Letnik 1017.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIIT. Izdan in razposlan 13. dne marca 1917.
Vsebina: (Št. 103 in 104.) 103. Ukaz, s katerim se uravnava promet s cikorijevimi koreninami jz letine 1917. — 104. Ukaz o dolžnosti naznaniti električno vôde in o porabi iz njih dobljenih kovin.
ioa.
Ukaz «rada za prehranjevanje ljudi z dne 10. marca 1917.1.,
s katerim se uravnava promet s cikorijevimi koreninami iz letine 1917.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
§ 1.
Da sc uravnava promet s posušenimi çikori-jevimi koreninami, se poslužuje urad za prehranjevanje ljudi „Razdcljevalnice za posušene cikorijeve korenine“ v Pragi (V., Nikolajeva ulica št. 11). Sestavljena je iz šestnajst udov, ki jih je imenoval urad za prehranjevanje ljudi in ki volijo iz svoje srede z absolutno večino glasov načelnika in načelnikovega namestnika.
Razdeljevalnica jo podrejena uradu za prehranjevanje ljudi in izvršuje svoje delovanje po njega ukazilili. Državno nadzorstvo izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje urad za prehranjevanje ljudi.
8 2.
Cikorijeve korenine iz tuzemskega pridelka 1917. 1. se smejo porabljati le za izdelovanje
kavinih surogalov. V ta namen se morajo sušiti vse pridelane zelene cikorijeve korenine. Izvzete so od tega zgolj množine cikorijevih korenin, ki se potrebujejo za gojenje semena in so se naznanile razdeljevalnici.
Zelene cikorijeve korenine se sinejo prodajati le sušilnicam za cikorijo in peso, ki so se obratovale že v letu 1916.
Cena za zelene korenine vštevši dovoz do sušilnice ali nakladne postaje znaša 13 K na metrski stot.
Prepovedano je pokladati želene in posušene cikorijeve korenine.
§ 3.
Vsakdo, ki namerava sušiti cikorijeve korenine pridelka 1917. 1. v sušilnici za cikorijo ali peso, ki ima po § 2 pravico kupovati zelene cikorije, je dolžen najkasneje do 31. dne maja 1917. 1. pismeno zglasili razdeljevalnici:
1. koliko semena je razdelil, •
2; katero izmero lastnih zemljišč jc posadil s cikorijevimi koreninami,
3.	katero izmero s cikorijevimi koreninami obdelane površine si je zagotovil s sklepnim pismom,
4.	v katerih političnih okrajih so te površine in
(öloYeniach.)
OU
5.	ali in katere zaloge posušenih cikorijcvili korenin ima še iz prejšnjih letin.
Kdor namerava sušiti v več obratih, mora vložiti to zglasilev za vsako sušilnico posebej.
Predpisi tega paragrafa veljajo tudi za zadružne sušilnice,
§ 4.
Kdor suši cikorijcve , korenine iz letine 1917. L, je dolžen, dokler traja obrat, o množinah zelenih korenin, izročenih v njegovo sušilnico. o množinah, ki jih je posušil, in o vseh pošiljatvah posušenih cikorijevih korenin pisati knjigo zabeležnico s tekoče ošteviljenimi stranmi, ki mora imeti zlasti naslednje razpredelke: datum in teža vsakočasno prevzetih zelenih korenin z navedbo dobaviteljev; datum in teža vsak dan posušenih množin po vrsti (kosi ali zdrob); datum, teža in vrsta, ter prejemnik in prejemna postaja pri vsaki odpošiljatvi posušenih cikorijevih korenin. Pri dobavah po železnici je navesti številko vagona in pri dobavah z vozom težo vsake posamezne vožnje.
Ako se posušena cikorija po končanem sušenju ne tehta, je prilično - navesti posamezne množine v knjigi zabeležnici; pri tem je v dvomu vzeti za to, koliko se dobi iz zelenega blaga, razmerje 4 k 1.
Knjigo zabeležnico jo skleniti na koncu vsakega mesca, kolikor se nanaša na zelene korenine; še ta dan, najdalje pa peli dan naslednjega mesca je razdeljevalnici naznaniti vsoto teže zelenih cikorijevih korenin, ki so sc izročile v mescu poročila.
Knjigo zabeležnico je sklepati gledé posušenih cikorijevih korenin vsako soboto; še ta dan, najdalje pa 2 dni kasneje je razdeljevalnici zglasiti vsoto leže v tednu poročila posušenih množin po vrsti (kosi ali zdrob) in vsako posamezno v tednu poročila izvršeno dobavo z navedbami, ustrezajočimi razpredelkom knjige zabeležnice. Razdelje-valnica pa .more tudi med časom zahtevati podatke o vsakočasnem stanju zalog ter množini izročitev in odpošiljatev in, ako treba, zahtevati, da se vpošljejo knjige zabeležnice. Taki zahtevi je ustreči v 24 urah po prejemu pisma razdelje-valnice.
Knjige zabeležnice je imeti vedno pripravljene na vpogled uradu za prehranjevanje ljudi, političnim oblaslvorn in razdeljevalnici za posušene eikorijeve korenine.
Sušilnice so dolžne dajati razdeljevalnici kar najhitreje in najnatančneje tudi sicer vsako željeno pojasnilo o leliui in produkciji 1er o prejemku in oddaji cikorijevih korenin.
Razdeljeval niča ' za posušene eikorijeve korenine more zaukazati, da se morajo pisati za zelene in za' posušene korenine ločene knjige zabeležnice, in more predpisali njih vzorec ter obliko zgiasitev.
§ 5.
Posestniki posušenih • cikorijevih korenin iz tuzemskega pridelka 1917.1. so dolžni oddati jih edinole po ukazilih, ki jih izda razdeljevalnica, obratom za kavine surogate, ki jih oznameni ta razdeljevalnica, po cenah, ustanovljenih v § 11. Nadalje so dolžni eikorijeve korenine brezplačno hraniti do izročitve, skrbno z njimi ravnali in razdeljevalnici na njeno zahtevanje poslati poprečne poskuske (vzorce) proti povračilu poštnine.
Trgovati s posušenimi cikorijovimi koreninami je prepovedano.
§ G.
J	.
Razdeljevalnica je dolžna razpolagati s posušenimi cikorijevimi koreninami, zglašenirni pri njej, v 14 dneh po prihodu priglasitve, oziraje se na skladiške prostore obratov za kavine surogate, ki so na razpolaganje za strokovnjaško vkladanje.
Stroške vkladanja, ki nastanejo iz lega, da vloži obrat po naročilu razdeljevalnice posušeno eikorijeve korenine za druge obrate, ki imajo pravico dobivanja, plačajo ti obrati. Višino teh stroškov določi razdeljevalnica.
8 7.
Pravico zahtevati, da sc podelijo posušene eikorijeve korenine, imajo tisti obrati, ki so že pred 30. dnem junija 1915. 1. eikorijeve korenine podeloyali v kavine surogate in ki ob času, ko dobi ukaz moč, še imajo obrtno pravico za izdelovanje kavinih s uro ga to V.
Ako zahteva javni interes, more urad za prehranjevanje ljudi prisoditi pravico dobivanja tudi obratom, ki po določilih sprednjega odstavka nimajo pravice zahtevati dobivanje cikorijevih korenin.
§ 8-
Razdeljevalnica mora vse posušene eikorijeve korenine, priglašene pri njej po § 4, porazdeliti
po naslednjih določilih na upravičeno obrale za kavine surogate.
Za razdeljevalui ključ se daje v podstavo to, koliko so posamezni kavine surogate izdelujoči obrati poprečno porabili posušenih cikorijevih korenin v obratnih letih 1913/14 (1. dne julija 1913. 1. do 3Ü. dne junija 1914. L) in 1914/15 (1. dne julija 1914. 1. do 30. dne junija 1915. 1.), oziroma seznainek zahtev, ki se je po teh podatkih že dognal za porazdelitev pridelka leta 1916. in ga je odobril urad za prehranjevanje ljudi. Na obrate, pripuščene po § 7, odstavek 2, za dobivanje, pridejo množine, ki jih določi urad za prehranjevanje ljudi v posameznem primeru.
Ako bi bilo podjetje za kavine surogate kupilo kak drug obrat za kavine surogate, ga ustavilo ali po pogodbi prevzelo njegove odjemnike za preskrbovanje, je ustanoviti razdelitveno podlago, aka traja lo razmerje še za tekoče obratno leto, oziraje se na porabo prevzetega obrata v obratnem letu, ki se dâ razdelitvi v podlago.
Vojaški upravi se oddajajo cikorijeve korenine po posebnih ukazilih urada za prehranjevanje ljudi.
Končnoveljavno porazdelitev posušenih cikorijevih korenin na posamezne obrate potrebuje odobrenja vladnih komisarjev.
8 0.
Oblati, ki izdelujejo kavine surogate, smejo dobivati posušene cikorijeve korenine le po razdelitvi, ki jo jo izvršila razdeljevalnica.
Imenovani obrati so dolžni tiste množine posušenih cikorijevih korenin, ki jih odkaže raz--' deljevalnica, kar najhitreje prevzeti po cenah, ustanovljenih v g 11, jn jih podelati v kavine surogate.
8 10.
Obrati, ki izdelujejo kavine surogate, morejo odkazano jim množine posušenih cikorijevih korenin menjavati ali jih oddajati drugim obratom za kavine surogate le po razdeljevalo ici in z njeno pritrditvijo.
8 H-
Prevzemna cena za ostro posušene cikorijeve kuso, ki nimajo več nego 12 odstotkov vode v sebi in so brez ozeblih kosov in plcsnivea, znaša 75 K za 100 kg čisto teže, za presejan, debel cikorijev zdrob 45 K za 100 kg čiste teže naloženo na 'agon na nakladni postaji.
257
Plačati se mora najkasneje 14 dni potem, ko se je blago vročilo prejemniku.
O sporih, ki nastajajo ob prevzetju, odloči razsodišče praške borze za pridelke po uzansah, obstoječih za trgovino s posušenimi cikoriievimi koreninami.
8 12.
Vsakdo, ki ima posušene, dalje, ne podelo-vano cikorijeve korenine v zalogi ali hrambi še iz prejšnjih letin, je dolžen, ne krate določil § 3, zglasili razdeljevalnici te zaloge po stanju 1. dne septembra 1917. 1. nnjdalje do 4. dne septembra 1917. 1. po vrsti (kosi ali zdrob) m teži ter ozna-meniti lastnika in kraj, kjer ležč.
Vsakdo, ki dobi posušene cikorijeve korenine iz letine 1917. 1., je dolžen vpisovati od prvega do zadnjega prejemka vsak prihod v redno pisano knjigo zabeležnieo s tekoče ošteviljenimi stranmi po vrsti (ali kosi ali zdrob) in teži ter oznameniti pošiljača in oddajno postajo in vse, kar je dobit med tednom, naznaniti razdeljevalnici vsako soboto, najdalje pa dva dni kasneje s podatki ustrezajočimi razpredelkom knjige zabcležnice. Pri prejemkih po železnici je navesti številko vagona in pri dobavah z vozom težo vsake posamezne vožnje.
Glede pisanja in nadzorovanja teh zapiskov ter gledé zglasitev, ki jih je podajati, se zrnislu primerno uporabljajo določila § 4.
8 13.
Posušene cikorijeve korenine, ki se uvozijo iz carinskega inozemstva v Avstrijo potem, ko je dobil ta ukaz moč, sme spravljali v tuzemski promet *lc Avstrijska osrednja skupljevalna družba (Özeg) na Dunaju, I., Am Hof 4.
Kdor uvaža posušene cikorijeve korenine iz carinskega inozemstva, je dolžen prodati jih Avstrijski osrednji skupljevalni družbi. Prihod blaga v Avstrijo mora nemudoma naznaniti imenovani družbi z navedbo kakovosti in množine ter kraja skladišča in je dolžen blago hraniti in ohraniti s skrbnostjo rednega trgovca dotlej, , da ga prevzame Avstrijska osrednja skupljevalna družba.
Če se no doseže dogovor z lepa med Avstrijsko osrednjo skupljevalno družbo in prodajalcem, določi prevzemno ceno urad za prehranjevanje ljudi.
Pravlako je vse ponudbe za dobivanje posušenih cikorijevih korenin iz carinskega ino-
zemslva odstopiti Avstrijski osrednji skupljevalni družbi na Dunaju.
Avstrijska osrednja skupljevalna družba mora množine posušenih cikorijevih korenin, ki jih je pridobila od primera do primera, ponuditi raz-deljevalnici (§ 1), ki mora v 14 dneh izjaviti, ali zahteva ponujene ji množine cikorijevih ko-repin, da jih razdeli obratom za kavine surogate, ki so upravičeni dobivati jih.
Zahtevane množine mora razdeljevalnica razdeliti med obrate, upravičene dobivati jih, po načelih, ustanovljenih v § 8. Z množinami, ki jih /hi zahtevala razdeljevalnica, razpolaga Avstrijska osrednja skupljevalna družba po ukazilih urada za prehranjevanje ljudi.
§ 14.
Stroške; ki nastanejo iz izvrševanja nalog, odkazanili razdeljevalnici s tem ukazom, morajo plačevati po enakih delih cikorije podelujoči obrati, ki dobivajo posušene cikorijcve korenine na podstavi ukazil razdeljevalnice in sušilnice, ki dobavljajo cikorijcve korenine.
V ta namen morajo oznamenjeni obrati in sušilnice plačati razdeljevalnici za metrski stot odkazane oziroma dobavljene posušene cikorije znesek, čigar višino ustanovi razdeljevalnica in ki potrebuje odobrenja urada za prehranjevanje ljudi.
Natančnejše odredbe o pobiranju teh prispevkov ukrene razdeljevalnica.
O porabljanju teh zneskov je pa zahtevanje dajali račun uradu za prehranjevanje ljudi, ki odloči tudi o porabljanju kakega upravnega prebitka.
g 15.
Zoper vse odredbe razdeljevalnice imajo s lem prizadeti pravico pritožiti se na urad za prehranjevanje ljudi.
S tc.
Pravna opravila, ki grešč zoper določila §§ 2, 5 in 'J tega ukaza, nimajo moči.
§ 17.
Ako se posestniki zelenih aii posušenih cikorijevih korenin branijo oddati jih po predpisih §§ 5 in 13, mora .— ne kraté v § 18 predpisanih kazenskih posledic — na prošnjo raz-deljevalnicc razsoditi o dolžnosti oddaje politično oblastvo 1. stopnje, v čigar okolišu so zaloge,
in, ako treba, odrediti, da se prisilno odvzamejo. Razsodba ima moč zoper vsakega, ki ima pravice do zalog.
Ako se zaloge prisilno odvzamejo, je od cen, ustanovljenih v §11, odbiti 10 odstotkov. Od odškodnine, ki se plača, se razen tega odbijejo stroški prisilnega odvzetja.
Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano ali ako naj služi znesek odškodnine za poplačilo zahtev tretjih oseb iz stvarnih pravic, je znesek odškodnine položiti na sodišču.
Prisilno razlaščene zaloge mora njih zadnji posestnik brezplačno hraniti in ohraniti s skrbnostjo rednega trgovca dotlej, da se odpeljejo.
Odvzete zaloge je porabljati po ukazilu razdeljevalnice. Dobiček, ki se morda podit, če sc take zaloge dalje oddajajo, je tudi porabljati za zalaganje stroškov razdeljevalnice (§ 14).
§ 18.
Prestopke tega ukaza kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali po svojem preudarku z zaporom do 6 mescev, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo.
8 19.
Določila ukaza z dne 12. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 17), s katerim se uvajajo prevozna potrdila za cikorijcve korenine in cikorijcvo moko, se ne izpreminjajo s tem ukazom.
j
§ 20.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hofer s. r.
104.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 12. marca 1917.1.
o dolžnosti naznaniti električne vôde in o porabi iz njih dobljenih kovin.
Na podstavi §§ 24 in 27 zakona z dne 20. decembra 1912. i. (drž. zak. št. 230) o vojnih
dajatvah in opravah in cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. I. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje:
8 1.
Kar je ob pričetku veljavnosti lega ukaza nastopno navedenih, iz bakra obstoječih vodov močnega toka, jih je nsftnaniti c. kr. osrednji rekvizicijski komisiji (Dunaj, 1., vojno ministrstvo), in sicer:
0	/K
I.	gole proste vôdo s poprečnim prerezom 25 mm1 in več;
II.	kablje in izolirane vode,
1.	ki so nad zemljo ali v zemlji prosto položeni, ako ima vodilo 50 mm3 poprečnega prereza in več;
2.	ki so položeni pod zemljo, in sicer:
a)	navadni kablji in vodi, ako ima vodilo
95 mm3 in več poprečnega prereza ;
b)	večkratni kablji, ako imajo posamezna vôdila
50 nittr in več poprečnega prereza.
Vôdov močnega toka železnic ni naznanjati; popišejo se posebej.
Naznanila mora poslati posestnik naprave osrednji rekvizicijski komisiji do 10. dne aprila 1917.1.
Za naznanila je porabljati uradne pred tiske, ki se dobivajo v trgovinskih in obrtnih zbornicah.
§ 2.
Baker in svinec, ki se dobi s tem, da se vzame iz vodilnih naprav močnega toka, se sme brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva oddajati le vojaški upravi ali središču za kovine d. dr. na Dunaju. Prav tako je vsaki drugi osebi prepovedano kupovati in prevzemati tako gradivo brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva.
§ 3.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinsko - ministrstvo, privzeiuši obrtne nadzornike ali druge organe, prt rudarskih obratih ministrstvo za javna dela po rudarskih oblastvih. V ta namen se morejo* ogledati skladiški prostori in druge naprave in vpogledali poslovne knjige.
§ 4.
' / s \ :
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva 1. stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko1 določilo.
8 h.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. »
(SloVêttUob.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu* 1917. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rnmunskem, malornskem in slovenskem jeziku.	.
Naročnina za celi letnik 1 Dl7 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za» en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstäüe št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošli, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
itnik 184‘J.		za .	4 K 20 ii		Letnik I860, za .		4 K 40 h	Letnik 1888. za .		5 K — h	Letnik 1900. za .		7 K — h
X	1850.	x •	K» »	50 ,	11	1867. , .	4 . - ,	11	1884. , .	5 , - ,	X	1901. , .	G,-.
X	1851.	x •	2 ,	«0 ,	X	1868. , .	4 , — ,	11	1885. , ,	3 , 60 ,	X	1902. , .	7,50,
X	1852.	n •	5 „	20 „	11	1869. , .	G , - ,	X	1886. , .	4 , 60 .	X	1903. ,	9 „ - ,
•	1853.	1» •	« .	30 „	n	1870. , .	2 , 80 ,	Tl	1887. , .	5 . - ,	n	1904. , .	5 , - ,
*	1851».	n •	8 ,	40 ,	it	1871. , .	4 , — ,	It	1888. , .	8 , 40 ,	X	1905. „ .	G n '— •
*	1855.	n •	4 ,	70 ,	n	1872. , .	G , 40 ,	n	1889. , .	G , - ,	X	1906. ,	12 , - ,
X	1850.	n- •	4 ,	90 ,	«	1873. , .	G , 60 ,	s	1890. , .	5 , 40 ,	X	1907. „	13 , - ,
X	1857.	t •	5 ,	70 ,	x	1874. , .	4 , 60 ,	X	1891. , .	6 , - ,	X	1908. „	9 , - .
11	1858.	n •	4 .	80 ,	n	1875. , .	4 , - ,	X	1898. , .	10 , - ,	X	1909. „	8,50,
*	1859.	it •	4 »	— ,	it	1876. , .	3 , - ,	X	1893. , .	e , - ,	X	1910. ,	8 , 40 ,
»	1800.	n •	8 ,	40,	x	1877. , .	o 	 “ n	x	X	1894. , .	6 , - „	X	1911. ,	7 , - .
X	1801.	it •	3 ,	n		1878. , .	4 , 60 ,	X	1895. , .	7 , - ,	X	1912. ,	12 , 50 ,
*	1862.	n •	2 ,	80 ,	»	1879. , .	4 „ 60 ,	X	1896. , .	7 , - ,	X	1913. ,	9 , 50 ,
n	1803.	n •	2 ,	80 ,	*	1880. , .	4 , 40 ,	,	1897. , .	15 , - ,	X	1914. ,	15 , - ,
*	1864.	n •	2 n	80 „	x	1881. , .	4 , 40 ,	X	1898. , .	6 , - ,	X	1915. ,	H , 70,
x	1865.	« •	4 „	it	«	1882. , .	6 , - ,		1899. , .	10 , - ,	X	1916. „	12 , 70 „
	Posamezni		letniki v		drugih sedmerih jezikih počenši z					1. 1870. se dobivajo po istih cenah			
kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in uko se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli uedostatlli, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, III. okraj, Renn weg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (*/* Pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolnili nedostatne (pomanjkljive) letnik« ter ai liste urediti po tvarinah.
Iz e. kr. dvome In državne tiskarne.