DOLEHJSKI LIST Št. 9 (1040) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 26. februarja 1970 DANES Kaj pravijo ljudje iz stroi»'*^*ekfost in na prihodnost. če se bosta svet in življenje spremenila tako, kot napovedujejo, : jih čez dvajset let že ne bd več kje slikati... J : ,, Obveščenost: potreba in pravica Sodobni človek se vse bolj poslužuje sredstev za obveščanje kot svojih razširjenih čutil za zaznavanje sveta Njegovo delo, njegov poslovni uspeh, njegovo znanje, njegova varnost, pa celo njegovo najbolj osebno življenje je vse bolj odvisna od informacij, ki jih dobiva iz časopisa, knjige, radia in televizije, pa seveda tudi od tistih, ki si jih posredujejo ljudje v neposrednem stiku in sodelovanju. Ker smo se že tako navadili na radijske vesti, zdaj že tudi na televizijo na časopis, se šele takrat zavemo naše odvisnosti od teh sredstev, kadar se dalj časa znajdemo brez njih in občutimo kar neko nelagodnost. Se posebej važno vlogo imajo sredstva obveščanja v družbenem življenju: človeka povezujejo z njegovim okoljem in mu omogočajo, da se znajde v zapletenem političnem, gospodarskem in drugem dogajanju. Ce je nekoč človeku v primitivni skupnosti zadostovalo, da je s svojimi čutili kontroliral svojo najbližjo okolico, mora danes njegovo spoznanje seči mnogo širše — takorekoč zajeti ves OD 26. FEBRUARJA no 8. IVIARCA Ves čas nestalno s pogostnimi padavinami, po večini sneg. Vmesna izboljšanja ne bodo daljša od 2 dni. Mučna ohladitev se pričakuje konec februarja ali v začetku marca. Dr. V. M. svet, ker mora vedet^ tudi kaj se dogaja na dnigi strani zemeljske oble, saj tudi od tam raaaii dogodki lahko odločilno posežejo v njegovo usodo. Zato je človeštvo tudi neverjetno izpopolnilo svojo aparaturo za opazovanje in obveščanje. Kar se zgodi nekje pomembnega, je že v naslednjem trenutku novica, ki jo sprejemajo širom po svetu. Doživeli smo naravnost fantastične dosežke na polju informacij in napovedaiii so še mnogi novi. Pričakuje se, da bo v naslednjih p^ tih letih začelo delovati več svetovnih sistemov za direktni prenos televizijskih In radijskih progra mov preko satelitov, ki jih bomo lahko sprejemali, tako kot danes sprejemamo naš domači program, le z nekoliko izpopolnjenimi antenami. Svet bo tako še bolj povezan v celoto in vsakomur se bo nudila Se večja možnost izbire in preverjanja informacij. In vendar, ali je današnji človek, ki vsak dan spremlja vesti z vseh kontinentov, resnično obveščen o vsem kar zadeva njegov lastni položaj v družbi? To vprašanje so si zastavili nekateri znanstveniki v svetu, sociologi, politologi in raziskovalci javnega mnenja. Prišli so v glavnem do negativnih odgovorov Ugotovili so, da kljub tako mogočnemu industrijskemu razvoju tiska in drugih občil človek dostikrat težko pride do resnice in da so nekatera najobčutljivejša področja življenja sploh izven njegovega vpogleda. Pri nas si je samoupravljanje zastavilo nalogo, da vse take zapreke podre, da bi delovni človek lahko vedel vse kar je pomembno za njegov položaj v združenem delu in v skupnosti v kateri živi, da bi na osnovi tega lahko sodeloval v odločanju. (Nadaljevanje na 5. str.) SZSZSESZSESZSZSZSSSIFEFEFHSZSZSZSZSZSZSZETESZS" Pozdrav in zahvala vsem, ki so v preteklih dveh desetletjih kakorkoli pomagali pri nastajanju, rednem izhajanju, razdeljevanju, širjenju in podpiranju DOLENJSKEGA LISTA! Iskrena hvala vsem naročnikom in bralcem za dolgoletno zvestobo in pomoč v obliki naročnine! Hvalo izrekamo vsem sodelavcem, dopisnikom doma in na tu-iem in vsem tistim naročnikom, ki so sodelovali tudi pri vsebinskem oblikovanju domačega pokrajinskega časnika. Hvala gre nadalje občinskim skupščinam, vodstvom delovnih organizacij, ustanov, zavodov in vseh drugih kolektivov, ki so z naročanjem oglasov, reklam in različnih objav pomagali listu zbirati potreben denar za redno izhajanje. Prisrčna hvala vsem poštam in še posebej vsem plsmonošam, ki raznašajo naš tednik in ki so v preteklih letih pridobili toliko novih prijateljev domačemu listu. — Vsem prijateljem, znancem doma in po svetu, sodelavcem, dopisnikom in vsem naročnikom: iskren pozdrav ob dvajsetletnici izhajanja DOLENJSKEGA LISTA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA »čestitam za uspešno prehojeno pot! Menim, da gre za edinstveni dosežek na Slovenskem, pa tudi širše...« nam je ob svojem prisi)evku za današnjo številko zapisal v spremnem pismu tovariš BOŠTJAN BARBORIČ, sekretar za informacije izvršnega sveta SRS Uresničevanje načela javnosti in tisk Čeprav je bilo- v zadnjem času izjemno veliko pisanega in govorjenega o poslanstvu našega tiska m o teoneljni vlogi obveščanja v naši družbi, se ven. darle ob jubileju Dolenjskega lista nehote vsiljuje ponoomo razmišljanje o prehojeni poti in zlasti o praktični uveljavitvi načela javnosti. Obveščanje je pogoj za normalno funkcioniranje vsake razvitejše družbe, Vendar gre pri nas za povsem novo kvaliteto hotenj, ki si le počasi utira pot. Naša družba se ne more zadovoljiti z zgolj večjo javnostjo odločitev, ki jih spremljajo morda tudi boljše in celovitejše utemeljitve, kajti tak sistem še vedno predpostavlja delegiranje oblasti, najsi bo demokratično ali prisilno. Mi smo zavestno stopili na pot samoupravljanja, ki naj bd neposredno vključevalo slehernega občana v jaivno delovanje, to pa terja popolno obveščenost o javnih zadevah. Naša družba se nahaja šele na začetku praktičnega uveljavljanja načela javnosti. Najprej se je bilo potrebno dokopati do teoretičnega spoznanja in ga spremeniti v politično voljo, akcijski cilj. Povsem je nuamiljivo, da imamo tudi tukaj opravka z odpori, ki so docela podobni odporom pri uveljavljanju načel samoupravne družbe. Kajti eksttduzivna obveščenost je eno najmočnejših političnih orožij in v naših pogojih temelj mnogim monopolom, mnogim samozvanim avtoritetam. Privilegij obveščenosti je kaj lahko zlorabljen kot sredstvo za diskvalifikacijo nasprotujočih mnenj, ne glede na njihovo strokovnost in progresivnost. Zagotavljanje javnosti vs^ družbenih dogajanj ];x>sttija čedalje bolj osrednji pogoj za nadaljnji raasvoj samoupravne demokracije. Pri tem je še zlasti poonembno odpraviti anonimnost opredeljevanja, odločanja ter odgovornosti. Kako naj bo sicer zagotovljeno vrednotenje osebnosti, pa čeprav samo na občasnih javnih funkcijah? če naj obvelja razglašeno načelo, da je družbeni položaj vsakega posameznika odvisen izključno od njegovega dela, je treba zagotoviti javno vrednotenje tega dela. In ne nazadnje, kako naj se volilec odloča pri izbiri ponujenih kandidatov, če ne pozna njihove specifične družbene teže? V že omenjenih lanskoletnih razpravah je prišlar do izraza pripravljenost vseh merodajnih činite-Ijev, da zagotovimo odločen napredek v tej smeri. Zlasti celovito je opredeljeno načelo javnosti in njegova družbena funkcija v resoluciji SZDLJ o vlogi informiranja v naši družbi. Novost je v tem. da je prvič vsestransko opredeljena tudi obveznost vseh virov informacij In ne le javnih občil. Vendar ostaja še precej široko področje zelo skopo definiranih informacij, ki jih Imenujemo državna ali poslovna skrivnost. Takšna vrsta rezerviranih informacij bo, žal, še dolgo časa nujnost tudi v naši družbi, vendar je dolžnost zakonodajalca In političnih činiteljev, da natančneje opredelijo morebitne zlorabe. Od javnih občil družba upravičeno pričakuje, da se čimprej osposobljo za tako zahtevno nalogo celovitega in objektivnega obveščanja javnosti, sa-moupravljavcev. Pri tem Ima pokrajinski In tako immovanl lokalni tisk še posebej težavno nalogo, ker mora česrtokrat zelo zapletene In strokovno poglobljene zadeve posredo-vati na poljuden način najširšim nmožlcam. NI potrebno iK>sebej poudarjati, da lahko tisk dobro opravi nalogo takšnega zagotavljanja obveščenosti le, če je tudi sam dobro obveščen. Pred nami je Se dolga razvojn^ pot, vendar blst. veno je, da vemo kaj hočemo in si tudi v tej smeri prizadevamo. Dosedanja razvojna pot Dolenjskega lista povsem opravičuje optimistična predvideva^ nja. BOŠTJAN BARBORlC Fenomen, imenovan „Dolenjski list" Dragi kolegi, dolgo sem premišljal, kako naj napišem tisto, kar vam želim povedati ob vašem delovnem jubileju, v kakšni obliki naj izrazim svoje misli ob dvaj' setletnici izhajanja »Dolenjskega lista«. Končno sem se odločil za obliko odprtega pisma, ki najbolje ustreza razpoloženju, v katerem pišem te vrstice. Za to razpoloženje je najbolj značilen ponos na tisto, kar ste dosegli v dveh desetletjih trdega, nenehnega dela: prvo mesto med pokrajinskimi listi v Jugoslaviji, ki ste si ga priborili že pred leti in ki ga od takrat niste več izpustili iz rok. Kot predsednik društva novinarjev Slovenije, v katerem ste vedno bili med najaktivnejšimi člani, sem zares ponosen ^radi tega dejstva, ki je hkrati povzročilo, da v naših poklicnih krogih Dolenjski list velja za svojevrsten »fenomen«. S tem izrazom v mnogih jugoslovanskih novinarskih Aišah označujejo vse tisto, kar ste dosegli, predvsem pa naklado, ki je pač najprepričljivej-ši dokaz o tem, kaj Dolenjci mislijo o svojem listu, ki vsak teden prihaja v njihove domove^ katerih vrata so zanj vedno široko odprta. Tega gotovo ne bi bilo, če vaš novinarski kolektiv ne bi že od nekdaj znal prisluhniti potrebam in željam svojih bralcev, če ne bi bil njihov iskren tovariš in so-borec za cilje, katere želijo ostvariti kot občani naše socialistične skupnosti. Menim, da je »fenomen« Dolenjskega lista v b':stvii enostavno pojasniti, da ie to rezultat izrednega sozvočja med življenjem in snovanjem prebivalcev tega lepega dela naše domovine ter novinarskim aktivom, ki je bolje kot drugi doumel, kaj je njegova naloga in ki je potem to nalogo neutrudno izpolnjeval kot aktiv angažiranih družbenopolitičnih delavcev. Tisti vaši bralci, ki morda menijo, da je delo v lokalnih listih manj zahtevno kot delo v republiških ali pa zveznih listih, se hudo motijo: to delo je v marsičem res drugačno, nika- kor pa manj zahtevno. Dejal bi, da je največkrat celo nasprotno, ker se ne more omejevati na splošno načelnost in zavzetost za takšne in drugačne visoke cilje, temveč mora obravnavati konkretna dejstva, konkretne organizacije, kolektive in posameznike. Tu pa ni možno kaj prida slepomišenja, stvari se morajo imenovati s pravim imenom — vemo pa, da maček ne cvili takrat, kadar mu pridigamo, temveč takrat, kadar mu stopimo na rep. Ne samo zato, pač pa v precejšnji meri tudi zato je delo v lokalnih listih zelo zahtevno in terja zvrhano mero strokovnega in družbe-no-političnega znanja, pa tudi dolgo vrsto lepih moralnih kvalitet, med katerimi preudarnost, občutek za mero, poštenost, iskrena zavzetost za cilje naše družbe, pa tudi pogum niso na zadnjem mestu. Prav kvalitete te vrste je društvo novinarjev Slovenije imelo predvsem ■pred očmi, ko je na predlog organu sacij SZDL devetih dolenjskih občin podelilo leta 1967 Tomšičevo nagrado novinarskemu knlektvm Dolenjskega lista. Takrat smo vam čestitali za mnoge lepe strani vašega dela, meni osebno pa je najbolj ostalo v spominu priznanje, da ste vedno imeli pred očmi potrebe, želje in seveda tudi možnosti dolenjskih delovnih ljudi in da ste v vsaki akciji političnih in oblastnih forumov vsestransko sodelovali kot novinarski kolektiv, ki je v polni meri politično angažiran za uveljavitev najnaprednejših rešitev. V treh letih, ki so minula od priznanja, ki smo tam ga dali, v svoji novinarski rasti niste stagnirali, temveč še naprej zoreli: dokazov za to ne manjka in gotovo enako misli tudi okoli tri tisoč novih bralcev, ki ste si jih pridobili od sredine leta 1967. Pozrmm mnoge podatke, s katerimi Dolenjski list lahko številčno ilustrira svojo rast od več kot skromnih začetkov pred dvajsetimi leti pa do danes. Ti podatki povedo mnogo, ne povedo pa vsega, številke govore samo o dejstvih in rezultatih^ nič pa ne povedo o tem, kaj vse je bilo potrebno, da so se razna dejstva spremenila, da so zapreke padle ali pa vsaj izgubile svoj prvotni pomen, da se vkljub vsemu takorekoč v vseh teh dx)ajsetih letih nikoli ni zaustavila vaša pot navzgor. Osebno pa iz svojih lastnih dolgoletnih novinarskih i^ušenj vem, kaj vse stoji za temi številkami: nenehna požrtvovalnost, trda delovna disciplina, predvsem pa neomajna vera v poslanstvo novinarskega dela, ki je edina lahko premagala občasna malodušja, s katerimi vam prav gotovo ni bilo prizanešeno. Za velike uspehe, katere ste že dosegli, vam iskreno čestitam, hkrati pa sem prepričan, da vaše ie izpričane kvalitete zagotavljajo nadaljnjo rast jenomena^ Ust. ki se imenuje Dolenjski . MILAN POGAČNIK predsednik društva novinarjev Slovenije Pogovor s Francem Šetincem, članom sekretariata CK ZKS in zvfe^nim poslancem Komunisti v akciji Na enajsti seji Centralnega komiteja ZKS ste imeli uvodno besedo o akcijskem progr^ mu slovenskih komunistov za uresničevanje resolucije prve seje konference ZKS. Nam lahko poveste, kakšne so poglavitne značilnosti akcijskega programa? Prav rad. Po mojem so poglavitne značilnosti tele: naloge so konkretno opredeljene, natančno so določeni njihovi izvajalci in predvideni so tudi roki. To je novost v metodi dela centralnega komiteja. Sedaj je najpomembneje, da te metode ne pretrgamo, temveč jo, čimbolj se bo bližala organizacijam ZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, le še bolj konkretiziramo. Komunisti morajo takoj v akcijo. Za oklevanje ni časa. Se ne bojite, da bodo tudi v akcijskih načrtih »na nižji ravni« spet ponavliali: izboljšati je treba likvidnost, uresničevati moramo cilje reforme, spopadati se moramo s pojavi klerikalizma in podobno? Res je; takšna nevarnost je tu, samo jo moramo preprečiti. Komunisti v ka- ki tovarni bodo morali biti ob problemu nelikvidnosti konkretnejši; videti bodo morali, ali niso morda vzroki za nelikvidnost tudi v njihovem podjetju, na primer v velikih zalogah, v investiranju brez kritja, v nemoralnem odnosu do upnikov itd. Tudi proti raznim monopolom se ni mogoče boriti samo pavšalno ali donkihotsko, temveč je treba videti, kje so monopoli, kdo zožuje samoupravne pravdce delovnih ljudi, katere skupine vodilnih si prisvajajo oblast v delovni organizaciji itd. Na kratko: noben akcijski program komunistov na ravni občine ali delovne skupnosti ne bo mogel biti uspešen, če bo splošen. Zaupanje resoluciji prve seje konference ZKS ni dano na lepe oči. Nasprotno, zaupanje temelji na prepričanju, da se bodo komunisti, z njimi vred pa vse napredne družbene sile z vso odgovornostjo, doslednostjo in brez oklevanja lotili uresničevanja resolucije. V akcijskem programu ,ie precejšen poudarek tudi na naloie:ah komunistov. ki delajo v uredništvih. Kakšne so po vašem mnen.iu naloge uredništva Dolenjskega lista? To je razumljivo, zakaj komunisti se lahko bore za napredno samo z javnostjo dela. z up>orabo sodobnih oblik idejno političnega vplivanja, v demokratičnem boju mnenj, ki teži k idejno politični enotnosti in ki spoštuje načelo demokratičnega centralizma. Akcijski program zadolžuje aktive komunistov, ki delajo v tisku, radiu in televiziji, kajpak tudi aktiv Dolenjskega lista, da v duhu resolucije izdelajo programe svojega ustvarjalno kritičnega prispevka za mobilizacijo vseh družbenih sil pri urejanju aktualnih problemov družbeno ekonomskega in političnega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji. Dolenjski list naj kar nadaljuje tako, kakor je začel. Redki so pokrajinski časniki, ki so tako vtkani v tkivo življenja pokrajine, ljudi. Včasih si mislim, da brez Dolenjskega lista pokrajina ne bi bila to, kar je. Ali s tem že dajete komplimente našemu u-redništvu ob 20-letnici izhajanja Dolenjskega lista? To niso komplimenti. Iskreno mislim, da je Dolenjski list eden izmed najpomembnejših družbeno političnih in kulturnih dejavnikov na Dolenjskem, Kočevskem in v Spodnjem Posavju. Morda se ljudje, ki jim je pri srcu napredek teh pokrajin, tega celo premalo zavedajo. Prav komunisti bi se morali vašega tednika še bolj posluževati za svoj vpliv na gospodarske, kulturne in politične tokove, skratka za napredek pokrajine. Prek vašega lista bi svoje poslanstvo mnogo bolje o-pravili, kakor če bi ostajali preveč samo pri klasičnih oblikah političnega delovanja. Ste kot bralec zadovoljni z Dolenjskim li" stom? Kot bralec in zvezni poslanec. Zdi se mi, da bi bil brez Dolenjskega lista kot brez ušes in (^i. Vaš (in seveda moj časnik) je najbolj zanesljiva opora mojemu poslanskemu delovanju, ki je ne bi moglo nadomestiti sto in sto sestankov. Zato ne morem razumeti kritika na občinski konferenci ZK v Krškem, češ da premalo prihajam med volivce. Najprej, to niti ni res, kajti če se ne udeležim konference ZK, to še ne pomeni, da nimam stikov z volivci. Drugič, upoštevati je treba, da moram opravljati še druge odgovorne dolžnosti: opravljanje le-teh ni zavoljo mojega o-sebnega blagra, temveč zaradi potreb širše skupnosti. Nič ne tarnam, ker sem se moral odpovedati osebnemu življenju, boli me le, če ml kdo dela krivico. Hočem reči, da ne kaže dela poslanca vrednotiti po tem, kolikokrat se pokaže na raznih manifestacijah, temveč po tem, kakšno je njegovo delo, kakšna so njegova stališča. Ker ste že sami omenili naš jubilej, vas prosimo še za besedo ali dve o tem. Predvsem, čestitam vam k izrednim uspehom. Lahko si štejete v ponos, da imate brez spogledovanja s plehkim In neresnim tako veliko naklado. To vam je najbrž najljubša nagrada. Prepričan, sem, da boste na tej poti vztrajali Se naprej. DELO Ustvarjalnemu občanu: popolno obveščanje . Iskreno se prixiružuoem vsem, ki Vam v teh dneh čestitajo za prazinik. Ob tej priliki bi rad izrazil zadovoljstvo, da ste v svojem razvoju od otroštva do zrelega dvajsetletnika dosegli tako lepe uspehe. O njih najzgo-vomeje govori Vaša »osebna izkaznica«. Iz nje je videti, da Jte bdi »otrok« že ob rojstvu zdrav, kajti 3.000 prijateljv ob rojstvu je bilo lepo zagotovilo za nj^ovo rast. Današnjih 31.500 prijate-l^iev v ožji domovini in izven nje to najlepše potrjuje. Dobro vem, da je bilo za ta uspeh potrebno veliko trdega dela, ki ga ni mogoče izraziti v nekaj besedah. Prijetna zavest, da imate danes tako lepo število hvaležnih bralcev in prijateljev, je gotovo najlepše plačilo za ves trud, ki ste ga vlagali v vsebino, obseg in organizacijo Vašega lista, številke niso razlog za zadovoljstvo, so le kazalec poslan-s-rva, ki ste ga in ga opravljate v naši družbi. Eden od osnovnih pogojev samoupravne družibe, kateri velja vse naše delo, je ustvarjalen občan. Da bi to lahko resnično bil, da bi kar najbolje odločal o razmerah, v katerih živi in dela, je neizmerno pomembno, da je kar naj.popolneje obveščen o vsem, kar usmerja nj'egovo misel in ravnanje. Tu vidim najbolj žlahten sad Vašega dela in Vaš prisi)efvek delovnim ljudem Dolenjske in vse naše skupnosti. D\'ajsetletnika označuje zrela mladost, vitalnost, strastno iskanje resnice o sebi in svetu v katerem ži,vi, dejavnost in borbenost in še marsikaj, kar je lastno mladosti. Prepričan sem, da bo naš skupna slavij enec v tesni povezanosti z bralci izpričal kar največ dobrih lastnosti mladeniča. Lep pozdrav in najboljše želje! DRAGO SELIGER glavni urednik DELA Ljubljana ,,Veliko'V- vendar povedano po svoje NEVNIK Nova podoba Predvsem bi ob jubileju rad čestital vsem kolegom in kolegicam, ki de- lajo pri Dolenjskem listu. Sam sem večji del dosedanjega poklicnega novinarskega udejstvovanja posvetil pokrajinskemu tisku. Zato morda nekoliko bolj zaznavam in upravič-neje poudarjam njegov družbeni pomen. Iz lastnih izkušenj vem, da družbena podpora, ki je je ta tisk deležen, ni vedno v skladu z vlogo, ki jo pokrajinski Usk ima pri nas, zlasti na Slovenskem, kjer ima veliko tradicijo, saj že od nekdaj pomembni slovenski časniki niso izhajali zgolj v Ljubljani. Se manj pa je družbeno priznanje v skladu z napori, ki jih morajo največkrat maloštevilni novinarji vložiti v vsebinsko oblikovanje časnika. Zato besede spodbude ob posebnih priložnostih niso samo formalnost, ki smo jo ob vsakem prazniku pač dolžni izraziti, marveč resnično priznanje vsem tistim, ki kljub sorazmerno težkim delovnim pogojem vztrajajo pri delu na oblikovanju nove podobe slovenskega pokrajinskega tiska. Moram reči, da mi je bil še včasih, ko sem urejal Glas, Dolenjski list tako po vsebinski izvedbi kakor tudi po oblikovni pestrosti, zlasti pa po načinu, kako si je utiral pota k svojm bralcem, vzor in spodbuda za lastno delo. V zadnjih letih je na vseh teh področjih še napredoval. Zato mi ob jubileju res ne ostane drugega kot za-želeti vsem, ki pri listu delajo, še veliko podobnih uspehov pri delu tudi za naprej. SLAVKO BEZNIK, glavni urednik DNEVNIKA Ljubljana Težko je prijatelju ob rojstnem dnevu odreči željo. Kar zadeva rojstni dan mislim na oba: na Dolenjski list in seveda tudi na urednika Toneta Gošnika. Zato najprej -obema iskrene novinarske čestitke. Kar zadeva željo, naj bi napisal nekaj misli o pome--nu slovenskega regionalnega tiska, njegovem deležu pri obveščanju prebivalcev, kakor tudi o pogledu na znano ustavno načelo, da je obveščanje del temeljnih svoboščin v naši samoupravni družbi, velja vsaj poskusiti. Kot član srednje generacije slovenskih novinarjev (ta pa vztrajno leze že med starejšo generacijo) sem se dolga leta ubadal s čarobno formulo, kako oživeti prej navedeno ustavno načelo o obveščanju. Bistvo je v sila enostavni resnici, da je mogoče obveščenost uresničiti šele takrat, ko tisti, ki naj bi bil obveščen, to tudi hoče biti. To prav gotovo ni velika modrost, toda da bi tak cilj dosegli, je potrebno marsikaj. Prepričan sem, da je Dolenjski list to dosegel, o čemer priča nad 31.000 izvodov naklade. Tu vidim največji uspeh vašega dela in prav gotovo je tu treba iskati tudi pomen regionalnega tiska. V naših dnevnikih se je vse predolgo pozabljalo na pomembno dejstvo, da je časnik, ki prinaša pomembne »velike« in načelne novice sicer zanimiv, toda »moj« časnik je tisti, ki ga razumem, ki piše o mojem življenju, prizadeva moje interese, predstavlja ljudi in delo, ki jih poznam. S tem sicer ne mislim, da je treba dati časniku pečat lokalizma za vsako ceno, trdim pa, da ima večje prijatelje med bralci časnik, ki je neposreden, kot pa tisti, ki za ustvarjanje prijateljstva vsak dan objavi golo lepotico, pa čeprav nekaj časa sredi lista, nekaj časa pa na zadnji strani. Tole o goli lepotici sem napisal napol za šalo, saj tudi sam nimam nič zoper lepoto, toda v- dnevni tisk, ki Tuoče koketirati z bulvarskim, sicer še dovoljena opolzkost ne spada. Poudariti sem želel, da je neprecenljiv pomen regionalnega tiska v njegovi neposrednosti. Naj takoj dodam, da me delitev na federativni, republiški, regionalni in lokalni tisk hudo moti; spominja me na čase, ko smo imeli pri nas še zvezna, republiška in lokalna podjetja. Moti me toliko bolj, ker vem, da imamo tudi tako imenovane zvezne časnike, ki s težavo dosegajo naklado Dolenjskega lista, čeprav dobivajo za svoje izhajanje obilno finančno pomoč. Sam te delitve ne priznam in cenim časnik po njegovem odmevu med bralci. Da ne bom predolg, samo še dve stvari. V regionalnem tisku iz trdnega prepričanja ne cenim vsega, kar hoče otročje ponavljati »velikega« in globoko cenim vse tisto, kar zna in hoče »velikega« povedati po svoje. To, kar je zame veliko, pa ni nič drugega kot naš človek z vsemi svojimi težavami in željami in s svojo trdno vero, da si bo jutri odrezal še krepkej-ši in boljši kos kruha. Velik koš čestitk! MILAN MERČUN generalni direktor Radiotelevizije Ljubljana ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Sveder• ne le zrcalo! Dragi Dolenjski list! Predvsem želim Dolenjskemu listu ob njegovi 20-letnici, r^ni in cvetoči obletnici napornega dela, še novih in novih uspehov. Iz vsega srca! Ob čestitki imam v mislih predvsem sedanj »trenutek« naše slovenje skupnosti, ki mora izpolniti svoje z|:odovinsko poslanstvo. Preraščanje v sodolmo. demokratično družbo, tempo tega procesa je v marsičem odvisen od zavesti in sa-moupravljalskih dosežkov naše družbe. V tem procesu je tisku odmerjena naloga, da beleži, razlaga, komentira, po* sređuje izkušnje in tudi šiba napake. Rast našega tiska se bo lahko izkazala samo v tem primeru, če ne bo samo zntalo našega življenja, temveč tudi sveder, ki bo prodiral globlje v procese razvoja, odkrival vzroke za takšne ali dru* gačne procese"! To so velike nalete, večje kot jih amorejo uredniški kolektivi sami. Zato je naša moč v podružaMjutju tiska, v odprtosti vsem naprednim dejavnikom. Lep del poti je Dolenjski list že prehodil. Odmerjene so mu naloge, ki so svojstvene pokrajinskemu glasilu, toda zato nič manj pomembne. Prirastel je k srcu dolenjsldm ljudem zato, ker živi z njihovimi problemi in ker je postal odraz njihovih teženj. Na tej poti, dragi tovariši, vam želim vnovič vso srečo, tudi v imenu naših tovarišev! MILAN FILIPČIČ, glavni urednik »Večera« VEČER ~ USTANOVLJEN 9. MAJA t945 P Dolenjski list je moj zelo dober in star znanec (čeprav je »najmlajši slovenski poicrajin-ski političino-iinformativni tednik«, kakor ste zapisali v svojem piismu). Moja žena Zofija Rus iz Svržakov pri Metliki je med prvimi naročniki lista. Tako ga bere in miu sledi 'vsa naša družina. Tudi svakinja Olga Rus, por. Mauser, ki sedaj živi "v Clevelandu — ZDA, je njegov zvesti bralec, dopisnik in kritik. Tako lahko zares rečem, da Vaš list spremljam od njegovih prvih začetkov do njegovega sedanjega »obraza«. Kaj naj rečem o njem? Zelo mi je všeč (to povem brez vsakega dobrikanja njegovemu uredniku). Kaj in zakaj mi je všeč? Ker na straneh lista (zlasti zadnja leta) prihaja do izraza dokaj resnična podoba kirajev in ljudi, ki jim je naimenjen. Seveda vsakokrat preberem najprej tiste strani, ki prinašajo metliške in črrtomalj-ske novice, ker sem pač »belokranjski zet« in me razvoj Bele krajine najbolj zanima. In kaj mi je najbolj všeč? Zlasti gre priznanje člove-čanskim in solidarnim akcijam uredništva za »trojčKe«, za družine s številnimi otroki, za revnejše in ubožnejše ljudi, za prostovoljno dajanje krvi. V pehanju za vsakodnevnimi zasliižki, v skrbi za materialne dobrine, za Ob jubileju boljše gospodarjenje, za nove stroje in podobno pri nas vse preveč pozabljamo, da to vendar ni ediri cilj in smisel našega življenja. Ljudje potrebujemo tvidi tople besede v zadregi in nesreči, nesebično pomoč v hudih težavah, spodbude takrat ko omahujemo (četudi le za trenutek), pred na videz nepremostljivimi ovirami, reševanje takrat, ko se utapljamo itd., da ne naštevam naprej. V^ list je med tistimi na Slovenskem, ki niso okle- vali, ko je bilo i>otrebno zapisovati tudi take besede in pozive in ko je bilo potrebno predstavljati drugim tiste tihe, skromne in dobre ljudi, ki so žrtvovali del svojega, da bi rešili druge. Se mnogo drugega bi lahKO pohvalil, pa vem, da Vam ne gre le za hvaJo. CJotovo vas ni strah tudi kritičnih besedi in novUi spodbud, zato še nekaj o tem. V korist vseh in tudi lista bi bilo, če bi se pog jmneje lotili nekaterih žgočih vprašanj naše družbene prakse, tistih vprašanj, ki niso le posebnost občin, marveč cele regije, vse Slovenije. Konkretno: položaj in življenjske perspektive zasebnih kmetovalcev. Res je, da je že marsikaj bolje. Toda m skrivnost, da je socialno zar varovanje kmetov v zagati, da ostajajo bolni in stari kmetje brez sredstev za življenje, da kmetijske zadruge že davno niso več »kmetijske«, marveč predvsem »trgovske« organizacije, da obstajajo hude ovire za strojno opremljenost zasebnih kmetov, da ni urejeno kreditiranje kmetov, da ni urejen odkup kmetijskih pridelkov itd. itd. Vse lepo in prav, da Dolenjska dobiva nove industrijske objekte. Toda kmetovanje bo še vedno ostalo, če si še tako optimistično predstavljamo leto 2000. Spregovorite še bolj odkrito in dokumentirano o tem, tudi na straneh Vašega lista. Kmetijstvo sem omenil le kot primer, še so druga žgoča vprašanja, ki jih jk)-znate prav tako dobro kot jaz. Torej ne le informacije o posamozjnostih, marveč tudi poglobljenih, a razumljivo napisanih analiz, si želimo več v »Dolenjskem lisitu«. In kaj bi Vam še predlagal? 1, Prinesite od časa do časa vesti o življenju mnogih skupin naših rojakoiv, ki žive in delajo v prekomorskih deželah, zlasti v ZDA tn Kanadi. Saj so del našega narodnega telesa ter z vsem svojim bitjem tn žitjem navezani za »vojo ožjo domovino. Ali ne bi mogli dobiti občasnih dopisnikov tudi med njimi? 2. Mnogi mladi ljudje iz pokrajine so začasno na delu v Nemčiji .in drugih državah zahodne E)vrope. Ste kaj mislili na razširitev lista tudi med njimi? Prav vse bi zanimale vesti o njihovem delu in življenju. Običajno bivajo in delajo v manjših in večjih skupinah. Ali jih kak Vaš novinar ne bi mogel obisikati? Pa tudi Vi bi lahko njim pomagali s pravnimi in z drugimi nasveti! 3. V vaseh od Sevnice do Ribnice, Vinice, Metlike in tudi drugod so med Ijudmd ohranjene še mnoge stare šege in običaji, prava izvirna ljudska kultura. Vaš list bi l^ko mnogo več storiđ, da bi ostale te šege in običaji zapisani ter taico dostopni tudi drugim. Upam, da te ali one moje kritične besede ne boste vzeli »za hudo«. Premislite in morda boste kako tudi sprejeli. Sicer pa Vam, tovariš urednik in vsej delovni ekipi ob jubileju isikreno kličem: še na mnoga leta! ZDENKO ROTER urednik revije »Teorija in praksa« v Ljubljani VESnUK 7. aprila 1969 odlikovan; Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Pokrajinski listi, kolikor sc jih je razvilo na Slovenskem v povojnih letih, so si izoblikovali svojo podobo in vsebino v nenehnem boju za biti ali ne biti. Dve desetletji sta bili potrebni za nenehno dokazovanje, kakšen je resnični pomen tega tiska. Lahko trdim, da so kolektivi v pokrajinskih časnikih ta pomen dokazovali ne s peticijami, temveč z delom, ki ustvarja vezi med prebivalstvom pokrajine, v kateri izhajajo. Danes je v naših političnih in drugih dokumentih z vedno večjo skrbjo obdelano tudi poglavje, ki govori o tako imenovanem pokrajinskem tisku. Vse to kaže na določen premik naprej v splošnem spoznanju o vlogi pokrajinskega tiska. Naj bo tretje desetletje, ki ga od Vašega jubileja preživljamo vsi slovenski pokrajinski listi, v znamenju skupnih naporov za dosledno enakopravnost vseh slovenskih časnikov, ki so si zastavili za nalogo kaj več, kot nuditi bralcem samo razvedrilo. V svojem imenu in v imenu kolektiva Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota — kolektivu Dolenjskega lista 'skrene čestitke za jubilej! JUŠ MAKOVEC glavni urednik Vestnika Murska Sobota NOVI j lista in njegove pokrajine Družbena vloga Socialistične zveze nalaga njenim organizacijam in forumom, da javno razpravljajo o stališčih, ki so zastopana v člankih, oddajah, o uredniški politiki in splošni usmerjenosti posameznih glasil. Pobudo za to dajejo združeni delovni ljudje in občani, organizacije Socialistične zveze, politične in družbene organizacije, druž-beno-politične skupnosti in njihova telesa, novinarski kolektivi in druge zainteresirane asociacije in institucije. — Javna politična stališča Socialistične zveze nalagajo vsem tistim. na katere se nanašajo, da se nasproti njim javno opredelijo. Praznovanje obletni-. ce je vedno poseben trenutek, ki v svoji kratkotrajnosti nosi s seboj vse doživetje minulega obdobja. Najsi bo praznik oseben ali kolektiva, vedno je tako, da se ozremo nazaj ter prikličemo v spomin vse, kar je prete-čeno obdobje dalo dobrega, da pregledamo uspehe in seštejemo rezultate. Dvajsetletnica DOLENJSKEGA LISTA je v določenem smislu dvojni jubilej. Na eni strani je to praznik kolektiva, ki je pred dvema desetletjema v skromnih pogojih začel s svojim delom, na drugi strani pa je to jubilej pokrajine, njenih ljudi in bralcev DOLENJSKEGA LISTA. Tako kolektiv, kakor bralci so ob tem prazniku lahko ponosni. Dosežki dveh minulih desetletij so tolikšni, da so težko primerljivi s čemerkoli drugim. Prizadevni kolektiv ni znal samo ustvariti dobrega lokalnega časnika, znal ga je v celoti približati našemu delovnemu človeku, njegovim potrebam, željam in hotenjem. Ni čudno tedaj, da so občani tega dela lepe Slovenije segli po svojem časniku, saj so v resnici začutili, da je njihov in to je izredno pomembno. DOLENJSKI LIST je kot glasilo občinskih konferenc SZDL svojega območja opravljal in opravlja tudi danes pomembno družbeno politično poslanstvo. S kritičnim spremljanjem dogajanj svoje sredine je nedvomno ogromno pripomogel k hitrejšemu razreševanju družbenih protislovij in naj-rjw.lirtnpiSih nroblemov. Prepričan sem, da je postal nepogrešljiv dejavnik v celotnem kompleksu samoupravnih odnosov, še več, postal je družinski član sleherne družine, kamor že dvajset let teden za tednom prinaša pregled dogodkov z domačih in tujih logov. Nič čudnega torej, da se seli skupaj s svojimi ljudmi, saj je znan daleč preko geografskih meja, kijih sicer pokriva. Iz skupnih prizadevanj, ki nas vežejo, se je v minulih letih rodilo tudi konkretno sodelovanje. Kljub temu, da izhajamo na različnih koncih Slovenije, smo skupaj z DOLENJSKIM LISTOM in VESTNIKOM iz Prek-murja našli skupen jezik ter se angažirali za skupno delo. Skupne strani, ki jih imamo že tretje leto, so dovolj trden dokaz, da se da tudi na časnikarskem področju najti prostor za sodelovanje. Poleg obsežnega svojega dela so kolegi iz Novega mesta nesebično prevzeli še to nalogo, ki v nobenem primeru ni majhna in terja od kolektiva še dodatnih naporov. Ob vašem pomembnem jubileju želimo vam, dragi kolegi iz DOLENJSKEGA LISTA še mnogo uspehov, še obsežnejše in trdnejše sodelovanje. želimo vam, da bi pri vaših nesebičnih prizadevanjih naleteli na najširšo družbeno podporo, razumevanje in zasluženo priznanje. Iskrene čestitke vam, dragi kolegi in vašim zvestim bralcem — saj je to tudi njihov jubilej! BERNE STRMCNIK glavni urednik Novega tednika v Celju LCTO XXin. — tuvnka « tbL huul«»MK SZDL tumiih. Krmoj. Kadovlika, ik.loka hi Trtl£. - Udaji Cr GonoisU tU KRANl. Mbota M. 1. 1970 Cau M p« List bh«j« od oktobri kot tedaik Od I. ko( polled&ik. Od 1. IM) tnkm ladeiukai. Od L MM .kM yolifdtik. id mn ob atctiak ia-samotah cla8il0 socialistične zveze delovnega ljudstva za gdr1&njsk0 Obveščenost v lokalnih razmerah Po razširjenosti časopisja nas v Evropi in v svetu prekašajo mnogi narodi. Ta nerazveseljiv pojav ima nedvomno mnogo vzrokov. Priložnost ni primerna, da bi o tem razglabljali. Z Dolenjskim listom praznuje v tem trenutku jubilej vse slovensko pokrajinsko časopisje. Pa ne le zato, ker list že dvajset let prinaša Dolenjcem mnogo prijetnih novic, ampak predvsem zato, ker snovanje ljudi, ki ustvarjajo ta list, dokazuje, kaj je moč z vztrajnim delom doseči. Zato je dvajset let izhajanja, nenehno naraščajoča naklada, nenehne izboljšave in seveda poldrug tisoč izdanih časopisnih strani v 1969 takšen mejnik, da kolegom pri Dolenjskem listu lahko samo pošteno stisnemo roko in jim rečemo: »Dobro ste delali, tovariši!« 2e dolgo se ne prepričujemo več, da je slovenski pokrajinski tisk zelo pomemben dejavnik. Ljudje, ki ga bero, so mnogokrat slabo obveščeni in jim je zato lokalno časopisje edini stik s svetom. Pogosto pa to časopisje opravlja I>omembno nalogo kot dopolnilo našega osrednjega časopisja, radia ali televizije. Kakorkoli že, čas Je taikšen, da si ne moremo kaj, da ne bi bile vse naše sile usmerjene k večji in boljši obveščenosti delovnih ljudi. To nalogo pa lahko v lokalnih razmerah najbolje opravi le pokrajinski list. Zato je seveda vendarle nekam čudno, da ta pomemben dejavnik v naši družbi živi nekam vsaksebi, da so pogosto njegove možnosti omejene, da so uredništva lokalnih časnikov nekam skopo ziisedena z novinarji ii? zelo pogosto tudi po- manjkljivo opremljena. Razmere so takši^p, vsaj po našem mnenju, da bi naši izdajatelji in naši ustanovitelji navsezadnje morali češče raziskati razmere in se združno truditi, da bi tudi na tem področju potrebni uspehi ne zaostali. Najbrž je tega govorjenja že preveč. Nam na GLASU je Dolenjski list všeč in radi ga prebiramo. Z listom tudi dobro sodelujemo in trdna je naša namera, da bomo v bodoče sodelovali še bolj in š» več. Nobena novost ne bo, če tudi povemo, da se iz lista marsikdaj kaj primernega naučimo. Novinarstvo je pač posel, ki se ga človek uči vse življenje. Zaradi vsega tega, predvsem pa zato, ker spoštujemo vašo prizadevnost, prodornost in vaše uspehe, vam segamo v roke in vam čestitamo. Bralcem vašega lista pa želimo, da jim boste še dolgo oblikovali tako prijeten list! Sodelavci GLASA Kranj BREZ DOBRE OBVEŠČENOSTI NI PRAVE DEMOKRACIJE ... O najpomembnejših družbenih vprašanjih dokončno odločajo odborniki in poslanci, zato je za razvoj samoupravne demokracije temeljno vprašanje, kako odbornike in poslance povezati z drugimi ljudmi, ki so lastne pravice do odločanja začasno zaupali svojim delegatom v skupščinah. Socialistična zveza je ob skupščinskih volitvah politični organizator dogovorov delovnih ljudi o odbornikih in poslancih. Njene dolžnosti pa s tem ne prenehajo, saj bi sicer obtičali pri for-majni demokraciji. Sposta-viti mora zato med delegi-rajočimi in delegati trajne delovne stike; praktično naj se to kaže tudi takole: vsakomur mora biti zagotovljeno, da bo njegov interes navzoč, ko bodo odborniki in poslanci odločali. Socialistična zveza pa bo morala tudi neposredno nastopati v skupščinah, če se bodo v demokratičnih razpravah izoblikovale rešitve, za katere je pristojna skupščina. Tako zasnovana Socialistična zveza se mora potegovati tudi za dobro obveščenost ljudi o družbenih vprašanjih, obenem pa za njihov vpliv na tisk, radio, televizijo. Brez tega ni prave demokracije. BOŽO KOVAČ (Odlomek iz članka »Socialistična zveza danes«. TEORIJA IN PRAKSA, 1/1970) Barba Vane Dolenjskemu Dragi kolega! Obalni Barba Vane, globoko zasidran v morju in v srcu bralcev Primorskih novic, ti ob tvojem svinčenem »ljubileju« tovari-ško in prijateljsko segam v roko ter kličem: še veliko obletnic! Ko sem zbiral svoje misli, da bi ti karkoli povedal o pomenu Primorskih novic kot slovenskem regionalnem listu, so mi misli zdrknile v spanec. Moj pogled na znano ustavno stališče, da je obveščanje del temeljnih svoboščin v naši družbi, je postal ški-last. Rad pa bi, dragi kolegi-alni tovariš, da bi se drug drugemu spovedala na samem, za navadno oštirsko mizo, kot prijatelj prijatelju. Saj imava prav gotovo mnogo mnogo skupnega. Pri vas na Dolenjskem imate na primer formo vivo, pri nas na Primorskem tudi; v nočnih lokalih več kot v portoro- škem parku. Vi imate tovarno avtomobilov, mi tudi. Imeli ste steklarno, mi jo imamo še, imate cviček, mi refošk. Imate obale ob Krki in Kolpi, pri nas ob morju. Mi ladje na morju, vi ladje v cerkvi. Imate direktorje in mi tudi. Imate in imamo delavske svete. Imate osebne dohodke in tudi mi jih imamo, čeprav so v depresiji. Da, dragi Dolenjski, vi ste regija in mi tudi, razdeljeni na coninge in kareje. Skupne so nam zvezde, sonce in mesec, bogove pa ima vsak svoje. Naše in vaše domače jedi so postale srbski pasulj, če-vapčiči in ražnjiči, polente in žgancev nihče več ne kuha, če se kaj upošteva. Povezujejo nas tu in tam tudi prisilne uprave, pasivni kraji in tako naprej. Pač pa vi nimate oljk in fig, če izvzamemo konjske, ki so nam spet skupne in pa fige v žepih, ko nekdo s silo zahteva, naj mu ploskamo. Moram ti pa potožiti: integracije s horizontalnimi združevanji nam ne gredo od rok. Bolj pa vertikalne, ki se jih hudo bojimo, ker dišijo po centralizaciji, da ne omenjam kaj hujšega, kar še ni zrelo za široke ljudske plasti. Tega so krivi koritologi. Povem ti, da je borba za poltrone — toda ne iz preprostega skaja — hudičevo trda. Navadni ljudski občani pa -VAimoiska NOVICE ttarhfi Vane je zitpifini.,. se krčevito borijo za samoupravo. Tovariški kolega! Raznovrstnih kadrovskih profilov imamo za izvoz, ljudi pa premalo, razumeš, delovnih ljudi, sposobnih, ki bi znali dobro šofirati to naše samoupravno vozilo, žal je tako, da vse, kar more, sili v kadre, višje in visoke. Saj menda dobro veš, zakaj. Gornji in visoki kadrovski profili niso plačani po efektu, marveč po afektu. Zato pa zmanjka denarja za ljudi. Ali se tudi pri vas srečujete in konfrontirate s takimi problemi? Rad bi se s teboj o vsem tem pomenil, pa še o drugih žgoče perečih rečeh. Ce imaš kaj cvenka, pridi k meni, bova imela dvodnevni bazenski simpozij v Portorožu. Ce se strinjaš, bi določil eno samo točko dnevnega reda: kako se izkopati iz finančno eko- nomskih težav, in sicer v luči in spektru aktualnih situacijskih problemov. Saj me razumeš: pri nas se namreč nikakor ne moremo dokopati do skrivnostne formule, kako priti do navadnega nekonvertibilnega denarja in dinarja. Anomalij in deformacij v našem obrtniškem poklicu nočemo in tudi ne znamo uganjati. Zato smo se znašli v slepi ulici in hudih škripcih. Kar se tiče regijske dote, naša regija obljublja, potem pa kar lepo zaškili na eno samoupravno oko. Morda pa bi nam znal ti svetovati, ki živiš v nekoliko drugačnem okolju, v lirsko in mehko navdahnjeni dolenjski regiji. Ne zameri, kolega, za sitnost. Tovariško se zahvaljujem za gostoljubje! Za Primorske novice BARBA VANE iz Kopra Obveščenost: potreba in pravica (Nadaljevanje s 1. strani) Ali smo T tem uspeli? Brez dvoma smo dosegli že veliko, človeku v delovni organizaciji se je npr. odprlo to, kar je v kapitalističnem podjetju največja skrivnost, ki jo smejo vedeti le uživalci lastninske pravice, namreč podatki o uspehu poslovanja in o usodi rezultatov dela. Delovanje vseh družbenih organov postaja javno. Po ustavi je obveščenost državljanov spoznana ne le kot njihova potreba, ampak tudi kot njihova pravica — in to kot ena osnovnih pravic, brez katere si ni mogoče zamisliti uspešnega samoupravljanja. Vendar, kaj je obveščenost? Ali se lahko meri samo po številu prodanih časopisov in ra^irjenoti radia in televizije? Gotovo ne. Obveščenost pomeni polno in tekoče seznanjenje delovnega človeka z vsem dogajanjem, od katerega sta odvisna splošni razvoj in položaj posameznika v naši družbi. Da ne bi bilo zanj zaprtih vrat in nedostopnih skrivnosti, niti v njem samem dvomov in nejasnosti, niti potrebe, da se zadovolji z nepreverjenimi govoricami in izkrivljenimi predstavami, ki se včasih širijo zaradi neznani a ali neodgovornosti, včasih pa tudi izvirajo iz kroffov, ki niso dobronamerni. Pred nekaj leti so raziskave pokazale, da naši ljudje vedo več o problemih, ki se rešujejo pretežno na nivoju federaciie — npr. o zunanji oolitiki in o delu reoubliških organov — kot o stanju v svoji delovni organlzaciii, da-pa-so Se'slabše obveščeni o stanju in politiki svole občine. Preoričan sem, da se je Bogdan Osolnik, direktor inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, je bil eden izmed prvih pobudnikov za izhajanje Dolenjskega lista. V letih 1949 in 1950 je bU sekretar okrožnega komiteja KPS v Novem mestu stanje od takrat v marsičem -spremenilo. Vendar je raziskava opozorila na važen problem, ki sem ga hotel posebej podčrtati ob tej priliki: naš sistem informacij v samoupravni družbe se ne more i^ovo-Ijiti samo s takozvanimi velikimi občili, ki jim ne želimo zmanjševati i)ome-mena. Toda v njih ne more dobiti dovolj prostora informacija iz vsake samoupravne sredine, iz vsakega kraja, iz v^kega delovnega kolektiva.. Zaradi širine prostora, ki ga pokrivajo velika glasila, najde taka informacija prostora samo, kadar se zgodi kaj posebnega, če pride do nekega izrednega uspeha ali konflikta. Sicer pa si mora vsaka ožja samoupravna skupnost zgraditi svoj sistem informacij za redno obveščanje drfavljanov o vsem do^-janju v njenem lastnem okviru. Te so lahko ustne, „Resnično visoko cenim vas list" Ob 20-letnici DOLENJSKEGA LISTA sprejmite moje iskrene čestitke za opravljeno delo in dosežene velike uspehe, kakor tudi najboljše želje za njegovo nadaljnjo vsestransko rast. Miško Kranjec ob našem jubileju Spofitovand In dra^ tovariš urednik! Praznujete — človek bi lahko rekel — svoj prvi veliki prazndk, nekakšno svojo »polnoletnost«. In lahko ga praznujemo vsi z Vami vred s prijetno zavestjo, da ste se povzpeli po naldadi med prve naše pokrajinske časnike, če ne celo na prvo mesto. Prav gotovo pa imate prvenstvo v obsegu. Vendar to niti nI poglavitno, pač pa da z vseh strani Vašega lista odseva zaokrožena podoba pokrajine od Sevnice in Brežic do Kočevja, podoba človeka v tej pokrajini In podoba okoliščin, pri čemer ste znali ohraniti širokogrudnost do vsetra in do vsdi. Ravno tako pa je razveseljiva Vaša skrb za kulturna voraSanla. Ko Vam ob tej priložnosti prisrčno Čestitamo, želimo, de nadaljujete to DOt in Vam želimo Se mno«o mnoeo u®t>e-hov v vsakem poeleiu. na Vas hkraM prijatelUsko po-adravljaimo. MIŠKO KRANJEC podpredsednlK Prešernove družbe Kot dolgoletni stalni či-talec DOLENJSKEGA LISTA resnično visoko cenim Va5 list, ki obvešča svoje čitalce in slovensko javnost o vsestranskem razvoju Dolenjske, o velikih naporih njenih delovnih ljudi za neprekinjeni nadaljnji napredek ter postaja vse širša demokratična tribuna graditeljev naše samouprav-Ijavske socialistične družbe. Z lepimi pozdravi, JOŽE BRILEJ podpredsednik skupščine SR Slovenije OB DVAJSETLETNICI LISTA so delali v uredništvu naslednji novinarji: Tone Gošnik, Miloš Jako-pec, Ivan Zoran, Ria Bačer, Jožica Teppey, Jože Prime, Marjan Mo-škon, Marjan Legan, Marija Padovan in Slavko Doki. Novinarja — pripravnika sta bila Ana Vitkovič "in Jože Spli-hal. — Honorarni lektor uredništva je bil prof. Karel Bačer. € DOLENJSKI v obliki sestankov, lahko pa tudi bolj sodobne, ki se poslužujejo tiskane besede, razglasnega radia in podobno. Samoupravljanje je torej odprlo prostor za nove oblike občil. Na enem izmed najbolj deficitarnih področij — to je na polju lokalne samouprave — so to praznino izpolnili lokalni listi. Njihov obstoj je tesno povezan z razvojem našega samoupravnega sistema. To so neke vrste razširjene skupščine, ki naj bi objektivno, vsestransko, hrabro in zavzeto obravnavale vse probleme svojega predela in javnemu mnenju omogočale neprestano zavzeto «xielo-vanje v njihovem reševanju. Njihov obstoj in delovanje ni samo stvar uredništev, ampak stvar vse samoupravne skupnosti. Tudi Dolenjski list se je v 20 letih svojega obstoja uveljavil kot tribuna lokalne samouprave na Dolenjskem. Zato mu lahko samo želimo, da bi se v tej smeri razvijal še naprej in da bi čimbolj zavzeto, objektivno in kjer treba, tudi kritično obravnaval družbeno dogajanje v dolenjskih občinah in delovnih kolektivih kot to zahteva polna obveščenost državljanov, ki — kot rečeno — ni le njihova potreba, ampak tu^ pravica. BOGDAN OSOLNIK OBVESTILO Tik pred sklepom današnje številke s povečanim obsegom smo dobili več pozdravnih pisem in spominov na prehojeno pot naš^ tednika. Ker smo morala večino dodatnih strani slktendti nekaj dni prej kot to navadno delamo, bomo i>oseb-ne prispevke objavili v prihodnjih tednih. Bral-cem in sodelavcem se za spodbudne besede, pozxira-ve ter dobre želje lepo zahvaljuj(«no in vse tova-riško pozdravljamo! UREDNIŠTVO i S imi Ladi Pengov: KOLPORTER (lesorez, 1962) 17. FEBRUARJA 1950 JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA DOLENJSKEGA LISTA šffanja ob dvajsetem mejni Uresničene dosedanje naloge: iskreno pisanje o perečih odprtih vprašanjih svojega območja, preraščanje v tribuno javnega življenja širše Dolenjske, gojitev zdravega lokalizma, ki je ves pretkan s samoupravnostjo - Jasno začrtana pot postati široka, odprta tribuna samoupravne socialistične družbe, namenjena delovnemu človeku, njegovim humanim ciljem in človeški svobodi Sredi uresničevanja ene izmed najbolj zanimivih nalog, ki si jih je uredništvo domačega tednika naložilo že lani, smo se srečali z dvajsetletnico izhajanja pokrajinskega glasila Socialistične zveze. Jubilej — če že moramo 17. februar na zimaj označiti z malce bolj slovesno besedo — ima zato znotraj kolektiva izrazito delovni značaj: Leto dni smo pripravljali pogoje za prehod na zahtevnejši vsebinski, oblikovni in prostorsko obsežnejši časnik širše Dolenjske. Zdaj ga dva meseca že imamo, izpopolnjeni zasnu-tek pokrajinskega tednika, ki pa seveda niti še ni dokončno tak, kot si ga želimo, niti še zlepa ne bo mogel biti tak, da bi resnično ustrezal vsem potrebam naročnikov in bral. cev. Boljša kadrovska zasedba v uredništvu (in žal še preslaba v upravi lista), povečanje lastnih obratnih sredstev (iz presežka dohodka zadnjih dveh, treh let), razumevanje v tiskarni za razširitev od 28 na 36 strani lista) in s tem združena podražitev lista — vse to sodi med priprave, da je domači tednik za dvajsetletnico lahko dobil svojo sedanjo bogatejšo notranjo in zunanjo podobo. To pa je hkrati tudi naše darilo zvestim naročnikom in bralcem ob prehodu v tretje desetletje izhajanja politično informativnega tednika pokrajine, v kateri segajo tradicije te vrste v prelomno leto 1848. Uresničevanje te naloge je morda le na zunaj lahko, malo zahtevno delo. Pa ni tako. Potrebno je trdo, naravnost garaško delo, da smo vsak teden znova kos čedalje obsežnejšim pripravam, pisanju, tisku in razdelitvi domačega časnika. Obveščanje na lokalni ravni dobiva prav zdaj ves svoj pomen in po dolgih letih tudi potrebno družbeno priznanje. Premalo bo prostora, da bi tu le našteli vse, kaj je bilo že narejenega in kaj nas še čaka, da bo tudi Dolenjski list prerasel v tribimo samoupravljavcev svojega območja. Nekaj smo o tem že napisali v prejšnjih tednih, delovni značaj srečanja z 20-letnico izhajanja časnika pa nas zadolžuje, da bomo pisanje o tem nadaljevali. Zlasti bo to važno še spričo že povedanih stališč: vse se mora vrteti okrog središčne naloge — uresničiti gospodarsko in družbeno reformo. Bitka za to zgodovinsko pomembno nalogo se začenja na »lokalni ravni«: v sleherni delovni organizaciji, krajevni skupnosti, občini. In še: bitka za uresničevanje te naloge teče znotraj Zveze komimistov, z ustvarjanjem milijonov članov Socialistične zveze delovnih ljudi. Mar se je potemtakem še treba vpraševati, kje in kaj so naloge domačega časnika? Slej ko prej ostaja naše vodilo: pisati o ustvarjalnih naporih in samoupravljavskih izkušnjah naših delovnih ljudi in njihovega združenega dela! Ne molčati ob perečih vprašanjih in razlikah, ki jih prinašata burni tok neusahljive revolucije in vsakodnevna nova spoznanja, da ni nič tako enkratno in dobro, da doseženega stanja naš nadarjeni človek s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi ne bi mogel narediti jutri še boljše! Biti glasnik novega, boljšega in lepšega, skratka vsega, kar nas sili naprej! Pogumno odpirati in podpirati pota tega napredka, stati skupaj z najbolj naprednimi silami socialistične družbe v prvih vrstah prizadevanj vseh delovnih ljudi, da postanemo gospodarji svoje usode in samoupravi j avske družbe! Nikoli nad dnažbo, vedno pa v službi najplemenitej-ših misli napredka in vsakodnevnih potreb naših delovnih ljudi v mestu kot na vasi. Ob vsem tem pa nastajajo — tudi na lokalni ravni — pogoji za družbeni dokument o obveščanju. Gradivo predsedstva ZKJ in zvezne konference SZDL Jugoslavije o informiranju (od lanskega novembra in letošnjega januarja) bo hkrati z novim zveznim zakonom o obveščanju pomagalo postaviti na svoje mesto tudi odprta vprašanja, ko gre za obveznosti družbe do sredstev obveščanja. še bolj kot doslej bo tudi jasno, da je dejavnost obveščanja in sredstev za to predvsem sodob- Nov izdajateljski svet DOLENJSKEGA LISTA Občinske konference SZDL so pred dnevi imenovale člane novega izdajateljskega sveta, ker je prejšnjemu potekel mandat. Novi člani našega izdajateljskega sveta so: Jože Jeke iz Sevnice, inž. Janez Gačnik iz Metlike, Ivan Kastner iz Brežic, Janez Gart-nar iz Trebnjega, Slavko Smerdelj iz Krškega, Ciril Gril iz Ribnice, Viktor Dragoš iz Kočevja, Franc Stajdohar iz Črnomlja ter Lojzka Potrč in Franc Beg iz Novega mesta, član izdajateljskega sveta je po položaju tudi glavni urednik Dolenjskega lista. no politično delo, ki ga družba potrebuje, priznava in mu omogoča vse potrebne pogoje. Podčrtati je treba, da je obveščanje hkrati tudi družbenoekonomski odnos, kar velja še posebej za poklicne delovne organizacije, katerim je dnižba zaupala to odgovorno dolžnost. Hitra in učinkovita pomoč, da bi družba predvsem političnemu informativnemu tisku utrdila zdaj omajane pogoje za to pomembno dejavnost, se kaže ta hip kot neodložljiva dolžnost socialistične skupnosti, da poseže v doslej neobvladani zakon tržišča informacij. Slovenski pokrajinski politični listi imajo pri tem prav take težave in resne ovire, kot ves dnevni politični tisk. TONE GOŠNIK Pozdrav iz novinarske šole v imenu sklada za po-speSeve2iiie novnarsike in publicistične dejafvnostl pri Visoiki šoli za sociodo-gijo, politične vede in no. vinarstvo v Ljubljani jo poslal pozdravno pdsmo ob jubileju našega tednika tudi nestor sdovensikdh časnikarjev, predavateJij na novinarski šoli dr. Fran Vatovec, ki piše: Ob 20-letnici vaomo iu*eje-vanega časnika DOLENJSKI LIST, ki preseneča s svojo bogato vsebino in množično razširjenostjo. Vam od srca čestitamo. Želimo Vam nadaljnjih dosežkov v slovenskem časndštvu tudi v prihod, njih desetletjih. Hkrati izražamo svoje prepričanje, da je mogoče doseči tako lepe, preiprečljive uspehe ne le s trudom, z marljdnrostjo in vztrajno voljo, temveč tudd s sposobnostjo in ljubeznijo do slovenske časndške besede. S tovariškimi poGsdravi, Dr. Fran Vatove« Ob rojstnem dnevu v Dolenjskem listu, ki je izšel ob desetletnici Izhajanja 17. februarja 1960, je zdaj že pokojni tovariš JOŽE ZAMUEN - DREJČE, prvi urednik našega lista, objavil svoje spomine na priprave, rojstvo in začetek izhajanja našega današnjega glasila Socialistične zveze. Spomine prvega listovega urednika danes ponatiskujemo z željo, da bi vsi bralci zvedeli za okoliščine in pogoje, v kakršnih je na Slovenskem pred 20 leti začel izhajati najmlajši politično informativni tednik v naši republiki. Izidor Mole: JOŽE ZAMLJENDREJČE Pravijo, da kdor piše spomine, postaja star. Jaz pa ne bd hotel, da bi me imeli za starega, zato sem le s težavo napisal nekaj spominov na prvo leto našega odraslega fanta, ki prihaja vsak teden v toliko hiš doma in v tujini. Deset let je preteklo, ko je ta naš fant zagledal luč sveta. Kdo bi si mislil, da je teh deset let tako hitro minilo, ko mi nekateri dogodki iz prvih dni še tako jasno tre-petljajo pred očmi. V bivši Režkovi vili, ki so ji v svoji hudomušnosti dejali tudi Olimp, je imel svoje seje Agit-prop okrajn^a komiteja m tam se je porodila misel o Dolenjskem listu. Takrat je bilo nešteto vprašanj, nešteto akcsij in aktivisti so morali prebresti celo Dolenjsko povprek in počez, da so ljudem tolmačili razne akcije, probleme in kaj sd vem, kaj še vse. Res ne vem, kdo je prvi iz ust prinesel o dolenjskem časopisu, boli pa so v tem Agit-propu Gustelj Bur-ger, učiteljica Dragica Zupančičeva, Tone Grošnik, moja malenkost (pri mojih razsežnostih je to res skroramost) in še nekaj drugih. In ko smo se zataknili pri izvedbi neke akcije, je padla misel: »Izdajajmo naš dolenjski časopis, ni zlomek, da ga ne bd mogli, saj smo tudi med vojno, ko je bilo veliko huje, izdajali Dolenjski glas.« In ta misel ni več zaspala, temveč vedno resnejši so bili razgovori in vedno silnejša je bila zahteva ix> časopisu. O naslovu glasila je bdjo nešteto razgovorov. Ker je med vojno izhajal Dolenjski glas, smo se vsi najprej ogrevali za ta naslov, ker bi naj glasilo Osvobodilne fronte za okraje Novo mesto, Črnomelj in Trebnje nadaljevalo začeto delo med vojno. Toda Glasov je bilo že preveč, kajti imeli so ga kmetje, Gorenjci, Zasavci in tako je »Glas« propadel. Nekdo je celo dejal, da bi Dolenjski 'glas zvenel preveč lokalpatriotsko. Prav vsem se je zgodilo enako; kjerkoli smo hodili, kjerkoli smo bili, vedno nam je sililo ime našega glasila v ospredje, glave so postajale vroče in marsikateri debeli obkladek je bil porabljen. Ne smete misliti pri tem na vodnega, ampak na dolenjskega, pravega dolenjskega, ki ni zimanje zdravilo, ampak notranje... In imeli smo ga, dobili smo ga, namreč ime za časopis. Nekdo je dejal: »Ta naš časopis mora biti naše gore list.« Vsi smo popadli ta list. Da, list naj bo in to Dolenjski list, naj gre ta naš list v vsako hišo, kakor raznaša liste iz dolenjskih gozdov. Kakor šeleste v na^ bukovih gozdovih listi, ko jih zamaje veter, tako naj prijetno kramlja naš Dolenjski list domačim ljudem in raznaša naše delo in življenje ljudem, ki so morali daleč po svetu s trebuhom za kruhom, ko jim lastna država ni mogla dajati vsakdanjega zaslužka. Ej, tovariši, toda s s€imim imenom še ni bilo vse rešeno. Naš Dolenjski Mst mora imeti tudi glavo, to se pravi, naslovno stran. Tudi pri tem so p<> stajale glave vroče. Ej, tovariši, ni vseeno, kako se predstaviš in kakšen vtis odneseš, ko se prvič prikažeš med svetom, kajti tak vtis ti največkrat o- stane za večno. No, no, ne mislim, da bo n£iš list večno šaril po svetu, toda takole 50, 60, 80 pa čeprav 100 let bi mu pa že privoščil, ker se je v teh desetih letih tako jimaško postavil na svoje noge. In smo premišljevali, premišljevali in premišljevali. Pa se je neka zvita glava le domislila: »Veste kaj, pa se malo oglejmo okrog. Vsepovsod nas obdaja gozd. Ta gozd je naš kapital, ta gozd je naša osnova, gos-ixxiarska osnova, iz nje bomo še marsikaj zgradili. Kaj, ko bi na prvi strani dali n^caj p<> dobnega. Gozd mora biti naslikan. Da, gozd in hlodi. Da, prav hlodi, kajti ti nam bodo dali kubike in kubiki denarce.« Pa nam vsem skupaj še ni bilo všeč. Se je nekaj manjkalo. Naše gospodarstvo pa res ni samo hosta, ampak imamo še kaj drugega in to drugo je — kmetija. No, zdaj pa že vem, da sem se vam zameril. Deset let smo trobili Dolenjcem, da je poglavitna panoga našega gos-p>odarstva industrija, zdaj pa kar naenkrat kmetija. Ejej, ljubčki moji, saj sem vam že uvodoma napisal, da kdor se s spomini ukvarja, postaja star. Vsi ti razgovori so bili pred desetimi leti, takrat pa smo imeli Dolenjci od industrije še prav malo ali pa celo nič. Ta industrija je zrastla šele v zadnjih desetih letih. V teh letih je 3ia-stla IMV (Industrija motornih vozil), KRKA — tovarna zdravil, pa Novoles, pa Roto v Krškem, pa Telekomunikacije v Šentjerneju itd. itd. — In zato trdim, da je poleg hoste bdlo še nekaj — kmetija. Zdaj pa novo premišljevanje, kako prikazati to našo kmetijo. Pa se zmisli pametna glavička: »Veste kaj dajmo? Vinograd!« In že smo se oglasili vse vprek: »Ne, tega pa ne, alkoholnih pijač i>a ne bomo propagirali in to ^ s časopisom.« Pa t.mo stvar takole razložili: »Takole, prav majhen hramček in pri hramčku količek, okrog njega pa se navija trtica, obložena z grozdkom. Ne zato, da bomo propagirali alkohol, ampak zato, ker je naš cviček po celem svetu znan in če tudi kdo ne bo znal brati napisa, bo vedel, da je to z Dolenjskega.« In če hočete, vam bom povedal še nekaj, toda prosim, ne razna-šajte me okoli. Nekdo je dejal: »Ce ne bo blizu hramčka, Zam-Ijena ne bo zraven.« Tc^a to vam povem samo tako na uho. Da, tako smo se pogovarjali in Gošnikova Anica je dobila nalogo, naj napravi osnutek za glavo. Nekega dne (odkrito vam povem, za mene to ni bil lep dan) me pokličejo in povedo, da bom j M urednik in to prvi (lahko bi zdajle napisal ,prvi' z veliko začetnico in potem še vse tri črke) urednik Dolenjskega lista. »Veš, dragi Drejče, takole je. Ti si se med vojno veliko ukv^jal s takim poslom, v Gorjancih si začel z Radijskimi novicami, začel si z Dolenjskim glasom v Poljanah, pa boš še zdaj začel, seveda, mi vsi ti bomo pomagali in pisali in sporočali in, in, in... in.« Le kakšen šment me je takrat pregovoril, da sem rekel: »Bene.« No, saj nič ne rečem, toda začel se je pravi direndaj, vam pravim, pravi direndaj, Poiskati je bilo treba sodelavce, dopisnike, akviziter je, naročnike, raz-pečevalce in, šmenta, na to bi skoraj ^zabil — bralce. No, sodelavci so bdli tu: Tone Goš-nik, Peter Romanič in, no, nobeden več, triperesna deteljica. Dopisniki, to je bdla še hujša zadeva; no, tudi to se je nekako uredilo: Severin Sali, Lojze Zupane, Bogo Komelj, Ivan Andolj-šek, Regina Firova, Slavko Hot-ko, Polde Cigler in še nekaj drugih. Akviziterji, naročniki, razpečevalcl — Srbine tužni bi rekel; »Jao meni!« Začeli smo pripravljati prvo številko. Najvažnejše je bilo, seveda ne za bralce, pač pa za nas od časopisa, kakor se pravi. Kako se to lepo sliši; mi od časopisa! Jaz bi to reklo dal na gramofonsko ploščo in neprestano ponavljal: »Mi od časopisa, mi od časopisa.« Lepo vas prosim, nikar se ne maščujte nad menoj in me ne počakajte za kakšnim oglom, ko v pozni nočni uri sam grem domov. Pa sem spet zašel, oprostite mi prosim, ko je pa tako lepo, če zimaj veter brije, ti pa doma (to moram pravzaprav reči, ker med uradnimi urami se ne sme honorarno delati) lepo kramljaš in kramljaš in kramljaš. Torej začeli smo pripravljati prvo številko Dolenjskega iista. Kakor sem že povedal, najvažnejše je bilo: Obvestila uredništva, Obvestila uprave naročnikom in bralcem Dolenjskega lista. Urednikov kotiček itd. To stvar je prevzel Tone Gošnik. Gospodarske zadeve je prevzel Peter Romanič. Meni so ostale bolj prve strani. In prav s prvo stranjo prve številke sem imel največ težav, skrbi in direndaja. Takole sem si zamislil: »Obljubili so mi, da mi bodo pomagali; stopim k njim, k predsednikom okrajnih odborov OF, lepo jih ix>zdravim, kakor se spodobi olikanim ljudem, pa začnem. Pripravljamo prvo številko, daj, napiši dra-gec, nekaj besedi za sprejem dojenčka in lep pozdrav za srečno pot.« In vsi so ml obljubili, prav vsi, do zadnjega vsi. Pa sem si dejal: »No, to pa ni tako težko. Greš, poveš in naredijo ti vse!« Čakal sem teden dni, nič. čakam dva tedna, nič. Pa zacmg-Ijam na telefon: »Dragi tovariš, obljubil si, poglej, obljubil si pa še ni nič. Da, točno pred štirinajstimi dnevi.« »Oprosti, Drejče, toliko sem imel dela, da nisem utegnil, jutri dobiš prav gotovo!« in pink, trlink, bum — telefonček je utihnil. In teh trlink, pink, bum ie Ddlo še veliko. Medtem sem čakal na druge dopisnike. Da, dragi moji, tudi na prvi rendez-vous nisem čakal s tako nestrpnostjo kot na poročila, pisemca in članke prvih dopisnikov. In kot je šel prvi rendez-vous po vodi, tako so šla tudi vsa pisemca prvih dopisnikov. Ej, da, novinarski kruh je težak, posebno še za mene, ko nismo imeli pri Dolenjskem listu tarifnega pravilnika in čekovnega računa pri banki... Pa se ti sj^mni nekdo: »Kdaj pa bo Dolenjski list izhajal, kateri dan v tednu?« Da, saj res, kateri dan? Ljudje ga naj berejo v nedeljo, ko nimajo dela, ko imajo čas, da bodo vse točno preštudirali. No, in ker naša pošta hodi po oddaljenejših vaseh le dvakrat, ponekod pa le enkrat na teden (oprosti, dragi, upravnik pošte, to je bilo pred desetimi leti!) naj izide vsak četrtek. Prav gotovo si zdaj vsi mislite, da je bilo s tem vse urejeno. Nekdo je vzel dopise, članke in obvestila .epo pod pazduho, jo mahnil v Ljubljano in oddal v tiskarno. Ej, dragi moji, temu pa ni tako. Hodil po Ljubljani sem naši in pil nje... to pa ni bila prelest! Obletal sem vse tiskarne od Triglava do Ljudske pravice, od Blasnika do Kranja, vs^ovsod zatrpani z delom in tiskanjem. Nihče nas ni hotel »gor vzeti«, kot pravijo tiskarji, ki nas za-kladajo s tiskano besedo. Končno sem vendarle našel. Tiskarna Slovenskega poročevalca nas je sprejela. Tu je bil tiskan naš prvi I^lenjski list in potem vse leto in še nekaj čez. Tudi obliko lista je bilo treba določiti. Mnenja so bila različna, eni so zagovarjali običajno obliko dnevnikov, nekateri pa manjšo, tedniško. Končno je le obveljala tedniška oblika, ker ima deloven človek rajši manjšo obliko, da bi lahko na hitro ogleda celo stran. Bilo je nekako zadnjo nedeljo pred odhodom v Ljubljano. Sestali smo se z vsemi našimi prispevki v naši sobi na Olimpu. Sila klavrn je bU naš prvi uspeh. To zadnje popoldne smo naredili še nekaj dopisov z najrazličnejšimi podpisi, kraticami in šiframi. Pa boste spet dejali: »In to so novinarji!« Ne, ne, ljudje so čakali svoj list, povsod je bilo javljeno: 17. februarja 1950. leta pričakujte svoj list, lista pa ne bi bilo! Naša reklama ni bila sicer taka kot ona: Odprite vrata, Oskar prihaja, vse bo dobro, Se celo zakonski prepirčki se bodo zgladili. Zato (^prite vrata na stežaj. Bila pa je in mi od časopisa smo se morali držati roka... V ponedeljek zjutraj se use-dem na vlak in v Ljubljano. V vlaku, sem si mislil, bom vse Pciinln« » |olovi«l Cena i liLASlLO OStonOI>tLNE F RO XT E O K RAJ EV C K X O M E L J , N OV O M E STO liV TREBNJE l-KTO I. — STEV. i NOVO MESTO*- M. Ubruarja l»JI •'I liliala omote: lokacija pomeni kraj, kjer je skočila s ceste ali pa poskušala spremeniti znano fizikalno pravilo, da v istem času ne moreta biti na istem mestu dva avtomobila. Moj strah je zsdaj obrnjen drugam: da bo še on, kot naši kulturni možje, zavihtel peresnik in nam napolnil nekaj strani Dolenjskega lista, mi pa bomo ostali prikrajšani, ker smo plačani IX) učinku. Vsekakor pa skromno predlagam, naj bi v tem primeru najprej zavojeval sodno stran, ki je tudi pod njegovo oblastjo. IVIarija Se danes nisem razvozlal, kako to, da je Marija najbolj skrivnostna oseba našega uredništva. Nekaj klju-vam po stroju in ko se o-bmem — je že ni več. Na (glasni tabli je z belim na se podpiše sam. Ker si je treba vse predstavljati: Karla Maya ste gotovo brali in za Sama Hawkinsa ste gotovo slišali. Ne, to ni Tone — če si predstavljate živo nasprotje tega jimaka, potem si predstavljate — Toneta. Zadnji blagoslovi so vedno njegovi — ker bo šel tudi sedet namesto nas, če bo treba. Ima pač tako delo, da je zraven glavnega tudi odgovorni urednik. Zato se včasih s čim ne strinja, na našo veliko žalost seveda. kazni tudi za tiste prehitre minute, ki ostajajo imed dvanajsto uro in trenutkom oddaje rokopisov. In ker Jožica nima dosti možnosti za popravke, so običajni pogovori med njo in stogla-vim, kdo je kriv za zamudo: in ker ima Jožica samo eno glavo, Marjana težko prepriča. Jože Jožica Ko je ponedeljkovih uredniških sej že skoraj ikonec, se Cerber oglasi s penali: HOV SIMBOL iVlarjan Neškork^ dolgo si v šoli nisem znal predstavljati Cer-berja, znamenite^ trogla-vega psa ia grške mitolc^i-je, ki je spuščal ljudi v podzemlje, ven pa jih ni več pustil. Šele zdaj sem ugotovil, da je to pravo Marjanovo utelešenje: sekretar redakcije, tehnični in drugo, znan po rdečem MG, je v svoji sobi ne le trogravi, ampak še veliko večglavi pes. Prineseš tekst ob določenem času, pa prva glava zareži: »Kje im?.š plavo napoved?« Druga glava plane čez prvo: »Za kdaj si napovedal tekst?« Pa tretja: »Kje imaš označeno, na katero stran gre?« četrta: »Vrstice niso preštete, podnaslov ima preveč črk!« Kaj bi našteval naprej... napisati članek, poročilo ali reportažo se mi zdi v primerjavi z vsemi opremami prava malenkost. Cerber pa v svoji vzvišenosti snuje še nove, hujše naklepe, kako bi uvedel še kako novo neumnost, Ivan Kulturniki so vsi bolj čudni ljudje — zato se je tudi Ivan umaknil iz omizja in si poiskal prostor v kotu. Prav skrbelo me je že za njegovo zdravje, ko na svoji kulturni strani ni nič pisal o novem Prešernu in že sem se zbal, da bo tako nazadnjaški, da ga niti omenil ne bo, kaj šele, da bi s svojimi močmi prispeval k novim in novim pK)dobam pesnika, kot je to storil Pavliha. Zdaj so moje skrbi odveč: Ivan je že začel pripovedovati, da je nov, neznani Prešeren v tuk. Studijski knjižnici; govori, da so odkrili novo sliko na Dunaju in podobne štorije. črnem napisano »šla v mesto« — in to mi ne pove nič več. Priznati pa je treba, da je najbolj zanimiva urednica, saj se zbirajo pri njej tudi dolgolasi grivarji in filmsko navdahnjene mlade lepotice, kar je v primerjavi z ljudmi, ki se o-glašajo pri drugih komun-skih urednikih, prava paša za oči. Prav zdajle sem jo nameraval nekaj vprašati, da bi izpolnil ta zapis — a je že spet ni več. to so pozdravi za neopravljeno ali zamujeno delo. Ker je Jožica že na pol na Štajerskem, vsekakor i)a dokončno v Posavju, nima dosti možnosti, da bi svoje že oddane rok<^ise še kako dodatno opremila- Za take prekrške pa so kajpak določene kaani, kot so določene Slavko Svet je zares iz tira: vse več je stvari, ki jim ne bom nikoli prišel do dna. Kaj bi vi pričakovali od nekdanjega političnega foruma, predsednika najbolj množične politične organizacije pri nas? Prepričan sem bil, da bi pisal kilometrske razprave o socializmu, učene članke o napredku našega gospodarstva, kot čreva zavite teze o razvoju mrtvoudne-ga kmetijstva — Slavko pa meni nič tebi nič zavihti športni prapor in brca žogo z desnega krila, postavlja trdnjave in preskakuje ovire, telovadi in skače, planinari in pleza po vrvi, zraven pa Se lovi ribe in strelja medvede ter fotografira mlade kače, ki so prilezle na dan konec januarja. Zares ne raaumem ničesar več. Tone Ime mi nikakor ni šlo izpod prstov; če naj bi bilo z imenom, sem mislil, bi moralo biti Anton. To pa zato, ker mu tako pravi njegov starejši sin, ki tudi i^a košarko (kot jaz) in sem se naziva nalezel od njega. Ker pa ne sme biti izjem, naj bo ime in če naj bo ime, naj bo Tone — kot PRIJATEUSKO PREPRIČEVANJE: )»Dva gre v štiri dvakrat, v tri pa tudi dvakrat, samo bolj na tesno.. « Tako nekako dokazuje »športni« Slavko »tehničnemu« Marjanu, češ da bo šlo na eno športno stran za dve strani člankov in slik! Obojestranskega prepričevanja ni ne konca ne kraja, kdo ima prav, pa lahko vsak ČLitrtek vidite na športni strani... gportne prispevke (višek!) pa lahko zato najdete tudi na drugih straneh! (Foto: M Legan) dom. Res pa je, da napaJce, zaradi katere bi strmoglavil v smrt, ne sme napraviti. Stari niaček, kakršen je Jože, tega gotovo tudi ne more zagrešiti. Marjan »Pohvaljen boš in grajan boš«, piše v njegovem horoskopu. Kočevski £x>delavec prinaša v uredniško sobo vedno obilo tamkajšnje še-gavosti in dobre volje, včasih pa tudi kako zabel j eno bodico, zaradi katere se na seji krešejo iskre. Ker ni še ni- koli nikomur odletela glava, niti Milošu ne, ki jo nosi v sodnijski in v gospodarski torbi, se tudi za Jožeta ne bojim, da bi jo izgubil. Vsekakor pa je življenje s takim horoškopom, kot ga ima Jože, zares zanimivo: podobno je akrobatu, ki se lovi na napeti vrvi vieoko nad prepa- To je pravzaprav Marjan Drugi, trebanjski kmetijski strokovnjak, zadnje čase pa nasploh izredno sočutno usmerjen. »Vse je odvisno od dobre organizacije dela,« trdi — in prav ima. Najboljši vlc, M sem jih slišal zadnje čase, je tudi iz njegovih logov? Dva sorodnika, kj sicer ne živita prav daleč voaksebi, se nista videla že več kot leto dni. Srečala pa sta se ob nepravem času — z avtomobili na poledeneli cesti, tako da nista imela ne časa ne možnosti, da bi se ustavila. Ker ni šlo drugače, sta na ozki poti kar trčila, naredUa za nekaj sto starih tisočakov škode in se ustavila. Sicer sta se pogovorila — ampak njun pogovoiT je bil med najdražjimi, kar jih poznam. Pa še res je bilo .,. Eden izmed obeh sorodnikov je bil Marjan. Ana čudna so pKita usode: osem let, če ne več, sva bila sošolca; zdaj delava v isti hiši. In že na začetku sem jo spravil v lepo kašo, ko sem si izmislil bedasto idejo o nekih akcijah. Zdaj je poskusni zajček, boji pa se zares močno, da bi kdo tudi fizično obračunal z njo. Ker je dekle, prosim torej voe tiste, ki bi tako hudo mislili, naj se obrnejo raje name — ampak samo z dobrimi nameni in morebitnim pozivom na dvoboj — toda le besedni. Ana pri tem ni ničesar zakrivila. Novinarska je težka, bi rekel Jurič v sobotni »Naši ulici« v Delu in tega se bo počasi tudi Ana navadila. Pripis: da bi ne bilo pomot, naj zapišem k imenom še priimke. Miloš je Jakopec, Ria je Bačer, Marjan je Mo-škon, Ivan Je Zoran, Marija je Padovan, Slavko je Doki, Tone je k^pak Gošnik, Jožica je Teppejr, Jože je Prime, Marjan (drugi) Je Legan in Ana je Vitkovič. Pa še en pripis: iskreno se zahvaljujem vsem kolegom, ki so se tako soglasno in dobrohotno branili napisati vsak po ix>l straničke o sebi in ml hvaležno prepustili pisanje vsega teksta in z njim kajpak tudi vse vrstice — ki jih ni malo, kot vidite. Z upanjem, da bodo enako dobrohotno tudi ocenili kvaliteto, se Iskreno priporoča vsem skupaj, bralcem in rK>vinarjem. JOŽE SPLIHAL • Ob četverici, ki adaj (jsa-res ali pa za ftalo) kadi pipo: Milodu, Tonetu in obema Marjanoma, pričakujem, da jo bodo kadili v kratkem tudi Jože,-* Ria, Ana in Ivan, ki zdaj kadijo cigarete. In ie to: prav sxiaj, ko J« iW)l t«kst v tiskamo, si Jo Mi-lo& kupil Se 19. pipo — torej Jih ne bo kmalu zmanjkalo. DROBNA JUBILEJNA ZANIMIVOST v 20 letih: milijon kilogramov papirja Ves časopisni papir, ki ga je Dolenjski list v 20 letih potiskal, bi lahko naložili na 5 vlakov, izmed katerih bi imel vsak 20 vagonov po 10 ton Kdor ne verjame, lahko pride pogledat v spiske naše uprave: od 1950 do konca 1969, se pravi v dvajsetih letih, smo za tiskanje Dolenjskega lista porabili 1,090.828 kg časopisnega papirja. To pa ni malo: če bi spravili ves ta papir v vagone po 10.000 kg, bi bilo to kar sto vagonov. Uprava lista je pri teh podatkih najprej pomislila na pismonoše: »Ubogi pismonoše — vse to so morali znositi v Svojih torbah med naše naročnike...« Pa še res je! V 20 letih smo porabili za goro papirja, ki je teden za tednom odhajal iz tiskarne v roke našim poštam in po pismonoših na domove naših naročnikov. Nekaj zanimivosti o porabi papirja: od 17. februarja 1950 do konca 1950, torej v prvem letu izhajanja, je naš časnik porabil 2227 kg papirja. Zdaj, ko tiskamo vsak teden že nekaj čez 31.000 izvodov li- sta, pa porabimo na teden od 3800 do 4000 kg papirja. Po domače: vsak teden natisnemo in razdelimo med bralce toliko papirja, kot ga je Dolenjski list porabil vse leto 1951. še nekaj podatkov o skokih pri porabi papirja: v 1953 smo porabili 10.869 kilogramov papirja, v 1958 pa že 24.338 kg. Tri leta nato je skočila letna poraba papirja na 44.790, medtem ko smo 1965 potiskali že 97.861 kg papirja. Prvič smo letno potrošnjo nad 100 ton papirja dosegli v 1966, ko smo razdelili 1,267.310 izvodov lista in zanj porabili 110.357 kg papirja. Zadnja leta je poraba papirja naraščala še bolj skokovito: 1967 — 138.712 kg; 1968 — 160.639 kilogramov in 1969 — 160.992 kilogramov časopisnega papirja. Indeks porabe, če štejemo 1950 za izhodiščno leto in ga označimo z osnovo 100, je v 1969 dosegel številko 7229. Kako je rasla naklada DL Marsikdo vpraša, če imamo res tako visoko naklado, saj kar ne more verjeti, da bi pokrajinski tednik lahko dosegel tako močno stalno naklado. Ce se ob jubileju DOLENJSKI LIST 3.000 iz 1952 - 1954 — 1956 — 1958 — 1960 — 1962 — 1964 — 1966 — 1968 — 1969 — lista ozremo nazaj, je treba zapisati, da smo v 20 letih dosegli pri nakladi Indeks 776. To pomeni, preprosteje povedano: 17. 2. 1950 je bila tiskana prva številka novega sloven- skega politično-informativne ga tednika z naklado 4.00C izvodov. V prvem letu izha janja je naklada zdrknila lia 3.000 izvodov, nato pa je bila konec vsakega leta v obdobju 1951 — 1969 takale: konec leta 1950 — vodov; 1951 — 4.900; 6.450; 1953 — 7.800; 7.850; 1955 — 11.050; 11.400; 1957 — 11.110; 12.250; 1959 — 14.500; 16.920; 1961 — 17.900; 19.540; 1963 — 21.260; 24.350; 1965 — 23.030; 26.540; 1967 — 29.110; 30.900 in konec leta 31.030 izvodov. Od skupne gornje naklade dobijo naročniki na domače naslove vsaik teden 96,5 odst., medtem ko prodamo v trafikah in drugod 3,5 odst. od skupne naklado. Lani 1,610.940 izvodov Dolenjskega lista Naklada našega lista je znašala lani 1,610.940 izvodov, kar je 7 odst. več kot v 1968, ko smo tiskali 1,502.600 izvo-dov. Skupni obseg tiskanih strani je znašal lani 1.424 strani (pri čemer so vštete vse priloge, kot so Dolenjski razgledi, SkupSMnski DL in obe pokrajinski Izdaji), kar je 3 odst. več kot v 1968, ko smo tiskali 1.388 strani. Pozdravlja vas uprava... v jubilejnem letu domačna pokrajinskega časnika so delali v upravi lista nasle^ji delavci; upravnik lista Mirko Vesel, komercialist MIlan Kozolc, vodja kartoteke Cirila Mazovec, blagajničarka Tilka Divjak, administratorka Nataša Murn in knjigovodska pripravnica Mara Kneževič. Knjigovodski honorarni inštruktor Je bil Metod Beltram. V tajništvu uredništva in v upravi pa so delale: tajnica Danica FYlan ter strojepiski Marica Humek in Silva Mišjak. Za čiščenje v pisarnah je skrbel upokojenec Franc Lenart. Z0,000 J IZVOPOV ^ w IZVODOV 20,000 9% eo USFBip PRITf N6 M 10,000fZV: ' s' > V-" tedenski mozaik Predsednik vlade NDR Wil-ly Stoph je pozval drugega Willyja (Brandta)^ naj ga obišče v vzhodnem Berlinu bo-disi 19. ali 26. februarja ob določeni uri. Brandt je sicer voljan priti, toda ne ob tej in tej uri na ta in ta dan. Prišel bo, toda šele marca, ker zdaj ne »utegne« ... Vatikan si je izbral nermvadnen trenutek za protest pri italijanski vladi proti zakonu o ločitvi zakonske zveze, češ da je ta zakon v nasprotju s konkordatom. Ker je trenutno italijanska vlada v hudi stiski — zaradi mučnih in dolgih pogajanj o sestavi nove vlade levega centra — se številni politični opazovalci sprašujejo, ali je Vatikan bolj proti razvezi zakona ali bolj proti vladi levega centra. ... V Italiji je izbruhnil velik škandal, ko je izginil eden izmed najnevarnejših voditeljev sicilske mafije. Več mesecev je imela policija zaporno povelje v roki in je dobro vedela, kje je. Zdaj je izginil. Posebna vladna komisija preiskuje, zakaj ga policija ni aretirala in kam je izginil. Preden bo končala delo, bo voditelj mafije Luciano Liggio morda umrl naravne smrti ali pa se bo pojavil kot voditelj mafije v New Yorku, ... Kardinal Mindszenty že trinajst let živi v prostovoljni osamljenosti v ameriškem veleposlaništvu v Budimvešti. že davno mu je Janos Kadar dovolil, da se preseli v Rim, že dolgo ga papež vabi, naj pride v Rim in že dolgo bi se ga radi Američani odkrižali. Toda Mindszenty noče oditi. ... Laburistični veljak Geor-ge Brown je govoril članom kluba laburističnih prijateljev Izraela. »Začel bi lahko s tem,« je dejal Brntvn. »da mm povem^ kako mi je všeč predsednik Naser.« Povedal pa je tudi tole: »Tiame so Zid-je in Arabci enaki. Oboji so semiti in oboji imajo prav tako dolge nosove, kot moj.« ... V nekem škem časopisu se je pojavil mali oglas, v katerem podjeten trgovec ponuja po zmerni ceni železne obroke hrane (»nedotaknjene«) iz burske vojne. Burska vojna je bila ob prelomu stoletja... Kje dobiti posojilo? Bančni strokovnjaki trdijo, da si ga je moči zagotoviti le z varčevanjem - Republiška sredstva za znižanje obresti pri posojilih za potrebe naših kmetov - Najvažnejše: VARČUJ! 4 v novomeški občini načrtujejo, da bi v nekaj letih sodobno uredili vsaj 100 kmetij. Za to pa potrebujejo okrog tri milijone din posojil. Kje dobiti toliko denarja? Nekateri menijo, da je vse odvisno od banke in občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi zagotovil sredstva za del obresti. Taki računa niso najboljši. Ce bi. kmet je dobili vsa predvidena posojila v banki in če bi plačevali le triodstotne obresti, bi bilo treba prispevati iz občinskega sklada za razliko pri obrestih samo v enem letu 150.000 din. Posojila bi sicer dobivali postopoma več let, zato letos še ne bi bilo treba toliko občinskih sredstev. A tudi vračali bi jih več let, zato bi sklad za kmetijstvo moral zbrati veliko denarja. Obljublja se boljša pomoč. Republiški organi pripravljajo predpis, da bi iz republiških sredstev krili 5 odstotkov obresti za posojila, ki jih bodo najeli kmetje za ure- TELEGRAMI RIM — Sekretar COMES, italijanski književnik Giancarlo Vigo-relli, je izjavil, da bo morala ta pisateljska organizacija, ki je bila zasnovana za »svobodno duhovno izmenjavo« med Vzhodom in Zahodom, zaradi stališč sovjetskih književnikov prekiniti delo. 2ENEVA — Generalni sekretar OZN U Tant se je v 2enevi dvakrat sestal s švedskim diplomatom Jarringom, ki se je dolge mese ce trudil, da bi posredoval na Srednjem vzhodu. Potem je bil imenovan za švedskega veleposlanika v Moskvi. Kaže, da bo spet posredoval. DUSSELiDC®F — Iz Moskve se je vmil zahodnonemSkl državni sekretar Egon Bahr, da bi poročal vladi o svojih razgovorih z Gro-i mikom. Izjavil Je novinarjem, da je »se dandanes vsekakor bolje razu-angle- • nemo, celo o vprašanjih, o katerih najbrž ne bomo dosegli soglasja«. MOSKVA — Politični komentator »Izvestij« Vladimir Kudrjavcev je ostro obsodil prizadevanja, da bi se države »tretjega sveta« enako postavljale po robu ZDA kakor ZSSR, ne da bi delale razloček med super silami. janje svojih kmetij. Denar za taka posojila pa mora zbrati hranilnokreditna služba pri kmetijskih in gozdnogospo* darskih organizacijah. rcskšne so možnosti v no-vornoJki i)Wini Kmotje nimajo veliko denarja — nekaj ga pa verjetno imajo, vsaj nekateri in včasih, ko ga ne porabijo sproti. Kje ga hranijo? Doma — ali so ga odnesli v banko? Najbolje bi bilo za njih in druge kmete, če bi ga naložili pri hranilno-kreditni službi svoje kmetijske organizacije, ki bi ga lahko posojala po ugodnejših pogojih kot banka. Kmetje so to premalo upoštevali. Sicer tudi hranilnokreditna služba pri kmetijskih organizacijah ni bila urejena tako v korist kmetov, ker mora biti od začetka tega leta. V murskosoboški občini imajo le okrog 700.000 din hranilnih vlog, predvidevajo pa, da imajo kmetje naloženo v bankah in pri poštni hranilnici štiri do pet milijonov din. Še bolj prepričljiv podatek — sicer v odstotkih — je, da so se hranilne vloge pri kreditni banki Celje lani zvečale za 24 odstotkov, pri hranilnokreditni službi na njenem območju pa le za 5,5 odstotka. Bančni strokovnjaki ne verjamejo, da bi hranilne vloge delavcev rastle hitreje kot hranilne vloge kmetov. Pravijo, da so kmetje vlagali denar v banke. Težko se je namreč odločiti za veliko naložbo na kmetiji, če gospodar najprej ne privarčuje nekaj denarja. Nekateri kmetje bi sicer tvegali tudi to, zato morajo biti previdnejši tisti, ki jim odobravajo posojila. Veliko posojilo je težko vračati, čeprav z znižanimi obrestmi. Ce pa se zgodi še kaj nepričakovanega — bolezen, nesreča, vremenska nezgoda — pa bi lahko preveliko posojilo kmeta tudi 'jničilo. Zato bančni strokovnjaki svetujejo, da je treba najprej varčevati in potem iskati posojilo. Denar pa je treba vlagati tam. kjer varčevalcu za- ČEDALJE POGOSTEJŠE »ČAJANKE« — Rahlo nasmehljani kitajski odpravnik poslov prihaja 20. februarja v veleposlaništvo ZDA v Varšavi na 136. sestanek med predstavniki ZDA in LR Kitajske. Te sestanke so novinarji krstili z izrazom »čajanke«. Toda v zadnjem času kaže, da na teh sestankih ne pijejo več samo čaja — če ga sploh pijejo ... Telefoto: UPI gotovijo posojilo po najugodnejših pogojih. Za kmete je to hranilnokreditna služba. JOŽE PETEK Uspehi KBH Ljubljana Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, ki je lani spet izdatno razširila mrežo svojega poslovanja in kreditirala iz razpoložljivih sredstev razne gospodarske panoge v državi, je presegla načrt svojih dohodkov za 7 odstotkov. V celoti je bil njen skupni dohodek za 18,3 odstotka nad ravnjo, ki jo je KBH dosegla leto dni prej. V primerjavi s 1968 so se njeni lanski dohodki povečali za nekaj nad 131 milijonov din ali za 25,3 odstotka. Slovenski uvoz kmetijskih stroiev Po predlogu AGROTEHNIKE v Ljubljani naj bi letos uvozili za pribl. 30 milijonov deviznih dinarjev raznih kmetijskih strojev, med njimi 3000 ročnih motornih kosilnic, 500 traktorskih kosilnic, 100 traktorskih škropilnic, 1000 motornih nahrbt-nih škropilnic itd. tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ O GRADIVU ZA SREDNJEROČNI PLAN — V zvezni skupščini, v zvezni in republiški gosp(^ar-shi zbornici ter v drugih organih so že začeli obravnavati zasnove prihodnjega srednjeročnega plana, ki naj bi začrtal ekonomsko-druž-beni razvoj v naši državi do leta 1975. Do takrat naj bi povečali narodni dohodek na prebivalca v državi od sedanjih povprečnih 650 dolarjev na 1000 dolarjev. Družbeni proizvod naj bi se povečeval letno za 7,5 do 8,5 odstotka, industrijska proizvodnja za 9 do 10 odstotkov, izvoz pa za 11 do 13 odstotkov. V dosedanjih razpravah so predvsem bistvene pripombe, da še ni predlogov za nekatere sistemske rešitve, ki naj bi zagotovile uresničitev predvidenih planskih ciljev. Različna so tudi mnenja o tem, po kakšni stopnji naj bi rastla proizvodnja. Nekateri ekonomisti so mnenja, da je sedaj predvidena hitra rast bolj socialna kot gospodarska, ker sicer omogoča v^jo zaposlenost, vendar pa pelje v inflacijo. Spričo ne dovolj razčiščenih problemov je sporno, ali naj zvezna skupščina že marca sprejme smernice za izdelavo petletnega plana, ko je do takrat na razpolago premalo časa za temeljitejše razprave. ■ KAKO JE Z OBVEZNOSTMI FEDERACIJE? Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek Je pismeno zaprosil zvezni izvršni svet za informacijo, na kakšen način in kdaj bo federacija izpolnila svoje stare obveznosti do gospodarstva. Te nepokrite obveznosti federacije do gospodarstva so namreč po ugotovitvi slovenskih sindikatov bistveno prispevale k sedanjim težavam, ki Jih povzroča nelikvidnost oziroma prezadolženost v gospodarstvu. ■ »neretva« — kandidat za Oskarja — Predsednik ameriške filmske akademije Gregorjr Peck Je sporočil, da so Jugoslovanski film »Bitka na Neretvi« (režiser Veljko Bulajič) uvrstili med pet najboljših filmov na svetu, ki pridejo v poštev za letošnjo p^elitev Naš razvoj do 1975 največje filmske nagrade Oskar. To svojo odločitev je žirija ameriške filmske akademije obrazložila z utemeljitvijo, da predstavlja omenjeni Jugoslovanski film po svojih posebnih umetniških in tehničnih kvalitetah najvišjo raven evropske kinematografije ■ P0L02AJ 2ENSK — Izvršni biro predsedstva ZKJ Je razpravljal o nekaterih idejnih vprašanjih v zvezi z družbenim položajem In aktivnostjo žensk. Pri tem Je bilo poudarjeno, da je zdaj v naši državi zaposlenih v družbenem sektorju približno milijon žensk. Po svoji izobrazbi in strokovnih kvalifikar cijah pa so ženske precej na slabšem kot moški. Prav tako so ne- sorazmerno manj udeležene v samoupravnih in predstavniških organih, kar kaže na njihov še vedno zapostavljen položaj v družbenopolitičnem življenju. ■ VEC TRBOVELJSKEGA CEMENTA — V trboveljski cementarni so začeli graditi nov del tovarne, v katerega bodo postavili novo rotacijsko peč. Računajo, da bodo že v začetku leta 1972 lahko povečali letno proizvodnjo cementa od sedanjih 200.000 na 580.000 ton. ■ SLOVENSKI TURIZEM ZAOSTAJA — Od leta 1965 do 1969 se Je v Jugoslaviji povečalo število prenočitev tujih turistov za 240 odstotkov, v Sloveniji pa le za 55 odstotkov. To govori o zaostajanju slovenskega turizma. Poglavitni vzrok Je pomanjkanje turističnih zmogljivosti, ki Jih drugod v državi hitreje povečujejo. Izhod bo treba iskati v močnejšem povezovanju oziroma združevanju gospodarskih organizacij, ker se bo le tako možno uspešneje lotevati velikih investicij. Zdaj je slovenski turizem namreč še vse preveč razdrobljen. ■ VEC VOZIL IZ KOPRA IN KRAGUJEVCA V koprskem Tomo-su bodo letošnjo proizvodnjo povečali od lanskih 4750 avtomobilov na 6500. Leta 1972 naj bi poslali na trg 12.000 avtomobilov, kasneje pa celo 35.000 letno. Obetajo tudi novo vozilo srednjega razreda, ki bo veliko več kot sedanji ami-8, vendar nekaj manjše kot sedanja »žaba«. Baje bo ta tip vozila v prodaji že prihodnje leto. Ameriški predsednik Rie-hard Nixon je poslal kongresu ZDA doslej najdaljše poročilo o zunanji politiki najbrž v vsej ameriški zgodovini. Poročilo ima naslov »Strategija za mir«. Obsega 40.000 besed oziroma 120 gosto tipkanih strani. 2e ta podatek je zanimiv. Se bolj zan miva je vsebina. Nixon govori v poročilu o vseh vidikih ameriške zunanje politike, najbolj obširno pa obravnava odnose med Vzhodom in Zaliodom, pogajanja z ZSSR, oboroževalno tekmo, Evropo, Kitajsko, Azi-jo in drugo. Poročilo je napisano v precej reklamnem slogu in na vsaki strani je mogoče srečati besedo »novo«: čeS, Nixono-va vlada im? nov prijem za celo vrsto perečih mednarodnih problemov. Osnovna misel v poročilu je, da so pogajanja med Washingtonom in Moskvo ne samo najboljša, ampak tudi edina možna svetovna politika za celo deset-let.}e naprej ali še za dlje. Kar zadeva Evropo, ki ji Nixon posveča zelo pomembno mesto, je opaziti Nixono-vo željo, da bi ZDA tudi v Evropi »zmanjšale svoje ambicije«. To pa pomeni, da bi se povečal delež zahodnoevropskih d^v pri obrambi, to^ v okviru NATO. v katerem vidi Nixon edini protiutež za sovjetski vpliv. Odgovornost zahodnih zaveznikov naj bi se potemtakem povečala, toda njihov prostor za manevriranje bi moril ostati strogo omejen z blokovskimi okviri. Kljub določenemu napredku—je dejal Nixon — odnosi med ZDA in ZSSR še zdaleč niso zadovoljivi. SZ kar naprej postavlja in izdeluje najtež.{e medcelinske rakete. »Kaj hoče Sovjetska zveza?« je vzkliknil Nixon. Jasno je, da moraio 2DA zato nadaljevati z graditvijo »tenkega« protiraketnega sistema »Safeguard«. Blokovsko stališče do vseh poglavitnih vprašanj med ZDA in ZSSR .te bistvo Nlxo-nove »strategije za mir«. TEL AVIV — Med icraelskim prlstanl.'ičem na Rdečem morju Eilat In Hajfo ob Sredozemskem morju je začel delovati 260 kilometrov dole naftovod. Po nlem se bo pretoknlo 60 milijonov ton nafte na leto. LONDON — Kakor poroča aRen cija Reuter je sovjeUka vladn odlikovala z Leninovim redom Britanca Geor^ea Blakea, ki je pred tremi leti Dobeenil iz britanske«ra zapora v Moskvo, z« »Dosebno delavnost v korist sovjetske obveščevalne .službe«. PARIZ — Na 55. plenarni seji Cotvem« konference o Vietnamu v Parizu Je ministrica začasne revolucionarne vlade Juineca Vietnama Nguven Thl Binh obtožila znA. da T vieitnam.^1 vojni uporabljajo strupene pline. Kar zadeva Kitajsko, se ZDA v sovjetsko-kitajskem sporu ne bodo postavljale na nobeno stran in se tudi. ne bodo vmešavale v ta spor. Toda Moskva ni povsem prepričana, da ne bodo ZDA poskušale le iztisniti nekaj koristi iz njihovih težav s Kitajci. V Varšavi je bil 136. sestanek med kitajskim odpravnikom poslov in ameriškim veleposlanikom v ameriškem veleposlaništvu. Januarja, ko je bil sestanek v kitajskem veleposlaništvu, in to pot, so Kitajci dovolili fotoreporter-jem, da so posneli nekaj slik. Celo take malenkosti — kakor na primer šopek cvetja pri zadnjem srečanju — imajo svoj pomen. V Veliki Britaniji so začeli močno dvigati glave in se tudi oglašati nasprotniki britanskega članstva v Skupnem trgu (EGS). Posebno velik hrup je nastal potem, ko je premier VVilson obelodanil belo knjigo o vstopu Velike Britanije v EGS. Ta listina vsebuje med drugim tudi podatke o tem, koliko bo Britanijo veljal ta vstop. Seveda je vse skupaj približno, tako približno, da bela knjiga navaja podatek, da bo prva leta članstvo v EGS veljalo Britanijo od sto milijonov do milijardo sto milijonov funtov, predvsem zaradi dosti viSjih cen kmetij.skih pridelkov v EGS. Nasprotniki EGS se niso zapičili samo t to »približno« vsoto, ampak predvsem v razpon med najnižjo in najvišjo oceno »vstopnine«. Ustanavljajo drufitva in cela gibanja, da bi dokazali, da se Britaniji ne splača članstvo v EGS. Vlada ne prikriva javnosti težav, vendar pri njej ni opaziti omahovaja — v.saj za zdaj ne. Se vedno je trdno odločena nadaljevati politiko, ki bo pripeljala Britanijo »v naročje« Evrope. Evropa, to je predvsem Francija, je zdaj dala dokončno privolitev za začetek pogajanj z Britanci. Toda nemalo je ljudi, ki Se sprašujejo, ali se ne bodo Britanci ▼ zadnjem hipu premislili. Zdravstvena zaščita v srednjeročnem načrtu Zdravstvo v nacionalnem dohodku: v 1975 s 6,2 odstotka, sredstva za zdravstveno zaščito pa naj bi povečali letno za 12%, medtem ko bi investicije na tem območju naraščale leto za 11 odst. llazvoj zdravstva in socialne zaščite zavzema važno mesto v gospodarskem in družbenem načrtu razvoja Jugoslavije do leta 1975. Predvidevajo, da bo delež zdravstva do 1975 v nacionalnem dohodku znašal 6,2 odstotka, kar bo v skladu s tem, kar pričakujejo letos in da se bodo sredstva za zdravstveno zaščito povečevala povprečno za 12 odstokov, sredstva za investicije na tem področju pa za 11 odstotkov s tem, da bodo še naprej del stroškov za zdravstveno zaščito prispevali udeleženci sami. Prevladuje mnenje, da bi morali v tem obdobju doseči ustalitev odnosov v socialno zdravstveni zaščiti za ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev občanov, tako da bi o vrstah in obsegu zdravstvene zaščite ter o potrebnih denarnih sredstvih odločale samoupravne skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Več zdravnikov in bolniških postelj Vse to bi moralo dvigniti splošno raven zdravstvene zaščite, pospešiti uvajanje obveznih oblik zaščite celotnega prebivalstva, ki jih predpisuje zvezni zakon, izpopolniti zdravstveno zaščito ctrok do sedmega leta starosti, zmanjšati smrtnost dojenčkov. % / l/l Predvidevajo tudi, da se bo zvečalo število zdravstvenih delavcev. Število prebivalcev na enega zdravnika bi.se zmanjšalo od 935 letos na 820 leta 1975. Povečanje zdravstvene ravni predvideva tudi podatek, da se bo število zdravniških postelj v zdravstvenih ustanovah povečalo na vsakih 1000 prebivalcev od 6,6 letos na 7,2 postelj v letu 1975. V skladu s splošnim določilom o hitrejšem razvoju manj razvitih republik in krajev predvidevajo posebno spodbujanje zdravstvene in socialne zaščite v teh krajih. K temu bo pripomoglo tudi spremljanje zakonskih odločb o obveznih oblikah zaščite, na podlagi katerih bo federacija prispevala dodatna sredstva za pomoč slabo razvitih tega področja. Povečanje otroškega dodatka? Razprava o osnovah za srednjeročne načrte bo med drugim tudi pokazala, ali bo povečan otroški dodatek. Nekateri mislijo, da je treba spremeniti določilo, kdo sme dobivati otroški dodatek, ker se je število teh povečalo. Drugi pa spet menijo, da ni treba spreminjati ničesar, temveč večja sredstva uporabiti za večjo neposredno zaščito otrok. — Poslušal sem vašo razpravo na televiziji, čestitam! Odlična igra, zares, odlična igra! (Karikatura iz JEŽA) ALI V BODOČE KAR »KOMUNALNI PRISPEVEK«? Ali je sedanji prispevek prenizek? Kaj je dobrega in kaj slabega ter kaj bo novega v prispevku za uporabo mestnega zemljišča - Zmanjšati obseg sedanjih oprostitev PRVI OSNUTEK PETLETNEGA NAČRTA Po „Modri knjigi": tisoč dolarjev Do konca 1975 moramo povečati narodni dohodek na prebivalca v državi na 1000 dolarjev, družbeni proizvod pa za 8 odstotkov, če hočemo ostati pri sedanjem mestu, ki ga imamo glede razvoja - Industrijsko proizvodnjo smo po vojni povečali za osem in polkrat, število zaposlenih ljudi pa od 5,6 na 18 odstotkov V njih je govora tudi o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Ta prispevek so uvedle skoraj vse občine v Sloveniji. Dobra stran tega prispevka je med drugim tudi v tem, da so z njim začeli zajemati del diferencialne rente, se pravi del denarja, ki izvira iz višje cene zemljišč, če so le-ta v mestu, ob prometnih zvezah, skratka iz tistega, za kar lastnik zemljišča -nima nobene zasluge. To velja zlasti za poslovne prostore, ki so pridobitno posebno ugodni. V ugotovitvah teh priporočil in sklepov pa je tuda rečeno, da je višina prispevka za uporabo mestnega zemljišča taka, da ne vpliva bistveno na kritje stroškov za urejanje stavbnih zemljišč. Ta prispevek pa naj bi bil eden izmed pomembnih elementov financiranja kolektivne komunalne potrošnje. 2e tako majhna sredstva, ki se naberejo iz tega prispevka, pa v nekaterih občinah uporabljajo celo nenamensko, razdrobljeno in neracionalno. Rečeno je tudi, da določajo občinski odloki preveč izjem, za katere ni treba plačati prispevka, in to celo v nasprotju z zakonom. Na podlagi vseh teh ugotovitev naj bi s sklepom in priporočilom republiške skupščine naročili re-republiškemu sekretariatu za urbanizem, > naj pripravi predlog za spremembe in dopolnitev zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. V zakonu je treba reči, kaj se šteje za že zgrajene komunalne ob- jekte in kaj za komunalne objekte, ki bodo šele zgrajeni na zemljišču zunaj ožjega gradbenega okoliša. Ti namreč omogočajo etapno uresničevanje urbanističnega ali zazidalnega načrta, oziroma programa za komunalno urejanje zemljišč. V občinah pa pravijo, da sicer so za etapno urejanje, kar pa ni odvisno od njihove volje. V Ljubljani bi morali npr. dati vsa sredstva, ki so sicer predvidena za kulturo, socialno varstvo itd., če bi se hoteli lotiti etapnega urejanja zemljišč. Talko pač programe uresničujejo, kolikor je denarja. Priporočeno je dalje, naj bi odpravili oprostitve za zemljišča, ki jih delovne organizacije ne uporabljajo in ne oddajajo v najem. Natančneje bi bilo treba opredeliti uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Občinskim skupčinam pa bi posebej priporočili, naj višino prispevka določajo in usklajujejo po že izdelanem programu etapne gradnje. Prouče naj tudi možnost, da bi zmanjšali obseg oprostitev plačila prispevka, v kolikor je to v njihovi pristojnosti. V. J. Poglejmo turizem tudi s te plati! Dostikrat slišimo med ljudmi opombe, čemu se le tako ženemo za »ta nesrečni turizem«, ko pa tujca tako pustijo pri nas premalo svojega denarja, če je slednje res, smo tega skoraj vedno krivi sami. Važna pa je tudi gospodarska plat turizma, o čemer le nekaj primerjav: na turističnem trgu (ko prodajamo domače blago tujcem) doseže slivovka ceno 30 din, mineralna voda pa 4 din za liter; če to dvoje izvažamo kot blago v tujino, pa dobimo za slivovko največ 11 din in za liter mineralne vode 60 par. Svinjsko meso doseže v gostinstvu prodajno ceno 43 din za kg, v izvozu pa le 10,4 din za kg. Se večja je ta razlika pri telečjem mesu: 40 din dobimo za kg tega mesa v gostinstvu in le 13 din za kg pri izvozu. Turist plačuje torej svoje potrebe pri nas precej dražje, kot če moramo prav isto blago sami ponujati v tuje države! Korist od tega je seveda vsesplošna. Slovenske železnice: lani uspešno Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je lansko poslovno leto zaključilo kljub neštetim težavam in oviram ugodno: čisti dohodek znaša 7 milijonov din> skupna realizacija pa 670 milijonov din. Lani je železnica v Sloveniji prepeljala za 16 odstotkov več tovornega blaga, potniški promet pa se je povečal za 10 odstotkov. Osebni dohodki železničarjev pa so žal še vedno pod republiškim povprečjem, čeprav so se decembra 1969 zvišali povprečno na 1100 dinarjev. Nov kovinski velikan s 14.700 delavci Pred kratkim se je v Beogradu združilo 5 velikih kovinskih podjetij v združeno kovinsko industrijo UMI. Združile so se tovarna vozil, kmetijske mehanizacije in motorjev »Ikarus«," »Zmaj«, »21. maj«, IMT in Industrija motorjev. Jugoslavija bo ohranila svoje mesto v svetovni dinamiki razvoja, če bo v prihodnjih petih letih dvignila: družbeni proizvod za 8 odstotkov in če bo do konca tega razdobja povečala narodni dohodek na prebivalca na 1000 dolarjev. To so temeljne postavke v dokumentu zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje, v katerem so objavljeni prvi celotni osnutki družbenega načrta razvoja Jugoslavije od 1971 do 1975. ŽIVLJENJSKA RAVEN Skladno z gibanjem proizvodnje in produktivnosti bi se razvijala tudi naša življenjska raven. Poprečen osebni dohodek naj bi ob koncu 1975 dosegel 1450 do 1500 dinarjev (letos bo ta dohodek povprečno 1120 din me=ečno). Razvoj družbene ravni že tudi obeta možnost pospešene stanovanjske graditve, kakor tudi to, da bi se stanovanjska površina na prebivalca povečala od sedanjih 11,8 na 13,2 kdvadrat-nega metra. Obvezne oblike zdravstvenega varstva naj bi razširili na celotno prebivalstvo, število zdravnikov pa toliko povečali, da bi na vsakega odpadlo 820 prebivalcev, namesto sedanjih 935. Vsa pozornost bo posvečena tudi prosvetni in kulturni ravni prebivalstva. V prihodnji petletni dobi naj bi osnovna izobrazba zajela skoraj vse otroke, ko dorastejo za šolo REALNE MOŽNOSTI Avtorji »Modre knjige«, kot se imenuje ta dekument zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje, trdijo, da so za uresničitev teh ciljev zagotovljene realne možnosti, spričo globokih sprememb v gospodarski in socialni strukturi naše države in prednosti družbenega sistema, ki se razvija pri nas. Industrijska proizvodnja pri nas se je v primeri s predvojno povečala za osem in polkrat. Od leta 1939 je delež kmečkega prebivalstva v socialni strukturi zmanjšan od 75 na 48 odstotkov, število ljudi v delovnem razmerju pa je poraslo od 5,6 na 18 odstotkov. Ker je predvideno, da bo industrijska proizvodnja narasla na leto za 9 in pol odstotka, bi tako bili dani pogoji za zaposlovanje vseh tistih, ki bodo doraščali za delo, zlasti pa vseh strokovnih kadrov, ki so v zadnjih letih končali šolanje, kakor tudi strokovnjakov, ki bodo diplomirali v prihodnjem petletnem obdobju. NEPOSREDNO ODLOČANJE Glede razvoja življenjske ravni se računa s tem, da bodo delovni ljudje PODZEMNE VODE PRETIJO RAVNINSKIM PREDELOM — Po obilnem dežju in topljenju snega je v Vojvodini nad 160.000 hektarov plodne in zasejane zemlje pod vodo. Krajevne postaje za vodno gospodarstvo skrbe na razne načine, da bi rešile polja odvečne mokrote. Kjer je to mogoče, odvajajo vodo v kanal Donava-Tisa-Donava. Drugje, npr. blizu vasi Banatski dvor pri Zrenjaninu, pa črpalke z močjo 500 litrov na minuto brez oddiha črpajo vodo s polj, ki so zasejana s pšenico. — Foto: Tanjug Kmetijski nasveti Namen: mrvičasta zemlja Trditev, da je obdelovanje zemlje umetnost, se bo marsikomu zdela najbrž pretirana, toda kdor pozna zapletena dogajanja v tleh, bo pritegnil tej trditvi. Na zunaj mrtva zemlja skriva v svojih nedrjih obilico drobnega življenja, sila pomembnega za rodovitnost. Poljedelec zasluti te skrivnosti z dolgoletnim opazovanjem, raziskovalec pa si zna to tudi razložiti. Ce damo kepico zemlje pod drobnogled, zaživi pod našimi očmi na tisoče drobnoživk, ki se redijo in množijo na organski snovi (gnoju, kompostu) in jo hkrati razkrajajo na tiste enostavne delce, ki jih rastlina lahko použije s pomočjo svojih korenin. Ce ni organske snovi-, ni živili bitij, zemlja je pusta, hladna, zbita, mrtva, noče bogato rodiiti, pa četudi ji še tako strežemo z umetnimi gnojili. ■ Ves poljedelcev trud ima namen, narediti zemljo godno, kot temu pravimo, že pred tisočletji je spoznal pomen rahljanja tal pred setvijo, podoravanja gnoja in drugih organskih snovi, ki največ prispevajo h godnosti tal. Godnost tal strokovno označujemo tudi z besedo struktura, ki pomeni hkrati odnog in razpored trdnih ded. cev zemlje in zračnih por. Izredno pomembna lastnost strukture tal je obstojnost. Namen obdelovanja zemlje jc in bo ostal: ustvariti obstojno mrvičasto strukturo, to je tako, pri kateri so drobne grudice zemlje zlepljene med seboj, omogočajo dostop zraka ter se upirajo spremembam, ki jih želita izzvati dež ali suša. Obstojna struktura je tista, pri kateri dež ne more podreti razporeda delcev zemlje, zemlje ne more zapratd in zbiti. ■ Prav želja imeti obstojno grudičasto zemljo narekuje vrsto agrotehničnih ukrepov: globoko oranje (ki zajema ornico, ne pa dosti globlje), gnojenje s preperelim gnojem ali kompostom, oranje v pravilni vlažnosti, ne pretirano uporabo obdelovalnih strojev, pravilen kolobar, ki vključuje rastline ugodivke. Zlato pravilo je, da je treba zemljo obdelovati v skladu z njenimi lastnostmi, ne pa ji delati sile. Inž. IVI. L. DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! II V republiški skupščin razpravljajo o osnutku sklf pov in priporočil o ukrepi] in nalogah za nadaljnji ras voj komunalnega gospe darstva v SR Slovenij: neposredno odločali, koliko bodo dajali za skupne potreba standarda, kot je njihova pravica, da odločajo o delu dohodka za osebno potrošnjo. Povečanje deleža življenjske ravni v delitvi narodnega dohodka bi bilo torej uresničeno pod pogojem, da se sredstva razumno trosijo in delovni ljudje odločneje vplivajo na obseg dajatev za te namene. Izdatki družbe za pokojnine se bodo nekoliko povečali v primerni z njihovim sedanjim deležem v delitvi narodnega dothodika. Povečanje počasneje kot povečanje sredstev za osebne dohodke. Upoštevajoč naraščanje števila upokojencev, bi se mogli njihovi prejemki povečati za 3,5 odstotka na leto. Otroški dodatek bi ostal, le drugače bo vrednoten, da ne bi ta kategorija prejemkov docela izgubila svoj ekonomski in socialni pomen. Jirži Marek: GOVORI MATI Videla sem mojega otroka, kako je šel smrti naproti. Šel je z začudenim otroškim pogledom, šel je predano zaradi vsega, kar je videl okrog sebe, stiskal je roko drugega otroka. In vsi so šli v takem sprevodu smrti nasproti, bili pa so tako majhni, očarljivi, čisto brez moči. Moj sinek ... Ne, ne bojte se, ne bom jokala, le glas mi rahlo podrhteva: jokati sem že zdavnaj nehala, ostala mi je le groza, groza pa ne joka. Samo sprevod gre, sami otroci, ki so videli že preveč strahotnih dogodkov. Gredo brez vpitja, saj še ne razumejo, kaj se dogaja. Gredo kakor iz šole in se držijo za roke. Njihovi stražarji pa ropotajo s težkimi vojaškimi čevlji. To napišite in povejte: ■Otroci so šli smrti nasproti!« Videla sem jih, ko so me, skupaj z drugimi ženskami, transportirali v vagonu z železnimi križi na oknih na brezkončno dolgi poti proti smrti. To je bilo okrutno potovanje, bile smo lačne, bile smo žejne, mnoge so umrle, toda največja bolečina je bila to, da so vzeli otroke. Še groznejša je bila negotovost; kaj se bo zgodilo z njimi? Ali jih bodo posvojili ali zaprli v sirotišnice in jih tam mučili ali kratko malo pobili? Nato je šel ob progi sprevod otrok, šli so brez hrupa mimo tovornega vlaka, ki je tukaj predolgo stal. O kako smo se prižele k rešetkastim okencem vagona. Jaz sem opazila otroke, še več, zagledala sem mojega lastnega sinka. »Sinko moj!« sem zavpila in v poslednjem trenutku zavesti videla, kako je obrnil glavo proti vagonu, kakor da me je slišal. Toda v istem trenutku so me druge ženske odtrgale od okenca, tudi one so hotele videti svoje otroke, in vse smo bile docela blazne. Stokanje In obupne joke je pretrgalo povelje, da vlak takoj odpelje. V tem sprevodu je torej šel moj sinko, rdeličen deček, moj nasmejani malček, ki je tako rad vprašal, kdaj gredo zvezde spat. Če pa ni bil on. potem je bil to drug deček. Toda smrt je bila ista za vse njih. smrt otrok, ki jih ženejo v sprevodu, smrt otrok, ki si brišejo z rokavom smrkavi nosek in ki imajo nežne lase. mehke kot vrabičje gnezdo. Najbolj grozno pa je bilo, ker sem še naprej živela, ker nisem umrla. Smrt se je nemara sramovala, da bi mi pogledala v obraz, zato sem ostala živa in se vrnila Iz vseh tistih strahot. Vrnila ... Toda moj sinko se ni vrnil. »Taka je usoda v vojni. V vojni se borijo tudi otroci,« je rekel nekdo na sestanku. Ampak to ni res. otroci se ne borijo, otroci samo trpijo. Kajti borcev je v vojni zmeraj malo, strahot pa preveč, in tudi trpljenje je neskončno. Zakaj se govori o novi vojni? Vojna? Vojna nima pravice razsajati. Koraki otrok bobnajo alarm: vojna mora umreti! Moje ime je Marija, moje ime je Katja, moje ime je Rahela, moje Ime je Pene-lopa, tisoč Imen imam In jaz sem večna mati vsega sveta. Govorijo o vojni, toda jaz ne slišim njihovih govorov. Slišim čebljanje otrok in slišim krike pomorjenih. Stegujem roke. poglejte me. stegujem roke, da bi ustavila to grozoto. In ustavila jo bom. In če bo treba, bom položila svojo roko na grlo tistih, ki govorijo o vojni. Prevedel: SEVERIN ŠALI oooooooo^ooooooooooooo<>oooooooooo^ H!??;' ■m W- Neuničljivi v 120 letih bojev Zgodovina nas viči, da se vietnamski narod bojuje za svobodo in neodvisnost brez pranr^a predaha že 120 let. Boj za svobodo se je začel sredi prejšnjega stoletja, ko so se na obale Vietnama izkrcali biljci, zasužnjili vietnamske dežele, zavsseli Laos in Kambodžo in ustvarili kolonialno posest — Francosko Indokitajsko. Toda od,por vietnamskega ljudstva ni nikoli prenehal. V drugi svetovni vojni je francosko zastavo na drogovih kasarn zamenjala zastava japonskih militaristov. Po zlomu fašističnih nasilni-kov, prvič po toliko letih boja, so osvotoodilne sile Vietnama, na čelu s Ho Si Minhom, osvobodile državo. Nacionailni koonite je v 1945 proglasil DEMOKRATIČNO REPUBLIKO VIETNAM. In ko je narod že mislil, da je tudi na njegova rižna polja posijalo sonce sivobode, je moral nadaljevati vojno s francoskimi četami, vse do Ženevskih sporazumov, ki so deželo razdelili na diva dela. Dvanajst dni po podpisu ženevski sporazuma je prišlo na sajgonskih ulicah do prelivaivJa krvi. Manifestacije za mir in Ženevski sporazum je takratni diktatorski režim Dijema spremenil v krvaivi obračun in pokol 400.000 meščanov Sajgo-na. Odtlej je narod južnega Vietnama znova vzel orožje v roike, kljub neposrednemu vmešavanju »ameriškega eflc-spedioljiskega korpusa«. Ves Vietnam se je spremenil v bojdšče. Od rta Ka-mao, na skrajnem južnem delu delte reke Melkong, do Dišeče reke na severu, od laoške meje do obal Južno-kitajskega nK>rja, so navzoče oborožene sile osvobodil- ne vojne Vietnama, hkrati pa jdh ni nikjer. Najbolj umazana in naj-oknitnejša vojna, kar so jih kdajkoli vodile, traja naprej. Toda ljudstva, ki hoče svobodo in ki se zanjo srčno bori, ni mogoče pokoriti. To spoznavajo tudi Američani; eden izmed njihovih generalov trdi: »V Južnem Vietnamu lahko zmagamo samo, če ubijemo tudi poslednjega Vietnamca.« Boju vietnamskega ljudstva za svobodo posvečamo to stran naSega časnika. Mar se napredek gradi z vojnami ? Ali je kaj bolj groznega za f.eno in mater, kot so strahote in nasilja vojne? Dolgoletna vojna v Vietnamu nasprotuje vsem prizadevanjem kulturnega človeštva, če je napredek človeškega rodu treba graditi z vojnami, potem je bolje, da ostanemo, kjer smo. Ne morem si zamisliti, da so isti ljudje kot ml na tem našem planetu vsak dan v strahu, ali bodo dočakali jutrišnji dan, ali bodo mogli nahraniti svoje otroke. Ne morem razumeti, zakaj se v našem času vprašanja neodvisnosti nekega naroda morajo reševati s toliko človzšklmi žrtvami. Mislim, da je sleherna vojna, sleherno nasilno odvzemanje življenja, degradacija človečnosti in človečanstva. To pa se iz dneva v dan dogaja v Vietnamu. Zdi se mi, da res ni nobenih vprašanj, ki jih ne bi mogli rešiti na miren način, če so ljudje pa- Marija Kohn Jc cnana igral- ka MMrrebSkeRa dramHkrea gledališča. Njene najvaincjSe vloge: Antigona T »Antigoni«, Ana Frank v »Dnevniku Ane Frank«, Roia v »Svojefa tele-na goHpodar«, (Helija v »Hamletu« itd. Posnela »ie 13 filmov, T petih izmed njih Je Igrala glavne vloge. Dobila Jc »Zlato areno« ca vlogo Roie v filmu »Svojega tele«a gospodar«. Na DuhrovniMkih letnih igrah >o-deluje od vnega i«2etka. metni, se lahko o vsem pogovorijo. Posameznik je v borbi proti takim strahotam brez moči. Zarddi tega je Vietnam zame stalrui m6-ra in strah, da se kaj podobnega lahko zgodi tudi v Evropi in da bi se tudi mi in naši nedolžni otroci znašli v vrtincu ubijanja in uničevanja. Prav tako, kakor nedolžni vietnamski otroci. Lisistrata je našla svoj način borbe proti vojnam ("Lisistrata je oseba iz Ari-stofanove komedije; borila se je za mir med sprtimi Grki tako, da je pridobila žene obeh vojskujočih se strank, da se niso hotele dajati svojim mo-možem, s čimer so jih prisilile na sklenitev miru. Opom. prev.). Kakšen način naj žene najdemo danes? Marija KOHN. dramska in filmska igralka iz Zagreba 1*1 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! OBVESTILO UPOKOJENCEM IN UPORABNIKOM OTROŠKEGA DODATKA Uskladitev in obračun x>ovečanih pokojnin je zavodu uspelo napraviti za 70 odstotkov upokojencev. zato bodo ti dobili povečane pokojnine in razliko od 1. januarja 1970 z rednim izplačilom pokojnin za marec 1970. Ostalim upokojencem (družinskim in tistim, ki prejemajo varstveni dodatek) pa bodo i>ove-čane in izplačane pokojnine z rednimi pokojninami za april 1970. Z željo, da bomo to izredno delo pravočasno opravili, prosimo vse upokojence, da v marcu o tej stvari ne prihajajo po informacije na zavod oziroma da te ne zahtevajo pismeno ali telefonsko. Vsi upokojenci, ki prejemajo otroški dodatek, pa do roka 28. februarja 1970 niso predložili obrazca 8,40 — IZJAVA V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1970 — morajo IZJAVO predložiti zavodu čimprej, ker se jim bo sicer s 1. aprilom 1970. ustavilo izplačevanje otroškega dodatka. Za zaposlene delavce zbirajo po prejetih navodilih IZJAVE delovne in druge organizacije in jih bodo te dostavile KZSZ Novo mesto oziroma njegovi pristojni podružnici v Krško ali Črnomelj. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO ' ^ C"" ' m NAKLADANJE TANINA V SEVNIŠKEM JUGOTANINU, edini »taninki« v Jugoslaviji. (Foto: M. L.) V NAČRTU REKORDNO LETO LESNEGA KOMBINATA IZ STRAŽE NOVOLES: 105 milijonov proizvodnje Za 3,35 milijona dolarjev izvoza -r NOVOLES lani drugi med industrijskimi podjetji novomeške občine v izvozu na zahodno tržišče POSEBNO OBVESTILO kmetovalcem in delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo! TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE je v okviru svoje poslovalnice »Agrotehnika« t Brežicah odprla nov specializiran oddelek z rezervnimi deli za kmetijske stroj'e in naprave Oddelek ima v zalogi rezervne dele za vse tipe kosilnice BCS in Alpina, rezervne dele za pluge Ferguson, Zetor, rezervne dele za krožne in klinaste brane, rezervne dele za traktorske enoosr>e prikolice, kose za kosilnice Steyer in Ferguson, dele za tekoče vzdrževanje traktorjev Zetor in Steyer, vse rezervne dele za traktorje Ferguson ter traktorske gume in akumulatorje. Novi oddelek poslovalnice »Agrotehnika« z rezervnimi deli za kmetijske stroje se priporoča! ...vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj? Neurejena propaganda Predstavniki turističnih, gostinskih in hotelskih podjetij Dolenjske so se že 1^ zmenili, da bodo začeli sodelovati v propagandi, skupnem nastopu na tujem trži-Sču in pri načrtovanju kadrovske politike. Prvi korak v propaigandd Je bil pravzaprav zadnje dni že narejen, saj bo letoSnji cenik dolenjske turistične zveze prvič zajel vso Dolenjsko — tudi kočevsko, ribniško in grosupeljsko občino in prvič bodo v njem zares vsi podatki o prenočiščih v hotelih in zasebnih sobah ter kampinglh. Kljuib vsemu pa bi laliko trdili, da sprejete sklepe prepočasi uresničujejo. Skupni nastop na tujem tržišču je letos že zamujen, saj bi s propagando zanj morali začeti "že v lanski sezoni. Tako ostaja stara ugotovitev, ki jo je najlepše ilustriral eden od direktorjev večjdh hotelov na Dolnjskem: »Kako naj gremo v propagando v inozemske turistične agencije, ko pa lahko ponudimo nekaj sto ležišč? Ce bi bili združeni vsaj na tem področju, bi lahko prodald in propagirali več kot 1000 ležišč in zraven tega hi lahko prodajali I>akete uslug.« Prav goU>vo je precejšnja ovira za hitrejši razvoj poslovnih odsonov današnje stanje na turističnem trgu: brez prave konkurerce v dolini Krke namreč ni potrebno sodelovanje, ker je gostov za današr^e zmogljivosti že tako preveč. Zato pa se lahko zgodi, da bodo gostje zaradi nekvalitetnih uslug odšli drugam, potem pa bo Do-lenjska z večjim številom ležišč — prav letos nameravajo vsi graditi — ostala ne-iizkoriščena. Taikojšnje sodelovanje in skupen nastop na tujem tržišču, dobra in učinkovita propaganda, ki zdaj pri nas ni urejena, vse to pa so lahko aduti, s katerimi bomo dolenjski turizem okrepili in si zagotovili zanimanje tujih turistov tudi v naslednjih letih. Letošnji proizvodni načrti v lesnem kombinatu NOVOLES v Straži zirjatno presegajo lanske rezultate. Medtem ko je lansika proizvodnja dosegla vrednost 68 milijonov dinarjev, od česar so polovico izvozili — v številke je všteta tudi proizvodnja novomeškega OPRE-MALESA, ki se je zadnje dni decembra na referendumu odiločdl za sodelovanje v novem podjetju — pa letoS-njd načrti 'loažejo, da bo kombinat ivaredil za 105 milijonov dinarjev izdelkov. Od tako obsežne proizvodnje bo 43 odstotkov iasdeilloov šlo v Izvoz; na ta način bodo diobili 3,350.000 dolarjev. Poudariti moramo, da postaja lesni kombin^ če^ IJe bolj samostojen tudi v izvozu, saj zdaj neposredno izvozijo eno tretjino sfcuipne-ga izvoza, preostanek p>a prodajo izvozaiaiku. V NOVOLE-SU računajo, da se bo letos odstotek samosfcoijiD3ga Izvoza še povečal. Pod)jetje Ima 1.180 zaposlenih. Ker so lani precej zaposlovali, letos ne bodo sprejeli večjega števila NOVO v ZADNJIH DNEH Smučarji so zares prišli na svoj račun: potem ko ni bilo snega med zimskimi počitnicami, so bile zadnje dni v CmK^njicah številne smučarske tekme. Na smučiščih na Gačah so se pomerili pionir-ji, srednješolci in sindikalisti. Dolenjski hoteli so po podatkih turistične zveze na pol prazni, zaseden je samo hotel v Cateških Toplicah, v tamkajšnjih bungalovih pa je dovolj prostora. Se vedno so zaprti nekateri planinski domovi. Te dni bo Sel v tisk tudi cenik vseh dolenjskih hotelov, motelov in gostišč o prenočišči, ki ga je pripravila zveza: to bo pjrvo me^bčin-sko sodelovanje, saj bodo zastopane tudi kočevska, ribniška in grosupeljska občina. Preteklo soboto so na Otočcu brucovali dolenjski študentje, drugih prireditev ni bilo. Turistična sezona se torej še ni začela. novah delavcev, sfcušali pa bodo povečati storilnost. Podjetje je lani vse svoje izdelke, ki so šM v izvoz, izvozilo na zahodno tržišče. Med industrijskimi podjetji se je v izvozu na konvertibilno področije lani uvrstilo na drugo mesto v občini, takoj za IMV. Ob tako občutno povečani proizvodnji in izvozu pa je pred delovnim koleirtivom letos še druga pomembna nar Loga: dokončati bodo morali svojo investicdjsiko gradnjo, ki so . jo začeli lani. Računajo, da bodo vlaganja dosegla 30 milijonov dinarjev, letos pa bodo morali še posebej odpraviti ozka grla v OPREMALESU. Sicer pa je med nalogamd dokončanje nove žage, preureditev tovarne vezanih plošč in drugih obratov. Dokorjčno morajo tudi uredriiti energetsko centralo. Letošnji fizični obseg proizvodnje naj bi povečali za dobro tretjino. S praktično enakim številom zaposlenih jim bo to kajpak uspelo samo v primeru, če bodo z boljšo organizacijo dela in z novimi, boJJ avtomatiziranimi stroji dali vse od sebe. Načrt narekuje, da bo treba povečati proizvodnjo gugalnikov in stolov za tretjino, razne vrste vezanih in panel plošč ter furnirjev za 38 odisitotkov, stilnega pohištva celo za 58 Odstotkov, ploskovnega pohištva, ki ga dala OPREMALES za 48 odstotkov, žagarijo pa za slabo desetino, že številke kažejo, da bo to mogoče doseči samo, če bodo investicijska dela končali v določenih rokih. Podjetje, ki povečuje svojo proizvodnjo za skoraj 40 miilijonov dhiarjev, pa bo letos moralo rešiti še vprašanja nadaljivjega razvoja: ob vse ostrejši konkurenci namreč razmišljajo, da bd se usmerili tudi v kemično predelavo lesa. Prav 1970. leto naj bi prineslo prve rezultate raziskav in odgovorilo na vprašanje, kakšne možnosti lahko pričakuje NOVOLES pri taKšni usmeritvi. J. SPLIHAL Danes VI. redni zbor DBH Danes, v petek, 27. februarja, bo ob 9. uri v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov t Novem mestu VI. redni zbor Dolenjske banke in hranilnice. O poteku zbora in njegovih sklepih bomo obširneje še poročali. Zvezni poslanec Franc Šetinc v CELULOZI 12. februarja je obiskal t(v varno celuloze in papirja zvezni ljudski poslanec in član izvršnega komiteja OK ZKS Franc Šetinc. Z vodilnimi ljudmi v podjetju ter s člani seHcretariata osnovne organizacije in preds?tavnikl drugih organizacij t tovamd se je pogovarjal o perečih vprašanjih, M ta čas tarejo najv^je slovenske proizvajalce celuloese in papirja. Tehtni pogovor t tovami je zaobsegel tudi informacije o stališčih zvezne sikupščine glede nekaterih najvažnetjšiih gospodarskih vprašamd, s katerimi je tov. Šetinc postregel navzočim. Tg^ Kmetje prvič brez izgube! Zgodilo se je, kar je bilo najmanj pričakovati: sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov v Novem mestu je lansiKO poslovno leto končM brez izguibe in celo z majhnim prebitkom! Čeprav se je zdel članom skupščine kmečkega zavarovanja ta podatek precej neverjeten, pa so se na seji 24. februarja prepričali, da je bilanca, ki izkazuje dobiček namesto primanjkljaja, p>ovsem pravilna. Prijetno presenečeni člani so jo zato pKJtrdili brez pripomb. Zelo kratka je bila tudi razprava o letošnjem denarnem načrtu sklada. Sejmišča Brežiški sejem v soboto, 21. februarja, je bilo na sejmišču v Brežic^ kupcem na voljo 448 i>uJsikov, prodali pa so jih 360. Mlajši pujski so bHi po 14 din kilogram, većji pa so 8 din kilogram žive teže. Spet sejmi na Studencu Na Studencu bodo spet uvedli sejme za živino, kakor so včasih že bili in so jih ljudje radi obiskovali. Občinska skupščina Sevnica je za uivedbo poi^kusnih sejmov že dala pristanek. Sejmi bodo 31. marca, 16. maja, 8. septembra in 30. oktobra. J2 Cene za male pujske višje v ponedeljek je bilo na novomeškem sejmu naprodaj 449 prašičev, starih od 6 do 12 tednov ter 51 prašičev, sta-rih od 3 do 6 mesecev. Cene za mlajše prašiče so se gibale od 170 do 260 din, za starejše pa med 270 in 600 din. Kuix>i so bili iz oddaljenih krajev. Cene za male pujske so se nekoliko dvignile. Prodali največ telet in pujskov Na sejmu na Vinici 16. februarja je bilo Se manj živine kot na prvem sejmu v februarju. Največ je bilo telet in pujskov. Teh so prodali največ. Cene so bile nekoliko višje kot zadnjič. Teleta so bila po 11,50 do 12,00 din kilogram, voli po 7,00 din kilogram, pujski pa po 200 do 300 din. OBVESTILO O ZBORIH LASTNIKOV GOZDOV Po sklepu delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto so razpisani zbori lastnikov gozdov za območje GO Novo mesto in GO Črnomelj in sicer: GO NOVO MESTO: Uršna sela: 5. 3. ob 18. uri v zadružnem domu Birčna vas: 5. 3. ob 18. uri v šoli Podgrad: 2. 3. ob 18. uri v šoli Stopiče—Dolž: 3. 3. ob 18. uri v šoli na Dolžu Gabrje: 5. 3. ob 18. uri v šoli Brusnice Šentjernej: 2. 3. ob 18. uri v prosvetnem domu Šmarjcta: 26. 2. ob 18. uri v šoli Otočcc: 3. 3. ob 18. uri v šoli Mirna peč: 27. 2. ob 18. uri v prosvetnem domu GO ČRNOMELJ: Vinica: 1. 3. ob 9. uri v šoli Adlešiči: 1. 3. ob 9. uri v zadružnem domu Dragatuš: 1. 3. ob 9. uri v zadružnem domu Stari trg: 1. 3. ob 11. uri v šoli Črnomelj: 8. 3. ob 9. uri v sejni dvorani občine Sinji vrh: 1. 3. ob 10. uri na Sinjem vrhu Podzemelj: 8. 3. ob 10. uri v šoli Metlika: 1. 3. ob 9. uri v kino dvorani Suhpr: 1. 3. ob 10. uri v kulturnem domu Na zborih bodo lastniki gozdov seznanjeni s spremembami in z dopolnitvami statuta podjetja, s poslovanjem GG v letu 1969, izvolili bodo svoje predstavnike v svet lastnikov gozdov obrata in predlagali kandidate za svet lastnikov gozdov pc^etja. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! VALERIJA LUZAR, Skoc* Jan 51, naročnica od prve številke: — Gostilničarka sem že 18 let, zato bom rekla nekaj o tem. Gostilno imam v najemu. Vsi radi pripovedujejo, da je treba gostilno obnoviti, toda davki so visoki. Kje vzeti, ne pove nihče. Tudi delavca za gostilno ne dobiš, ker gre vsak raje v tovarno ali v Nemčijo. Tam dela samo 8 ur na dan. Da pa ne bom samo godrnjala, naj pc^valim asfaltno cesto do iSkocjana, ki za nas škoc-jance veliko pomeni. LEOPOLD ZORE s Trebel-nega pravi naslednje: Je res človek naša največja skrb? Tovariš Tito je rekel v Sarajevu: »Naša prva skrb mora biti človek, zakaj on je naša največja vrednota.« Sam bi k temu Se dodal, da to velja posebno za otroke. Toda poglejte, kaj nas najbolj boli. Na Trebelanskem hodijo otroci tudi po 8 in več km daleč v šolo, potem pa morajo čakati Se na šolski avtobus, ki pozimi pripelje k nam ali pa ne. Ce bi imeli otroci tistih staršev, ki odločajo o teh stvareh, tako težavno pot v šolo in tako slabo šolsko poslopje, bi bilo to že zdavnaj bolje urejeno. Prosimo že leta in leta, sestankov in zapisnikov je že lepo število, toda ničesar se ne spremeni. Vedno znova nam odgovarjajo, da ni možnosti za popolno osemletko. Res, da ni toliko otrok kot kje T dolini, toda v takih primerih bi morali narediti Izjemo. Pri tem se vprašujem, ali smo mi manj vredni in nimamo pravice zahtevati enakih možnosti vsaj za naše otroke? ■ ALOJZ SENICA, pismonoša iz Straže: »Pričakoval sem, da se bo za^ radi podražitve odjavilo veliko ljudi. Vendar swn prijetno presenečen, ko je odpoved malo. Ljudje zaradi vsebine ne godrnjajo, morda nekoliko Jaz, zaradi teže. V četrtek vlečem 283 izvodov, to Je pa že kar precejšnja teža. Pišite manj, pa tisto bolj koristno!« JERNEJ ZUPANČIČ, star 78 let, iz Mirne peči 16, naročnik od 17. marca 1950— — Vsa čast naši državi po vrhovnem, naše gospodarstvo pa Je za eno figo! Ljudje odhajajo v Nemčijo na delo, doma jih pa manjka! Star sem, pa moram še vedno delati, ker ni delavcev. Ko bi šli predsedniki v Nemčijo na ■ delo, bi se denar prlšparal in doma bi bilo delavcev takoj dovolj! Vidite, to bi dal v časopis! ■■■■■■■■■■■■■■■■ KAJ BI VI DALI V ČASOPIS? OLGA MOLE iz Smarjete 5, naročnica od prve številke: — To bi dala v časopis, da bi morali pri pošti v Smarje-ti upoštevati upravičene zahteve, zahteve občanov, in ne tako, kot se je zgodilo, da so zaradi mnenja dveh ali treh ljudi vzeli ljudem pošto. Zdaj dobivamo pošto z zamudo in tudi nam v trgovini ni to vseeno, ker smo prej kakšno nujno stvar o pravem času dobili po pošti. Zdaj naročamo raje drugače! Krajevne skupnosti so v krški občini v letu 1969 dosegle izredno pomembne in velike uspehe. Velika je namreč zainteresiranost občanov in pripravljenost za reševanje problemov v svojem kraju. Sredstva, ki so jih dobile krajevne skupnosti iz občinskega proračima, so v primerjavi z izvršenim delom resnično minimalna. Veliki uspehi krajev- nih skupnosti Podbočje, Leskovec, Senovo, Krško in drugih zaslužijo več pozornosti tudi v Dolenjskem listu. Mislim, da bi bilo prav, da bi z najbolj aktivnimi občani, ki so gonilna sila v razvoju krajevne samouprave, naredili kratek intervju. Vsekakor bi lahko Dolenjski list s svojim poročanjem s tega psebno, izredno priložnost in pobaral, kaj bi dal v časopis, tudi znanega "Slovenskega humorista Ivana Andrejca — Brežniko-vega Vanča, ki sem ga »odkril« v oddelku gramofonskih plošč v kočevski NAMI, kjer je sklepal neko kupčijo. Odgovoril Je, da bi iz časopisov rad zvedel: — Ce je vse leto osameznih obdobjih, ki si včasih kar ciklično sledijo (predvolilne priprave, volitve, občnd zbori raznih družbenih organizacij) v list sili monotonost zaradi zelo podobnega poročanja iz vseh občin, ki so ga dopisniki včasih, hočeš nočeš, prisiljeni »sfrizdrati«. Se več skrbli naj bi list posvečal izboru anketirancev in vprašanj o raznih problemih, o katerih žeUmo izvedeti izvirne odgovore. Čeravno ste »To stran ste napisali sami« prepustili dopisnikom, je včasih tudi tu treba »urednika«. Naj se na tej strani ne vlečejo dolgotrajna prerekanja in obtoževanja iz naSih krajev, saj nam je že po prvem ali drugem zapisu jasno, kaj je kje narobe. Komu je namenjena in komu ugaja v dialektu (katerem?) napisana rubrika Podgurca, dopisnika »brez šul« ipdb., ne vem. Meni ni posebno po godu, mnogim je pa tudi jezikovno in vsebinsko težko razumljiva, saj nas list združuje od Sotle do Kolpe. Uredniški odbor naj se trudi, da bodo poročila o posameznih problemih, dogodkih in načrtih iz krajev regije »urav- notežena« glede na njihovo resnično pomembnost, da torej o obsegu in načinu poročanja ne odločajo še razni drugi vidiki. Vsekakor je treba pohvaliti številne slikovne in grafične ilustracije v listu, ki najbrž včasih delajo težave pri metiranju !ttrani. Kočevski poštar Jože Trhovnik je o Dolenjskem listu dejal naslednje: »Za nas, poštarje, ki ga raznašamo, je predebel, za bralce pa še vedno presuh. Naročniki zelo negodujejo, če ga redno ne dobijo. Ne vem, če ga taki pogrešajo zato, ker ga hočejo dobiti, če so ga že plačali ali pa morda zato, ker je dober časopis. (Foto: Prime) „Včasih ste precej špičasti..." MILKA BRODNIK iz Žužemberka se prišteva med naše najstarejše naročnike. »Naročil me je KAREL PLOT iz 2užem-berka, ki je zbral tudi prve tri naročnike v našem kraju. Preberem ga vsega, od A do 2, najprej pa oberem vesti, ki me navadno najbolj zanimajo. Berem ga 20 let, pa se mi še ni zameril! Včasih je res precej špičast, vendar menim, da je potrebno tako ostro ožigosati nepravilnosti. O novi naročnini je tudi veliko besed; zdi se mi. da bo treba za ta denar dobro pisati, drugače ga bodo ljudje kljub priljubljenosti odpovedali.« »No, kaj bi pa vi dali v časopis?« »Najbolj me bolijo neurejene pokojnine, veliko ljudi smo za marsikaj prikrajšali, precej pa jih je tudi, ki so si to dobro uredili, čeprav ...« Na izpitu za konfekcionarito »Tovarišica, prosim povejte nam, kakšne oblike obveščanja članov našega kolektiva poznate?« »Posredno in neposredno.« »Da. In kaj spada k tx>-srednim?« »Oglasna deska, informacije, ki jih dobimo od voljenih predstavnikov v samoupravne organe...« »Ali imamo mogoče v podjetju tudi svoj časopis?« »Ja, imamo.« »In kako se imenuje?« »Dolenjski list.« »Kdo pa vam je to povedal?« »Nihče, videla sem ga 9 vratarnici.« (Iz decembrske številke glasila tovarne LISCA v Sevnici) IVANKA VRANICAR Iz Slamne vasi: — Ob krčenju družinskih izdatkov smo za nekaj časa že odpovedali Dolenjski list. Menili smo, da bomo izhajali s Kmečkih glasom, a nismo vzdržali. Spet smo naročniki Dolenjca in bomo še, ker postaja list čedalje boljši. Jaz preberem le domače novice, medtem ko je mož bolj natančen. On prečita vse. Z listom smo zadovoljni in ne morem prav nič svetovati, kaj bi še lahko spremenili v prid privlačne sti. „Vedno ste našli prostor" ■... prisrčno se zahvalim za naklonjenost, ki ste jo izkazali meni, arheologiji in Dolenjskemu muzeju. Hvaležen sem vam, ker ste vedno našli prostor za vesti iz arheološkega področja, s tem pa ste stroki napravili precejšnjo uslugo. Mnogfi moji strokovni kolegi navajajo Dolenjski list kot primer, kako se da našo znanstveno disciplino popularizirati v tistem dobrem smislu ... Z željo, da bi nam še vnaprej bili tako naklonjeni, vas iskreno pozdravljam: TONE KNEZ, kustos Dolenjskega muzeja v Novem mestu HERMAN PREGELJ, upravnik pošte Krško: Na Dolenjski list smo se navadili predvsem zaradi domačih vesti. ki jih v drugih časnikih pogrešamo. Ce bi jih bilo še več. bi nam Se bolj ustregli. Vaš tednik je zanimiv za celo družino. Domače pritegne predvsem branje »Vražje dekle« in Cantervillskl duh. Meni je všeč tudi način podajanja političnih dogodkov. Vaš pregled vedno preberem, čeprav imam tudi dnevno časopisje. Vofivci, zdaj pišite poslancem! Na dve vprašanji naše sodelavke odgovarja tokrat predsednik občinske konference SZDL v Brežicah Janez Pimat. — Tovariš predsednik, kako si zamišljate vlogo Socialistične zveze pri povezavi poslancev z volivci? — O tem je konec januarja tekla razprava na ix)svetu kluba poslancev v Novem mestu. Ker so bili ti stiki do sedaj pomanjkljivi, je bilo sprejeto stališče, naj bi Dolenjski list odprl i>osebno rubriko za vprašanja volivcev in odgovore ix)slancev. Tako bo imel sleherni občan možnost obračati se posredno na svoje poslance. Ti naj bi odgovarjali predvsem na vprašanja, katerih rešitev ni v pristojnosti občin. Volivci naj bi ta vprašanja naslavljali na občinsko konferenco S2ni>L. Za t(v določena komisija jih bo pregledala in posipa uredništvu, če sodijo v delovno področje poslancev. S tem pa ni rečeno, da bodo poslanci lahko rešili vse pereče zadeve, ki jih bodo izražala pisma volivcev. — Kakšne načrte ima občinska konferenca SZDL za boljše medobčinslio so- delovanje v Posavju in na Dolenjskem? — Za pripadnost k teO ali oni regiji se bomo dokončno izrekli potem, ko bomo iz študij in razčlemb spoznali, kue so za razvoj občine naj^ljše možnosti. K temu nas silijo izkušnje iz preteklosti. Ob vsem tem ne bomo podcenjevali sosednje republike Hrvatske, ki kaže precejšen interes za sodelovanje z našo občino. J. T. Sončno vreme je Velikolaško mladino zvabilo na smučišča pod vas Strmec v bližini Vel. Lašč. Laščani imajo že dolgo smučarsko tradicijo, pred nekaj leti so imeli smučarska tekmovanja. Sedaj mladina sama smuča, brez strokovnega vodstva. (Foto: Modic France) RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KS TURJAK Letos vodovod za Mali Ločnik Za gradnjo tega vodovoda je obljubljenih 13.000 din - S skupnimi močmi še cesta za Javorje - Vodovod za Ščurke pa je še v zraku Pred kratkim smo obiskali Lovra togar^a, predsednika krajevne skupnosti Turjak, in se z njim pogovorili o letošnjih načrtih krajevne skupnosti in drugem. O čem ste največ razpravljali na nedavnem zboru volivcev, če ne upoštevamo razprav o občinskem jn mestnem statutu? O naših komunalnih zadevah in sicer predvsem o cestah, potih in vodovodih. Kje boste gjadili nove vodovode? Samo na Malem Ločniku, z& kar nam je obljubljeno 13.000 din dotacije. Za gradnjo ostalih vodovodov ne bo dotacije. Vendar tega denarja ne bomo smeli drobiti, se prava, začeti z gradnjo več vodovodov, Ker bi se potem lahko zgodilo, da noben ne bi bil dokončan. Ce bomo kje kaj prihranili ali dobUd več denairja, bomo zg^radili še vodovod za Sdurke, ki ne bi veljal veliko. Resno pripravljamo gradnjo okoli 3 km česte od Krašev-čevega mlina do vasi Javorje. Predračun za gradnjo te ceste bo izdelala gozdna uprava Škofljica. Cesta bo zgrajena s prispevki krajevne skupnosti Turjak, gozdne uprave Škofljica in va-Sčanov. In koliko denarja ~ vam bo dala le^ občinsto skupština za vsa komimalna dela? Za razna vzdrževalnia dela nam je obljubljeno 30.000 đin oairoma toliko, kolikor smo zaprosili. Za razna nova dela pa smo zaprosili, predvsem za vodovode, 40 tisoč din. Vse kaže, da bomo dobili le 13.000 din, se pravi zsk gradnjo vodovoda za vas Mali Ločnik. Na zboru volivcev so ljudje zahtevali, naj zaprosimo še za 5000 din za vzdrževanje potov. Jeseni nam je namreč vihar zelo poškodoval pota. V kratkem bo sestanek vseh predsednikov krajevnih skupnosti z območja občine, na katerem se bomo predvidoma pogovorili Se o razdelitvi nekega denarja. Menim, da bomo dobili tudi teh 5000 din. J. P. V Se ena krajevna skupnost? Bodo KaHovčani ustanovili svojo skupnost? Kmet Stane Ivane iz Malih Lašč v Suhi krajini, ki smo ga srečali na cesti pri Zagradcu, je kar na konju jezdil domov. Ko sem ga povprašal, kako to, da potuje tako, je povedal: »Konja sem malo prej kupil M 5.000 din, namenjen pa je za delo na kmetiji.« (Foto: S. Doki) Karlovčani imajo priložnost ustanovita svojo krajevno skupnost. Obsegala bi vasi: Karlovica, Lužarji, Podstr-mec, 2aga, Podžaga, Borovec, Poznikovo, Plosovo, Gornje in Spodnje {Calšče, PodKogelj^ Knkovo, Polzelo, Kaplanovo, Adamovo, Logarje in Podsmreko. Ti kraji spadajo sedaj pod krajevno skupnost Velike Lašče, kd pa je zelo obsežna, zato tudi sedanja razmejitev ni neprimerna. Družbeno samoupravo bi z ustanovitvijo nove krajevne skupnosti bolj približali ob- VELIKOUiKI DROBIŽ ■ ■ ■ SIN SEL NAD OČETA — Franc Polzelnik iz Velike Slev-niče, star 42 let, Je v pijanosti napadel svojega 72-letnega In onemoglega odeta in mu groail, da ga bo ubil s sekiro. Oče Je sina obvladal tako, da ga Je trikrat udaril po glavi z nekim trdim prodmetotn In ga lažje poAkodo. val. Polaelnikova mati, ki že nad 47 let trpi v neurejenih družinskih razmerah, prosi vse, ki po-amjo njenega sina Francija, naj mu ne dajejo alkoholiUh pijač, da ne bi prišlo do družinske tragedije. Sin Je namreć dutevno ne. uravnovešen in mu alkohol Škoduje. V piJanosU pa bi bil pripravljen storiti kak&io ftkodo domačim alt tujim ljudem. ■ ■ ■ POVOŽENA SRNA -i-3. februarja sta dva psa gonila smo smeri Ponikve prqtl Ftoifi-' ci. Ko ^e preganjana živaJ profi-kalft Klavno cesto na RaSdid, Je Iz KoAevske smeri prlpeJJal oseb- ni avto IJ 718-18, ki ga Je vozil Viktor Kežić iz LJutklJane. Avto Je smo zadel in Jo zbil pod cesto, kjer Je poginila. Na voeilu Je bilo za 500 din Mode. ■ ■ ■ PIJAN PADEL Z VOZA — Na cesti RaUica—Ponikve v vaa RaA6ica Je padel z voea voznik vprege J. Z. iz Malih La4č in pijan obležal na cesti. Iz Ponikev Je pripeljal voznik V. E. iz Ljubljane z osebnim avtomobilom U 929-46 in se zaletel v neosvetljen vprežni voe, ki je bil na cesti nezavarovan. ■ ■ ■ NOV VODOVOD — Na Karlovici gradijo nov vodovod, ki bo s priključki dolg 3780 m. Vodovod napeljujejo za vasi Karlovica, Borovec. Podkogelj, Plosovo in Poznikovo. Lansko leto so zgradili reaervo«r, ki Jočitniških hišic v slogu Krjavljeve koče. Sp>omenik pisatelju Josipu Jurčiču naj bi imel na pKjdnožju pa možnosti reliefne upodobitve prizorov iz njegovih del, lahko pa bi p>ostavili tudi kipe Desetega brata in morda Krjavlja ne-Kje na Kravjeku. V letošnji zimi bo opravil odbor vse priprave, spomladi pa bo na terenu izdelal dokončen načrt celotne ureditve. CIRIL JURČIČ PRIMANJKUJE MLADE ŽIVINE ZA PITANJE Prostora za 800 telet Mešetarji pokupijo veliko živine na čriio — Stojišča so prazna, ker ni dobiti telet Enota AGROKOMBINATA Barje v Grosupljem se ukvarja predvsem z odku pom mleka, ki je njena glavna dejavnost, ražen tega p>a^ odkupuje manjše količine krompirja in tudi suho-robarske izdelke. Tako so la^ ni odkupili okoli 60.000 gaj-bic in 5 milijonov butaric zobotrebcev. JAMARJI. POHITITE NA NERAZISKANI KONEC! Cerkvica stoji na jezeru? Območje okoli Muljave stoji na kraškem svetu in čaka, kdo bo tam odkril podzemlje staro izročilo pravi, da stoji cerjcev Matere božje na Muljavi na jezeru. Kot je morda ta trditev na prvi pogled smešna, je ne kaže kar tako zavreči. Jezero obstaja, je pod cerkvijo, pod-, zemeljsko, v dolenjskem kraškem svetu. Ob večjem deževju vedno bruha voda iz zemlje v tako imenovanem Kravjem dolu na Muljavi, v Brezju pri Muljavi, na Gabrovcu pri Krr ki, na Viru pri Stitai, v Ceš-njicah pri Šentvidu itd. Skupaj z vodo prihajajo na dan človeške ribice. Iz tega bi se dalo sklepati, da je na prej omenjenem območju popra- ska kraški svet z mnogimi dvoranami in najbrž tudi jezeri, ki so med seboj povezana z p>odzemnima vodnimi tokovi. To podzemlje je do danes žal še veokio nerasi&Kano in deviško nedotaknjeno, čeprav živOTO v času, ko ljudje letijo že na Luno. Gotovo bi bilo vredno temeljitih raziskav Za biologe, geologe, geografe in morda tudi za zgodovinarje. Morda bi lahko začeli in utrli pot drugim jamarji, ki so odkrili že mnogo podzemnih lep>ot slovenske zemJje. C. J. Območje enote pa je sicer predvsem živinorejsko. . Svoje lastne živinMeJske proizvodnje enota nima, zate pa ima zelo razvito p<^odbeno rejo živme. Lani je bilo odkupljene na njenem območju približno 700 ton živine. Zaradi bldžine ljubljansKega trga je zelo razvito mešetftr-stvo. Precej živine je odktiftr Ijene mimo enote. Tudi zaradi mešetarstva in sorazmerno visokih cen za živino med rejci ni zanimanja za pc^odbeno rejo v Ojit-viru ugodnosti, ki jih nudijo materialne rezerve. Rejcem, ki lahko dobijo zdaj za kilc^ram žive teže goved od 6,80 do 7 din, niso všeč nižje cene, ki jih zagotavljajo materialne rezerve. O tem, kako dolgo bodo te cene veljale ne razmišljajo, najbrž pa bo mnogim žal, ko bo živine več m bodo cene .paiile. Enota AGROKOMBINATA ima najboljše kooperante v Račni. Tam je zdaj 5 kmetov, ki redijo po 20 do .30 telet za GRUDO. Pitajo do teže 200 kilogramov. Pnra-stek dobijo plačan po 6J20 din kilogram. Krmila pa jini kredAlra enota do konca pitanja Na območju enote je pri rejcih prostora za BOO telet za takšno pitac«:e. telet F>a žal. ni mogoče dobiti, zato so stoJiiSča prazna. * O MM v« ^ Poroka je dandanes na kmetih že bolj redek pojav, še zlasti v suhokranjskem koncu, odkoder je že večina mladih pobegnila na boljše, v mesta. Za vas je zato sklenitev zakonske zveze velik dogodek. V Zagradcu so prvemu letošnjemu paru pripravili dobrodošlico s tak.^nini slavolokom, kot ga vidite na sliki. (Foto: S. Doki) I®* DOLENJSKI LlfeT stran uredila: JOŽE PKIMC m MILOŠ JAKUPEC St. 9 (1040) — 26. 2. 1970 7 USODNIH TllENIJlKOl No, pravzaprav jih je vsaj se-deminsedemdeset takih trenutkov — v časopisni proizvodnja namreč. Od prve zamisli ali dogodka, ki ju lahko časnikar bolj ali manj posrečeno »vrže na i>apir«, do velikih in komaj slutenih posledic, kn jih ima lahko ena sama beseda, tiskana v tisočih in tisočih izvodih nekega lista. Samo z neposredno proizvodnjo vsake številke DOLENJSKEGA LISTA se ukvarja v uredništvu, upravi in tiskar-m več kot 80 ljudi, posredno več kot 200, če štejemo zraven še pismonoše in prodajalce, pa kar precej čez 500! Petsto ljudi za vsako številko DOLEINJSKEGA LISTA, ki ga dobite v četrtek zjutraj na mizo, a najbrž niti ne pomislite, koliko dela je skritega v dinarju, kcdikor ste plačak zanj! če smo si od tiste splošne usodnosti sedme sile danes ogledali samo nekaj zanimivih opra^ vil pri nastajanju časnika, še m rečeno, da so druga manj važna; hoteli smo vam predstaviti nekatera, ki jih morda manj i)oznate. Po vrsti: 1. Pretipkan in »prečiščen« rokopis odlije strojni stavec v svinčene vrstice. V tiskarni DELA v LJubljani imajo 20 stavnih strojev; na naši sliki je eden najmodernejših, saj mu k urnosti in natančnosti pomaga elektronska naprava. Več ali manj napak — tiskarskih škratov — se rodi prav tukaj... 2. Prelom (metiranje) je naslednja usodna »prelomnica« pri našem porodu: 2arad!: časovne stiske (bralci komaj čakajo na zadnje novice!) preže tukaj še bolj zlobni škratje, ki najraje zamenjajo podpise k slikam in na- slove k člankom... 3. Ostri pogledi sicer prijaznih korektoricoi korektorjev so zadnja policija za preganjanje teh nesrečnih pravljičnih bitij. Mimogrede pa se tukaj kuha tudi odlična ka\Kca! 4. KAR JE, JE! Stekla je oglušujoča pošast — gospa Rotacija (30.000 izvodov na uro!), ki ima seveda spet svoje usodne trenutke: strga se lahko baJa papirja, zmanjka elektrike, poči nekakšen kolešček ali vrag si ga vedi kaj... Bralci pa komaj čakajo na zadnje novice! 5. Elektronski stroj šteje tt-skane izvode, jih ureja v enake kupčke in pridne roke (6) z bliskovitimi kretnjami lepijo vaše naslove na prvo stran lista. Sedmi usodni trenutek je takrat, ko dobi bralec časn&k v roke — bo z njim zadovoljen, bo razočaran? To pa je že druga zgodba! ;v;mxs: BOLBNJSia US kultura in izobraževanje Kulturi 138.000 din v predlogu proračuna občinske skupščine Ribnica je letos namenjeno za kultumo-prosvetno dejavnost skupno 138.000 din, od tega za delo ribnišk^ia muzeja 10.000, za Stipendije 30.000 din itd. Proračun bo predvidoma sprejet na prihodnji seji skupščine. -r Pugljev relief do poletja? Odbor novomeške podružnice Slavističnega društva je na zadnji seji ix>dprl pobudo hortikuitumega društva, naj bi letos naposled le postavili Pugljev TeUef s spominsko plošo v paricu nasproti hotela KANDLJA, kjer je pred ureditvijo cestnega križišča stala pisateljeva hiSa. Slavisti se zavzemajo za to, da bi relief novomeškemu pisatelju Milanu Pu^u odkrili slavnostno na dan podelitve spričeval v šolah — 20. juiiija. Spomin-sko obeležje hrani zdaj D(> lanjski muzej, vendar bi bil čas, da bi ga postavUi tja, kamor dejansko sodi. ■ STATENBERSKO SREČANJE TUDI LETOS — Na občnem zboru mariborskega pododbora Društva slovenski pisateljev so sklenili, da bodo tudi lebos priredili tradicionalno srečanje pisateljev na Statrabergu. Tokrat bodo govorili o slovenski dramatiki in odnosu gledališča do nje. ■ GRAHOVA »DEVETA NEBE. SA« — Drago Grah, predstavnik prekmurske pisateUsk& generacije, ki J« stila t slovensko književnost pred d(đ)rlm des^letjem, je izdal pri Pomurski založbi v rodni Murski Soboti okoli 350 strani obsegajoči roman o usodi sezonskega zidarja Jiuija Vukajča. Mladi mož, ki se je T prvih letih socialistične graditve osvestil, se želi izšolati, pri tem pa naleti na ovire. Ko zamahne po njih, pr(q?8de tudi sam. Pisati s tem svojim delom nadaljuje socialnorevolucionamo kix]iževno8t. ■ FOLMINUTNA DRAMA — No-belovec Samuel Beckett je napisal verjetno najkrajSi dramski tekst na svetu. Drama »Dih«, ki jo bodo 8. marca postavili na oder v Orfordu, traja namreč samo 30 sekund. Zanimivo je tudi to, da v ton delu ni niti igralcev niti dialogov. Občinstvo je seveda radovedno, kako bodo »Dih« upri-Borili... Razstava Kette-Mura" 99 v ljubljanski NUK oo pred kratkim odprli razstavo rokopisov, osebnih dokimientov in knjižnih izdaj del Dragotina Ketteja in Josipa MiuTia-Alek-sandrova, dveh nadarjenih pesnikov naše modeme, ki sta zgodaj, mnogo prezgodaj umrla. Razstava poskuša biti kar najpopolnejša, to pa tudi Dragoceno darilo Akademski slikar Božidar Jakac je daroval Jajcu prvi portret tovariša Tita, ki ga je naredil ob drugem zasedanju AVNOJ, poleg tega pa še skicirko vseh del, ki jih je vistvaril v času tega zasedanja. Strokovnjaki so to darilo zaradi njegove zgodovinske, dokumentarne in umetniške vrednosti ocenili na 500.000 din. Umetnika je mesto ob Plivi pK)častilo tako, da mu je izročilo srebrni ključ. To častno priznanje po. deljuje Jajce samo najuglednejšim gostom. Slovenjegraški slikar Jože Tisnikar, ki smo ga videli pred leti na samostojnih razstavah v Kostanjevici na Krki in v novomeški Dolenjski galeriji, je pred kratkim požel za razstavo svojih platen v Grazu laskave pohvale avstrijskega tiska. Dobil je tudi, kot smo že poročali, letošnjo nagrado iz Prešernovega sklada, za kar umatniku iskreno čestitamo! Na sliki: JOŽE TISNIKAR — V SECIRNICI Malo razmišljanje o dolenjski kulturi Poleg tega pa še: nekaj bežnih ugotovitev, na katere so ta razmišljanja oprta - Nedvomno smemo z optimizmom pričakati jutrišnji dan ■ Kdor dandanes trdi, da mu je stara večer-niška knjiga vsa kultura, je slep ali žavl zaprt v sodu kot stari grški modrijan Diogen. ■ Ta očitek mu lahko vržemo v obraz, ne da bi se morali bati, da smo kaj napak storili. ■ Nam v obrambo stoje dejstva, njemu pa nič. S tem Sli moramo biti na jasffiem, kadairkoli govorimo o kulturi, kadarkoli o njej pišemo. Ki\ad sploh nd važen, sag vemo, da kulture ne moremo ograditi ne z občinsko ne z republiško mejo. Kljub temu se nam zdi, da je bdlo ssa kulturo na Dolenjskem vselej le nekoliico drugačino oeračje, kot, denimo, za ljubljansko aii mariborsko. Gre predvsem za to, da ugotovimo, da je bila denarna mošnja za dolenjsko kulturo — naj je bilo to v tej aild oni občini — manjša, včasah prazna do samega dna. Imeili smo pač druge, po-memibnejše naloge, za katere Je bilo- nemalokrat treba odšteti ves denar, kar ga je bi- Jože Župančič - sedemdesetletnik Pretekli teden — 18. februarja — je v Litiji dopolnil sedemdeset let življenja priiadevni Ijudsko-piTosvetni delavec in publicist Jože Zupančič. Ji^lant je eden prosvetnih delavcev, ki je svoj poddic us-peSno dopolnjeval s sicer dostikrat nehvaležno, pa vendar koristno in potrebno de^karsko dejavnostjo. Raagledan Uovek, bistrega opažanja, Iri ve, da je vredno včasih še tako neenaten dogodek zapisati in ohraniti potomcem. Pri tem pa nehote postane tnrorec gradiva, iz k&terega bo nekoč zrasla zgodovina IJ^, kraj«, pokrajine .. . Njegova preprosta življenjska pot: rodil s« je v Novem mestu, v Šolo hodil T Omomlju in Novem mestu, dovrSil učiteljišče ▼ LJubljani, nato pa poučeval v Skofji Loki in Poljanah, od koder ga je Se mladega zanesla pot t Litijo, kjer se Je aakoreninil in kjer živi In dela ssa ta kraj že skoraj pet desetletij. Le koliko in kaj vsega Je r teh dolgih demtlebjih poteklo izpod njegoveRa neutnidnega peresa! 2e 1934. leta je poslal v tisk svoje prve prispevke, sodeloval ie pri tedanjem Slovenskem narodu in Jutru pa po Številnem pedagoškem, mladinskem in dugem časopisju. Nič manj ni bil delaven v svojih Jsrelih letih, pa tudi zdaj, r Jeseni življenja, mesec ea mesecem srečujemo njegovo ime v našem dnevnem in revialnem časopisju. Slovenska bibliotrrafila samo v itirinajstih povojnih letih (od 1951 do 1964; za zadniih pet let 8e ni leSIal) luAteva 1S5 pomembnejših Supenčičevih členkov, ki Jih Je objavil v 33 časnikih in revijah Mrom po Sloveniji. V njih Je posegel na naJrazUčneISa področja, pokazal Je na zanimivosti doma In t svetu, v davni preiek-loAti pa ▼ bližnjih časih, segel Je T fernlalno fai partizansko dovino, pisal Je o dniStvih, izseljencih in Biamenitih rojakih ▼ svetu, o ffoopodarstvu, lovu In ribolovu, nas TOdil ▼ potopisih po slovenski zemlji, pisal se, se spominjal jubilejev in svojih srečanj z osebnmtmi naSega kulturnega življenja: z Miranom Jarcem, Cvetkom Golarjem, Cvelbar-jem, Finžgarjem, Me&kom, Preži-hom, Kmetovo, Veselom, Birollo, Marčičem, Rostoharjem itd., itd. Bogato življenje, Id ne more ostati brez sadu. Zadnje čase smo slišali, da ga Je pritisnila bolezen. Naj m nikar ne sdomil Dosti nam je se dolžan. Med drugim spomine na mlada leta, ki jih Je naslovil »Mladost pod Gorjanci« in ki bi jih rad namenil bralcem Dolenjskega list«. Naj mu bo dano, da jih napišel In še marsikajl Zato pa: vso srečo in ie vrsto Klravib let, tovariS Zupančiči lo na volo'o. Upoštevati pa moramo tudi že neštetokrat poudarjeno resnico, da kulturna dediščina na Dolenjskem ni bila »dota premožne neveste« in da smo po vojni začeli novi čas skoraj z gdlimi rokami. Ob tej trditvi se bo lahko kdo spotaknil, češ: »Včar sih smo imeli v enem kraju po tri kulturne dvorane, toliko in toliico kulturnih društev, kaj pa zdaj...?« Nič ne de; če se iz starih časov lahko ka^ naučimo, je primerjava s preteklostjo potrebna in oelo koristna, drugače pa je brez hasika. Te misli se kar same od sebe ponujajo, kadar si hočemo napraviti pregled nad tem, kar imamo, kar smo dobili od vojne sem. Pa smo tako že pri malem jubileju te naše povoo-ne kulture! Kaj smo torej dobil v teh 25 letih? Ne malo. To si dovoljujemo trditi, čeprav nimamo pri roki številk, ki bd to trditev podkrepile. Spamniano se, kako je bilo v prvih letih po vojni tako rekoč vse v rokah kul-tumo-prosvetnih društev. Res je, da so bile tedaj prireditve domala v vsaki vasi, res pa je tudi, da marsikje dru-g^a kot dgre, petja In glasbe ter tu in tam Se folklore sploh niso poamli. Tudi v mestih ne. 2e kino ije pomenil pravo »revolucijo«, Z leti pa je 2jra-slo še rekaij drugega. Več občin je dobilo zaivode za 'kulturo, ki so jim dali nalogo, da organizirajo vse take prireditve, ki najbolj ustrezajo željam in ravni tamkajšnjega občinstva. Zahitevno mestno občinstvo se s predstavo na tradicionalnem »ljudskem« odru ni hotelo več zadovoljiti; zahtevalo je kvaliteto. V naša podeželska središča so začela prihajati poklicna gledališča — slovenska in iz drugih ropub-lik. Glasbeno oibčinstvo se je »nasitilo« domačih koncertov; hotelo je slišati umetnike, ki so 6e v domovino vračali ovenčani z uspehi na tujem. Ljubiteljem likovne umetnosti so se na domačih tleh odprle številne galerije; mimogrede naj povemo, da danes na Dolenjskem skoraj ni več občirje, ki bi ne imela svojega prostora za razstave. Dobild pa smo tudi številne muzeje. Dolenjska, včasih anana kot idilična deželica, kjer je le ovičeiE doma, je postala mali pojem v slovenskem kuiltumem prostoru. Priznanja njej niso bila redka. Ko-stanjevišđca Forma viva je morda najprepričljivejši dokaz za to. Revije amaterskih dramskih skupin Sk>venije so bile nekajkrat na naših Ueh. In še ^ lahko naštevali ... Vsako leto se med kulturna središča vpisujejo novi dolenjski kraji. Trebnje je med drugim v aadnjem času dalo diomovinsico pravico samorastniškim slikarjem, brestaniški grad je ix>stal muzej iagnancev itd. Jutri bo spet kaj novega v drugem kraju. Prav gotovo je rast kulturnih ustanov pogojena z rastjo kulturne dejavnosti širom po Dolenjski. Le-ta ni tako majhna, kot se mnogim zdi. Spodbujajo pa jo še z nagradami. Slej ko prej smemo ta zapis končati z optimističnim pogledom na jutrišnji dan. Prepričani smo, ^ zakon o kulturnih skiipnostdh, ki naj bi ga dobili že kmalu, tega optimizma ne bo porušil. IVAN ZORAN Njeno doživljanje sveta Ivanka Hergold iz Krškega oddala Mladinski založbi svoj knjižni prvenec »Pasja radost« Ivanka Hergold, predmetna učiteljica na osnovni šoli v Krškem, je poslala v tisk Mladinski knjigi svoj pisateljski prvenec — »Pasja radost ali karkoli«. Pod ta naslov je povezala šestnajst črtic ali — kot sama pravi — kratkih proz, ki so ji jih objavile najrazličnejše slovenske revije. Upa, da bo knjiga izšla. »Zakaj ste se odločili za izdajo svojih zgodb v knjigi?« »Začutila sem, da se je končalo neko obdobje mojega snovanja, to je vse.« »Kaj popisujete?« »Nerada govorim o svojem delu, saj me pred vami ni še nihče spraševal po njem. Vseeno bom poskusila odgovoriti, kaj me pri pisanju prizadem oziroma zakaj sploh pišem. Moje področje, moja snov — to je doživljanje sveta, poskušam pisati o tem, kaj počno ljudje s svojim največjim bogastvom — življenjem. Zanimajo me trenutki, ko ljudje ugotavljajo, kaj so, kaj so v tem našem življenju dosegli.« »So vaši junaki podobni tem, med katerimi živite vsak dan?« »Snov jemljem iz okolja, v katerem živim, z ljudmi, kakršni so. Za osebe, ki jih opisujem, nimam modelov. V osebah združujem lastnosti in spoznanja vseh ljudi. Mislim, da je tako prav. »Česa se boste zdaj lotili?« »Rada bi napisala daljši tekst. Prav zdaj delam nekaj takega. To bo novela o tem, kako je z mladim človekom, ki ga življenje potegne v svoj vrtinec.« »Kaj mislite o tako imenovani ženski književnosti?« »Da je tak naziv za žensko, ki piše, poniževalen. Mislim, da je važno delo, pa naj ga napiše ženska ali moški, to pa je lahko dobro ali slabo.« J. Z. po zaslugi novomeške Studijske knjižnice, ki je prispevala precej gradiva, zlasti iz časa Kettejeve novomeške »Zadruge«. Kajuhov spominski dan v Krškem Pionirski odred na krški osnovni šoli nosi ime po partizanskem pesniku Karlu Destovniiku Kajuhu. Spomin nanj so pionirji počastili v ponedeljek, 23. februarja. Akademik Božidar Jakca je ob priložnosti razdelil Kajuhove bralne značke stotim šolarjem. Učenci so za to podelitev pripravili lep kuitumi program, s katerim so najvdušili šolarje in goste. Kajuhove bralne značse so letos podeljevali v Krškem že tretjič. Osnutek za značko je iadelal akademski kipar Vladimir Stoviček iz Le-skovca. Dragocena pomoč mladim bralcem Odboru za Zupančičevo bralni značKO, ki obsega območje občin Črnomelj, Metlika in Novo mesto, so na prošnjo za pomoč pri tekmovanju šolarjev za bralno značko našega velikega pesnika doslej sporočili svoje prispevke: Tovarna zdravil KRKA — 300 din, lekarna Metlika 500 din in uprava Dolenjskega lista — 150 din. Odbor je razposlal 30 večjim in pomembnejšim delovnim organizacijam v treh občinah prošnje, naj podprejo nj^o-va prizadevanja. Obvestilo o Kajuho-vih nagradah Žirija za Kajuhovo nagrado, ki so Jo sestavljali Milan Apih (predsednik), Vladimir Kavčič, Zravko KlanjSek, Ivan Križnar, Ciril Zlobec in Zdravko Vatovec, sporoča: Zaradi razmeroma majhnega šte- Zaradi razmeroma majhnega šte. vila predloženih del (do roka so prispela samo 4 dela, do zadnje seje žirije pa Se dve deli), od katerih po mnenju žirije samo dve deli lahko kandidirata za nagrado, Je žirija sklenila, da ne podeli Kajuhovih nagrad za 1969. Zato pa bo žirija pri odločanju o nag^ah za 1970 poleg na novo predloženih tekstov upoštevala tu. ^ vse tiste, ki so prispeli na natečaj leta 1969, in sicer neglede na to, ali bodo ti teksti do takrat že tiskani ali ne. ■ TISOČ KNJIG »OBZORIJ« — Mariborska založba »Obzorja« bo letos proslavila dvojni jubilej: 20 let obstoja In izdajo tisoče knjige (naslova). Založba ima tak program, da izda na dve domači izvirni knjigi po en prevod iz tuje književnosti. 2AIX)ST (les) Janko Dolenc: OGLE« DALO MLA »DIH Pišite tudi o kritičnih rečeh!" Franc Gazvoda pravi: »20-letnica je pomemben jubilej »Dolenjskega lista«, ki prerašča v javno tribuno občanov - Prav gotovo je list pester in zanimiv, le da v njem pogrešam več kritičnih sestavkov - Tehnično je zelo lepo urejen« Na tradicionalnem tekmovanju za »Pesem Evrovizije«, Id bo 1. marca letos v Amsterdamu, bo jugoslovansko zabavno glasbo predstavljala skladba Mojmira Šepeta »Pridi, dala ti bom cvet«. Pela bo Eva Sršen. To pesem je izbrala žirija JRT med 15 skladbami. Mišo Kovač bo pel na Dolenjskem Poslali ste nam 225 kuponov. Odločili ste: 1. »Mendozino« - Ivica Šerfezi, 78 glasov, 2. »Čemu da živim« - Mišo Kovač, 26 glasov, 3. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 17 glasov, 4. »Ljubi, ljubi« - Eva Sršen, 10 glasov, 5. »Pridi, dala ti bom cvet« - Eva Sršen, 5 gl. Iz Maribora se nam je oglasil Božo Podlkrajšek in nam je sporočil, da bo gostoval v nekaterili dolenjskLh krajih popularni pevec zabavnih melodij Mišo Kovač. Turnejo bodo začeli v Kočevju, kuer bodo nastopili 1. marca v Seškovem domu. Naslednjega dne, 2. marca, bodo gostovali na Gorenjskem, na Dolenjsko pa se bodo spet vrnili pred dnevom žena. V soboto, 7. marca, bodo nastopili v Metliki, kamor jih je povabila tamkajšnja tovarna konfekcije »KOMET«. 8. marca bodo najbrž nastopili dopoldne v Ribnici — o nastopu se še pogajajo — zvečer pa bodo potovali v Radlje na Koroškem. Spored bo napovedoval Božo Podikrajšek, pevca Miša Kovača in mariborsko študentko Zoro Flngu§.t pa bo spremljal odličen zagrebški ansambel »ALLEGRO«. Olani ansambla so odlični solisti na svojih instrumentih, vsi pa so tudi dobri pevci. Spored bodo popestrili tudi z žrebanjem lepih nagrad. Dva srečmika, ki se bosta udeleži'.a njihovih nastopov od 1. do 20. marca, bosta gosta »Putnika« in bosta med prvomajskimi pra2nal, da struktura dolenjskih študentov glede na socialno poreklo ni najboljša. Mladina s podeželja se šola na srednjih strokovnih šolah, nihče pa ne spremlja mladih nadarjenih kmečkih in delavskih otrok in jim pomaga »Stezice« take, kot so si želeli Novomeški gimnazijci so dobili z velikim pričakovanjem v roke 3. številko svojega glasila »Stezice«. Ured-nišiki odbor se je 2iavedal prejšnjih kritik, zato so prispevki tokrat skrbno zbrani in dobri. Med boljšimi je pesem »Absurd« in intervju-va s prof. Milanom Smrdu-jem in prof. Igorjem Pen-kom. List je tudi lepo ilustriran, zato ni čudno, da so ga dnjaki lepo sprejeli. . V. S. — Kaj praviš na očitek, da dolenjski študentje slabo študirajo? »Dolenjske srednje šole nimajo več slovečega imena, kot so ga imele. Ko se dijak arjajde kot študent v Louibljani, ima cel kup težav, preden se navadi na nov način živiltjenja dn študija. Eden tako, drugi drugače. Nekateri tudi homoramo de-tojo, ker nimajo denarja, podpora, ki jo daje študentski kiub sociatoo šibkim, je kaplja v morje, vse pa bi se dalo urediti z načrtnim štipendiranjem že v sred-noih šolah. Mnogi študirajo tisto, za Kar so doibdli štipendijo, čeprav jih to ne veseli. še je nekaij takih. Tudi jaz sem se odločil za do poklica, ki sd ga želiyo. ekonomijo zarada štipendije. Zato so med študenti le rečem, da sem neaaido-Novameščani, Breži/čani, Kr- vc>]ijen. Toda tako ne bi sme-čani in Kočevarji, manj pa t>iti.« jih je iz drugih krajev.« MARIJA PADOVAN • ® ^ O O NESTM, NESTA — POJOČI ROBOT Nesta 3 — pojoči robot Mladi novomeški konstruktor veliko obeta — Izdelal je že veliko robotov, zdaj pa pripravlja z bratom presenečenje Nadarjenega konstruktorja SREČKA KUMERJA iz No-vega mesta i>oezna vse več ljudi, predvsem zaradi njegovih zanimivih izdelkov, ki imajo tudi praktično vrednost. Z izdelovanjem robotov se ukvarja že nekaj let. Prvi roboti, o katerih smo že pisali, so bili leseni, nerodni, medtem ko je NESTA 3 zelo gibljiv. Visok je 130 cm in tehta 25 kg. SrečKo je vanj vgradil nad 200 m žice, 20 signalnih in kontrolnih žarnic, 15 stikal, 8 relejev, 11 elektromotorčkov, sprejemnik, oddajnik, ogačevalce, zvočnike in mnogo drugega materiala, ki je za mladega konstruktorja predrag. Robot ima foto celico, radar, električno pištolo na 15000 voltov ter radio. Roka robota ima šest gibov, poleg tega pa ima še dva aluminijasta prsta, ki radovedneže krepko stisneta. Nesta prehodi že nad štiri metre, nato pa mežikajoč z vedimmi očmi spremeni smer. če so vkiljučeni vsi gumbi, je Nesta zelo živahen. Istočasno hodi, maha z rokami, odkimava z glavo, strelja, mežika z naštetimi raznobarvnimi lučkami, poje in z radarjem km valove. Za robota je Srečko porabil veliko časa in materiala, pravi pa, da še ni dokončan. Za vse NovomeštSane pripravljata s starejšim bratom Tonetom veliko presenečenje, o katerem pa nočeta nič povedati, če bosta nabavila dovolj materiala, bo to presenečenje res »veliko«. Hoibjr mladega Novomešča-na obeta, da bo Iz številnih poskusov kmalu nastal tudi praktično uporaben izdelek, zato bi mlademu, nadarjenemu konstruktorj-u pri mjego-vih dragih posKiisih materialno ali pa denarno lahko pottnagalo kakšno podjetje. J. PREZELJ Koncert za Banja-luko Pod potoroviteOjsitvom revije ANTENA bo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri v novomeškem Domu kulture koncert solidarnosti, na katerem bo nastopil zaiba\'rii ansamibel »Faraoni« iz Izole. Vstopnina bo 10 din. čisti iakujpičefk bodo poslali žrtvam potresa v Banjaluiko. Ansambel »Diamanti« obeta Novomeški srednješolci slabo pK^zinajo ansambel »Diamanti«, okoliška mladina pa dobro ve zanj, saj so »Dia-mantovci« dosleu že velikokrat nastopali na različnih prireditvah. Pred dvema letoma sta Darko Duh in Slavko Mihelič še zbirala inštrumente in pridno vadila, prihajali in odhajali so novi člani ansambla, sedanji glasbeniki pa so ostali SKupaj dobro leto. Zdaj se borijo še z začetnimi težavami: imajo staro opremo, ki jo bodo, tako računajo, zamenjali s po-močjo »Novoteksa« za novo, i€rrajo domače melodije in popevke, imajo j>a tudi ne. kaj lastnih sikladb. Zmagal je Boštanjski sekstet Dvorana TVD Partizan t Bošt^u pri Sevnici je bUa zadnjo nedeljo vsaj trikrat premajhna. Pred povsem nabito dvorano se je zvrstilo nad 20 skupin In posameznikov, ki so nastopiU v odaji »Pokaži, kaj znaš«. Prvo nagrdo si je priboril boštanjski sekstet ob spremljavi tria aktiva ZM, drugo mesto je osvojil recitator, 11-letni An-drej Dobovšek iz Smarčne, tretji pa so bili »Fantje izpod Bmeka« iz trebaixjske občine. Prireditev je dokazala, da £3e kulturna dejavnost m^ mladino širi razveseljivo hitro. A. Ž. Vojaki imajo literarno skupino Vojaki novomeške gamiei-je »Milena Majema« so na Prešernov dan usJbanovili slfcu-pino mladih litera*ov, ki nosi ime po naj'večjem pesniku. Skupino sestavljajo vojaki, ki imajo radi poezijo, prozo in iliistriranje. N^te-ri med njimi so se s pes-nikovanjem in liko\Tiim ustvarjanjem že prej ukvarjali. Vojaki so se povezali z uredništvom gimnazijskih »Stezic«, ker si zelo želijo tesneje sodelovati z novomeško mladino. j. p. Podaljšan rok za »Kitariado« Minuli četrtek je bil v Sev. niči sestanek predstavnikov nekaterih beat ansamblov, ki so se že prijavili za »Kitaria-do«. Sklenili so podaljšati rok za prijave do 5. marca, prireditev pa bo v začetku aprila. Dogovorili so se tudi o enotni opremi ter o kriterijih za. nastop. Vsak ansambel bo moral izvajati po eno lastno skladbo. Prijavljenim skupinam iz Dolenjske in Posav-ja £X) se pridnižili še Safirjl iz laškega mladinskega kluba, verjetno pa se bodo prijavili tudi Samorastniki iz Radeč. St. 9 (1040) ~ 26. 2. 1970 Stran uredila: MARIJA PADOVAN DOLENJSKI LISI 19 DEŽURNI POROČAJO HUMOR IZ SPISOV Ni res Sodnik: Obdolženi ste, da ste v svoji hiši pijani tako razgrajali in kričali, da ste motili sosede. Obdolženec: Ni res. V svoji hiši lahko počnem, kar hočem, in to nikogar nič ne briga. Sosed pa ima biti tiho, če ne... Pomota Sodnik: Kaj lahko poveste kot opravičilo 'za to, da ste na cesti udarili tovarišico Gumpčevo? Obdolženec: Bila je pomota. Videl sem jo le od zadaj, pa sem mislil^ da je moja žena. Posledica kajenia Sodnik: Se vedno vztrajate, da niste vozili pod vplivom alkohola, ko vidite, da je alkoskop v celoti pozele-nel? Obdolženec: Saj ni požele-nel, le posivel je. To pa zato, ker kadim. ■ PREGNALI KROfiNJARJA — Trebanjski miličniki so pred kratkim zalotili pri nedovoljenem krošnjarjenju Ivana Bistrovića iz Viltincev na Hrvaškem. Krošnjar-Ju so prepovedali nadaljnje delo in ga napotili domov. ■ KOKOŠJI TATOVI — 17. februarja ponoči je nekdo ukradel 4 kokoši Niku Popoviču iz Bršli-na. Dan prej pa so 4 kokoši zmanjkale Matiji Bukovcu z Velikega Kala. Kaže, da so se nekateri specializirali za »delo« v kokošnjakih, saj smo o podobnih tatvinah že nekajkrat pisali. ■ NADLEŽNA GOSTA — V ekspresno restavracijo na Novem tr-gu v Novem mestu sta 17. februarja zvečer prišla Janez Bobnar z Jablana in Adolf Stangelj iz j Gotne vasi precej okajena. Ker I jima niso hoteli p(Mtreči, sta ro- j potala s pepelniki in se nedostoj- | no vedla do natakarice. Ko je v restavracijo stopil miličnik, da bi ju pomiril, sta se lotila tudi njega. Nadležna gosta pa so naposled obvladali in ju vtaknili pod ključ, kjer sta počakala do iz-treznitve. ■ OKRADENA BEOGRAJČAN. KA — Radmila Culjkovid iz Beograda je 21. februarja parkirala svoj osebni avto pri hotelu Oto-čec. Popoldne pa ji je nekdo iz avta ukradel rjavo potovalko, v kateri je imela obleke. Prijavila je škodo okoli 2.000 din. ■ NOČNA SIRENA — 21. februarja ponoči sta Ljubljančana Janez Maruna in Jože Tišina skupaj z nekim domačinom na Glavnem trgu v Novem mestu parkirala zastavo 750. Nato so dolgo pritiskali na sireno in kalili nočni počitek meščemov. Zaradi tega početja se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške. ■ RACA ODŠLA Z NEZNANCEM — Jože Može iz Plemberka je 22. februarja zjutraj ugotovil, da mu je nekdo ponoči iz kokoS-njaka ukradel raco. ■ VROČA KRI OPOLNOČI — 23. februarja nekaj minut po polnoči sta se v spodnjih prostorih kavarne na novomeškem Glavnem trgu zlasala Novomeščan Branko Malešič in Martin Lenard iz Smo-lenje vasi. Pred sodnik<»n za prekrške bosta povedala, zakaj sta dvignila roko drug na drugega. ■ Kočevje: Razb.Jal steklenlno — 16. februarja ob 19. uri so pridržali do iztressnitve na postaji milice Josa Badroviča, delavca gozdne uprave Stara cerkev, ki Je v gostilni »Rog« v Kočevju razbil za okoil 170 din steklenine ■ Kočevje: Borbena upokojenca — V klubu upokojencev sta se 18. februarja ob 19.15 stepla Va. lentin 2urga in Nande Požun, oba iz Kočevja. Zurga je bdi močno pijan, zato so ga miUčniki pridigali do iztreenitve. ■ Kočevje: Kršil Je moralo — 19. februarja okoli 10. ure Je Dominik Miklič oviral promet v Kočevju in kršil načela javne mo. rale. Bil je močno vinjen. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve. s. " Do nesreče z ognjem je navadno zelo majhen korak. Napaka v dimniku ali malomarno odvržen cigaretni ogorek — in posledice !so tu (kot na sliki). Na žalost se ljudje še vse premalo zavedajo nevarnosti »rdečega petelina«, sicer ne bi tolikokrat gorelo. (Foto: N. N.) LANI NA DOLENJSKEM VEČ KOT VSAK TEDEN V boju z „rdečim petelinom" Več kot polovica vseh požarov na območju novomeške UJV je bilo v novomeški občini - Malomarnost in brezbrižnost najčešče »botra« 60 požarov in okoli 320.000 din škode — to je lanska bilanca »rdečega petelina« v štirih dolenjskih občdnah: Metliki, Črnomlju, Trebnjem in Novem mestu. čeprav smo Novo mesto napisali nazadnje je bilo v tej občini več kot polovico vseh nesreč z ognjem in tudi največja škoda. Gorela so gospodarska poslopja (skednj.], hlevi, kozolci delavtnice), zidanice in hiše. Sedeannajstkirat je ogenj izbruhnil v delovnih organizacijah in poškodoval priročna sMaddš^, ostrešja proizvodnih dvoran, orodje, stroje In tudi ljudem ni prizanese!. Tuda na ceste so večkrat Micali gasilce, da hi pogasili ogenj na avtoanobilnh. Zdaj se bo visak vprašal: zakej p« je toLikokirat gorelo, pa imamo vendar gasilce? Razlogi so vpisani v evidenco požarov. Iz nje je raz- TUdi na cesti smo ljudje... Sreda, 18. februarja, dopoldne. Snežilo je, kot bi moko sejal skozi gosto sito. Na čelu kolone vozil je bil ogulinski tovornjak s pri-preženo cisterno. Zdaj je zavijugal na desno, zdaj na levo, tako da si ga ni upal nihče prehiteti. Bili smo ruL velikem in preglednem ovinku pri Beli cerkvi, ko se je nekdo iz ozadja le odločil, da nas pusti zadaj. Srečno je prehitel vse osebne avtomobile Ko je prišel vštric tovornjaka, je njegov i>oz-nik zavil na levo polovico ceste in avtomobilista odrinil. Pričakovali smo, da bo prišlo do karambola. Avtomobilist jo je naposled srečno izvozil. Tovornjak je spet zavil na desno polovico ceste. Na veliko začudenje vseh se je umaknil čisto na desno, da smo ga lahko vsi prehiteli. Ko smo vozili mimo njega, ie vsakemu posebej zatrobil. Nihče si ni znal razložiti tega njegovega vedenja. Ali je mar prej za krmilom dremal ali pa je bil zrel za alkotest? Vsekakor tisto, kar je naredil z avtomobili-stom, ki ga je prvi prehitel, ni sodilo v šoferski bonton, pač pa pred sodnika za prekrške. N. N. vidno, da so imeli lani opraviti z namernimi požigi, da so se med p>ožigalce v nekaj primerih vpisaH otroci, ki so se igrali z vžigalicami, da je gorelo malone povsod tam, kjer niso čistili dimnikov ali Jamnik brez zagovornika Raziprava zoper Cirila Ja-mnika in Janeza Murna, ki se pred senatom novomi^ke-ga okrožnega sodišča zagovarjata zaradi uboja 364etne-ga Janssaa 2ibeme, kemika iz Novega mesta, bi se morala nadaljevati v petek, 27. februarja, ker pa je Jamnikov zagovornik odstopil, so jo preložili še za teden dni. Kaže, da bo Jamnika v zaključnem procesu branil zagovornik, ki ga bo določilo sodišče po službeni dolžnosti. Kateri dan bo razprava, bodo sporočili kasneje, ko bo znano, kdo bo zagovarjal obtoženca Cirila Jamnika. kjer so preveč lahkoverno ravnali z vnetljivimi snovmi. Tudi marsikateri malomaomo dovržend cigaretni ogorek je priklical gasilce. Precejkrat je začelo goreti zaradi velike človeške breabrižnosti; ljudje so vedeli, da se lahko kaj vname, p>a so zamahnili z roko, češ: »Saj še ne bo!« Več gozdnih požarov so v suhem vremenu zanetile iskre iz pame lokomotive. Lani je »rdečega petelina« nekajicrat vrgla na poslopja strela. Naj ponovimo prastaro resnico, da je ogenj človeku prijatelj, če pa ne zna z njim ravnati, mu lahko postane največji sovražnik. Malone vsi lanski jKJžari to potrjujejo. če bi bili plat zvona pred ognjem in ne šele po njem, če bi torej izvajali preventivo tako, kot je ie dolgo predpisana, bi bilo dosti manj nesreč. Ob tem pa se moramo še vprašati, aLi so tudi pristojni pravočasno opo-zorili nepoučene, kaj se lahko 2®odi. Naj je bilo tako ali drugače, če vsakoletni p>oža-ri ne Dodo prepričali ljudi, da bi bolje pazili na ra^igra-n^a »rdečega petelina«, jih tudi lepe be^de ne bodo. I. Z. v Slo je samo za sekunde Avtobus s tatovoma in miličniška »marica« hkrati pripeljala na avtobusno postajo Ljubljana Postaji milice je 19. februarja ob 11,15 telefonično sporočil Boris Legvart iz galke vasi, da je bilo Mariji Rak iz Salke vasi ukradeno iz spalnice 3300 din. Marija Rak je povedala, da je ob 10.30 slišiala v spaMici ropot. Hčerka Nu§ka je šla gledat, kaj se dogaja, a n4 videla nič posebnega. Kasneje Je odšla v spalnico sama mati, da bi vzela'denar, ker je nameravala kupiti kruh. Takrat je opazila, da je iz njene torbice izginila denarnica s 3300 din. Miličniki so kmalu po prijavi ugotovili, da sta šla dva neznanca proti Zeljnam, V gostilni pri Držku so opazi-lil da sta imela pri sebi precej denarja. Gostilničar ju je za 20 din odpeljal na avtobusno postajo Kočevje. Neznanca sta spotoma v Restavraciji kupila za 40 din še steklenico viskija, nato pa se ob 12.15 odpeljala z avtobusom proti Ljubljani. Kočevski miličniki »o ta- koj po F>oizvedbah obvestili o obeh neznancih svojo stalno službo v LJubljani. Sporočili so tudi njun natančni osebni opis. Ljubljanski kriminalisti in miličniki, ki so dobili obvestilo komaj 3 minute pred prihodom kočevskega avtobusa, so se taikoj z marico od-peljali na avtobusno postajo, kamor so prispeli hkrati a kočevskim avtobusom. Prijeta tatova sta krajo priznala, pri sebi pa sta imela še 3100 din. Zmikavta sta Anton Roje iz Zgornjega Kašlja pri LJubljani in Vinko Gra^r, ki je brez stalnega bivališča. Oba sta tudi brez zaposlitve in sta bila zaradi podobnih dejanj že večKrat kaznovana. J. P. Vsak dan drug „spored" Odgovarja Tilka Sašek, tajnica na UJV Novo mesto ■ Na vaši delovni mizi se zbirajo vsak dan najrazličnejše informacije: o prometnih nesrečah, pa o kriminalu, prekrških zoper javni red in mir in drugem. Kakšno mnenje imate o kršiteljih, ki ste jih spoznali iz informacij? »Lahko jih razdelim v dve skupini: v prvo sodijo ljudje, k;^ jim je po prekršku žal, v drugo pa tisti, ki So po prekršku celo dobre volje. Navadno jim uide: Ha, pa sem ga le! Ta skupina se tudi pogosteje vrsti pred sodnikom za prekrške. Gre za disciplino. Nekateri se z njo rodijo, drugi si jo privzgojijo, nekaj ljudi pa Je z njo vse življenje sprtih. Z njimi imajo opravke delavci javne varnosti, da zavarujejo druge občane.« ■ Kateri dan v tednu je najbolj bogat informacij? »Kadar je največ prekrškov. Navadno je to od sobote do ponedeljka, med prazniki, na dan, ko dobijo zaix)sl«ii osebni dohodek, in na semanje dni. V Dolenjskem listu ste že pisali, da je največ prekrškov narejenih pod vplivom alkohola. Ob praznikih, sobotah, nedeljah in druge dni, ko je denarnica še polna, nekateri radi pose-dijo pri kozarcu. Včasih je dovolj samo kozarček več, pa popustijo zavore... Posledice so znane: pretepi, prepiri, drzno vedenje, objestna vožnja z avtomobilom, motorjem... Vlomi, tatvine in druga kazniva dejanja so na spo- redu ves teden. Žepnih tatvin Je največ ob semanjih dneh, vlomov v podeželske hiše pa tedaj, ko so ljudje na polju.« ■ Ali ste zasledili tudi kaj takega, kar bi bralce zanimalo, pa nismo objavili? »V objavo ne dajemo informacij takrat, kadar bi bili osumljenci aH njihovi družinski člani preveč prizadeti. Upoštevamo načelo, da je človeka zelo lahko osumiti, težko pa je simi z njega zbrisati. Ljudje še preradi rečejo, da ni dima brez ognja. Prav zato moramo z velikim posluhom za človekove težave obravnavati samomore, posilstva in druga nečista dejanja, kot tudi dejanja, ki jih storijo duševno prizadeti ljudje. Na splošno pa velja, da nobena novica ne sme boleti, povedati i)a mora, česa ne smemo počenjati.« IVAN ZORAN ■ RIBNICil: Z MERCEDESO'Vl PO NASIPU — 21. februarja ponoči se je v Nemčiji zaposleni Zagrebčan Ivo Kotarac peljal z mer-cedesom domov po avtomobilski cesti. Pri Ribnici je zapeljal na bankino, od tam pa na nasip, kjer se Je nekajkrat prevrnil. Sopotri ca Božena Klobučar se je laže poškodovala, nekaj odrgnin pa le dobil tudi voznik. Škodo so ocenili na 20.000 din. ■ KARTEUEVO: KAMEN IZ-POD KOLES — Ljubljančan Alojz Prijatelj se Je 21. februarja peljal z osebnim avtom proti Zagrebu. Pri Karteljevem ga je prehitel italijanski avto, izpod koles katerega pa je priletel kamen in razbil ve-trobransko Sipo na Prijateljevem avtu. Škodo so ocenili na 1.000 din. • ■ PREČNA: TRČENJE NA ZA. .SNEŽENI CE.STI — 22. februarja popoldne sta se v Prečni na zasneženi cesti zaletela osebna avtomobila, ki sta ju vozila Ljubljančan Slavko Jančar in Novome-ftčanka Zdenka Vitkovič. Jančarjeva sopotnica Marija Vodnik si je poškodovala čelo in noge. Omotno škodo so ocenili na 2.000 din. ■ CEROVEC: NESREČA NA OVINKU — Na ovinku pri Veli-kem Cerovcu sta se 22. februarja raletela Novomeščan Dušan Poto-Car in Ljubljančan Peter Grbec. škode je bilo za okoli 5.000 din. ■ BREZOVICA; NESREČA MED OBRAČANJEM — 22, februarja opoldne je Jože Frančič iz Smal-Cje vasi v Gornji Brezovici obračal na cesti svojega fička. Po cesti se je z avtom italijanske registracije pripel )al Drago Kobe iz Semiča. Vozili sta trčili, gmotno škodo pa so ocenili na 4.000 din. ■ MOKRONOG: POLEDENELI OVINEK — 20. februarja popoldne sta se na poledenelem ovinku v Mokronogu zaletela osebni avto, ki ga je vozil Ivan Bobnar iz Zbur, in tovornjak z voznikom Ivanom Malikom iz AJdovSčine Škode je bilo za okoli 9.S0 din. ■ NOVO ME.STO: TRČENJE V JEREBOVI — V Jerebovi ulici sta se 20. februarja na ovinku zaletela z osebnim avtomobilom NovomeSčana Jože Pelko in Anton Soba. škode Je bilo za okoli 500 din. ■ JESENICE: VOZIIJI RTA DRUG ZA DRUGIM — ao. februar. ja zjutraj sta Iz Jesenic proti Hrastovici drug za drugim vozila osebna avtomobila Milan Vidmar iz Krmelja in Stanko Ilenič iz Gabrijel. Ko se je Vidmar usta-vil, je Ileniča po poledeneli cesti zaneslo v njegovega fička. Škode je bilo za okoli 1.000 din. ■ TREBNJE: KOMBI ZANESLO S CESTE — Franc Urbančič iz Breze pri Trebnjem se je 18. februarja peljal s kombijem od Trebnjega proti Mirni. Na zasneženem ovinku ga je zaneslo na bankino, ga zasukalo in vrglo s ceste, da se je prevrnil. Škodo so ocenili na 5.000 din. ■ GORJANCI: Z DOSTAVNIM AVTOM V JAREK — Na Gorjancih je 17. februarja zaneslo z zasnežene ceste v jarek dostavni avto, ki ga je vozil Ciril Legan iz Žužemberka. Legan je potoval iz Metlike proti Novemu mestu. Škodo so ocenili na 400 din. ■ MOKRONOG! MOPEDISTKA V TOVORNJAK — Blizu železniškega prehoda pri Mokronogu je 16. februarja opoldne zaneslo mo-pedistko Kristino JurgliČ iz Pre-lesja v tovornjak, ki ga je vozil Janez Ulaga iz Vitoiarij. Mopedist-ka je padla In se poškodovala po obrazu. Škode je bilo za okoli 1.000 din. Nezaželen »obisk« v Mokronogu Nezmani pobegli gojenec iz mladinskega pjobol j Sevalnega doma v Radečah Je prejšnjo nedeljo vlomil v kuhinjo gostilne »Pri zlati kaplji« v Mokronogu. Plen ni bil posebno velik. Mladinci omenjenega doma pa niso prvič obiskali Mokronoga. Malo prej" so skušali vdreti v Kraljevo garažo, ker pa se jim to ni posrečilo, so si na tr-gu »izposodili« osebni avto Janeza Borštnarja, ki ga Je dobil nazaj šele čez nekaj dni, ko so avto zapustili, ker jim je zmanj'k&lo goriva. Kočevje: ogrevajo se za Sigo v Kočevju bodo organizirali delavske športne igre po ligaškem sistemu - Prijave do 5. marca Na zadnji seji občinske zveze za telesno kulturo v Kočevju so razpravljali o razdelitvi finančnih sredstev za društva in klube; pregledali so tudi delo v društvih in spregovorili o organizaciji letošnjih delavskih športnih iger. Predlagali so, naj bi spomladanski del iger D. Badovinac tretji za »Zlati grb Splita« v ponedeljek sta se vrnila z avtomobilske dirke po ulicah Splita član AMD Novo mesto Drago Badovinac in njegov spremljevalec — mehanik Jože Skobe. Badovinac je zasedel v kategoriji do 1000 ccm tretje mesto s svojim fi-atom 850 coupe sport in dobil pokal. Pred njim sta bila dva Splitčana z NSD TTS in fi-atom 850 coupe sport. V generalni uvrstitvi je zmagal Jovica Paliković (renault-gor-dini) pred Goranom Strokom (BMW 2002). Proga je bila dolga kilometer in pol, vozili pa so 10 krogov. Pred 15.000 gledalci je nastopilo okrog 70 dirkačev z motorji in avtomobili. Krčani odlično! v nedeljo je bilo v Gorjah pri Bledu republiško prvenstvo pionirjev v orientacijskem smučarskem pohodu v okviru prvih zimskih iger pionirjev Jugoslavije. Na 2000 m dolgi progi je med pionirji Emagala ekipa OS Krško (Jože Mavsar, Marjan Preskar in Jože Levičar). Pionirke z osnovne šole Senovo pa so osvojile peto mesto. Pionirji iz Krškega bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju, ki bo prihodnjo soboto na Golteh. Mladip:j krškim športnikom želimo, da bi se tudi na tem tekmovanju dobro odrezali. N 2. Henčič in Kužnikova prva v Crmošnjicah je bilo v nede-Ijo tekmovanje v veleslalomu za medobčinski prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Nastopilo je 70 tekmovalcev iz občin Črnomelj,. Krško in Novo mesto,- Nfjveč je bilo smučarjev iz 'Novega mesta, ki so osvojili prehodni pokal v trajno last Veleslalom — moSkl; 1. HenClč (N. m.) 44,0; 2. Pintar (N m.) 44,3; 3. Kreutz (Krško) 45,3; 4. inž. Rozman (Črnomelj) 45.8; 5. Svetič (Cm.) 46.1; 6. Ilovar (N. m.) 47,0; 7 VerbiC (N m.) 47,1: 8. Celik (N. m.) 47,8; 9 Ko-privnik (N. m.) 48.3; 10. prof. 2i. bcrt (Krško) 50,6 Itd. Ženske: 1. Kužnik (Krško) 57,5; 2. Rebernlk (N m.) 84.9; ekipno: 1. Občinski sindikalni svet Novo mesto (Henčič, Pintar) 88,3; 2. ObSS Črnomelj (Inž.. Rozman. Svetič) 91,9; 3. ObSS Krško (Kreutz, prof. Žibret) 95,9. S. T Rudi Osterman — šahovski prvak Doleniske v Novem mestu Je bilo v nedeljo hltropotezno šahovsko prvenstvo Dolenjske, na katerem je sodelovalo 20 igralcev iz 4 klubov. Naslov je premočno osvojil mojstrski kandidat Rudi O.sterman Iz Kočevja, Novomeščan Tone Sporar pa Je bil drugi Na slovensko prvenstvo so se uvrstili Praznik in PcMlkoritnlk (oba Kočevje) ter dolenjski mojstrski kandidati, ki Imajo direkten vstop. Končni vrstni red: 1. Osterman (Koč.) 17,5, 2 Sporar (N. m.) 15. 3. do 4. Podkoritnik, Praznik (Oba Koč.) 14, 5. Skerlj (N m.) 13,5, 6. MI1I6 (N m.) 12,5, 7. Udir (N. m.) 12, 8. Petrlc (Met.) 11.5, 9. Adamič (Met.) 11, 10. Bjclano-vIč (N m.) 9,5 itd. J. UDIR Baje in Planinčeva Na smučiščih v okolici Poloma na Gorjancih je bilo prejšnji teden občinsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu za pionirje in pionirke iz krSke občine Tekmovanja se Je udeležilo 67 tekmovalcev. Novo zapadli sneg Je sicer povzročal težave, vendar so organizatorji kljub temu tekmovanje izvedli odlično. Rezultati: pionirji — 1. Baje (Brestanica) 48,2, 2. Longo (Krško) 50,0; 3. Golte« (Kostanjevica) 50,5; 4. Levičar (Krško) 52,0; 5. Mavsar (Krško) 52,3; 6. Cu-ber (Brestanica) 56,6 itd. Pionirke: 1. Planine (Krško) 34,2; 2. Cižmck (Senovo) 35,5; 3. SlmončiC (Senovo) 39,5; 4. Drnač Senovo) 48,0; 5. Preskar (Krško) 64,6; 6. Kupina (Senovo) 66,7 itd. Ekipno: pionirji — 1. Krško, 2. Senovo, 3. Brestanica, 4. Kostanjevica, 5. Leskovec; pionirke — Senovo, 2. Krško. L. HARTMAN pričeli že čez kakšen teden v Domu telesne kultvu-e. Tekmovanje bo obsegalo naslednje panoge; odbojko, kegljanje, streljanje z zračno puško, namizni tenis in šah. Razpis za te igre bo v kratkem poslan na vse sindikalne podružnice, tako da bodo do 5. marca že imeli prijave zbrane. Po končanih prijavah bo ObZTK sklical sejo, na kateri bodo sodelovali zastopniki vseh prijavljenih sindikalnih podružnic. Odbor ObZTK je razpravljal tudi o možnostih organiziran j a delavskih športnih iger po sistemu lig. S tem bi dosegli večjo pripravljenost ekip in rednejši potek tekmovanja. Izognili se bodo dosedanji pralssi, ki ni bila ravno najboljša. Ker želijo napraviti red, bodo morale prijavljale dupe plačati določen dinarsW znesek (varščino), s katero bodo preprečili neupravičeno izostanaje od tekmovanj. A. ARKO Najdlje skočil Bojan Mule v nedeljo, 22. februarja, Je bilo v Dol^ vasi pri Kočevju tekmovanje v smučarskih skokih na 35-metrski skakalnici. Najboljši Je bil Bojan Mule iz Dolge vasi. Rezultati: 1. Bojan Mule (Dolga vas) — 33, 32 in 37 m; 2. Rajko Žagar (Dolga vas) — 27, 28, 30; 3. Milan Janež (Uvold) 26, 27 in 29 itd. Nastopilo Je 12 mladih skakalcev iz Ribnice, Ra-kitnice, Salke vasi, Livolda in Dolge vasi. Najboljši trije so prejeli praktične nagrade. Gledalcev Je bilo okoli 500. J. PRIMC Somrak še vedno najboljši! Preteklo nedeljo je novomeški namiznoteniški klub organiziral turnir deseterice namlznoteniških Igralcev iz novomeške občine Vsa srečanja so bila zanimiva in napeta. Brez večjih težav je ponovno zmagal Marjan Somrak, ki Je porazil vse svoje nasprotnike z 2:0. Res je, da prihaja mlada in nadarjena generacija namlznoteniških igralcev, vendar odličnemu Somraku še vedno niso kos. Končni vrstni red: 1. Somrak (18:0), 2. Uhl (16:14), 3. Žabkar (15:5), 4 Berger (14:7), 5. l'ezclj (11:9), 6 KovačiC (9:10), 7. Jev-šek (5:15), 8 Doboši (5:15), 9. Bartolj (4:18) m 10 Švent (2:17) Ob tej priložnosti so imeli namiznoteniški igralci tudi občni zbor. Za predsednika so ponovno izvolili Bogdana Iličina. P. UHL Prvo mesto za Luknjo Končan Je prvi del zimske no-vomeške občinske kegljaške lige. v kateri je brez poraza osvojila prvo mesto ekipa Luknje V odločilnem srečanju je ekipa Luknje porazila železničarja in tako zasluženo osvojila prvo mesto Rezultati: 6 In 7 kola — Gozdar — Pionir 292:373. Luknja — Železničar 434 422, Pionir — Luknja 441:469. Železničar — Krka 513:461, Iskra — Železničar 366:376 in Krka — Iskra 430:401 Lestvica; # 1. Luknja 6 6 0 0 2713:2454 12 2. Železničar 6 5 0 1 2490:2201 10 3. Krka 6 4 0 2 2707:2557 8 4. Partizan 6 3 0 3 2506:2664 6 5. Iskra 6 2 0 4 2546 2547 4 6. Pionir 6 1 0 5 2615:2621 2 7. CJozdar 6 0 0 6 1709:2258 O Orientacijski pohod: Krško in Senovo V Potočah pri Krškem Je občinski odbor DPM Krško v okviru Jugoslovanskih pionirskih Iger priredil občinsko pionirsko prvenstvo v orientacijskem pohodu na smučeh. Na progi, dolgi 2 km. Je tekmovalo 87 pionirjev In pionirk oziroma 29 ekip Vse ekipe so se za tekmovanje dobro pripravile zato so bili rezultati precej izenačeni. Rezultati: pionirji — 1. Krško I (J. Mav.sar, Preskar, B. Mavsar) 2. Leskovec I (Stare, Turšič, Me. žič) 3. Senovo I (Kink, Oj.sterSek, Brinovec), 4. do 5 Krško II Stajner, L. Mavsar, Levičar) !n Senovo II (Kcrin, Rihter, Letenja) itd Pionirke: 1. Senovo (CIžmek, Siniončič, Radej), 2. Krško I (Pogačar, Planine, Zapančič), 3. Krško II (Novak, Preskar, Bablč) in 4. Krško III (Jesenko, Vodopi-vcc, Gradešak). L. HARTMAN PODROČNO SMUČARSKO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Dolenjska Val Gardena je zaživela v Črmošnjicah so zmagali Pucelj, Šonc, Novinec, Virant, VVachter, Turk, Švent, Serinijeva, Novinčeva, Sajetova, Blažičeva, Planinčeva in Dularjeva - Tekmovalo je več kot sto smučarjev iz štirih občin Sredi prejšnjega tedna je končno v Cimotojicah, dolenjski Val (3ardeni, zapadlo toliko snega, da so lahko priredili p>odročno prvenstvo osnovnih in srednjih šol za območja Dolenjske v slalomu In veleslalomu. Na žalost je v sredo med vso prireditvijo «iežilo, tako da so se 104 tekmovalci iz občin Črnomelj, Trebnje, Krško in Novo mesto borili s težko progo in vremenom. Vendar so t^anovalci, kot tudi prizadevni smučarski delavci novomeškega Roga vztrajali do konca in tekmovanje speljali brez spodrsljajev. Naj^lJ uspešni so bili učen ci iz novomeške občine, vendar tudi drugi niso zaostajali. Vse je odlikovala velika borbenost in vzdržljivost. Po končani prireditvi je ^rof. Jože Glonar trem prvouvršče-nim v vsaki kategoriji Izročil lična odličja. Rezultati: slalom — mlajše pionirke: 1. Serini (OS N. m.) 44,2, 2. Adamčič (OS N. m.) 47,2; mlajši pionirji: 1. Pucelj (OS N. m.) 47,2. 2. Turk (OS (Dol. Toplice) 48,0, 3. Marolt (OŠ N. m.) 51,0; starejše pionirke: 1. Novinec (OS Vavta vas) 72,0; starejši pionirji: 1. Sonc (OŠ N. m.) 32,7, 2. Cr-nič (OS Dol. Toplice) 33,3, 3. Durič (OS Smarjeta) 41.8, 4. Zupane (OS N. m.) 42,3, 5. Golob (OŠ Smarfeta) 44,9. 6. Lango (OS Krško) 45,0, 11. Umberger (Oš Veliki gaber) 60.0. itd. Mladinke: 1. Sr»e 31.4. 2. Lovko 42.0, 3. Krama-rič 43.8 (vse gimnazija Novo mesto); mladinci: 1. Novinec (sred. les. šola) 27,1, 2. Ku-šer (ESS) 28,0, 3. Bukovec (gimn ) 29,1, 9. Fabjan (poki. šola Cmomeli) 34.5 Itd. Clanl: 1. Virant (ESS) 26,6, 2. Sila (gimn.) 30,0. Veleslalom: clcibanke — 1 Blažič (OŠ Mirna) 29.8, 2. Se-benik (OS Semič) 29,9, 3. Silvester (OS Mirna) 30,0; ci cibani: 1. Wachter (OS N m.) 22,2, 2. Saie (OŠ N. m.) 23,7, 3. Oerln (OŠ Trebnje) 24.4, 4. Pucelj (OŠ N. m.) 24.9, 5. Kladnik (OŠ Mokrong) 25,0, 9. Rade (OŠ Črnomelj) 25.7, itd.; mlajše pionirke — 1. Serini (OS N. m.) 31,0, 2. Adamčič (OS N. m.) 37,0, 3. Dragman (OS Vavta vas) 51,2; mlajši pionirti: 1. Turk (OŠ Dol. Top-» lice) 31,0, 2. Pucelj (OŠ N. m.) 33,2, 3. Suln (OŠ N. m.) 34.4, 4. Peric (OŠ N. m.) 34,8, 5. Turk (OŠ Dol. Toplice) 36,8, 8. Ostanek (OS Trebnje) 39,0 itd.; starejše pionirke — 1 Planine (OS Krško) 52,0, 2. Novinec ((^ Vavta vas) 58,7. 3. Brulc (OŠ N. m.) 67,0, 3. Kr-hin (OŠ Trebnje) 72.0; starejši pionirji — 1. Sonc 'OŠ N. m.) 27,7, 2. Cemič (OŠ Dol. Toplice) 30,2, 3. Laneo (OS Krško 31,1. 4. Ba.ic (OŠ Krško) 33.2, 5. Golob (OŠ Smarjeta) 33,2, 6. Larkovič (OŠ Črnomelj). 16. Umberger (OS Veliki gaber) itd.; mlaiše mladinke — 1. Dular (OS Vavta vas) 38.7, 2. Hribar (OS Trebnje); mla'ši mladinci — 1-Švent (OS N. m.) 28,1, 2. Rab-zeli (SD Rog) 30,2, 3. Lah (OS Trebnie) 30,3, 4. Amoš (OS Dol. Toplice) 31.3, 5. Pen-ko (OS N. m.) 33.0 itd. SLAVKO DOKL PRVAKI IN NAJBOUSl - V zgornji vrsti od leve proti desni; MARJAN SONC (OS Novo mesto ) — prvak v slalomu in veleslalomu pri starejših pionirjih; VESNA SAJE (gimn N. m.) — prvakinja pri srednješolkah v slalomu; LUČKA SERINI (OS N m.) — prvakinja v slalomu In veleslp io Qu pn mlajših pionirkah; ALES WA-CHTER (OS N m.) — prvak v veleslalomu pri cicibanih SLIKA V SREDINI — od leve proti desni: najboljši srednješolci RUDI KUSER, JANEZ NOVINEC in ANDREJ BUKOVEC; Po belih strmL nah med številnimi vratcl, ki Jih Je postavil Novomeščan JOŽE TURK, so mladi tekmovalci morali pokazati precejšnjo spretnost in znanje (slika v sredini na desni). V SPODNJI VRSTI — MIRA BLA2IC (OS Mirna) — je prvakinja v veleslakwnu med dci-bankami; JANI LONGO (OS Krško) — je bil najboljši tekmovalec Iz krške občine; ANDREJ SVENT — (OS N. m.) — Je zmagovalec v -»ele. slalomu med mlajšimi mladinci in BORIS LARKOVIČ (OS Črnomelj) — Je bil najboljše uvrščeni Cmomaljec. r ' tf' ^ A i ^ J i i 1 lil k ^ i i i •t ' ■ SENOVO — Šolsko športno društvo Je v počastitev krajevnega praznika organiziralo hitropo. teznl turnir v šahu In turnir v namiznem tenisu. V šahu Je nastopilo 31 pionirjev, v namiznem tenisu pa 27. V šahu so blll najboljši Franc Kerin, Bojan Kurin-č;S, Barbara in Ema JevSnlk; v namiznem tenisu pa Pavle Kuniick In Blanka Božičnik. (J. Z.). Lučka dvakrat tretja! Na Zelenici Je bilo v nedeljo republiško prvenstvo za cicibane In pionirje v slalomu In veleslalomu. Nastopili so tudi najboljši dolenjski smučarji — cicibani in pionirji, ki so v zahtevni konkurenci odlično uspeli. Posebno se Je odrezala Lučka Scrlnl, ki Je osvojila dve tretji mesti, AleS Wa. chter z osmim mestom ter Marjan Sonc — ml. z dvajsetim mestom v slalomu. V nekaterih konkurencah Je na-stopilo tudi do 80 tekmovalcev, eato ■ Je uvrstitev Dolenjcev vredna toliko več. V nedeljo za Cankarjev memorial Športno društvo Šentjernej In Združenje borcev NOV Šentjernej bosta priredila v nedeljo, 1. marca, veleslalom za Cankarjev memorial na Javorovlcl nad Šentjernejem. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Nastopili bodo pionirji, mladinci in Clanl. Najboljši posamezniki bodo dobili kolajne, najboljše ekipe pa prehodne pokale. Iz Šentjerneja bo odpeljal avtobus ob 8. uri. Pokale 90 prispevali; občinsko združenje borcev NOV Novo mesto, osnovna šola »Martina Kotarjaa in združenje bor. cev NOV Šentjernej. ■ ŠENTJERNEJ — Prejšnji teden so imeli na osno\^ šoli »Martina Krpana« tekmovanje v veleslalomu to sankanju. Rezulta. ti — veleslalom: 1. VinSek, 2. Bogdan Prudič, 3. Ruden, 4. Bojan Prudič, 5. Santel itd. — sankanje — posamezno: 1. Kavšek, 2. Kos, 3. Kranjc itd.; dvojice: 1. Kosmač — Stefančič, 2. Pov-he — Simončii, 3. Gnibar — 2u. pan Itd. (J. K.). ■ KOČEVJE — Na šahovskem turnirju četrtokategomikov in brezkategomikov Je zmagal Franci Bartolome; sledijo mu Zdrav-ko Vončina, Mirko Skof. Borut Bojo, Bogdan Boje, Dušan Miku-lič Itd. Četrto kategorijo je doseglo kar 9 tekmovalcev. In sicer: Prand Bartolome. Zdravko Vončina, Borut In Bogdan Boje. Dušan Mikulič. Tone Tramte^ Darko Šolala. Ema Novak In Fr;da Novnk Nn turnirju je sodelovalo 22 Igralcev. I. S. Od tu in tam ■ KOČEVJE — Šolsko športno društvo na kočevski gimnaziji nadaljuje spomladansko medraz-redno tekmovanje v košarki za moške oddelke. V šestem kolu so blll dos^5eni nasledAjd rezultati: III. b — III. b 14:68, II. b — IV. a 23:45, IVb — Il.a 48:50. Po šestem kolu je vrstni red nasled. nji: m. a 12 točk, IV a 10, IV b 6, II. b 4, 11. a in I b 2 točki. Ko bo tekmovanje končano, bodo pričele medrazredno tekmovanje tudi dij£ikinje. (A. A.) ■ NOVO MESTO — Na občnem zboru novomeškega košar, karskega kluba so igralci ugotovili, da bo igrišče potrebno obsežnih popravil: asfaJt bodo mo. rali pokriti z zaporno plastjo, namestiti bo treba nove koše in kupiti precej rekvizitov.. Klub nima dovolj žog, manjka pa tudi opreme, zlasti copat in dresov. Za uspešno delo bodo košarkarji le. tos potrebovali precej več denarja kot prejšnja leta, še po^bej, če bodo hoteli vzgajati tudi pionirsko in mladinsko vrsto. (J. S.) ■ KRMEU — Na hitrop^tez-nem dvokrožnem turnirju je v nedeljo, 15. februarja, med 6 ude. leženci zonagal Rudi Prosenik s 7 točkami, sledijo: Markovič 6,5, Debelak 6, Žitnik 5,5, Kos 5 itd. (B. D.) ■ BREGANA — V prijateljski nogometni tekmi so Brežičani doživeli s tamkajšnjo ekipo poraz s 7:2. (V. P.) ■ LESKOVEC PRI KRŠKEM — V nedeljo, 15. februarja, je . bilo končano prvenstvo Leskovca v namiznem tenisu za letošnje leto. Igralo je 20 igralcev. Precej truda Je prizadejal izkušenejšim tekmovalcem 14.1etnl Franc Veli-čič, ki se je tudi dobro uvrstil. Končni vrstni red: 1. Franc Dr-nač, 2. Jože Arh, 3. Franc Sve-tec, 4. Zdravko Plut, 5. Jože Ve-ličevič, 6. Jože Pacek itd. (A. S.) ■ ŠENTJERNEJ — V nedeljo bodo meddruštvene skakalne tekme na 30-metrski skakalnici na Javorici. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri. (A. B.) ■ KRŠKO — Republiški odbor AMZ Slovenije je na svoji seji 23. januarja razpravljal o gradnji tehničnih baz AMZS na področju Slovenije. Med 10 pred. videnimi bazami je tudi predlog za novo gradnjo na Drnovem. Baza bi služila za potrebe. Spodnjega Posavja in severovzhodne Dolenjske. (L. H.). ■ SEVNICA — Na rednem hi-tropoteznem šahovskem turnirju za mesec februar Je zmagal Jože Maurer z 9 točkami, sledi Cvim 5 itd. (J. M.). ■ BREŽICE — Na Čatežu Je bilo v sredo, 18. februarja, prvenstvo gimnazije v veleslalomu, hkrati pa tudi izbirno tekmovanje za udeležbo na republiškem prvenstvu. Izid: 1. B. Dcgleria 43,6, 2. M. Degleria 43,7, 3. Žbon-tar 44,0, 4 J. Ogorevc 44,3 itd. (B. G.). ■ LOKA PRI ČRNOMLJU — Pred kratkim je bila povratna tekma v hokeju na travi med ekipama Loke A In B Zmagala je druga ekipa z rezultatom 10:8. Najboljše sta Igrala D. Stepan In A. Mavrin. (J. B.). ■ BREŽICE — Brežiški šahisti so gostovali v Bregani in s tamkajšnjimi igraloi igrali 55. (V. P.). ■ NOVO MESTO - Na hitro-poteznem šahovskem turnirju za sestavo reprezentance, ki bo sodelovala v Domžalah na ekipnem prvenstvu slovenskih mest, je med 13 udeleženci zmagal prof Penko z 9 točkami, sledijo: Sčap 8. Mili« 7,5, Skerlj in Istenlč 7, Udir, M. Plcek in Mladineo 6,5 itd. (J. U.). ■ ŠENTJERNEJ — Mladi šent-jemejškl smučarski skakalci so pred dnevi tekmovaU v Ihanu na 45jnetrski skakalnici. Dosegli so naslednje rezultate: mlalši mladino! — Bojan Prudič (30 m 31 m), starejši mladinci — Štefan VlnSek (30, 30 m), Jože Šinkovec (30,5, 32,5 m), Janez Selak (33,5, 34). Dobro se je odrezal tudi Mi-renčan Tomaž Plazar, ki je ^o-611 33 In 34 m. (A. B.). ■ SEVNICA — Občinski sindl. kalni svet Sevnica bo priredil v nedeljo, 1. marca, meiiobčlnsko tekmovanje v dalomu za Albertov memorial. Zbor tekmovalcev bo ob 9. uri zjutraj v Tončkovem domu na Lisci, prijave pa bodo sprejemali do petka, 27. februarja. Letos bo verjetno nastopilo Se več tekmoval(5ev kot lani na Gorjancih. (L. H.). ■ NOVO MESTO — V petem to šestem kolu Sahov^ega prven. stva Novega mesta so bili doseženi naslednji rezultati: IsteniS — Vene 1:0, HorvatiC — Petkovi® 0:1, Jenko — Snorar 0:1, MlHč —-Skerlj remi, Udir — Mladineo 1:0, Penko — B'elanovlč 1:0, Adam'č — Sit«r odloženo, Skelj — Udir 1:0. Mladineo — Penko oreklTileno, Pofkovič — Jonko 1:0 in Vene — Ilrovatič 0:1. Vrstni red no nepopolnem šestem kolin 1. Skerlj 5, 2 P^nVo 4,5 (1), 3, Petkovič 4 (1). 4 T'rttr 3, 5. Sporar 2.5 (2), 6. In 7 Adamič ia Istenlč 2 (2) itd. (J. U.). DRUGJESEJEZGOIAJ) Ob trojčkih: skrb namesto veselja ■ Ko je štiridesetletna Kadira Brčaninović iz Gornjih 2ivinic pred dnevi rodila v porodnišnici splošne bolnišnice v Tuzli trojčke, je namesto veselja zajokala: »Kako bom živela zdaj Se s temi tremi, ko jih imam doma že sedem...« Jok ni bil neutemeljen: devetčlanska družina Brčaninović je že zdaj bolj životarila. Oče je pomožni delavec in zasluži na mesec 400 dinarjev. — Vse tri deklice (težke so bile 1,9 kg in dve po 2,2 kg) so zdaj v irikubatorju in bodo zanje še kakih 7 tednov skrbeli v porodnišnici. Ljudje p« so ob rojstvu trojčic pokazali pripravljenost za pomoč: uredništvu lista FRONT SLOBODE v Tuzli so začeli pošiljati denar za revno družino, kolektiv Tržnice in hladilnice je poslal domov precej živil, uredništvo lokalnega lista pa je dobilo od uredništva »ARENE« iz Zagreba zagotovilo, da bodo iz sklada solidarnosti pomagali veliki družini. »FRONT SLOBODE«, Tuzla — 28. 1. 1970 Lovci proti traktoristom ■ v teh zimskih dneh, ko sneg pokriva njive, traktoristi nimajo dela. Kaže, da tudi lovci iz Cme Bare te dni niso imeli pravega plena, pa so se spomnili, da bi se pomferili s traktoristi v nogometu. Ta, ki bi izgubil tekmo, bi moral plačati gostijo obema ekipama. Po dogovoru so izobesili v kraju več plakatov, ki so rabili na tekmo. Na teren »Hajduka Stanka« je prišlo na dan tekme več ljudi, kakor jih je bilo tam kdaj prej. Srečanje so ob bučnem navijanju dc«načinov dobili lovci z rezultatom 3:1. (Objavljamo karikaturo, ki je vabila na nevsakdanje zimsko nogometno srečanje lovcev in traktoristov iz Cme Bare.) »GLAS PODRINJA«, Sabac — 12. 2. 1970 Povprečje v Srbiji: 6000 izvodov Predsedstvo republiške konference SZDL Srbije je 14. januarja razpravljajo o družbenem položaju in vlogi listov ter radijskih postaj v občinah. Po gradivu, objavljenem v letoSnji 10. številki NASE STAMPE, povzemamo, da izhaja na področju SR Sirt>ije nekaj nad 30 občinskih in medobčinskih gkasil SZDL; tretjina listov iahaja v SAP Vojvodini, na Kosovem pa samo eden. Njihovo število se zadnjih 5 let m jsnatno povečalo. Večdna jih izhaja tedensko, manjše število 15-dnevno ali mesečno. Naklada listx>v je ras^lič-na in se sviče od 2 do 13 tisoč izvodov. Povprečna naklada medobčiikskih glasil SZDL v Srbiji aaiaša približno 6000 izvodov in pri večini listov zadnja leta ni ne več> ne man^jša. PET NEVERJETNIH. TODA RESNIČNIH ZGODB JOŽETA MORETTIJA Po vojni: petkrat na robu groba Novomeščan Jože Moretti, aktivna oficir JLA, je v zadnjih 25 letih petkrat stal z eno nogo v grobu: njegove neverjetne, toda resnične zgodbe so se začele leta 1947, nadaljevale pa v 1948, 1950, 1958 in 1969 letu. Ob zadnjem obisku pri starših v Novem mestu smo* se z njim srečali, iz klepetanja in obujanja spominov pa so nastali spodnji zapiski, ki bodo prav gotovo zanimali mnoge bralce našega tednika. Konj, ki ni znai brati »Konec 1947 je naša vojaška enota vadila pri Puli. Istra je bila tedaj še razdeljena na coni A in B. S prijateljem Petrovičem sva nekega popoldneva jezdila ob razmejitveni črti. Bilo je to minsko polje, ki so ga Italijani in Nemci postavili med zadnjo vojno. 200 metrov širok pas je bil posejan z minami, ki so se vrstile vsake tri do šest niet-rov. Na nevarnost je opozarjal napis v treh jezikih. Moj konij ni znal brati: kot bi ga nekaj pičilo, se je nenadoma p>ognal naravnost proti minskemu polju. Z obupnimi poskusi sem ga hotel zaustaviti, konj pa je odpe-ketad na drugo stran! Nič se ni zgodilo! Oddahnil sem se in imel sem občutftk, da sem se drugič rodil: v daljavi so angleški okupacij^i vojaki kričali in mahali z rokami, kot da bi me hoteli opozoriti. Konj se je ustavil, toda treba se je bilo vrniti na naše ozemlje. Edina pot je peljala sredi min: srečno sva prišla tudi na drugo stran. Zares je bilo veliko naključje, da je imel konj izvrsten nos za nevarnost, kajti nekaj dni kasneje se- je eden naših vojakov smrtno ponesrečil, ko je odstranjeval mine. Svinčena toča iz brzostrelke Februarska zima 1948 me je zatekla v Uirski Bistrici. Ob stari jugoslovansko-itali-j'anskl meji je bilo iz obeh vojn kup utrdb, karavel, žičnih ovir in min. Vojaška komanda je zato zadolžila dve skupini, ki naj bi odstranili vse, kar bi lahko povzročilo nesrečo. Skopaj s tremi vojaki sem se odpeljal na Reko od tam pa smo jo peš miahnili proti Ra- aA voAil om ♦ uvdžei «POIV/IACig lOOERNE BARV VZORpI «NOVA PdŠlLJKA f HOVEg MESTU. IBSKEn.nsni' KnHTfSBHJEH; keku. Z drugo skupino, ki je šla z obratne smeri, naj bi se po 10 dneh srečali sredi poti. Kljub visokemu snegu smo že prvi dan lepo napredovala. Zvečer smo si v stari ka-ravli napravili ležišča, v sodu, ki smo ga tam našli, pa smo zakurili. Zdelo se mi je, da nosi veter, ki je zamolklo tulil v tr- težko ranili. Mandič je izdihnil. Ostalo pa je vprašanje, zakaj vse je to storil. Pozneje smo ugotovili, da je bil 1941 partizan, potem pa je ušel k četnikom. VOjVii urad ni dovolj preveril njegov^a nekdanja početja, do spodrsljaja 1» je prišlo tem lažje, ker je v tistem kraju veliko ljudi z enakim priimkom. Miner naredi napako samo enkrat Dve leti pozneje sem bil predavatelj predvojaške vzgoje na nekaterih beograjijkih Podpolkovnik JLA, Novomeščan Jože Moretti z ženo Olgo (Foto: S. Doki) dem mraku, skrivnostne glasove. Zloveščo tišino je prekinilo streljanje iz brzostrelke: pripravil sem se na vse. So nas morda napadli križarji? Spet je tišina prekrila noč, hip nato pa sem zvedel da je moj vOjTak Mandič streljal na volkove. Tako je trdil tudi Mandičev spremljevalec. Verjel sem jima, čeprav se mi je streljanje zdelo čudno. Po večerji smo si razdelili stražo in legli. Vsak naj bi bedel po dve url. Kuhala me je vročina, eato se mi je zdelo, da ogenj meče po stenah vedno bolj groojljive podobe. Vojaka sta ležala skupaj, jaz pa pri oknu. Z odejo sem se pokril čez glavo, pištolo pa sem imel pri roki. Približno ob treh zjutraj sem napol v snu zaslišal po zmrznjenem snegu pritajene korake. Ko sem se ix)dza-vestno obrnil, je oglušujoč pok napolnil majhno sobo karavle. V levi nogi me je strahotno zapeklo. Roka, ki je segla po pištoli, je segla v prazno. Le kdo mi je odnesel orožje? Dvig[nil sem se in zagledal bežečega Mandiča, ki je kričal: »Nikar ne bežite, stojte!« To je bila njegova prevara. Ko sem se priplazil do praga karavle, se je name iz Mandičeve bcMstrel-ke vsuila svinčena toča. Izstrelil je vs® naboje iz brzostrelke, zadel pa me ni niti enkrat! S pomočjo dveh vojakov sem po večumi naporni hoji prišel do gozdarske hiše, od tu pa so me uro nato odnesli v dolino k zdravniku. Bil sem že močno izčrpan. Za vojakom Mandlčem je takrat izginila vsaka sled. Vedeli smo semo, da beži v notranjost. Kam? Verjetno h križarjem. Sedem dni so ga zasledovali, i>reden ga je našla mi-ličniška patrulja v bližini Delnic na Hrvaškem. Kar dvesto nabojev je izstrelil, preden so ga zasledovalci, ki so ga po£ivadi k predaji, fakultetah. Nekega dne sem se s številno skupino slušateljev odpravil na donavski otok Ado OiganUjo. Studentom sem razkazoval praktično uporabo protitankovske mine TMD. Mina deluje na pritisk: ko pritisnemo s težo 80 kg, leseno ogrodje poči in udarna igla se sproži. Mino sem držal v roki, obrnjena je bila pravilno: pripovedovanje pa me je tako zaneslo, da sem v odprtino mine vtaknil vžigalnik. Mina je nenadoma postala nevarna, na pritisk bi lahko počila! Počasi sem jo obračal, da bi jo bolje pokazal še z druge strani. Ko sem jo obrnil, sem zaslišal udarec; 8 kg težko razstrelivo je pritisnilo na iglo in ta je udarila... Prebledel sem, dih mi je zastal, hladnokrvnost pa sem vseeno obdržal in mino počasi položil na tla. Ne vem, če so študentje sploh ugotovili v kakšni nevarnosti smo bili. Toda izraz mojega preplašenega obraza jim je takrat povedal vse! Zaradi mladostne neizkušenosti — star sem bil nekaj več kot 20 let — sem napravil neodpustljl-vo napako, ki jo človek takega poklica običajno naredi enkrat samkrat. Ko smo kasneje mino p>re-gledali, smo ugotovili, da je igla sicer sprožila, toda nora sreča mi pomagala, vžigalnik je zatajil! Vse električne zvezde tega sveta Naše inženirske enote so v 1958 pomagale pri gradnji Ibarske magistrale pri vasi Dudovlca. Ko smo prišli v vas, je lil kot iz Škafa, zato smo sd hoteli čimprej postaviti šotore. Breiz elektrike kajpak nI šlo: električar je v moj šotor tok sicer napeljal, a žarnica je bila malo previsoko. Pred spanjem sem hotel prebrati časopl;?, zato sem žarnico večkrat potegnil navzdol. ni pa šlo nikamor. Žica je bila nekje zataknjena. Stopil sem iz šotora In v temi vlekel z rokami po električnem kablu, da bi našel mesto, kjer se je žica zataknila. Nenadoma se je za-bliskalo, moje roke so postale zelenordeče. Zakričati sem hotel na vso moč, vendar iz grla ni bi lo glasu. Videl sem vse električne zvezde tega sveta in še enkrat potegnil: kabel se je odtrgal! Vrglo me jte med deske. Čeprav so bile roke osmojene, sem bil rešen. Razen živčnega pretresa mi »električne zvezde« niso pustile drugih posledic. Na sedežu št. 250 -kolo vagona v beograjski vojaški šoli si dvakrat na mesec vzamem prosto, da obiščem družino v Karlovcu. Tudi v soboto, 25. oktobra lani, sem si kupil žeiessniško karto za vlak. Računal sem, da se bom odpeljal iz Beograda ob 11.55, toda to so bili računi brez krčmarja: zamudil sem in se odpeljal z »Ju-goslavija-ekspresom«, ki je imel odhod slabi dve uri pozneje. Čeprav je bil vlak poln, sem našel prostor v š^car-skih vagonih, takoj za lokomotivo. Sest nas je bilo v kui>eju: dva moška, poldrugo leto star otrok ter mati z 10-letnim sinom. Proti večeru so potniki postali lačni; izvlekli so svoje popotne torbe in začeli jesti. Skozi okno sem videl osvetljeno železniško postajo v Novi Gradiški. Tal^at sem se odpravil v jedilni vagon, ki je bil nekaj vagonov za nami. Vlak Je drvel v noč s hitrostjo več kot 100 km na uro; ix)časi sem se prebijal skozi vagone. Po treh ali Štirih minutah sem prišel do jedilnega vagona: naročil sem čaj in ga tudi takoj dobil. Ko sem spil prvi potoek, je silovite, zj^rmelo, zabliskalo se je, nato pa je vse utihnilo. Iz presimljive tišine sta nekaj trenutkov pozneje za stokali dve ranjeni ženski Ogenj je bruhnil iz prevr njene peči in zanetil požar Luč na srečo ni ugasnila, ta ko da smo lahko pomagali ponesrečetnim na noge. Stopil sem iz prevmjene-ga vagona in šel proti lokomotivi: pretresl)>ivi kriki so mi parali srce. V temi sem se spKJtaknil ob neko gmoto; ko sata mimo prišla dva delavca iz bližnje tovarne znosili in posvetila z lučjo, sem videl na tleh mrtvo žcsasko. Pogled na razmesarjeno truplo Je bil pretresljiv. Naš vlak se je zaletel v tovorni vlak, ki je vozil koruzo. Prvi vagoni so bili pre-vrnjeni in v medli svetlobi, ki so jo dajale« luči delavcev, so se slikale pošastne podobe: iz raztresene koruze sta moleli in opletali dve roki. Previdno sem potegnil — M je eden Izmed obeh moških iz našega kupeja. Nato sem potegnil Iz koruze še otroka in čez nekaj časa Se drugega moškega. Ko sem se čez nekaj dni vračal v Beograd, sem v Novi Gradiški na slepem tiru zagledal razbitine trčenih vagonov. Poiskal sem sedež ši. 250 v vagonu, s katerim sem se odpeljal iz Beograda. Tam, kjer sem sedel, preden sem odšel popit čaj, je zijala velika odprtina: naredilo jo je odtrgano kolo vagona. Odtrgana so bila tudi vsa okna. Če bi takrat obsedel v kupeju, bi mi bržkone odtrgalo ivoge in roke. Po srečnem naključju pa sem v silovitem trčenju — 10 luUdi Je bilo mrtvih, več kot 40 pa ranjenih — ostal nepoškodovan.« Pogovor zapisal: SLAVKO DOKL z pti iz Sevnice bo skrbela stara mati. Samo: kako dolgo? (Foto: Legan) TRAGEDIJA IVAČIČEVE DRUŽINE IZ SEVNICE ili in Rajko nič ne jokata? in Rajku iz Sevnice je najprej ohromel oče, nato pa umrla mati Ostala jima je le 76-letna babica in sočustvovanje ljudi ,,-kirb za družino je mati, vendar ji ni da bi svoja otro-„(vila do kmha. Bree jo je pobrala huda ki je piustUa Raj-ter 76-letno Katarino same na mene pokopali! Za-P usoda tako neusmi- ljeno poigrala z nami? Kaj smo hudega naredili?« je ponavljala starka in stiskala k sebi fanta, ne da bi jima mogla nuditi kaj več kot negotovo prihodnost. »Ta kuhinja soba in veža, to je vse, kar imamo, ko bi imeli vsaj* svojce, ki bi otrokom pomagali v stiski,« so govorile njene drobne oči. Družina se je nenadoma znašla z edinim dohodkom, s 310 dinarji mesečne pokojnine, ki jo na srečo dobiva stara mati .Za očeta Viktorja so ob smrti žene resda poslali denarno pomoč, nihče pa ne ve, kako bo vnaprej, koliko bo družina dobivala od njegove skromne invalidnine. Sevnico je že ganila usoda uboge družine. Ob smrti je pomagala Mizarska zadruga in socialna služba, za sošolca Rajka in Viljema ki hodita v drugi in sedmi razred, so zbirali v sevniški osnovni šoli. Dolgo so preštevali denarje, ki so jih otroške roke darovale od vsega srca ... Toda Ivačičevima fantoma ne zadostuje enkratna pomoč. Nebogljena sta, ne zavedata se še povsem, kakšna netireča ju je doletela. M. L. Nič Z razpravo Na nedavni konferenci ZšAM Kočevje je med raz-pravo delovni predsednik nekoga pozval: — Tovariš Boštjančič, če se ne motim, bi tudi vi radi nekaj pripomnili. — Ne, je odgovoril vprašani, njegov sosed pa je pojasnil: — Ne bo. Ga želodec boli! Usodna pomota 19. februarja na novomeškem rotovšu: — Kje pa je, prosim, KRIMINALNI zavod? — Rekli so, da je tukaj, na številki... — Ahh, kar v novo stavbo pojdite, nato pa po stopnicah gor do... In čez nekaj minut je stranka trkala na vrata KOMUNALNEGA zavoda za zaposlovanje.' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ . ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odslej: avto-zidarji Novomeški PIONIR nikakor ne more dobiti dovolj vajencev za zidarsko, tesarsko in podobne stroke. Vsako leto razpišejo po 150 prostih mest, dobijo pa 20 ali 30 prijav. Nasprotno pa imajo v mehanični delavnici po 25 prostih vajenskih mest, prijav pa dobijo dvakrat aH trikrat več, V podjetju so sklenili, da bodo odslej v razpise zapisali, da iščejo »avtozidarje«. Bo novi naslov privabil mladino? Zdajšnje navdušenje za avtomehanike to skoraj potrjuje. Kako je z nakladami največjih dnevnikov v Jugoslaviji? ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ J \ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pri zbiranju oglasov, raznih reklam, čestitk in drugih obvestil (da jie to sila nehvaležen p>osel, dobro vemo!) naletijo predstavniki našega lista dostikrait na take-le odgovore: »Kaj bomo dajali reklamo vam, saj nimate nobene naklade! Od onegale lista pa so bili prejšnji teden pri nas in so rekli^ da imajo pol milijona iavodov vsak dan!« Z lažjo ne prideš daleč. i nesreča, kakršno je preživel podpolkovnik Moretti pri Novi Gradiški Vedno znova slišimo take pripombe tudi v naših podjetjih, ustanovah in forumih. Zato smo se odločili, da vam v današnji številki predstavimo uradne naklade 23 dnevnih časnikov v Jiigo-slaviji. Podatke je objavilo Poslovno združenje časopisnih podjetij in ustanov v časopisu »NASA ŠTAMPA, glasilu Zveze novinarjiev Jiigo-slavije v št. 169 lani oktobra, zajemamo pa stanje v septembru 1969. Pred pol leta so imeli nekateri največji naši dnevni časniki naslednje naklade: Večemje novosti Politika Vijesnik Politika ekspres Večernji list Borba Delo Sportske novosti Oslobodjenje Sport Večer (Maribor) Ljublj. dnevnik 363.819 261.589 105.043 131627 97.077 44.513 81.386 99.087 58.957 72.722 50.450 37.687 Slobodna Dalmacija 40.996 Magyar szo 32.513 Nova Makedonija 28.033 Večemje novine 30.681 Dnevnik 23-300 Novi list (Rijeka) 27.426 Rilindjija 9.930 Privredni pregled 11.340 Večer (Skopije) 8.285 Glas Slavonije 8.500 La voce del popolo 3.634 SEDEM 2ENIN0V S težavo sem gazil sneg, ob meni pa je stopicala moja mala psička. Bila je črna, le na trebuščku je bila bela od snega. Ta zvesta živalca nd vedela, da me spremlja zadnjikrat v svojem življenju, č^rav ni bila še niti leto stara. Ves čas sem mislil nanjo in delil z njo skromno malico. Imel sem jo rad, saj mi je bila zvesta, kot more biti zvest le pes. In kot je narava vsa živa bitja obdarila z nagonom po združevanju, tudi moji psički ni prizanesla. Kmalu so prišli za mojo psičke ženitveni dnevi, 2same pa nekakšna notranja napetost, ki se je stopnjevala v onemoglo jezo. V nekaj dneh je bil sneg okrog hiš in na dvorišču steptan in ponesnažen od psov. Kamor sem se ozrl, sem zagledal pasjo glavo. To me je dražilo. Cemu toliko pasjega direndaja? Sklenil sem, da bom temu naredil konec. Psička mora od hiše. Ponujal sem jo na vse strani, toda nihče je ni maral, ker je bila psica in ne Nihče ni maral v hišo sprejeti pasje zal^e, ki bi jo prinesla s sabo. Tudi jaz je v svoji hiši nisem mogel imeti. Na prigovarjanje svojcev sem se nerad odločil, da se je iznebim. Hotel sem jo odnesti nekam daleč prc^, toda vedel sem, da bi se vrnila ali pa bi jo preganjali in bi stradala. Najboljša rešitev se mi je zdel milostni strel v glavo. Pripeljal sem jo že v bližino gozda. Takrat je prišel mimo lovec. Prosil sem ga: »Ivan, ustreli mi psioo.« »Bom,« je rekel mamo. Nave^ sem psičko na vrvico in mu jo izročil. Ivan je vrvico prijel in rekel: »Torej misliš resno?« »Da,« sem komaj izdavil, če bi tedaj Ivan le malo okleval, bi hlastno zagrabil vrvico in moja mala psička bi še živela. Toda vse okrog naju je bilo tiho in molčal je tudi lovec Ivan. Tedaj je ix)čilo. Strel med živahne črne očke, med očke, ki so sledile vsakemu mojemu gibu, je bil pošasten. Nehote sem zatisnil ušesa, da ne bi slišal cviljenja, toda ni bilo potrebno. Strel je bil natančen, kot sem prosil Ivana. čutil sem olajšanje. Vzel sem lopato in hitro zakopal psičko. »Tako,« sem si mislil, ko sem končal, »ne bo pri 1^ pasje zalege in okrog hiše in po dvorišču bo sneg čist. Kaj bi s to pasjo svoj atjo okrog voglov?« sem si dopovedoval. . , čeprav sem mislil, da sem stonl prav, sem mi je dejanje bridko maščevalo. Sedem noči nisem mimo spal, dokler ni zapadel nov sneg. Komaj sem povečerja! in hotel leči, me je zdramil nekakšen hmp pred hišo. Kaj je to? Kdo priha,ja? Hip nato pa se je v zboru oglasilo besno pasje lajanje in tuljenje, ki se je razlegalo od vseh strani. Vsa družina je onemela. Nepremično smo poslušali pasje tuljenje, od-govora na to pa ni veded nihče. Stopil sem ven in se trudil, da bi razgnaJ i)^jo zalego, toda ni nič zaleglo. Noč je minila brez sx>anja. Tuljenje in lajanje, ki je spominjalo na jok, se je razlegalo v noč vse do jutra. ^ • * Drugi dan sem opazil, da vodijo pasji sledtm po proti grobu moje psičke, šel sem po tej sledi in prišel do drevesa, kjer je lovec Ivan opravil svojo nalogo. Pod drevesom je sedel lep, mlad pes in se zazrl vame. Sel sem mimo dalje, toda le še nekaj korakov. Zagl^al sem pre tresljiv prizor. Tam, kjer je bil grob moje male čme psičke, je sedaj šest mladih psov zrlo v čmo gmoto na kupu prsti. Spreletel me je srh, ko sem videl, da so jo izkopali. Za trenutek sem okamenel. Nisem mogel verjeti, da je to res in mnogo bi bil dal, da ne bi bilo res. Zaklel sem se, da nikoli več ne bom imel doma psice, kajti iz očd njenih sedmih ženinov nisem bral maščevanja, temveč pomilovanje. Kot da so mi s tuljenjem očitali: »To je tvoja hvaležnost za njeno zvestobo...« Njihovo tuljenje je trajalo še kakšnih s^em dni in šele sneg, ki je ponovno zapadel, je omilil žalovanje in zakril sledove. (Honorar 100 din) JOŽE MAGOLIČ »No, poslušajte vi — ali je to kak nov krajevni izredni samoprispevek?« : X t ♦ t t t ♦ t t X ♦ X X ♦ ♦ ♦ '♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦, ♦ ♦ Izključitev pod »razno« Za sejo delovne skupnosti sta bili na dnevnem redu samo dve točki: poročilo o inventurnem popisu in razno. Pri točki »razno« se le dvignil direktor m predlagal izključitev delavke zaradi prekrška, ki go le napravila Prisotni so poslušali in več kot polovica glasovalo za direktorjev predlog Nihče ni zahteval dodatnih poiasnil Delavka le morda res zaslužila izključitev iz kolektiva, toda morali bi io vsai zaslišali Iz delovne organiza-2ijo so jo odstranili brez postopka Tako se ne dela. razen tega pa ie ukrepanje »po domače« ie marsikatero podjetje veljalo lepe denarce Kot da bi bilo tako teSko stopiti k strokovmakv po nasvetu/ Celo plačati ga ne bt bilo treba, če hi se obrnili na tlužbo pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Ne more si vsak po svoje kroiiti zakonov in nevednost še ni opraviči lo Za napačne postopke. J TEPPEV IZ BREŽIŠKE POROnivllŠNICE Pretekli teden so y brežiški porodnišnici rodile: Alojzija PerniSek iz Loke — Marjana, Ana GajaM iz Male Doline — deklico, Antonija Nai;li^ iz Loke — Andrejko, Tere. rija Račič iz Dmovega — Terezijo. Marija BudW iz Podgrai^nega — Alijano. ložica Kosom it Scrv-nlce — Romana m Ols* Mrakl? iz Sentlenarta — Roberta — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se* ponesrečili In Iskali pomoči v brežiški bol nlšnici: Jože (iermšek, dijak iz Zg. Po-hance. si ]e pri smučanju poSko doval obraz: Franc Haring, upokojenec iz Zakota, )e padel s hleva in si poškodoval hrbtenico RADIO BREZICE PETEK n. FEBRUARJA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila; 18 10—18.35 — Nove plo Sče RTB obvestila in reklame; 18.35—19 30 - Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. NEOEIJA 1. MARCA; 11.00 -Domače zanimivosti — Komentar ■ seje občinske »kuprSčine Brežice . — Vlado DertiC. Razdrobi ieno go stinstvo In poslovno povezovanje na Dodročhi turizma v občini Brežice — Za naše kmetovalce' dr Anton Hudopisk — Kako uspešno vzrejamo piščance in Anton Kruš nlk; Hortikultumi nasveti za me sec marec — Zabava vas ansambel Veseli hmeljarji — S seje občin ske skupščine Krško poroča Mar jan 2ibret — Pozor, nimaš pred nostil 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljijo TOREK S. MARCA: 18 00-19.00 — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega leta — Iz na še glasbene šole — Teden.*kl Spor tnl komentar — Obvestila, rekla me in preeled filmoiv 19 00—19.30 — MtJVDTNSKA ODDAJA Prvi koraki - pot je začeta Leopold Krese je bil na obisku v Brežicah Prejšnji teden so brežiško občino obiskali predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, predsednik UO sklada skupnih rezerv ing. Pariš, direktor ljubljanske VEGE, direktor celjske KB Pranjo Vučajnk in predstavnik Slovenijalesa. S predstavnikj občinske skupščine Brežice in gos|>odar-skih orgamdzacij so se ix)f?o. varjali o možnostih za po-gpešitev razvoja gosTK>darstva na področju brežiške občine. Brežičanl so Wh- seznanili z delovnim načrtom, ki bi jih rešU Iz sedanjih slabih razmer in fci obsega sanacijo tovarne pcđiištva, da bi se lahko priključila SlovenijaJesu, modernizacijo globoškega rudnika. povečanje deviznih sredstev za zdravilišče Cateške Nerazvita območja - kačje noge Ob nedavnem obisku brežiške občine je predsednik Gospodarje zbornice Slov^Je Leopold Krese mimogrede om«iIl, da smo v okviru republike Slovenije doslej vse preveč skrivali manj razvita območja »... kot kača noge«. Vse kaže torej, da bo kača sedaj noge pokazala in upajmo, da si bo prizadevala (kot sleherna stvar ženskega spola), da bi bile videti čim lepše. Toplice in izkoriščanje opuščenih objektov nekaterih likvidiranih podjetij na našem obn>očju za nove vrste proizvodnje. Glede na to, da je vsaka od teh akcij vezana na precejšnje investicijske vsote, jasnih zagotovil od republiških gostov ni bilo. Kljub temu lahko sestanek ocenimo kot uspeh, zlasti če se zavedamo, da se sleherna pot začne s prvim koraicom... Literarni krožek Na brežiški gimnaziji smo ustanovili literarni krožek, število članov ni majhno, vendar se jih bo še nekaj pridružilo. Delo že normalno poteka m upamo, da se bomo razvili v dobro in delavno literarno skuipino. Delo v krožku je razdeljeno v dva dela. V prvCTn delu vsak član prebere svoje delo bodisi da te to proza ali poezija. Skupaj z mentorico prof. Marijo Zorkovo vsako delo ocenimo in svetujemo drug drugemu, kaj je treba popraviti V drugem delu se pobliže srečujemo z literaturo samo in si tako ustviria-mo svoje ideale ter si ■načrtujemo poti. Vsekakor pa ne bomo svojega dela obdržali zase v načrtu imamo izdajat: šolski list tn tako pri-bližat' naše delo drugim di-lakom. Jani Bostič dijak L letnika Imeli so jih za „gospode" Dolgo je trajalo, da so se prav ovrednotili Inženirji pred leti še niso bili v modi, sploh pa ne v majhnih podjetjih Poznam kolektiv kjer jih dolgo nlso sprejeli za svoje. Delo so Imeli tudi brez njih. plače ne ravno visoke. toda živeti se je dalo Za zraven so si mnogi pri. skrbeli p>opoldanski zaslužek Skupina strokovnjakov je tedaj že preučevala tržišče za nove izdelke Odkrila je potrebe industrije in po njih usmerila bodočo pot podjetja V kolektivu so na »gospode« Se vedno gledali kot na nujno zlo kj se mu dandanes pač ni moeoče izogniti Na tihem le bilo vsem žal za ienar ki so ga prejemali za »delo na papirju« Podjetje je postopoma ukinjalo nedonosne obrate in se usmerjalo v specia-lizacijo, ki so Jo nasveto-vali strokovnjaki. Pokazalo se )e, da so ujeb Se ravno pravi vlak in si poiskali delo za daljše oMobJe. Zdaj šele sb priznali veljavo »gospodoma Zid med fanti v delavnicah In možmi v belih haljah se ]e da končno podrl tedaj ko so dobilj veliko naročilo, za katero se je zelo mudilo. Delati so morali noč in dan. Strokovna skupina je bila ves čas z njimi pri strojih in )e sproti odstranjevala napake Od takrat naprej so odnosi v kolektivu čisto drugačni Vsak uživa ugled za tisto, kar napravi. J TEPPEY NOVO V BREŽICAH ■ SLUŽBA ZA SUCIALNU VARSTVO redno nadzoruje rejnlške družine Pri tem ugotavlja, da sta oskrbfi m vsgoja otrok povsod v redu Rejnine so se lani povečale za 30 dinarjev Za enega otroka prejemajo rejniki od 90 do 300 dinarjev na mesec TI otroci vsako leto letujejo v Savudrijl Lani so poslali na morje vse re-Jence. za katere plačuje oskrbnino občinska skupščina Število rejen-cev zadnje čase močno narašča zlasti zaradi odhajanja staršev r.a delo v tujino Lani J« bilo odda nih v rejniške družine 18 ?trnk K sorodnikom so lih stari) sami napotili 7 v tuje družine 8 ea otroke pa )e prevzela retnlike •troške občinska skupščina ■ V RREriAKI OBČINI so gasilci popisali svoje premožen |e Ugotovili so da imajo 26 gasilskih domov, 38 orodjarn U tulil nih stolpov 6 novejših kombilev. 3 izrabljene avtomobile m 56 različnih brizgam Od tega te 11 briz-galn za ročno obratovanje. ^ starih predvojnih motornih brizgala, 20 novolSlb motornih brizgaln Ir 13 po vojni icupljenih. za silo uporabnih Tiotomlh brizgaln Dru Stva si zelo telijo dobiti čimveč TOMOStJVIH motork za pionirje Zaenkrat bi Jih potrebovali vsal 5 ■ IZTKRJRVALNA Sl.LZBA on davčm upravi ]e lani izterjala za 2.403 000 dinanev davčnih lao.stan-kov V glavnem so bili to dolžniki s kmečkih območll Za letos tn v pnhodnie menijo da bo morala biti ta služba še tmlj učinkovita ■ URBANISTIČNA INi^PKKCI. lA )e lani ugotovila v ot>člni 16 nedovoljenih gradenj Med njimi Je bilo S stanovanjskih hiš. 7 vikendov 3 garaže in 3 gospodarska poslopja 13 rraditeljev ns črno Je prejelo odločbo za ustavitev dela ■ PRI AVl-OBUSNl PO.S^rAJI v Brežicah bo AORARIA uredila v okviru delikatesne trgovine gostinski lokal To delo imajo v načrtu te letos Pozneje namerava podjetje gostinsko dejavnost še razširiti Zanjo si Je izbralo privlačno izletniško točko Šentvid nad Čatežem OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA v 5. razredu za določen čas — od 1. 3. do 30. 6. 1970. Po^j: uC4telJ razrednega pouka. ii Na levi strani ceste je poslopje osnovne šole v Brežicah, iz katerega se bodo učenci jeseni preselili v novo šolo. Pod njegovo streho bodo uredili otroški vrtec. Starši že komaj čakajo, da bo mesto dobilo sodobno urejeno ustanovo za najmlajše. (Foto: .ložica Teppey) ZAKON NAJ ČIMPREJ PREPRECI RAZKOSAVANJE POSESTEV To niso kmetije, še kmetijice ne! v Brežicah predlagajo več sodelovanja med zadrugama in čimprejšnjo razmejitev površin za vinogradništvo, sadjarstvo ter za živinorejo V brežiški občini živi nekaj nad 25 tisoč prebivalcev Polovico jih prebiva na kmetijah. Kmečkih gospodarstev je 5974, tretjina od teh pa že izgublja pravi kmečki značaj, saj je po en družinski član zaposlen v drugih dejavnostih. snejše poslovno sodelovanje med seboj. Obema skupaj se bodo gotovo odprle nove možnosti za najemanje posojil Skupščina pa naj okrepi sklad za kmetijstvo in podpre vse akcije za izobraževanje kmečKe mladine, ki ostaja na posestvih. To so sicer drobtinice, vendar Jih kljub temu ne bi smeli zanemariti V občini bi pomagale marsikaj Izboljšati. J. TEPPEY SliKa o gospodarski moči zasebnega kmetijstva je porazna Kar 2518 gospodarstev je takih da nimajo niti 1 ha zemlje Posestev do dva in pol hektara je 1900. do tri in pol pa 1056 Nad 10 ba ima le pet kmetov v občini Povprečno pride torej na kmetijo 3.5 ba zemljišča Posestva so razen tega razdrob ljena, saj meri povprečna obdelovalna površina koma.1 Bregansko selo naiboliše Po zaključenih letnih skupščinah Krajevnih organizacij ZZB brežiške občine so ugotovili, da se je dosI6j Se naj bolj izkazala KO v Bregan-skem selu [X>kaj delavne so bile tud* Krajevne organizacije v Plšecah. Bizeljskem GlobOKem Sromljah In Bre žicah medtem ko bodo v Artičah Kapelah. Pečicah. Kriki rasi ui Čatežu morali v prihodnje krepkeje prijeti za delo. Načrti društev so prioravlieni Svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Je na ustanovni sejj pred dnevi izoblikoval dolgoročni delovni načrt zase tn za delavnost društev Vse skupaj bo dal na vpogled sekciji, ki ori občinski konferenci SZDL pripravlja gradivo za dejavnost v okviru bodoče kulturne skupnosti. »Vegin« obrat morda v Brežicah? Za sedaj samo nakazana mozn >si, da oi ljubljanska tovarna aparatov in instrumentov »VEGA« izkoristila ponujen objekt likvidiranega ore^isiega podjetja »Posavje«, fc. je zaenkrat neizkoriščen. Seveda bo potrebno pogoje temelji te j'e raziskati. Prvi korak k temu bo obisk strokovne tehnične ekipe tovarne, Ki oo presodila, ali so pogoji dovolj ugodni. Nekoliko težavno bo verjetno najti na področju brežiške občine usposobljen kader, saj zahteva izdelovanje preciznih apara tov precej izkušenosti. Odbornikom poročilo o kmetijstvu Za včerajšnjo sejo občinske skupščine v Brežicah so odborniki prejeli obširno poročilo o zasebnem Kmetijstvu, ki že vsebuje predloge za najnujnejše izboljšave. Tokrat sta jim pripravila poročilo o svojem delu tudi veterinarska postaja in upravni odbor sklada za pospeševanja kmetijstva. V obravnavo so skupščini predložili predlog za spremembo občinskega statuta in pregled dela upravnih organov skupščine v minulem letu. 20 člo 30 arov Tudi kakovost zemljišč je slaba. V občini imajo kmetje do sedaj že 95 traktorjev, toda za tako majhne površine ne pomeni traktor nobene pocenitve pri obdelovanju, ampak ga celo podražuje. Kriza v kmetijstvu ni občinska. ampak sega precej dlje Rešitve morajo priti od drugod Občina sicer lahko predpiše sprejemljivejša davčna merila ne more pa nič napraviti za to, da se Kmetije ne bi še naprej raz-kosavale med številne dediče To lahko uredd le zakon. Tudi garantnih cen za živi-no ne more zagotoviti, prav tako pa pri kreditiranju ne more sama kaj prida pomagati. Vse to so pred dnevi pretresali člani sveta aa gospodarstvo in sprejeli nekaj sklepov. Podprli so predlog za čimprejšnjo razmejitev površin za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo in priporočili kmetijskima zadrugama, naj navežeta te- Sredstva javnega obveščanja se moralo hitreje razvijati kot aktivna, socialistična tribuna samo-upravljavcev. Kolikor bolf prihajajo v nlih do veljave pobude, mnenja in Interesi združenih delovnih ljudi, toliko bolj so sredstva razgovorov, izmenjave Izkušenj delovnih ljudi In njihovih združenj, boja mnenj, kritike in polemike. Že veste za akcijo „8. marec"? Tam, kjer ukinjajo podružnične šole, so za učence vozače nujno potrebne čakalnice Ker socialno zavarovanje iz svojih skladov nič ne prispeva za letovanje o-trok na predlog zdravnika, bodo Zveze prijateljev mladine v Posavju predlagale komunalnim zavodom soudeležbo. Ne nedavnem posvetu v Brežicah so se prijatelji mladine tz krške, brežiSke In sevniške občine odločno zavzeli za varstvo vozačev To velja predvsem za kraje, kjer šolarji še nimajo čakalnic. V brežiški občini to nI tako kritično, neurejeno pa je na Senovem in v Sevnici. Občinske zveze prijateljev mladine v Posavju opozarjajo na to krajevne skupnosti. Te naj v sodelovanju s prizadetimi staršd začno akcijo za varstvo šolarjev. Zveza prijateljev mladine imenujejo to pobudo akcijo osmega marca. Na Senovem, kjer imajo vsako leto natančne zdravniške preglede učencev, vedno znova ugotav-Ijajo, da se število podhra-njenih otrok povečuje, Vo-sačl bi nujno potrebovali boljšo prehrano kot drugi otroci. Samo malica nI dovolj, saj tisti najbolj oddaljeni prebijejo ob kosu kruha in čaju tričetrt dneva. Z dolgo odsotnostjo od doma je običajno povezan tudi večji telesni napor, zato bi za ustreznejšo prehrano teh otrok morali najti denar. Na nekaterih Šolah so že skoraj obupali. Trudijo se, da bi jeseni zbrali za svojo kuhinjo kar največ pridelkov, toda malica je za najrevnejše tudJ še potem predraga. Kakor hitro bi zvišali ceno in kalorično ter vitaminsko obogatili dopoldan, skl obrok, potem bi najprej odpadli tisti, ki so malice najbolj potrebni. J. TEPPEY BREŽIŠKE VESTI sr6= SLOVENSKI PAPIRNIČARJI SO SI PRIDOBILI VELIK UGLED Dva meseca smo delali v Banjaluki Pomoč tovarne celuloze in papirja Krško cenijo na 120 tisoč din Skupini slovenskih papimičarjev, ki je prebila dva meseca v banjaluški tovarni celuloze in papirja, 90 izrekli predstavniki tega kolektiva mnogo pohval za pomoč pn obnovi. Vodil jo je Maks Mirt iz krške Celuloze. Kaj več o njenem delu bo povedal sam. '•••VAJ«*' lllPIii Pogled z novega krškega mostu na sremiško stran. Občinska skupščina je že začela zbirati denar za podaljšek mostu čez železniško progo. (Foto: Jožica Teppey) PO ŠTIRIH LETIH JIM OSTAJA KONČNO NEKAJ ZA STROJE Izdelki za dom in dežele na tujem v krški tovarni »KOVINARSKA« bo letos kruha za 50 novih ljudi V tovarni industrijske opreme in konstrukcij v Krškem so za pet let naprej izračunali, kaj bodo izdelovali in koliko bodo napravili. Strokovnjaki so jim pripravili debelo knjigo načrtov za postopne izboljšave in specializacijo. »Kovinarska« bo že letos vzela na delo najmanj 50 novih ljudi, od delavcev do inženirjev. Sele zdaj bodo zaposlena laže zadihali. Štiri leta, pravijo, so garali kot črna živina samo z rokami, in odplačevali tovamišike zi- Pozdrav krških učiteljev Ob 20-letnefn jubileju izhajanja Dolenjskega lista in za uspehe, ki jih je prav to glasilo doseglo na področju jgdruževanja in osveščanja občanov širše dolenjske regije pri iapolnjevaanju njihovih nalog, sprejmite iskrene čestitke z najboljšimi željami za nadaljnje ^o. Delovni kolektiv osnovne šole Krško dove. Končno so prišli tako daleč, da so začeli nalagati denar za stroje. Ti ;;m bodo postopoma vračali sadove prelitega znoja. V hiši so že marsikaj obrnili, ker tako zahteva delovni razpored po načrtih. Pred kratkim so montirali 500-tonsko stiskalnico za profiliranje pločevine. To je velikanka, kakršne na Slovenskem še m bilo. Sredi marca bodo dobili iz Nemčije še škarje za rezanje pločevine in najnovejše varilne aparate. Ko bo apriJa steklo delo na teh napravah, bodo povabili v goste časnikarje in televizijske poročevalce, da ga bodo opisali. Tovarna bo letos prodala v tuje dežele 1,500 ton izdelkov od sfcuipne količine 6,700 ton. Desetega marca bodo nato- JANEZ BARBIČ ) Pred dnevi smo pokopali 74-letnega Janeza Barbiča iz Banovca. Daleč naokrog je bil znan kot zgleden vinogradnik, pa tudi kot ugleden, resen mož ter poštenjak. Bil je zelo natančen, vedno dosleden in tudi kot vinogradnik vedno zgled drugim. Rad je postregel z dobrim nasvetom U svojih bogatih izkušenj. Kot gostoljuben vinogradnik je bil znan tuđi prek Gorjancev, v Siumberku; radi so ga imeli zato ne le naši ljudje z Gorjancev in iz Pod-lorja. temveč tudi sosedje Hrvati. To so pokazali tudi na zadnji poti pokojnega Barbiča, saj so prišli na pogreb celo iz daljnega Budinjaka. Gozdarzovič iz B'udinjaka nam je rekel: »Kad smo zvedeli, da je umro naš Janez, morali smo ići...« Kot sodelavec v NOV je bil Janez Barbič član ZB; organizacija mu je kupila venec, predsednik združenja Jože Ko-drič pa se je klicu in kaj ste obnavljali? -- Večinoma so bili ključavničarji, Prevzeli smo remont strojev v belllnici. — Kje ste Se nastranih? — Stanovali smo v železniških vagonih na tovarni-niškem tiru. S seboj smo imeli postelje in peči na olje, da nas ni zeblo. Do delovnega mesta smo imeli poldrugi kilometer hoda. Hranili smo se v tovarniški restavraciji. — Kolikor ur Je trajal vaS delovni dan? — Delali smo deset ur dnevno. Naša skupina si je s pridnostjo pridobUapri domačih velik ugled. — Je potres tovarno hudo prizadel? — Zidovi so bili močno poniženi medtem ko stroji na srečo niso bili tako ix>-škodovani. Tovarna modernejša od naše. Stara je 11 let in zaposluje nekaj nad 2.000 ljudi. Izdelujejo celulocso in toaletne i^el-ke. Tik pred potresom so spustili v pogon obrat za viskozo, ki so ga gradili pet let. Ta Je bil močno prizadet. — Ali so sodelovali pri obnovi tudi delavci iz drugih Jugoslovanskih tovarn? — Tudi, vendar Je bila pomoč papirne industrije najbolj izdatna. Nekajkrat so nam priznali, da Je bila naša tehnična pomoč izredno dobrodošla in bolj učinkovita od denarne, saj Jim jte omogočila hitrejše obratovanje. J02ICA TEPPEY vorili prvo pošiljko bunkerjev za asfaltne »kuhinje«, ki bo tehtala 400 ton. Pri izdelovanju opreme za asfaltne baze se želi »Kovinarska« osamosvojiti, zato Je poslala na prakso k zahotinonemški finni »Wibau« deset inženirjev. Letos kar dežujejo nova naročila za podnice pri rezervoarjih. Naredili jih bodo 1.200 ton Količino teh izdelkov nameravajo še povečati, zato se delo ne ustavi niti ponoči. Tovarna bo potrebovala za uresničitev petletnih načrtov še precej visoko šolanih ljudi, zato Jih nekaj že zdaj štipendira na fakultetah za strojništvo in elektrotehniko, na vdšjih komercialnih šolah in na delovodđkih šolah. Zapisala J02ICA TEa»PEY Branka Kužnik, smučarka iz Krškega, je na nedeljskem medobčinskem veleslalomu v Crmošnji-cah vozila odlično, saj bi se celo v moški konkurenci uvrstila na 15. mesto. Več o tekmovanju v Crmt^ šnjicah piše na 21. strani. (Foto: S. Doki) Utrditi zrahljane vezi s poslanci! Po reorganizaciji volilnih enot so dobili Krčani občutek, da so se vezi s poslanci zrahljale. Volilna enota Krško obsega tri občine: • Sevnico, Laško in Krško. Poslanci s krškega in sevnlškega območja so vključeni v klub poslancev v Novem mestu, medtem ko obiskujejo poslanci iz laške oWHne seje celjskega kluba poslancev. Obč.inska konferenca Socialistične zveze v Krškem Je dala pobudo obema sosednjima konferencama, da bi s skupnim nastopom odprle občinske meje v volilni enoti, ki jih ta obsega. Ta organizacija namreč ne sme dopustiti, da bi volivci čutili odmaknjenost poslancev. Znebiti se morajo občutka, da tisti najbolj oddaljeni pridejo mednje samo pred volita vami, potem pa se več ne menijo za njihove želje. Ste jim že odgovorili? Združenje borcev NOV v Podbočju mora do 5. julija obntjviti napise na spomeniku padlim na Planini ter na ploščah na Dobravi in v Podlbočju, Ker samo nima dovolj denarja. Je zaprosilo za pomoč podjetji. Nekatera so se že odzvala, neikatera so se opravičila, od drugih pa Se niso prejeli odgovora. Borci bodo hvaležni kolektivom za razumevanje, ki ga bodo pokazali. D. S, ■ OBČNI ZBOR ZDRU2ENJA BORCHBV — Jutri ob 16, url bo T sindikalni dvorani tovarne papirja občni zbor krajevne organizacije ZB NOV KrSko — levi breg. Analizirali bodo dosedanje delo organizacije in ^prejeli naloge za novo obdobje. ■ ZA DAN 2ENA IZLET — Sindikalna organizacija Celuloze je ženila, da bo 8. marca za svoje članice priredila enodnevni izlet na Veliko planino. Del sredstev, ki bi jih sicer porabili za zakusko. bodo podarili za gradnjo bolnišnice v Banjaluki. ■ POSKUSNO OBRATOVANJE — v tovarni papirja je pred dnevi začel poskusno obratovati su-per kalander, S tem strojem bodo lahko izdelovali ofset in satinira-ne (glajene) papirje za tiskanje revij v barvah. Papir te vrste so tiskarne doslej uvažale. Stroj je težak več kot 8 ton, montirali pa so ga od 22. oktobra lani. ■ sofi-:rji so zborovali — Preteklo nedeljo so se v Domu svobode zbrtili Šoferji in avtome- Kako dolgo še protiustaven ukrep? Na seji občinske skupščine v Krškem je v torek, 24. februarja več razpravljavcev omenilo krivico, ki Jo morajo trpeti kmečki zavarovanci, če pravočasno ne poravnajo davkov. Ce medtem zbolijo, nimajo pravice do zdravstvenega varstva. Zdra,vljenje morajo v celoti plačati iz svojega žepa. Tako so prizadeti dvakrat: sami morajo nositi vse stroške zdravljenja, razen tega pa so kljub temu dolžni poravnati obveznosti za zdravstveno varstvo. Otvoritev vodovoda na Velikem Kamnu Nedelja, 15. februar, je bil Za vaš^^e Velikega Kamna pravi praznik. Slovesno so odprli vašlci vodovod, temu trenutku pa je prisostvoval tudi predsednik občinske skupščine Krško Jože RadeJ ter še nekateri predstavniki družbeno-političnih organizacij. Vodovod so začeli graditi pred dvema letoma. Ljudje so sami prispevali 50.000 ter opravili le.ooio ur prostovoljnega dela. Občinska skupščina jim Je pomagala s 75.000 dinarji. Zdaj, ko je voda napeljana po 4.500 m dolgih ceveh v 40 hiš, so gra-ditel^'i pozabili na velike težave, ki so jih imeli, in se veselijo svojega uspeha. B. M. Kostanjeviški iamarii Letos so si kostanjevišikl jamarji zastavili delovne akcije. Do sedaj so bila v jami opravljena strojna in tehnična dela pri raizširitvi in I>oglaJ>ljanju vhodnega rova. Za iKjpolno uresničitev in izvedbo teh del se moramo zahvaJiti cestnemu podjtetju Novo mesto, za minerska dela rudniku rjavega premoga Senovo, ix>sebno pa delavcem, Id so ta dela v zelo tedSkifa pogojih odlično opraviti. Jamarje čaka še težika naloga. Za minerji bodo mo-raSi odstraniti približno 100 m' kamenja ki zemlje. To pa je naporno delo. M. B, Odkupna mesta bliže kmetu! Krškopoljske vasi Brege, Mrtvice in Vihre štejejo 245 hišnih številk, V njih živi nekaj nad tisoč prebivalcev. Nobena od teh vasi nima trgovine niti ne odkupnega mesta za kmetijske pridelke. Kmetje, ki hočejo ka; prodati, morajo voziti vse v Brežice ali v Leskovec. V bližnji prihodnosti si želijo na Kr-5ko polje tudi trgovino. haniki. Obravnavali so društveno delo T minulem obdobju in izvolili novo vodstvo. ■ ZMANJŠAN IZVOZ — V tovarni papirja predvidevajo, da bodo letos izvozili le 8.000 ton celuloze. Izvoz bodo omejili zaradi velikega pomanjkanja celuloze na domačem tržišču. Izvoz v preteklih letih je dosegal že nad 10.000 ton celuloze. ■ GASILSKE ENOTE v krški občini so lani izpopolnile svojo opremo z dvema sodobnima črpalkama za težje dostopne kraje in s črpalkami za tiste kraje, kjer nimajo na razpolago dovolj vode. Enote si postopoma nabavljajo tudi tlačne cevi. Opremo bodo še dopolnjevale, ker še marsikje ni primerna za učinkovite posege pri požarih in drugih nesrečah. ■ V KRi^KI OBČINI je regi striranih 3.133 motornih vozil. Lani so jih lastniki prijavili 1.080. Izdanih je bilo 349 novih vozniških dovoljenj, 32 lastnikom mo-tomih vozil pa so izdali odločbe ta odvzem vozniškega dovoljenja. Maks Mirt, Vid Cizerle in Marjan Mežič KRŠKE NOVICE Izhajajoč od tega, da je sistem informiranja sestavni del našega političnega sistema, spodbuja Socialistična zveza dejavnost vseh udeležencev v procesu informiranja, ki razvija samoupravljalsko politično usmerjenost in družbeno odgovornost uredništev, novinarjev in vseh drugih udeležencev v obveščanju. Občni zbor borcev Krajevna organizacija ZB Studenec je zborovala preteklo nedeljo. Največ besed so posvetili zunanjepolitičnemu položaju, spregovorili pa so še o kmetijstvu in poudarili, da bo treba za to panogo bolj skrbeti. Podpredsednik občinske skupščine Jože Knez je bil mnenja, da bo treba skrbeti za ostarele kmete, ki so ostali sami na kmetijah. Za predsednika so spet izvolili Jožeta štojsa, za tajnika Jožeta žiberta in za blagajnika Mirka Mlakarja. J. 2. Primož: želijo trgovino z živili Prebivalci Velike in Male Hubanjice, Znojil, češnjic, Rogačice, Primoža, Dedne gore, Gor. in Spod. Impolj skoraj na vseh zborih volivcev prosijo, da bi imeli na Primožu vsaj nekaj dni v tednu odprto manjšo trgovino z živili. Trgovci iz Sevnice so co jim trgovino že obljubili, vendar je doslej še ni. Ljudje morajo hoditi nakupovat na Studenec ali v Telče, kar je posebno pozimi predaleč. K. Z. Studenec: počastitev praznika Pionirski odred Janeza Vi-potnika iz osnovne šole na Studencu se pridno pripravlja na počastitev letošnjega dneva žena — 8. marca. Na ta dan se pripravljajo tudi krajevne organizacije, proslava bo v soboto, 7. marca v šoli. K. Z. CVETKA IVAČIČ PrejSnji teden so v Sevnici ob veliki udeležbi, predvsem žena, pokopali Cvetko Ivačič, skromno gospodinjo iz Sevnice. Bila je vzorna Članica Rdečega križa, ki je vrsto let opravljala tajniške posle. Njena izguba je težka za organizacijo, še bomj pa za nepreskrbljeno družino, o kateri več pišemo v današnji številki na srednjih straneh. mm® DAN, KI GA POMNIJO VSE LETO „Razveselimo naše žene!" Predsednica komisije za družbeno aktivnost žensk Zinka Gabrič o pripravah za dan žena Sest let vodi komisijo za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL, sodeluje tudi pri drugih organizacijah, kjer bi Zinko Gabrič, prosvetno delavko, težko pogrešali. Koga drugega naj bi torej vprašali, kako bo letos s praznovanjem dneva žena v sevniški občini? »Nekje je bilo rečeno, da ne bi prirejali zabav, češ da bi raje več denarja namenili za nakup znamkic za gradnjo porodnišnice v Banjaluki. Jaz pa pravim takole: eno in drugo lahko naredimo. Tako malo je treba, da razveselimo naše žene, predvsem starejše, ka se yse leto spominjajo prijetnega trenutka ob prigrizku in pozornosti, ki so je deležne. Priredili bomo proslavo v občinskem merilu, v sodelovanju s šolami pa tudi v drugih večjih krajevnih središčih. Kot lani bomo tudi letos pripravili sprejem pri predsedniku občinske skupščine, obiskali oba domova počitka, kjer bomo varovance razveselili z nastopom šolskih otrok. Na sestanku komisije za družbeno aktivnost žensk smo se v petek dogovorili, da bomo tako kot že več let doslej obiskali starejše in bolehne matere ter matere z velikim številom otrok in jih razveselili z darili. Zaradi vsega tega akcija za gradnjo porodnišnice v Banjaluki ne bo prav nič trpela, mislim celo, da smo dobili premalo znamkic,« je dejala Zinka, priljubljena, skromna žena vedrega značaja. M. L. Dolgo so odrivali svojo staro željo. Bali so se velikih stroškov, ki jih zahteva napeljava električnega toka v hiše, razmetane po bregovih in dolinah. MOŽNOSTI JE TREBA IZKORISTITI Priložnost za kmetovalce Rejci, pozanimajte se za ugodna posojila, ki jih daje kmetijski kombinat »Zasavje« iz Sevnice malo upanja, da jo bomo tudi uresničili,« pripoveduje predsednik elekbrifikac jjskega odbora Avgust OovirK iz Orešja. »Jaz sem pa vedel, da bodo zamisel tudi izpeljali. Ko sem bil na razgovoru pri njih, so se kresale misli in predlogi, celo prepirali so se, to pa je dober znak, da so se trdno odločili iti do konca,« ga je dopolnil predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič, s katerim sva obiskala Avgusta. Dolga je zgodba o boju ljudi za elektriko. Povečini revne domačiije teh šitirih hribovskih vasic so zbrale nič manj kot 133.000 novih dinarjev gotovine. Ljudje so se odpovedali popravilu hiše aH gospodarskega poslopja. Ko še ni bilo dovolj, so Ce zbere kmetijska delovna organizacija sama ali s pomočjo hranilnih vlog Kmetovalcev 60 odst. lastne udeležbe, lahko dobi od banke tako rekoč neomejeno vsoto posojila. To je vodilo kmetijski kombinat »Zasavje«, ki je •klenil povečati sodelovanje ; kmeti in z ugodnimi posojali spodbuditi rejo živine, kreditiral bo zlasti močna crmila po 3-odstotni obrest-li meri, lahko pa tudi dru-;e naložbe, ki so potrebne :a povečanje reje. Kot je mano, obstaja občinski od-ok, ki priznava olajšave ti-;tim kmetom. Ki vladajo de-lar v modernizacijo kmetije. »Prvi sestanek smo imeli lanskega februarja. Čeravno srno imeli dosti volje, da se lotimo akcije, je bilo kaj SEVNIŠKI PABERKI ■ LETOS JUBILRJ V STILLK. SU. Nekdanja Mizarska produktivna zadruga, ki si Je nedavno nadela novo ime Stilles, bo letos praznovala 25-letnico obstoja. Za to priložnost bo tovarna, ki si Je pridobila sloves kvalitetnega izdelovalca stilnega pohištva in opreme za hotele in različne reprezentančne stavbe, izdala barvni prospekt. ■ 2.000 ZNAMKIC ZA BANJA. LUKO. Občinska konferenca SZDL je dobila 2.000 znamkic po en dinar, katerih izkupiček Je namenjen za gradnjo porodnišnice v Banjaluki. Prodali naj bi Jih v dneh praznovanja dneva tena. Komisija za družbeno aktivnost žensk je v petek razen drugega obravnavala tudi to akcijo. ■ SE VEDNO NIČ Z RAZSVET. LJAVO. Nekajkrat smo že pisali o nujno potrebni razsvetljavi na prehodu za pešce na železniškem mostu čez Savo. Znova smo dobili dopis enega izmed Boštanjčanov, ki ugotavlja, da ta želja Boštanjčanov še vedno ni uresničena. Predlaga, naj bi razsvetlili vsaj dohod na most. ■ MANJ KRŠITEV JAVNEGA OBRAČUN DEJAVNOSTI V ZADNJIH DVEH LETIH Kritično o sindikalnem delu S sobotnega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Sevnici REDA IN MIRU. Lani se je za 12 odst. zmanjšalo število ljudi, ki so motili javni red in mir. Med njimi je bilo največ takih, ki so se na javnih krajih prepirali ali razgrajali v zasebnih prostorih in s tem motili tudi druge. Med prestopniki je bilo nekaj več mladoletnikov kot lani. Izčrpnejše poročilo o prestopkih lahko preberete na sodni strani. ■ TEMNA POT NA GRAD. Ob zadnji razstavi v sevniškem gradu se Je pokazalo, da bi bilo zelo koristno, če bi razsvetlili pot, ki pelie do tega vse bolj obiskanega kraia. Razmisliti bi tudi veljalo, da bi zreflektorji razsvetlili grad, ki bi imel ponoči edinstveno podobo. ■ BOSTANJ: KAJ JE Z ELEK. TRIK«? Zgornji Boštanj je bil ob koncu tedna brez vode, ker ni bilo mogoče pognati motorjev črpalk. Varovalke redno prebijajo, kar kaže na pomanjkljivosti omrežja. 2e na konferenci SZDL so se ljudje pritoževali nad izpostavo Elektra Celje, češ da še ni povsem uredilo boštanjskega električnega omrežja. Občinski sindikalni svet Sevnica je imel 21. februarja občni zbor, na katerem je sprejel pravila organizacije, izvolil 23-članski občinski sindikalni svet in nadzorni odbor ter določil smernice za delo v prihodnjem 4-letnem obdobju. SliVNISKIVESTNIK i— . Referat je imel predsednik ObSS Viktor Auer. Govoril je o naporih za izboljšanje materialnega položaja družbenih dejavnosti, ki jih v občini urejajo z družbenimi dogovori. Prispevki povzročajo večjo obremenjenost gospodarstva. s temi težavami se srečujejo vse manj razvite občine. Osebni dohodki v sevniški občini zaostajajo za okoli 200 novih dinarjev za republiškim povprečjem. V zadnjem obdobju sindikalne organizacije niso dovolj odpravljale spornih zadev o pravicah delavcev, saj je njih število občutno naraslo. V preteklosti j® bilo tudi premalo skrbi za stanovanjske težave delavcev, predvsem ugotavljajo, da delavci ne zmorejo velikih da- jatev za stanovanja. Govoril je tudi o samoupravljanju in novih ustavnih amandmajih, ki se nanašajo na to področje. Sledila je kritična razprava/ v kateri je sodelovalo več delegatov. Inž. Martin Novak iz Kopitarne je ocenil po manjkljivo delo sindikata na področju izobraževanja delavcev. Tudi v delovnih organizacijah so temu posvečali premalo pozornosti. Govoril j'e tudi o preslabotnem informiranju ljudi v kolektivih. Mišo Keršič je govoril o težavah, ki spremljajo gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. Boris Per. ko iz JUTRANJKE je pripomnil, da so bili ustavni amandmaji v referatu pred- sednika obravnavanj le bolj s formalne plati, ne pa toliko iz vsebine. Inž. Jože Jeke iz KOPITARNE, je menil, da bi bilo treba uveljaviti takšno organizacijo samouprave ki bo zagotavljala demokratičnost v podjetju. Delavskemu svetu po njegovem ne bi smeli jemati pristojnosti in jih da;ati drugim. Zastopnik Zveze sindikatov Slovenije inž. Ivan Kukovec je ugodno ocenil kritičnost poročil in razprave. Kot najprimernejši način za sprejemanje samoupravnih aktov je predlagal dogovor sindikalne organizacije z drugimi političnimi organizacijami na posebni konferenci, v nadaljevanju pa naj bi pri sprejemanju sodeloval celotni kolektiv. Govoril ie tudi o kmetijstvu ter o ukrepih, ki bodo pomagali izboljševanju te gospodarske panoge. V razpravi sta sodelovala še Lud. vik Kebe In Ini. Albin Je* šelnik. A. 2. Da ne bi v času, ko gre živina dobro v denar, rejci prodajali telet, jih bo kombinat odkupil, vendar pustil pri rejcih, ki bodo potem živino zredili s pomočjo posojila kombinata. Kreditiranje močnih krmil bo omogočilo, da bodo redili precej več živine, kot je lahko ob razmeroma manjših površinah zemljišč povprečne kmetije v občini. Kombinat bo tistim rejcem, ki se bodo odločili za tako sodelovanje, jamčil odkup živine po dnevnih cenah, v primeru, da bi bile le-te nižje od zajamčenih, pa po zajamčenih. S tem je odpravljena negotovost, Kako bo s pr>dajo. Ce pa bo kateri izmed rejcev prekršil dogovor in določila pogodbe, bo izgubil ugodnosti: plačati bo moral mnogo višje obresti od posojila ter še nekatere stroške. M. L. Malkovec: sušilnico terjajo nazaj Na zadnji seji odbora krajevne organizacije SZDL na Malkovcu so razpravljali o sušilnici sredi vasi, ki je bila postavljena s prispevki vaščanov, a je z organizacijo zadrug po vojni prešla v upravljanje kmetijske zadruge, kasneje pa kmetijskega kombinata »Zasavje« v Sevnici. Stavbo bi z razmeroma majhnimi stroški lahko preuredili za potrebe krajevnih organizacij, ki rdmajo prostorov Te dni so na Mialkov-cu ustanovili tudi mladinski aktiv, razen tega pa bo organizirana gasilska skupina, ki nima kje hraniti gasilskega orodja. Zaradi vsega tega ljudje zahtevajo, naj jim dodelijo v last in upravljanje omenjeno stavbo. L. U. Fmfeffa SEVNICA: STARI DEL V SENCI NOVEGA. Pod starim, spoštljivim gradom ni več prostora za rast mesta. Novo mestno središče nastaja med staro Sevnico (na sliki) in Šmarjem, s katerim bo zraslo v celoto. Načrti obstajajo, da bo novi del postal tudi upravno in trgovsko središče mesta. (Foto: Legan) OB VELIKI AKCIJI - ELEKTRIFIKACIJI PODGORJA Sami sebi niso verjeli, kaj zmorejo Vsi skupaj bi se lahko marsikaj naučili od podviga ljudi iz Podgorja Vsi tisti, ki so navajeni, da kdo drug poskrbi za cesto, elektriko in vodo, bi se morali pošteno zamisliti ob tej številki: 34 kmetij iz Podgorja, Orešja, Pcđgorice in Zabukovja je moralo zbrati 38 milijonov starih dinarjev, da je v njih hišah zasvetila električna luč. še celo stara ženica, ki ničesar nima, je odrinila zadnje prihranjene tisočake, da je lahko na slavnostni dan, ko je bilo delo dokončano, z velikim strahom obrnila stikalo tudi v svoja koči. zbirali znova. Bil je primer, ko je ena sama hiša prispevala 8.000 dinarjev. »Kar je res, je res. Ce nam ne bi občina toliko pomagala in če ne bi Elektro Krško ponudilo svojega deleža, bi v naših domoih vedno brlele petrolejke. Sevni-ška občinska skupščina nam je namenila 80.000 dinarjev, Elektro Krško 100.000 dinarjev, za približno 60.000 dinarjev pa smo sami prispevali še z delom in lesom,« nadaljuje Avgust Ocvirk, dodati pa je še treba, da je moral priključek in napeljavo v hiši plačati vsakdo sam. »Tolikšna prizadevnost vaščanov in krajevnih skupnosti v vsej obiini nas je spodbujala, da bomo v prihodnje še povečali občinsko pomoč, ki jo nudimo v različnih oblikah. Naši ljudje so s prostovoljnimi akcijami zadnja leta zgradili nič manj kot 38 vodovodov in 160 kilometrov cest ter vaških poti. To je izreien nrispevek k na,orešku naše obline.« je ob kon'm ravrovora d°ial nr^se^nk ObS Mari"" Gabrič. M. LEGAN LETNI OBRAČUN SODNIKA ZA PREKRŠKE Lani vrtoglavo navzgor To velja za prometne prekrške in mladoletne prestopnike — Drugi prekrški povečini upadajo Lanska »bilanca« zadev, s katerimi je imel opraviti občinski sodnik za prekrške, se precej razlikuje od predlanske. Predvsem je značilno, da se je znova povečalo skupno število predlogov za kamovaixje in je lani doseglo že veliko število — 1.120. Kršitve cestnoprametnih predpisov so slej ko prej ^eč pred vsemi. Lani so jih obravnavali kar 866, kar je dobrih 200 več kot leto toi prej. Sodnik za prekrške je obravnaval 244 primerov, ko so občani voeili motoma vozila brez vozniškega dovoljenja. Ob porastu mo-torizacije je razveseljivo, da ^ sorazmerno zmanjšuje število primerov, ko vozniki upravljajo voeila »pod paro«. Vse kaže, da se bodo sčasoma vendarle precej zmanjkali prekrški zoper javni red in mir, zelo značilni za naše ljudi. Lani se je sodnik za prekrške ukvarjal samo še z 204 predlanskim pa z 242 primeri. Žal pa se je skoraj za tretjino povečalo število mladoletnih prestopnikov, ki pod vplivom slabe vzgoje, slabe knjige in filma ter spremenjenega načina življe- nja postajajo vse hu^^e družbeno breme. Kot število mladoletnih prestopnikov vzbuja skrb, tako razveselju občutno zmanjšanje prekrškov gospodarskih kamor spadajo tudi prekrški gozdnega zakona. To dokazuje, da je bilo dosedanje kaznovanje učinkovito in je s tem doseglo svoj namen. DOPOLNILO K nedavno objavljenim izjavam odbornikov občinske skupščine Trebnje o kmetijstvu na željo Jožeta Glava-na iz Rožemplja dopolnjujemo kratko i2yavo iz njegove razprave. Govoril Je o velikih težavah malih kmetov, ki ne zmorejo veliko prispevati k skupnim akcijam krajevne skupnosti, ki so zato manj uspešne, kot bi bile lahko. Iz našega zapisa namreč izzveni, da ti kmetje že sami po sebi ovirajo delo krajevne skupnosti, ni pa poudarjeno, zakaj je tako. Mirna: tudi letos obiski na domovih v soboto se je na Mirni zbral pripravlj'alnd odbor ter sklenil, da bo proslava dneva žena v soboto, 7. marca, ob 17. uri v dvorani TVD Partizan. Organizator je krajevna organizacija SZDL, sodelovali pa bodo tudi člani »Svobode« in učenci osnovne šole. Kot že več let doslej bodo tudi letos obiskali stare in onemogle ženice na domovih, med njimi 99-letno Ano Gorjup iz Zabrdja pri Mirni. Prireditelji vabijo na proslavo kar največ žena P. š. v«« ^ ^ ; s- ^ v v Gospodarski položaj trebanjske občine, ki spada med manj razvite, ne zadovoljuje. Občinska konferenca ZK se zato še posebej zavzema, da bi manj razvita območja dobila ustrepio mesto, v dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije. To zavzatost kaže tudi njen delovni načrt, sprejet na torkovi seji. V občini je nujno potrebno z družbeno pomočjo pospešiti razvoj podjetij, ki imajo prihodnost. Med njimi je mirenska »Dana« (na sliki je del njenega novega laboratorija), ki bo letos dopolnila svoje izdelke še s sadnimi sokovi. (Foto: Legan) AKCIJSKI PROGRAM BO VODILO DELA V PRVEM POLLETJU Odločno uveljavljati resolucijo ZKS Na torkovi seji, ki je bila posvečena predvsem delu mladine v občini, so sprejeli akcijski program občinske konference ZK Trebnje 24. februarja je bila v Trebnjem druga seja občinske konference ZK, ki je bila po sklepu s prejš-nje seje posvečena predvsem delu mladine in mladinske organizacije v občini. Ob tem je imela na dnevnem redu še vrsto pomembnih stvari; sprejem akcijskega programa, sklep o organiziranosti, poslovnik občinske konference ter sprejem proračuna in zaključnega računa za leto 1969. O razpravi in sklepih bomo več poročali prihodnjič. Glede na sklep republiškega vodstva ZK, da je treba v občinah do sredine februarja sestaviti akcijske pro- Trebanjski smučarji se uveljavljajo na medobčinskih tekmovanjih. 18. februarja je Rado Ogrin (na sliki) osvojil v Crmošnji-cah tretje mesto med pionirji. (Foto: S. Doki) PREDLOG ZA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Se bo zdaj premaknilo? Sindikalna komisija o ureditvi prostora za tabo-renje in organizaciji delavskih športnih iger Do konca marca je treba zbrati denar za nakup zemljišča pri Zemlju ob Kolpi ter se odločiti, kako SMUČANJE OB AVTOMOBILSKI CESTI Vlečnica tik nad motelom Smučarski klub Trebnje je sklenil zamisel uresničiti do dneva republike - O načrtih govori predsednik kluba inž. Damjan Mlakar »2e dalj časa smo ugotavljali, da je v Trebnjem vse več ljubiteljv smučanja, ki i>a niso imeli organizacije, da bi skrbela za nadrtni razvoj te šporU ne panoge. Občnega zbora, ki simo ga sklicali minuli teden, se je udeležilo 35 ljudi, in če upoštevamo, da je pri mnogih družinah tudi po več smučarjev, moramo reči, da je za začetek odziv res dober. Na občnem zboru smo al zastavili dve najvažnejši nalogi. Prva je skrb za izE>opolnjevanje smučarskih veščin, kar bomo dosegli s smučarskimi tečaji, druga, mnogo zahtevnejša naloga pa je ureditev smučišča na pobočju Grmade tik nad trebanjskim motelom ter gradnja smučarske vlečnice,« pravi predsednik kluba inženir Damjan Mlakar. Na zboru je presenetila trdna volja smučarjev, da uredijo smučišče ob cesti Ljubljana—Zagreb, kar bo velikega p>omena za zimski turizem. Severno p>obočje Grmade, kjer zdaj raste gozd in bi bilo treba narediti izsek, nudi primeren smučarski teren. Vlečnica bi bila dolga 300 m, kasneje pa bi lahko progo še ptodaljšali, celo tako, da bi omogočala veleslalom. Člani kluba so sklenili prispevati vsak 40 ur prostovoljnega dela, tako da bodo stroški čim manjši. Vlečnica bo veljala 80.000 dinarjev, denar pa bodo zbrali s pomočjo delovnih organizacij. Na občnem zboru so imenovali gradbeni odbor, ki ga vodi direktor Kemoopreme Ivan Gole. V načrtu imajo, da bo smučišče z vlečnico urejeno do letošnjega dneva republike, 29. novembra. M. L. urediti prostor za taborjenje. Tako so sklenili na seji komisije za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki se je v četrtek sestala na Mirni. Znana je pobuda, da bi taborniška organizacija »Četa sivih jelš«, ki šteje zdaj že okoli 150 članov starejših in mlajših, v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami in s prispevki delovnih organizacij uredila stalen prostor za taborjenjte ob Kolpi. Komisija za oddih in rekreacijo, ki se je trdno odločila uresničiti zamisel, je sklenila predlagati tabornikom, naj uredijo tabor v Strunjanu, kjer bi bilo dobro izkoristiti ponuđeno priložnost, 2e na letošnjem občnem zboru občinsikega sindikalnega sveta so udeleženci poudarjali, kako zanemarjena je šporisna dejavnost članov sindikata. Komisija je zato sklenila preučiti možnosti za organizacijo delavskih šiport> nih iger, ki so v sosednji novomeški občini zavzele ve-hk obseg. Na četrtkovi seji so imenovali posebno skupino, ki Jo sestavljajo Slavko Smuc, Ivan Polajnar in Jože Hočevar in katere naloga je do konca marca pripraviti konkretne predloge, kako pospešiti športno udej-stvovainje članov sindikata. Fimfetla grame za uresničevanje resolucije prve seje republiške konference Zveze komunistov, je občinski komite ZK v Trebnjem ta program že pripravil in ga delno že izvaja. V petek je bil v Trebnjem že tretji seminar za člane sekretariatov krajevnih organizacij, na katerem je tokrat predaval Slavko Vute iz Novega mesta o metodah dela Zveze komunistov ter o vodenj\i sestankov. Ti seminarji — na vrsti je še eden — spadajo v program uresničevanja resolucije konference ZKS. Akcijski program pa predvideva še vrsto drugih nalog občinske konference ZK. V marcu bo najprej na vrsti ponoven S'klao direktorjev in POLDKA GREGORČIČ Te dni smo posremili na zadnji poti zavedno partizansko mater in družbeno delavko Poldko Gregorič z Gomile pri Mirni. Kot kmečki otrok je zgodaj spoznala neizprosen boj za vsakdanji kruh. Ko se je začel boj za narodno osvoboditev, z možem in sinom Markom ni pomišljala po svojih močeh pomagati partizanom Sovražniki so ji ubili moža, ostal Pa ji je sin, ki se je kot zmagovalec vrnil iz partizanov. V času povojne graditve so oba klicale nove dolžnosti. Poldka je kljub trdemu delu na kmetiji postala prizadevna Članica krajevnega ljudskega od. bora na Mirni, bila odbor-niča okrajnega odbora, predsednica AFŽ in RK, delala pa je tudi v drugih organizacijah. Smrt je prezgodaj prekinila njeno bogato življenje, prvi trenutek niti verjeti nismo mogli, da se je to res zgodilo. D. P. predstavnikov samoupravnih organov v delovnih organizacijah, na katerem bodo go-' vorili o gospodarskem razvoju občine. Prav tako bodo v tem mesecu priredili javno razpravo o tezah o kmetijstvu, saj bo o tej gospodarski dejavnosti moralo zavzeti jasnejša stališča tudi najvišje partij^o vodstvo. Predvidena je še vrsta drugih aktivnosti pri čemer je natanko določeno, do kdaj morajo biti opravljene. Tak čvrst delovni načrt spodbuja k delu in prizadeivanjem, da bi dobro, demokratično sprejeto resolucijo s prve seje republiške konference ures. ničih m da ne bd doživela usode nekaterih dosedanjih sicer dobrih sklepov, ki pa so ostali le na papirju. Koncert tudi v Šentrupertu Po gostovanju v Šentjanžu in Krmelju je moški pevski zbor »Svobode« z Mirne sklenil gostovati tudi v Šempetru. Koncert bo v nedeljo, 1. marca: ob 15. uri. Pod vodstvom Staneta Pečka bodo mirenski pevci zapeli 20 narodnih In partizanskih pesmi. P. S. Posebno pomembna je vloga tiska, radia in televizije pri obveščanju o različnih, pa tudi nasprotnih interesih posameznih samouprav-ijavskih združb in družbeno - političnih skupnosti. Demokratično javno razpravljanje je najboljša pot za iskanje naprednih ter najboljših rešitev. O proračunu občine Sprejemanje obćinak^a proračuna za letošnje leto je bilo najvažnej'ša točka dnev-n^a re^ zasedanja občinske skupščine Trebnje 26. februarja. O predlogu ter o najvažnejših značilnostih »občinske bl^ajne« smo bralce seznanili že v prejšnji številki, z nadrobnostmd pa so se imeli priložnost seznaniti na letnih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zve^, ki so bile te dni. Na seji skupščine so bild obravnavali tudi več odlokov. lačrpneje bomo o tem poročali prihodnjič. O letnem programu SZDL Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je na četrtkovi seji sprejel predlog delovnega programa za letošnje leto razdeljen po mesecih. Program je usklajen s programom republiške konference SZDL te'r občinske konference ZK. Izvršni odbor je naredil tudi razdelilnik za 1.000 znamkic, ki jih bodo prodaj'ali v korist akciji za gradnjo porodnišnice v Banjaluki. Razen tega je odbor sklenil poslati dopise predsednikom krajevnih organizacij glede proslavljanja dneva žena. Mirna: bolj poskrbeti za mladino Dosedanji predsednik krajevne organizacije ZB NOV na Mirni bo še naprej vodil mirensko organizacijo. Tako so sklenili na letošnji konferenci v začetku februarja. Obravnavali so tudi vrsto drugih organizacijskih vprašanj, razdelitev posojil med nekdanje borce, gradnje stanovanj m težave, na katere naletijo, ter še nelKatera druga borčevska vprašanja. Posebej so pouc^rjald, kako prepotrebna je večja skrb za mladi rod, saj se dogaja, da prepuščena mladina dela stvari, ki jih ne želimo. D. P. TREBANJSKE IVERI ■ DRA2JE TUDI NA POKOPA. LISCU. Komunalno obrtno podjetje je predlagalo občinski sicup-Sčini podražitev pokopaliških pristojbin. Zakupnina za en grob naj bi se več kot potrojila, občutno dražje pa naj bi bile tudi druge usluge. Občinska skupščina je imela odlok o teh cenah na dnevnem redu dansiSnJega zasedanja in si je v odloku zagotovila, da je treba vsaj 30 odst. zbranih pristojbin porabiti za investicij-sto vzdrževanje in razSiritev pokopališč. S sedanjimi razmerami na pokopališču namreč ni mogoče biti zadovoljen. ■ SKORAJ 3000 OBISKOVAL. CEV MANJ. Lani se je zmanjSal obisk pri predstavah kina za 2.959 v primerjavi s predhodnim letom ali za dobro petino. To je povzročilo primanjkljaj 155 dinarjev, ki je bil poravnan Iz poslovnega sklada. Odbor sekcije je na petkovi seji potrdil poslovanje ter določil nekatera nujna dela pri vzdrževanju prosvetne dvorane: po- pravilo "drvarnice, prepleskanje oken in nakup oljnih peči. Po izboru filmov sodeč, letošnji obisk ne bo slabši kot lani. ■ ZDAJ SE 2ENSKE. V okviru sindikalne podružnice občinske uprave so sklenili organizirati športno udejstvovanje žensk. Z vadbo nameravajo začeti ~ marcu, še prej pa se morajo dogovoriti za uporabo šolske telovadnice, ki jo zdaj ob večerih uporabljajo le odbojkarji in košarkarji. ■ ZAMERA M0KR0N02AN0V. Mokronoški »larfarjl«, ki so se letos tako izkazali s pustno pri. reditvljo, hudo zamerijo skupini mask iz Trebnjega, ki je zbirala denarne prispevke po hi&ih v Mokronogu. Prireditelji in darovalci so namreč mislili, da zbirajo za plačilo stroškov, ki so nast^ ob prireditvi, toda zbiratelji so denar pridiiali m ga ob povratku zapravili po gostilnah. »To dejanje Trebanjcem nikakor ni v čast, pa čeravno je bil pust,« pravijo v Mokronogu. Odlikovanja za šoferje V nedeljo, 22. februarja, je bila v Kočevju letna konferenca podružnice združenja šoferjev in avtomehanikov. Na njej so se pogovorili o svojem strokovnem delu, izobraževanju, pravni pomoči, beneficirani delovni dobi, j družabnem življenju in drugem. Sprejeli so tudi nov statut, ki določa med drugim da se je podružnica ZŠAM preimenovala v združenje šoferjev in avtomehanikov. Predsednik republiškega odbora ZŠAM Mirko Novak je ob tej priložnosti podelil kočevski organizaciji pismeno priznanje za uspešno delo; odlikovanji in diplomi pa sta prejela tudi predsednik in tajnik kočevske ZŠAM Pavel Krapež in Konrad Miše. Več o konferenci prihodnjič. - Sestanki komunistov V teh dneh so v Kočevju sestanuci organizacij Zveze komunistov, na katerih razpravljajo o resoluciji CK ZKS v luči dogajanj v občini. Na sestankih opozarjajo komunisti na okrepljeno delovanje duhovščine, na nekatere pomanjkljivosti informacijskih sredstev (komerciali-zem!), na pomanjkljivo družbenopolitično vzgojo mladine in drugo. Zbor občanov preložen Zbor občanov Kočevja, ki je bil predviden za danes, je preložen na prihodnji četrtek, 5. marca. Dvorana Doma Jožeta šeška, kjer bi moral biti zbor občanov, je namreč danes zasedena. Na zboru bo posebno zanimiva razprava o predlogu načrta letošnjih komunalnih del na območju krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Obnoviti šole Pred kratkim je posebna komisija pregledala vse šole in popisala najnujnejša dela, ki jih je treba opraviti na šolskih stavbah. Ugotovila je, da bodo ta dela veljala okoli 280.000 din. V tem znesku pa ni všteta obnovitev Posebne šole in stare (»Bračičeve«) šole, v katerih bi bilo treba med drugim urediti centralno kujavo in sanitarne prostore. •KOČEVJE — zima (Foto: Dušan Tošaj) Obeta se jim lepa bodočnost Razvijajmo tak sistem odnosov na področju javnega obveščanja, ki ustreza naravi samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije! Pozdravljamo podruž-bljanje informacij, organsko spajanje informativne dejavnosti z interesi združenih proizvajalcev! Kočevje: nastop narodnih ansamblov 28. marca bo v šeškovem domu v Kočevju srečanje narodnih ansamblov iz občine Kočevje. Za nastop so se doslej pri javili: Trio Mihelič, šolski instrumentalni ansambel in še nekateri. Na nastop so vabljeni tudi posamezniki (harmonikarju), ki igrajo po raznih lokalih. Kdor želi sodelovati, naj se do 21. marca prijavi pri Ivu Staniču, osnovna šola Kočevje. Prvič brez težav Na nedavni skupščini temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje in sveta za otroško varstvo so obravnavali uresničitev lanskega programa vzgoje in izobraževanja, zaključna računa sklada TIS in sklada za otroško varstvo ter program vzgoje in izobraževanja za letos. Med drugim so ugotovili, da je TIS lani prvič dobila za svoje delo primerno denarja, kar je vplivalo tudi na učne uspehe šolarjev. polletju pa celo v štirih. V tej tovarni je zdaj zaposlenih 45 delavcev; ko bo delala s polno zmogljivostjo, jih bo zaposlovala 78. Za letos predvidevajo, da bodo izdelali 9.500 m3 plošč, medtem ko je polna zmogljivost te tovarne 12,500 m' plošč. Te iverne plošče so zelo primerne za oplemenitenje z melaminskimi folijami oziroma ploščami melapan. Če s starimi stroji dosegajo veliko storilnost, bodo z novimi še večjo -Kolektiv LIK je pohvalil tudi predsednik Kavčič - Hitreje bodo lahko napredovali le v tesnem sodelovanju z močnejšim podjetjem Podjetje LIK je lani v primerjavi z letom 1968 doseglo za 31 odstotkov večji celotni dohodek, za 25 odstotkov večji dohodek, za okoli 3 krat večje sklade in za 25 odstotkov večji povprečni čisti osebni dohodek. Razen tega so zvišali amortizacijsko stopnjo, da so ustvarili za 40 odstotkov večjo amortizacijo, kot ba jo, če bi jo obračunavali po najnižjih dovoljenih stopnjah. Delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki je bilo 20,8 : 79,2. Dohodek na zaposlenega je znašal 25.000 din, celotni dohodek na zaposlenega pa 77.300 din Pri tem pa moramo upoštevati, da so v obratu šolskega pohištva, ki se mu s posodobljenjem obeta lepa bodočnost, dosegla nad 100 tisoč din celotnega dohodka na zaposlenega. Ko si je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič pred kratkim ogledal ta obrat in zvedel za storilnost na zaposlenega, je dejal, da mora čestitati delavcem, ki v takem zastarelem obratu dosegajo tako veliko proizvodnjo in celo ustvarjajo dohodek. Menil je, da bi v takih prostorih in s tako opremo skoraj povsod imeli izgubo, delavci LIK pa dosegajo storilnost podobnih sodobnih tovarn. Nadalje je poudaril, naj tesneje sodelujejo, s kakš nim podjetjem, ki lahko omogoči posodobljanje in občuten porast proizvodnje „Lahko verjamemo ali pa ne" Je res za ceste v kočevski občini porabljeno nad polovico več denarja, kot ga je pripadalo? Zakaj inšpektor ne dobi podatkov? DROBNE IZ KOČEVJA v obratu šolskega pohištva. Marljivost in znanje delavcev tega obrata pa sta porok, da bo posodobljeni obrat dobro posloval. Razgovori o takem sodelovanju še potekajo. Lani je začela obratovati pri LIK tudi nova žaga, ki so jo zgradili namesto stare, ki je bila pogorela. Na občuten porast celotnega dohodka in ostailih postavk je seveda precej vplivala tudi žaga, ki pa je lani zaradi pomanjkanja surovin delala le s približno 70 do 75 odstotka zmogljivosti. Z novim letom je začela poskusno obratovati nova tovarna ivernih plošč. Izvida so pokazali, da so plošče ze-lo dobre, saj so se uvrstile med najkvalitetnejše, kar jih izdelujemo pri nas. Iverka dela zdaj v dveh izmenan, s 1. marcem bo začela delati v treh, v drugem ■ ■ ■ NOVI SNEG v Kočevju ni povzročil večje zmede, ker so ga pričeli takoj plužitl. Delali so tudi ponoči. Vendar kaže, da to delo ni opravljeno dovolj načrtno. S ceste odrivajo plugi sneg na pločnike, mali plug, ki orje pločnike. pa porine sneg zopet na cesto To se ponavlja večkrat na dan. Nihče ne očisti prehodov lr pešci morajo biti pravi planinci, če hočejo prečkati cesto. Hišni sveti ne skrbijo za čiščenje pločnikov. stranke ne ometajo balkonov svojih stanovanj itd. Človek ima vtis, da krajevna skupnost le preveč varčuje z denarjem in čaka, da nas bo snega rešil »preljubi sonček« Komunala čisti pač, kolikor more in kolikor dobi za to plačila. Nihče ne more zahtevati od podjetja, da bi dajalo svoj denar za čiščenje snega. ■ ■ ■ DUNAJSKO DRSALNO REVIJO v Celovcu je obiskalo pred kratkim več občanov. Peljali so se z avtobusi preko Trbiža in Beljaka, vračali pa so se preko Ljubelja. Z revijo so bili zadovoljni. posebno tisti, ki so Jo videli prvič. Tisti, ki so jo videli že prejšnja leta, pa so bili bolj zadovoljni z lansko. Ker Je padal ta dan sneg, je bila vožnja zelo zoprna, že med revijo so večkrat objavljali, da bodo avtobuse brez snežnih verig Izločali tz prometa. Tako so imeli naši obiskovalci več skrbi za vožnjo, kakor pa užitka na reviji. ■ ■ ■ VSE PREMALO POZORNOSTI se posveča pravilnemu vzdrževanju in čiščenju dimnikov centralnih kurjav, posebno ojnih peči. Res so naprave avtomatične in se upravljajo same, kar pa velja le za peč oziroma stroj. Dim nik pa mora oiti redno čiščen, da dobro vleče, sicer se v nJem nabirajo saje, ki se rade vžgo in nastali plin eksplodira. To je pokazala tudi zadnja eksplozija v dimniku nove NAME. Sreča je, da ni prišlo do večjih okvar. ■ ■ ■ OBČANI OPA2AJO že več noči zaporedoma, da nekatere javne luči ne svetijo. Pogosto pa ne gorijo svetilke na precejšnjem delu posamezne ulice. Največkrat Je to okoli NAME in proti Gaju. Kaže, da je na delu skupina, ki so ji na poti javna razsvetljava in druge komunalne naprave. Mogoče počenjajo to v zamenjavo, ker pogrešajo v Kočevju kulturno življenje?! ■ ■ ■ IZVRSTNE OTROŠKE SLIKANICE je dobila knjigama Državne založbe v Kočevju. Knjige, ki so pisane v slovenščini, je založila založba NASA DJECA iz Zagreba. Tiskane so bile v Bo-logni Večbarvne slike, tisk, papir. vezave, vse Je odlično. Imajo Pepelko, Mezinčico, Grdega račka, Ostržka, Svinčenega vojaka m druge. ■ ■ ■ VOZNIŠKI IZPITI se nadaljujejo (v zadnjem našem poročilu bi moralo pisati — v preteklem tednu in ne v preteklem letu). Pretekli četrtek je delalo izpit 23 kandidatov (20 moških in 3 čenske). Teoretični del je opravilo 16 kandidatov (14 moških in 2 ženski). Zaradi skrajno slabega vremena in zasneženih cest ni bilo praktičnega dela izpita. Za praktični del izpita Je že precej kandidatov še iz prejšnjih rokov. Komisija jih bo poklicala na izpit iz vožnje, ko bo ugodnejše vreme RAZGOVOR S PEPCO ZAJC, POSLOVODKINJO HOTELA PUGLED Stregla predsednika Tita Rada bi vedela, kdaj bo modernizirana cesta in kdaj bo Kočevje dobilo plavalni bazen? Katerega dogodka pri vašem delu se najraje spomnite? Najlepše in najbolj razburljivo je bilo, ko sem leta 1964 stregla maršala Tita Ste stregli Se kake druge visoke goste? Veliko. Omenim naj le majorja Jonesa, Petra Stambolića, visokega ameriškega vojaškega predstavnika Mac Cloya in princa Lihtensteinskega. So visoki gostje sitni? Sploh ne. Veliko bolj so preprosti m dostopni, kot sem pričakovala. Kako vam je delo všeč? V gostinstvu ni najslabše, sicer ne bi vzdržala toliko let. Privadiš se delu in ljudem. Se pred šestimi leti je bilo precej težko, zdaj pa se nas le še včasih privošči kakšen posameznik. In kaj bi radi zvedeli? Ce bo cesta do Broda na Kolpd asfaltirana, preden bom šla v pokoj. Rada bi vedela, kdaj bo dograjena in kdaj bo Kočevje dobilo plavalni bazen? Odgovarja Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje: — So zelo velike možnosti, da bo cesta Kočevje —Brod na Kolpi posodobljena najkasneje v prihodnjih petih letih. Ni pa posebnih možnosti, da bi Kočevje kmalu dobilo plavalni bazen, ker pač ni denarja. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi še letos uredila zasilno kopališče na Rinži pri Mahov-niku. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje jc 19. februarja razpraljal med drugim tudd o vzdrževanju cest II. in III. reda v občini. Iz poročila cestnega podjetja Novo mesto je med drugim razvidno, da je bilo za ceste v kočevski občini lani porabljeno skoraj 55 odstotkov več denarja, kot bi ga bilo lahko po pogodbi. Člani sveta so poudarili, da temu lahko verjamemo ali pa tudi ne in da je bila posebno cesta proti Brodu rta Kolpi zelo slaba. Občinski cestni Inšpektor inž. Tone Knavs je povedal, da je zaprosil cestno podjetje Novo mesto, naj mu da podatke o lanskih vzdrževalnih delih na kočevskih cestah in stroških, vendar podatkov nd dobil. Zaprosil je tudi za načrt o vzdrževanju cest za to zimo, pa ga tudi ni dobil, čeprav je polovica zime že minila. Na seji je bilo pojasnjeno, da občinski inšpektor za ceste po sedaj veljavnih predpisih nima pravice zahtevati teh podatkov. Seveda pa bi jih z obojestranskim razumevanjem le lahko dobi in tako uspešneje opravljal svoje delo. Vendar taki predpisi ne morejo biti v skladu s samoupravnimi pravicami. Denar za vzdrževanje cest prispevajo namreč delovne organizacije in občani v obliki raznih taks in prispevkov oziroma davkov. Prav zato imajo občani in delovne organizacije tudi pravico, da zvedo, koliko denarja so za vzdrževanje oest prispevali in koliko je njihov denar porabljen. STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE razpisuj e JAVNO USTNO LICITACIJO za oddajo stavbnih zemljišč v letu 1970 na področju mesta Kočevje in okolice Licitacija se bo opravljala v razdobjih 1—2 mesecev. Natančnejši podatki in pogoji so objavljeni na razglasnih deskah v veži poslopja občinske skupščine, Stanovanjskega podjetja Kočevje in na hiši Trg svobode št. 44. Prva licitacija bo 25. marca 1970. stanovanja za učitelje štiri družinska stanovanja bodo veljala okoli 600.000 din — Manjka še okoli 200.000 din 2e vsa povojna leta manjka v Loškem potoku stanovanj za prosvetne delavce. Zaradi tega nimajo dovolj učnih moči. Kraj je že tako odročen, težave pa imajo še tam, kjer jih ne bi smelo biti: se pravi pri stanovanjih. Krajevna skupnost je z družbeno-političnimi organizacijami zastavila vse sile, da Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica: krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa ohrovt cvetača fižol v zaiiju Čebula Česen solata Spinača korenje peteršilj zelena radič por Jabolka hruške grozdje limone pomaranče banane ananas jajca (cena za kos) (cene v din za kg) 0,90 0,80 2,60 2,80 2,80 2,80 3,00 3,20 3,00 3,20 4,40 3,60 5,65 4,50 in 6,00 4,20 4,20 13.20 13,00 5,80 6,10 in 9,80 7,10 6,50 2,20 2,30 6,00 6,50 3,00 — 11,00 11,70 3,00 3,20 1,60 do 2,40 2,00 3,40 3,50 5,20 5,00 4.90 5,30 5.00 in 5.40 5.30 6,20 6,20 7,00 7,50 Kočevje: Ribnica: 0,63 in 0,75 0,65 in 0,90 0,63 in 0,75 0,65 in 0,90 t>i tO pereče vprašanje končno rešila. V načrtu je, da bi začeli spKMnlada graditi štiri družinska stanovanja, za kar potrebujejo 550.000 do 600.000 din. Občinska skupščina je v te namene odobrila 200.000, kmetijska zadruga Loški potok bo dala 150.000 din posojila, stanovanjsko podjetje Ribnica pa 50.000 din. Zbrati je treba še 150.000 do 200.000 din, da bi lahko začeli graditi. Svet krajevne skupnosti Lošm potok je zaprosil ob-činsld odbor ZZB NOV Rib-rjica, naj posreduje pri komisiji za stanovanjska vpra šanja pri občinski skupščini za odobritev posojila iz njihovega sklada. V zameno bi odstopili eno stanovanje udeležencu NOV iz Loškega potoka, ki je potreben stanovanja. Vsekakor zaslužijo pobud niki za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce vso podporo. —r Prodajna skladišča INLES Ribnica, ki jih ima to podjetje po Jugoslaviji doslej 5, bodo v letos prodala za 49,5 milijonov din blaga ali enkrat več,-kot je znašal plan za lani. INLES namerava letos odpreti še eno prodajno skladišče (v Bosni ali Hrvatski), ker so uvideli, da je tak način prodaje koristen za podjetje in kupce. Na sliki: prodajno skladišče INLES v Ribnici si je nedavno ogledal tudi predsednik CK ZKS Franc Popit (Foto: Prime) Z ZBORA VOLIVCEV V SUŠJAH Nekaterim znižati ali oprostiti davke Zemljišča ob Bistrici so izpostavljena poplavam, ponekod pa so močvirna -Volivci predlagali oprostitev davkov 2;a kmete, ki popravljajo gospodarska poslopja in kupujejo strofe - Novi člani konference Namenska uporaba denarja Krajevna skupnost poravnala dolg turistov v Sušjah je bil 15. februarja zbor volivcev, združen s konferenco krajevne organizacije SZDL. V prvem delu so najprej obravnavali delo in naloge Socialistične zveze. Vsak derjar mora biti uporabljen v skladu z namenom, zar katerega je bil dan oziroma zbran. Iz doka2al o finančnem in matonalnem poslovanju, ki jih je od starega vodstva prevzelo novo vodstvo krajevne skupnosti Sodražica, pa je videti da ni vedno tako. Krajevna skupnost je namreč v letu 1968 poravnala dolg Turističnega društva Sodražica v znesiku 2.672 (novih) din. TakSen način uporabe denarja krajevne skupnosti m zakonit; znesek pa je tudi tako visok, kot znaša skoraj enibletna dotacija občinskega Šola brez vode Na Gori nad Sodražico ^)©t oživlja misel na gradnjo vodovoda, čeprav imajo posamejsniki hidrofore, ki so staU lepe denarje. Ker bi gradnja vodovoda veljala precej, bi potrebovali pomoč. Trenutno je z vodo na najslabšem šola na Gk>rl, ki je ostala dobesedno skoro »na suhem«. -r proračuna sti. krajevni skupno- Razumljivo je, da bo Puri-stično društvo moralo ta denar krajevni skupnosti vmin, posebno še, ker o plačilu tega dolga niti ne obstaja pismen sklep bivšega sveta krajevne skupnosti Sodražica. Menili so, naj bi bila -SZDL predvsem pobudnik raznih del m nosilec EK>litičnih dogajanj na tem območju, kjer prebiva okoli 800 prebivalcev. Strinjali so se s prizadevanji gasilcev v Vinici. Zapo-toku, ki bodo gradili gasilna dom, katerega prostori bodo na razpolago tudi druž-beri3-ix)litičnim organizacijam. Taicega prostora sedaj v teh krajih nimajo. Na konferenci so izvolili tri člane občinske konference Socialistične zveze Ribnica. V drugem delu je nadaljeval sestanek zbor volivcev Predsednik krajevne skupnosti Sušje in oMinski odbornik Anton Govže je volivce seznanL z lanskim delom krajevne skupnosti in z letošnjim programom. Čeprav je Čimprej sklad za štipendiranje Zagotoviti pa je treba tudi, da bo razpisovanje štipendij in posojil javno -Denar za štipendije združevati, pa tudi občinska skupščina naj redno prispeva v ta sklad - Posebno skrb nadarjeni mladini O štipendiranju v ribniški občini je bilo izrečenih že veliko besed. Zadeva bo dokončno rešena, ko bo ustanovljen sklad za štipendiranje in posojila. Sklad bo pri temeljni izobraževalni skupnosti ali pri občinski skupščini. Sklad bo imel predvsem naslednje naloge; zagotavljal bo enotnost štipendiranja in kreditiranja glede na merila za dodeljevanje štipendij m posojil ter pogojev, ki jih bodo morali izpolniti šti- pendisti in posojilojemalci I>osebno pozornost bo moral posvečati štipendiranju in itreditiranju nadarjene in socialno ogrožene mladine; z denarjem sklada bi štipendirali študente in dijake na V statutih skoraj nič o obveščanju Brez obveščenosti pa ni samoupravljanja - Preveč pristojnosti poslovnim odborom - Marsikje so pozabili, da delajo v podjetju tudi razne organizacije - Kakšen naj bo pravni položaj političnih delavcev? Na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Ribnici so razpravljala o statutih nekaterih večjih delovnih organizacij. Kakor vemo, morajo vse delovne organizacije uskladiti samoupravne akte s 15. ustavnim amandmajem. V vseh kolektivih so se lo- so v nekaterih podjetjih za tild aela resno. Vendar bi pisali v statutu. mogli osnutkom statutov očd-tati več pomanjkljivosti, ki j'ih bo treba odpraviti. Vodstvo občinskega sindikalnega sveta meni, da imajo skoraj vsi osnutki statutov pomanjkljivost, ker dajejo prev^ pristojnosti v zvezi z odločanjem poslovnim odborom. To pomeni, da jemljejo prl-stojiK>sti odločanja delavskim svetom. Prav tako se na strinjajo z določilom, ki »pooblašča direktorja za manda-torja po.«»lo«nega odbora«, kot Zelo malo je v statutih zapisanega o obveščanju. Sindikat meni, da so prav zaradi premajhne obveščenosti člani kolektiva premalo poučeni o dogajanjih v svojem podjetju. V statutu sleherne delovne organizacije bi morali dati pomemiben poudarek na določila o . obveščanju. Podobna ix>manjkljivost v6-Ija tudi za vlogb političnih organizacij v kolektivu. V marsikaterem podjetju so se- stavljale! statuta pozabili, da delujejo v njihovem kolektivu sindikalna organizacija, zveza komunistov, mladinska organizacija. Vsekakor morajo te organizacije dobiti svoje mesto v statutu. V zveza s tem naj še omenimo, da bi morali v statutih določiti tudi položaj političnih delavcev v podjetju. Predsedstvo sindikata meni, da leži prav sedaj r^a sindi-Kalnih organizacijah velika odgovornost. Vložiti bodo morale ves svoj vpliv, da bodo odpravljene pomanjkljivosti v samoupravnih aktih. Občinski sindikalni svet jim bo pri tem nudil vso pomoč, —r ustreznih šolah za potrebe vzgojno-izbraževalnih zavodov osnovnih šol in posebne šole. Delovnim organizacijam in skupnostim, lu nimajo možnosti oziroma pK>trebe za štipendiranje in kreditiranje, priporočamo, naj nakažejo SVOJ prispevek v bodoči sklad za štipendiranje in posojila pri temeljni iaobra^ ževaini skupnosti Ribnica. S tem bo omogočeno združevanje denarja za štipendiranje in kreditiranje. Skladu pa bo zagotovljena nepretrganost dela, seveda če bodo delovne skupnosti denar vsako leto redno prispevale. Občinska skupščina naj bi sprejela sklep, da bo njen prispevek, ki ga bo določila za sKlad, v proračvmu stalen in se bo povečeval skladno s povečanjem proračunskih sredstev. V vsej občini bo treba zagotoviti javnost raapisi/vanja štipendij In kreditiranja. Le tako bomo spravili štipendiranje na pravi tir. —r Tudi trinajsti uspešen Pred kratkim je bil v Ribnici dokončan dvomesečni tečaj za gostinske delavce, ki ga je organizirala delavska univerza. Tečajniki so si pridobili mnogo koristnega znanja, ka ga bodo lahko uporabili pri svojem delu. Tečaj je oblsiicovalo 13 tečajnikoy. Vsi so ga uspešno opravili. bilo malo denarja, je dosegla krajevne skupnosti na področju komunalne dejavnosti lepe uspehe. Občani so vložili tudi precej prostovoljnega dela. V razpravi so bili volivci mnenja, da bd bilo treba opraviti novo katastersko merjenje zemljišč. MarsiKje so iz njih nastali travniki, zato le tudi dohodek od zemljišča manjši, kot je bil prej, Jco je bila parcela še obdelovalna. Tudj davki na zemljišča so PK) mnenju kmetov previsoki, predvsem za zemljišča ob Bistrici, ki zaradi neurejene struge poplavlja travnike. Precej travnikov je z^očvir-jenih in raste na njih slaba krma. Vouvci so se zavzeli, naj bi občina oprostila davčne obveznosti kmete, ki si izboljšujejo gospodarska poslopja in nabavljajo kmetijsko mehanizacijo. Ponovno so kritizirali osemenjevalno službo živine. Ker dosedanja vodovodna skupnost Sušje ni mogla poslovati v enaici organizacijski obliki, kot je doslej, so ustanovili »Pogodbeno skupnost« za upravljanje z vodovodom za območja vasi Sušje, Zapotok, Vinice in Slafcnik. Izvolili so nov članski upravni odbor, ki mu predseduje Jože lic iz Slatnika, Več za socialo Letos je določeno za socialno varstvo v ribniški občini znatno več denarja kot lani, in sicer 686.000 din, medtem ko je bilo lam izplačano 491.976 din. Največ denarja, to je 220.000 din, je določeno za priznavalnine l>orcem. Za oskrbnine za odrasle v domovih je določenih 170.000 din, za oskrbnine v mladinskih domovih 111.000 din, za stalne socialne podpore 100.000 din itd. -r Več, a še premalo Letošnji proračun dohodkov m izdatkov občinske skupščine Ribnica bo predvidoma za 13 odstotkov večji, kot je bil lanski. Svet za finance je 19. fe-Druarja o predlogu proračuna razpravljal in dal nanj nekaj pripomb, predvsem na obveznosti proračuna. Svet je bil mnenja, da bi nekatere obveznosti iz prejšnjih let prenesli na uporab-nflke. Kaže, da bodo krajevne skupnosti s skopo odmerjenimi sredstvi tudi letos le životarile, čeprav bi morale imeti zagotovljene stalne dohodke. O tem bodo povedali marsikaj tudi občani na svojih zborih. Travniki v najem Kmetijska zadruga Ribnica bo v iratkem sklepala dolgoročne pogodbe za oddajo zemljišč v najem. Oddala bo travnike na Ugarju, v Ortne-ku in Sodražici. Prednost bodo imeli kmetje, ki pogodbeno sodelujejo z zadjri-go (rede živino ali prodajajo mleko) Kmetijska zadruga bo zbirala prijave kmetov do konca februarja. Predavanja za kmete Kmetijska zadruga Ribnica organizira strokovna predavanja za kmete. Predavanja bodo v vseh večjih krajih na njenem območju. O proizvodnji mleka, krmljenju živine in drugem bodo predavali strokovnjaki KZ, Kmetijskega inštituta v Ljubljani, Kmetijskega zavoda iz Ljubljane m Ljubljanskih mlekarn. Prvo predavanje je bdio v Dolenji vasi, večma pa se jih bo zvrstila v marcu. Razstava živine Razstava plemenske živine sivo rjave pasme bo 8. septembra. Tako je sklenil živinorejski odbor kmetijske zadruge Ribnica. Kraj razstave še m določen, zelo verjetno pa bo to v Sodražici. Razstava bo posvečena 60-letni-cd rejskega deda in bo ena izmed prireditev tega jubileja, ki so ga začeli v ribniški občini proslavljati lani. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ ZADNJI SNEG KOMUNALE NI PRESENETIL; saćela je takoj plužiti, ko je snežna plast narasla. Plužili so nofi in dan, tako da so bile ceste IV. reda sorazmerno hitro očiSčene in promet ni bil oviran. Upamo, da bo tako tudi v primeru, če nas bo sneg še obiskal. ■ ■ ■ DOM PROPADA — Zadružni dom v Zapotoku je bil na zadnjem zboru volivcev v SuSjah ponovno na dnevnem redu. Ljudje zamerijo kmetijski zadrugi R'b-nica. Stanovanjskemu podjetju in stanovalcem doma, ker se tako malo brigajo za vzdrževanje zgradbe. Na podstrešju so razbite Sipe v oknih, tako da Imata sneg in dež prosto pot. Ljudi jezi ui žalosti hkrati, ker so stavbo zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, sedaj pa pred njihovimi oćmi propada. ■ ■ ■ NEVARNO ZA PEŠCE, Se bolj pa za Šolarje je križiSče cest pred osnovno Solo v Ribnici, šolarji prečkajo to križišče, ko gredo v Solo aH domov. KrižiSče je tudi nepregledno. Prav bi bilo, da bi tu postavili tablo, ki bi opozarjala voznike in pešce, naj bodo pri prehodu previdni. Prav tu je že prišlo do prometne nesreče. ■ ■ ■ MATERIAL 2E KUPLJEN — GasUoi v Vinicah-Zapo-toku se pripravljajo im gradnjo gasilskega doma. V ta namen so nabavili opeko, cement in apno. Kmetje so obljubili okrog 50 kubičnih metrov jelovega lesa, nekateri so dali pomoč v denarju, vs4 pa bodo pomagali pri gradnji s prostovoljn&n delom. Graditelji računajo tudi na materialno pomoč pri delovnih organizacijah, občinski skupSčdni ter občinski gasilski zvezi I REŠETO r „Niso poredni, le učiti se nočejo!" Porazen učni uspeh na črnomaljski gimnaziji je bil vzrok za pomenek z ravnateljem prof. Janezom Kambičem: »Vsega je kriva neresnost!« Strogo zaupno vam povem.. Povsod po svetu imajo znanci med seboj zaupne pogovore. Zgodi se kaj takega, kar ni za javnost. Mala anketa na črnomaljskih ulicah Franc iStajdohar, Zdenka Henigman in Jože Kastelic Kaj pa v Črnomlju? Kaj si znanci pripovedujejo na uho? »PRI NAS JE VSE JAVNA SKRIVNOST« Najprej povprašam Pran. ca štajdoharja iz Črnomlja, misleč, da ima kot upokojenec dovolj časa za klepet. Na kratko me je odpravil: — Prvič se ne čutim upokojenca, ker sem že od prvega dne uradne upokojitve zasut s funkcijami. Drugič znancu na uho ne bi imel kaj EKJvedati. Kar je v Črnomlju skrivnost, tako vsi naenkrat zvemo. Z ljudmi, ki bi mi lahko res kaj »super zaupnega« povedali, žal nimam zveze. Na uho povem kvečjemu kakšno šak). »SAMO O ENI STVARI GOVORIM« Pred avtobusno postajo sem naletela na Jožeta Kastelca iz Deskove vasi pri Starem trgu: — Nesrečen človek sem. — je rekel. — Nimam prijateljev in nimam navade komu govoriti na uho. Z vsakomer se pogovarjam samo o eni stvari; veliko sem prestal, žena je bila 15 let bolna. Ko je šel sdn k vojakom, sem ostal sam z bolnico in 7 glavami živine. Prosil sem za pomoč, a ni nihče hotel slišati zanjo. Še sinu niso hoteli skrajšati vojaška roka. Komaj sem zdrža3. Prestal sem, a sem izčrpan do kraja. »CE BI DOBILA SLUŽBO... Nisem pričakovala, da mi bosta dekleti, ki sta se hihitali, povedali tisto, kar ju je spravljalo v dobro voljo. Ena pa je vseeno odgovorila: Zdenka Henigman z Dobličke gore: — Midve s prijateljico Stanko Rožman se poti-hem pogovarjava o službi. Ne bi radi ostali doma. Na kmetijah za mlade ljudi ni nobenega življenja. Preveč garanja, nič zaslužka in nobene zabave. Dobiti službo pa je težko. R.B. S POSVETOVANJA O TURIZMU: Nimajo turistične tradicije, pač pa zelo dobre možnosti Občinska konferenca SZDL bo priporočila občinski skupščini, naj ponovno ustanovi svet za turizem in gostinstvo - Z njegovo pomočjo bodo začeli uspešneje razvijati turizem, ki pomeni za Belo krajino lepo bodočnost Rekli bi, da je o novi turistični sezoni v Beli krajini zdaj, ko mehke gričke pokriva globok sneg, prezgodaj govoriti, Cmomaljci ne mislijo tako Na četrtkovi, 7. seji občinske konference S2n>L so pogumno in odkrito spregovorili o razvoju turizma v občini. Za razvoj turizma se niso dovolj brigala nitd občani ne družbeno-politične organizacije, prav tako tudi ne občinska skupš^na, ki je svet za turizem in gostinstvo celo ukinila. Sad neusklađenih prizadevanj za razvoj te panoge je tu: turistom so odprli vrata le na stežaj, zato ni čudno, da je turistični priliv manjši, kot drugje. Cesto Semič-Gra-dac bodo gradili spomladi Na črnomaljskem koncu So se razširile novice, da ceste Semič.—Gradac še ne bodo gradili tako kmalu. Ta vest je marsikoga spravila v slabo voljo, saj si tamkajšnji prebivalci silno želijo, da bd bila ta cesta kmalu asfaltirana. Cestno podjetje Novo mesto je dalo takole pojasnilo: »Cesta Semič—Gradac bo asfaltirana najkasneje do julija letos. Z deli bomo začeli zgodaj spomladi. Ce je Za gradnjo ceste zagotovljen denar občinske skupščine Črnomelj, ne bo nikakih ovir.« Viniški gasilci zbrali 6.000 din Viniški gasilci vneto zbirajo prispevke za nakup nove motorke. Akclj'a je v polnem razmahu. Zbranega imajo že več kot 6.000 din. Člani up-ravn^a odbora so -močno angažirani v zbiralni akciji. Nova motorka bo stala iiri-bližno 18.000 din. Denarno p>omoč so obljubili tudi domačini, ki so na delu v tujini. Turistični seminar za mladino Turistična sekcija na Vinici je organizirala tritedenski seminar za mladino z viniške-ga konca. Na seminarju bodo poslušali različna predavanja, kako je treba gostu opremiti sobo, kako mu je treba postreči in kaj ponuditi. Pobuda, ki jo je dala vi-niSka turistična sekcija, je vredna pohvale. Črnomaljska turističiia društva in sekcije nanareč samo še životarijo, na viniškem koncu, kjer se zadnja leta turizem nekako razvija, pa so sklenili, da bodo poskrbeli za vzgojo mladine, ki se bo ukvarjala s turizmom. Starine f^odo ostale Homa Na črnomaljskem koncu ugotavljajo, da ljubitelji starin iz Ljubljane in nekaterih drugih krajev, tudi tnoeemci, za majhen denar odkupujejo pri črnomaljskih kmetih najTazličnejše starinske predmete, ki jih imajo spravljene na po^trešjih. Odslej si bodo prizadevali, da bo starinsko narodno blago ostalo doma. Ljudem bodo povedali, kakšno vrednost imajo nekateri stari predmeti, in jih tako opozorili, da jih ljubitelji starin izkoriščajo. ■ MLADINSKI PIHALNI OR. KRSTER Je imel 13. februarja konferenco, na kateri so ustanovili aktiv ZMS. V nj«n so združeni mladi godbeniki. Izvolili so svoj odbor. Predsednik odbora Je Mirko Papež. Sklenili so, da bodo izdelali pravila mladinske godbe, v katerih bodo poudarili namen in pomen mladinskega pihalnega orkestra. V mladinski godbi Je zda) 28 mladincev, ki bodo po konCani osemletki ali poklicni Soli ostali v domačem kraju in sestavljali jedro mladinskega pihalnega orkestra. V glasbeni šoli niso pozabili na potrebo po novih ćlanih. Poslali so razpis la mlade godbenike na osnovno Solo Črnomelj, Odzvalo se 18 mladincev. Pričakujejo, da bo precejšen odziv tudi na poklicni Soli, v BELTU In ostalih delovnih kolektivih. ■ OBCNl ZBOR Je sklical krajevni odbor v AdleSiCih 22 februarja Povabili so tudi Leopolda Kreseta in predstavnike občinske skupSčine Črnomelj. Na zboru so govorili o problemih V tretjih in četrtih razredih, kjer bi človek pričakoval mailo več resnosti, so se najslabše odrezali. Niti 40 odstotkov dijakov ob polletju nd izdelalo. Učni uspeh celotne šole je bil prav tako slab, saj je le polovica učencev ušla brez sJabih ocen. — Tovariš ravnatelj, ali ste razčlenjevali vzroke slabega znainja? Kao ste ugotovili? — Zelo smo bili zaskrbljeni. Seveda smo ugotavljali, zakaj tako in če morda del krivde ne leži tudi v nas. A ne! Isti profesorja učijo tudi v prvih dveh razredih, učenci pa so na primer v II. a dosegli 70-odstoten uspeh, V glavnem so ddjaki za slabe ocene sami odgovorni. Tudi ne gre za težke živ- Ni skrivnost, da je med najdelavnejSimi črncmaljski-mi mladinci Franc Stefanič, ki ima kar tri odgovorne naloge: je sekretar občinske konference ZMS, predsednik mladinskega aktiva 2^pudje in predsednik mladinskega aktiva v BELTU, kjer je zaposlen kot KV orodjar. T^o je njegovo mnenje o mladimi: »Mestna mladina je večkrat neresna in ne izpolni naročenih nalog. Od družbe zahteva denair, ne da bi znala kritično oceniti svoje delo ter vedela, da je treba za družbo kaj narediti. Vaški Dorcev m o cesti do AdleSlCev, ki je potrebna popravila. ■ IGRAL.SKA DRU2INA »Oton • Župančič« z Vinice pridno Studira dramatizirano holandsko pravljico »Hold de Bodi« aH »Dve vedri vode«. Premiera bo na domačem odru v nedeljo, 1. marca. Režiser Ivan Mohar, učitelj z Vinice. ■ CISTILKE so v ponedeljek zjutraj pridno čistile sejno dvorano, ki le bila ponesnaiena in polna cigaretnih ogorkov. Vsi tisti, ki prihajajo na seje v sejno dvorano občinske skupščine Črnomelj, bi lahko bolj pazile na čistočo. ■ DVA 20-VRNA TEČAJA prve pomoči so zaključili v Semiču. Zaključni izpiti bodo v soboto, 28. februarja. Vse kaže, da bo podoben tečaj še v Semiču in na Vinici. ■ ASFALTNA CESTA do Vinice Je popolnoma suha, tudi ostale ceste v Beli krajini so kopne, ker Je pritisnila močna odjuga. Promet ni oviran. lijenjske razmere, ki bi jih lahko šteli za objektivne težave, marveč je vsega kriva neresnost. — V čem se kaže reres-nost, kot jo imenujete? — »Spricanja« je zelo veliko. Starši včasih tjavdan podpisujejo opjaivičdla, mi pa jih vzamemo na znanje. Končno so stariši odgovorni za otroke. Mar ne? Opravičilo je za nas dokiunent, čeprav vemo, da je bdi ta ali oni ob tistem času, ko ga mati opravičuje, v lokaJu namesto v postelji. — Ste morda imeli ra^o-vor s starši? — Imamo stalne govorilne ure, a so zelo slabo obiskane. 2a.l! — Pa staršev nič ne zani- aktivi so delavni in marsikaj sami naredijo.« Kaj nameravajo delati mladinci v BELTU? »Prizadevali si bomo, da izboljšamo kadrovsko strukturo, organizirali bomo mladino, tudi bisbo, ki prihaja v Črnomelj od drugod, krepili bomo samoupravljanje. Seveda računamo na pomoč sindikata, Ko smo ustanovili mladinska aktiv, so se nam stajejši smejali, tudri mladina tega nd jemala resno.« Kaj misliš o Dolenjskem listu? »Zadnja leta je tehnično in vsebinsko mnogo boljši. Zanimiva je' tudi mladinsJca stran, kjer lahko marsikaj preberemo o našem delu in tako spoznamo, kaj delajo mladinci 12 drugih dolenjskih krajev. Svoj kotiček smo v Dolenjcu zares pogrešali. TONE LATERNER Črnomaljci so se pomerili v veleslalomu v nedeljo dopoldne Je občinski sindikalm svet iz Črnomlja organiziral v CrmoSnJicah občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalo mu. Tekmovanja se Je udeležilo 20 smučarjev, zanagal pa Je inž. i " (ildo Rozman, ki Je imel enakovredna nasprotnika samo v inž. Plečku in Svetiču, Rezultati: 1. ir\ž, Rozman 38,9, 2. inž. Plečko 39,9 (oba rudnik Kanižarica), 3. Knex (GO Crmoš-njice) 43,9, 4. Lipar (ISKRA Se mič) 46,1, 5. Sller (BETI) 47,7, 6. PIftec (BELT) 48.3, 7. SkrdelJ (Partizan) 50,1, 8. Cesar (ISKRA Semič) 57.2, 9. Pipan 60,3, 10. Plaznlk 60,8 (oba OS Črnomelj) Itd. Ekipno: 1. Rudnik Kanižarica (inž. Rozman, inž. zlečko) 78,8, 2. ISKRA Semič (Ceitar. Lipar) 103,3, 3. BELT (Gladek, Pišec) 113,0 in 4. 09 Črnomelj (Plaznlk, Pipan) 120,1. Sd ma, zakaj ima otrok tako silabe ocene? — Na to vprašanje ne vem odgovora. 2e od nekdaj je tako, da v večini primerov starši za vse slabe ocene dol-žijo profesorje, medtem ko se pn vsaki dobrd oceni pokaže »brUitnost« otroka. To imajo učenci seveda po ate-tu in mami. — So torej vašd dijaki poredni, kar se da? — Ne, niso poredni, le učiti se nočejo. Pri iavenšolskih dejavnostih imajo celo lepe uspehe. Pred kratkim so fantje ustarjO'Vili foto-kino klub. Sami so uredili prostor in napeljaJfl elektriko. Takih akcij smo veseli. Tudi v kulturni dejavnosti so se imenitno izkazali s prireditvijo Spomenik brez podstavka. Izdajajo dijaško glasilo Plamen, delajo v več krožkih. Se pravi, da so sposobni, le šol^a snov jim ne daši. Ne zart^edajo se, da bo naenkrat matura. In kaj potem? R. B. POPRAVEK v prejšnji številki sta se na črnomaljski strani vrinili kar ^dve napaki. V članku »Daleč naokrog brez tekmeca«, kjer je govor o kanižar-SKi opekarna, je zapisano, da gredo v investicijo s 3,900.000 din lastnih sredstev, kar pa ni res. Številka 3 je popolnoma odveč in so jo pritisnili v tiskarni. V članku »Letos nova briz-gakia« pa je nastala pomota pri kritiki vodstva viniških gasikiev. Tajniika na gasilskem občnem zboru nihče ni dajal v slabo luč, kakor piše, temveč le predsednika in blagajnika. Bralce prosimo, naj amešnjaorama oproste. Bela krajina nima turistične tradicije, ima pm velike možnosti za razvoj turizma. Pred leti ustanovljena turistična društva in sekcije so le životarila in ostala brez članstva, Tudd drugi so gledah na turizem s strani: gostinci, ki niso znali privabiti in obdržati gostov, trgovci. ribiči, lovci. Na seji so menili, da od letošnje turistične sezone Se ne morejo pričakovati veH-ko. Lahko bodo le marslikaj izboljšali ter poskrbeli za izdelavo srednjeročnega programa razvoja turizma, ki je Se Kako potreben. V marcu mesecu bodo začeli v vseh večjih krajih ustanavljati turistična društva m sekcije, ki bodo skrbele za lepšo podobo kraja, pro-F>agando, organizacijo prireditev ter športna tekmovanja. Sekoije in društva bo pove-zovaJ poseben posvetovalni organ, ki bo črnomaljsko ob- čino zastopal tudi v Dolenjski turistih zvezd. Odslej bodo v Črnomlju spremenili odnos do spomin-karstva. Na adlešišikem koncu bodo to obrt Se razvili, tamkajšnjim izdelovalcem spominkov pa bodo poskrbeli za dobrega posrecini-Ka. Občinska konferenca SZDL bo podprla gradnjo »Naselja miru« na Vinici, prav tako se bo zavzemala tudi za gradnjo vikendov na za to že določenih predelih. Ponatisnili bodo prospekt o Beli krajini, kd Je pošeJ, in poskrbeli za dober dodatek, prav tako pa bodo po izkušali zainteresirati vse slovenske in hrvaške obicolpske Javno spodbujanje in razpravljanje o informiranju in delovanju tiska, radia in televizije, agencij in drugih riosilcev informiranja je sestavni del vsakodnevne politične aktivnosti Socialistične zveze. občine, da bi Izdale svoj prospekt. Sekretariat sekcije za turizem pri SZDL bo skupaj z Dol^sko turistično zvezo sestavil podrobnejši načrt o sestavi srednjeročn^a načrta za razvoj turizma. M. PADOVAN NOVICE iškj čnnomdj^sfm komunt ženske jopice, puloverje, kombineže .in plašče, belo platno za posteljnino, kamgame in dlolene po znižani ceni nudi. "i^eletekstit" ČRNOMELJ Kar tri dolžnosti likrati Ko so V Beltu ustanavljali mladinski aktiv, so se starejši smejali — Tudi mladinci so bili nezaupljivi — Aktiv vodi prizadevni orodjar Franc Šte-fanič ČRNOMALJSKI DROBIR PO POMEMBNI ODLOČITVI V METLIKI Priznanje in upoštevanje! Metliški referendum o krajevnem samoprispevku Je edinstven primer v Sloveniji Na tiskovni konferenci v Metliki so 19. februarja predstavniki občinske skupščine in delovnih organizacij v občini postregli novinarjem s skoraj neverjetnimi številkami o dosežkih v gospodarstvu ter o izidu in pomenu zadnjega referenduma o krajevnem samoprispevku. Referendum je podprlo kar 3.882 volivcev ali 81,7 odstotka. Deset let že Metličani s samoprispevki pospešujejo urejanje pločnikov, cest, šol, otroških vrtcev, vodovoda, električne napeljave, gasilskih domov, pokopališč in vrste drugih komunalnih zadev. Vsi kot eden si po svojih močeh prizadevajo da bi bilo njihovo mesto lepše, da bi bolje živeli. V vseh teh letih jim noben Socialistična zveza meni, da so Informacije in informiranje deležne njene pozornosti kot njen sestavni del in del njene dejavnosti. Socialistična zveza gradi svoj odnos do sredstev javnega obveščanja in vseh, ki se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo in širjenjem informacij, ne glede na to, kdo je ustanovitelj lista. dinar nj padel z neba in nobenega- bogatega strica niso imeli, ki bi jim pomagal. Vse so i morali ustvariti sami.Re-publika je bila gluha za nji-'hove prošnje. Tudi od industrije niso mogli pričakovati pomx>či, saj je bila še v povoj-nih letUi in je potrel^-vala denar za lasten razvoj. „Mi bomo dali še več..." Krajevna skupnost, Podzemelj hoče urediti pokopališče in vodovod« - pravi odbornik Rožman Niko Rožman je kmet iz Boršta, odbornik občinske skupščine, dela pa tudi v drugih vaških organizacijah in pri krajevni skupnosti. — Najhujši problem naših vasi je pokopališče. 2e več let se ubadamo s to težavo, letos pa smo jo odločeni spraviti s sveta. Pokopališki prostor ob cerkvi Je zaseden z grobovi, novi del pokopališča pa ni uporaben. Talna voda poplavlja grobove Radi bi zgradili tudi mrtvašnico, a čakamo, da bomo dobili za pokopavanje boljši prostor. Nujno Je čimprej odkupiti nekaj zasebnega zemljišča. Prosili smo, naj pride v vas strokovnjak z občine, da nam bo svetoval, kje in kako naj kupimo. — Kolikor vem, se v Podzemlju potegujete tudi za vodovod in cesto. Kako kaže? — Cesta do kopališča, prevlečena z asfaltom, je predvidena v občinskem 5-letnemu programu javnih del.. Upam, da bo samo-prlspe\--k izglasovan, potem bo tUdI cesta Za vodovod smo pri nas pripravljeni prispevati Se posebej. Sklenili smo. da bomo v primeru uspelega referenduma plačeval še 1 odstotek več kot vsi občani, da bomo s tem denarjem napeljali dva vodovodna kraka od Kučerja v dolino, medtem ko bo hišni priključek plačal vsak gospodar sam. — Bremona so precejšnja. Popravljate vaška pota, urejali boste poko-paliS'«^, hočete še vodovod. Boste zmogli vse poleg t. ^ega domačega dela? — Ne pozabite, da Je naša krajevna skupnost zelo delavna in da smo ji pripravljeni vsi pomagati! '^e v Podzemlju kaj, sklenemo, tudi naredimo! R. B. Metličani bi še danes gazili blago in požirali prah, njihovi otroci bi bili prikrajšani za vse, kar so imeli otroci drugod, i>o mnogih vaseh bi še danes gorele petrolejke in sveče, če si ne bi bili sami pomagali. S samoprispevki v desetih letih so zbrali občani 1,680.000 dinarjev, delovne organizacije pa 1,150.000 dinarjev. V naslednjih petih letih pa bodo zbrala še okrog 2 milijona dinarjev ali 8 odst. potrebne skupne investicijske vsote. S tem denarjem bodo pospešili razvoj v tistih krajih, ki doslej še ni-so bili zajeti. Vendar vseh problemov, s katerimi se občina bori s tem le ne bo mogla rešiti. Vprašanje nizkih podpor in priznavalnin borcem, pospeševanje turizma in gostinstva, zadrževanje delovne sile doma in s tem v zvrai gradnja novih proizvodnih obratov, ki jtt zdaj še ni, neurejeno otroško varstvo in šole, skrb za stare in onemogle ljudi bi morala upoštevati tudi republika in jim pomagati s krediti. Metliška občina ne želi dotacij, hoče samo upoštevanje, kadar gre za pomoč nerazvitim in priznanje za vse, kar so ljudje doslej ustvarili sami. t)osegli pa so 11 din bruto produkta na vsak vložen dinar, kar se nj godilo nikjer drugje v Sloveniji verjetno pa tudi ne v Jugosla-viji. ~ A. V. Takole v Metliki ne bodo več dolgo trgovali. Trg se razvije samo na semanje dni, na mrazu pa ni prijetno ne Inipovati ne prodajati. Z nedavno izglasovanim samoprispevkom si je mesto zagotovilo novo, najsodobnejšo pokrito tržnico.. (Foto: Ria Bačer) Do kod bodo prišli v dvajsetili letifi? Poglejmo enkrat v kolektive z druge strani - Kaj povedo samoupravljavci? Je njihova beseda kaj vredna ali ne? Se zavedajo velike odgovornosti? So zasedanja delavskega sveta zgolj formalnost? IVEC ANTON, MARIJA STARC, BETKA CEKUTA in MATIJA ŽELEZNJAK BETI: Nismo zaradi lepšega Matija 2eleznjak, mehanik in član delavskega sveta: — Na naših sejah rešujemo važne stvari. Obravnavamo načrte podjetja, razpravljamo o osebnih dohodkih, o gradnji novih stavb o nakupu novih strojev. Imam občutek, da je vodstvo tovarne zares dobro, in zaupamo v stvari, ki nam jih že pretehtane predložijo v razpravo. Vsadc izmed naš odloča po svoji vesti. Odgovornosti se zavedamo. Zgodi se, da se s predlaganim ne strinjamo. Ni pa dosti takih primerov. Belka Cekuta, predelovalka izdelkov in članica delavskega sveta: — Nekoč smo razpravljali o kvalifikacijah. Predlog je bil, da moramo zahtevati od vseh delavk poklicno šolo in kvalifikacijo. Takrat sem se uprla. Dokler mojstrice nimajo šole, tudi od delavk ne moremo zahtevati izobrazbe. Moj predlog so drugI člani podprli, in tudi tovariš direktor. Se zmeraj je veljalo kar smo na naših £?ejah sklenili. Sploh nimam občutka, da bi sedela na sejah samo zaradi lepšega. Odločamo mi vsi In o velikih stvareh, kot bi sklepali o lastnem premoženju. Saj tudi je. Tovarna Je naš kruh. NOVOTEKS: Vsi zadovoljni Anton Ivec, član centralnega delavskega sveta, zaposlen v Metliki: — Samoupravljanje lahko v našem kolektivu samo pohvalim. Uspeh podjetja je temu primeren. Navadno je gradivo, k: ga obravnavamo na sej'ah, že prej pretehtano z vseh strokovnih plati, zato se običajno ne zoperstavljamo. Se ne spominjam, da bi kdaj v dveh letih kolikor sem član, glasovali proti predlaganim večjim odločitvam. ZADRUGA: Nihče nas ne lovi za besede IVIarija Stare, uslužbenka kmetijske zadruge in predsednica upravnega odbora: — Pri nas se vsi zanimajo za samoupravljanje. Odlomimo o zelo pomembnih stva »eh: sprejemamo poslovne načrte, obravnavamo finančni položaj, poldtiko osebnih dohodkov, kooperacijske odno- se z zasebniki itd. Na sejah se vsi oglašamo. Jaz nisem tiho, če mi kaj ni všeč. Ni-li^ar se ne bojim, če me t^, na seji po^em in še nikdar me kasneje niso lovili za besedo. -ič Tri stvari že do 15. junija Napovedi novega gostinskega podjetja se uresničujejo — Makarjevo gostilno že preurejajo Kakor so napovedali, so se najprej lotila preurejanja rjekdanje Makarjeve gostilne. Načrte za že lairii začeto adaptacijo (pod staro upravo hotela) so morald precej sprememti, ker so predpisi za gosimsike obrate vedno zahtevnejši. V gostilni, kjer so se nekdaj ustavljale poštne kočije, gostinska tradicija ne bo prekinjena. Loocal bo imel večji in manjši prostor za goste, kuhinjo, klet in sodobne sanitarije. Gradbena dela je prevzelo komunalno podjetje Metlika po načrtu inž. Zrimca z Bleda, medtem ko bo oprema v belokranjskem stilu dobavljena po načrtu domačina inž. Vra-ničarja. Okoli 300.000 din t>o veljala preureditev lokala. Denar je zagotovljen, otvoritev pa je naix)ved^a že za 1. maja. To bo v Beli krajini prva gostilna v belokranjskem slogu in prva, ki bo nudila domače jedi. Tudi za nadzidavo hotela ]e že precej urejenega. V načrtu je nadzidava terase in podaljšanje Južnega dela stavbe, s čimer bodo razen nočitvenlh zmogljivosti za goste pridobili Se garaže, klubski prostor in stanovanja za zaposlene. Načrt dela i>od-jetje »Slovenija projekt« v LJubljani, z gradnjo p« bodo začeli taKoj, ko lw odo-brervo še poisojilo. Se tretja stvar, ki bo do sezone urejena; kopališče na Kolpi. Avtokamp s parkirišči bo zgrajen na novem prostoru, kopalcem pa bo na razpolago sedanji kopališki prostor, le da bo mnogo lep>še urejen. Kako bo z gradnjo cest? Metliška občina je skupaj s črnomaljsko občino vključena v medobčinski cestni sklad prek katerega navezujejo stike z republiškim cestnim skladom. Zdaj, ko skuša metliška občina razvijati turizem, je vključila v petletni program za gradnjo cest v Beli krajini tudi cestno križišče v Metliki, cesto Metlika- Radovica proti hrvaški meji in cesto prek Gribe.j in Adlešičev na Vinico. Cestna povezava je za metliško občino življenj'skega pomena Hrvaške občine so začele graditi ceste proti Gorjancem, zato bi bilo prav, da bi ceste modernizirali tudi na metliški strani. Letos nadaljevali že začeta dela Metliški odborniki so se na zadnji seji zanimali, po kakšnem vrstnem redu bodo gradili v občini z denarjem, ki je namenjen za napredek vasi tn mesta. Izvedeli so, da bodo letos dokončali že začeta dela (gradaškl vodovod), nadaljevali bodo akcijo za elektrifikacijo vasi, skupaj z »Betd« bodo uredili čistilne naprave na Veselici, črnomaljski občini pa bodo pomagali graditi Posebno šolo, ker bodo na ta način omogočili šolanje prizadeti mladini. Tečaii prve pomoči v četrt^^k, 23. februarja, se začne na Božakovem 20-umi tečaj prve pomoči. Predavala bosta dr. EJvgen Bienefeld m dr. Jožef Benka. Tak tečaj bo pozneje tudi v Dra-šičih m Dobravicah. 2e zdaj pripravlja;o preoram za 80-urni tečaj, ki bo v Metliki ih bo namenjen či^c»n delovnih kolektivov v okviru narodne obrambe. Preveliki izdatki, premajhni dohodki Na zadnji seji občinske skupščine so metliški odborniki obravnavali tudi osnutek proračuna. Med predvidenimi dohodki in izdatki je nastala velika vrzel ki jo bodo morali izravnati. Vsi, ki živijo na račun občinskega proračuna, so letos povečali svoje zahteve, zasebni avto-prevozniki, ki so prinašali v občinsko blagajno lep kupček denarja, pa se zadnje čase preseljujejo drugam. Vse kaže, da letos metliška občina ne bo dosegla lanske realizacije. Na seji so skle-niU, da bodo o dohodkih in izdatkih temeljito razpravljali preden bodo sprejeli občinski proračun. SPREHOD PO METLIKI ■ ULAVNl DUGODEK, O Ka terom ito preJSnJl teden vsepovsod govorili, je bil pač izredno uspel izid referenduma. To, da je v občini referendum podprlo 3882 volivcev in da se je proti njemu Izreklo le 355 volilnih upravičen, cev, je preseglo vsa pričakovanja. Obenem pa je bilo marsikje slišau negodovanje nad tistimi, ki so glasovali proti napredku občine. proti temu, da bi tudi vasi dobile sodobne ceste, vodovod, industrijski tok in druge ugodno. sU. Pač nerazgledanost. zaslepljenost ali egoizem posameznih volllcev! ■ DRLSTVO UPOKOJENCEV V METLIKI sporoča članom, da je svojo pisarno preselilo iz Obrtnega doma v novi Dom upokojencev v Metliki. Tajnik in blagaj. nik Jože Matekovič sprejema stranke vsak torek in četrtek od 8. do 18. ure. ■ SKOR.\J VSI ČLANI Društva upokojencev so že poravnali članarino za preteklo leto Tiste redke zamudnike, ki tega doslej Se niso storili, prosi upravni odbor, naj svoje obveznosti čimprej po. ravnajo, ker mora blagajnik dru- štva poslati obračun republiškemu odboru najkasneje do 15. marca 1970. ■ PRETEKLI TEDEN je bilo po Metliki nalepljeno pohio lepa. kov. ki so vablU na naročbo tieo-grajskega časopisa KOSMOPIOV. Baje sta letake lepila osnovnošolska učenca. Nič ne bi bilo škoda, če bi jih prilepila tja, ka. mor spadajo Toda z močnim kle-jem sta jih l»pila na krajih, kjer izrecno piše. da je plakatiranje prepovedano. Lepila sta jih na nove zidove, na vrata. Sipe itd. Dobro bi bilo. če bi ju kdo poučil, kaj je dovoljeno! ■ NA METLIŠKEM ŽIVILSKEM TRGU se zadnji semanji torek — menda zaradi mraza — cene kar niso hotele odtajati: liter čebulč. ka je stal 10 din in prav tako liter korenjevega semena Za venec čebule so prodajalke zahtevale 5 do 6 din, za liter fižola 4,5 do 6 din. za liter koruze ali zmesi pa 1 din. Tudi moko so prodajale na Utre: koruzno po 1 din in ajdovo po 3.5 din Liter prosa je bil po 2 din, jeSprenja pa 3 din Jajce le stalo 50 par. »J, - * . I* Nikarte misliti, da je pred vami podoba velemesta: to je le tretjina Novega mesta ki io je mogoče ujeti v objektiv fotoaparata skozi eno izmed Im na stolpu kaniteliske cerkve. Ob tem posnetku, narejenem nalašč za 20-letnico našega lista, vsem bralcem novomeške strani iskrene čestitke z veliko željo za se vec uspehov v prihodnje. (Foto: M. Jakopec) \^T? O obveščanju in statutih v torete, 24. februarja, je bila v Novem mestu 3. seja občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o obveščanju v delovnih organizacijah in o prilagajanju njihove notranje zakonodaje 15. ustaivnemu amandmaj'u. Ko so govorili o obveščanju, so ugotovili, da je to pomembno p>odročje dela pri nas še zelo zanemarjeno in premalo obdelano v notranjih predpisih delovnih organizacij. Komisija za samoupravljanje je v drugi točki seznanila svet z delom in težavami pri prilagajanju notranje zakonodaje 15. amandmaju. Zveza za mlade po letih in idejah Sekretar komiteja konference ZK Boris Gabrič: »Odločen boj miselnosti, da je ZK brez moči! - ZK pomladiti z novimi člani, ki naj vnesejo vanjo predvsem novega, revolucionarnega duha!« Vedno večja rast in vpliv tiska, radia in televizije na ustvarjanje in oblikovanje javnega mnenja terja od organizacij in forumov Socialistične zveze, da se pri moderniziranju in poso-dobljanju svojega dela v večji meri naslanjajo na sredstva množičnega informiranja in da jih v vsakodnevnem delovanju bolj uporabljajo. — Tov. sekretar, povejte, prosim, kaj je bilo v dosedanji reorganizaciji ZK v občini dobrega in kaj slabega? »Začniva z dobrimi stvarmi: terenske organizacije ZK so postale številčnejše in to je komunistom omogočilo uresničevanje obsežnejših nalog, ki stoje pred ZK kot idejno silo. To je bilo opaziti zlasti v tistih orga-ndzacijah, ki pokrivajo krajevne skuimosti. Teže je bilo v organizacijah, ki delajo v mestu. Te si žal še niso našle stvarnega dela in so zato manj zaživele. Iz njih prav zato dobivamo predloge, naj bi komite še enkrat raamdsiltl o njihovem delovnem področju, nekateri pa celo predlagajo, naj bi jih ponovno reorganizirali. Po mojem mnenju je za to Se prezgodaj. Komite bo o tem razpravljal in prizadetim organizacijam posredoval svoje stališče Zelo dobro in uspešno delujejo nekateri aiktiivi v mestu, medtem ko so komunisti v delovr-ih organizacijah na svoje aktive popolnoma pozabili. Se vedno delajo dobro tudi organizacije ZK v podjetjih, tudi zato. ker se ukvarjajo s povsem stvarnimi vprašanji. Največja slabost v dosedanji reorganizaciji je bUo morda to, da so komunisti vse preveč pričakovali od organizaciijskih sprememb in so se zato, premalg zaivzema-li za vsebinsko preobrazbo ZK, kn so jo dobro nakazovali konferenca, komite in drugii organi s svojimi sklepi in stališči — Opredelite, prosim, glavne naloge ZK v novomeški občini v sedanjem obdobju! »Ni dvoma, da je prav zdaj glavna naloga uresničitev stališč I. seje občinske NOVO MESTO V PODOBI konference ZK in resolucije konference ZKS. Uspeli bomo samo, če se bomo dovolj odiločno zoperstavili mišljenju nekaterih članov v organizacijah, da je ZK brez moči. Vse naloge bomo lahko izpeljali, če se bomo kar naj.bo>lj usposabljali tudi idejno: z razgovori, z izobraževanjem, z debatnimi krožki pri mladini, z marksističnimi krožki itd. Ne nazadnje bomo velike naloge uresničili, če bomo posvečali kar največjo pozornost članstvu v delovnih organizacijah. Pritegniti moramo čimveč mladih ljudi s svežimi idejami, zlasti neposredne proizvajalce, ki bodo s svojo revolucionarnostjo p>omagali ustvarjati resolucijo. Pn tem pa ne mislim samo na mlade po letih, pač pa predvsem na mlade po idejahl 9. skupna seja obeh zborov v torek, 3. marca, bo ob 9 uri. v Domu ljudske pro-svete v Novem mestu 9. skupna seja obč. zbora in zbora delovnih skupnosti ObS, na kateri bodo sprejeli" okvirni načrt dela občinske skupščine za leto 1970. Na dnevnem redu je 15. točk. I Hvala za vašo kri, | ^ ki rešuje življenja! | M Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski S = postaji: Jože Žagar, delavec iz Rodm; Jože Bratkovič, Stane = = Tekavec in Jože Pust, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz = = Tekstor in Franc Pire, člana Novoteksa, Straža; Ciril Hu- = = dolin, član splošne bolnišnice Novo mesto; Anton Klobučar, = = Alojz Junc, Anton Konček in Jože Kralj, čland IMV Novo = = mesto; Vilma Manček, Anton Kučera, Ludvik Markovič, s = člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Rudi Fabjan, Jo- s = žica šoster, Marija Gazvoda, Ivan Spehar, Marija^ Štine in S = Anica Plesnikovic, člani Pionirja, Novo mesto; Albin Kump, s. S član kolektiva Varnost, Novo mesto; Amalija Šlejkovec, go- E = spodinja z Malega Slatnika; Slavka Brinjevec in Štefka E = Vire, članici Beti, Mirna peč; Alojz Blažič, član Novoteksta, E = Novo mesto; Slavka Juvančič, članica Laboda, Novo mesto; E = Zdravko Radovanovič, Marija Bon, Marija Vrščaj, Ana Ke. 5 = gljevič, Marjan Slak, dijaki Šolskega centra za gostinstvo, E = Novo mesto; Karollna Kos, Angela Erjavec in Marija Za- E = gore, gosjMJdinja iz Cerovega Loga; Marinka Okleščen, Ani- — ^ ca Sobar, Alojzija Blatnik, Marija Klobučar in Marija Klo. = ^ bučar, gospodinje iz Uršnih sel; Bogdan Zamida, član In- = = stalaterja. Novo mesto; Janez žurga, pleskar iz Dobindola; = Š Martin Potočar, kmet iz Gornje Stare vasi; Ivan Kopina, E = član Gorjancev, Straža; Jelka Novak in Jožefa Kouček, = = gospodinji iz Dobindola; Elizabeta Tolar, Amalija Zupančič = = in Marija Struna, gospodinje iz Gornjih Sušic; Anica = = Kranjc, članica KZ Krke, Novo mesto; Alojz Košir, Marija E = Aksentijevlč, Edi JakSe, Olga PovSe, Frančiška Gregorčič, = = Silvo Pirh, Marija Derganc, Avgust Juršlo, Anton Mesoje. ' = = dec, Viktor Foršček, Alojz Kraševec, Rado Ilič, in Lojze = = Zupančič, čland Opekarne Zalog; Martina Pleteršnik, go- E = spodinja Iz Crmošnjic; Anton Lukše, član Hmeljnika, Novo E = mesto; Jožefa Dolenjšek, gospodinja iz Zbur; Ana Golob, E = gospo^ja z Griča; Miha Grošelj, član Iskre, Novo mesto. 5 iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiitniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii Za 15,000.000 din strojev podarili vajenski šoli Nemška tvrdka MAN je na ustno prošnjo že po dveh mesecih dostavila dragocene stroje Novomeška vajenska šola nima v svojem rednem proračunu niti dinarja za nakup opreme. Kako pomembna je oprema za poklicno šolo, v kateri bi moral potekati dobršen del pouka za stroji, je odveč poudarjati. Dosedanjo opremo so si v šoli oskrbeld tako, da so si utrgiovaU šolniki pri dohodkih za nadurno delo ter z dohodki od poklicnega usposabljanja odraslih. Edina pKJmoč, fci so je bili deležni doslej, je bilo 5 miM-j arov din pred leti, kd jih je prispevali Zavod za zapo-Mile prošnje, fcl jih naslavljajo na domače kolektive, naj jim podarijo izrab- Ijeoie stroje, niso rodile uspehov. Lahko si mislite, kako so bild presenečeni, ko so od nemške bvrdike MAN dobili pred dnevi stružnico za obdelavo kovin, reakalni stroj in vrtalni stroj v sikup-nl vrednosti 15 milijonov starih din. V šoli poučujejo skupino 41 delavcev, Id bo šla na dedo v Nemčijo k tej tvrdki. Predstavnike tvrd-ke, ki so jih pred nedavnim obiskali, so mimogrede poprosili za kak izrabljen stroj in po dveh mesecih so stroji (tvrdika MAN jih je dala generalno popraviti!) že pred šolo. Res velika škoda, da doma ni posnemalcev tega lepega zgleda. METROPOL IN KANDIJA, OGLASITA SE! Hotel grad Otočec že ponuja pomoč PRED 70 LETI OB L'JUBLJANSKI CESTI: TRAVNIKI SEJMIŠČE -DANES: NOVO NASTAJAJOČE UPRAVNO SREDIŠČE OBČINE Slika je bila posneta okoli leta 1!X)0 ali malo prej. Kaže pogled s »Sanc« proti zahodu. Spredaj eno izmed gospodarskih poslopij meščana, ki se je še ukvarjal s kmetijstvom. Poslopje je bilo kasneje predelano v stanovanjsko hišo (lastnik Matko Malovič). Levo od nje vogal pokopališkega zidu z mrtvašnico, levo od nje nekdanje živinsko sejmišče, po prvi vojni pr'^-nes3no v Kandijo. N^ nji.-n nekdanja Gerdešičeva vila, zgrajena okoli leta 1900 Gerdeš'.č Josip je bil predsednik novomeškega okrožnega sodišča med leti 18«8 in 1905. Po rodu je bil Belokranjec.iz čudne, ga sela pri Črnomlju, rojem 8 2, 1334, umrl v Novem mestu 10. 6 1914. Užival je velik ujied med pravniki in meščani, si veliko prizadeval za uveljavijenje slovenskega jezika na sodisču Zato so narodni nasprotniki njegovo sodišče zbadljivo imenovali kar »ruski sodni dvor« 1901 leta mu je t:)ilo podeljeno novomeško časlno meščanstvo. Etesno od vile travnik, na katerem stoji danes zgradba občinske skupščine. Ob njenem zidanju je bilo tu odkrito pomembno irhe^)loško najdišče rimskih grobov Nad vrhom zvonika pokopališke kapele tako-Imenovaiil >»klajnbergelc:< (mali hribček) po vsej verjetnosti ostane;: enega močneje utrjenin ohrambnin položajev nekdanjega ilirskeredsedni!ka Partizana Slovenije Toneta F'or-jančiča, predsednika Ob ZTK Novo mesto mr. ph. Borisa Andrijaniča in druge. V šestnajstih točkah pestrega programa so nastopajoči pokazali, kaj so jih naučili njihovi vaditelji R'jža Kovačič, Sonja Požar, Viktor Porenta, Andjelko Vrančič in Branko Mihailovič. 89 naknadnih dovoljenj Lani so se črne gradnje v novomešiki občini pojavljale v glavnem le še po vaseh. .Ui'banistična inšpkcija je lani pregledala 146 začetih ali na črno zgrajenih stanovanjskih zgradib in izdala v 89 primerih lokacijska iu gradbena dovoljenja. mmam Novomeška Industrija motornih vozil je ukinila kredite kuipcem osebnih avtomobilov austin 1300 Super de luxe. Ta Izredno uspela reklamna poteza, ki jo je IMV začela ob koncu lanskega leta — kupcem so dajali po 8.000 dinarjev posojila — je namreč še povečana zanimanji z& nakup novomeških avtomobilov. Tovarna je bila zdaj prisiljena vsaj začasno prenehati deliti posojila. Vsak dan naredijo namreč v Novem mestu 25 do 30 osebnih avtomobilov, povpraševanje zanje pa je precej večje. Znano je bilo, da so kupci ki so plačali avto z devizami, dobivali austine v nekaj dneh. Industrija motornih vozil pa bo odslej kupcem izročala vozila v rokih, ki so jih postavili ob začetku avtomobilske proizvodnje. Tako bodo kupci, ki so plačali avtomobile z dinarji, dobili avto v treh mesecih, tisti, ki ga bodo plačali z devizami, pa v 30 dneh. Industrija motornih vozil pa se še ni odrekla vsem možnostim da bi kreditirala vsaj Obisk v IMV v ponedeljek, 23. februarja, so obiskali novomeško IMV člani medobčinskih svetov ZK za Dolenjsko in Spodnje Posavje, sekretarji komitejev konferenc ZK predsedniki konferenc SZDL in predsedniki občin našega območja. Ogledali so si proizvodne naprave v tovarni in se z vodstvom pogovarjali o razvojnem programu IMV. O srečanju ne moremo poročati kaj več, ker na željo IMV novinarji niso bili navzoči. — Tov. SaH, povejte kar se da na kratko, kako v straški organizaciji ZK ures-ničujete vsebinsko preobrazbo? »Z načrtnim delom, kd za nas ni novost, ker smo prvi program dela organizacije sprejel'1 že 1967. in ga tudi večji del uresničili. Vsebina programa je bila v tem, da morajo komunisti neposred- domače kupce. Lahko priča-kUu'emo, da se bo v naslednjih dneh začela .i>ogovarjati z doleojsko banko in hranilnico. Ce bodo ti pogovori uspešni, bo lahko novomeška tovarna spet začela dajati posojila domačim kupcem. Svet za proslave Na seji občanske konference SZDL v Novem mestu so imenovaili sveit, ki , bo usklajeval in skrbel pa ' kul-tumo-politične proslave ob letošnjih praznikih v novo-meški občini. Člani sveta so: Boža Podergajs, Jože Skuf-ca, Lojze Kastelic, MaraGlo-nar, Franc Hočevar, Frarjc Beg in Ivan Zoran. O priučevanju in prekvalifikaciji Na deveti seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu so zadnji torek med drugim govorili tudi o priuče-vanj'U in prekvalifikaciji delavcev v lanskem letu, razpravljali o lanskem zaklj\ič-nem računu ter govorili o predlogu Išitošnjega predračuna. Hladilniki po 550 din v prodajalnah ELEKTRO-TEHNE v Novem mestu. Krškem in Sevnici lathko dobite do 15. marca HLADILNIK HIMO 80 1 za 550 dinarjev. Izko^ristite uq:o:!nost, ki vam jo nudi ELEKTRO-TEHNA! V prodajalni ELEKTRO-TEHNA v Novem mestu si oglejte uvožene kristalne lestence! Prekrasni so. (PO-E) no delovati v organih krajevne samouprave, na sestankih družbenih organizacij in v raznih obU'kaih družbene dejavnosti. S tem naj kot idejnopolitični, delovni in moralni dejavnik sodelujejo pri reševanju želja in F>otreb občanov na svojem območju.« — Ta oris dela je bolj splošen, zato povejte raje, Novomeška kmetijska zadruga KRKA bo letos ustvarila 50 miLijonov dinarjev dohodKa: petino denarja bo uremiči'la z lastno proizvodnjo, po 40 odstotkov pa jd bosta naivrgli kooperacija in trgovina. Letos računajo v zadrugi, da bodo v lastr.lh deloviščih v Jurtoi vasi, Orehovici in Klavevžu odkupili približno 900.000 litrov mleka, se pravi približno toliko, kot ga bodo odkupili od koop>e-rantov. Kupili so že tudi kako in kaj ste delali v Straži! »Organizacija je zajela v svoj program komunalne potrebe območja (kanalizacija, javna razsvetljava in trgovina) ter poživitev kultumo-prosvetne dejavnosti in športa. To je bil sestavni del načrta, hkrati pa smo določili posameane komimi-ste za posamezne naloge. Tu so se začele težave: spoznali smo, da nas je premalo, saj je v organizaciji veliko takih, ki so že opešali. Sprejeli smo 6 novih članov. Uspeli smo v vsem, le delovanja društev nismo oživili, kecr nas je komvmi-stov premaJo. Na vseh širših posvetih na območju naše KS pa smo bili kljub temu vedno prisotni s svojimi ideodoSkimi stališči. V letenjem programu smo dali vso težo na sorejeman^e novih, zlasti mladih ljudi v ZK.« — Kako je bil všeč novi, bolj sveSi način dela komu-nistom v vaši organizaciji? »Načrtovanje nalog je bilo vsem aelo všeč, ustavljati pa se je začelo pri uresničevanju. Večina je imela takoj pri roki kopico izgovorov in delo je obležalo na ramenih najzvestijših. Tudi letos se nam obetajo enake težave: sestav organizacije je neprimeren zlasti za stvarno delo, W zahteva fizičnih moči. Prav zato pa je letos naša prva naloga: sprejemanje novih čtonov!« stroje za molžo, ki bodo ustrezali novim predpisom o minimalnih higienskih pogojih, ki so začeli veljati v začetku tega leta. Za stroje so odšteli 300.000 dinarjev, a jih še niso dobili. Zadnja tri leta je zadruga uredila pregionske pašnike, zato so proizvodnjo mleka v obdobju paše znatno p>ocenili. Proizvodnja pitane živine je lani precej upadla. V Zalogu in na Draškovcu, kjer pitajo živino, so zato sklend-M kooperantske pogodbe s klavno industrijo in z izvoznikom, ker cene ndso zanesljive. Tako bodo morebitno izgubo zaradi prenizke cene krili trije namesto enega samega. Računajo, da bodo letos spitali 1.500 do 1.700 glav živine v poprečni teži 380 do 420 kilogramov. Kmetijska zadruga KRKA bo letos obnovila 5 hektarov hmeljišč v Jurki vasi: podobno kot prejšnja leta imajo tiidi letos 45 hektarov zemljišč. Upajo pa, da bodo v naslednjih dveh letih ob- Ključavnice za menialnike Ključavnice za menjalnik pri osebnih avtomobilih domačega izdelka so končno odobrene in komisija za tehnični pregled vozil pri SGP PIONIR vam .bo dala potrdilo o tehničnem preg'edu, če je vaše vozilo opremljeno s takšno ključavnico. Izdeloije jih poklicna šola v Novem mestu, dobite pa jih lahko v avtomehanični delavnici na Ljubljanski cesti (ob prostorih AMD v Novem mestu) po 50 din skupaj s stroški montaže. Ključavnica je prirejena za fička, z nekaj več dela pri mont^i pa Jo je mogoče uporabiti tudi za druga vozila. JUGOAGENT Izredna priložnost za obisk sorodnikov v KANADI in ZDA od junija do septembra 1970. Vozovnica plačljiva z dinarji. Informacije: JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA (JUGOAGENT) Gregorčičeva 13, Ljubljana, telefon 21-701. noviii še 10 hektarov starih nasafdov. Na 22 hektarih pJantaž v Brezovici m na Strugi bodo tudi letos gojili jaibolka in hruške. Težave pa imajo zato, ker nimajo lastnih skladišč. To je bilo posebno očitno ob lanski obilni letini, ko trgovina ni 27mogla odkupiti vs^a pridelka. Prav iz teh ozirov lastnih plantaž novomeška zadruga ne bo povečala. Med petino laistae proizvodnje, kolikor jo za letos računaoo v zadrugi, soda tudi pšenica, s katero bodo letos zasejald 100 hektarov zemlje. Nekaj malega bodo pridelali tudd koruze in krompirja. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fani Pavko, vič iz Kostanjevice — Dorotejo, Marica Petan z Broda — Rudija, Ana Pacek iz Straže — Strnka, Draga Jurcčič iz Velikega Mraše-vega — Matjaža, Marica Cugelj z Vrha — Marijo, Ana Lavrič iz Gon>jega Polja — Romana, Tere. zija Siariha iz Osojnika — Fi-an-ca. Angela Mavser iz Velikega Cerovca — Zdenko, Silva Slii-n iz Mokronoga — Barbaro, Katarina 2ibert iz Vinje vasi — Mnrka, Ana Gornik iz Malih Brusr c — dečka, Rafaela Grdin s Čateža — dečka, Marjeta Badovinac iz Velikega Cerovca — dečka. Marij* 2oher iz Krškega — dečka, Dani. ca Krašcvec iz Praproč — dečka, Jožefa Lenčič iz Šmalčje vasi — deklico, Marija Anderlič iz Zbnr — deklico, Marija Lovše s Rrevol — deklico, Marica štos iz Velikega Orehka — deklico, Terezija Vodopivec z Velikega Slatnika — —deklico. — Čestitamo! OBVESTILO za priglasitev sečnje lesa v sečnji sezoni 1970/71 Prosimo lastnike gozdov, da na podlagi pravilnika o pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov GG Novo mesto priglasijo sečnjo na pristojnem gozdnem obratu do 10. aprila 1970 Priglasnice—^prošnje so na razpolago pri gozdnih obratih in revimih gozdarjih. V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste plačila. Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejenmli priglasitve, razen za posebne potrebe v primeru elementarnih nezgod. Odkazovanje na podlagi vloženih priglasndc po tem rokii bo GG posebej zaračunavalo. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Kovomešfoa kronfe ■ ENODNEVNI SEMINAR o sodobni prehrani novorojenčkov, dojenčkov in malih otrok je bil prejšnji teden na srednji šoli za zdravstvene delavce. Predavali so dr. Alojz Boh, dr. Milena Janže-kovič in dr. Janez Janžekovič. Na programu je bila tudi prehrana v nosečnosti in klinične izkušnje z novim preparatom domače proizvodnje bebimiksom. Seminarja so se udeležile babice zdravstvenega doma, medicinske sestre ter zdravstveni delavci. ■ V PRVIH DVEH MESECIH letos 80 v prodajalni čevljev PE2CO na Cesti komandanta Staneta imeli malo prometa. Najbolj gredo v promet gumijasti ško-renjčki in nizki moški čevlji. ■ NOVOMEŠKI ŠTUDENTJE BO imeli na Otočcu prejšnjo soboto elitni ples z brucovanjem. Kljub visoki vstopnini je bila dvorana otoškega metala nabito polna. Za zabavo je skrbel odlični ljubljanski ansambel Mladi levi. Posebna zanimivost je bilo sprejetje brucov med stare bajte. ■ LIKOVNO RAZSTAVO gimnazijcev si je po uspešni otvoritvi ogledalo malo ljudi. Mladi razstavljavci se sprašujejo, če Novom^ani za podobne prireditve nimajo časa. ■ NEKATERI VOZNIKI so do pešcev zelo nečloveški. To je občutila v nedeljo na glavnem mestu tudi mlajša mati, ko je z Glavnega trga pripeljal voznik belega fiata 125 in njo in njenega otroka poškropil od nog do glave, nato pa je breaobzimo odpeljal naprej. ■ V NEKATERIH AVTOBUSIH novomeškega prevoznega podjetja GORJANCI so vsi napisi v srbo-hrvaščini. Potniki menijo, da je skrajni čas, da jih zamenjajo s slovenskimi. ■ NOVOMEŠKA TRŽNICA je bila meščanom pred leti v ponos. Danes je precej zanemarjena, in da je slika Se bolj popolna, se včasih ob lepem in mirnem vremenu po njej sprehaja podganja družina, ki jo otroci kmalu prepodijo. ■ PRESENEČENA in prestrašena je bila prejšnji teden starejša tovarišica, ko jo je v Straži iz delavskega avtobusa porinil šofer Gorjancev, da je padla na cesto v sneg. Na srečo se ni poškodovala. ■ ZADNJE ČASE razgraja po Novem mestu skupina mladoletnikov, ki so ji verjetno na poti predvsem prometni znaki. Mnogi znaki so že zviti, poškodovani in popolnoma neuporabni. ■ NA TRGU so bile cene take: hruške 4 in 6 din, pomaranče 5, jabolka 2 in 1,5, ohrovt 3 in 4, zelje 3,5, banane 6, limone 6, čebula 3,5 in 4, korenje 3 in 4, krompir 80 par in 1 din, fižor 5, česen 14, slive 5,5 din za kilogram. Jajca so bila po 80 par. ■ RODILE SO: Ana Mum i Mestinjih njiv 11 — Damjana, Erika Febar, Nad Dlini 2 — Dom-na, Hermina Kastelic iz Ulice Majde Sile — Mitja, Pavla Lužar iz Trdinove 5 c — Uroša, Magda Jaki iz Ragovske — Jožeta in Marija Kranjc s Kidričevega trga 2 — dečka. — Ena gospa Je rekla, da na desnem bregu Krke ljudje odslej ne bodo smeli več umirati, ker je šmlhelsko pokopališče že premajhno, o ras-Airitvi ali novem ookopališču pa ni Se nič znanega. KAKO DELUJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZK V STRAŽI Skrivnost njihovega uspeha Na naša vprašanja odgovarja sekretar organizacije Franc Šali - Vsi ne moremo biti odgovorni za vse, pač pa mora vsak komunist imeti svojo nalogo, ki jo mora uresničevati in zanjo odgovarja o LISTU SO REKLI Janez Gartnar, predsednik občinskega sodišča v Trebnjem: »Dolenjski list nam je izredno veliko po. magal pri različnih akcijah. Tega se v celoti večkrat niti zavedali nismo. Uredništvu lahko samo čestitamo, da imamo na Dolenjskem največji p>o-krajinski čaj^mik v Jugoslaviji.« Marija Cernič, 73-letna upokojenka iz Ljubljane: »Doma sem iz Metlike. Dolenjski list mi pomeni del mojega domačega kraja. 2e leta in leta ga komaj čakam. Preberem ga od prve do zadnje strani, nekatere stvari celo p>o večkrat.« Tone Hren, poštar iz Trebnjega: »Opazujem ljudi, ki so se zaradi delno zvišane naročnine ujezili in časnik odpovedali. Nekateri vzitrajajo pri odpK)-vedi, toda vem da hodijo ponj k trafikantu. V kiosku v Trebnjem so že mo. rali povečati število izvodov.« Jože Bregar, prosvetni delavec s Kala pri Šentjanžu: »Živim med preprostimi, kmečkimi ljudmi daleč proč od mesta. Moram priznati, da je list dober, zanimiv in neposreden. Naročen sem nanj, toda ob današnjem obisku v Sevnici nisem mogel počakati, da bi prišel domov; že prej sem ga moral kupiti pri prodajalcu časopisov.« Ivan Smuk, prodajalec časopisov iz Trebnjega: »Ne belite si glave zaradi poplave revij z golimi ženskami! Tako kot so se po javile, se je število prodanih revij naglo zviševalo, zdaj pa se je ustavilo. Vsaka stvar človeka spametuje. Dolenjski list naj ostane tak, kakršen je!« iVliha Tomšič, vodja delavske univerze v Sevnici: »List se je tako .vrasel' našim ljudem, da si kajne marem predstavljati, kako bi brez njega. Se celo v sevniški občini, ki je ob meji Dolenjske, je nanj naročena s/koraj vsaka hiša.« Tone 2agar iz Cešnjic pri Trebelnem: »Priznanje moramo dati uredništvu lista, kd je znalo naše težave in življenje opisati tako, da smo občutili, kot bi se gledali v ogledalu.« ■ IVANKA MIHIC, gospodinja iz Podturna: »Narogrešala, g če ga odpovemo. Pišete s dobro, vendar vse preveč s pozabljate na naše kraje g in ljudi.« š Bo pa več papirja pri hiši — Ne si>ominjam se več, kdaj je Dolenjski list začel prihajati v našo hišo, vem le to, da smo naročeni nanj že od vsega začetka — Je pri-p>ovedoval Ivan Bogovič iz Šentlenarta pri Brežicah. — Ko se Je ixxiražil, smo malo godrnjali, brez godrnjanja F>a tako nič ne mine. če bo bolj debel, bo pa več i>apirja pri hiši. Veste, v naši družini zelo radi beremo: jaz lovice, žena romane, sin dogodke iz podjetij, vnuk pa šport. Zasledujemo tudi vse novice z Dolenjske, ker imam drugega sina v Novem mestu, najbolj natančno pa preberemo to, kar piše o Brežicah. — Ali še kaj pogrešate v Dolenjcu? — 2ena bi rada več romanov, Jaz pa nič, saj več že skoraj ne morete napisati Ivan Bogovič bo letos dopolnil 70. leto. Za branje časopisov si vzame čas ob nedeljah, ko drugo delo počiva. Premalo o kmetijstvu ■ JANEZ PIRC, kmet iz Gornjih Križev pri Žužemberku: »Naročeni smo nekaj manj kot 10 let. Časa za branje ob obilici dela nimamo veliko, vendar včasih pokukam zlasti na tiste strani, kjer piše kaj o nas kme^. Občutek imam, da piše »Kmečki glas« več za kmete.« Zdravniški kotiček -odlično HANA JANEZIC, uslužbenka iz Gradišča pri Dol. Toplicah: »Najprej preberem zdravniške nasvete. S to rubriko ga Je dr. Oblek pogruntal. Ljudje članke izrezujejo in Jih shranjujejo. Razen tega berem po službeni dolžnosti še Sicupščinsk« Dolenjski list. Branja j« veliko, ljudje list obraj-tajo.« Rad ga berem. . . PETER JAKOFCIC z Vo-jinske ceste v Črnomlju: — Meni list zelo ugaja. Najprej pogledam ženitvene ponudbe, ker sem vdovec. V.šeč ml je tudi to, ker dosti pišete o borcih. Vsaj vemo, da nismo pozabljeni. Rad imam vse domače novice, medtem ko me Afrika ne zanima. Najprej metliško stran ANTON PECARIC Iz Dra-šič: — Dolenjski list spremljam že vrsto let. Berem ga z zanimanjem. Najprej odprem Ust na metliški strani, potem ga obrnem do sredine, zanima me Je kriminal in nesreče ter zunanja poIit.ika. Včasih je list zelo bogat, včasih pa reven. Po mojem bi morali več prostora nameniti dog»dk(Mn po svetu. To je oslarija J02E STOLIC, uslužbenenc Iz Doblič: — Ze vrsto let z veseljem prebiram domači tednik. Začnem pri zadnji strani, kjer so oglasi, nato preberem komunsko stran In sredino ter bralne podlistke. Zadnji čas ste me prav razjezili s fantastično romantično zgodbo Oscarja VVilda. Kuj nas Dolenjce brigajo smrti In kosti od drugod, saj imamo domačih zgodb dovolj! Od kmetovalcev pa slišim, da hI radi Imeli več strokovnih kmetijskih nasvetov. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami/ — To stran ste napisali sami! Ljubi moj Dolenjski list! Predragi moji urejevalci našega tednika, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva, torej naše tribune! Ko boš te dni obhajal svoj jubilej, 20 let rednega prihajanja med naše Dolenjce in druge Slovence širom po socialistični domovini, pa tudi med nas, ki živimo drugje po svetu, ti vsi čestitamo! Ko pogledamo nazaj, odkar si začel svojo pot, lahko danes vidimo, da si med najbolj branimi tedniki v naši republiki. Zakaj je tako? Najbrž zato, ker si v teh 20 letih desetkrat povečal svojo izdajo in skočil od 3 na 30 tisoč izvodov. ja, mi je bilo kar težko pri srcu. Toda zakaj le se zagovarjate, tovariš urednik, saj je list naš in vsi, ki ga imamo radi, bomo prav gotovo dali na teden zanj potrebni dinar. Kaj pa je to, če zamenjamo eno kurje jajce ali kozarec vina na teden za svoj časopis?! Bodite prepričani, da boste tudi letos dobili veliko novih stalnih naročnikov. Vas, tovariše predsednike devetih občinskih skupščin pa prosim, da boste vaš letni prispevek za stalne strani in drugo pomoč za obveščanje, ki je namenjeno vašim občanom, redno in v času poravnali. Saj to je denar, ki gre iz žepa vseh vaših občanov. In vi, trgovci, tovarne in podjetja, objavljajte vaše oglase, obvestila in reklamo v domačem Dolenjskem listu, to je Vaša dolžnost! Naš tednik pa naj kakor dozdaj pohvaU tiste, ki so pohvale vredni, a tudi pograja tiste in tisto, kar ni nič vredno. Torej še enkrat: preljubi moj in naš Dolenjski list, dragi njegovi urejevalci, čestitam Vam za obletnico našega in vašega »dolenjskega obveščevalca« ter za njegov tokratni jubilej! Vam in vsem naročnikom pošiljam bratske in tovariške pozdra ve — Vaš JOŽE MARTINČIC z ženo ANO ter vsemi najinimi potomci iz Francije i u bomo spet vprašali: zakaj? Odgovor je enostaven: zato, ker je naš preljubi Dolenjski list tako urejen, da najdeš v njem vse Komu naj se zahvalimo, da je list tak, pa ni treba posebej vpraševati; vsi vemo, da gre tukaj zahvala uredniškemu odboru in uredniku. Da, tovariši in tovarišice, hvala gre vam vsem in se vam za tako urejevan list res tovariško zahvaljujemo. Ko sem lani decembra bral pripombo urednika, da se bo moral naš »Dolenjec« letos podražiti zaradi večjih stroškov in podražitve papir• &&£A/SA'/ //57~ lliRKlrC CUMHURiTETi S&c/cD i/o os ycx_ yu&03LRV/YQ BAjMUfll Vsak teden topla dcsnača beseda.. Kot vaš dolgoletni naročnik v tujini bi vam rad ob jubileju lista podal nekaj svojih misli. Najprej želim za 20-letnico obstoja -Dolenjskega lista vašemu delovnemu Kolektivu še nadalje TAMEK AYTEN Pozdrav iz Turčije ____ Ko dobim vaš list, ga takoj preberem kar od kraja pa do konca. Včasih mi tudi domače delo ostane, vendar pa sem le sama sebi gospodinja, pa me ne more nihče kregati... Presrečna sem, ker ima domači Dolenjski list tako veliko novic. Res ni niče-sar, kar bi v njem pogrešala. Želim samo, da bo vaš kolektiv tudi v bodoče še tako priden. Srčne pozdrave pošiljam domovini in svoji rodbini, ki se nahaja na Dolenjskem. Prav tako pozdravljam vse 'znace in prijatelje ter vsem iskreno voščim vse dobro! Doma sem iz Stare vasi na Bizeljskem pri Brežicah, zdaj pa se nahajam u Istanbulu. TAM EH AYT E N Istanbul — Turčiia STANKO ADAMIČ „Na Švedsko šele v ponedeljek..." * * . * SLOVENSKO DRUŠTVO M E L B O U R N' E SLOVENE ASSOCIATION Zadovoljstvo tudi v Avstraliji Melbourne, Upravi Dolenjskega lista, NOVO MESTO — Spoštovani. vaš list redno prejemamo in se vam zanj najlepše zahvaljujemo. — Vsebina lista je zelo zanimiva. Veliko število rojakov ga bo z veseljem prečitalo. — Pozdravljam vas: tajnik društva (podpis). — Pismo nam je poslal v lanskem decembru tajnik slovenskega društva »Slovene Association« iz Meibourna v Avstraliji. Slovenski dom ima v Melbour-nu svoje prostore na 371 a Park Street, Carlton North, 3054. — Tudi v daljnji Av- 16.12.1969 straliji berejo naši rojaki novice iz starih krajev. Lepo jih pozdravljamo! IZIDOR VIDMAR Ob 20-letndci izhajanja tednika Vam pošiljam tole pisemce. Veselilo me bo, če objavite tudi moj članek in vam sporočam, da pričakujem list vsa k. teden z nestrpnostjo, žal pa ga dobivam šele vsak ponedeljek. Najbolj mi ugaja sredina našega domačega tednika, ker ima vsega po malem, a najbolj obširno, čeprav pa res najprej preberem vesti iz krške občine, kjer sem doma. V listu ne pogrešam ničesar, saj ima vsega po malem, kar me zanima. O razvoju lista mislim, da se je močno povečal. Bogato nas seznanja z vsemi vsakdanjimi dogodki doma in po svetu, zaradi česar tudi imate toliko naročnikov. Z vsebino sem zelo zadovoljen, saj vse zvem, kaj se dogaia po Dolenjski in v domačem kraju. Ob koicu pozdravljam mamo, ki živi v Krškem, kakor tudi vse prijateljice in znance ter svoje domače v Škofljici in Ljubljani. Vsem sodelavcem lista želim še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. IZIDOR VIDMAR Z DRUŽINO — Malmti — švedska S sestro sva ga brali v Italiji S sestro sva bili na počitnicah r Italiji, bih pa sva zelo prese-lečeni, ko sva pri naših znancih udi tam lahko brali slovenske iasoplse. Pri vašem naročniku Frančišku Rataju v Vidmu (Udi-»e) sva dobili Dolenjski list; de-al je, da Dolenjski list tudi v ujino točno prihaja. Tudi midve iva bile vesele domače besede on-:raj meje. Gospoda Rataja 'epo »ozdravlja naša družina! SELMA IN ESTERA BRECEIJ veliko sreče in polno uspehov pri vašem delu! Seveda vam voščim tudi to, da bi se vam priglasilo čimveč novih naročnikov, pa ne samo iz domovine, temveč tudi iz tujine. Redno dobivam vaš tedenski list, ki md prinaša veliko novic iz vseh krajev domovine. Prav gotovo pa je res, da v domovini človek ne najde v njem tistih toplih besed in člankov, ki jih najde bralec v tujini. Zato me domači list vsak teden tako zelo razveseli, saj ponovno srečujem v njem članke In vesti prav iz mojih domačih krajev — iz sle-menskih vasic. Rad se tudi ustavim pri ortneškem drobižu, za katerega vedno prav dobro poskrbi dopi-sniK Prežel j. Ko mi pa ostaja kaj več prostega časa, se pa rad pomudim še z ostalimi novicami. -V listu je res težko najti kakšne pomanjkljivosti, tako da ga s tem vsakomur priporočam. Posebno ga privoščim vsem tistim, ki živijo v tujini! Nam na tujem je domači tednik res veliko razvedrilo. V tem je tuda moja želja, da bi nam še naprej prinašal čim več domačih novic. Na kraju vse naročnike Dolenjskega lista v domovini in tujini prav lepo pozdravljam m jim želim veliko sreče in novih uspehov pri njihovem delu! STANKO ADAMIČ Winnenden pri Stuttgartu, Nemčija TAMER AYTEN Istanbul — Turčija JANEZ BRINC „Pogrešam samo križanko..." Dolenjski list mi je v tu- splošno ugaja ves tednik, jima največji prijatelj, saj mi Najprej pa preberem »Met-prinese vse novice, ki se do- liški tednik« in »Crnomalj-gajajo v domačem kraju in ske novice«, ker je tam moj po vsej Dolenjski. Moram domači kraj. V domačem li-Vam povedati, da mi na stu pogrešam samo križanko. Za reševanje imam namreč veliko časa in me tudi to veseli. Sedanja vsebina lista mi je zelo všeč in želim, da bi še naprej izhajal s tako vsebino. Povedati vam moram še, da dobivam list redno vsak petek. V soboto in nedeljo, ko ne grem v službo, pa ga preberem od prve do zadnje strani. Zdaj bi rad pozdravil še vse znance in domače v naši domovini. Lepo vas pozdravlja vaš bralec JANEZ BRINC iz Winterthura v Svi< mtmm Kot prijatelj potrka vsak teden... Spoštovano uredništvo, vsak teden znova mi je tako, kot da bi prijatelj potr. kal na vrata, ko pride Dolenjski list. Ne morem dočakati, da ne bi hitro pogledala, kaj vse je novega v starih domačih krajih. Najprej preletim list, če vidim kakšno znano sliko ali Ime, potem pa vse po vrsti prečkam. Rada Imam romane, ker Jih pogrešam v tujem kraju, seveda pa tudi vse novice 1z moje drage Bele krajine. Vča-' slh bi rada videla v listu tudi kak dober kuhinjski recept za kakšno domačo belokranjsko Jed. Zelo me tudi veseli, ko vidim, da dajete kmetom in drugim razne nasvete. Za zdaj vam vsem na uredništvu čestitam za 20-letnl jubilej in vam obenem želim za bodočnost veliko uspehov in vso srečo! Ob tej priložnosti pošiljam tudi mami na Ro-žancu veliko srčnih pozdravov, vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem pa voščim vse dobro! Srečno, LJUDMILA BUDARKIEWICZ London, 5. februarja 1970 Vsak teden: obisk iz lepe Sloveniie sem na Madžarsko Cenjeno uredništvo Dolenjskega lista! Kaj pomeni človeku, ki živi že več let. v tujini, naš in vaš Dolenjski list? Vsak teden, ko ga dobim, se mi zdi, da sem dobila obisk iz lepe Slovenije, čitam ga zelo rada in mi je vsebina zelo všeč. Rada čitam novice iz Topliške doline, ker sem doma iz Podhoste. Prav všeč ml je tista stran z naslovom »To stran ste napisali sami«. Dolenjski list mi tudi pomaga, da lahko gojim slovenski jezik, ker tu nimam Slovencev, zato je domači tednik moj dober prijatelj. Želim vam še naprej mnogo uspeha in hvala dragi sestri, ki mi je list naročila Hvala vam, ki mi ga pošiljate Srčno pozdravljam vse Slovence doma in tudi tiste. ki. kot jaz živijo v tujini. Pozdravliam uredništvo in za jubilej še enkrat lepo čestitam. Gervald Gyrirvne roj. Marica Gorše iz Uzse na Madžarskem : MARA BERNARD Težko čakam petka Čeprav nisem daleč od domovine in se tudi večkrat na leto pripeljem na lepo Dolenjsko, do mojega rojstnega kraja — Novega mesta, vseeno težko čakam petka, da po pošti pride Dolenjski list, ki mi prinese novice iz stare domovine v tujino. — Najprej preberem novomeške novice in seveda tudi točno pogledam slike iz našega prelepega mesta. Dostikrat si želim, da bi Jih objavili še več: nato pride na vrsto vse drugo. Zanima me vse, kar pišete, posebno pa prosim, da bi večino tiskali kak lep slovenski roman. Ob 20-letnici izhajanja želim Dolenjskemu listu veliko uspeha še za mnoga leta vnaprej In vas prav lepo pozdravljam! MARA BERNARD Klagenfurt-Celovec Avstrija Pred desetimi leti nam je ob takratnem jubileju lista poslal naš dolgoletni zvesti naročnik, rojak Jože Mar-tinčič iz severne Francije gornjo fotografijo. Ko nas je je lani poleti obiskal, smo znova videli: skoraj nič se ni spremenil, vedno enako dober in human je, skrben za vse in pošten do vseh. Tudi ob dvajsetletnici lista nam je napisal prijazno pozdravno besedo, ki pa je namenjena vsem našim bralcem in sodelavcem! Oni dan me je v pisarni ix)iskal mlad človek žn-ahnih kretenj in vedenja, ki se je prijetno razlikovalo od vedenja mladeničev njegove starosti. Ljubeznivo me je pozdravil. »Zdravo, tovariš direktor!« ^Tovariš mi pravi, to bo nekaj uradnega,« sem sklepal. Komaj sem mu utegnil odzdraviti in mu ponuditi sedež, je začel; »Z veliko prošnjo prihajam, to-variš direktor Naš klub, katerega odličen delaven član ste, se ukvarja že dlje časa z nekim važnim vprašanjem, ki je velikega pomena za obstoj kluba in za razcvit njegovega dejanja in nehanja ...« Mladi mož se mi je zdel nekoliko zaian. Naporno sem premišljeval, kje jn kdaj sem ga že videl, v katerem klubu sem odličen in delaven član, vendar sem s ponarejenim razumevanjem rekel »aha«, kakor da mi je problem znan do najmanjših podrobnosti. «... kot tajniku kluba mi je upraivni odbor naročil, naj se obrnem na vas. Urejeno je že vse, potrebna nam je le še vaša pomoč in vse bo steklo kakor po maslu.« Hotel sem nekaj ziniti, pa mi ni ctel do besede. Kat naprej me je o nečem prepričeval* »Samo vi nam lahko pomagate, ker ste ugledna osebnost in imate veliko besedo pri podjetju »Novo-lin« . . »Torej mladi mož že nekaj ve o sitni zadevi, ki ml je že nekaj noči kratila spanec; odkod neki to ve?« me je spreletelo. Začel sem se otepati; »Tovariš, vi vsekakor pretiravate glede moje veljave in besede pn iinenavanem podjetju«, »Prav nasprotno Upravni odbor je prepričan, da nam boste lahko ustregli. Saj veste, da imamo precej nadebudnega naraščaja, ki pridno trenira, in odbor je nmenja, da morajo mladi nastopiti in se izkazati, da ne otope v samem treningu.« Se bolj sc-m napel srvoj spomin; nogomet, ko^^rka, namizni tenis? V kateri šibki pozni ponočni uri sem se neki 2feipisal v eno izmed teh dejavnosti? Ničesar se nisem mogel spomniti, pa sem besedičil kar na slepo; »Seveda, sam trening je dolgočasen; utruja in kvari zagon prizadevnega navdušenja. Toda kaj naj imam jaz pri tem? Menda vendar ne mislite, da bi tudi jaz kje nastopil!« »To ne. saj gre samo za nastop naraščaja. Priredili bomo mladim medoonski turnir na petnajstih deskah, da jih bomo lahko ocenili in razporedili po kategorijah in sposobnostih.« Posvetilo se mi je. Turnir na petnajstih deskah! To bo šah! Zdaj sem se spomnil tudi fanta; bil je tajnik šahovskega kluba! Dolgo sem slepomišil in se vil kakor v precepu, zdaj pa mi je odleglo. Taiooj sva se sporazumela, da me odbor prosi, naj pri tajniku »Novolina«, ki je desna in leva roka tamošnjega direktorja, izposlu-jem, da dd na rajspolago malo dvorano za turnir mladih šahistov. Po govorila sva se o pogojih in se pri-jateljsko poslovila, (To je bil tajnik št. 1. Moram jih oštevilčiti, da jih ne zmešam, ker kasneje nastopijo še trije tajnild.) Popoldne sem imel posel pri »NovoUnu« in sem kajpada najprej načel zrdevo turnirja. Ljubeznivi tajnik Cto je bil tajnik šit. 2) je takoj poklical nekega svojega podrejenega tovariša, ki je bil tudi član šahovskega kluba, in mu naročil, naj sbopi v zvezo s klubom in ukrene vse potrebno. Šahisti so bili kar dobro poučeni: pri »Novo-linu« sem menda res imel ugled in moja beseda je tam vsekakor precej salegla. Stvar sem uredil in jo takoj pozabil. Do tu Je zadeva potekla kar v redu. V naslednjem pa se Je čudno in čudovito zamotala, da je priJUa na dan moja pozab. Ijivost in popolno ix)manj'kanje spomina za obraze, kar se je v ostalem pokazalo že pri pogovoru s taJniGcom št. 1. Kmalu nato sem prejel od šahovskega kluba toplo zahvalno pismo s poročilom, da Je turnir dobro uspel, pripisana pa je bila opazita in prošnja, naj ee tajniku »Novolina« (t. J. tajniku St. 2) lepo zahvalim in se prip>oročim še za nadaljnjo naklonjenost, kajti — Je stalo v pismu — morda bomo nje- ŠTIRJE TAJNIKI govo ustrežljivost še kdaj potrebovali. Hm, kakor kaže, sem sd nekaj nakopal, kar je podobno stalni funkciji,« sem godrnjal, nisem pa imel niti pojma, da se je šele začela nekaka verižna reakcija tajnikov, iz katere sem se komaj izmotal. Nekaj dni sem odlašal z zahvalo, ker mi je »Novolin« nekoliko od rok. Prav mi je prišlo, da sem tajnika št. 2 tretji dan srečal na ulici. Vesel sem stopil k njemu; »Zdravo, tovariš tajnik. Oprostite mi, da vas kar na cesti ustavljam. O kom je beseda Pred kratkim sem v prostem času napisal basen o Rdeči kapici, ki je ' šla na obisk k bolni babici. V gozdu je srečala volka in mu to povedala. Volk je pohitel k babici, jo požrl, legel v njeno posteljo in forevaral Rde čo kapico. Z eno besedo: nič po sebnega. Basen je bila objavlje na brez ilustracije v nekem ča sopisu. Gotovo ste jo tudi vi prebrali, saj skoraj ni človeka, ki je ne bi poznal. Drugi dan, ko je bila basen objavljena, so me obsuli prijatelji: Mučik, Trčko, Vitamvas in Nejezhleb. »Bravo! Veličastno! To je najboljše, kar si kdaj ruipisal.« Potem so mi šepetali na uho: »Povej mi zaupno, na koga si mislil, ko si to pisal!« Nisem jih razumel. »Da, povej, na koga si meril.« Spet jih nisem razumel. Kolege so mi zapretili v šali: »Tako je torej, hudiček, he, he! Mi že vse jutro ugibamo, koga si mislil. Toda saj ni važno, kljub temu se razumemo!« In so odšli vsi razen Mučika. »Jaz vem, koga si mislil!« Navdušeno sem ga pogledal. »Ne boj se, saj ne bom nikomur povedal. Imaš pi čolnoma prav, vidiš, Trčko opravlja dolžnost, ki bi jo moral jaz!« Preden sem lahko karkoli rekel, se je vrnil TrČko. »Dobro si ga zadel. Naj si tovariš Nejezhleb, čeprav je moj načelnik, ne misli, da mora vedno on dobiti največje premije!« Molče sem odšel na hodnik. Tam me je čakal Nejezhleb. »Oh, ti si junak! Ze davno bi moral pisati o tem trdoglavcu. Ti dobro veš, da mi ni hotel izplačati stroškov službenega potovanja v Tatre. Brihtna glava, pripravljen je vse sam požreti...« Pobegnil sem v bife. Vitamvas me je celo tam našel. »Ali misliš, da direktor ne sluti?« »Kaj?« »To, da si prav njega osebno opisal. Prav mu je. Šopiri se kot petelin, ima pa ^nazno glavo, če mu jaz ne bi bil podrejen...« Potem me je potegnil k sebi in mi zaupno šepnil: »Poslušaj, jaz sem tvoj prijatelj in ti želim samo dobro. Naprej, udari! Bolj oprezno, toda pogumno!« Po kosilu, me je poklical direktor. Kot ponavadi je sedel za veliko pisalno mizo, obkrožen s telefoni in z napravo za zvonce in signale. Ko me je zagledal, je veselo vstal s stola, obšel svojo veliko mizo in dolgo stresal mojo roko. Zdelo se mi je, da mi jo bo izpahnil v ramenu. »čestitam, želim... Ze dolgo nisem bral tako odlične stvari. Vi ste junak ...« »Zelo me veseli, da vam je všeč, tovariš direktor,« sem odgovoril. »Seveda mi je všeč. Kako ste ga samo zadeli, kaj? Se sam hudič ne bi mogel bolje...« »Koga?« sem se tokrat resno ustrašil. Direktor se je prebrisano nasmehnil. »Dobro, dobro, ne bom mu tekel povedat. Saj je vsem že na ijrvi pogled jasno.« »Tovariš direktor, najlepše vas prosim...« »Ne boj se, tovariš! Slišal sem, da se na tem položaju ne bo dolgo obdržal.« Ne spominjam se dobro, kako sem odšel iz direktorjeve sobe, toda dobro sem si zapomnil zadnje besede: »Pišite, pišite bolj pogumno. Vedite, da ste že zaslužili premijo za ta mesec.ti Zmeden in utrujen sem stopil v hišo. Na stopnicah sem naletel na sosedo, ki je stanovala v drugem nadstropju. »Zelo sem vesela, da vas vi dim,« je zacvrčala z milim gla. som. »Rada bi se vam zahvalila v imenu vseh stanovalcev ...« »Meni?« »Da, našemu hišniku nikakor ne pridemo do konca. Vi ste ga pa take zadeli.. Zena me je čakala na vratih. »Mislim, da so danes zamenjali upravnico mlekarne ...« »Res?« »Jaz sem to celo pričakovala po tvojem članku ...« »Katerem članku?« »Po tistem, dragi, ki si ga napisal o...« Prijel sem se za glavo. »Celo ti, moja žena, si moj Brut?« Naslednjega dne se je v nekem mestu pojavilo kratko obvestilo: »H. U. je objavil v nekem časopisu pogumno satiro. Znano je, proti čemu je naperjena, toda glavno ni znano: katera stališča in koga kritizira avtor.« Tega nisem mogel več prenašati. Odšel sem v redakcijo in zahteval, da natisnejo naslednjo izjavo: »Kot avtor basni o Rdeči kapici pod prisego trdim,' da je basen napisana za otroke in da gre izključno za Rdečo kapico, babico in volka.« Direktor me je ponovno poklical. »Z vašimi kolegi sem se pogovarjal o vas,« je ledeno spustil skozi zobe. »Mislili smo, da ste časten in pošten človek. Toda... ljudem je prirojeno, da se motijo.« Tokrat o premiji ni iJadla niti beseda. ŠTEFAN SABO toda te dni nikakor ne bom utegnil priti k vam. Zato vas prosim, da sprejmete mojo zanvalo v imenu šahovskega kluba. Turnir se je prav dobro obnosel in za ta uspeh gre hvala dvoranici, predvsem pa seveda vam, ki ste nam tako ljubeznivo ustregli,. .rabil priložnost: »Tovariš, vaša zalivala je zelo lepa in olikana, vendar pa ne gre na pi^vi naslov. Jaz namreč prav ničesar ne vem o kakem turnirju, o njegovem uspehu in o tisti lepi dvoranici. Zmota, tovariš!« »Ha, kaj niste tajnik ...?« »Ha,« me je oix>našal, »sem tajnik, seveda sem. Pokažite mi pismenega človeka, ki ni kje tajnik. Jaz, na primer, sem tajniik pri rej-cih maUh živali. Mi ne prirejamo turnirjev.« Rdečica me je obUla, izjecljal sem nekaj opravičbe in v silni zadregi odstopil (ni bil tajnik št, 2, ampak tajnik št. 3). Močno so se zaredili tajniki v naši lepi domovini. Točno dva dra nato sem le srečal tajnika št, 2. Tudi ta je bil kaj prijeten mlad mož. Po vsem videzu se je še pred kratkim mudil po kakem važnem poslu v sosodnjem zamejstvu, kjer si je menda nakupil te in ono za zimanjo reprezentanco svoje osebne in tajniške veljave. Takoj sem prešel k ,stvari in ponovil svojo zevalo. Se nekoliko bolj sem jo načičkal, kar je zelo zabavalo domnevnega tajnika št. 2. Pravim »domnevnega tajnika št. 2<(, kajti takoj se je izkazalo, da sem spet zagazil. Nagovorjeni mladenič mi je namreč odgovoril s svečano resnostjo: »Zdaj sem že poučen o zadevi in moram reči, da ste daneg še vse lepše povedali kakor predvčerajšnjim. Zelo mi je žal, še vedno nisem tisti, ki bi ga vi radi. Skoda, da Si ne morem lastiti tako krasne zahvale.« - Tako sem tedaj že drugič napa-/iel nepravega! Kaj so si tajniki podobni kakor jajce jajcu? Ni bilo druge rešitve; Od rok ali ne od rok, popoldne sem stopil k »Novolinu« in F>obaral po tajniku. Pokazali so mi nekoga, ki naj bi bil tajnik št. 2, pa ni bil Številka dve je bila odšla nekam daleč na nekakšno specializacijo in na njeno mesto je stopila neika nova oseba, ki jo moram ožiiačibi kot tajnika št, 4. S to številko sem hitro odpravil, ker ni bila prav nič prizadeta pri stvari. Srečen sem bil, da sem se rešil te pošastne tajniške verižne reakcije. Kamen se mi je odvalil od srca, kakor tako lepj pravimo. Vendar pa me je čakal še zaključek in zadnje dejanje. Taijnik št. 3 (to je tisiti od rejcev malih živali) je stanoval v naši soseščini, 2ato ni čudno, da sva se kmalu spet srečala. S čisto vestjo in mirne duše sem stopil proti njemu, saj zdaj sem ga že kar dobro razločil od drugih tajnikov. On pa Je prestrašen skočil za vogal, dvignil obe rokd, jih z dlanmi obrnil proti meni in zaječal: »Ne, ne, nisem tisti! Se vedno nc!« Jaz pa nisem* popusti). Stopil sem k njemu in mu pojasnil, da je stvar z zahvalo zdaj že do-končrvo urejena in da ni on več v nikakršni nevarnosti. Nasmejala sva se, beseda Je dala besedo in zavila sva na čašo vina. Bdi Je prav prijeten družabnik, ta tajnik fit. 3. Obredla sva tri točilnice, pila bra-tor/ščdno in se spoprijateljila. Mladi mož je kaj prizadeven za svoje društvo, malo je manjkalo, pa bi mi bil obesil dve leghoanki — izvrstni mesnici, kar Je velikega pomena v sedanji Jajčni stiski, Je dejal—in dva zajčka - kđapoušoa ne-ke veleodlične pasme. Komaj sem se ga rešil. Porabil sem za ščdt svojo zakoiMko ženo, kakor vedno v takh primerih, češ: Jaz bi že, toda žena bi tega ne dovolila. To Je pomagalo. No, včlanil me Jo pa le in sedaj .sem že mesec dni reden član njegovega društva. Pa ml ni žel. Tajnik 5t, 3 Je, kakor sem že dejal, prav simpatičen mladenič. B020 BOrtSTNIK Pogovor z zdra vnikom Pogovor z otrokom Družbeno-ekonom-ski in politični razvoj nove Jugoslavije, utrjevanje vloge združenih delovnih ljudi in občanov ter njihov vedno večji vpliv na oblikovanje politike ter odločanje o pogojih dela in življenja zahteva tudi živahnejše kroženje dejstev in informacij v vseh smereh. Poslušaj me, sin moj. To ti govorim, ko ležiš in spiš z rokico potisnjeno pod lice in s svetlimi kodri, vlažno prilepljenimi ob razgreto čelo. Potihoma sem se prikradel v tvojo sobo. Le nekaj minut prej — ko sem sedel v knjižnici in bral časopis — meje spreletel kes. Z občutkom krivde sem prišel k tvoji postelji. Spoznanje me je obšlo, sin moj: grd sem bil s teboj. Oštel sem te, ko si se pripravljal za šolo, ker si si le z mokrim robcem potegnil prek obraza. Zagovarjati si se moral, ker si nisi očistil čevljev. Z jezo sem te podučeval, ko si vrgel svojo igračo na tla. Pri zajtrku sem ti spet očital. Razlil si mleko, prehitro pogoltnil žemljo, se oprl z lakti na mizo. Ko pa si stekel od mize k igri in sem se odpravljal na postajo, si se obrnil, mi pomahal z roko in zakli-cal: »Na svidenje, očka!« Namršil sem obrvi in odvrnil: »Drži se pokonci! Potisni rame nazaj!« Nato, pozno popoldne, se je poduk pričel znova. Ko sem prišel domov, sem te zalotil, kako si se plazil po kolenih. Luknje so bile v tvojih nogavicah. Ponižal sem te pred vrstniki, ko si moral pred mano korakati domov. Nogavice so danes drage, sem ti razlagal, in če bi jih moral sam kupovati, bi bil pazljivejši. Ko sem nato spet sedel za mizo s časopisom v roki in si ti boječe, s ponižnim pogledom vstopil, sem se jezno zazrl vate, ker si me prekinil. Obotavljal si se pri vratih — se spomniš? »Kaj vendar hočeš?« sem prhnil. Nič nisi rekel. Naglo si šinil proti meni, vrgel roke okoli mojega vratu in me poljubil. Tvoje tanke ročice so se me oklenile z ljubeznijo, ki jo je sam bog zasejal v tvoje srce in je tudi to, da sem te zanemarjal, ni moglo zveniti. In potem si odšel. Navzgor po stopnicah. Bilo je kmalu za tem, sin moj, ko mi je časopis zdrknil iz rok, in prevzela me je tesnoba. Kaj je storila navada iz mene? Navadil sem se odkrivati tvoje napake, te grajati. To je bilo moje plačilo, da si tako ljub otrok. Ne da te ne bi imel rad; le preveč sem zahteval od mladosti. Meril sem te z merilom svojih lastnih let. In vendar je toliko dobrega, plemenitega in pristnega v tvojem značaju. Tvoje drobno srce je tako veliko in široko. To si pokazal s tem, da si planil k meni in mi dal poljub za lahko noč. To je danes zvečer bilo dovolj, sin moj. V temi sem osramočen prišel k tvoji postelji. To je pičlo vračilo; vem, da teh stvari ne bi razumel, če bi ti jih pravil, ko si buden. Toda jutri ti bom pravi očka. S tabo se Dr. Dušan Reja: KAJENJE IN ZDRAVJE I ,namenito in po vscni svetu znano je poročilo »Kajenje in zdravje«, ki ga je pod tem naslovom po nalogu ministrstva za zdravstvo ZDA pripravila posebna komisija desetih ameriških znanstven nikov. Poročilo povzema in navaja uspehe večletnih razi-skav z vsemi dotedanjimi izsledki in stališči. Zato je zbudilo veliko zanimanje med strokovnimi krogi in tudi med svetovno javnostjo. Se pred tem poročilom, ki je po svetu znano pod imenom >»Terry Report« iz 1963, je izšla vrsta raziskav in proučevanj T obliki resolucij, ki so jih objavili: Ameriško društvo za boj proti raku (1958): Holandski zdravstveni svet (1957); Nacionalni inštitut za pobijanje raka (1958); Internacionalna unija proti raku (1958); Ameriško društvo proti raku (1959) in drugi. Leta 1964 je posebna koini-saja Svetovne zdravstvene organizacije v samostojnem po-ro6illu ponovno in resno opo zorila na nevarnost, ki v zve-ai z nastankom pljučnega raka preti zaradi kajenja cigaret, obenem pa je priporočila vsem vladam članicam, da takoj in brez odloga ukrenejo vse potrebno, da se omeji in zmanjša poraba cigairet. Med splošnimi ukrepi, ki jih more in tudi mora pred. pisaiti ter izvajati vsaka družte oziroma za zdravstvo prebivalstva odgovorna ob. last, so najpomembnejši tile: ■ V državni administraciji je potrebno zavzeti določeno in jasno stališče do opazovanja škodljivosti kajenja za zdravje in poskrbeti, da se o tem stališču poučijo vse od-giovome službe in prav tako tudi najširša javnost. ■ Potrebna je črna doslednejša prepoved kajenja v jav. nih prositorih kot vzgojni ukrep za varstivo nekadilcev. Ta prepoved naj vedja za javna prometna sredstva, za javne urade, bolnišnice, hotele, plcsifča, športna igrišča, dvo-rane za velike javne prireditve ipd. ■ Kadilci, ki sami niso pripravljeni sodelovati v boju proti kajenju, naj v svojem poklicnem življenju kakor tudi na družbenem položaju ne zavirajo ukrepov in drugih odločitev glede preprečevanja in odvado kajenja. ■ Z zakonom je treba prepovedati reklamo tobačnih izdelkov v besedi, tisku in slikah. ■ Glede n« 2xlravstveno varst\x) mladine je treba raz. misliti, kako z uspehom prepovedati prodajo tobačnih iz- delkov mladini v starosti izpod IG let. ■ Rri vseh tobačnih izdelkih je treba predpisati, da imajo že na ovitku navedeno, koliko miligramov nikotina je v njih, praAr tako pa tudi kanceroznih snovi, zlasti še katrana v tobakovem dimu. Zakon o živilih zahteva to na primer celo za vse dodatne snovi, ki nis© niti strupene in tudi sicer ne škodujejo zdravju. ■ Pri filter cigaretah je potrebno ozncičiti učinkovitost filtriranega delovanja, da kadilcem omogočimo izbiro med temi cigaretami. ■ Izdatna spodbuda utegne biti za nekadilce znižanje življenjske za\'arovalnine; prehod od kajenja cigaret na manj škodljivo pipo in cigare pa naj bj kadilce opravi-čev^ do manjšega ob^vče-nja bobačnih iadelkov. ■ Ne nazadnje pa bi načrtno in trajno izobraževanje odraslih ter dosledna zdravstvena vzgoja mladih prav gotovo bila temeljna osnova za sleherni program boja proti kajenju, (Nadaljevanje sledi) bom podil naokoli, trpel, če boš trpel ti, ter se smejal, če se boš ti smejal. Ugriznil se bom v jezik, če bodo nanj prišle nepo-trpežljive besede. Vedno si bom ponavljal kot pripev: »Končno je le deček — mali deček.« Bojim se, da sem ravnal s teboj kot z odraslim. Toda ko te sedaj opazujem, sin moj, skrčenega v tvoji posteljici, vidim, da si še otrok. Včeraj še si ležal v rokah svoje matere, z glavo na njeni rami. Preveč sem zahteval, preveč. W. LIVINGSTONE LARNED (Prevedel Matjaž Potrč objavljeno v novi, 2. številki revije OTROK IN DRU2INA Naš otrok in mi Pravkar je i^la 2. letošnja številka revije OTROK IN DRUŽINA, ki prinaša med drugim zanimivo »Spodbudno abecedo mariborskih pionirjev«. Dr. Janko Kos se v reviji spominja Franceta Prešerna, Vida Blažko pa svari, da se pustni čas veselja ne sme spremeniti v modne revije in ne-vzgojna tekmovanja za »najlepšo maškaro«. Zelo poučen je sestavek Katje Boh o »Našem otroku in televiziji«. Dr. Meta Skerget razglablja o vplivih domačega okolja na šolarjevo zdravje, medtem ko nam prof. Anica Uranjek daje koristna navodila, kako naj se otrok pripravlja na učenje v ^li. Franc Pediček nadaljuje razmišljanja o »Nezaupanju v nravnostni pološč« današnjih mladih fantov in deklet. Prvi pregled dojenčka, dnevnik mlade mamice, govorna razvitost predšolskih otrok in njeno izpopolnjevanje, mladoletni prestopniki, živimo v stoletju tehnike in še marsikaj drugega so naslovi in vsebina sila zanimive in dragocene, koristne revije, ki nam nudi tako veliko dobrega. Uprava revije: Mladinska knj'ga, Ljubljana, Titova c. 3/1. Letna naročnina: samo 15 dinarjev. Beseda o debelosti Od nekdaj je delala debelost preglavice posameznikom, posebno ženskam. Res je, da postane človek lahko debel, ker se je njegova debelost razvila kot posledica določene bolezni. Tudi dednost igra precejšno vlogo. Večinoma pa je debelost posledica preobilne hrane, posebno tiste, ki ima preveč kalorij in je telo ne more vse kot energijo izrabiti. V takem primeru se začne nabirati maščoba v različnih delih telesa, najraje v trebuhu, na prsih, na obrazu in vratu, pa tudi okrog ramen, medtem ko noge največkrat ostanejo sorazmerno suhe-. Navadno se ljudje, ki preveč in predobro jedo, tudi premalo gibljejo, niti se duševno ne naprezajo, kar pomeni, da je poraba kalorij še manjša in da se debelost razvija naprej. Normalno ocenimo človekovo težo približno tako, da pravimo, naj bo težak toliko kilogramov, kolikor ima centimetrov nad 1 meter svoje višine. Pri tem upoštevamo pKjpravek za 5 kilogramov več ali manj. Za primer vzemimo nekoga, ki je visok 175 centimetrov. Njegova teža naj bi bila 75 kg ter 5 kg več ali manj, torej lahko tehta od 70 do 80 kg. še bolj točno izra-čunamo pravilno težo, če p>omnožimo človekovo višino s prsnim obodom in dobljeni zmnožek delimo z 240. Če je nekdo pretežak in predebel zato, ker se premalo giblje, premalo duševno dela in predobro je, potem je najbolje, da se vzdrži vseh sladkarij, da poje čim manj kruha in drugih močnatih jedi ter mastnega mesa. Lahko pa je kolikor hoče zelenjave, pustega mesa in sadja. Torej mu ni treba stradati, pač pa samo spremeniti način prehrane! Jutranja telovadba, ki naj traja 10 minut, napravi čudeže, posebno še, če jo ponovimo tudi zvečer. Samo, prosim, vsako jutro in vsak večer! Za tiste sladkosnedneže, ki brez sladkarij ne morejo shajati, priporočam zamenjavo sladkorja s saharinom v sladkarijah. Ta kalorij ne daje, sam po sebi pa ne povzroča hujšanja. Poznamo tudi zdravila zoper debelost, ki pa so dvorezen meč in jih lahko predpiše le zdravnik na recept, če je mnenja, da je to potrebno, vendar njihovo delovanje stalno kontrolira. Že prej smo omenili, da je debelost lahko tudi znak določenih bolezni. Odebeli lahko človek enakomerno, ali pa se mu nabira mast samo v posameznih organih. Tako so včasih zamaščena jetra, ledvici, trebušna slinavka, srce in drugi organi. Vzrok za tako zamaščenje so različne bolezni. Vse telo pa se zadebeli zaradi okvar žlez z notrajnim izločanjem, predvsem spolnih žlez, hipofize in ščitnice. Debelost se razvije tudi po hudih duševnih pretresih zaradi motenj v delovanju samodejnih možganskih središč. Splošna debelost močno obremeni srce. Več maščobe pomeni večjo težo, večjo telesno površino, več ožilja in seveda več krvi, ki mora po vsem tem krožiti. Debeli ljudje nagibljejo k poapnenju žil in zaradi tega k možganski in srčni kapi. če je torej nekdo debel zaradi bolezni, je seveda potrebno, da se posvetuje s svojim zdravnikom, ki bo F>oiskal vzrok in takega bolnika zdravil, če pa je nekdo debel zaradi premajhne vneme za telesno in duševno delo, pa naj poskusi z navodilom, ki je navedeno zgoraj in ne bo mu žal. Nekaj več izdatkov za krojača ali šiviljo, da mu zoži obleke, bo poplačano z zadovoljstvom zaradi ugodnega F>očutja, lahkotnejšega gibanja in lepše postave, poleg tega pa bo tudi zdravje trdnejše, Dr. B020 OBLAK Tinčkov tednik PONEDELJEK — Danes smo imeli pri nas slab dan. Atek fe prišel iz službe zelo jezen. Bolela ga je glava. Z menoj se ni maral igrati »cirkusa«. Mama mu je rekla, da je vseeno velik klovn. Zvečer je šel spet na sestanek. Jaz bi sestanke kar prepovedal. TOREK — V šoli sem imel srečo. Računsko nalogo sem pisal odlično. Doma sem pričakoval pohvalo, ki pa je ni bilo. Atek mi je rekel »mule«, ker sem mu preveč dolgo nosil cigarete, zato sem bil zelo žalosten. Mamica mi še ,lahko noč' ni voščila. SREDA — Spet sta se prepirala. Ker mi je bilo dolgčas, sent^se začel igrati vojake. Prevračal sem stole, razbijal z vrati, streljal s pištolo in vpil. Zmagala je mamica, ki me je postavila v »ječo«. Tako pravim temnemu kotu v shrambi. V ječi sem velikokrat. ČETRTEK — Bil je lep sončen dan. Sosedov Jožek je odšel s svojim očetom v gozd. Držala sta se za roko, cče je lepo žvižgal. Tudi jaz bi šel rad tako. Zakaj moj atek nima nikoli časa. PETEK — V šoli smo opisovali naše očete. Nisem vedel veliko napisati. »Moj atek je ves dan v službi. Ob večerih ima sestanke. Rad sedi v gostilni, kadar je doma, se najraje prepira.« Dobil sem nezadostno. Dobro, da moj atek nikoli ne gleda zvezkov. •u* Ančka Gošnik-Godec: TINČEK SOBOTA — Mamica je bila prosta. Upal sem, da bo imela več časa zame. Narisal sem raketo. O raketah veliko vem, toda ni imela časa, da bi me poslušala. Morala je k frizerju. Atek je ves dan poležaval, toda zvečer je vseeno šel na zabavo. Moral sem k stari mami. NEDELJA — S starim očetom sva imela veliko dela. Pomagal sem mu krmiti živino, on pa mi je pripovedoval o raketah, o katerih ve več kot jaz. S staro mamo sva tudi pela. Kako lepo je bilo. Zdaj sem spet doma. Kakšen dolgčas. Zakaj imajo moji starši vedno toliko dela? škoda, da so me kupili. ANICA ZIDAR POMEMBNA PRIOOBITEV V naši dnižini je vladala popolna harmonija. Mož je dobro zaslužil, živeli smo solidno in najino največje bogastvo sta bili hčerki, 19-letna Metka in 15-letna Bet-ka. Vzgajala sem ju, kakor sem mislila, da je najbolj prav. Skratka: bilo je vse v najlepšem redu, dokler ni nekega dne pri kosilu moj mož slovesno izijavil; »Draga ženka,. •. kaj sem že hotel reči...?« Vedela sem, da bo nekaj pomembnega, o čemer ne bomo dosti razpravljali, ker se je on tako že odločil, zato sem le privzdignila levo obrv Ln napela ušesa. »Hm ... da, odločil sem se da bomo kupili telefon!« Idejo smo vsi člani naše ožje skuiMiosti z navdušenjem sprejeli. »Jaz sem posloven človek in že zaradi ugleda moram imeti doma telefon, razen tega pa je to postala tudi že nujnost. S tem si bom prihranil marsikateri korak, ti pa boš lahko kar p>o telefonu rezervirala meso pri mesarju, vprašala v pekari-jo, če imajo že svež kruh, in sploh bolj sproščeno kontaktirala s svojimi prijateljicami tudi dopoldne, ko boš kuhala kosilo ali pa se boš najavila pri frizerju.« »To bi bilo nekaj!« sem si mislila, in usta so se mi raztegnila v blažen nasmeh. »Pa tudi najinima otrokoma bo prišel prav. Metkinemu Albertu ne bo treba več vsak dan hoditi sem gor, temveč se bosta lahko kar po telefonu zmenila za kino ali sestanek, Metka bo lali-ko po telefonu sporočila, da pride iz službe pozneje domov, Betka pa se bo o domačih nalc^ah lahko po telefonu posvetovala s sošolkami in ji ne bo treba hoditi ven,« je utemeljil svoj sklep. Rečeno — storjeno. Ker je bil moj mož vpliven človek, smo že čez 14 dni dobili telefon. Skrivnostno 6mi se je svetil na polici v predsobi in ves popoldan smo ga občudovali in preizkušali. Kupili smo tudi telefonski imenik, da nam ne bi bilo treba nositi številk v glavi. Cez teden dni so že vsi naš. znanci, prijatelji in sorodniki ve'' " da imamo telefon, ker smo vsi s pridom uporabljali novo pridobitev. Vsi smo si prihranili marsikateri nepotreben korak, pa tudi rsičun ob koncu meseca ni ail pretiran. Vsi smo bili zadovoljni, dokler ni prišel tisti dan, -ki je bil podoben vsem naslednjim. Neko soboto ob petih zjutraj, ko smo še vsi spali, je pozvonil telefon. Moj mož je menil, da je zanj, in je hitro vstal, jaz pa sem stekla k telefonu. »Si ti, Francelj?« je za-cvrčalo v slušalki. »Ne, pomota, tukaj stanovanje Vol-kodlakovih,« sem vljudno odgovorila. Ko sem se vrnila v sobo, je bil mož že na pol pble-čen in je nejevoljno sprejel obvestilo. Imel je proste sobote, zato se je spet slekel in legel nazaj. Tudi jaz sem hotela še malo zadremati, ko je spet zacii^ljalo- Spet sem pohitela k telefonu in oglasil se je nizek bas. »Interno 284, prosim!« »Oprostite, tukaj Volko-dlakovi. Najbrž pomota,« sem bila kolikor mogoče prijazna. »Kako, hudiča, saj sem klical »Krko« ...!« Tk — tk je zaškrtalo v slušalki, in ni ga bilo več. Bila sem že popolnoma budna, in čeprav je bilo še-ie pol šestih, sem vstala. Vesela, ker bo danes vsa družina doma, sem začela pospravljati po kuhinji. Pristavila sem mleko za zajtrk, ko je spet zazvonilo. »Mara, si ti?« Bila je moja prijateljica Tončka, s katero sva se vsako jutro posvetovali, kaj bova kuhali. »O, Tončka, kaj si si izmislila za danes? Veš, jaz moram pripraviti kaj boljšega, ker je vsa družina doma.« »Dobro, dobro,« je bila Tončka nestrpna. »Hotela sem ti povedati nekaj drugega- Ti še nič ne veš! Veš, včeraj sem bila pri Pepci, tisti, ki dela v Ločni...« Zdelo se mi je, da je nekaj zašumelo. «... povedala mi je, da je srečala Kristino, ki ji je povedala, da tisto, kar sem jaz slišala o Katri, sploh ni res. Veš, njena nečakinja ...« Zdelo se mi je, da se nekaj žge. »Kdo bi si mislil! Dobro, da tega nisem nikomur povedala, saj bi lahko ...« »Mleko!« me je prešinilo. »Tončka, počakaj malo, mleko sem pristavila, samo pogledam ...« sem šepnila v slušalko. Toda bilo je že prepozno. Ktihinja je bila vsa v dimu. Plošča in lonec vsa žareča, mleko pa je curljalo s štedilnika na tla. Ob devetih, ko je družina vstala, so bili sledovi moje neprevidnosti že odstranjeni, samo smrad v kuhinji in slaba volja mojega moža sta še spominjala na to nesrečo. Med zajtrkom so moža po telefonu poklicali v p>odjet-je, kjer je bilo treba nujno nekaj urediti, čeprav je imel prost dan; nekdo je vprašal, koliko je ura, ker je poklical napačno številko, Metka se je zmenila s svojim Albertom, da gresta v mesto nakupovat, Betko pa je povabila njena bolna sošolka na obisk. Ostala sem spet sama. Poklicala sem Tončko, da bi •mi povedala do konca tisto zgodbo, pa mi je bilo potem žal, ker sva klepetali tako dolgo, dokler se ni vrnil moj mož. »Hudiča, ali sediš na telefonu? 2e pol ure je telefon zaseden! Mislil sem že, da se je kaj pokvarilo. Prišel sem ti povedat, da me ne bo na kosilo, ker moram nujno v Zagreb.« Potem je ealoputnil vrata in izginil. Spet je pozvonilo. »Dajte mi Igorja!« »Kakšnega Igorja? Tukaj stanovanje Volkodlakovih!« sem zatiilila. »Se nič ne čudim, saj že ime pove!« sem še slišala, preden sem odložila slušalko. čez pet minut pa vreščeč ženski glas: »IMV tam?« S stisnjenimi zobmi sem zabrisala slušalko na vilice. »Mami,« me je potem takoj poklicala moja ljuba Metka, »z Albertom greva v Ljubljano, ker tistih avtomobilskih delov tu nimajo. Pridem zvečer.« Sporočilo sem z upoštevanjem sprejela. Betke ni bilo od nikoder. Telefonirala sem njeni bolni prijateljici, pa mi je gospa mati povedala, da sta obe že pred dvema urama odšli — k nam. Mož se je vrnil prej, kot sem mislila, zato sem dežurstvo na telefonu prepustila njemu. Tisto pop>oldne ni utegnil prebrati časopisov. Najprej ga je povabil Ivan na ribolov, potem je nekdo poklical nekega inženirja, šivilja je povedala, da Metkina obleka še ni narejena, Francelj je hotel vedeti, kdaj bo tista seja, ki so jo prejšnji dan odpovedali, neki znanec iz partizanov je v imeniku našel številko našega telefona in je obljubil, da pride na obisk, proti večeru je Metka sporočila, da sta se z Albertom vrnila iz Ljubljane in gresta zvečer v kino, nek šaljivec pa je spraševal, če imamo telefon. Ko je končno še nekdo vprašal za bolnišnico, je bil mož ix)polnoma uničen. S kamiličnimi oblogami na čelu se je spravil v posteljo, vendar zaspati ni mogel, ker je okrog enajstih zvečer nekdo vprašal, če imamo še kakšno prosto prenočišče, ob enih ponoči pa je nekdo klical reševalno postajo. Naslednje mesece sn\o rxa podoben način po telefcmu spremljali žil j en je v našem mestu, dokler niso končno mojega moža Invalidsko up>okojili zaradi slabih živcev. S tem pa v naši hiši tudi ni bilo več potrebe po telefonu in složno smo se odpovedali tej pomembni pridobitvi. MICA KRAJSEK OKROGLE ^0 PARTIZANIH Skojevec Živko in teorija Mladinca živka Milića so sprejeli v SKOJ, saj je bil med najboljšimi borci Tretje sandžaške brigade. Bil je seveda vesel, le sestanki teorije mu niso dišali. Ko je zvedel, da bo tak sestanek, se je brž prostovoljno prijavil v patruljo ali za dežurstvo in podobno. »Ti, živko, zdi se mi, da se izogibaš teoretičnih sestankov,« mu je rekel sekretar aktiva. »Ali ne veš, kako važen je marksizem za našo borbo?« »Bogme, res ne vem. Vem pa, da je zame težji ta mrtvi Marx kot sto živih rojakov,« mu je odgovoril živko. Šesta puška Blizu Jajca se je ob koncu leta 1942 vdalo brez boja partizanom okrog sto dombrancev. še zmeraj oboroženi so prihajali na jaso in odlagali puške na kup. Preden so izročili orožje, je komisar vsakega vprašal, ali se hoče pridružiti partizanom. Nekateri so bili voljni, drugi bi bili raje šli domov. Eden izmed njih pa je kar naprej stal nekoliko proč in prekladal puško iz roke v roko. Ko BO že vsi drugi izročili orožje, ga je vprašal komisar: »No, prijatelj, kaj pa ti?« Domobranec se je zdrznil, nato pa kot bi ustrelil: »Pet pušk sem že moral oddati, toda s .^esto ostanem pri vas!« Po navadi Partizanski bataljon je ujel petdeset italijanskih vojakov. Zaslišal jih je komandir I. čete, nato pa šel h komandantu bataljona in mu raportiral: »Tovariš komandant, kot ponavadi: vsi so komunisti!« 36 Pogledal ji je v velike oči in jo ,privil k sebi, da je zastokala. Molče je pritisnil svoje ustne na njene. Cula sta le drug drugega globoko sopenje. Potem jo je izpustil in šepetal: »Videli so naju; zjutraj me je nekdo zatožil gvardijanu. Predstojnik je bil divji. Izrekel mi je admo nitio tertia. Zapretil mi je, da dobim ob prihodnjem prestopku »consilium abeundi«. »Zatožil te je pater Jurij. Srečala sem ga takoj za oglom, kjer sva se ločila.« »Kača! Moram takoj nazaj. Nadzorujejo vsak moj korak. Utrgal sem se le, ker sem nesel iz rastlinjaka rožo v cerkev. Kdaj se vidiva — ne vem. Paziti moram pred vsem, da tebe ne osumijo, saj veš, da te čaka potem —« »— sramotilni kamen in bič, vem « Solze so ji stopile v oči. A brž jih je obrisala in mu še enkrat ponudila ustne. X. Dan pred božičem. Ko je Marija stopila zjutraj v jedilnico in postavila zajtrk pred moža, je pristav — kakor vsako jutro — vstal in ji poljubil roko. A nenadoma jo je potegnil k sebi in šepetal: »Marija! Nečloveško me mučiš. Bodi moja, Marija!« Z vso silo se mu je izvila in ga pahnila od sebe. »Ne, tega ne! Prisegel si!« »Tista prisega je bila nesmiselna. Moja žena si in pravico imam do tebe. Vprašaj duhovnika: greh je, če se mi odrečeš!« »Greh je, kar ti zahtevaš!« Lica so ji žarela, oči gorele. »Greh zato, ker te ne ljubim, ker — se mi gnusiš!« Skočila je k vratom gibčno kakor mačka, jih od- ILKA VAŠTETOVA:^^ (Zgodovinski roman) prla in — že je čul, kako se je obrnil ključ v vratdh njene spalnice. Ko so na božični večer vabili zvonovi k polnočni-ci, je oblekel stari Cotar kožuh, ki mu ga je bila poslala gospa Koprivovka, iz peharja je stresel v žep nekaj pesti pšeničnega zrna, vzel trinožnd stolec, ki ga je bil napravil iz deveterega lesa, snel molek s stene in odšel v cerkev k očetom kapucinom. Tam je postavil stolec za spovednico in pokleknil nanj. Ljudje so se zgrinjali v cerkev, ki je bila razsvetljena kakor nikdar. V prve klopi, z rdečim suknom pregrnjene, je sedla gospoda: grajski ljudje, sodnikova družina, lepi pristav z mlado ženo, nekaj premožnih trgovcev in za njimi drugi meščani, ki so imeli plačane prostore v cerkvi. Revnejše ljudstvo in okoliški tlačani so stali naokrog. Stari Cotar se je tresel od razburjenja. Pri povzdigovanju mu je padel molek iz rok, da so debele lesene jagode v največji tišini glasno zaropotale po kamnitih tleh. Cotar molka ni pobral, ni se nklonil za njim — samo gledal je s srepimi očmi po cerkvi in prebadal z ostrim pogledom obraze, ki so se obrnili za njego- vim ropotanjem... Izmed vseh, ki so se ozrli, si je najbolj zapomnil bledi obraz mlade gospe Koprivov-ke, gospe Koprivovke, ki je vso zimo skrbela zanj — je že vedela zakaj: ki mu je podarila topel kožuh — podlcupiti ga je hotela; ki ga je prišla izpraševat, ko je delal stolec — rada bi ga bila zapeljala, da bi iz-pregovoril med delom — aj, aj! Zdaj jo je pa spoznal, čarovnico, ki se je med povzdigovanjem ozrla in obrnila od Boga proč proti cerkvenim vratom! No, no, že dolgo jo je imel na sumu — saj je imela oči velike in črne kakor sova. Sklonil se je, pobral molek in ga verno prebiral do konca maše. Komaj pa se je duhovnik obrnil izpred oltarja, je že stari Cotar zgrabil svoj stolec in se, suvaje na desno in levo, preril do vrat, vrgel stolec pod kap in bežal, bežal. Spotoma je jemal iz žepa pšenico in jo trosil vso pot, da bi coprnice zamotil s pobiranjem zrnja. Ce bi ga dohitele, bi ga strle v najdrobnejši solnčni prah ... Pozno ponoči je Marija še bdela pri oknu, gledala v golo vejevje na vrtu in solza za solzo ji je polzela po bledih licih. Kaj, če se njenemu možu kdaj posrečd, da izvrši svoj naklep? ... Stresla se je. Matije ni videla od tistega dne, ko je dobil tretji ukor. Se vedno mu je bil prepovedan vsak izhod iz samostana. Ko bi že vsaj vedela, kaj je z njim. Ali so ga zaprli? V celico? V ječo? Morda ga mučijo? — Predstavljala si je najhujše. Noč je bila precej temna, ker luna ni svetila. Kar ugleda Marija v ozki ulici za vrtno ograjo visoko temno postavo. »On!« jo je pretreslo. Neizmerna sreča je vstala v njej. Umaknila se je za zastor. Opazovala ga je, kako se je vzpel čez nizki zid in preril skozi grmovje. Se nekaj divjih srčnih utripov in — stal je pod njenim oknom. OSCAR WILDE' oinantična zgodba Poslanik Otds se je zato spet lotil pisanja svoje velike knjige o demokratski stranki, ki jo je pisaril že nekaj let, gospa Otisova je prirejala čajanke, ki jih je ob^Hidovala vsa grofija, dvojčka sta se vrgla na hokej, na karte in kocke in druge ameriške nacionalne igre, Virginija pa je jezdila svojega ponija in seveda jo je spremljal mladi vojvod cheshirski, ki je prišel preživljat zadnji teden počitnic v cantervillskem gradu. Vsi brez izjeme so bili prepričani, da je duh odšel, in poslanik Otis je o tem pisal tudi lordu Cantervillu. Lord je odgovoril, da je vesel te novice in da pošilja spoštovani gospe poslanikovi izraze svojega posebnega spoštovanja. Vendar so se Otisovi zmotili, kajti duh je še zmeraj bil v gradu. In čeprav je bil skoraj invalid, nikakor ni maral opustiti svoje strašilne službe, posebno ne, ko je slišal, da je med gosti tudi mladi chershirski vojvoda, čigar praujec lord Francis Stilton je nekoč stavil za sto gvi-nej s pollovnikom Carburyjem, da se bo kockal s cantervillskim duhom. Toda zjutraj so našli lorda v sobi za kockanje, ko je ležal na tleh tako omrtvičen, da mu je to ostalo za vse življenje; čeprav je doživel visoko starost, ni mogel spregovoriti drugega kot »dvojna šestica«. Torej je razumljivo, kako je sedaj duha mikalo pokazati, da še ni izgubil svojega vpliva na Stil-tonove. Zato je pripravil vse potrebno, da se ljubimcu male Virginije pokaže v svojem slavnem liku »Menih vampir ali brezkrvni benediktinec«. Bila je to tako strahotna prikazen, da je stara lady Star tup, ko jo je leta 1764 zagledala, zavreščala kot nora, nato jo je zadela kap In je v treh dneh umrla. Pred smrtjo je še izključila iz testamenta najbližje sorodnike Can-tervillove in zapustila ves denar svojemu londonskemu apotekar-ju. Toda v zadnjem trenutku je duha premagal strah pred dvojčkoma in se ni upal stopiti iz svoje čtunnate. Tako je mladi vojvoda mirno spal pod velikim, s perjem okrašenim baldahinom v kraljevski spalnici in sanjal o Virginiji. Peto poglavje Nekaj dni kasneje sta Virginija in njen kodrolasi kavalir pojezdila na Brockleyske travnike, Virginija si je pri preskoku žive meje raztrgala jezdno obleko, in ko se je vrnila domov, je šla v grad po stranskih stopnicah, da je ne bi videli. Ko je stekki mimo sobe z gobelini ki je imela vrata po naključju odprta, se ji je zazdelo, da je nekoga opazila notri. Misleč da je to sobarica njene matere, ki se je včasih umaknila semkaj s svojim ročnim delom, je stopila v sobo, da bi ji sobarica MJcrpala obleko. Neznansko pa je bila presenečena ko je spoznala, da je v sobi sam cantervillski duh! Sedel je ob oknu in opazoval, kako plava po zraku razpršeno zlato orumenel^a drevja, rdeče listje pa se vrtinči v dolgih drevoredih. Glavo si je naslanjal na roke in ves je bil videti do kraja obupan, tako izgubljen in take slab, da je malo Virginijo premagalo sočutje. Čeprav je v prvem hipu hotela zbežati in se zakleniti v svojo sobo, je sedaj sklenila, da ga bo poskušala potolažiti. »Oh, smilite se mi,« mu je rekla, »toda moji bratje odpotujejo jutri spet nazaj v Eton in potem, če se boste olikano vedli, vas nihče ne bo vznemirjal.« »Neumno je terjati od mene, da bi se vedel olikano« je odgovoril duh in začudeno pogledal lepo dekle, ki se ga je upalo ogovoriti. »Popolnoma neimi-no! Jaz moram rožljati s svojimi verigami, moram stokati skozi ključavnice in tavati ponoči, če je to, kar mislite. Saj v tem je vendar edini smisel mojega življenja.« ' -'lit ■ .....•••• • Art Buchwald: LOV ZA LEPAKOM Kot večina mojih prijateljev je tudi Alain Bern-heim precej bolj pozoren do moje žene kakor pa do mene. Pred nedavnim, na primer, je rekla, da je čisto zatrapana v očarljiv lepak za nekakšno, umetniško razstavo. Veliko bi dala zanj, če bi lahko dobila kakšen- primerek. Alain Bemheim, ki mu nikoli ne zmanjka izgovorov, če ga prosim, naj mi prižge cigaro, je odgovoril kot iz topa: »Draga moja, preskrbe! vam bom takšen lepak.« »Preveč bi se trudili,« je s sramežljivim smehljajem odgovorila moja žena. In nato je Brenheim brž zašepetal: »Za lepo žensko storim vse!« Popolnoma razumljivo je, da spričo tolikšne udvorljivosti nimam kaj govoriti. Bernheim je med drugim tudi poročen in njegova žena mi je povedala, kaj se je potlej zgodilo. Nenadoma je Brenheim odkril, da je v izložbo nasproti njegovega urada takšen lepak obesil posrednik z nepremičninami. Brž je tekel k posredniku in poizvedel, če bi ob koncu razstave lahko dobil lepak. Posrednik je jezno odgovoril, da ne prodaja lepakov, marveč posreduje stanovanja in hiše. Bernheim je po krajšem premišljevanju ugotovil, da mora moža najprej spraviti v dobro voljo. Nemara se mu bo potem posrečilo dobiti lepak. In zato je rekel, da v resnici išče stanovanje. In ker ve, kako kočljivo je v Parizu stanovanjsko vprašanje, ni maral kar precej na dan z besedo. »Bi stanovanje radi kupili ali samo najeli?« je zagodrnjal posrednik. Bernheim je pripomnil, da si o tem še ni povsem na jasnem. Posrednik je vzel list s ponudbami. »Tule je stanovanje na Place de laRe-publique,« je začel, »štiri sobe, centralna kurjava. kopalnica, 5000 frankov gradbenega prispevka...« Tri ure pozneje je Bernheim dodobra proučil vse ponudbe in jih pol ducata tudi obkrožil. To so bila stanovanja, ki si jih je želel ogledati, je oznanil. Ves teden je prihajal v posrednikove pisarno po naslove. Včasih je poskušal obrniti pogovor na lepak v izložbi, toda posrednik se ni niti zmenil. Govoril je le o svojih stanovanjih. Bernheimovo delo v pisarni je počivalo in njegovi poslovni prijatelji so bili zmeraj bolj razdraženi, ker ga nikoli niso našli, kadar so ga iskali. Ko je posrednika devetič peljal v lokal za sladokusce, je mimogrede vprašal: »Kaj je pravzaprav z lepakom, ki visi v vaši pisarni? Bi ga lahko dobil?« »Oh, zares mi je žal!« je odgovoril posrednik. »Vče-i*aj je prišla neka gospa in me prosila zanj. Nisem vedel, da se tudi vi zanimate zanj! Z užitkom bi vam napravil to veselje. Takšne prijetne stranke, kot ste vi, že dolgo nisem imel!« Bemheim je planil v jok. Lov za lepakom pa se je vendarle izplačal. Prihodnji četrtek se bo vselil v novo stanovanje. Ljud^a modrost človek ne živi, da bi jedel — je, da more iiveti. človek po svetu, kakor čebele po cvetu. človek s človekom se spravi, gora z goro nikdar. človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. človek se ne izuči, dokler živi. človeku se rado blešči od zlata. Darovanemu konju ne glej na zobe. Dan je bolje loviti pri glavi kakor pri repu. v zaineystvo I 13. Paradižnik je prevrnil nekaj bal in se končno znašel sredi velikega stadiona. Pozabili smo povedati, da je bila prav ta dan v mestu velika avtomobilska dirkal Dogodek In pol! Vse je bilo pripravljeno In vajenec je brez dvoma ravno za to priložnost popravljal dirkalni avtomobil. No, n'ašima dvema turistoma se je jelo svitati o vsem tem šele čez čas! Ko sta si pomirila živce in tam na mo- gočnem stadionu tudi pomalicala, je Paradižnik povprašal: - In kaj zdaj! Odgovor je bil koj tu! Izz'a ovinka je natanko takrat prihrumela vrsta dirkalnih pošasti. Ravno toliko je bilo še časa, da je Paradižnik obrnil ključ in zavil po dirkalni stezi. Če bi tega ne storil, ne bi prav nič ostalo ne od njega, ne od Kl'are in tudi od naše zgodbe ne! Kabriolet jo je uspešno cvrl pred vrsto. Ne samo to! Razdalja med dirkači In našim juna» kom se je celo povečevala. NI minilo pet kro» gov in Paradižnik je bil krepko spredaj. Zdaj se je v njem prebudila že tudi tekmovalna žilica. Kl'ara je zavriskala od vzhičenosti, množica ob stezi je vzvalovila in - zgodilo se je ... Paradižnik s svojo soprogo je zavozil v cilj. Prvi in nepreklicno prvi! mil •ž> VT SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO vabi kandidate, Id ndmajo uspešno dokončane osemletke in so stari najmanj 16 let, da se vključijo v tečaje za pridobiteir poklica za; • ZIDARJE • TESARJE • ŽELEZOKRIVCE Kandidati bodo delali po posebnem programu izobraževalnega srediSča. Priučevanje traja 2 leti. Izredno ugodni pogoji priučevanja: — kandidati so v rednem delovnem rasanerju, — vse oskrlme stroške ? času priučevanja krije podjetje, — tečajniki prejemajo v času tečaja tudi denarno oi^jado. Kandidati naj pošljejo vloge ^kadrovski službi SGP »Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37. IMPERIAL — Krško obvešča da bo v kratkem dala v prodajo prazno stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in dvoriščem v Jurčičevi ulicd 2. Celotno poslopje je zelo primerno za obrtniško dejavnost, ker je v središču Vidma. Interesenti .prejmejo vse informacije na upravi podjetja. Najlepše darilo za 8. marec revija naša žend NAROČNINA za vse leto samo 30 din. za tujino 48 din Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: NASA 2ENA, LJubljana, Hrvatski trg 3 Naročam revijo »NAŠA ŽENA« S Številko_______________________________ na naslov: ime ulica letnika 1970 kraj -------------------------- država podpis ______________________________________________________________________________ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ KAJ BOSTE NAŠLI V PAVLIHOVI STOLETNI PRATIKI 1970-2070? VPLIV SEDMERIH ZVEZD NA ČLOVEŠKI ZNAČAJ IN ŽIVLJENJSKO USODO ZAKAJ SMO ROJENI V NEBESNIH ZNAMENJIH? VESOLJSKI STOLETNI HOROSKOP POMEMBNOST NAŠE ROJSTNE URE STOLETNI KOLEDAR ZNAČAJ IN USODA ROJSTNEGA DNE ZAKONSKA SREČA PO HOROSKOPSKO ALI LAHKO SAMI UGANEMO VREME? KAJ POVEDO 2ENSKE OCI KAJ POVEDO MOŠKE OCI KAJ PRAVI NUMEROLOGIJA, NAJSTAREJŠA MAGIČNA VEDA NA SVETU HIROMANTIJA ALI PREROKOVANJE Z DLANI TABELA SREČE SANJE VEDNO NEKAJ POMENIJO KUHINJA PRI|IODNOSTI KAKO SE BOMO ZDRAVILI NASLEDNJIH STO LET KRI2ANKE, REBUSI PRED STO LETI — CEZ STO LET RISANE IN PISANE ŠALE HUMORESKE ŠTIRJE DINARJI SO DROBIŽ, NE DENAR, A ZANJE DOBITE DROGOCEN DAR! Razspisna komisija podjetja »KNJrGOTISKcc tisikama — knjigoveznica — kartonaža NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto TISKARJA za knjižni tisk VK ali KV. Osebni dohodeik po pravilniku o OD. Prijave z dokazili o kvalifikaciji pošljite na naslov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. DOLENJKA trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO objavlja delovno mesto ANALITIKA POGOJI; visoka ali višja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave je treba posilati v 8 dneh po objavi. Svet delovne skupnosti uprave OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO razpisuje 2 ŠTIPENDIJt ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI Prošnje s prepisom zadnjega spričevala oziroma potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju ozi-roma osebnih dohodkih staršev, naj pošljejo kandidati svetu delovne skupnosti uprave občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh od dneva objave razpisa. Prednost imajo študentje višjih letnikov in z boljšimi učnimi uspehi. SKLAD ZA FINANCIRANJE GRADNJE NOVIH OSNOVNIH ŠOL NOVO MESTO razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih objektov: 1. weekend — lopa na pare. št. 459, k. o. kandija, z izklicno ceno 12.300 din 2. weekend — lopa pare. št. 458, k. o. Kanaija, z izklicno ceno 7.540 din 3. lesena šupa na pare. št. 403, k. o. Kandija, z izklicno ceno 2.040 din Vrednost objektov pomenijo izklicno ceno. ^zdraži-telj mora kupljeni objekt najkasneje do 17. 3. 1970 na svoje stroške podreti in odpeljati. Takoj po dražbi je plačati - najmanj polovico kupnine. Ostali pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev. Zbirališče za izvedbo dražbe bo v Novem mestu, Valantičevo 4 (pri Francu Mikcu), dne 2. 3. 1970 ob 10. url. Udeleženci dražbe si morajo 2. 3. 1970 od 8. do 10. ure ogledati objekte, ki so predmet prodaje in so Jim takrat na vpogled dražbeni pogoji. RAZPISNA KOMISIJA PRI GRADBENEM OPEKARSKEM PODJETJU MIRNA NA DOLENJSKEM razpisuje naslednja prosta delovna mesta za dela na območju NOVEGA MESTA in MIRNE 1. dva gradbena tehnika z gradino srednjo šolo (zaželena praksa) 2. dva aradbena delovodja z delovodsko šolo ali VKV zidarja Z dveletno prakso 3. več KV zidarjev 4. več PK zidarjev in tesarjev 5. več NK delavcev Nastop službe po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ^1^ ^ • BREŽICE ^ LASTNIKI MOTORNIH VOZIL; POZOR! Vse rezervne dele. avto gume. letne in zim Bke, E» vato motoma vozila dobite po kon kurenčnib cenafa t nail trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH, Pod obzidjem 321 REKLAMNA PRODAJA ZA DAN ŽENA ivieroator # čokoladni bonboni »QUALITY STREET« 224 g 6,00 din ^ napolitanke »NOUGAT«, Podravka 500 g 4,80 din # bonbonjere »JULIJA«, Kandit 500 g 19,50 din 0 bonbonjera »RADOST«, Kandit 250 g 9,85 din # šampanjec »RADCjONA CUV£:Em # vinjak »SLOVIN« TUDI TOKRAT PO IZREJDNIH CENAH! RADIO LJUBLJANA ■ PETEK 27. FEBRUARJA: 8.04 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15. vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve. ti — Inž. Ivan Kreft: Objavljena dela v slovenščini s področja kme. tijstva. 12.40 Poje vokalni kvartet ■m Mariborski ženski kvartet. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 NaSl poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste, 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdrav, je. 18.15 Rad Imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 Poje zbor Roger Wagner. 20.30 »Tops — pops 13«. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki Iz logov domačih. ■ SOBOTA, 28. FEBRUARJA; 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Z at^mblom Jožeta Kampiča. 10.15 TO v^ doma. 11.00 Poročila — ^rlstičnl napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jurica Zadravec: Značilnosti vinogradni. stva in vinarstva v Avstriji. 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena pravljica. 15.30 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino. 17. 45 Jezikovni pogovori. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Od. daja za naSe izseljence. ■ NEDEUA, 1. MARCA: 6.00— 8.00 t>obro jutro! 8.05 Radijska ig. ra za otroke — Leopold Suhadol-čan: Medved na obisku. 9.05 Sre. čanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.45—13.00 NaSl posluSalcI Čestitajo In pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turi. stični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s posluSald. 13.30 Nedelj, ska reportaža. 14.05 »Po domače«. 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Nedeljski opeml stereo. 17.30 Radijska igra — Pe. ter Karvaš: Sedem prič. 19.00 Lah. ko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zve. čer«. 22.15 Plesna glasba z orkestrom Ted Heath. ■ PONEDELJEK, 2. MARCA: 8.45 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napot. ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v marcu. 12.40 Majhen koncert pl. halnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci če. stltajo In pozdravljajo. 15.30 Glas. benl Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladin, ska oddaja »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, S. MARCA: 8.04 operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Od palice do televizije. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti— dr. Jože Maček: Varstvo vrtnih In sadnih rastlin v marcu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.25 Ig. ra Plesni orkester RTV Ljubljana. 14.40 Mladinska oddaja; Na poti s NEDELJA, 1. MARCA 9.00 M.-VDZARSKI TV PREGLED (Pohorje — PleSivec) (Beograd) 9.30 PET MINUT PO DOMAČE (Ljubljana) 9.35 KMCTIJSKI RAZGLEDI: Ne-matode In uši (Ljubljana) (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: David Copperfield — Filmska burleska (Ljubljana) 11.30 TV KA2IPOT (do 11.50) (Ljubljana) 15.55 BOKS ZA »ZLATI RING« — reportaža (Zagreb) 17.25 PRVE ZIMSKE IGRE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE — reportaža (do 17.45) JRT — (Ljubljana) 18.05 ČAKAJ, DA POSIJE SONCE, NE)LLY — ameriški film — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—3—1 (Ljubljana) 20.35 NASK--MALO MESTO — humoristična ,odaja (Zagreb) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) Druiri spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJAN-SKE TV PONEDELJEK, 2. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) (Beograd) 17.50 SNE2NA KRAIJICA — III (JRT) (Ljubljana) 18.05 H. Skofič: ZLEPLJENA BASEN (Ljubljana) 18 15 OBZORNIK (LlubDana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Llubl|ana> 19.05 VAS SLAGER SEZONE — (Sarajevo) 19.50 CIKCAK (Llubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Llubljana) 2fl.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Crt Skodlar; STROJ — TV drama (L)ubl)ana> CT/)VKK S KAMERO — (I.liibl Inna) POROCIIj^ (LjubMann) TOREK, 3. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zn^reb) 11.00 OSNOVE SPW3SNE IZO BRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.35 RUŠČINA — ponovitev — (Zagreb) IS.."?.-; TV VRTEC (Zagreb) 16.1 o ANGLEŠČINA (Beograd) 17.15 VESEUE V GLASBI: Humor v glasbi (Ljubljana) 18.10 OBZORNIK (LJubljana) 18.25 TOP-POPS (Llubljana) IR .v; MOZATK (Ljubllana) 19.00 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU prenos otvoritve (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: William Wyler: Ure obupa — ameriški film (Ljubljana) 22.25 VESELJE V GLASBI: Narodna glasba v koncertni dvora-, ni (Ljubljana) ! 23.20 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 4. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.25 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje — Plešivec) (Beograd) 17.30 OBZORNIK (Ljubljana) 17.35 OBRE2JE — oddata za italijansko narodn. skupino — (Ljubljana) 18.00 NOGOMET DINAMO : SCHALKE 04 — prenos — (Zagreb) 18.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.55 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 10.00 T\' DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — prenos tekmovanja parov (Ljubljana) pribl. 20.30 TEDDV WILSON TRIO NA MEDNARODNEM JAZZ FESTIVALU V LJUBLJANI — (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 5. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOSCINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NFMSCINA — ponovitev — (Zagreb) Wtaro. 15.30 Glasbeni Intermezzo. -16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Beethovnova dela v izvedbah do. mačih umetnikov. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, ot. roci! 19.15. Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Prodajalna melodij. 21.17 Lahka orkestralna glasba. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 4. MARCA: 8.04 Glas. bena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas dtKna 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Minca Sojar: Pogled v nove semenarske kataloge. 12.40 Slovenske narodne za soIo, zbor In orkester. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35. Naši poslušalci če. stltajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lah. ko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 5. MARCA: 8 04 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme. tijskl nasveti — inž. Olga Stefula: Organizacija proizvodnje In prodaje jabolk v Franciji. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ljubljanskim Jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 »Proti morju . . .« ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) (3SNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje — Plešivec) — (Beograd) VESEU TOBOGAN — (Ljubljana) OBZORNIK (Ljubljana) ZGODBE S POPOTOVANJ — (Ljubljana) MOZAIK (Ljubljana) ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) HUMORISTIČNA ODDAJA (Beograd) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) 3—2—1 (Ljubljana) SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — prenos tekmovanja moških (Ljubljana) 17.45 18.15 18.30 19.00 19.05 19.20 19.50 20.00 20.30 20.35 pribl 22.30 V. Neff: PREUDARNE POROKE — nadaljevanje — ' Ljubljana) 23.20 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 6. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZO BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje — Plešivec) — (Beograd) 17.45 DAVID COPPERFIELD — nadalievaine (Ltubliana) lfl.15 JAZZ PORTRET (Beograd) 19.00 MOZAIK (Liubllana) 19.05 V SREDISCU POZORNOSTI (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Llubljana) 20.00 TV DNEVNIK (L'ubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubliana) 20.35 SVETOVNO PRVEN.STVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — prenos tekmovanja plesnih parov (Ljubljana) pribl. 22.30 MALO JAZ, MAIXD TI — posnetek Quiza TV Zagrb — (Liubllana) 23.45 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA. 7. MARCA 9 35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) Tudi letos bo »AGROTEHNIKA«, Ljubljana priredila od 14. marca do 6. aprila 1970 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ŽE TRADICIONALNI PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA M Sejem bo odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu bodo prikazovali strokovne filme. S strokovnjaki pa se boste lahko pomenili o najboljši izbiri stroja za vaše potrebe. IZREDNA UGODNOST: CENE STROJEM IN ORODJEM BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3 %. IZBIRA STROJEV IN ORODIJ BO PRECEJŠNJA, ZATO VAM PRIPOROČAMO, DA SI SEJEM OGLEDATE. TELEFON: 315-555. agrotehnika EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38. 11.00 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 11.30 Obersdorf: SMUČARSKI POLETI — prenos (do 14.30 — 15.30) (EVR — Ljubljana) 16.00 KOŠARKA RADNIČKI : JU-CKDPLASTIKA — prenos — (Skopje) pribl. 16.35 REZERVIRAN CAS — (Ljubljana) 17.50 NARODNA GLASBA — (Beograd) 18.20 Ivan Cankar: POLIKARP — TV drama (Ljubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 19.20 DVA OBRAZA (Angela Boš-kinova, Mihaela Saričeva) — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 SVETOVNO PRVENSTVO V UMET. DRSANJU — prenos tekmovanja žensk — (Ljubljana) 22.30 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubllana) 22.45 DESTRV - serijski film — (Ljubljana) 23.35 TV KA?,IPOT (Ljubljana) 23.55 POROČILA (Ljubljana) Izdelujemo električne črpalke, k) vam omogočajo avtomatično oskrbo t vodo z va.šega vodnjaka Vodna črpalka tip EVC 31 (iospodinje. olaj.^ajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj m stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi t velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo Vse potrebne informacije in prospekte dobite v naiiem predstavništvu v Ljubljani. Titova ^ telefon (U61) ali v naši tovarni ELEKTROKOVINA y nmHa MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32 250 1 1 1 i ] 1 m mi Popis aktivistov OF Republiška konferenca SZDL Slovenije je natisnila in razposlala posebne popisnice, s katerimi se bodo prijavljali nekdanji aktivisti OF organizacijam SZDL v občinah, kjer sedaj stanujejo, obenem pa tudi tistim občinam, kjer SO bivali in aktivistično delovali v času NOB. Občinske organizacije SZDL naj'popisnice razdelijo krajevnim organizacijam SZDL. Popisovanje naj uskladijo s seznami, ki jih že imajo organizacije ZB poiščejo in po potrebi popišejo pa naj tiste nekdanje aktiviste, ki morda ne bi bili obveščeni ah pa ne bi pokazali zanimanja za popis. Pri sestavi seznamov aktivistov je seveda treba bitd dovolj kritičen, poskrbeti je treba za verodostojnost podatkov v skladu s kriteriji, ki jih je objavil lO SZDL Slovenije. Ker dobivamo mnoga vprašanja glede kriterijev, dajemo nekaj potrebnih pojasnil: Med aktiviste OF je treba šteti tudi vse člane Zveze komunistov v času 1941—45, ki so na terenu aktivno delali za cilje osvobodilnega boja, bodisi da so bili vključeni v organizacijo OF ali ne. Po določilu tzv. »Dolomitske izjave« osnovnih skupin OF, ko je bila dokončno utrjena enotnost OF, so bili vzeti člani KPS avtomatično kot aktivisti OF. V duhu te izjave se samo po sebi razume, da moramo takratne člane KP smatrati za aktiviste OF, ki jih danes želimo popisati. Tisti pa, ki so delovali zgolj v vojski, ne pridejo v poštev za popis aktivistov OF. Na vprašanje iz Primorske, ali je treba šteti med aktiviste OF tuđi učitelje iz partizanskih legalnih in ilegalnih šol, odgovarjamo pritrdilno. Najbrže bo še več primerov, ki niso bili pri naštevanju kriterijev posebej omenjeni. V dvomljivih primerih se obrnite na ODBOR ZA PROSLAVE pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega ul. 11. V pripravah za zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah 26. aprila 1970 je bilo sklenjeno, da bo do takrat muzejsko urejena baza 20 na Kočevskem Rogu. Ob priliki topliškega srečanja vseh slovenskih aktivistov bo baza tudi slovesno odprta za obisk ODBOR Z.\ PROSLAVA PRI REPUBLIŠKI KONFERENCI SZDL SLOVENIJE 47 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! v TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSW)ledA"R Petek, 27. februarja — Gabrlel Sobota, 28. februarja — Roman Nedelja, 1. marca — Albin Ponedeljek, 2. marca — Radoi Torek, 3. marca — Milena Sreda, 4. marca — Kazimir Četrtek, 5. marca — Janei Brestanica: 28. 2. do 1. 3. amerl-9ki barvni film »Sok«. Brežice: 27. in 28. 2. francoski bum ifilm »Redovnica«. Cmomelj: Od 27. 2. do 1. S. ameriški barvni film »Cena maSče-vanJa«. 3. in 4. 3. ameriški barvni film »Krvavi poker«. Kočevje — »Jadran«: 27. in 28. 2. ameriški barvni film »Bitka za Sansebastian«. 1. in 2. 3. italijanski barvni film »Gusarji sedmih morja« 3. in 4. 3. italijanski barvni film »Trije plavi panterji«. Kostanjevica: 1. 3. angleški barvni film »Povratek Ivanhoeja«. KrSko: Od 28. 2. do 1. 3. francoski barvni film »Topli plen«. 4. in *5. 2. španski barvni film »Maščevanje v Puerto Cedrosu«. Metlika: Od 27. 2. do 1. 3. angle-Ski bcmml film »23omJjena krila«. Od 27. 2. do 1. 3. švedski film »Jaz žena«. Mokronog; Od 28. 2. do 1. 3. nemški barvni film »Sinovi velike medvedke«. Novo mesto; Od 27. 2. do 1. 3. angleški barvni film »Interludij«. 2. in 3. 3. italijanski barvni film »Tepepa«. 4 in 5. 3. francoski film »Bradati agenti«. Ribnica: Od 28. 2. do 1. 3. francoski barvni film »OSS 117 v Tokiu«. Sevnica: Od 28. 2. do 1. 3. ameriški film »Razbeljeni revolverji«. Sodražica: Od 28. 2. do 1. 3. ameriški film »Arabeska«. Šentjernej: Od 28. 2. do 1. 3. ameriški baivni film »Bitka v Ar-denih«. Trebnje: 28. 2. in 1. 3. ameriški barvni vojni film »Dvanajst žigosanih«. Metlika; 4. in 5. 3. ameriški barvni film »Kraljica sonca«. Mirna: 28. 2. in 1. 3. ameriški barvni film »Veliki pobeg«. KINO »KRKA« V NOVEM MESTU; Od 10. do 16. marca predstave Bulajićevega filma »Bitka na Neretvi« kandidata za Oskarja. Ljubi mami in stari mami, prababici Francki Skrabut, roj. Plao-tan iz Osrečja, želimo vse najlepše za 65. rojstni dan in bližajoči se god. Tri sestre, posebno pa vnuMnJa Cvetka z mož^ Juretom in pravnuka Sonja In Marko, ki JI pošilja veliko poljubčkov. rotVESTIlA I KOTLE ZA 2GANJEKUHO vseh vrst Izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlalretvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška. GLEDALIŠČA, KONCERTI IN PREDSTAVE DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTI); 27. febriiarja ob 18. uri: Literfurtl večer dolenjskih ustvarjalcev. Prireditelja: PDP Svoboda Dušan Jereb in novomeška podružnica Slavističnega društva. PROSVETNI DOM V BREŽICAH: od 23. do 28. februarja sejem filmov. Priredili ga bodo Kinematografi Zagreb. Vsak dan b^ do na sporedu trije do štirje filmi. DOM KULTURE V NOVEM MESTU: 7. marca ob 19. url nastop akademske folklorne • skupine »France Marolt« s celovečernim programom, Id je bil naštudlran za 50-letnlco ljubljanske univerze. SLUŽBO DOBI VAJENCE za elektroinstalaterstvo sprejmemo. Elektroservice — Anton Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska 74. VAJENCA ali v priučitev (do 22 let starosti) za klobučarsko stroko sprejmem. Pajk, Klobuki, Ljubljana. Mestni trg 12. ČEBELARJA, stalnega in sezonskega, sprejmemo. V poStev pridejo tudi taki, Icl so Kon. čall osemletko in imajo veselje do dela pri čebelah. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: Zavod za čebelarstvo, Ljubljana Rožna dolina, c. XIX/2. ZAKONCA z enim otrokom sprej-meta pošteno gospodinjsko po. močnlco. Orevatin, Koper, JLA 5. DEKLE, ki Jo veseli strežba, dobi službo kot pomočnica strežnemu osebju. Ponudbe naj pošlje na upravo hotelov BLED in DANIELA v Rimu 00185 — Ra ma. Via S. C. In Gerusalemme 40, Italla. A\'TOLICARJA IN VAJENCA zaposlim takoj. Plača dobra. Okoren, Kleče 6. Ježica pri LJubljani. KUHAR dobi mesto od maja do avgusta v Avstriji. Ponudbe pod »Strokovnjak«. VAJENKO za keramično stroko vzamem takoj. Dam hrano in stanovanje. iS-anc Konjedlč ml Delavska 39, Kranj. ISCEM ŽENSKO, ki dela v izmeni, za varstvo odr^lih otrok. Nudim hrano in stanovanje. Na slov v upravi lista (390/70) ISCEM DEKLE za varstvo dveh otrok m pomoč v gospodinjstvu. Ugodni pogoji. Venturini. Domžale. Zupančičeva 4. PECAR ?A sprejmem v stalno zaposlitev in mlajšega fanta za priučitev pečarske stroke. Pavel Udovč, Novo mesto. Grm. Adamičeva 67. tolefon 21-784. ISCEM mlajšo upokojenko ali dekle za varstvo dveh otrok. Inte resentke naj se javijo vsak dan od 7. ure dalje. Janez Skrajnar, Mestne njive, blok 5. Novo mesto dva fanta z dokončano osemletko sprejmem v uk aa čevljarsko stroko, obenem tudi vajenko z dokončano osemletko za čevljarsko prešivalko. Popolna oskrba v internatu. Čevljarstvo Adle šič, Ljubljana, Gledališka pasaža. SLUŽBO IŠČE ISCEM SLUŽBO šoferja B kate gorije. Naslov v upravi lista (388/70) STANOVANJA l.^KM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okoli, ci Jožica Zupančič, Drogerija. Novo mesto. OnD.\M neopremljeno sobo sam cu Naslov v upravi Usta 419/70) ODD.^IVl opremljeno sobo enemu ali dvema samskima moškima v Novem mestu Naslov v upravi lista (415/70). HCKM sobo In kuhinjo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (420/70). lACKM opremljeno sobo za (anta. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek, lahko B navedbo oene. NUJNO potrebujem sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolicd. Naslov v upravi Usta (435/70). ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (387/70). ISCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Frizerski salon Jurij P^ner. Kadijska 5. Novo mesto. ODDAM neopremljeno sobo. Na slov v upravi lista (411/70) MOTORNA VOZILA PRODAM JEEP OVERL.\ND v dobrem stanju (Cena 3.000 Ndin) in kolje za vinograd ter enofazni cirkular Potokar, Bučna vas 35, Novo mesto. PRODAM MOPED dvobrSlnec po zelo nizki ceni Kastelic, Gotna vaa, n. h.. Novo mesto. PRODA?,! motorno kolo Puch SGS 175. Naslov v upravi lista 395/70). UGODNO PRODAM avto VW 1200 v dobrem stanju. Janise, Kosta njevlca na Krki. CITROEN AMI 6 v odličnem sW nju prodam. Smld, Novo mesto Muzejska 3 PRODAM l'RODAM kozolec na štiri »štan-te«. Pojasnila v Zagradu št. 7, Otočec ob Krki. l'RODAM po ugodni ceni televizor RR in šivalni stroj BAGAT Nedeljko Ignatič, Mestne njive, blok Xy27, Novo mesto. POCENI prodam dnevno sobo: velika miza, tapecirani stoli, kombinirana omara, kavč s knjiž. no omarico. Romih, Zagrebška 12, Novo mesto. PRODAM harmoniko in ozvočenje. Tone Peterlln. Vinji vrh.38, Bela cerkev. l'RODAM Stroj za izdelovanje cementne strešne opeke, folc, 350 jeklenih modelov. Franc Miho. vec, Godešlč 17, Skofja Loka. PRODAM peč na olje, gramofon, ojačevalec, povečevalnik in druge stvari Crnkovič, Semič 64. POCENI PRODAM kompletno o-zvočcnje. Vprašajte v Blagovnici, Novo mesto. PRODAM ppoolnoma nov pletllnl stroj EMPISAL NECKERMANN, nemški, z dodatnim aparatom za norveške vzorce, priborom za navijanje volne in kovček za spravilo stroja. Vprašajte na naslov: Stane Suša, Senovo 205. PRODAM pet parov juncev po u-godni ceni. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Smarjeta. PRODAM kuhinjsko kredenco. Angela Štangelj, Glavni trg 8, Novo mesto NOV KOTEL ZA ŽGANJE pro dam s sodom za hlajenje. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice. PRODAM motorno žago in vinograd v Upniku, blizu ceste. Janez Miklič, Praproče 7, Trebnje na Dolenjskem. PRODAM novo klavirsko harmoniko SILVANO. 96-basno, 13 regl strov Lahko na ček ali na dva obroka Zamenjam tudi za manj So Naslov v upravi lista (414/70). POSEST PRODAM enodružinsko hišo > vr tom v Tržišču na Dolenjskem 15. Ponudbe pod »(Solovlna«. PRODAM vinograd v Zavodih pri Kostanjevici, primeren za vikend. Dostop z avtomobilom. Gorenc, Dobrava 5, Kostanjevi, ca. PRODAM aH dam v naj«n 180 kv. metrov poslovnega prostora v večjem kraju na Dolenjskem. Primemo za avtomeha. nično ali podobno 'dejavnost. Pogoji po dogovoru. Naslov v upravi lista (434/70). UGODNO prodam srednjeveliko posestvo z gospodarskim poslopjem, 15 minut od Trebnjega. Kališek, Beljšinja vas, Trebnje. UGODNO PRODAM vinograd z vrtom (cepljena trta v skupni velikosti 38 arov) v okolici Novega mesta, primemo za vikend. Dostopno z avtom. Naslov v upravi lista (385/70). PRODA.M hišo v dobrem stanju, takoj vseljivo, z vrtom (6 arov) v Novem mestu na Gubčevl 5. Prodajalec bo na kraju samem 8. marca 1970 od 10. do 12. ure. Pismene Informacije pri Francu Strajnarju, Račlca, Loka pri Zidanem mostu. prodam vinograd in zidanico na Malkovcu. Ogled pri Fanl Majcen, Tržišče 14. KUPIM HISO v Črnomlju ali v najbližji okolici. Naslov na upravi lista (380/70). PRODAM VINOGRAD na GoluSnl ku. Franc Potočar, Vel. Bučna vas 28, Novo mesto. PRODAM TRAVNIK na Hrvaškem brodu pri cesti (1 ha). Informacije pri Antonu Martinčlču, Hrvaški brod, Šentjernej. UGODNO PRODAM gradbeno parcelo v velikosti 11 arov v Kočevju, Mestni log. Anton PugelJ. Lipa 3. Struge na Dolenjskem. RAZNO DNE 19. 2. 1970 sem izgubila od lekarne do avtobusne postaje peresnico, v kateri sta bila ključa poštnega predala in edini ključ avtomobila. Poštenega najditelja, prosim, da ga vme proti nagradi na upravo lista. ISCEM dobro osebo, ki bi prevzela posestvo (6 ha na lepem kraju) s preužitkom starejše ženske. Možna tudi zaposlitev. Naslov v upravi lista (423/70). V PETEK, 20. 2. 1970, sem izgti. bil aktovko z gramofonskimi ploščami v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da Jo proti nagr^ vme na upravo lista (433/70). ISCEM posojilo v višini 500.000 Sdin za dobo enega leta. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Obresti«. VDOVEC (35 let) z nekaj kmeU-Je In svojo hišo želi spoznati vdovo istih let aH dekle, ki ima veselje do lunetije. Ponudbe pošljite na upravo lista (401/70). ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mesau ga dobite pri HMELJNIKU, STANDARDU — (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. CE IZBIRATE poročne prstane, se oglasite pri zlatarju Otmarju Zldariču v (Sosposld 5. Ljublja na, ki opravlja tudi vsa druga zlatarska delal — Z Izrezkom tega oglasa imate 10 odst. popu stal Prav le, da zveste: Važno obvestilo za vse naročnike ■ CAS ZA PLAČILO NAROČNINE je spet tu: prihodnje dni vas bo obiskal vaš pismonoša — pripravite mu 24,50 din za naročnino prvega letošnjega polletja. Samo vnaprej plačana naročnina vam zagotavlja nemoteno prejemanje vašega najobsežnejšega in najbolje obveščenega hišnega prijatelja! ■ POSEBNO OBVESTILO; vsd, ki so si naročih naš časnik od 8. januarja do 18. februarja letos, bodo zdaj pravtako plačali polletno naročnino (24,50 din), v drugem polletju pa bodo plačali toliko manj, kolikor številk v tem ali prejšnjem mesecu niso dobili. ■ NAROČNIKI IZVEN SIX)VENIJE naj sami takoj poravnajo vsaj polletno naročnino (položnice smo razposlali v novoletni številki, prazno položnico pa lahko dobite tudi na vsaki pošti) — NAROČNIKE V TUJINI prav tako prosimo, da čimprej pošljejo celoletno naročnino če plačujejo zanje domači tednik sorodniki ali prijatelji v Sloveniji, jih prosimo za nemudno nakazilo naročnine. ■ PONOVNO PROSIMO: ne zadržujte pls monoš z razgovori o naročnini, raje jim pripravite drobiž, saj morajo v kratkem času obiskati več kot 25.000 naročnikov v Sloveniji! Zamudnikom smo prišteli ob sedanji Izterjatvi tudi zaostanke ter opominske stroške. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Svet delovne skupnosti pri DOLENJSKEM LISTU V NOVEM MESTU razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE PJ: obvezalo dobro znanje strojep^ja in najmanj dokončana dveletna administrativna šola. Poskusna doba: dva meseca. Stanovanja ni. Samo pismene ponudbe pošljite na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p.p. 33. Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, očeta in starega ata JANEZA MARTINČIČA iz Ledeče vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, znancem in zdravniškemu osebju, ki so mu lajšali bolečine zadnje dni njegovega življenja, ga v velikem šte. vilu spremili na zadnji poti, mu poklonili vence In cvetje ter skupaj z nami sočustvovt^ in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku iz Šentjerneja za obrede in poslovilne besede ob lirsti ter vsem ostalim. žalujoči: žena Albina, brat France z družino, s'novi Ivan z družino. Tone a ženo In • Lado, h^rke, Ivanka. Albi. na, Anica. Mimica in Karoli-na z družinami. Jožica in Milka z možem. Ob težki izgubi našega dragega In skrbnega moža. atka in svaka MILANA ŽABKARJA se iskreno zahvaljujemo vaščanom za pomoč in tolažbo, godbi tovarne LITOSTROJ, njegovim številnim sodelavcem, ki so ga spremili na za^Ji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu dekanu Mihaelu Zevniku za spremstvo. Globoko žalujoča žena Anica s sinovoma Blažem in ^malini Marjančkom. mama Nežica ter drugo sodostvo Artmanja vas, 9. 2. 1970. Nenadoma nas je zapustil v 70 letu starosti naš dobri oče ALOJZ KORENIČ ia Bele cerkve Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnika v velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahva ijujemo sosedom, pevcem, govornikoma Vinku Bevcu in Jožetu Bobiču ter gospodu župniku. Iskre na zahvala vsem. ki so nam stali ob strani v najtežjih urah. Žalujoči: otroci t družinami Ob nepričakovani, tragični Izgubi dragega, nenadomestljivega očeta, starega očeta, brata, stri. ca tasta in svaka FRANCA RESNIKA iz Bučcrce pri KrSkcm se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami, nam Izrekli sožalje, pomagali na kakršenkoli način, mu Izkazali poslednjo čast, darovali vence ter ga spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi sosodom, gospodu župniku iz Zdol, kakor tudi organizaciji ZB iz Krškega. Žalujoči: sinova Franci in Jože, hčerki Jožica in Anica, brat Jože, sestre. Rezka, Mlet, Milica in Anica z družinami. Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica FRANCA PONIKVARJA iz Tomažje vasi 26 se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, tCT vsem, ki so nam izrekli sožalje, kakor tudi gasilskemu društvu Bela cerkev za podarjeni venec in tako lepo organiziran pogreb in predsedniku GD Bela cerkev za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku iz Bele cerkve za spremstvo in vsem, ki so nam darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem kolektiva podjetja ISKRA in sindikatu ISKRA iz Šentjerneja za podarjeni venec in denarno pomoč. 2aIut)oči: žena, otroci in drugo sorodstvo Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA KUZMIČA iz Dolenjih Dol I pri Skocjanu se vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, ga obdarili s cvetjem in ga pospremili na zadnji poti. Iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu Zrimu iz Skocjana. Žalujoči: žena Rozalija. hčerka Franja z možem in drugo sorodstvo Ob težki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JURETA ŠTRUCLJA iz Tuševega dola se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se organizacijam ZB, ZSDL, IMV, Planinskemu društvu, Slovenija prometu, gasilskemu društvu Tal-čji vrh. dr. Pompetovi in ostalemu osebju onkološkega inštitu. ta v LJubljani, osebju zdravstvenega doma Cmomelj in gospodu župniku. Žalujoči: žena Marija in ličerke Marija, Anica, Tončka in Pepca v družinami. Niko Milek, Cmomelj. Ceoooooooc>oooooooooooooooooooooo<^oooooooo Obveščenost delovnih ljudi je eden iuned bistvenih pogojev za njihovo kvalificirano udeležbo v družbenih razmerah. Vloga vseh udeležencev javnega informiranja je zato vedno bolj pomembna in odgovorna, posebno še vloga tiska, radia in televizije, zlasti ko uresničujemo družbeno in gospodarsko reformo. Kolektivu Dolenjskega lista Iskreno čestitamo za 20-letnico izhajanja našega pokrajinskega glasila! OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ZA O OBLETNICO ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTO 000<><><><>0<>0<>0<><><><><><>0<><><>0000<><><>00<><>0<>0<^^ OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO Ob 20-letruci nadvse uspešnega obveščanja prebivalcev tega dela Slovenije želimo v bodočem delu upravi, uredništvu in Dolenjskemu listu še veliko novih uspehov in sodelovanja! OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OOO<>OOOO<><>O<>C><><>O<><><><><><>OOO<>OO<>OOO<>OO<><><3KX><>OO<><><><><><>O<>^^ Vsi, ki se poklicno ukvarjajo z obveščanjem, so odgovorni za učinke svoje pisane in izgovorjene besede, prav tako kot vsi tisti, ki se ukvarjajo s politično in javno dejavnostjo. OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA Občinska konferenca ZKS - Občinska konferenca SZDL - Občinski sindikalni svet - Občinska konferenca ZMS - Občinski odbor ZZB NOV Naš delovni človek in občan ima pravico do obveščenosti, saj je hkrati tudi sam aktivni udeleženec v informiranju, slednje pa je eden izmed pogojev za njegovo neposredno udeležbo pri oblikovanju in uresničevanju družbene politike. OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski odbor ZZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS J? MIZARSKA DELAVNICA TREBNJE = Priporočamo se ža naročila! ^ooooo<>c>ooo<>ooooo<>o<>o<> ONPZ „METAL" JESENICE NA DOLENISKEM Priporočamo našo dejavnost! oooooooc>oooooooooooooooooooo<> KMETIISKO IN TRCOVSKO POUJET.lt \AB) /4o=lej ne bil! Časnik pa bodemo iz ti-skarnice pošiljali le tistim naročnikom, ki bodejo tudi dobri plačniki. Bridke izkušnje nam pravijo, da samo obljubam verjeti ni. V zadnjem leti nam mnogoteri naročniki denarjev za na-ročninico poslali niso. Vsem novim naročnikom, ki do sedemnajstega februvarija še niso bili zapisani za naročnike, pa privoščimo veliko sreče, Veliki dobitki jih čakajo. Za naročnike, bravce in zase povzdignimo polno kupo le obrazke naših gospodič-nic. Prvosednik Ludvik Golob je vdeiežnike seje najprej pozdravil. Nato pa je kratko dejal, da je besedovanja zadosti, z delom je treba pričeti. Govoritelj je rekel, da morajo vsi enih misli biti. O kmetovavstvu našem bilo je veliko besed izrečenih, ali kdo je kaj naredil za kmetovavca našega. Najostrejše besede govoril je blagohotni gospod Slavko Vute, ki je do nedavnega še na oblasti bil, sedaj pa je v opoziciji (uporni stranki). Prisluhnimo še mi, Kaj je na seji pametnega črhnil: »Med vojno smo kmetovavcu našemu jemali, kar se je vzeti dalo. Po vojni je po naših ukazih delati začel. Dobrega veliko ni užil. Davke plačevavši je klel malo prebrisane ljubljanske glave, ki so v deželnem zboru veliko nespametnega o kmetovavstvu besedovale. Naš kmetovavec je na kant prišel. To videč so se otroci njegovi s hlaponi na ptuje odpe-lali, gruntu pa so slovo dali. Zdaj pa, častiti gospodje, si z rokami oči zakrivamo, revščine kmetišike videti nočemo. Na gruntih veliko starih kmetovavcev živi, Ki imajo soldev le za kruh in drugega nič, še celo obljub ne. Ali je to pravo? Izrečenih je bilo o kmetovavcih in kmetovavstvu besed veliko in preveč. Zdaj pa je nastopil čas, ko morajo oblastnije in politikovavci kdjanji pristopiti.« Otvorjenje prodajalnice. Čast mi je, najuljudneje naznaniti, da sem otvoril trgovino 8 suknom in manufakturnim blagom pod tvrdko A. S. URBANG Moje najskrbneje prizadevanje bode, s strogo reelno postrežbo, samo dobrim blagom in nizkimi cenami, steči si blago naklonjenost svojih velespoštovanih kupovalcev, katero si bom trndil vedno ohraniti. V ugodni nadeji prav živahnega poseta, beležim z velespoštovanjem ~ A. S. Urbani Huda seja v Trebnjem stvu ob dolenjem toku Save vsevdilj koristen. Korist in uporabnost pa sta tudi bila namen in cilj našega vred-ništva. Solastniki in založniki, ve-lecenjeni gospodje, udje devetih odborov našega slavnega socialističnega društva (ki si prizadeva izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih) žive v prepričanju, da bode naš časnik tudi poslej koristen in uporaben in da bode segel v deveto vas. Politikovavcem ni več mogoče popotovati od niše do hiše in politikovati. V drugačnih časih živimo. Tehnika vsak dan silno napreduje. Hlaponi in samo hodne kočije drve iz kraja v kraj. Tudi naš časnik vsaK teden natisne bolj sveže novice in vsem svojim bravcem sporoči, kaj je noviga po re publikah, cesarstvih in kra ljevinah. Solastniki in založniki na šega časnika so se dogovorili Za delavnost podjetja, ki za čistoto Trebnjega in drugih občinskih krajev skrbi, vlada mej prostim ljudstvom veliko zanimanje. Trebanjci so najbolj zadovoljni, če so ceste posute, kanali odmaše-ni in voda v pipah. V naši deželi so seje najbolj navadna stvar. Tudi v tem podjetji so sej'o naredili, da se o tem pomenijo. V obče je bilo znano, da se bo na seji umazano perilo pralo in da se bo na glas vpraševalo, kdo naj bi poslej podjetje za čistoto mesta ravnal. Razun mnogoterih delavcev so se zato seje vdele-žile še gospodičnice iz pisar-nic, vdeležil pa se je seje tudi m^ogospoštovani gospod župan trebanjski s svojimi sodružniki. Prišli so celo po-litikovsvci, katerih naloga je za blagor ljudstva skrbeti. Komaj se je sej'a začela, že so se vdeleženci na dva tabora razdelili, od katerih je vsak na svojo stran vlekel. Vsak je svojega moža za ravnatelja imeti želel. Gospodom iz občinskega županstva se je jako čudno zdelo, da so taisti možje, ki so zdaj častitljivega ravnatelja hvalilj in mu slavo peli, popred na občino hodili to-žarit ga. Občinsko županstvo je imelo v mislih mladega go-spodiča, ki mu je namenilo čast ravnateljevanja. Posebne komisije naloga je bila natanko pregledati, ali ni podjetje za čistoto kako pogrešilo, ko je za ravnatelja izvolilo častitljivega gospoda( ki > že sedaj ravnatelj podjetja bil. Komisija je napako našla in Je volitvam vsako veljavnost odrekla. Debele pol ure je trajal prepir. Vsakdo je le sam sebe hvalil in svoje zadržanje. Na koncu so sklenili, naj se nove volitve delavskega zbora narede. Ta zbor pa naj potem pravično novega ravnatelja izvoli. Vdeleženci so se po končani seji vsak na svoj dom podali in obrazi so jim bili še dokaj prijazni. O, ko bi bila prijazna tudi njih srca! Zastopovavec občine črnomaljske inženir Martin Janžekovič je govoritelju čestital K takim besedam, nato je še sam nekaj besed izrekel: »Bankirji, ki se na gospodarske reči tako dobro za-stopijo, so na Kmeta čisto pozabili. Tudi carina ga s colno tarifo na mašine in mašinske sestavine nazaj de-vlje. V občinah se je ustanovljenje denarnih naložb za kmetovavstvo izvršilo, ali sol-dov je malo v teh naložbah. Tud; kmetovavske zadruge svojih nalog opravljati ne morejo zavoljo revščine svoje. Oblastnije in vlada pa samo s papirjem kmetovavca in stisk njegovih rešila ne bodeta.« Vdeieženci seje so nato naznanili razsodbo svojo, naj se z djanji takoj začne. Sklenili so, da se najvišjim gospodom komunistične stranke ta razsodba sporoči in se jih še tako poduči, da bodo o tem na deželnih zborih besedovali in za kmetovavca dobro besedo rekli. Vse to se nekako tako mota, da v vredništvu ne vemo, ali bodejo našemu kmetovavcu zlati časi prišli ali še ne bodejo taKO kmalu. Konec tega sporočila se nam vredno zdi še opomniti, da so vsi sklepje po obširnih in živih razgovorih bili enoglasni. MILOŠ JAKOPEC Beseda% v Dolenjski galeriji Sedemindvajsetega svečana ob šesti uri popoludne bode se vršila v Dolenjski galeriji (hiši, koder so umetne olike na ogled postavljene) j*ako imenitna beseda. Dobroti j ivo. občinstvo bode lahko poslušalo izdelke pesnikov in spi-sateljev dolenjskih. Spise njihove in lepe pesemce reci-tovali bodejo gospodje in go-spodičine, ki so se mili prošnji ljubeznivo odzvali. Premnogi častiti gospodje in premnoge mnogospoštova-ne gospe, ki še kaj na omiko dajo, bodo lahko na lastna ušesa slišali, kakoršna je moderna literatura. Vdeleženci besede že nekaj tednov sem kerč-marja iščejo, da bi se po besedi v njegovi gostilnici sešli in kakošno pametno rekli za povzdigo narodne stvari. Ne moremo pa skleniti referata o tej besedi, ne da bi omenili, da se bode beseda vršila v čast stoenaindvaj'se-te obletnice smerti velicega pesnika našega, dohtarja Franceta Prešerna, čigar pravo podobo (fotografsko sličico) so ljubljanski gospodje pravkar našli. JANEZ ZORAN Nova brizgalnica požarne brambe Iz Vavte vasi, 26. svečana. Prav po krivici se o našem kraji malo sliši, čeravno se pri nas marsikaj dogodi. Ustanovljenje požarne brambe v Vavti vasi bilo je že 6. vinotoka v letu Gospodovem 1907. Ni ga Dolenjca, ki ga ne bi kedaj napadle hude težave in stiske, taisto dogodilo se je tudi naši požarni brambi. Od samih stisk bi bila pred petimi leti kmalu umrla. Novi udje voditeljstva naše požarne brambe pa so skozi dve leti skupen posvet deržali in društvo spet na noge postavili. Deset mladih gospodov se je tako dobro ravnanja z ga-sivskim orodjem naučilo, da so se lahko na tekmovanja podali in tamkaj z najvišjimi ocenami odlikovani bili. Mladim gospodom pridružili so se še šolarji in šolarce. Prigovarjalo se je tudi gospodi-činam, naj bi v društvo stopile, ali posebnega veselja niso pokazale. Novo voditeljstvo je tako sklenilo, da naredi kupčijo za novo brizgalnico. Možje iz Straže so pomoč obljubili, pa tudi solde. Na pomoč so priskočili še tovamica Novoles, državno podjetje z velicimi samohodnimi kočijami za prevažanje blaga Gorjanci in mestno društvo požarnih brambovcev. Nekaj soldov pa so tudi veselice navrgle. Ko pa so možje v Vavti vasi solde vkup zložili^ jih j'e že zmeraj dosti manjkalo. Zatorej se je prosilo za pomoč tudi veljavne kmete in posestnike, ki jim soldov preveč ne manjka in le-ti so vsak po svojih močeh svoj denar pride j ali. Kupčija prelepe brizgalnice se je letos izvršila. Ognja se tedaj v Vavti vasi in okolini ne boje več. Društvo, ki sedaj osemintrideset brambovcev, deset častnih mož, pa še deset šolarjev in šolarc štej'e, se prav priserčno zahvaljuje darovavcem in obeta, da bode službo tako na tanko, zvesto in marljivo opravljalo, da se bode vrednega izkazalo velikega zaupanja. Po zadnji vojni so se našli ljudje, ki so se iz požarne brambe norca delali. Taisti ljudje že dolgo nobene več ne zinejc, veljavnost požarne brambe pa se iz dneva v dan veča. Gašenje požarov je naša prva skrb, druga pa mladino učiti lepega ponašanja. Današnji šolarji nekoč bode-j'o nadomestili stare bram-bovce, ko le-ti na zaslužen počitek odidejo. Drugače pri nas ni nič novega, nadjamo se le, da čudna zima kmalu mine. JOSIP DULAR V Pleterski grajščini pri Št Jerneju je na prodaj 130 veder namočenih češpelj. Ravno tam dobi službo z novim letom 0T kočijaž i mesečno plačo 8 gld., hrano pri grajskem oskrbniku n vsaki dan pol litra vina. Oglasiti se je pri grajskem oskrbniitvu. (265) Išče se pismonošo, ki bi se pa tudi lahko uporabljal kot vrtnar v sadnem in zelenjadnem vrtu. — Ve5 se poim na ftitfl r Ribnici. (»s-so Ziboziravuik Jos.Gošnik ustavlja umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije izvršuje. Prebival bode v Novem Mestu skozi oaem drii pričenŠi s 1. majem. Ordiniral bode vsaki dan od 9.-5. ure popoludne v gostilni pri jSolncu*, (100-2) Imam Velika hiša za telovadstvo na Dolenjskem (Leonberger Bernardine*:) izvanredno dobrih lastnost, na migljaj vć moje miali, za ksfterega iščem radi pasme enake psico. Ponudbe prosim pod Š! L na opravni-itvo „Dol. Novic.* (b0-3) Modne muhe milih dekličic Kdo je še včeraj rog ovil il po glavnem, največjem in prestolnem mestu Dolenjske in pride zopet danes, čudil se bo iz dna duše mičnim gospodičndcam. Se včeraj so novomeške dvičice nosile ki-kelce, ki so več kazale kot pa skrivale. Gospodkom Je bila ta moda zelo povšeči in svojega zadovoljstva niso prav nič skrivali. Krajša je bila kikelca, daljši so bili go. spodkov pogledi in daljši so bili tudi postarnih gospa nosovi. Se včeraj so dekličice radodarno razkazovale vse premoženje svoje, danes pa še ženskega čreveljčka nd več videti. LašKo modo posnemajoč so dekličice oblekle dolge hlače, kakoršne nosijo možje in suknje prav do tal. Gospodki pogledujejo tudi za hlačaricami, ali njih pogledi niso več tako dolgi. Kikelce so gospodičnice vr- P | Veliko zalogo zimskega blaga najbolje vrste, kakor tudi šivalne stroje priporoča V JfOTBK MESTU. 02.VM; vadniki in igravci iz velicih mest kakor so Kranj, Celje in Maribor. To je pravo! 2elim tedaj, da se hitro zbero denarci za novo telovadno hišo. Saj dvakrat da, kdor hitro da! Prvosedniku občinskega zbora za telovadstvo, blagorodnemu gospodu Borisu Andrijaniču, ki je ob jednem tudi ravnatelj tovarnice medikamentov, pa kličemo slava! Njegovo ime bodejo zgodovinci zapisali z zlatimi črkami. Tako se je sanjalo našemu športnemu doplsovavcu — ALOISU DOKELNU Puščanje krvi V mestnem špitalu novomeškem zopet se je izvršilo puščanje krvi. Gospodje zdravniki so imeli obilo opravila. Prišle so gospodičnice in gospe, prišli so gospodki in gospodje, v velikem števili so se puščanja krvi vdeležili delavci iz mestnih tovar-nac. Ne ve se natanko, kaj je koga k puščanju krvi pripeljalo. Govorice pravijo, da so nekterim dišale klobase, ki so jih kot dobitke vsem razdelili, ki so svojo kri darovali. Drugi spet, ki svoje krvi še nikoli dali niso, so užili obilo strahu in so od presenečenja zazijali, ker nobenih bolečin čutili niso. Dve gospodičnici sta v nezavednost padli, le mrzla voda Ju je zopet oživila. Spet drugi gospej so z baldrijanovimi kapljicami pomagali. Neki blagoroden gospod pa jo je od strahu skozi zadnja vrata popihal, preden je le kaplja njegove krvi pritekla. Tretjega marca se bode v Novem mestu spet puščala kri in sicer na taistem kraju kakor zadnjikrat. Slavni novomeški rodoljubi se priserčno vabijo, da s svojo krvjo pomagajo rodovini in domovini. ANA VTTKOVIC mim SmJ I urar v Novem mestu na Vel. trgu priporoča slavnemu občiuatru posebno gg liotro« ta botra« svojo bogato zalogo najraznorntnejših zlatih, arebrnUi iu nikelnastih ur in verižle, kot najprlpravnejM dar r spomin! Popravila izvršujem vestno, točmo hi prav ceni ter z jamstrom. — Stare žepne In atesake nre m lahko zameno za nova proti primetpanm Uo^lačiHu Mtea RiraMt M Imhjilib ?le v staro šaro, vsaka hoče le hlačarica biti. Stacunarji v našem mestu love mode ne podpirajo in še vedno po starem kikelce prodajajo. Ali prave kupčije s njimi ne narede. Gospodičnice in gospe iz imenit-iejših družin sklepajo kupčije zatorej le v deželnem mestu Ljubljani, koder v posebnih tnajhnih štacunah za /isoko nodo vse dobe, kar požele se tudi velicih denarjev sgube. Najbolj ime-litne novomeške gospe pa se s svojimi lepimi hčerami celo na ta&ko podajajo. Ni je žensKe fcelje, ki se Ji ne bi Mipoiln^na vstreglo v laških šitacunalt. Laško oibleko na sebi iffi'iti, pražnjo ali vsed-njo, poneni hudo nevoščlji-irost me | ženskim svetom delati. 2el m« tedaj ženstvu no. iromešk*mu, naj se tk> stari ali novi modi nos', dobro srečo in obilen u'""v1r RIA BACER Udarilo je kot strela z jasnega. Ljudstvo je drug drugemu pripovedovalo novico o tajni seji. Tajne seje so se vdeležili ravnatelj tovarnice medikamentov KRKA, mno-gospoštovanl gospod magister phar-maciae Boris Andrijanič in novomeški velmožje, ki dobro za popade j o gospodarske reči: častiti gospodje Jurij Levičnik, inženir Avgust Fajfar, Ivan Kočevar, Jože Knez, Zdravko Petan in druži gospodje. Ravnopravno so sklenili zgraditi novo športno dvorano (hišo, gledališče za telovadstvo) zraven nove pošte. Častiti gospod Franci Kuhar, župan občine novomeške in častiti gospod Marjan Simič, glavar za gospodarske rečd sta vso svojo pomoč obljubila. Pred omenjenim gospodom sta razložila, da bo občina kuočijo za telovadne naprave razpisala. Častitljivi gospodje glavarji za gospodarske reči ln politikovavci so končno le vstregli želji novomeških telovadnikov. Novo mesto bo tako dobilo pre-potreben pripomoček za zdravje mladega in stareca ljudstva. Gledišče za telovadbo bo najlepše na celem Dolenfskcm. Nestrpne bravce zanima, le ka-košna neki bo ta velika hiša. Naj črhnemo besedico še o tem! V veliki hiši bodeio igTišča za mali rokomet, košarko, odbolko, tennis in za druge nodobne igre. V gledišči! m bodeio tudi besede ln glediščme igre. Dvorana bode sprejela tri tisoč clednvcev in obisko-vavcov. V tn'stl hiši bodeio mogle biti tudi vfllke razstave (umetnih slik, tehniških naprav in nodob-neea). Hiša bode imela tudi keg-llalnioo s Štirimi .stezami in oet-indvnlset metrov doleo plavarnico za nlavnvoe. Novomeške tovamlce pa bodeio imeli v hiši tudi svole pisarnice. Tam. kler danes mladež temniš igra, bo ler> parki v zimskem času pa bo tam drsalnioa za drsavce in hokey, v letnem času pa za kotalkarje. Gotovega vendar nič ne vemo, ali tako mislimo, da si bo telovadstvo v Novem mestu z novo veliko hišo neznansko pomagalo. NftM telovadnlki in igrnvci telovadnih iger se bodo merili s telo- MSLAMIN JU STLLES KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE O tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA PRIPOROČAMO NAS prej Mizarska produktivna zadruga Sevnica MELAPAN DOLENJSKEMU LISTU KI JE ZNAN PO KOMUNALNO PODJETJE METLIKA • KVALITETI TRPEŽNOSTI HIGIENIČNOSTI • UPORABNOSTI Gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje. Priporočamo tudi usluge naših obratov: MI ZARSTVO, VODOVODNE INSTALACIJE, KLEPAR STVO, KOVASTVO, KAMNOSEŠTVO in drugo Uporabljamo ga za obloge sten m stropov, sobno, kuhinjsko in pisarniško pohištvo, za oblogo vrat, prodajnih pultov, opremo vseh prostorov in drugo. Obiščite naše gostinske obrate in kopališča' oooooo<>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo SGP PIONIR NOVO MESTO s svojimi poslovnimi enotami gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje. Investitorji, poslužujte se naših uslug, ki jih priporočamo! KMETIJSKA ZADROGA ŽUŽEMBERK Priporočamo obisk naših prodajaln in gostišč. AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA 00<><>0<><>00<><><>0<>00<>0<><><><>0<>00000<><><><><><>000<><>0<><>0<><>0<><>0<><>00<><><><><>0<>0 = PUTNIK BEOGRAD / ^ POTROŠNIKI! v naših prodajalnah v Krškem vam nudimo bogato izbiro vsakovrstnega blaga, ki ga potrebujete doma in v službi Posebno priporočamo obisk prodajaln: 2ELEZNINA, TEKSTIL MANUFAKTURA, POHIŠTVO. ČEVLJI, KOZMETIKA NOVO MESTO - STRAŽA Priporočamo naše tovorne in avtobusne prevoze. MOTEL TREBNJE c>oooooooooooooooooooooooooooooooooooo< Ubiščite naš lokal! inies ribnica • OKNA • POLKNA • VRATA PRODAJAMO NA KREDIT! 1 HOTEL GRAD OTOĆEC Obiščite naše lokale: HOTEL, MOTEL, RESTAVRACIJO. BIFE-DELIKATESO in RIBJO RESTAVRACIJO <><>0000<>0<><><><>0<>00<><><><>00<>00<><><><><><>< ■■■■■■■lIHMmaHRPIIKffililMIiaHMMilRilMIiMilHHHHI ■ ELEKTRO LJUBLJANA ENOTA NOVO MESTO Napeljava električnega omrežja, vzdrževanje in distribucija električnega toka KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO Kupujte v naših trgovinah, ki so dobro založene z živili, z orodjem in s kmetijskimi stroji! » ira ■ IBB RIKO M196$ I ribniška kovinska industrija I RIBNICA g Izdelujemo: snežne pluge, posipalce proti M poledici, male čistilce snega in pletilne stroje 1 REGINA. KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE Vsa krojaška dela — obleke po meri. ii ZA OBLETNICO ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTU RDEČE VINO ; : SLOVENIJA VINO - OBRAT BRE2ICE TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE JELKA RIBBPC" Obiščite naše prodajaine, ki so vedno bogato založene. V naši RESTAVRACIJI v Ribnici boste solidno postreženi! GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE Obiščite naše obrate in prireditve! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO BREŽICE V naših prodajalnah v Brežicah in okolišnih krajih nudimo veliko izbiro vsega trgovskega blaga. K VODNA SKUPNOST za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice r tu u M ? GOSTINSKO PODJETJE 'vJ-' W....L L Projektiramo, napeljujemo in vzdržujemo vodovode. <>oo<><>o<><><><><><><><><><>o<><><>oo<><><>< GRAD MOKRICE I solidna postrežba ^ 0 glasba in ples # ježa konjev ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE Nudimo gozdne in kmetijske proizvode p esnl kombinat n o v o I e s 9 novo mesto straža yugoslavla s svojimi obrati: 0 tovarna drobnega pohištva # tovarna vezanih plošč # tovarna stilnega pohištva ^ tovarna ploskovnega pohištva # žaga v Soteski in Straži nudimo svoje Izdelke po najnižjih dnevnih cenah. Za vsa naročila se obračajte na komercialni oddelek podjetja: tel. 84-530, teleks: 33-726. ZA OBLETNICO ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTU PETRO L PETROL UUBUANA PE BREŽICE Vsi, ki potrebujete proizvode naftnih derivatov, se obračajte na naše podjetje. Postreženi boste hitro, solidno in pravočasno! PEtROL ediina jugoslovanska specializirana tovarna za proizvodnjo visokokvalitetnih česanih tkanin MESNO PODJETJE METLIKA Cenjenim strankam priporočamo naše sveže meso GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO 5 priporočamo naše gozdne proizvode! ■ ■ {■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I KOVINARSKA TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO Izdelujemo: industrijsko opremo, podnice, rezervoarje, konstrukcije, stiskane profile, lamele in drug:o. SOP KRŠKO a g Speciali- ■ zirano ■ podjetje B za indu-S strijsko S opremo i KRŠKO S Projektiramo, izdelujemo in montiramo razno J ■ industrijsko opremo. ■ i S CESTNO PODJETJE NOVO MESTO NOVO MESTO; m gradimo, moderniziramo in vzdržujemo ceste. ZŽTP LJUBLJANA PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ ■■Bul RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE Priporočamo naš kvaliteten premog;! TRANSPORTNO PODJETJE METLIKATRANS METLIKA Opravljamo prevoze vseh razsutih gradbenih ma- i terialov solidno in po konkurenčnih cenah. š i š : i EEVf KRANJSKO GRADBENO g : PODJETJE ČRNOMELJ s ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA DE pekarna in skladišče NOVO MESTO Kupujte naše kvalitetne izdelke! ! B \ B AGROSERVIS BREŽICE iBBI •IIORIMJSKO CKADI.T^JETJK CRMOMEU Gradimo vse vrste visokih in nizkih gradenj IBBBBBBHR^BBBBBSIflBBBHBBIBaBBnB Edini servis za volkswagne na našem območju. Servis TAM, TOMOS in popravila kmetijske mehanizacije. S Obrtno kovinsko podjetje S DOBOVA m ■: Kvalitetno in poceni izdelujemo jeklene konstruk- 5 cije. Priporočamo se za naročila! ■ • ■ • ■ • IAGROKOMBINAT I KRŠKO ■ • Obiščite 9 naše prodajalne! ■ •••••••••••••••••••••••••••••••••••••( ■ !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ a ZA OBLETNICO ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTU I BETI METLIKA TRGOVSKO PODJETJE TRGOPROMET KOČEVJE 11 i KREMEN NOVO MESTO s svojimi obrati v Črnomlju, Mirni peči, Dobovi in Ljubljani B v naših prodajalnah nudimo veliko izbiro raznovrstnega blaga! Proizvajamo steklarske, livarske in proti ognju odporne peske ■ as -t i J ilBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB •••••••••••••••••••••••••#•••••••••••( RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA-ČRNOMELJ Nudimo kvaliteten premog za industrijo in gospodinjstva Združeno podjetje ISKRA, Kranj TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO Izdelujemo usmernike vseh vrst « B IBft BiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBi •••••••••••••••••••••••••••••••••••••« IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB? ! 5 S • S ■ 5 S • ■ ■ B • • B B S s OBRTNO POD3ETDE • ■ ■ B • — . • AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE TRANSPORT KRŠKO B S Zanesljiv prevoz raznega tovora B O B • B • B • B • B • B • B • NOVO MESTO RAGOVSKA 7 a w I I OPEKARNA I KANIŽARICA - ČRNOMEU I KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE Opečni izdelki in betonski votlaki iS t # Obiščite našo blagovnico t zadniSnem doma ▼ Trebnjem in druge naše prodajalne! i!ia GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA na Dolenjskem Gradimo stanovanjske in manjše industrijske objekte BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB DOMINVEST NOVO MESTO « : i INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Izdelujemo delavske čevlje in razno drugo obutev : NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1 prodajalec stare krame, 7. glavno mesto Afganistana, 12. depozit, depo, 17. letni pridelek, 18. pismeno potrdilo, 19. mesna jed, 20. glina, 21. naš tednik, 22. ime češkega reformatorja Husa, 23. slavni kartaginski vojskovodja, 25. središče občine ob slovensko - hrvaški meji ob magistrali Ljubljana — Zagreb, 30. palica z železno ostjo. 33. orodje, s katerim tarejo lan, 34. neobdelan svet, 35. del obleke, 36. velika roleta za izložbe; 38. avtomobilska oznaka Valjeva, 39. žensko ime, 40. sladkovodna riba, 41. najvišja igralna karta, 43. prečni drog v kozolcu, 45. paragraf, 49. zahodnoafri-ška država, 50. kinematograf, 51. ozemlje s kraškimi pojavi, 53. ime ameriškega pevca in igralca Martina, 55. ime pevke štefok, 56. moško ime, 57. računstvo, 58. kontrola, 60. otka, 62. grajanje, 63. nekdanja Elektroindustrija Niš, 64. okrajšava za numero (številka), 65. tesno se prilegajoča pletena obleka; 68. oblika vodne pare, iz katere pada dež, 72. prebivalec ravnine, 75. kraj pod Gorjanci, vzhodno od Novega mesta, kjer ima »ISKRA« svoj obrat, 83. novozelandski noj, 84. del voza, 85. kočevska tovarna kovinske stroke, 87. lesen opornik, 88. sestavina čaja, 89. najmanjši del snovi, 90. del noge, 92. poziv, 94. kemijski simbol za aluminij, 95. del knjige, 96. veliko finsko jezero, 97. o-ranje, 99. bivši prvi podpredsednik ZAR; 101. prikuha, 103. delavec v tekstilni industriji, 104. program, 108. moč, krepkost, 109. sramovanje, 110. mesto ob Rinži, 112. žuželka, katere pik je precej boleč, 113. kemijski simbol žlahtnega plina radona, 114. oče, 115. stari narod na Balkanu, 116. novomeška tovarna perila, 118. znamka italijanskih pralnih strojev, 120. klanje, 121. tropska papiga, 122. zdravilna rastlina. NAVPIČNO: 1. kal. 2. posrednik, 3. etiopski plemenski poglavar, 4. avtomobilska oznaka Milana (Italija), 5. grškorimsiki stari vek, 6. otka pri plugu, 7. Abelov brat, 8. najsvetlejša zvezda v Orlu, 9. aromatični ogljikov vodik, benzen, 10. okrajšava za združene države (u-nited states), 11. škofjeloška tovarna gospodinjskih aparatov, 12. vrsta posode, 13. kdor obira, 14. zahodnoevropski veletok, 15. ra-t^r, 16. dvoma, praznična obleka, 24. arabski žrebec; 25. blaginja, 26. tekma na vodi, 27. vrsta fotografskega razvijalca, 28. material, iz katerega izdelujejo žič-nike, 29. naša največja rafinerija nafte, 30. bankrot, 31. Obri, 32. etiopski novec, 35. francosko moško ime, 37. povezana slama, 40. bitnost, 42. ribiška mreža, 44. orel iz germanske mitologije, 46. naziv za prebivalca Banata, 47 trojanski junak, 48. up, 50. ki-loamper, 51. avtomobilska oznaka Kutine, 52. avtomobilska oznaka Sarajeva, 54. vrsta drevesa; 57. laški kostanj, 59. zadnje človekovo bivališče, 61. novomeška tovarna zdravil, 65. prestol, 66. kr- ščanski turški podložnik!, 67. trska, 69. avion, 70. o-krasni kipec (lik rimskega boga ljubezni Amorja), 71. botrica, 73. grška črka, 74. cunja, 75. avtomobilska o-znaka Stipa, 76. obdobje, 77. naloga, 78. okrajšava za »tega meseca«, 79. nravo-slovje, 80. del klasa, 81. sukanec, konec, 82. glavni števnik, 86. plod ali pridelek, ki ga porabimo za razmnoževanje, 89. del Vietnama, 91. borilec z bikom, 93. lenost; 95. poulični glasbenik, 96. letoviški kraj med Opatijo in Lovranom, 98. okrožje, okoliš, 100. področje, 102. kraj na Dolenjskem, kjer je tovarna alkoholnih pijač, 103. zaznamovana smer ali lega, 104. rudniška priprava ali posoda za v^i-govanje premoga, 105. igra na konjih z leseno žogo, 106. nepravi oče, 107. avtomobilska oznaka Djakovi-ce, 108.a — žensko ime, 109. kontakt, 111. tovarna elektro stroke v Novem mestu, 114. portugalska poročevalska agencija, 117. površinska mera, 119. osebni zaimek. JOŽE UDIR Tokrat: 50 nagrad za jubilej lista Po dveh mesecih dajemo danes ljubiteljem ugank V roke novo nagradno križanko. Ker jo objavljamo v jubilejni številki ob dvajsetletnici ustanovitve našega pokrajinskega tednika, smo dvignili tudi število nagrad. 13. marca 1970 bomo izžrebali 50 pravilnih rešitev, zanje pa smo tokrat pripravili takele nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 6. nagrada 7. nagrada 250 din 300 din 150 din 100 din 90 din 80 din 70 din in 43 lepih knjižnih daril naših znanih založb Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana križanka bo hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve nam pošljite najkasneje do petka, 13. marca 1970 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. — V levi spodnji kot kuverte pripišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite, prosimo: vaš točen naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! Lep pozdrav! VAŠ DOLENJSKI LIST 1950 25 26 27 34 39 49 56 60 55 66 67 72 84 90 104 105 106 110 115 120 ¥ 79 80 81 82 12 13 14 15 16 19 ■ 45 46 47 48 54 ■ 55 59 62 64 1 68 ' 69 70 71 y 83 H 89 96 1970