Političen list za slovenski narod.
prejemal Tilja: Za eelo leto OTedplažan 15 sH., ta pol leta 8 fld., la četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ admlnUtnetJl prejeman Teljd: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I rM., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, IL, 28.
Nainanlla (inseratit se sprejemajo in velji tristoona petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno z;nAnjša
Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v petek 7. marca 1890
LetiiiU X> III.
])i'žaviii zbor.
z Dunaja, 6. marca.
Anglo-Austrian Printing and Publishing Union limited.
Nekateri angleški podjetniki bi pod tem imenom kaj radi osnovali delniško društvo, ki hoče v last dobiti nekaj papirnic, več tiskarn in nemško-liberalni list „Wiener Tagblatt". Da bi tem laglje spečali delnice in skupaj .^pravili potrebni denar, razglašali so v svojih angleških oklicih, da sta ministra grof Taaffe in markiz Bacquehem novemu društvu jako naklonjena, da mu gresta z vsem svojim vplivom na roke in da je ministerski predsednik grof Taaffe kneza Sergija Radzi\villa imenoval za društvenega predsednika. Konservativni list „Vaterland" je prvi opozoril vlado in občinstvo na nevarnost, katera po novem društvu preti domačim obrtnikom, in na grdo sleparstvo, ki ga društveni snovatelji delajo z veljavo dveh avstrijskih ministrov, ker ju v svojih oklicih in vabilih opisujejo kot posebna podpornika novega društva.
Vspeh dotičnih , Vaterlandovih" člankov je bil, da je poslanec Steinwender ministra Taaffeja in Bacquehema v državnem zboru interpeloval zaradi novega društva ter ju vprašal, je li res, kar se o nju čita v časnikih, in enako interpelacijo je stavil mestni odbornik Gregorič v mestnem zboru dunajskem.
Ker grof Taaffe na Steinvvenderjevo interpelacijo ni odgovoril nemudoma, vprašal ga je Stein-wender pred nekimi dnevi drugič, zakaj da molči, in bedasti list, ki hoče biti „Das dentsehe Volksblatt", je te druge interpelacije omenjal z opazko, da noben odgovor je tudi odgovor, češ, da minister molči, ker se zaveda svoje krivde.
Grof Taatfe je danes odgovarjal na dotično interpelacijo, rekši, da so bili snovatelji novega društva res pri njem zaradi njegove ustanove; toda rekel jim je, naj vladi predlože pravila in načrt, ki jih bode vlada preiskovala in temeljito pretresala; in če bode sprevidela, da društvo ne nasprotuje državnim zakonom, bode storila, kar ji veleva njena dolžnost. Dozdaj pa pravila novega društva vladi še niso bila predložena v potrditev. Ako se vpraialci hudujejo nad zlorabo ministrovih imen po angleškem društvu, naj se potolažijo, kakor sta se potolažila on in tovariš njegov, markiz Bacqaehem, in naj se spominjajo, da se imena gospodov ministrov zlorabijo tudi še kje drugje.
Ministrov odgovor je bil sprejet z veliko pohvalo in bode imel z gori omenjenimi članki ,Vaterlanda" morda vendar le od vseh poštenih ljudi zaželjeni vspeh, da ostanejo Angleži s svojim društvom doma in naj se nikar ne brigajo za naše razmere.
Pfaffensanatorium.
Razun ministerskega predsednika odgovarjali so tudi še nekateri drugi ministri na razne interpelacije. Med drugim je minister D u n a j e vsk i odgovarjal na interpelacijo E'chhornovo zaradi carinskega uradnika, ki je duhovniško zdravišče v Iki ua nekem carinskem listu imenoval »Pfaffensanatorium". Minister pravi, da dotični uradnik tega ni storil nalašč; on je Slovenec in je slovensko besedo „pop" brez hude volje prestavil v nemški nPfaff"; sicer pa je bil po zagotovilu g. ministra vse jedno primerno kaznovan.
G. minister je odgovarjal, kakor se mu je od ondot poročalo, zato se nad odgovorom ne hudujemo, omenjati pa moramo vendar le, da Slovenci ne rabijo besede „pop" v pomenu dotičnega nemškega izraza; če je torej dotični uradnik res Slovenec, ni-
kakor ne velja izgovor, da omenjenega izraza ni nalašč rabil in da ni imel slabega namena; namesto da bi se bil opravičil, storil se je krivega druzega razžaljenja, ker bi se utegnilo iz njegovega opravičevanja sklepati, da so Slovenci surovi v svojih izrazih, da se pa te surovosti še zavedajo ne.
Druge interpelacije.
Minister Dunajevski je razven tega odgovarjal še na neko drugo interpelacijo zaradi povikšanja prihodninskega in pridobninskega davka, rekši, da se ti davki v dotičnem okraji niso povikšali.
Trgovinski minister je odgovarjal na interpelacijo zaradi neke železnice, rekši, da so nekatera proge že dovršene, nekatere pa v delu.
Deželuobrambovski minister pa je odgovarjal zaradi izdelovanja obleke, ubutala itd. za vojaštvo po malih obrtnikih, rekši, da posebna enketa to refl preiskuje.
Nedolžno obsojeni.
Namesto dr. Kozaneka bil je v državno sodiiče izbran dr. Lachnit iz Brna, dalje je bil sprejet zakon glede premembe volilnega reda za nefldejko-misno veliko posestvo na Češkem, potem se je nadaljevala razprava glede odškodovanja nedolžno obsojenih. Prvi je govoril dr. Zucker in z veliko zgovornostjo zagovarjal predlog Dostalov, da naj sa načrt še enkrat vrne odseku.
Za njim je govoril slovenski poslanec Vošnjak, ki je hotel pri tej priliki kritično razpravljati sostavo okrožnega sodišča v Celji. Toda g. predsednik mu tega ni hotel privoliti: ustavil ga je najprej, čhš, da naj se drži predmeta, ki je v obravnavi; ali komaj je govornik spregovoril nekoliko stavkov, segel mu je drugič v besedo, rekši, da se ni zmenil za njegov opomin, da mu mora torej vzeti besedo.
Ce bi bil Vošnjak levičarski poslanec, gotovo se bi mu to ne bilo zgodilo. Sicer bo imel pa ša
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Pavlihe pregnanstva pa niso imeli dani, vleči me na-se. Živel sem mirno, skrivajoč svojo revščino, ne mešajoč se v hrumeče shode burkarjev, ki denar kujejo iz pregnanstva. Živel sem tako popolnoma zakrito, da nihče, celo izmed redkih političnih prijateljev, katere sem obiskaval, ni sumil mojega težavnega položaja. V .spisu, kakoršen je ta, mi je le govoriti o svojem javnem življenju, in čitatelj bi pač ne vedel, zakaj naj mu razkladam reči, ki ga ne zanimajo, kakor n. pr. o svoji družini. Vendar, če tudi ne bodem pravil podrobnostij, je morda koristno, če povem, da v Genfu nisem bil sam. Skrbeti mi je bilo za družino: za ženo in dva otroka. Svojo drago ženo sem jaz odvrnil od Boga; otroka sta bila vzgojevana izvan vsake vere. Štirje smo torej imeli nositi grenko breme pregnanstva: štirje trpeti in postiti se. Zgodilo se nam je, da sme celi mesec morali živiti se edino s kruhom. In še kruha nam je jele primanjkovati. Dajala sva otrokom, kar sva še imela, in jaz in žena bila sva cele tri dni brez jedi. Revščina je taka postala, da sem obupan hotel iti in skočiti v Rodan, pa soproga me je ustavila, da nisem izpolnil te strašne namere.
Naš žalostni stan je sumil prijatelj, ki sam ni pripadal nobeni stranki. Ta nam je prinesel pomoč z redko nežnočutnostjo. Ime njegove smem povedati: bil je Julij Klein, godbeni skladatelj. Ta ni bil pregnan, bival je v Genfu vsled lastne volje.
In take se je godile, da sem s praznim trebuhom, pa vedne pošten, včasih šel obiskat naše pre-kucijske glave: Courbet-a, Razona, Cluseret-a Roche-fort-a.
Ljubil sem nad vse Rocheforta. Vtis, ki mi ga je vcepila nekdaj njegova „Lanterne", bil je neizbrisen. Ziinj sem bil, o tem sem prepričan popolnoma, nepomenljiv. A za to se nisem menil; na-me je vplival vedno njegov nekdanji blišč.
Od druge strani, če tudi moje stiske niso opazili republikanci, in dasi v Genfu nihče ni zAnjo izvedel, kakor jeden sam mož, tuj vsem strankam, vendar jo je slutil tovariš otroških let daleč od mene. Ta, če tudi konservativec, me je take rad imel, da je zaradi mene trpel na svojem dobrem imenu. Najina zveza ga je privedla de razpera s prav mnogimi osebami, s katerimi je imel zvezo.
Takrat torej — bilo je za vlade 16. maja — mi je pisal prijatelj H***, — danes šteje se med najodličnejša marseillske zdravnike, — da mi pokaže ,nespamet moje svojeglavnosti braniti reč, ki mi sama na sebi, kakor po njenih privržencih, ne ponuja druzega, nego nehvaležnost m iznenadjenja". Razvil je vso svoje zgovornost, da bi me prepričal.
Imeniten konservativen časnik se je ustanavljal na jugu. H*** mi ponudi mesto s 6000 franki na leto, in vodje časnika so se zavezali, pridobiti mi od vseh verskih družb, ki so me preganjale, odpuščenja. Prav iz srca sem se zahvalil svojemu prijatelju; toda odgovoril sem, da „rajši lakote umrjem v pregnanstvu, nego da zapustim zadeve republike".
Volitve 14. oktobra so dale na Francoskem zmago meji stranki, in od takrat nisem druzega želel, nego zopet videti svojo tako ljubljeno očetnjavo. Napačen obrat nove zbornice mi odpre vrata v deželo.
Pod ministerstvom gg. de Broglie in Pourtou je imelo veliko republikanskih časnikov razrešiti vozla s sodišči. Zbornica, da bi naznanila svoje zmagoslavje, je glasovala za pomiloščenje vseh, ki so bili obsojeni zaradi tiskovnih hudodelstev, »storjenih od 16. maja do 14. oktobra 1877". To je hotelo reči, da so sodišča v tistem času izrekala krivične sodbe. Senat sprejme pomiloščenje, izbriše pa čas, ki ja bil nalašč sprejet v predlog postave. Z drugimi besedami: višja zbornica je privolila, da se potegne goba čez vsa tiskovna hudodelstva; ni pa hotela, da bi se vpraševalo, če so bile obsodbe izrečene v gotovem času.
Tako popravljena postava je koristila časnikarjem, ki so bih obsojeni, kakor jaz, pred 16. majem. Bilo nas je samo šest v tem položaji. Treba je bilo še vedeti, če bo zbornica, da ustreže šestim repu-bhkancem, in da ne pride v boj s senatom, hotela
kdaj priliko zbornici razodeti razmere pri okrožnem Bodižfu v Utiji.
Za nij« je bil« »klenen| razpraf« ter st^ fo-Torila le it Hren, ^ se pa ni spnilal v mai>itQ-rično razsojevanje |>f«4loga	'oapak ]« I«
priporočal, da naj s« r#č hitro Hi| (a da bode zaradi tega v prri viMt glasovat za p«Ht>no ol>r«Vt oavo, potem l^ienb^fher, ki je v dohr«|asoljeq»ii gov§f| zavr^^kt	i« Znckri
zagijvarial prilog odsekov. Pavadal ja BBOgo Maničnega in pomisleka vrednega ter imel ves čas dosti pazljivih poslušalcev z obeh strani visoke zbornice. 8 posebno veselostjo so leviiarji spremljevaU neka'; tere šaljive opazke njegove, s katerimi je spodbijal trditve nasprotnikov. Priznaval je, da je med nedolžno obsojenimi veliko več revnih kakor bogatih ljudi, ker imajo bogatini svoje zagovornike, ki že pred obravnavo sem ter tje tekajo, da jih čevlji žulijo, in toliko črnila porabijo, da imajo vse ranjene roke. Reveži si ne morejo najeti zagovornika, oni 80 v oblasti preiskovalnega sodnika, zanašajoč se, da ne bode gledal samo na to, kar zoper nje, ampak tudi na to, kar za nje govori. Pa preiskovalni sodnik je tudi zmotljiv človek, zato ni čuda, če se kateri-krat vsled čudnih naključij tudi nedolžni obsodijo Sklepa s prošnjo, da naj zbornica odkloni Dostalov predlog in prestopi v posebno razpravo. Tudi se za-htaljuje justičnemu ministru, ki je govoril pred Hrenom, da je priporočal posebno razpravo. Na desnici so živahno ploskali Lienbacherju, še več vredna, kakor to priznanje, pa je bila izjava poročevalca Jaquesa, ki se je odpovedal konečnemu govoru rekši, da po tako mojsterskem govoru nima n česa več dostavljati.
Pri glasovanji bilje predlog Dostalov odklonjen, ker je samo češki klub zanj glasoval, ter je bilo skleueno pričeti posebno razpravo, za katero so glasovali vsi drugi poslanci na desni in levi strani.
Ob Vi^- "ro predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za torek 11. t. m. Na dnevnem redu je tudi volitev poslanca Foreggerja. Odsek sicer priznava, da so se godile nepravilnosti, katerih omenja dr. Srnec v svojem protestu, ali vendar priporoča, da naj se volitev potrdi, ker ostaja po odbitih neveljavnih glasovih dr. Foreggerju še zmerom večina gla?ov. Zoper volitev hoče govoriti poslanec dr. Gre-'gorec.
Kongrua samostojnih kuratov.
Dne 28. febr. je bila v državnem zboru generalna debata o predlogi glede na kongruo ekspozitev, lokalnih kapelanov itd., ki so doslej imeli plačo le pomočnih duhovnikov. Kot prvi nasprotni govornik je govoril salonski demokrat dr. Kronawetter. Ponavljal je teorijo o ločitvi cerkve od države ter naravnost povedal, da želi kulturni boj. Živahna pohvala levičarjev je pričala, da je liberalnim gospodom govoril iz srca.
Prvi govornik z desnice je bil dr. pl. Fuchs, ki je znan strokovnjak v tej stvari. Govor njegov se glasi v prevodu:
premeniti svoje glasovanje, privoliti, da se izbriše čas, ki ga je vpisala v svojo prvo predlogo, z dobro preudarjenim namenom, ne samo razveljaviti nekatere tiskovne obsodbe, marveč [pred vsem vtisniti sramotilni znak dobi, v kateri so bile izrečene.
K sreči je bil med pomiloščenimi po senatovi predlogi Baspail-ov sin; zbornica je torej sprejela popravljeno postavo, in vsi zaradi tiskovnih hudodelstev obsojeni so se mogli vrniti na Francosko.
Oj, kako se nam je mudilo priti na domovinsko zemljo; kako smo hiteli zapustiti deželo prognanja, kakor hitro mogoče!
Jeden izmed nas, Justin Alavaill, časnikar v Perpignan-u, je še preveč hitel. Odšel je iz Genfa, predno je bila senatova postava potrjena od zbornice. Prijeli so ga na meji; pa minister je po brzojavnem potu ukazal, izpustiti ga in Izustiti, da se prosti vrnejo v Francijo vsi zaradi tiska obsojeni.
Ta prav spretna določba kabineta Dufaure je dala znamenje k vrnitvi vsem obsojenim pisateljem. G. Dufaure, iz namena poravnave je želel, da bi zbornica ne prišla v nasprotje s senatom; ko nam je odprl precej po prvem glasovanji vrata v domovino, je zvezal roke poslancem; ti niso mogli od takrat brez zamere stisniti pomiloščenja v meje obsojencev po 16. maju, in tako siliti republikance, da bi se vrnili ca pot pregnanstva. (Daije sUdi.)
Visoka zbornica! Gosp. naučni minister nam je podal predlog iakoa% v ponvetovanja, viUd katerega naj b) se po prilivi z ((■4 J9. april« 1886. leta, drž. zak. št. 47., povikšali pUča xa 100 gld. onim pomožnim dubofnlkom, kalirim ja izročeq« dušn« pastirstvf pri drugih izvei iupnije ležečih eerknh.
T« posttvni predlof, ki nam j| hroien v svetcunje, jI novela z«kooa z dne ](l. iprila 188S, leta. Pradoa ^riinamo avdje posvetouije, treba s« je vpiašati, ali je zakon z dne 19. aprila 1885. 1. v tem ravnokar navedenem slučaji res pomanjkljiv in ali namerava ta predlagani načrt zakona nadomestiti to pomanjkljivost. Dovolite mi, gospoda moja, da dajem na to vprašanje zanikan odgovor in da vrhu tega poudarjam, da zakon z dne 19. aprila 1885. I. v tem slučaji ni pomanjkljiv in predlog zaKona nima namena popraviti to namišljeno pomanjkljivost.	j
To svojo izjavo takoj dokažem. Zakon o kon- ' grui z dne 19. aprila 1885. I. je skozi in skozi prava finančna postava. Naslov sam, katerega ' ima, priča o tem; kajti imenuje se: ,Zakon z dne 19. aprila 1885. I. o dotacijah katoliškim duhovnikom." Isto tako označi to postavo člen L, ki pravi: »Ta določila imajo veljavo do onda, ko bodo definitivno vravnane dotacijske razmere za katoliške duhovnike." Točka 1 govori o dotacijah samostojnega duhovništva in o dotacijah pomočnih duhovnikov. Točka 2. določuje, koliko mora vsak tak duhovnik dobiti po obrazci L, ki je celoskupen del te postave. Točka 3. določuje, koliko naj si vsak tak duhovnik v svojo kongruo všteje in kaj mora odšteti od svojih dohodkov. Točka 5. govori o plači začasno nastavljenim duhovnikom. Točka 6. o pokojnini za opravila nesposobnim duhovnikom, in konečno točka 9. o začetku plačevanj iz državne blagajne.
Ta zakon, gospoda moja, je finančni zakon KaT' i^c/T^v. Kar se tiče točke 1. tega zakona, katera je pri posvetovanji te novele merodajna, pravi (bere): »Samostojnim katoliškim dušnim pastirjem in pomožnim mašnikom se doplačuje kongrua iz verskih zakladov, oziroma iz njih državnih dotacij." V alineji drugi tega zakona stoji precizna razlaga, kaj je samostojni dušni pastir in kaj pomožni duhovnik. Ta zakon se namreč glasi: »Beseda samostojni dušni pastir pomeni vse one duhovnike, ki smejo in morajo v določeni cerkveni občini skrbeti za dušni blagor, za kar j h sam škof po kanoničnem pravu postavi. Pomožni duhovniki so pa vsi oni, ki jih daje škof samostojnim dušnim pastirjem v pomoč za dušno pastirstvo."
Ta zakon določuje torej prav jasno, natančno in precizno. Kdo je samostojni dušni pastir in kdo pomožni duhovnik.
Jasno je določilo tega zakona, a vendar je uprava za bogočastje postavila na glavo točko 1. z novelo z dnč 19. aprila 1885. 1.
čujte, kaj pravi določilo o izvršitvi točke 1. (bere): »Samostojni dušni pastirji so le oni duhovniki, ki imajo svojo (jurisdikcijo) sodnjo oblast in samostojne duhovniške službe, katere je država potrdila."
A vpraša se, slavna gospoda, ali se vjemajo izvršilne določbe i kongruo ali se ne, ali te določbe kaj določujejo, kar se v zakonu ne nahaja, ali ne.
Dovoli mi, slavna gospoda, da še enkrat 1. točko berem (bere): »Samostojni dušni pastirji so vsi oni duhovniki, ki smejo in morajo skrbeti za dušni blagor v določeni cerkveni občini, kamor jih pošlje sam škof po kanoničnem pravu. Pomožni duhovniki so pa vsi oni, katere določi škof v pomoč samostojnim dušnim pastirjem."
Gospoda moja, v vsej 1. točki ne najdemo nikjer, da naj duhovnik pripozna državo ali da ga mora pripoznati država za samostojnega. Zakon omenja le, da je oni duhovnik samostojen, katerega je škofijski ordinarijat imenoval samostojnega, in pomožni duhovnik oni, katerega pošlje škof župniku v pomoč. Določba o izpeljavi zahteva, da mora država priznati cerkveno občino. Te določbe imajo nekaj v sebi, kar je »praeter legem", da, »contra legem." Zakon o tem ne govori; zakon ne terja pripoznanja države temveč »samostojni" rabi se tu le v razliko s »pomožni" duhovnik. Po tem naj se ravna kongrua, pa ne po in radi priznanja države. O tem ne v^ zakon ničesar. — Da zakonodajalec ni nameraval le določbe, razvidimo iz povoda, katerega je zbornica 1884. I. poročala. Dobro v^, slavna moja gospoda, da se je za časa cesarja Jožefa po njegovem
načrtu pred v.sem gledalo na to, kako pomnožiti iapnije. Vsled teg« bmUI« so aofe lapoije, ki so se mlikovale od statik, Bile so itare io nove župnije. Ta razloček je ia«i hude posledice, in obžalovali to, da 80 naredili ta razloček. Vrhu tega nastale M še drugačne otrkvene obain«, ki niso bile ui tak« ni take. Njih doini paatirji so se imenovali lokalni kapeUai, vikarji itd. T« ««rkvene okiine pri-••«U j« sprv« d«loma drživa a« MmoitojB«, deloma so zadobile teaoma aamoatojnoil !■ rM Boialo je dandanašnji cerkvenih občin, katerih ne bi bil škof pri-pozn«l za samostojne.
Vs« te razlike hoteli so v novem zakonu o kongrui z dne 19. aprila 1885. I. odstraniti in osnovali so § 1. tega zakona. Zanimivo je poročilo zbornice o teh povodih in točkah. Tu beremo namreč: »Da se razloček med starimi in novimi župnijami ne bo delal, o tem ne dvomi nihče; in nikdo ne dvomi, da slučaj, kako se v tej ali onej deželi duhovniki imenujejo, ne bo merodajen, ali naj se prišteva duhovnik k samostojnim ali pomožnim dušnim pastirjem. Po naših deželah imajo duhovniki različna imena n. pr. na Solnograškem jih nazivljajo župnijske vika-rije, na Tirolskem, Kranjskem itd. kurate itd. in jedni so samostojni dušni pastirji, a drugi ne. Radi te različnosti ostajalo ni torej druzega, kot določiti pojma »samostojni dušni pastir" in »pomožni duhovnik", da bi se tem varneje potegovali za dopolnilno kongruo."
Gospoda moja, zakon govori jasno o tem; razlika je le med samostojnim dušnim pastirjem in med pomožnim duhovnikom glede na ordinarijat in ne na državno priznanje.	(Konee sledi.)
Politični preg-led.
v Ljubljani, 7. marca. :9fotran{« dežele.
Driavni zbor. Liberalni nemški listi se veseli resnega položaja na desnici. »Deutsche Ztg." piše, da je voz desnice razbit na cesti in vlada mora skrbeti, da razvaline desnice ne bodo ovirale izvršitve češko-nemške sprave. »Tagblatt" modruje, da je treba le sunljeja in železni obroč razpade. Nemško-konservativni poslanci morejo razbiti železni obroč, toda tega se ne bodo mogli veseliti, ker bi skoraj gotovo prišli na krmilo levičarji v zvezi s Poljaki.
Moravska. Srednja stranka moravskega ve-leposestva je dne 3. t. m. izdala volilni oklic za letošnje deželno zborske volitve. Podpisali so ga grofje Berchtold, Vetter, Žierotin iu baron Laudon.
V	pozivu se sklicujejo na program iz leta 1879., ko se je stranka ustanovila in češko nemško spravo, poudarjajo narodno spravljivost, avtonomijo kraljevin in kronovin, koristi skupne države in podporo sedanje vlade. S temi točkami se je srednja stranka bolj približala konservativni, kajti liberalni centralisti o avtonomiji nočejo slišati. Tudi sedanja vlada ni všeč centralistom, zato jadikuje »N. Fr. Pr.", da srednja stranka moravskih veleposestnikov želi kreniti s pota, po katerem je doslej hodila z ustavo-verno nemško stranko. Mi temu poročilu ne pripisujemo velike važnosti, kajti srednja stranka se je doslej vedno nagibala na liberalno stran, in z dru»e strani se poroča, da se še ni razbil kompromis iz 1. 1884. srednje stranke z ustavoverno.
Tnanje držare.
Bolgarija. Bolgari goj^ nadeje, da bodo države — pred vsem Turčija — pripoznale v tem burnem času princa Ferdinanda kot kneza bolgarskega. Zato je šel, kakor smo že poročali, zastopnik Vulkovic v Carjigrad k turški vladi. Ako Vulkovič tu ničesar ne opravi, obrnila se bo Bolgarija naravnost do drugih evropskih držav za priznanje kneževo.
Nemčija, Iz 397 volilnih okrajev je znanih 392 volitev. Izvoljenih je: 71 konservativcev, 21 pristašev državne stranke, 41 naiodnih liberalcev, 104 udov centruma, 67 prostomišljakov, 36 soci-jalistov, 11 Velfov. 16 Poljakov, 1 divjak-liberalec, 10 Alzačanov, 1 Danec, 9 demokratov, 4 antisemitje.
V	ostalih petih volilnih okrajih izvoljeni so, kakor poroča neki list, 1 konservativec, 2 uda centruma in 1 demokrat. Izid ožje volitve v Freiburgu med narodno-liberaluim kandidatom in članom centruma ni še znan.— »Times* poročajo, da meni Bismarck vendar-le izstopiti iz ministerstva. Cesar Viljem mu baje tega več ne brani, a prosi ga, naj ostane še toliko časa na svojem mestu, da se primerno vredi kancelarstvo. Na mesto kancelarstva pride baje nekaj neodvisnih ministrov ali uradov. »Corr. Bur." pa poroča, da je vest angleškega lista neresnična. — Kakor se bere po listih, predložil se bode pruski zbornici po nasvetu državnega sveta zakon o rudokopih. — »Kol. Ztg." poroča zopet vkljub vsem nasprotnim poročilom, da bode država poskusila dobiti od novega državnega zbora zakon zoper socijaliste. — Čuti je, da se bodo v novem državnem zboru stavile večje zahteve posebno za topničarske
ntmene; dalje se poroča, da bodo Ricbter in dru« govi predlagali, da se odpravi carina od živil, katera saj se nadomesti z drugimi davki. — ,Ereuzztg.*
Joroia iz Bima, da se je grof Walder8ee pogovarjal tje časa s Crispijem in vojnim ministrom baj^ o oboroženji. Cesar Viljem namerava obiskati po letu kralja danskega.
Francija. Iz Pariza se 5. t. m. poroča: V političnih krogih se govori, da bo Tirard po prihodnji zborniški seji prosil za odpust in to prošnjo izročil pismeno Carnotu, predsedniku republike. — Njegova bolezen je podobna vsakdanji dijaški bolezni, kateri ne morejo v šolo iz strahu pred kljuko. — Vladni krogi so v skrbeh radi debate v zbornici o berolinski konferenci. Nedvomno je pa vsekako, da ne namerava prekucniti republikanska veČina vlade radi tega postopanja.
Italija. Zelena knjiga ima vrhu včeraj poro-čane vsebine tudi pogodbo, katero sta Antonelli v imenu kralja Humberta in sultan Mahomed iz Ause dn6 9. decembra 1888. 1. sklenila in katera je bila dne 13. novembra 1889. 1. potrjena. Pogodba ga-rantuje vsem karavanam varnost ceste, ki gre iz Asaba čez Auso v Šoah in priznava italijansko posestvo ob vsem obrežji od Amfillaha do Basdumejre. 'So bi kdo napadal sultana auškega, bode ta razpel italijansko zastavo in o svojih državah proglasil, da so pod italijanskim vari^tvom. Istotako prijel bo vsako skozi Auso potujočo karavano, ki trži s sužnjiki.— V zbornici so se obravnavale interpelacije o afriški politiki. Govorili so: Plebano, Imbriani, Luis Ferrari in Caaezza proti afriški politiki, a Frauchetti, Dzerbi in Toscanelli z^-njo.
Anglija. V Londonu se je razširila vest, da bo konferenca o delavskem vprašanji v Berolinu odložena na 18. dan aprila. — Pri volitvi poslanca v Londonu izvoljen je namesto dosedanjega poslanca ,Cochrana, kateri stopi kot naslednik svojemu bratu v gorenjo zbornico, Bolton z 2657 glasovi; njegov nasprotni kandidat, konservativec Graham, je dobil 2549 glasov.
Lz\drni dopisi.
Iz Slov. Bistrice, 5. marca. (Dva pogreba.) Naše mesto že dolgo ni vid. lo takšnih pogrebov, kakoršna smo imeli v ponedeij-k dne 3. t. m. Dopoludne spremljalo je 12 č. g. duhovnikov našega bivšega dekana, vč. g. Franca Druškovič-a, zlato-mašnika, kn. šk. duh. svetovalca in umirovljenega mestnega župnika k večnemu pokoju. Prečast. gosp. Krištof Kanduth, korar, stolni in mestni župnik mariborski, imeli so v prenatlačeni mestni farni cerkvi izvrstni nagovor, iz katerega te-le podatke posnamemo. Porodili so se pokojni gospod dekan Druškovič v Podčetrtku dne 1. oktobra 1807. V mašnika so jih posvetili dne 7. avgusta 1831. Že tisto leto prišli so za kapelana in nemškega pridigarja v to mesto, kjer so dve leti ostali. Od todi prišH so za kapelana v Makole, k Sv. Križu poleg Slatine in potem v Braslovče. Med tem bili so tudi provizor ali farni namestnik v Makolah, v Šempavlu pri Bol|sk iu na Vranskem. Že spomladi leta 1841. poštah so župnik v Mozirji. V jeseni 1. 1848 zamenjali so to svojo faro s tukajšnim č. g. dekanom Jur. Stepišnikom, bratom pokojn. našega prevzv. knezoškofa Jakoba Maksimilijana. Tako so torej pred več nego 40 leti se povrnili v to mesto, katero niso potem več zapustili. Leta 1857. priredili so bili nepozabljivi knezoškof Anton Martin Slomšek po čč. gg. duhovnikih svoje škofije velikanski ljudski misijon v tem mestu. Spomina vredne besede, katere so mil. vladika takrat govorili, obrodile so mnogobrojni sad. Že I. 1862. dali so pokojni dekan z vaško pomočjo lepše zvonjenje prirediti k podružnicama M. B. v Kloštru in pri sv. Jožefu nad mestom. L. 1866. lotili so se vsled one škofove pridige težavnega dela, da so podrli stari premali avonik ter so tej ,krasni nevesti" (cerkvi) pristavili povsem njej primernega .ženina" (novi zvonik) za 16.000 gld. Z božjo pomočjo dovršili so to težavno delo že 1. 1868. Dali so za novi zvonik pri P. Hil-xer-ju vliti štiri lepe nove zvonove. Na njihov god {dne 4. oktobra) 1. 1872. pogorelo jim je župnijsko gospodarsko poslopje prav med tem, ko so rajni tukaj peli veliko sv. mašo povodom imendne našega «vitlega cesarja. Postavili so pokojni g. dekan novo frostorno poslopje ter so pozidali še viničarijo, katero jim je 1. 1873. strela požgala. Pri tolikih skrbeh se ni čuditi, da jih je luč oči jela zapuščati. Se-le, ko so popolnoma oslepeli, poddli so se v stalni fokoj. Ostali so pa tndi odslej še v tem mestu, ter ■o sv. mašo vedno darovali zopet v onej klošterski «erkvi, kjer so pred 58 leti opravljali božjo službo. Izvrsten spomin zapustil jih ni do zadnjega dne. Ke sluteč velike nevarnosti, dajo se v petek zadnjega februvarija prevideti s sv. zakramenti za umi-
rajoče in v soboto dn^ 1. marca popoludn^ zaspijo prav mirno v Gospodu.
Naukov, katere so č. g. pridigar iz tega nenavadnega življenja posnemali, ne bom podajal. Omenim naj le še, da mrtvaško sv. mašo peli so sedanji č. gosp. dekan Anton Hajšek, ki so potem sprevod vodili od cerkve do groba. Ljudstva je bilo se toliko zbralo, da ga je dobra tretjina morala pred cerkvijo ostati. Slavn. občinski zastop in požarna bramba bila sta ves čas v cerkvi. Tudi gospodje c. kr. uradniki vdeležili so se tega pogreba v polnem številu, kakor meščani, ki so vse svoje prodajalnice ta čas imeli zaprte. O poludne položilo se je truplo pokojnega dekana Druškoviča poleg dekana Luk. Bužiča, ki so zadnji tu umrli dne 18. oktobra 1. 1838. v hladen grob.
Popoludn^ ob 5. zagrnoli so blizo trupla pok. gosp. dekana Druškoviča ostanke njihovega 40letnega zvestega cerkvenega ključarja g. Petra Limovšek-a, meščana bistriškega, ki je v nedeljo duš 2. t. m. zgodaj zjutraj — previden s sv. zakramenti — v 70. letu svoje dobe preminol. Bil je veren kristijan, zvest narodnjak, pošten barantavec, dober oče, blag sosed! Naj si počineta oba od obilnega truda ter naj jima sveti večna luč!	P. N.
Koncert Slavjanskega.
Mnogo se je v ravno preteklih dnčh slišalo in čitalo o Slavjanskem in njegovem slavnem pevskem zboru, kateri je povsod, kjerkoli je nastopil, bodi-si med trdimi Nemci, ali Slovanom sovražnimi Madjari in Italijani vzbujal, kakor listi poročajo, frenetično pohvalo in navdušenje in dosegel neobičajne vspehe. Naravno tedaj, da se je tudi pri nas, ko se je raznesla vžst o Slavjanskega koncertu v Ljubljani, kazalo izvanredno zanimanje zate podjetje in da je taisto bilo osigurano v malo dneh potom subskripcije.
Z nekako nestrpnostjo pričakovali smo dan prihoda ruske pevske družbe; pričakovali smo po tem, kar smo o njej čitali v raznih poročilih., mnogo, a to, kar smo včeraj vžili v dan prvega koncerta Slavjanskega, presegalo je daleč naše nade.
Redutna dvorana, kjer se je koncert vršil, bila je že dolgu pred začetkom napolnjena do zadnjega prostorčka ne le domačih, ampak tudi tujih obisko-' valcev, katerih je iz vseh pokrajin naše domovine prihitela velika množica, da bi se divili nad prekrasnim petjem slavnih gostov.
Ko ti nastopijo v prekrasnih staroruskih nošah, obsutih z biseri, zlatim in srebrnim lišpom, njim na čelu orjaška postava Dimitrija Agrenjeva Slavjanskega, potem njegova ljubezniva soproga in vsi drugi člani pevskega zbora obojega spola, med njimi dečki v nežni starosti, vsi v dragocenih oblekah, zrlo je občinstvo kar zamakneno v to nepopisno slikovito skupino. Med burnimi „živio-"iu .slava-" klici izroči na to gospica Forsterjeva pozdravljajo v kratkih besedah slavno pevsko družbo gospej Olgi Slavjanski krasen šopek z belim trakom, gospodu Slavjanskemu pa lavorov venec s trobojnimi svilenimi trakovi.
In kaj naj porečemo o petju samem? Smelo trdimo, da na polji vokalne glasbe se kaj enacega pri nas še ni slišalo, in prav ima neki list, ki govoreč o Slavjanskega nastopu v Trstu piše, da je njegov zbor neki „unicum" v Evropi.
S tako preciznostjo, tako finimi nuancami še nikdar nismo slišali p^ti; kadar poje ves zbor s svojimi mogočnimi fenomenalnimi basi s spremlje-vanjem na harmoniji, zdi se ti, da ti done na ušesa glasi „in plene" igranih orgelj s pedalom.
Pesmi, ki jih poje zbor, so deloma narodne, deloma cerkvene, vse pa je vredila in harmonizo-vala gospa Olga Slavjanska, ki se je v Berolinu iz-obražila v glasbeni teoriji io dovršila tudi operno šolo z najboljšim vspehom.
Program prvega koncerta obsegal je 12 narodnih in 2 cerkveni pesni; težko bi bilo, vse točke vsporeda primerno oceniti, vse so bile tako lepo in dovršeno izvedene, da bi b>li v zadregi, kateri bi dah prednost.
Pri narodnih (epičnih) spevih pripoveduje ali deklamuje pevec (Dimitrij Slavjanski) v recitativih, zbor mu pa odgovarja, zdaj v veselih, zdaj v tužnih vso bolest človeškega srca iiražujočih glasovih, in tako se razvija pred našim duševnim očesom v teh narodnih spevih vse bogato narodno življenje od svoje solnčuate in senčnate strani
Izmed teh narodnih pesnij, katere so nekaki posebnost g. Slavjanskega pevskega zbora, ugajali
sta nam najbolj sibirska balada „Kak na gorč Kalina" z refrenom v najnežnejšem „piano" in ,stac-cato" in pa značajna pesem ,Ej uhnem!" To pesem pojo čolnarji, ki si služijo kruh s tem, da vlečejo po Volgi navzdel z žitom naložene čolne; imenujejo jih burlake. Pesem značuje trudapolao delo teh težakov, njih napore itd. Pela jo je dražba tako karakteristično, pričenši z najkrepkejšim fortissimom in končujoč s tiho nadahnenim pianissimom (glas vedno bolj oddaljajočih se čolnarjev), da se sm^ to sploh imenovati najpopolnejše zborno petje.
Nepopisno lep in globok vtis napravili ste tudi eerkveni pesmi v drugem delu programa, zlasti slavnega ruskega skladatelja cerkvene glasbe Mala-škina Bartjanskega koncert: .Brezkoristno Ti potuješ". V njem nahajajoča se fuga pela se je tako precizno in virtuozno, da smo nad tako izobraženostjo v petji posebno pri mladih dečkih z zvonkimi glasovi kar strmeli. Razume se si^mo ob sebi, da je bilo po vsaki točki mnogo pohvale in ploskanja in do skrajnega vzbujeno navdušenje poleglo se ni prej, da je zbor točko ponovil ali pa drugo dodal. Slavila je slovanska glasba velik triumf tudi v našem stolnem mestu in uverjeni smo, da ta večer ostane v neizbrisnem spominu vsakemu obiskovalcu.
Vrlim slovanskim umetnikom pa kličemo! Slava!	—jk.
Od druzega veščaka smo prejeli naslednje vrstice:
Izredni vžitek na glasbenem polji smo imeli včeraj zvečer v koncertu slavnega, po celem svetu slovečega ruskega zbora, o katerem smo že večkrat pisali. Odkar redutna dvorana stoji, ni bilo gotovo nikdar zbranega toliko ljudstva, in to odličnega, kakor včeraj. Točno ob polu 8. uri se odgrne zagrinjalo in na oder stopajo po vrsti dečui, ženske, moški, Slavjanskj, in za njim gospa njegova, Slavjanska. Ženske zasedejo stole v polukrogu, za njimi dečki iu moški. Slavjanskj sam stopi pred zbor na vzvišeno stojalo, za njim član zbora spremlja petje na harmonijo. Oprava vsega pevskega zbora je staroruska in v resnici krasna.
Po nastopu celega zbora pristopi gspdč. Ljudmila Foersterjeva, v roki držeč prelepi šopek z belimi trakovi, in ogovori gospo Slavjansko tako-le: „Velečastita gospa! Pozdravljam Vas v imenu slovenskih gospej in izročam te cvetlice v spomin na Ljubljano." Gospa, podajajoč gospodičini roko, se ruski zahvali. Potem izroči gosp. A. Trstenjak krasni venec s slovanskimi trakovi g. Slavjanskemu. Zdaj se vrši točka za točko po naznanjenem programu. Ako so že Nemci, Madjari in Lahi občudovali izvrstno petje tega slavno-znanega zbora, kako bi nas še k temu ne ganila in ne ogrela milina slovanskih napevov do duše in do srca! Trije glavni momenti so, ki odlikujejo koncerte ruskih pevcev pred vsemi drugimi, recimo modernimi: posebna milina slovanskih pesmij, nenavadno krasno predavanje vseh komadov in bogata lepota narodne ruske noše. Razne skladbe, katere smo občudovali, imajo tudi razni značaj: ene so elegičnega, tožnega, žalostnega izraza; druge pa veselega, zabavnega, plesalnega značaja, — a med obema stoje cerkvene pesmi kot glavni steber glasbene umetnosti. Kar sploh vse poslušalce brez izjeme očaruje, to je natančna preciznost v predavanja, čudoviti .piano" in gorečnost čuta, s čemer se odlikuje posebno jako mili .tenor" predpevajočega pevovodje, kojemu odgovarja zbor s spremljevaniem harmonija (izposojenega iz Alojzijevišča).
Največjo posebnost pa ima zbor ruskih pevcev v basistih, ki pojo celih šest tonov nižje od naših globokih basov, to je .contra-G". Tu mislimo, da slišimo pedal na orgijah, tam zopet zvonke glaske deških glasov; sploh mogli bi razbirati točko za točko, ne dobili bi še prostora v našem listu, da popišemo vse natanko. Ploskanja ni bilo konca ne kraja tako, da nam je ljubeznjivost gospoda Slavjanskega pridala še mnogo pesmij, kojih bi se mi ne bili nasitili tako kmalu.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
((ilospica Marica Rndei-eva v Rudolfovem)
poslala je po gosp. Fr. Jagodiču deset gold. »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju". Srčna hvala!
(Umrl) je dne 3. t. m. za pljučno boleznijo učitelj na Robu pri Velikih Laščah, gospod Ferdo Vigele. Pokojnik je bil možak-poštenjak v vsakem oziru. Rodil se je leta 1841. pri sv. Štefanu na Ko-
roškem. Od leta 1859—1869 je učiteljeval v svoji domovini, ki mu v tedanjih razmerah ni bila hvaležna. Kot iskren in navdušen narodnjak vdeleževal se je narodnega gibanja, rodoljubno srce gnalo ga je v boj za zatirane mu sobrate koroške, narodne slavnosti, tedaj redke v pokrajinah, pa pomenljive za vzbujenje slovenske zavesti, bile so mu najslajše tolažilo v žalostnem času, ko so bili le redko sejani zavedni narodnjaki na tužnem Korotanu. Nasprotniki narodovi m njegovi ogrenili so mu življenje, odpovedal se je učiteljstvu ter bival nekaj let v Ziljski Bistrici, kamor se je bil priženil. Kot nesebičen in požrtvovalen narodnjak in vsled nesreč zgubil je mnogo imetja. Zapustil je ožjo svojo domovino, bival nekaj časa v Novem Mestu ter leta 1879 sprejel učiteljsko službo v Zagradci. Odtod se je leta 1884 preselil kot učitelj na Rob. Rajnki Ferdo je bil blaga duša, čist značaj, jeklen narodnjak in vzgleden katoličan. Bil je izobražen mož ter prva leta dopisaval mnogim katoliškim nemškim in slo- , vanskim listom. Dasi ga je britko zadela nesreča, j vendar ni tožil, temveč bil v družbi vedno vedrega , lica. Bog mu daj večni mir!	j
(,Narodna jnstifikacija.') Pod tem naslovom smo prejeU naslednje vrstice: Zadnji izvanredni občni zbor čitalnice ljubljanske je sklenil z večino ' glasov, da se izključi ^Soča". Ker ima čitalnica na- : čeloma naročene vse slovenske liste, ker ima dalje j tudi liste, ki z namenom in dosledno napadajo Slovence in posamezne stanove, in ker »justifikacija" i ni toliko veljala imenovanemu listu kakor duhovščini, izstopilo je iz čitalnice pet članov duhovnikov.
(Ravnateljstvo narodnega zoološkega mnzeja v Zagrebn) nam je doposlalo naslednje vrstice: Zbirka narodnega zoološkega muzeja v Zagrebu šs nima ptice snežnice ali snežne jarebice (Schneehuhn), ki večkrat prihaja na slovenske planine. Ravnateljstvo nar. zoološkega muzeja torej lepo prosi, da bi kateri rodoljub hotel preskrbeti j 6 mu imenovano ptico za primerno nagrado. Pošlje naj se ravnateljstvu narodnega zoološkega muzeja v Zagrebu.
• (Bolniška blagajna mojstrov) imela je pre- i teklo nedeljo svoj prvi letni zbor. Iz letnega po- j ročila je razvidno, da je imelo društvo od 1. jan. ! do 31. decembra 1889.1. 794 gld. 15 kr. dohodkov. ' Med izdatki nahaja se svota 116 gld. za bolniške podpore. Premoženja ostalo je koncem leta 605 gld. i 85 kr. Iz govora načelnika društvu g. M. Kunca | jo razvidno, da se obrtniki do sedaj še ne zavedajo j toliko svojih stanovskih dolžnostij, kakor bi trebalo; ! kajti pogrešajo se pri društvu še marsikateri, ki danes morebiti podpore še ne potrebujeio. A ker si v današnjih časih večina obrtnikov ne more ničesar prihraniti za bolezen aii za stare dni; okrepiti se | more v ta namen društvo, da se s preostanki od ' doneskov v teku let nabere rezervni zaklad, iz ! katerega bode, kakor se to godi pri trgovcih, j mogoče podpirati revne in stare člane. V iz- | vršitev tega namena delali naj bi vsi obrtniki, | kajti prva stanovska dolžnost je, podpirati svojega ! bližnjega in to je sleherni obrtni sodrug. Daljša ! debata bila je o predlogu odbora, da se naj vpelje kontrola bolnikov, kar je konečno soglasno obveljalo. Pri nadomestni volitvi izvolili so se v odbor gg.: Bonač, Bukovnik, Dimitz, Dostal, Pust in Blaž; njib namestniki gg.: Luzner, Bogi in Kastelic; v nadziralni odbor gg.: Rum pel, Krimmer, Reich. Kranjski hranilnici izrekla se je soglasna zahvala za daritev 200 gld. pri osnovanju društva. Gosp. načelnik izrekel je zahvalo droštvenikov tudi g. Leopoldu Tratniku, kateri je zamudni posel blagajničarja vestno opravljal jedno leto. Z nado, da bode bodoči letni zbor pokazal še lepši resultat nego prvi, zaključil je načelnik zborovanje.
(Dobrce.) Iz St. Petra pri Novem Mestu se nam poroča: Dolgo časa so se oas ogibale razne bolezni, letos pa nas je najprvo nadlegovala „in-flucnca", sedaj pa so se prikazale dobrce v taki meri, da so morali vsled ukaza c. kr. okr. šolskega sveta tukajšnjo ljudsko šolo za tri tedne zaključiti. Bolnih je nad 60 otrok.
(V Ljntomem) se je naselil kot zdravnik dr. J. WoieIka, Li je prišel z Dunaja.
(V Št. Petru) pri Novem Mestu so dn^ 8. t. m. pokopali g. Antona Ogulina, ki je bil advokatski koncipijent pri g. dr. Skedlu in umrl t 72. leto svoje d6be. Bil je sicer domačin pa naroden nasprotnik, toda v novooiečki okolici znan vino-
rejec. Mnogo je deloval za novomeško kmetijsko podružnico ter spisal več poučnih člankov o kmetijstvu v raznih listih.
Tele$;raiiii.
Dunaj, 7. marca. Cesar je podelil gozdnemu nadzorniku na Kranjskem V. Gollu viteški križec Franc-Josipovega reda.
Budimpešta, 7. marca. „Nemzet" poroča: Včeraj je bilo pod cesarjevim predsedstvom ministersko posvetovanje o reviziji domovinske postave. Med ministerskim predsednikom Tiszo in drugimi ministri se je pokazalo nasprotje.
Ounaj, 7. marca. Poročila iz Budimpešte trdijo, da morda ne bode ministerske krize, verojetneje je, da odstopi vse ministerstvo. „N. Fr. Pr." poroča, da bode Tisza priporočil Szapary-ja kot naslednika.
Budimpešta, 7. marca. Cesar je sprejel odstop ministra Tisze. Novi ministerski predsednik je grof Szapary, V novem ministerstvu so vsi prejšnji člani. Tisza ostane vodja liberalne stranke.
Dunaj, marca.. Odsek za delavske zbornice jo poslancu Šukljeju izročil referat o organizaciji delavskih zbornic.
Budimpešta, 7. marca. Ob 2. uri popoludne. Nasproti dosedanjim poročilom se zatrjuje, da cesar ni sprejel odstopa Tiszovega. Konečni sklep še ni gotov.
Vremensko sporočilo.
POVABILO
mM
»MolMiii ioiitičflega HrDStra"
v I^Jiil>ljaiii,
ki se bode vršil
dne 9. marca 1890 ob 6. uri zvečer v Ljubljani v redutni dvorani.
Dnevni red:
1.	Versko-narodna šola.
2.	Politični razgled in društvo.
3.	Stavbeno-obrtna novela.
^ K temu shodu uljudno vabi ude iu prijatelja društva, katere vpeljejo udje
_ODBOR.
Koncipijenta
zmožnega obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru ter v odvetniškem poslovanju vsaj več ali manj samostalnega, sprejmem takoj v svojo pisarno.
Dr. Ivan Skedl,
(3-2)	odvetnik v Rudolfovem.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in požtnine proitoli
Cas
opazovanja
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvec.
Stanje
zrakomerm T mm
"T2B-7 7260 72G2
topi omar« po Celzija
Veter
-.5-4 -0 6
si. Sfzll. si. zapad
Vreme
i o
^^ =
jasno
000
Srednja temperatura -1-6° za 4-1« pod normalom.
]>unajMka borza.
(Telegrafično poročilo.) 7' marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s davka) 87 gld. 40 kr. Sr<-l.rna 5% , 100 , , 16 % h^i, avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka proista ....
Kreditne akcije London . . . . ,
Srebro .....
Francoski napoleond. Cesarski cekini . . , Nemške marke
87 „	4.5
. 109	„	95
. 101	„	75
.929	.	—
. 314	„	7.T
.119	„	25
! 9	"	42'
. 5	„	60
Vlsokočastlti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kluciSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
m-^mtilMMf i)¥eiii^O;i
itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v os^i^il pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja rado-voljno odgovarja.	(52—10)
Teodor Slaba^ja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. 'ožilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostolj
58
25
mm zeMcne m jise
J J	i J
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Zahvala.
Za premnogo dokazov sočutstva med kratko boleznijo in povodom smrti našega nepozabljivega .svaka in strijca, gospoda
LEOPOLD-a ČUK-a
kakor tudi za podarjene krasne vence in za mnogobrojno vdeiežbo pri pogrebu njegovem, izrekajo presrčno zahvalo
W	Žalujoči ostali.
v L-JUBLJANI, dne 6. marca 1890.
Iika.šene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajenjn ielodca. gorečici, zlatenici, gnjnsn in brahanja, glarobolu (če izvira iz ielodca), krču t želodcu, zaprtju, prenapolnjenja želodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Schubrnark«. Osrednji razpošiljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Varstvena znamka.	„ ., , Kromerii (MoravUa).
Svarilo: Pristne marijaceljske želodčne kapljico se mnogo ponarejajo. — V mak pistnoati mora biti vsaka steklenica t rudečem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varatvena inamk«, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriii.
31arijaceljske
(23)
Žo več let z najboljšim Tspehon _	_	pri zaprtju in zapekanju rab-
čistilne kroffljice.
, . , ,	~ u	na zgorajsnjo varstveno znamko in
podpis lekarnarja C. Bradjrja, Kromeriž. — Cena škatljici ao kr., 6 ikat-Ijioam I gld. — Ce se denar naprej pošlje, stane fl skatljic s prosto dopo-šiljatvijo I gld. 30 kr., 12 Ikatljic t gld. ao kr.
Marijaceljake ielodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri v.-iaki steklenici in Škatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljake želodine kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccolijn; — lekarnarju Svobodi; — v Pojtojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — T Skolji Loki: pri Ickarnariu harolu Fabianijn; — v Radovljici: pri Ickarnaiju Aleks. Roblekn; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Riizoliju; — lekarnarju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J, Močniku j — v Črnomlji: pri lekarnarju Iy. Blažku.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
opntye Soiilnc (Grii-ontlc).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovai\je: dve zlati svetinji: Iti tt-»elj 1S80, London 1884:.
Iznajdeno leta 1373 P® prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi In zabrani gnji-lobo zob, Jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi
Zares močno ustrezemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii In edini lek proti zobobolo.
Bordeaux
(Francija)
------ ..—-------------
Aae|Crolx de Segnejr 106 &, 108. Ustanovljena leta 1807. Dobiva «e v^rseh lekarnah in prodajalnicah diiav.	(27)
ladijatelj: MaHJa Rttar.
OdcoToni vndBik: l|mq tiuki^
Tiik .Eatoliike Titkam«" v I^nbl^