _
Akademsko udruženje za svobodo raz-puščeno
RIM, 20. Danes je bila zaplenjena druga izdaja lista «Voce Repubblicana». Zaplenjene so bile nekatere izdaje opozicijo-nalnega «Monda», medtem ko je izšla peta izdaja, v katera prinaša list vest, da je bila z ukazom prefekta razpuščena rimska sekcija «Akademske zveze za »svobodo*, češ da je razvijala na univerzi živahno delovanje za propagando proti državi.
1500 zidarjev stavka
pod vodstvom fašdstovslrih sindikatov
BUSTO ARSIZIO, 20. Tu je proglasilo 1500 zidarjev stavko do skrajnost' radi spora gospodarskega značaja. Stavkujoči so zaprosili posredovanje fašistovskih sindikatov za poravnavo spora.
Pogajanja z gospodarji niso dovedla do sedaj do nobenega uspeha. Na sestanku v sredo zvečer je delavska 'komisija sklenila prekiniti pogajanja z delodajalci ter začeti z današnjim dnem agitacijo na širši podlagi. Fašitovski sindikati so potem sklicali delavce na shod, ki s^ je zaključil s proglasitvijo stavke do skrajnosti.
Tmdl mlinarji stavkajo.
NAPOLJ, 20. Delavci v mlinih, ki so vpisani v fašistovske sindikate v Torre Annunziata, so davi zapustili delo ter začeli stavkati. Stavka je nastala vsled dejstva, da so mlinarji
učevanje. Efenes se je celo zatrjevalo, da zahtevali priznanj za mešano komisijo, ki naj
bo pri tem proučevanju sodeloval tudi maršal Cadoma.
Kar se tiče del poslanske zbornice, se bi lahko omenilo dejstvo, da želi Musso-lini, da bi zbornica pred svojimi počitnicami odobrila vse proračune za finančnio leto 1925-26. Ker pa zbornica ne bo mogla podaljšati sviojega zasedanja preko aprila, zadnje nedelje pred oljčno nedeljo hoče Casertano uvesti večje število pred-pol danskih sej ter tako pospešiti potek razprav.
Federzoni je kot zastopnik ministrskega predsednika predložil novi volilni zakon kralju v podpis. Danes prinaša besedilo zakona uradni list «Gazzetta Ufficiale*.
Fašistovski tisk mrgoli ugibanj o odločitvah opozicijonalnih strank. Vse te govorice pa zanikuje današnji «Mondo»», ki piše v svoji nezaplenjena izdaji:
«Glede nadaljnjega postopanja aventir nistov se nam zagotavlja z najmerodaj nejse strani, da so vse goriomenjene vesti brez vsake podlage, razen v eni točki: v koilikor gre namreč za tisk. V resnici se je med člani izvršilnega odbora opozicijo-nalnih strank pretresal položaj političnega tiska. S tem padejo vs>e trditve in vsa ugibanja, ki se širijo o volilni ijprvoznosti opozicijonalcev, ki niso nikoli izrekli niti zloga, ki bi na kake ensibodi način mogel pomeniti oddaljitev od jasno začrtanih smernic »
Farkiacci zastopa v svojem glasilu «Cre-msona Nuova» tstališče, da bi bilo treba ustaviti poslancem, ki <so na Aventinu, poslanske doki ade ter spremeniti v to svrho zbornični pravilnik.
Temu stališču se je pridružil danes tudi «Impero», ki piše v tem 'aziru:
«Ob zopetni otvoritvi zbornice bo treba •stopiti na dan s tem predlogom in skrbeti, da bo udarec res zadel Amendolovo koliba. Neglede na našo nevoljo, ki jo moramo tudi obvladati — fašistovskega samoobvladovanja imamo že dosti jasnih dokazov —, moramo upoštevati efekt, ki ga dela v inozemstvu ta n&jnespametnejša skupina poslancev. Sedaj, ko je narastla navadno obrekovanje izdajalskega in sovražnega tiska, se zdi ta skupina kot nekaj velikega in značilnega, medtem ko ni nič drugega, nego svobodno prognaistvo štirih žab, ki si fso hotele napraviti mlako žolča. Veseli nas videti, da je Farinacca prevzel idejo, uporabiti fašrstovsko zbornico za vse, kar sktžii našim namenom, brez pomislekov in brez odlašanj. Mogli bi vladati Italija brez parlamenta Našemu vodji smo naredili uslugo ter sprejeli parlament, zakaj se bi ga ne smeli se-I daj poslužiti — že ko je naš — za našo pnpo'-, idejo?*
bi določila potrebno število delavcev za vsak posamezen mlin. Upa se, da bo sporazum dosežen v najkrajšem času.
Beograjska M zavrača
vesti opozicijonal nega tiska o volitvah
Priprave za zasedanje nar. skupščine
BEOGRAD, 20. flzv.) Na pobudo mini-»strskega predsednika Pašiča so danes vladni krogi izdali komunike kot odgovor na vse tendencijozne vesti opozicij onalnega tiska o volitvah. S temi komunikejem pobijajo vladni krogi vse navedbe opozicije, kako da je vlada med volilno borbo izvajala teror in nato, da je opozicija dobila večino, končno pa še najnovejša ugibanja opozicijonalnih listov o vsakojakih kombinacijah neke koncentracijske, iz-venstrankarske in celo vojaške vlade. Vladno .poročilo odločno navaja, da so vse te trditve skaziinskoz izmišljene. Vlada Narodnega bloka je na volitvah dobila potrebno večino in pričenja sedaj energično izvajati svoj integralni državni nacijonalni in isocijailni program dosledno Vido-vdan-ski ustavi
V političnem življenju ni bilo danes nobenih posebnih dogodkov. Dopoldne je Pašič kanferiral z Ljuboi Jovanovićem o bodočem delu nar. skupščine. Zunanji minister Ninčić je danes sprejel italijanskega poslanika Bodreča ter se razgovarjal ž njim o konferenci v Fkenzah in o razmejitvi v Sloveniji. Za Bodrerom je Ninčič sprejel še ameriškega poslanika ter poslanika Čehotslovaske Šebo. Pri Pašiču pa sta se danes z glasila tudi podpredsednik vlade Marko Trifkovač in finančni minister Sto-jadrnovič.
Popoldne je bil sprejet na dvoru minister za šume in rudnike dr. Žerjav, ki je poročal kralju o političnem položaju v državi, posebno pa v Sloveniji.
Homntije na Bolgarskem
Napeti odnosa ji med Jugoslavijo in Bolgarsko - Streljanje ob jugoslovensld meji -2 mrtva in več ranjenih
BEOGRAD, 20. (Izv.) Bolgarski poslanik na jugoslovenskem dvoru Vakarevski je danes popoldne posetil pomočnika na zunanjem ministrstvu, Marko vi ć a, in ga obvestil, da se na jugosl o venskem ozemlju ob bolgarski meji organizirajo! čete bolgarskih zemljoradnikov. Markovič je poslaniku pojasnil, da so te informacije povsem netočne. Na jugosloven-ski meji ni nikakih zemljoradniških emigrantov, še manj pa se more govoriti o kakem orožju, ker jugosloveoske oblasti strogo pazijo na vsakega bolgarskega političnega begunca. Nadalje je Markovič opozoril poslanika, da ni umestno širiti take vesti, ker bi to utegnilo imeti slabe posledice za od-nošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Markovič je še dostavil, da dobiva jugoslavenska vlada vesti o kretanju bolgarskih komitskih čet ob jugoslavenski meji. Ako bodo bolgarski komitaši izvršili kak vpad na jugo slovensko ozemlje, bo za to nosila ■odgovornost bolgarska vlada.
BEOGRAD, 20. (Izv.) Prošle noči je prišlo na jugoslovenski meji pri Caribrodu do streljanja. Neka bolgarska k o mitska četa je hotela priti na juglo<slovensko mejo, toda o tem ni bila pravočasno obveščena bolgarska obmejna straža. Zato so začeii bolgarski stražarji streljati na lastne ko-mitaše. Na obeh straneh je bilo nekaj ranjenih; ibila sta tudi 2 mrtva
Jugosloveoske oblasti poročajo iz Pirata, da se ob jugoskvvenski meji množijo komit^ke Čete, ki gotovo nameravajo upasti na jtngoslovensko -ozemlje, da se na ta načm porušijo dobri odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko. Med uradniki v Caribrodu vlada razburjenje, dasiravno za to ni nobenega povoda, ker je Caribrod dobro zaseden z jugosloveiustko vojsko.
Spopadi med komunisti in policijo
SOFIJA, 20. Politična oblast v Stari Zagori je prišla na sled veliki komunistični organizaciji, osnovani na sistemu petke in trojke. Policija in vojaštvo sta blokirala celo mesto. Redarji so izvedli mnogo hišnih preiskav in prijeli celo vrsto ljudi. Imena aretiraneev sot neznana.
PLOVDIV, 20. Zaradi atentata na Liko-manova »so prijela oblastva včeraj takoj po napadu celo 'vrsto oseb. Sinoči c-b 6. je policija blokirala glavne ulice v Plovdivu in so se morali legitimirati vsi pasanti. Pri tem je bilo aretiranih okrog 50 ljudi. Eno uro kasneje so bile blokirane tudi druge ulice in policija je preiskala vsakogar, ki ga je zalotila na cesti. Oblastva so izvedla preiskavo v gostilni «Car Simeon*. Pri tej priliki je nekdo u s tre HI z revolverjem na redarje, pri čemer sta bila ranjena policijski pristavi Popov in en stražnik. Redarji so odgovorili s streli in <so ranili enega napadalca Ostali so pobegnili.
in Japonska se nahajata pred to djlemoj Ali odklonita ratifikacijo, s čemer prtsd-lita Romunijo, da se sporazume s sovjetsko Rusijo in s tem utrdita mir v vzhodni Evropi, ali pa poostrita situacijo v vzhodni Evropi.
Razveljavljenje sovjetskih volitev radi pičle volilne udeležbe
MOSKVA, 20. Iz mnoigih pokrajin Zveze sovjetskih tsKK^jalističnih republik prihajajo vesti, da so se razveljavile volitve krajevnih sovjetov, ker so se istih udeležili volilci le v majhnem številu.
Sovjetska vlada odobrila rusko-japonsko pogodbo
MOSKVA, 20. Svet ljudskih komisarjev je odobril sovjetsko-japonsko pegodbo, ki je bila nedavno sklenjena v Pekingu, ter jo predložil v ratifikacijo osrednjemu od-.boru Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Francoska zbornica
Razprava o finančnem zakonu
PARIZ, 20. Na današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o finančnem zakonu. Finančni minister izjavlja, da se gospodarski položaj Francije čimbolj zboljšuje in to po zaslugi francoskega ljudstva, ki dela neprestano in neumorno. Pravi, da je hotel sestaviti bilanco finančno-gospodarske situacije Francije v svrho dokaza, da zadostuje kljub dolgovom, ki jih je naredila Francija tekom vojne, dobra volja vseh Francozov, da se dovrši delo finančne obnove. Cl»mentel nadaljuje, da se .izvršuje Dawesov načrt precej hitro, kar je zelo velike važnosti za francosko gospodarstvo. Zagotavlja zbornico, da ne bo samo Francija, temveč vst zavezniki, vključno Amerika skrbeli, da se Nemčija ne odtegne izvrševanju obveznosti, katere ji nalaga mirovna pogodba.
Predsednik kontrolne fcomisije pri Herriotu
PARIZ, 20. Ministrski predsednik Her-riot je .sprejel generaJa Wakcha, predsednika medzavezniške voijaške kontrolne komisije v Berlinu, ter se je ž njim delj časa razgovarjal o poročilu, ki se ti:e razorožitve Nemčije. Nato je Herriot kon-feriral s tuškim poslanikom Gevad Be-yetm. Ta je obvestil ministrskega predsednika, da zaenkrat turška vlada ne bo nadaljevala z izgoni grških podanikov.
veuuje poslanec Lunelli glede nemškega! K temu predk>gu pa pripommiaioi neka-
rfl'lHl7ia volio cnonrlo	L^tri _ 4-___: 1	___. ..	1	'	.
Poadižja, velja seveda — po vsej Logiki — tudi za našo Julijsko Krajino z nje »slovanskim prebivalstvom. Tudi tu je ibila doslej vsa vladna manjšinska politika mučen in nesrečen eksperiment, ki ni donesel in ne more donesti dobrih sadov za državo. Pametna in smotrena politika mora tudi nas smatrati kot državljane Italije in ne kot sovražnike 1 Tudi tu ni nobenega razloga, ne teoretičnega, ne praktičnega, ki bi opravičeval mržnjoi napram slovanskemu prebivalstvu. Nobenega razloga ni, da ne Li ise napram našemu ljudstvu izvajala vedra, dobrohotna in resna politika. To pa tem manje, ker so vsa tista odlična Svojstva, ki jih poslanec Lunelli priznava Nemcem v Poadižju, lastna tudi našemu narodu. Smioi namreč miren, lojalen, na-irodno-zaveden in kulturen element. Pravično. dobroiDOftno. orosvetlieno in isvo-
terA listi opozicije, da ne gre tu le za spremenitev pravilnika zbornice, ampak tudi ustave kraljevine. Oni, ki so od vo-lilcev dobili mandat, da jih zastopajo
Velik uspeh nove slovenske komedije
LJUBLJANA, 20. (km) Nocoj se je v dramskem gledališču vršila premijera «Vdove Rošlinke*, nove komedije slovenskega pisatelja Cvetka Golarja, katera je ■radi svoje sočnosti in izvrstne tehnike dosegla pri občinstvu popoln uspeh. Soditi je, da bo ta komedija iz slovenskega kmet-skega življenja ostala <stalno na reper toarju. Občinstvo je bilo navdušeno in je prirejalo ig-alcem m amtorju burne ovacije.	_-_
AngleSka dodala zbornica
odobrila odstopftev Jnbaiaada Italiji
LONDON, 20. Sinoči potzno zvečer je dolnja zbornica po kratki debati odobrila v tretjem branju angleško-italijanski dogovor za Jubaiand.
Pri razpravi o posameznih členih pogodbe je liberalec Fischer poudaril, da gre tu za porav. dolga Italiji. «Italija — je re-
zbornici, se ne morejo smatrati la od- H Jisch^ ~ ?	del v \°>ski
stople, ker hočejo vršiti ta mandat s tem, da hodijo na sprehod, medtem ko delujejo drugi poslanci v zbornici. Radi' tega bi se moral napraviti zakon, ki bi obvezal poslance, da morajo biti vedno navzočni in se udeleževati razprav. Tedaj bi pa zbornica prišla v položaj, da ne bi mogla poslovati: Z Aventina bi se prešlo k ob-istrukcijonizmu. Nič se ne more tedaj storiti, niti v vprašanju ustavitve poslanskih dijet.
Čim bolj se približuje dan sestanka osrednjega sveta bivših bojevnikov, kateri se bo vršil 5., 6. in 7. marca v Viareggsju, *em.boli ae ooasirtrie*o oolemike z ozirom
m njene žrtve niso bile priznane v polnem obsegu. Dobila je le majhen del tistega, kar ji je hsto obljubljeno z londonskim paktom. Ta odstopite»v) ozemlja onstran Jube je edina obljuba glede kolonij, katera se je Italiji tudi izpolnila*.
Laburistični poslanec MacLean je ponovil, da bi se moralo pred odstopitvijo povprašati domače prebivalstvo ozemlja, za katero gre,;ter dostavil, da se s to odstopitvijo ne bo utrdilo prijateljstvo z Italijo.
Nato je bila pogodba sprejeta v tretjem branju.
Boljorskl minister o komunističnin atentatih
Interpelacija radi umora Mileva in Straži-mirorva v sobranju
SOFIJA, 20. V zbornici je odgovarjal notranji minister Ružev na številne interpelacije glede umora poslanca profesorja Stražimirova. Minister Ružev je orisal u-vodama zgodovino poslednjih napajdjorv ob bolgarsko-jugoslovenski meji ter pobojev, ki so jih izvršili v Bolgariji pristaši agrar-i*ct-ko»munistične fronte. Ta skupina, ki jo sestavljajo teroristični komunisti in skrajni agrare i, ima kot program sistematične atentate in ubojstva oseb, ki sestavljajo sedanjo vlado. Minister Ružev pravi, da razpolaga z dokumenti, ki pravijo, da so agrarni komunisti sklenili umoriti vise člane sedanje vlade in druge odlične osebnosti v Sofiji. Izjavil je, da je vlada prisiljena nastopiti z najostrejšimi odredbami proti terorističnemu režimu, ki ga uganjajo prevratni, elementi. V to svrho bo predložen zbornici zakonski načrt, da se poostrijo kazni proti onim agitatorjem, ki kalijo javni red. Vendar pa vlada, predno izda poostrene odredbe, poziva komuniste, da nehajo z ubijanjem in prelivanjem krvi.
Protikomturistično zborovanje v Solunu
SOLUN, 20. Tu se je vTšilo veliko proti-komunistično zborovanje. Nastopili so številni delavski zastopniki, ki so v svojih govorih najodločnejše obsojali komunistično rovarjenje.
Rakovskega Izjave o BesarabUl
Italija in Japonska bi prevzeli z ratifikacijo besarabske pogodbe največjo odgovornost
MOSKVA, 20. List «Izvestija» objavlja Rakovskega članek o besarabskem vprašanju. Zahteva romunske vlade, pravi Rako vski, da ratificirata Italija in Japonska besarabsko pogodbo iz leta 1920, je zgubila danes sleherna politično in juridično utemeljitev. V času podpisa besarabske konvencije ni bita sovjetska vlada še priznana in radi tega ni morala o tem vprašanju razpravljati z drugimi državami. Anglija in Francija sta podpisali konvencijo, predno sta vzpostavili diplomatske odnošaije s sovjetsko Rusijo. Italija in Japonska bi prevzeli z ratifikacijo besarabske pogodbe sedaj večjo odgovornost, kakor <sta jo prevzeli Anglija in Francija Za Italijo in Japonsko, ki ste vzpostavili redne odnošaje s sovjetsko Rusijo, bi bilo oogubonosno, Če bi storili ta čin. Italija
Francoski radiHalci uroti ka oliskim shodom
Poživljajo vlado, da nastopi proti generalu De Castelnau
PARIZ. 20. Kongres radiikalske stranke je odobril včeraj resolucijo, ki pcizivlja vlado, da podvzame najstrožje ukrepe proti generalu De Castelnau, ki organizira po Franciji katoHika protestna zborovanja proti sklepu vlade, da se ukine poslaništvo pri Vatikanu.
Z vojaškega stališča vlada nikakor ne more nastopiti pnoti generalu De Castelnau, ker je bil obdržan v vojaški službi neglede na njegovo visoko istarotst. Med vojno je poveljeval večjim voja-kim edir-nicam na fronti in to na podlagi določb vojaškega zakona z dne 13. marca 1875. Sedaj dobiva plačo divizijske ga generala, čeravno ne vrši več svojih »vojaških dolžnosti. S civilnega stališča je lahko izvoljen v poslansko zbornico in v senat.
K temu pripominja «Temps»: Radik.tlci so .sovražniki zakona, general Castelnau pa je prijatelj zakona. In kot tak prireja po Franciji protestna zborovanja v mejah prava, ki je priznano slehernemu državljanu, da lahko svobodno izraža svoje misli. Dveh svobod ne more biti in sicer ena za radikalce in ena za njihove nasprotnike.
Kriza v laburistični stranki
Nezaupanje delavcev napram MacDonaldu. -Boj za vodstvo stranke med Wheatleyjem in Thomasom.
LONDON, 20. Od zadnjih parlamentarnih volitev sem ti! MacDonald več v stanu vzdržati v laburistični stranki disciplino. V stranki SC	P°ostru»e boi za vodstvo in sicer
m pi ^heatleyi«m i« Thomasom, zastopnikom velikh strokovnih organizacij, ki financirajo laburistično stranko. Medtem ko nastopa Wheatley za državni socijalizem in direktno akcijo, nastopa Thomas načalo pariteticn^ sodelovanja kapitala in dela, tako da bi st udeleževali vodstva industrije tudi delavci/ Parlamentarni krogi domnevajo, da bo kriza vodstva v laburistični stranki kmalu dosegla višek, ker očitajo delavci MacDonaldu, da je kršil strankino disciplino s tem, da se je dogovoril s konservativno vlado glede smernic parlamentarnega dela.
Pruska vlada demisijonirala
BERLIN, 20. Nova pruiska vlada je s svojim predsednikom, bivšim državnim kancelar jem Mamcom, podala ostavko vsled glasovanja v parlamentu, kjer je dobila 208 glasov napram 221 nasprotnim.
Prorotonsko razprava v turški zbornici
Turki zahtevajo vilajet Mossul in Kerkuk od Anglije
ANGORA, 20. Narodna skupščina je nadaljevala včeraj razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Ali Cukri Bey je v svojih izvajanjih o upravni organizaciji naglašal sledeče: Sedaj imamo 74 vila-jettorv, ki prispevajo z davki k državnemu proračunu; toda prišteti moramo tudi vilajete Mossula, Suleymanije in Kerkuka, ki se morajo v kratkem, in to se bo zgodilo, priključiti naši državi. Govornik je žel burno odobravanje. Odgovarjajoč na Številne kritike je izjavil notranji minister, da vlada iy Ji državi popolen. tfid in mif
Japonska proti zplžanju Števila bojnih ladij
LONDON, 20. «Daily MaiK dobiva iz Totkija, da Japonska. ne bo n&akor privolila, da se proučuje vprašanje omejitve Števila njenih podmomikav jtn torpedovk.
Etr sporočil zbornici, da bo vlada v krat-em predložila rajkomski načrt za upravne jvoEtve po mestih, ki imejo nad 100.000 prebivalcev.
Egiptovska vlada vzpostavi politične od-noSaje s Turčijo
ANGORA, 20. Egiptovska vlada je izranjala željo, da tv®po®tavi politične adnošaje ji tiirsko- repmbUko, Kot poslanika 'bat od- j (brazilski vojaki na meji poslala v Angoro Mehmed Nudava pašo, < 1 je v ali ladjo. Id je Turška via da je vzela to obvestilo z Ukini zadoščenjem na znanje.
ve-
Spopad ob brazilsko-argentinskl meji
PARIZ 20. «Petit Journak objatvlja tvesti iz New-Yorfca, ki pravijo, da so redni
Hjrande obstre-
_ _ r_____jJa, argentinske
vojaške oddeHce. Veafti ne povejo, kolika člofveskiii žrtev eo imeli Argentinci.
DNEVNE VESTI
Tvrtka Vinem-Tolamel
• Giornale del Friuli», to glasilo videmskih erditežev, zliva v svojem izdanju od 14. t. m.
([olide svojega besniia na Slovence, slovenske iste in na poslanca Wil£ana in Besednjaka. Jeza njegova proti nam prekipeva, ker nismo zadovoljni z Gentilejevo fcolsko reformo, celo pa tudi zato, ker nismo hvaležni senatorju Tolomeiju za to, da nam je v kratkem času frestih let napovedal — narodno smrt!
Očita nam, da hočemo senatorja Mosconija izigravati proti sžnatorju Tolomei-u. V resnici pa nismo mi nič <» izigravali^, marveč smo le z dobesednim vernim citatom podali, kar ugotavlja senator Mosconi o narodnem čustvu slovanskega prebivalstva v Ju1. Krajini. Če pa ugotovitev senatorja Mosconija ne gre prav v račune videmsiih srditežev in če postavlja sen. Tolomei-ja njegova napoved v luč neresnosti in smešnosti, na tem nismo krivi mi, ampak Videmci in Tolomei sam, ker jim je glava tako razpaljena v mrzličnem šovinizmu, da nimajo ne očesa, ne smisla za resničnosti, ki računa z njimi vsak resen in realen politik.
Pa saj priznava «Giornale del Friuli» sam ono ugotovitev senatorja Mosconija. In sicer s tem, da se neprijazno zaletava vanj, češ: senator Mosconi ne doseže nikoli, «da bi Mussolinijeva vlada zapirala italijanske šole in odpirala slovenske!* Zanimivo pa je, da se videmski list sam neprevidno postavlja v nasprotje z ono napovedjo senatorja Tolomei-ja naše narodne smrti. Pravi namreč, da Italija mora razšuriti talijanstvo do Snežnika! Ve pa, da se to ne more zgodSti hitro, marveč le pečasi! »Giornale del Friuli® prestavlja torej Tolomei-ov šestletni rok v večjo daljavol To bi bil vsaj en svitel iroment v norosti videm-skega lista. Kako se tem ljudem m*šajo pojmi v razgretih glavah, kaže videmski list nazorno, ko pravi na eni strani, da odklanja vsako nasilno osvajanje, vsako žaljenje krajevnih običajev, na drugi strani pa ne dopušča nobenega »posebnega režrlxna» na ozemlju drugorodcev — nobene pravice v narodnem ki jezikovnem pogledu, hoče očividno reči —, ker da bi se s tem država odrekla svojih pravic in svojega ugleda! Povejte, ljudje božji: kako se more narodno-zavednemu in kulturnemu ljudstvu vzeti, kar mu je najdražje, šola. Jezik in narodnost — brez nasilia, materialnega in moralnega?! Tisto pretvezno odklanjanje nasilja v predalih videmskega lista je torej le ogabno licemerstvo. ki bi hotelo prikrivati svoje resnične nekulturne, nemoralne in nasilne namere proti drugorodnim državljanom.
♦Giornale del Friulb se ponaša tudi s popolnim idejnim soglasjem med njim, senatorjem Tolomei-jem in fašizmom glede manjšm-ske politike v obmejnih pokrajinah. Gospodje naj le čitajo izjavo poslanca Lunellija v milanskem «Secolu», o katert govorimo tudi v današnjem uvodniku. V teh izjavah ugotavlja rečeni poslanec, da je bila prav ta politika ponesrečena, ker ni prinesla zboljšanja položaja!! A poslanec Lunelli je — iašisi in vojni odlikovanec. Fašlslovsko pero je tu udarilo videmske srditeže po zobeh. Tvrdka Videm -Tolomei nima politične izprevidnosti in pameti v svojih zalogah.____
_ Poslancc Besedajak pleše. Pretekli četrtek se ie vršil v Trstu v hotelu «Savoia»
Društvena vesti
—	Velika maskeradoa prireditev pevskega društva «Adrijt» v Bukoiljab se vrši dane« in jutri v veliki giedališčni dvorani «Exceisior». Med zabavo deluje šaljiva pošta. — Začetek dane« in y*txi ob 20. uri. — Vabijo se prijatelji
j društva in drugo občinstvo, da se teh prireditev udeleži v obilnem številu.
—	Glasbena Matica v Trstu. Danes ob 7. uri zvečer na «Stan policiji« pii Sv. Jakobu vaja za ženske glasove, ob 8. uri pa vaja za moške glasove. K vaji se vabijo vsi tisti, ki so se udeležili obeh sestankov, a nič manj dobrodošli niso drugi, ki Čutijo veselje in poklic do petja v zboru.
—	Vse Škedcnjfeh in v« Skedenjci naj se danes in jutri zvečer potrudijo k Sv. Ani v dvorano «ex Subietta», kjer priredi M. D. «Sparta» dva družinska večera. Čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo športnih oblek hazenaški četi, ti bo nastopila v najkrajšem času. Dobrodofile dostojne maske. Začetek danes ob 8., jutri pa ob 6. uri.
—	Velika športna maakeradna prireditev S. D. «Adri*» se vrši danes, 21. t. m., v dvorani DKD pri Sv. Jakobu in obeta biti ena najlepših v tem pustu. Dvorana« katero so naše vrle hazenašice in nogometaši okusno okrasili, bo nudila vsem, ki prihitijo na zabavo, največja užitek. Oprema dvorane kot take bo popolnoma v športnem slogu. Izbran orkester bo igral tako, da bo zadovoljil staro in mlado. Bufet bo vsestransko dobro preskrbljen. Delovala bo šaljiva pošta in med zabavo tudi izvoljena kraljica sporta. Tisti, ki pomotoma niso dobili vabila, se tem- potom opozarjajo, da jih vabila čakajo pri blagajni.
—	Velika pustna zabava pri Sv. Jakobu. Pevsko društvo »Ilirije* priredi tudi letos, v nidelio, 22, t. m., svojo tradicionalno pustno zabavo. Kot se sodi po predpripravah, obeta biti to ena najlepših pustnih prireditev. Smeha«, veselja, zabave — vsega bo v izobilju. Bufet bo založen z najcenejšimi in najslastnejšimi stvarmi, kjer bodo vrle Uirijašice stregle vsem lačnim in žejnim. Ker je pa možno, da bi «tem starim« škodovalo venomer sedeti, jesti in
merja z Lkrotolossijem ne Izcimilo kaj hudega. — Komen, Jutri vsi na veliko tradicionalno Zato jje sklenila, da se iznebi Licotoloesija. V »pustno zabavo, katero priredi tukajšnja nadebudna mladina. Začetek točno ob 15. uri. Nikdo naj ne zamudi te prilike. Zabava bo
zadnjih dneh se ga je izogibala, ko jo je pa predsinočnjim prišel iskat, mu je povedala svoj
akltp. Ostalo je znano. — Licotolossi je bil včeraj odveden v zapor v ulici Coroneo. Mož se izgovarja, da je izvriil krvavo dejanje v silni razburjenosti, v katero ga jc spravila ljubosumnost do Del Tedescove.
ŽeleznttKa nesreča v Tržiču
Brzo vlak trčfl ob tovorni vlak. - 11 oaeb
ranjenih.
Včeraj popoldne se je pripetila na železniški postaji v Tržiču velika nesreča. Brzovlak št. 618, ki je odrinil po urniku ob 14.45 iz Benetk in privozil okoli 17.30 v Tržič, je zavozil na tir, ki je bil zaseden po tovornem vlaku št. 1849. Brzovlak je vozil z brzino 60 km na uro, toda ker je strojevodja, videč, da tir ni prost, v kritičnem trenutku z veliko prisotnostjo duha takoj spustil protiparo in istočasno stisnil zavore, je brzovlak trčil v zadnji del tovornega vlaka z brzino ikakih 30 kxn na uro. Kljub temu je bil sunek silen; lokomotiva se je zarila v zadnja voza tovornega vlaka ter ju popolnoma razbila; tudi drugi vozovi so bili več ali manj poškodovani. Med številnimi potniki v brzo vlaku je nastala silna panika; mnogi so vsled nenadnega sunka popadali na tla, drugi so zleteli raz sedežev ter popadali drug .na drugega. Nekateri so se pri Um več ali manj
fiobili in porezali z drobci šip, ki so se raz-etele v velikem številu. Železniško osobje je skupno z orožniki priskočilo ranjencem na pomoč. Vsega skupaj je bilo ranjenih 11 oseb, a k sreči večinoma le lahko. Najhujše je bil poškodovan kurjač Karel Cok iz Trsta, stanujoč v ul. Settefontane št. 222; zadobil je hude poškodbe po prsih; zlomilo mu je pet reber. Strojevodja Avgust Fonzari, tudi iz Trsta, stanujoč v ul. Boccaccio št. 20, je ostal nepoškodovan. Potniki so nadaljevali potovanje s posebnim vlakom, ki je prispel v Trst okoli 21.
Zc:ezniška uprava je takoj uvedla strogo preiskavo. Iz Trsta sta se podala na mesto nesreče višja železniška uradnika Caruso in inž. Tonni. Zdi se, da je krivdo pri nesreči pripisovati pomanjkljivi signalizaciji. Strojevodja in kurjač, ki sta bila takoj zaslišana, sta izjavila, da je prvi signal na progi pred postajo kazal »prosto pot», d očim je drugi in glavni signal kazal, da proga ni prosta. Ker je pa ta signal postavljen na ovinku in preblizu postaje, sta ga oba prepozno opazila, da bi mogla preprečiti nesrečo. — Materijalna škoda, ki jo trpi železniška uprava, je zelo velika —
Kurjač Čok je bil prepeljan v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti črez mesec dni
Iz triaSke pokrajine
— Tomaj. Pevsko in bralno društvo «To-
se
.polna smeha in primernega razvedrila. Na pro gramu j* več izbranih tamburaških in pevskih točk, kup letov in tri Saloigre. Ker vlada z^ prireditev veliko zanimanje, naj se vsakdo potrudi, da pride pravočasno do vstopnic. Dobro došle bodo tudi primerne maske, posebno pa narodne noše. Po veselici prosta zabava. Prireditev se bo vršila v Zigonovi dvorani, kjer bo preskrbljeno tudi za prigrizek in kozarček dobrega kraškega terana. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
—Hlapčcva nezgoda. 46-letni Tomaž Bra-tuš iz Lokavca pri Kanalu, ki je bil zaposlen kot hlapec pri Andreju Stergar iz Vipolž, je padel tako nesrečno v hlevu, ko je podajal konjem seno, da si je pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljan je bil v goriško bolnico, kjer bo moral ostati kake tri tedne, če ne bo hujšega.
— Dvanajst le t Ječe. V sredo se je vršila pred goriško poroto razprava proti Josipu Filipich iz Trsta radi ubijstva, ker je dne 26. julija 1923. zaklal v Gorici nekega Ruggero Falconer-ja. Ker se Filipich od tedaj skriva, se je vršila razprava v njegovi Obsojen je bil na dvanajst let ječe.
—Nedovoljeno kurivo. Solkan že od nekdaj pogreša drva za kurjavo in kdor nima dovolj denarja, ta mora prezebavati, ker taka je po-stva tega sveta. Bricu Girolamo Dentesano in nekemu Celeste Galazzo pa se je zdela ta postava krivična in zato sta kratko malo od
NA PROŠEKU prodam, bodisi skupno ali v
rosameznih delih, stavbe in zemljišča, ta-ozvani «Pontar», kjer je sedaj koperativa. Drag. Starec, Barkovlje - Viale Regfna Elena 151.	223
KOVAŠKI učenec, krepak, od 15—16 let star, poštenih starišev, se sprejme. Rajko Tomšič, podkovski mojster v II. Bistrici.
249
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
katera obstoji že 30 let, zelo dobro vpeljana, v lepem mestu v Sloveniji (Spodnje Štajersko), s špecerijo, manufakturo, kolonijalo in deželnimi pridelki ter mlevskimi izdelki, se takoj zaradi selitve pod ugodnimi pogoji proda. Zraven spada stanovanjsko in veliko gospodarsko poslopje z zelenjadnim vrt^n, kakor velikim sadovnjakom. V celem poslopju napc-odsotnosti. Ijana električna razsvetljava. Stanovanje ob-' stoji iz 5 lepih sob, pritličja, kopalnice itd. Cena 300.000 lir. Polovica plačljiva tako;, druga po dogovoru. Interesenti naj dopisujejo na poštni predal št. 11 - Ormož ob Dravi,
(Jugoslavija).	189
%
66
nesla leseni «porton» občinskega komisarja g- [ % ZlStO« SfCbrOf ftPORCf rp Mozetiča, da si z njim ogrejeta ozeble ude. G. Mozetič je pa celo zadevo naznanil orožnikom, ki bodo poskrbeli za to, da bosta spoštovala postavo ter se ogrela v goriških zaporih.
maj» v Tomaju naznanja tem potom, da pustna veselica, nameravana za dne 15. t. m. I ni vršila vsled prefektove prepovedi. Pre-piti, je odbor sklenil, da bo tudi samo za nje j p0Ved smo dobili Šele v nedeljo zjutraj ob 9
Borza? poročna,
DEVIZE Amsterdam od 970.— do 985.—; legija od 122.— do 134.— ; Paiiz 127.25 do 127.75 ■ Londoa od 116 :50 do lld.bO ; New York od 24 35 do 24.4"; Španija od 342.— do 346 - ; Švica od j69.— do 471.— ; Atene od 37.50 do 3 »50; Berlin do 580.— do 590 — ; Bnkarežt od 12.25 do 12.75; Praga od 1±— do 72.50: Ogrska od (».'>335 do 00340; Dunaj od t.0339 do 0.0347 ; Zagreb od 39 45 do 39.70.
VALUTA; Avstrijsko kron* od 0 0337 do 0.0347; dinarji od 39.80 do 39.60 ; dolarji od 24.30 do 24.40 ; novci po 20 frankov od 93.50 do 94 50 fuut šter-ling od 11«.20 do 110.40.
Benečijske obveznice 81.45.
I? *
% #
i«
platin* zobovje
kupuje
Zlstarno ALBERT POUH
Via Ha zini
Trst,
46
# %
#%]#«idPt]#dP!] MM1% J %
zasvirana znana «&picpolka», kar bo gotovo vzbudilo obilo pozornosti in zadovoljstva. Poleg bogatega sporeda bo med odmorom društveni zbor zapel par točk. Dobrodošle bodo narodnj noše in tudi dostojnim maskam bo vstop dovoljen. Vodja zabave bo član-brat Ferd. Čretnik. Vabila so ž® vsa razposlana.
uri, zato nismo mogli tega pravočasno naznaniti občinstvu. Na prepovedni listini je bilo med drugim tudi to-le: «Non autorizzo di pre-sentare il teatro in lingua slo vena 1» {Po naše: «Ne dovoljujem, da se predstavlja v gledališču v slovenskem jezdkuU). Gospod prefekt pa gotovo ne ve, če bi govorili v laškem jeziku.
Možno je, da ni kdo prejel vabila, vsled tega ja nas tu pri nas ne imel 'kdo poslušati
_______je vrsu v
ples tukajšnjega <onzulskega zbora. Med gosti, ki so se udeležili tega plesa, so bili tudi poslanec dr. Besednjak, fašistovski poslanec Suvich, ravnatelj tržaškega «Picccla; & uff. Alessi, bančni ravnatelji Skorkovsky, Ellbo-g>n in Weisshut. grof in grofica Giustiniani, baron Rodolfo de Parisi itd. — Gosti so se zabavali do pozno v noč, pridno udeležujoč se plesa ob zvokih izbornega Yazz-banda.
— Smrt jugoslovenskega novinarja. \ četrtek zjutraj je umri v bolnici usmiljenih se-sUr v Zagrebu na jetiki novinar Pred. Mitri-novič. Pokojni Milrinovič je bil rojen 23. decembra 1896. leta v Nevesinju. Vse svoje življenje je bil tipičen bohemski novinarski delavec, ki se je z vso ljubeznijo oklepal novinarskega poklica. Svojo karijero je pričel s sodelovanjem pri «Glasu Naroda-:, «Zvonu» in • Jutranji pošti* v Sarajevu. Predvsem se je zanimal za socijalne probleme in je skupno z dr. Mirkom Kusom-Nikolaje vim izdal malo socijalno knjižnico v Zagrebu. Prevedel je iz ruščine delo Baranovskega o zadrugarstvu. \ vojni se je boril kot dobrovoljec v oddelku vojvoda Vuka. po vojni pa je urejal glasilo dobrovoljca v Naša otadžbina* v Sarajevu. Kasneje se je odzval pozivu zagrebškega Naveza dobrovolicev in se preselil v Zagreb, kjer je urejzval koledar «Jugoslovija» ter sodeloval pri *Slcbodni tribuni*. Sestavil ye tudi dva letnika almanaha .Jugoslavija« (1923, 1924). Zapuetil je ženo in en »ga otroka, »lava
njegovemu spominu!	____ v ,
_ Stevi'o prebivalstva v Beogradu. Kakor objavlja mestna uprava Beograda, znaša prebivalstvo jugoslovenske prtstoiicenapodlag, zbranih stat stičnih podatkov 218.000 prebivalcev. Toliko je bilo priisvFenib. Unrava računa da se nahaja v mestu ie 30.WU neprijavljenih, tako da znaša celokupno levilo
oribivalcev okoli 250.000.	.
—	Ne v Argentinijo! Iz Buenos Airesaje dospela vest, da vlada v Argentinci veltxa brezposelnost radi slabe žetve. Zato svarimo naše ljudi pred izseljevanjem v Argentinno.
—	Kmetijstvo učni predmet na jugoefoven-jfrift /judskih Šolah. Jugoslovensko poljedelsko ministrstvo je predložilo ministru prosvete spomenico, naj bi se kmetijstvo uvedlo kot Učni predmet na ljudskih »olah. Šolskim vrtom naj bi se posvečala večja pozornost in naj bi se tudi primemo zvišal kredit za vzdrževanje
^^1 RuskaVMatlca ▼ Lfubl*ani. Jutri, 22. t. jn.f priredi Ruska Matica v univerzitetni zbornic! »estanek v proslavo 200-letnice smrti Petra Velikega. Predavali bodo: 1. Univ. prof. dr. Aleksander Bilimović: Uvodni govor. 2. Dr. Nikolaj Preobraženskij: -Peter in Rusija«. 3. Univ. prof. Mihajlo JasinskJij: »Peter kot zakonodajalec*.
je odbor sklenil, da se mu izda v nedelo pri blagajni. Začetek .prireditve ob 8. zvečer. — Torej na svidenje v nedeljo v dvorani DKD pri Sv. Jakobul — Odbor.
—	MD-P. - Opčine uprizor jutri, 22. t. m., v Kettejevi dvorani točno ob 3 pop. veleza-bavno komedijo -Španska muha* v treh dejanjih. Šoloobveznim otrokom vstop ni dovoljen, — ZvečeT priredi isto društvo maškeradni zabavni večer. Začetek ob 8. uri. Ker je to edini zabavni v^čer v letu, upamo, da se bo slavno občinstvo odzvalo našemu vabilu v čim večjem številu. — Odbor.
_ MJD.P. - Trst. Dramatični odsek (1 skupina). Danes zvečer ob 20.30 vaja na stan policiji. Vsi oni, ki mislijo sodelovati kot statisti pri -Peterčkovih poslednjih sanjah«, se pri današnjih vajah lahko zglasijo pri režišerju.
Jutri zjutraj ob 10. uri zjutraj vaja 1. m 2. pododseka v dvorani D. K. D. Vsi oni otroci, ki bi radi sodelovali pri igri. se lahko upišejo
pri režišerju. — Vodja, _ ^ , ,
—	D. K. N. Tomm—to, Trat Danes točno
ob 17 sestanek s predavanjem. — Odbor.
—	Srednješolsko Udruženje. Danes točno ob 15. uri odborova sija — Predsednik.
SPORT
_ V n»xfelfO, 22. I m*, ob 14^0 se bo vršila na igrišču med Opčinami in Prošekom revan-šna nogometna tekma med S. D. «Adrija» -Opčine -jn S. K. -Adria» z Vrdele. Izid zadnje tekme je izpadel v prid openski «Adrm» s 3:0. Tekma bo zelo zanimiva, k^r bo gotovo «Adria» z Vrdele zastavila vse svoje moči, da čim častneje opere svoj zadnji poraz.
— Športni odsek MJXP. - Trst. Ženska ha-z>na: Jutri ob navadni uri vaja. — Moška ha-zena: Jutri zjutraj se zbere k vaji moštvo 1. čete. Nogometna skupina: Jutri skupni training.	_
Smešna prepoved, kaj? Naredili smo nove korake radi prošnje in mogoče dosežemo vendar dovoljenje za nedeljo, 22. t. m. Povabljence pa prosimo, da nam za 15. t. m. oproste.
_ Razvalina življenja v štorfah. Preteklo
nedeljo je imelo tukajšnje kmetsko-izobraže-valno druitvo «Štorje» dobro uspelo prireditev, o kateri bomo še poročali podrobnejše.
Javljam, da se bo vršila v nedeljo, 22. t. m. ponovitev, da bodo imeli tudi dotični, ki niso pravočasno zvedeli za prireditev, priliko, da se je udeležijo.
_ Dutovlje. Jutri vri v Dutovlje na veselico, ki jo priredi društvo -Venček« ob 3 pop. s sledečim sporedom: 1. E. Adamič: Vasovalec, moški zbor. 2. G. Ipavec: Milada, moški zbor. 3. B. Ipavec: Studenček, M. Hubad: Gorenjska zdravica. E. Adamič: Pojdem na Hrvatsko - mešani zbori, 4. I. I.: Šaljiva koračnica - moški zbor. 5. O. Dev: Gozdič - meš. zbor. 6. G. Ipavec: Lahko noč - meš. zbor. 7. E. Adamič: Ne maram za te - meš zbor. 8. Kakšen gospod, tak sluga - burka v 1 dejanju. Po vse lici prosta zabava s plesom.
	Nali oglasi		
PRODAJALNA jestvin, popolna, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila via Parini 4, vrata 4.		se proda se dobijo v 251	
KONJ, bosanski, majhen, in voz se prodata. Oglasiti se popoldne v trgovini Jestvin, via di Riano št. 2. 252			
SLUŽKINJI, dve, se iščeta. Via Gepp gostilna.			i št. 9, 248
URARNA-ZLATARNA
F. BUDA
Trst — Corso Garibaldi 35
(PodruSnlca Via Scalinata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje pa najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseli zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrrine in ur po najnižjih cenah.	(55)
STANOVANJE, prazno (soba, sobica, kuhinja), iščem za takoj v okolici (Rocol, Kolonja, Škorklja, Rojan). Plačam do L 1.500. Via Ma£olica 16, V., Trošt.	250
ALOJZIJ POVH
urar In zlatar
PiGZZO Garibaldi 2, L n. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne r -ed-mete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	62
Danes zadnji dan IZREDNE PRODAJE
Iz tržaškega življenja
— Žalosten epOog krvavega dogodka v ulici Fabio Se vero, — Del Tedescova umrla. Ljubezenska drama, ki se je odigrala, kakor smo poročali v včerajšnji številki, sinoči ob pozni uri pred vojaško bolnišnico v ulici Fabio Se-vero. ijer je težak Salvatore Licatolossi zabodel z nožem svojo 27-letno ljubico Virginijo .Del Tedesco, je imela tragičen konec. \ čeraj predpoldne je nesrečna ženska izdihnila, da-siravno so ji zdravniki s takojšnjo operacijo skušali oteti življenje. Njih prizadevanje je bilo zaman, ker je rana segala globoko v trebušno votlino; poleg želodca so bila prebod^na tudi jetra in obisti. Smrt je nastopila vsled notranje izrrvavitve. — Kakor smo že omenili, je bila Del Tedescova žrtev izbruha ljubosumnosti ljubimca, ki ga je hotela zapustiti. Licatolossi je bil namreč že poročen in oče 51etne d »klice. Kmalu potem ko je pričel Ijubimko-kovati z Del Tedescovo, se je ločil od žene, ki- je Sla stanovat k svojim roditeljem v južno
lta£jo. To se je zgodilo pred kakimi 3 leti. — Od tedaj sta Licotolossi in Del Tedescova živela v divjem zakonu, dokler se pred približno letom dni Lecotolossijeva žena m povrnila v Trst, kjer je pričela živeti na svojo roko. Nekega dne se je Licotolossi zopet spravil z njo ter se vrnil pod staro zakonsko streho. Kljub t »mu pa ni prekinil izvenzakonskega ljubezenskega razmerja z Del Tedescovo. Hotel je takorekoč sedeti na dveh stolicah. Del Tedescova je očividno vedela za vse to, kajti svoječasno j 2 prišlo med njo ia Licotolossi je vo ženo do prepirov. Zdi se, da se j t Del Tedescova v zadniem času zbala, da bi se iz raz-tem porodu na cesti.
Vesti z Goriškega
_ Ognjena jtritf Letos so marsikateri kraji
na Goriškem postali prava žrtev ognjenih jezikov, ki so spravili marsikaterega gospodarja malodane na beraiko palico, ker mnogi iz njih niso bili zavarovani. Zlasti nesrečna v tem pogledu »ta vipavski in cerkljanski okraj, v katerih so letos požari povzročili mnogo škode. V-vipavskem okraju ja pred kratkim razsajal velik gozdni požar na Nanosu, že par-krat je pel petelin v Vidu in raznih drugih občinah.	/
V pondeljek zjutraj sta se vnela hlev m senik nekega Tro*ta. Ogemj se je razširil kaj kmalu tudi na sosedno hišo, v kateri je prebivalo več družin. Na mesto požara so takoj prihiteli domačini in kmalu na to tudi orožniki, ognjcgasci in vojaki iz Vipave, ki pa navzlic največji požrtvovalnosti niso mogli udušiti ognja, katerega je podpiral močan veter, tako da je v kratkem času ugonobil celo poslopje. Velika sreča je, da se je posrečilo omejiti ogenj v toliko, da se ni razširil na sosedne lnft« in da »i bilo nikakih človeških žrtev. Le neki Uriič se je precej močno opekel po rokak in obrazu, ko je poskusa} rešiti iz ognqa junico, katero so potem našli
spečeno pod razvalinami. ...
Ravnotako je tudi v cerkljanskem okraju, kjer je mnogo gospodarjev brez strehe, ker jim je ogenj uničil njihove hiite. Pred dnevi se je zopet vnel hlev Antona Zaje od Zajcev pri Cerknem. Tudi tam je ogenj skora, popolnoma uničil hlev, čeravno so domačini na vse načine poskušali udušiti požar. Fri gašenju je pad 52-letni Andrej Močmk g 7 metrov visokega zida, s katerega je vlival vodo v ognjene plamene, in se je pn padcu precej težko poškodoval na obeh nogah.
— Porod na cmCL V sredo zvečer sta opazila nočna čuvaja Martelanc neko žensxo, ki je z negotovim korakom in zavojem pod pazduho hitela po ulici. Ko »ta jo uatavila, jima je neznana ženska, ki se Imenuje Lucija Don-gati in prebiva v Via Asooli št. 11. povedala, da je ravnokar porodila v vefi neke hiše jn v zavoju je imela mrtvo dete, ki je pri porodu padlo na tla in se ubUo. ReMa jnna je Se. da je namenjena k «Zel. križu., da jo prepelje v bolnico, nakar j« porodnica omedlela. Dongati je bila prepeljana v goriško bolnico, medtem ko je varstvena oblast uvedla preiskavo o
Evo Vam nekatere primere :
Ženske
ImU nogavice Ženske nogavice
nogavice
L
Bosance ta nogavice
m	nogavice
ta	nogavice
ta	nogavice
Ženske	nogavice
trpežne v vseh barvah . . . posvilene. prozorne v vseh barvah . . . najf nejše, plesne barve, proz. muSlinaste, jako prozorne v vseh barvah . . . svilene, prozor, v vseh barvah, tudi plesne . . mušllnaste, proz. plesne barve . mnSHnaste, 5em-niške. najt.vrsta velikanska izbera tudi plesne . . chilfon, jako prozorne, tip .nevidne" v vseh stopnjah barv, tudi plesne . .
2*60
5*50 6*90
8*30
L 8*45 L
112*85
Moške
He nogavice trpežne . . . . Mi nogavice izborna vrsta . . Mcike nogavice fantazija, izbrane
Dopiu ari" .po.sv,.len nogavice tintama. & »ne . nogavice L Sešle nogavice tim nogavice
škotski novost
nogavice
L120 L 1*30 l 2*05 L 2*85 L 5*90 L 3*50 13*60
sukanec,
perzijski sukanec elegantne, Škotske ln Črtane . . .
L 13*50 i Moške flopnee
svilene, fine, fantazija in gladke . .
18*40
L 9*25
NaSa nogavica „RECLAME" iz posvi-lenega sukanca v vseh mogočih stopnjah barv........L
Posebna nogavico zadnjo novosti v nar. svili. Chlff on,vezeno In trotteure
MOŠKE NOGAVICE iz sukanca fantazija, črtane, trpelne. velikanska izbera....... •
L 6-50
Posebna plesne nogavic*, trotteur In sport, v »ellkanakl Izbori.
LIKVIDACIJA PLESNIH OBLEK
po posebno znižanih cenah vsled pozne sezije.
OHL
Corso Vltt. Em.
St- 16.