Po Jkonfliskacijl «Irnga izdaja. ~9f
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V olj;» :
začelo leto 4krone(2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n apr ej.
&
Leto XIX.
Slovenske tožbe in zahteve.
Pri razpravi o vladni izjavi v državnem zboru je govoril tudi slovenski poslanec dr. Gregorec, ki je pojasnoval naše tožbe in zahteve. Najprej se je pohvalno izrekel o gospodarskem programu vlade, potem pa nadaljeval:
„V upravi obljubuje nova vlada nepristransko poslovanje, ker pravi, da stoji nad strankami. To je toliko res, ker noben minister ni poslanec. Vendar pa imajo večje stranke svoje zaupnike v kabinetu. Poljaki in Čehi imajo svoja zaupnika, ki moreta vsak svoj nàrod braniti proti krivicam. V tem srečnem položaju mi Jugoslovani še nikoli nismo bili in tudi sedaj nismo. Nad 30 let že imamo ustavo. Izrabilo se je že mnogo ministerstev in ministrov, toda Jugoslovana še ni bilo med ministri.
V Avstriji, Ogerski, Bosni in Hercegovini je okoli 6,300.000 Jugoslovanov, ki imajo svoje sorodnike na ostalem Balkanu. Ti so po svoji legi med italijanskim in balkanskim polotokom velikega pomena za našo državo. Toda, gospoda moja, kako počenjajo ž njimi. Z žalostjo moram reči, da se čutimo tujce na svoji zemlji. (Čujte!)
Ko je bil mažarski general Szapary tepen, imela sta hrvaški general Filipovič in Srb Jovanovič za Avstrijo osvojiti Bosno in Hercegovino; toda upravljati teh dežel nista smela. Umakniti sta se morala Nemcem in Mažarom. Povsod nas porabijo, v armadi in pri davkih, toda ministerski sedeži so nam zaprti.
To pa ima slabe posledice za nas in za vlado. Mi nimamo zagovornika proti birokraciji (uradni-štvu). Ko bi imeli svojega ministra, ne bila bi mogoča imenovanja takih uradnikov, kakor se je to v zadnjem času zgodilo. Pa tudi za vlado to ni dobro, ker se ne more dobro poučiti o naših razmerah, željah in zahtevah. Vlada se mora vedno zanašati le na poročila birokracije (uradnikov). In kdo so ti birokratje ? To so pri nas vsaj na višjih mestih skoraj sami naši nasprotniki, ljudje, ki nas ne poznajo, o nas nočejo slišati, ki o nas sodijo s predsodki, in ki mislijo, da izvršujejo velika dela, ako dušč jugoslovansko gibanje. Ti uradniki so naši najhujši nasprotniki v nàrodnem oziru. Zato pa se na jugu dogajajo neverjetne stvari.“
Nato govornik opisuje nàrodne razmere na Kranjskem in Primorskem in graja, da so se spravne
V Celovcu, 15. marca 1900.
konference sklicale samo za češko in Moravsko, kjer so Slovani v večini. O deželah, kjer so Slovani v manjšini, pa vlada molči. Opisuje kaj zahtevajo nemške manjšine na češkem in Moravskem in potem nadaljuje:
„Kako vse drugače se godi slovenskima manjšinama na Koroškem in Štajerskem! Tu prebiva nad pol milijona Slovencev, ki nosijo vsa bremena s svojimi nemškimi sodeželani; toda odtegujejo jim vsa kulturna sredstva. Dočim slovenska večina na Kranjskem 40/0 nemškega prebivalstva dovoli vsako pravično stvar, odreka nemška večina na Koroškem in Štajerskem nam Slovencem najpotrebnejše stvari (Tako je!), celò ljudske šole. (Baron Hackelberg : Saj ljudje sami zahtevajo nemške šole! — Klici: To so izdajalci!) Leta in leta ležč prošnje za slovenske šole, a odgovora le ni. Tudi na pritožbe ministerstvo ne odgovarja, da Slovencem tako zapira vrata do upravnega sodišča. Slovenski šoli v Velikovcu niso dali pravice javnosti, a nemški „schulverein“ sme brez vseh ovir ustanavljati nemške šole na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, če kje, je ravno na Koroškem in Štajerskem treba braniti slovensko manjšino proti silovitosti ponemčevanja.
Vlada je obljubila, da bode svoj čas predložila nasvete gledé jezikovnega vprašanja. Jaz upam, da bode vlada te načrte predložila državnemu zboru. V prvi vrsti pa je treba zakona v varstvo nàrodnih manjšin V ta namen je „Slo-vanska krščansko-ndrodna :.veza“ dné 16. decembra 1899. 1. predložila dotičen načrt zakona. Ta načrt je tiskan in tako splošen, Ma se more prikrojiti za vsako deželo. Ako ta predlog pride v obravnavo, bomo Slovenci pazljivi učenci Nemcev na Češkem. Kar Nemci zahtevajo zà-se, to je menda pravično in potrebno tudi za nas. (Tako je !)
Zahtevali bomo: 1. V slovenskih krajih na Koroškem in Štajerskem mora slovenski jezik v šoli, uradu in javnem življenju biti popolnoma ravnopraven z nemškim. — 2. Pri deželnih vladah v Celovcu in Gradcu se morata ustanoviti slovenska oddelka, ali pa v Mariboru poseben oddelek cesarskega namestništva za Spodnji Štajer. — 3. Na mesto kmetijske družbe zahtevamo deželni kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom. — 4. Za slovenske sodne okraje na Koroškem in Štajerskem zahtevamo nadsodišče v Ljubljani. — 5. Za Slo-
Štev. 11.
vence na Koroškem in Štajerskem zahtevamo slovenske ljudske šole. V ta namen naj se razdeli deželni šolski svet v dva oddelka s posebnimi deželnimi in okrajnimi šolskimi nadzorniki.
Dalje želimo zakonitih določeb za šole manjšin, slovensko vseučilišče v Ljubljani, premembo deželnega reda in deželnega volilnega reda. (Posl. Resel: Da se ne vpelje splošna, direktrfSsin tajna^s^ volilna pravica!) Malo potrpite g. kolega! — pa naj se zgodi, ako zbornica ne sklene jezikovnega zakona za vso državo? Ponesrečil se je potem zadnji poskus. Razmere se ne bodo zboljšale, ako vlada razpusti državni zbor in razpiše nove volitve na podlagi sedanjega volilnega reda, ker pridejo v zbornico še radikalnejši življi.
Bilo bi najbolje, da se ustava vsaj nekoliko predrugači, kakor je to že pred 25. leti nasvetoval priznani nemško-liberalni vodja, dr. Rechbauer. V gosposko zbornico naj se odpošljejo tudi odposlanci deželnih zborov. Za poslansko zbornico pa naj se vpelje splošna, direktna in tajna volilna pravica. (Dobro!) Tako bi bilo morda najbolje, kakor kaže vzgled v Nemčiji.
Mislim, da bi taka poslanska zbornica preje rešila jezikovno vprašanje in se potem lotila važnih in nujnih gospodarskih ter socijalno-političnih vprašanj. Tako bi se Avstrija pomladila in prerodila in bi mogla klicati svojim sovražnikom: Austria erit in orbe ultima! (Živahna pohvala.)
Zaplenjeno.
Kmet Rabe p. d. Kilijan v Ovbrah je dobil zadnjič kar nenadoma od velikovške sodnije to-le obsodbo: ,,C. kr. sodniji velikovški se je od mestne občine velikovške naznanilo, da je Jožef Rabe
odločno: Cene, to dobro vem, da zarad naših krave, kakor tudi zarad naših postelj nisi prišel k nam, zato kar povej, kaj imaš na srcu. Cene je prav globoko vzdihnil, potem pa je prav počasi začel: Vidite, soseda, to je prav žalostno, če je človek zmeraj sam in pa zapuščen. Res žalostno je to. In pa še bolj žalostno je, ko človek v hiši nima nikogar, da bi se nanj mogel zanesti. Jaz bi pač potreboval pomočnice. Pa ta mora biti prav krščanska. Saj veste, to je prvo. Na to jest strašno držim. Na denar in bogastvo pa ne držim prav nič, da je le ženska krščanska. In tu sem zmerom mislil na vašo Franco. Ta je prav krščanska, pa kako zna žebrati, kakor kakšna svetnica. Kar veselje jo je videti. In zato sem hotel danes z očetom govoriti zarad France.
Mati so dobro vedeli, da so te besede gola hinavščina. Cene namreč je bil znan kot mlačen kristjan. K maši je prišel navadno prepozno in stal v cerkvi čisto zadnji. To pa iz same bogaboječnosti. In če je prišel še dosti zgodaj v cerkev, zlezel je na vrh stopnjic, ki vodijo na kor in tam smrčal kakor kak polh celo pridigo. In tako se je zgodilo enkrat, da mu je ušel v spanji po stopnjicah klobuk ter priropotal doli v cerkev in čez nekaj trenutkov pa Cene za njim. Ljudje, ki so to videli, so se ustrašili, pa ne zarad Ceneta, ampak ker so se bali, da ne bi Cene s svojo trdo bučo razbil ploščenih tal.
Ker so mati slišali, kako se je Cene kar na enkrat za čisto krščanstvo razvnel, zato so sklenili ga malo v zadrego spraviti. Prinesli so s police katekizem ter rekli: No Cene, dokler
fegSj FOBUSiBK.
Tine in Barigeljc.
Kako je nekdo, pa še nekdo drugi „pogorel“.
V Kalifoniji pri deželnem očetu smo mnogo veselih ur doživeli. Franca trdila je vedno: tacega pa še ni bilo; pa tudi ne bo kmalu, je pritrdila Okrogelnikova. Za kratek čas vedel je vsakdo kakšno povedati. In če nič novega ni bilo, smo pa kakšno staro pogreli. Moja Franca pokazala je posebno ,pri tem božjem daru' — pri kofetu, da nima pike na jeziku. Tu je imela ona navadno glavno besedo. Še Okrogelnikova, ki jih ima dovolj za ušesmi, je morala dostikrat tiščati jezik za zobmi. Če ne, jo je Franca kar tako malo z enim očesom ■grdo pogledala, pa je bilo dosti.
Nekega jutra sedeli smo ter kosilčali na vrtu. Deželni oče, ki je bil prav Židane volje, podregal je malo mojo Franco z vprašanjem, kako je kaj takrat bilo, ko jo je Barigeljc snubil. To ni bilo še nič, pravi Franca, ali povedat moram danes, kako je moj snubač Štefeljnov Cene „pogorel“. Ni bil več mlad, ko me je snubil. Imel je že svojih štirideset na hrbtu. In tu mu je na enkrat prišlo v glavo, da človeku ni dobro
biti samemu. Sam spak ga je s to nesrečno mislijo privlekel v našo hišo. Jaz sem bila edina hči pri hiši. Brata sem imela samo enega, pa še tisti je prej umrl, kakor je mene babica v potoku ujela. Štefeljnov Cene me je sicer večkrat tako malo z enim, včasih celo z obema očesoma pogledal, pa jaz sem vedno mislila, da to dela le iz navade ali pa zarad soseščine. Seveda temu kurniku, kakor sem pozneje izvedela, tudi zame nič ni bilo, le naše lepe njivce in gruntei, pa travniki in gozdi, pa lepa živina in pohištvo, to mu je menda noč in dan hodilo po glavi.
Ko je mislil, da je že dosti star in bil tudi prepričan, da je tudi primerno pameten, prišel je nekega večera k nam vprašat, ali bi mu je ne hoteli dati. Mati so bili ravno pred hišo ter gledali, kako pastir živino napaja, ko je Cene prikimal. Dober večer Cene, djali so mati, kaj pa je dobrega? Cene ni imel časa odgovoriti, tako so ga kravce prevzele. Jemnecta, kako so vendar lepe te-le živalce, pa kako pitane. To, to, pa kako lepo čedne, da bi se lahko vlegle v vsako postelj. Bog se usmili čez duše v vicah; vskliknil je Cene, — in pa čez tebe, pritrdili so mati ter rekli mu, naj gre le malo v hišo in pove, kaj ga je privleklo k nam, s kravami pa se naj drugikrat zmarneva.
Mati so že slutili kaj bo. Zato so se sami pri sebi muzali in čakali, kako bo kaj Cene napeljal vodo na svoj mlin. Nekoliko časa pustili so ga plavati z očmi po izbi in občudovati zeleno peč, pa „preštrihana vrata" in belo preoblečene postelje. Ko je bilo materi že preveč, rekli so
p. d. Kilijan v Ovbrah, pustil dné 21. febr. pred-poludnem dalje časa svojega konja brez nadzorstva stati pred hišo št. 5. v grebinjskem predmestju (t. j. pred našim skladiščem). Po predlogu gospoda, kateremu so izročena opravila državnega pravdnika, se J. Rabe po § 430. kaz. zakona kaznuje s 24-urnim zaporom.“
Pripomniti moramo, da kmet Rabe niti zaslišan ni bil. Dejstvo, ki je s pričami dokažemo, je : Kmetje privažajo žito ob sredah v zadružno hišo v Velikovcu; med drugimi prišel je tudi Kilijan. Ko je bil svoje blago oddal, postavil je svoj voz, da drugim napravi prostora, iz dvorišča pred hišna vrata, proseč g. blagajnika: prosim, dajte mi hitro denar, jaz konja ne smem pustiti. Kmet je stal tedaj med durmi, kakih šest korakov proč od voza in to niti pol minute ne, in zaradi tega je obsojen pošten človek brez zaslišanja, in sicer ne v denarno globo, marveč v zapor.
Zaplenjeno.
Državni zbor.
Nekaj nenavadnega seje dogodilo dné 6. marca v gosposki zbornici. Bila je tam politična debata, katero je povzročila znana vladna izjava. Posebnega nam pa ta razgovor ni prinesel ! Dà, za Slovane ni bil nikakor tolažljiv. Pokazal je le, da so se Nemci tudi v gosposki zbornici postavili nekako na stališče nemških kričačev državnega zbora. Več ali manj odkrito so zahtevali tudi oni, kar zahtevajo nemški prenapetneži v binkoštnem programu, t. j. nemški državni jezik. Znamenit je bil govor češkega voditelja dr. Rieger-ja. Jasno, odločno in z mladeniškim ognjem je 82 letni starček zagovarjal pravo avstrijsko misel nàrodne ravnopravnosti.
*
Dné 7. marca je bila na dnevnem redu volitev prvega podpredsednika, ki je poslancem delala mnogo preglavice. Desnica se je ob tej volitvi pokazala prav nezanesljivo, dà, po vo-litvi so takoj razglasili nekateri listi, da je že razbita. Nemška katoliška ljudska stranka je namreč tokrat potegnila z levičarji. Desničarji so bili sicer za to, da se prepusti levici kako predsedniško mesto, a bili so zoper posl. Prade-ja, ki pripada najhujšim kričačem. Izvoljen je bil Prade s 163 glasovi. Čehi in slovenska zveza pa so glasovali za dr. Začeka, ki je dobil 93 glasov.
Na to se je obravnavalo o obtožbi Wit-tekovega ministerstva. Tožbo so vložili Nemci, ali obravnava je pokazala, da jim samim prav nič ni mar za to, in da so tožbo vložili le „zaradi lepšega", da se prikupijo svojim radikalnim volilcem. Med socijalnimi demokrati in dunajskimi krščanskimi socijalisti je prišlo do daljšega prepira. Dr. Lueger je dregal soeijaldemokratičnega posl. Riegr-a tako dolgo, da je ta izjavil:	Splošna vo-
lilna pravica naj se vpelje z državnim preobratom („Staatsstreich“), ali pa bodo soc. demokratje svoje zahteve skušali doseči z revolucijo. —Ta izpoved je jasna in zapomnijo si jo naj zlasti kmetje za slučaj, da jih pridejo soc. demokratje lovit s sladkimi obljubami. — Obtožba se je konečno zavrgla s 94 glasovi proti 60. češki in slovenski poslanci niso glasovali.
Konečno je zbornica sprejela neko spremembo postave o rentnih davkih.
Dné 9. marca je bila na dnevnem redu volitev drugega podpredsednika, ker se je bil Rumun Lupul tej časti odpovedal. Izvoljen je bil s 168 glasovi Čeh dr. Z a č e k. 52 glasovnic je bilo praznih.
Na to so se rešile točke dnevnega reda, ki so obsegale le manj važne zadeve. — V pondeljek dné 12. t. m. je bila zopet seja. Zasedanje se zaključi bajè dné 16. t. m.
Dopisi.
Iz Celovca. (Zmaga odločnosti.) Vedno tožimo in tožimo, kako nas prezirajo javne oblasti, kako se branijo posebno pri pošti slovenskih pisem, in da ni še dobiti dvojezičnih tiskovin. Da bi se temu ne dalo odpomoči, bi vendar bilo čudno ! Zahteval sem pri glavnem poštnem uradu v Celovcu nemško-slovenskih tiskovin. Prvokrat, dné 2. januarja t. L, se mi je odgovorilo, da še nimajo novih vzorcev, pač pa jih dobijo kmalu. Pozneje sem prašal še trikrat, v presledkih po osem dnij, a vedno je bil odgovor: ,Še niso došle." Tako se ne dam več voditi za nos, sem si mislil ; da bi bila pot iz Gradca tako dolga, to ni mogoče, zdaj je potrpežljivosti konec. Ako ne najdem pravice v Celovcu, iskal je bom pri višjih oblastih. Takoj napišem pritožbo na poštno ravnateljstvo v Gradec: „Na večkratno zahtevanje nisem dobil pri tukajšnjem glavnem poštnem uradu nemško-slovenskih poštnih vrednotnic; prosim torej, slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo naj blagovoli zaukazati tukajšnjemu poštnemu uradu, da si takoj priskrbi dvojezičnih poštnih tiskovin. NN. v Celovcu." — Radovoljno je vstreglo poštno ravnateljstvo moji pritožbi in ukrenilo potrebno gledé slovenskih tiskovin pri tukajšnji pošti, kakor kaže sledeči odgovor iz Gradca: „Ces. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Štajersko in Koroško. Gradec dné
12. febr. 1900. Gospodu.......v Celovcu. —
Z ozirom na Vašo pritožbo z dné 25. jan. 1.1. Vam naznanjamo, da je c. kr. poštni in brzojavni urad v Celovcu že poskrbel za primerno zalogo nemško-slovenskih poštnih vrednotnic, in da se bodo zadnje odslej naprej tam vedno dobivale. Za c. kr. dvornega svetovalca.....“ (Podpisa nisem mogel
prebrati). To nam torej kaže, da se vendar dà kaj doseči. Treba le pole papirja in črnila, ter
dobre volje in malo korajže! Posnemajte ta iz-gled tudi drugod !
Iz Hodiš. (Nova okna.) Naša farna cerkev je dobila 5 novih slikanih oken, ki so prav umetno narejena in zatorej izvrstno krasijo hišo božjo. Eno predstavlja sv. Antona Padovanskega, drugo sv. Ano, ostala so pa fina kobercova okna. Izdelala jih je hvalno-znana češka tvrdka v Brnu: B. Š k ar d a točno po načrtih, solidno in za primerno nizko ceno, namreč za 460 gld. z vožnjo vred, in zato se ta trvdka vsem cerkvenim predstojništvom prav toplo priporoča. Da so se mogla okna s takimi stroški naročiti, za to gre hvala mnogim dobrotnikom v župniji, med katerimi naj bodo posebno imenovane hiše: Falejceva, Kašnikova v Sekiri, Žavarceva na Ruti, Bramarjeva, Drešlova in Trajmišarjeva poleg še drugih, ki so darovali manjše doneske. Vsem tem bodi tukaj izrečeno: Bog jim obilno poplačaj, kar so k olepšanju svoje farne cerkve in s tem k Njegovi časti storili!
Iz Hodiš. (Popravljanje tukajšnjega župnišča) je popolnoma dokončano in zato se je vršila že dné 18. februarja t. 1. komisija, ki je pod predsedništvom g. okrajnega komisarja Siller-ja vit. Gambolo vsa dovršena dela pregledala in potrdila. Vsi stroški s komisijskimi vred znašajo vkup 2151 gld. 5772 kr.; v primeri k proračunu za 2457 gld. 60 kr. se je torej prihranilo 306 gld. 2V2 kr. Od te svòte pride na občino znesek 1459 gld. 317, kr-; nasproti proračunu v znesku 1756 gld. 2 kr. se je prihranilo 296 gld. 707a kr., tedaj okroglih 300 gld. Največ se je prihranilo pri dovažanju stvarij in pri pomožnih delavcih, kajti namesto svote 352 gld. 85 kr., ki je bila v to svrho v proračunu izkazana, izdalo se je na račun občine samo 105 gld., 85 kr., kar je lahko umevno, ker je dal veliko voziti domači župnik sam. Dela posameznih rokodelcev so bila za jako dobra spoznana; posebno hvalo je žel od komisije mizarski mojster g. Franc Schiitz p. d. Kovač v Škofičah zavoljo izvrstno izdelanih oken. Popravljanje je spretno in skrbno vodil načelnik dotičnega odbora, g. L. Walcher, posestnik in tovarnar v Ribnici. Hvala gre tudi g. Čebru p. d. Lampeljnu, posestniku v Dolah, ki je dal stavbenemu komiteju potrebni les za mostež zastonj na razpolago. Vkljub temu, da se je izvršila poprava, katero je vsak pameten človek za silno potrebno spoznal, tako ugodno, da se je delalo vseskozi pošteno in varčno, kakor sam odlok sl. c. kr. okr. glavarstva razločno pri-poznava, vkljub temu, da je bil odbor med popravljanjem prisiljen, še druge prepotrebne reči dati narediti, nego je kazal proračun, brez da bi se bil znesek proračuna dosegel, tem manj pa prekoračil, vkljub vsemu temu toraj se vendar zadirajo nekaterniki, nahujskani od tukajšnje znane klike, v domačega župnika, češ, da ni bilo treba tako drago zidati. Toda namen je jasen! Tej zlobni kliki se ne gre za farovž, temveč za ljudi, ki bi jih tako radi za svoje strankarske namene vjeli; farovž jim ima biti le ugoden povod k temu. Tako ravnanje pa se samo ob sebi obsoja !
Iz Kotmarevasi. (Detomor. — „Sloveč“ občan.) Terezija Lavsekar, rojena leta 1874., pristojna v občino Slov. Plajberg, dekla pri Mačku na Preblah poleg Kotmarevasi, porodila je v noči na dan 11. marca fanta, istega zadavila ter skrila
naš oče domu pride, imava ravno čas. Bova pa ta čas malo poskusila, kako kaj gre s tvojim krščanstvom. Veš, ljubi sosed, kakor ti, tako mislim tudi jaz. Kdor hoče mojo Franco dobiti za ženo, ta mora imeti katekizem ne samo v hiši, ampak tudi v glavi. Saj vem, da pri tebi bo šlo, kakor bi lešnike tolkel, pa poskusiti vendar moram. Saj bi tudi Franca brez te po-skušnje še slišati ne hotela o možitvi. Zdaj pa le deni klobuk tja na stol, djali so mati, in pa roke lepo skupaj ter pazi. Sicer se ne gre za življenje — ali za Franco se pa le gre zdaj. — Cene bi bil najrajši ubežal. Gledal je, kakor zaboden vol. Ostal je; kajti tiste lepe njivce, pa tiste okrogle krave, in pa tisti srebrni tolarčki, o katerih se mu je že tolikokrat sanjalo, da jih šteje — vse to ga je držalo.
Cene zdaj pa povej, so djali mati, kako se glasi peti člen apostolske vere? Cene je mislil, zdaj jo pa že imam in je hitro bleknil: pe, pe-pe ti člen apostolske vere, to se pravi pe-petič: ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. — Naše dekle, ki so pri vratih to izpraševanje poslušale, so se na ves glas zunaj kihale. — Mati pa so mirno rekli: Cene, to pa ne gre tako hitro, ti le preveč na ženitev misliš. Zdaj le bolj pazi. Kako pa se glasi sedma božja zapoved? — Ceneje komaj čakal, da bi mati skončali in ponosno se je odrezal: sedmič sv. zakon. Pri tem pa je glavo povzdignil, kakor bi hotel reči: no, to pa sem vendar pogruntal. Pastir, ki je tudi pri vratih poslušal, dejal je polglasno: meni se zdi, da bo Cene čisto „pogorel“. Mati djali so zopet mirno: le bolj počasi Cene, drugače ne bo nič z
„ofcetjo“. To zdaj že vidim, da s katekizmom si nisi posebno las belil, ali ker pridige vedno tam gori na „štengah“ tako zvesto poslušaš, boš gotovo kaj vedel iz zadnje pridige. Povej mi tedaj, Cene, kako so se imenovali sv. trije kralji. Cene pomencal je malo na stolu, in ker se je spomnil, da prve črke teh imen ljudje na hišna vrata zapišejo, pogledal je na duri, kjer so bile res črke napisane. Ko je videl črke, precej je imel tudi imena, rekoč: to so pa bli, — le počajte, bom precej povedal, — tem se je reklo: Kajfež, Marko in Pilatež. Zunaj sledil je temu pametnemu odgovoru neznanski krohot. In kmalu za tem so se slišale stopinje očetove. Mati so šli v vežo, očetu nekaj na ušesa povedali in zopet prišli v sobo. — Oče so sicer malo trdo slišali, posebno kedar niso hoteli kaj slišati; sicer so pa kaj dobro čuli. Ko sta se Cene in oče pozdravila, vprašali so oče, kaj bi kaj rad Cene. — Ej, danes si morate nekaj posebnega misliti. — Ka-aj, stotak ti moram v roke potisniti, vprašajo oče, ki so se delali, kakor bi ga slabo razumeli. — Ne, ne, pravi Cene, jaz se želim sedaj vendar enkrat oženiti. A tako, pravijo oče, ti želiš od zdaj bolj svetnike častiti. — Cenetu je to-le bilo že malo predebelo, zato je zaupil na ves glas: Sosed, jaz bi rad za ženo vaše žavbrno deklé. — A tako, ti bi rad od mene moje dveletno žrebe! — To je Cenetu bilo sicer že preveč, zato je stopil čisto k očetu in jim na uhó zatulil: Vašo hčer Franco mi dajte za ženo! — A to bi ti rad! Zakaj pa nisi tega precej povedal. Prav iz srca rad, pa malo prepozno si prišel. Jaz sem dekle Barigeljcu obljubil, ravnokar smo bili
doli pri gospodu. V treh tednih bo „ofcet“. Si tudi povabljen!
Cene je pograbil klobuk in smuk skoz vrata. Še lahko noč ni rekel. Pocedil jo je po bregu proti domu. Dekle pa, ki so za njim gledale in se mu glasno smejale, djale so: „no, ta pa je
pogorel."	(Konec prihodnjič.)
Smešničar.
*	Ljudem ni več upati. Tat ležeč leno v senci: Ljudem res dandanes ni nič več zaupati. Zadnjič sem vlomil v neko hišo ter sem iz okna zmetal nekaj stvari na dvorišče, da jih ložje odnesem, pa ko pridem na dvorišče, jih že ni bilo nikjer, le nekega brezvestnega tatu sem videl, ko je z njimi bežal z dvorišča.
*	Prednost bankovcev. „Poglej prijatelj, koliko bankovcev imam pri sebi. Ko bi jih v tolarje izmenjal — dva vola bi jih ne peljala. Sedaj jih pa samo jeden v žepu nosi."
*	Pošteno zaslužil. Star kmet narekuje oporoko: »Svoji ženi zapustim 5000 gld. Ste zapisali?"
—	Notar: „Da, toda Vaša žena še ni stara in se utegne drugič možiti. Kaj pa v tem slučaji?" — Kmet: »Če pa se zopet omoži, naj dobi 10.000 gld." — Notar: »Kaj, dvakrat toliko?" —Kmet: »Seveda, ker pošteno jih bode zaslužil, kdor jo bo vzel."
*	Lenuh. »Danes ne vstanem, sem pretruden."
—	»Zakaj, saj si vso noč spal!" — „Dà, spal sem, a sanjalo se mi je, da sem dva sežnja drv naklal."
v lastnej škrinji ter isto zaklenila. V nedeljo dné 11. marca naprosila je gospodarja, naj bi jo peljal v njeno domačo občino Slov. Plajberg, in je gospodar res tudi že konja zapregel. Ker se je pa stvar domačim vendar nekaj sumljiva zdela, in je dekla šla še v škrinjo, da bi se bolje oblekla, šli so za njo. Ko je dekla odšla v hišo, so škrinjo odprli in našli otroka, na kojega vratu se pozna, da je zadavljen, zavitega v deklino obleko. Poklicali so takoj deklo, pokazali jej mrtvega otroka ter poslali po žandarje v Kotmarovas ter potem prenesli otroka v mrtvašnico, da dojde komisija. — V Novem mestu dné 3. t. m. obešeni cigan Šimen Helt je bil rojen 1. 1875. v Kotmarivasi p. d. pri Jugu in krščen v tukajšnji farni cerkvi.
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Svarilo.) Minule dni se je potikal po Šmihelu mlad mož, ki se je predstavljal kot orglarskega mojstra z imenom Janez Hall, kazal različna spričevala dvomljive svoje sposobnosti in spretnosti v imenovani stroki, ter z vso silo hotel popravljati orgle. Ker so pa domače kakor tudi podružnične orgle še-lepred kratkim bile na novo vglašene in očejene, seveda ni dobil dela, pač pa dobro denarno podporo za potovanje in kosilo. Po kosilu je začel postajati nad vse drzen, češ, da „fajmoštri nočejo skrbeti, da bi imel dela,“ torej kakor bi župniki morali orgle polomiti, kedar se njemu poljubi delati. Ko se mu je pokazala pot, se je postavil po robu, in gospodje so bili primorani k mizi poklicati hlapca za „prosto vožnjo skozi zrak“, če se zlepa ne spravi. Ko je zapuščal vas, je duhovne hudo preklinjal. Konečno bodi še omenjeno, da so ga ljudje v Šmihelu videli pred par leti pri nekem komedijantu „kulise rivati“. Toliko 6č. gg. župnikom in provizorjem v svarilo.
Iz Pliberka. (Občinski sluga in stražnik.) V uradnem listu čitamo razpis službe občinskega sluge in stražnika za naše slavno, sve-tovnoznano mesto Pliberk. V razpisu zahtevajo : ntajče nacijonalitet“, to se pravi, da ne bi bil morda prosilec kje iz Spodnje Koroške, Štajerske, Kranjske, ali pa še celo Pliberčan — namreč iz Pliberka v slovenski Podjunski dolini, kjer še dosedaj ni trohice „tajče nacijonalitet" ; temveč biti mora najmanj iz najbližje vasi pri Berolinu, in če ne od tam, mora vsaj svoje krvno sorodstvo z očakom Bismarkom izkazati. Znati pa mora tudi slovensko. Zakaj neki ti dve zahtevi? — Vprašali smo našega dobrega „Barigeljca“, in ta nam je to pojasnil. Pliberški posili-nemški očetje neobhodno rabijo človeka, da jih poučuje v nemščini, kajti sicer veleobširni Bheil“ vendar ne označuje vseh uradnih stvarij. Sluga in policaj pa mora znati seveda tudi prvotni jezik mestnih očetov, da jim najprvo različne zadeve prav po domače pojasni, potem se seveda stvar spravi v uradno obliko. Toliko v pojasnilo o „tajče nacijonalitet“.
Iz Rude. (Razno.) Gospod Tomaž Kirch-baumer, baron Helldorfov fužinski oskrbnik v Lipici, ki je služil v teh fužinah že blizu 40 let, je stopil v pokoj in se preseli v Pliberk. Delavci so ga prav radi imeli in žaljujejo po njem. Na nje-govo mesto pride g. Pavel Kastner iz Bistrice v Rožni dolini. — Fastlnovo posestvo in gostilno na Dobrovi ob državni cesti je kupil dné 6. t. m. Peter Natek, Borovnik Podgoro, za 4350 gld. — Gospa influenca, katera je začetkom novega leta prišla skoraj v vsako hišo in jih kak par stresla in v postelj položila, se je sedaj hvala Bogu zopet od nas poslovila; umrl za njo ni nobeden. — Pricelnovo posestvo Podgoro, katero je po dražbi bilo prodano, kupil je menda Hus iz Gluhega lesa v Podjunski dolini.
Od Zilje. (Razno.) Kaj posebnega Vam nimam naznaniti; hočem zategadel le eno ali drugo malenkost, ki se je zadnji čas pri nas zgodila, povedati. Pust so obhajali na Zilji zlo „fest\ Povsod same muzike, samo plesanje. V Blačah so plesali že v nedeljo; v Št. Štefanu so imeli na pustni pondeljek „Kn6delbal“ ; Borljani niso zaostali ; pustni torek so prišli „pusti“ iz Borljan v Št. Štefan in sosedne soseske. Od same žalosti, da je pusta konec in da dolgo ne bo mogoče plesati, so v Blačah na pepelnično sredo še le ob 5. uri popoludné „pusta“ z jokanjem pokopali; prej sevé niso mogli.
—	V Št. Štefanski občini je bil legar. Zdaj je že dobro; samo v Nizalah je menda še nekaj tega nevarnega gosta zaostalo. Šola se je tudi že začela.
—	V Št. Štefanu nimajo dosti vode. Mislijo zato vodo iz hriba precej daleč v vas po ceveh napeljati. Eni so zato, drugi ne. Bo pač precej stalo! Tako reč je treba prej jako dobro preudariti ; saj gre za imenitno delo. — Vreme imamo nestanovitno. Nekaj dnij je bilo toplo; sneg se je precej zgubil; pa danes — 1. marca — je nastal čudno mrzel veter, ki nam na novo nese sneg. In nekaj posebnega sem ravno zdaj, ko te vrste pišem, zapazil. Zunaj naletava sneg in močen veter, na Ojsterniku in Poljudniku pa vidim, da se je tri-trat zaporedoma slabo zabliskalo.
Novičar.
Na Koroškem.
(Duhovske zadeve.) V stalni pokoj stopi z današnjim dnem č. g. Jan. Heiser, župnik v Mi-heldorfu. Nastanil se bo v isti fari. Župnijo bo oskrboval č. g. Herm. Atzelhuber, kanonik v Brežah. — C. g. Mih. Baumgartner, župnik v Št. Boštijanu pod Ostro vico je postal župnik v Kotarčah. — Prestavljen je provizor č. g. Morie Mii 11 er iz Št. Urbana v VVVitensfeld. — Do 18. aprila je razpisana župnija Kot. — Č. g. vpoko-jeni župnik Jož. K o ki c iz Štebna pod Juno se nastani pri usmiljenih bratih v Št. Vidu. — Kn.-šk. vizitacija v Šmartnu nad Celovcem, 24. aprila, izostane. Vizitacija v Krajgu je preložena od 5. maja na dan 27. junija. — Pomožni duhovnik v Vetrinju, g. Pl. G angl, se je povrnil v sekovsko škofijo. — Mil. gosp. knezoškof se je podal dné 12. t. m. na Dunaj k škofovskemu posvetovanju.
(Umrla) je dné 11. t. m. v Mariboru č. šolska sestra Otilija Sekolec, stara 26 let. Blaga pokojnica je bila učiteljica ročnih del v „Nàrodni šoliu velikovški od njenega početka sem. N. p. v m.!
—	V Dolinčicah nad Rožekom je dné 4. t. m. umrla gospa Marija Pavel, žena znanega narodnjaka p. d. Rutarja. Teden dnij prej sta umrli tudi njeni sestri: duhovna in prava mati gosp. župnika Kirchmayerja. — V Dobrlivasi je dné 7. marca nanagloma umrl dacar g. M. K a tič, star 75 let.
—	V Trbižu je umrla žena župana Dreyhorsta. N. p. v m. !
(Električna luč v Celovcu.) Celovški mestni zbor je sklenil v seji dné 9. t. m., da vpelje električno luč in dotična dela izroči tvrdki Gane in tov. Vodno moč bodo vzeli pri Tomanu ob Krki. Do poletja 1. 1902. bode delo končano.
(Drobiž.) Koncesijo za zidanje ozkotirne ž e-leznice Sinčavas-Železna Kapla so dobili gg. E. Englander, E. Zeman in J. Gross. Država garantuje za čisti dobiček 42.600 K. — Deželna zavarovalnica za^ živino ima sedaj 20 podružnic. Blizu Sel pod Žrelcem je dné 5. t. m. v Glini utonil 55 letni delavec E. Poganič. — Blizu postaje Bače na ziljski železnici je padel strojevodja tako nesrečno z vlaka, da se je težko poškodoval.
—	Celovški mestni zbor je zadnjič z veseljem sprejel županovo naznanilo, da je deželna vlada vzela sklep o „Bismark-ringu“ pritrjevalno na znanje in da se bodo nove table kmalu nabite. Sedaj bodo Celov-čanom zlate fige rodile ! — V Volšbergu se je utopil nek huzar. — Za sodnijskega pristava v Dobrlivasi je nastavljen g. A. Kes sle r. Ali zna slovensko?
Po drugih slovenskih deželah.
(Čehi in slovenske planine.) Slovenskega planinskega društva češka podružnica v Pragi je sedaj najmočnejša podružnica našega planinskega društva. Češka koča na Ravneh pod Grintovcem, na koroških tleh, je že zgotovljena. Slavnostna otvoritev bo letošnje poletje ob navzočnosti čeških hribolazcev. Ta koča je najlepša in najudobnejša stavba v slovenskih planinah. Stavljena je v češkem slogu ter v istem slogu dobi tudi opravo iz Prage.
(Občinske volitve v Trstu) bodo koncem tega meseca. Lahoni delajo že sedaj z vso močjo in zvijačo, ali tudi Slovenci se marljivo pripravljajo na boj. Mestni magistrat je pokazal svojo „nepristranost“ s tem, da je kratkomalo odbil vse slovenske reklamacije, češ, da niso pisane v Jeziku občine0.
(Romanje v Rim.) Po dogovoru z goriškim romarskim odborom se je določil dan odhoda slovenskih romarjev na dan 23. aprila, t. j. pon-delek po beli nedelji.
(Potres.) Precej močen potres so dné 4. t. m. čutili v Trstu. Tudi iz drugih mest se poroča o tem. V Padovi je bil sunek tako močen, da so ljudje s strahom zbežali na ulice.
(Drobne novice.) Nemškoradikalnemu notarju v Ptuju K. Filaferu so vzeli službo. Morda se mu sedaj ohladi kri. — Kako „dobri0 Avstrijci so naši Lahoni, pokazalo se je na plesu zloglasnega društva „Lega nazionale11 v Poreču. Zaradi razgaljenja cesarja so namreč pri plesu zaprli 8 oseb.
• Dné 8. marca je obhajal sloveči učenjak, naš rojak g. dr. Greg. Krek v Gradcu svojo šestdesetletnico. Še na mnoga leta ! — V Ljubljani snujejo mestno bolniško blagajno za posle.
Iz slovanskega sveta.
Češko. Neumorno delavna ženska podružnica šolskega društva „Ùstfednl Matice0 v Pragi je že letos nabrala za češke šole 24.000 kron. Pravi se navadno: „Kdor hitro dà, dvakrat dà0, a pri praških gospéh se je ta pregovor izpremenil v geslo :
„Šolskemu društvu dvakrat in hitro!0 — katoliški Listy° so v svoji 47. številki objavili zanimiv dopis „od koroško-štajerske meje°, v katerem se nahaja poročilo o prvem skladišču v Sinčivasi in razne
koroške novice. — Društvo „Vlast° bode v dneh 20. in 21. avgusta priredilo slovstveni shod čeških katoliških pisateljev in 22. in 23. avgusta pa so-cijalni kurz. V teh dnevih bode tudi razstava češkega katoliškega tiska.
Bolgarsko. Razni časniki so v zadnjem času poročali, da se hoče Bolgarsko proglasiti za nezavisno kneževino od sultana, a vladni bolgarski listi to odločno zanikajo, češ, da je Bolgarija sedaj v taki denarni zadregi, da mora v prvi vrsti zató skrbeti in o tem premišljevati, kako bi se je iznebila. Še le kedar bode Bolgarija nezavisna v gmotnem oziru od drugih, more misliti na svojo samostaluost. — V nekaterih krajih južne Bolgarije vlada lakota. Najbolj stradajo okraji Huskovo in Germali, v katerih prebiva 40.000 ljudij. Lakota je nastala vsled povodnji in toče 1. 1898. in vsled suše preteklega leta. L. 1898. je vlada prebivalcem sicer oskrbela seme za setev, a letina preteklega leta je bila vsled suše tako slaba, da se niti toliko ni pridelalo, kolikor se je nasejalo. Več tednov, celò več mesecev prebivalci teh okrajev niso jedli nič druzega kot želode, nabrane po gozdih. A sedaj je tudi teh zmanjkalo; ljudje nimajo kaj jesti. Posamezne osebe jim sicer po svojih moččh pomagajo, ali vlada, ki je sama v denarni zadregi, prebivalcem veliko pomagati ne more. — Najboljši bolgarski pisatelj je Ivan Vazov, prejšnji minister. Njegovi slovstveni proizvodi prevedeni so skoraj že v vse svetovne jezike. Sedaj se njegovi spisi prevajajo v angleščino.
Križem sveta.
(Vojna v južni Afriki.) Poroča se zopet o znatnem vspehu Angležev. Roberts si Burov ni upal pri Osfonteinu in Modder-riverju zagrabiti od spredaj, dasi je imel 10.000 mož. General French je šel okoli hribov ter jih zagrabil od zadaj. Buri so se morali umakniti. Angleži so došli tudi že na transvaalska tla. Pri Ladysmithu pa so Buri že dvakrat nagodli jo Angležem. Zapodili so jih dvakrat nazaj v mesto. Proti Angležem so ustali tudi Afrikandri. To bo Angleže zelo oviralo v bodočih bojih. Iz Pretorije se poroča, da so bili Angleži pri Mafekingu poraženi. Buri so zaseli utrdbe okolu Mafekinga. Tudi pri Dortrechtu so bili Angleži natepeni. Kriiger je prišel v Bloemfontein, kjer je v svojem govoru dejal, da če bodo Buri zvesti svojemu Bogu, jih Bog ne zapusti. Angleži so do 3. marca v tej vojski izgubili 885 častnikov in 11.892 mož. Na boleznih itd. pa so izgubili gotovo še dvakrat toliko vojakov.
(38 oseb utonilo.) Dné 9. t. m. zjutraj je trčila v atlantskem morju škotska ladija „Curvier° z neko angleško ladijo vkup. Škotska ladija je bila tako močno poškodovana, da se je takoj začela potapljati. Angleška ladija je zbežala, ne da bi onim dala kake pomoči. Utonilo je 37 mornarjev s kapitanom vred. Samo tri osebe so se rešile in plavale v strašnih mukah po morju, dokler jih ni našla neka francoska ladija.
(Šola v hlevu.) Na Laškem je 21 vseučilišč, katere laška vlada vzdržuje z ogromnim denarjem, a kako je tam z ljudskimi šolami, dokazuje ta-le slučaj. V Berleziju je šola v hlevu ; hlev je sicer velik, mora namreč biti velik, ko je v njem 30 konj, krav, mezgov in druge živine. Ali v njem je tudi prostor za 30 šolarjev. Šolarji sedijo na tleh in za noge so napravljene luknje. Učitelj se imenuje Pietro Gioveli, ima 100 kron letne plače ter prosto stanovanje v šoli, to je v hlevu. Tu ima „Lega nazionale11, ki tako preži na slovenske otroke v Istri, da bi iz njih naredila lahone, dovolj dela!
(Toin ono.) Velika železniška nesreča se je prigodila blizu Varšave. Osebni vlak se je zaletel v neko lokomotivo. 25 ljudij je mrtvih, 32 ranjenih. V Elzaciji se je železniški stroj zaletel s tako silo v hišico čuvaja, da je predrl steno v sobo, kjer ste spali čuvajevi hčerki. Posteljo je stroj razdrobil, eno deklico usmrtil, drugo težko ranil. — Gledališče pogorelo je dné 8. t. m. v Parizu. Ogenj je nastal okoli opoludne. Na odru sta bili dve igralki. Ena se je komaj rešila, druga pa zgorela. Gledališče je čisto uničeno. — Poroka nadvojvodinje Štefanije z grofom Lonyayem bode dné 19. t. m. v Miramaru pri Trstu.
Naša gospodarska organizacija.
Skladišče v Sinčivasi.
Prodaja vina. Na večstranska vprašanja po pristnosti vin „Vinogradskega društva v Ljubljani0, koja se dobé v zadružnem skladišču v Sinčivasi, si usojamo ponatisniti, kar se nam je iz Ljubljane o tej stvari pisalo. Preč. gospod kn.-šk. kancelar J. Šiška nam je na vprašanje, ali moremo gg. duhovnikom dajati vino z dobro vestjo, blagovolil odgovoriti dné 9. marca:
„Na Vaše vprašanje gledé slovenskega vinogradniškega društva v Ljubljani mi je mogoče še
le danes točneje odgovoriti: Doslej ga škofijstvo še ni priporočilo duhovnikom, ker tudi ni bilo v to naprošeno. Sedaj so razmere pri društvu nekako te-le: Po zatrjevanju gospodov odbornikov je vse vino, kar ga ima društvo v zalogi, pristno, naravno vino. To trditev podkrepljuje tudi pred kratkem napravljena kemična preskušnja, ki je pokazala, da so vsa vina pristna. — Ne gledé na to pa ima društvo okoli 120 hektolitrov takega vina, ki je bilo izprešano doma iz nakupljenega grozdja. To vino, pri katerem je izključen vsak dvom o njegovi pristnosti, hrani društvo posebej ter je bo oddajalo duhovnikom za mašno vino. Kot poroštvo zato, da bo to vino ostalo nedotaknjeno, se bo do-tični kletar dejal pod prisego. Gledé na vse to je sklenil kn.-šk. konzistorij v svoji včerajšnji seji, da se slovensko vinogradniško društvo v prihodnjem škofijskem listu priporoči duhovščini, da naroča pri njem vino za daritev sv. maše."
Č. g. duhovnikom in gostilničarjem bo zaloga v Sinčivasi jako priročna. Na vino ni treba čakati, dobi se vsak dan in za namizno vino si vsakteri lahko izbere vrsto, katero mu je najbolj všeč; v zalogi je več vrst rudečega in belega vina. Kmetje zadružniki, tirjajte torej po domačih gostilnah naše vino, ne pijte več brozge, ki jo tolikokrat Židje vsiljujejo našim gostilničarjem, ne hodite več v gostilne, kjer se ne toči pristno vino. S tem delate sami za se ; če bo zadruga pri vinu zaslužila kaj za hlapce, bode vam kmetom pa pri žitu mogla več izplačevati; zadruga dobička ne išče, a na to moramo z vso skrbjo delati, da pridemo na aktivno bilanco, to se pravi, da bomo toliko zaslužili, da plačamo hlapce in obresti.
Žito za seme. K spomladni setvi opozarjamo kmete, naj si oskrbé dobrega ovsenega semena. Kdor si semena ne more kupiti, naj pripelje oves, ki ga ima za seme namenjenega in naj ga zameni pri nas za lepo semenjsko blago; malenkost, ki jo mora povrh plačati, bo vendar vsakdo zmogel. Sejte čisto in težko seme, potem bodete tudi z žetvijo bolj zadovoljni. — Opozarjamo tudi zadružnike, da zdaj jaro rž, ki jo bodo ljudje za seme potrebovali sosedom lahko dražje prodajajo, kot jim bo mogla zadruga plačati; le če je po drobnem ne morete oddati, pripeljite jo v skladišče.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 8. marca.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	*	V	K	V	
pšenica .	.	10	70	13	34	— konjev
rž ...	.	8	36	10	70	— pitanih volov
ječmen. .	. oves . . .	4	57	5	73	160 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	54	9	42	17 juncev
pšeno . . .	15	—	18	75	83 krav
fižol....	—	—	—	—	
krompir .	. leča....	2	—	3	24	11 pitanih svinj
grah .	.	.	12	—	15	—	373 prascev
Pitani voli so po — X do — K, vprežni voli po 238 K do 286 K, krave po 174 hT do 254 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 ič 40 « do 5 K
—	v, kislo seno po 2 K 90 v do 4 K — v, slama po 3 K
—	v Ao % K iO v.
Semenj je bil srednje obiskan, kupčija je bila živahna. Kupci iz Celovca in okolice in iz Južnega Tirolskega.
Velikovec, dné 7. marca: Prignali so 684 volov, 135 krav, 15 telic, 8 telet, 75 ovec, 68 živih in 14 zaklanih svinj. Cena pitanih volov 58 do 62 K, tovornih volov 50 do 58 K metriški cent žive vage.
Promet z govejo živino je bil dober, prišli so mesarji iz Celovca in kupci iz Tirolskega in Koroškega. Ovce so bile vse prodane, s svinjami pa je bilo malo prometa.
Dražbe.
(Kratice: vi. Št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Celovec. Dné 23. apr. ob 10. uri, izba št. 85. Kramar-jeva bajta v Št. Rupertu, d. ob. Št. Rupert, vi. št. 40. Cena 2625 K, najnižja ponudba 1750 K.
Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj letni občni zbor dné 20. sušca t 1. pri Rabiču ob 2. uri po-poludne s sledečim vsporedom:	1. Pregled in odobrenje
letnega računa. 2. Razdelitev in poraba čistega dobička. 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti. — Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadosti zadružnikov, se vrši drugo zborovanje z vsakim pogojem ob 3. uri. K mnogobrojni udeležbi vabi
načelništvo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini bode imela letni občni zbor. dné 25. sušca 1900 popoludne ob 3. uri v gostilni pri „Činkovcu‘ z navadnim dnevnim redom. — Če ob določenej uri ne bode zadostno število udov, se uro pozneje vrši občni zbor brez ozira na število udeležencev.	Načelništvo.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Glinjah
ima svoj
letni občni zbor
v nedeljo dné 18. marca ob 3. uri popoludne
v gostilni Lovro Zablačana na Trati pri Glinjah
s sledečim vsporedom:
1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1899. 2. Odobrenje računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5 Sprememba in razširjenje pravil. 6. Razni nasveti.
Loterijske številke od 10. marca 1900. Line	26	20	72	66	70
Trst	85	25	14	38	6
OVES
(„ W illkomin“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 4 gld., 50 kil za 8 gld. 50 kr., 100 kil za 16 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 50 kr. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
	
	/'JTX	Brady-jeve PlJ želodčne kapljice §Spsjj|lll (prej Marij aceljske želodčne «'i s/izuty»	kapìj ic e) pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju" C. Brady-a na Dunaju L, Fleischinarkt 1, so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah. Ena steklenica stane . .	. 40 kr. Dvojnata steklenica....	70 „ Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady. Želodčne kapljice (prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis Posamezni deli so navedeni. Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vi-zitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Nova hiša
s kovačnico, v lepem in prijaznem kraju v podjunski dolini, blizo železnice, ki ima 4 orale sveta in lep sadni vrt, in je v kovačnici vedno dovolj dela vsaj za tri delavce, se prodà iz proste roke in pod ugodnimi pogoji. Naslov posestnika se izvé pri upravništvu „Mira“.
C. in k. dvorna
1 bratov
RIEGER
v Krnovem (Jagerndorf)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Trnkóczy-a v Ljubljani.
Lekarna Trnkóczy,
v Ljubljani,
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja
želodečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogljice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatije 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
llttCVBl pljučni in kašljev sok ali zeliščni |f JL	sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-
B	^ vim vapnenim železom,
utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
- # alidrgnilnicvet
protiMski «fiSeSir-j,
■	kot bol utešu- ______
joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke varstvena in noge, kot novo poživljajoče drgnenje znamka, po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
GES. DEP. SCH UTZMARKE.
Varstv. znamka.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za
kurja očesa,
Varstvena znamka.
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakao sladni čaj kot tečno, krepilno, zdravo, ‘najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zamotek (‘/4 kile vsebine) 20 kr., 14 zamotkov samo 2 gld. 25 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
živinski
redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, vol eh in konjih. Že
skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld.
Prašičji
krmilni in redilni prašek.
Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.
Varstvena znamka.
Varstvena znamka.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.