Poštnina plačana v gotovml.
Leto LXVHL, št. ZJ8
Ljubljana, sobota 19. oktobra 1*35
Cena Din i.-
•ii/iiija vsaK dan popoldne, izvzemš' nedelje in praznike. — maeratl do SO petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« eejja mesečno v Jugoslaviji DiD 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO tS CJPKA VN1STVO LJUBLJANA. KnafIJevm ollca Stev. 6
Telefon: 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3120
Podružnice:  MARIBOR  Stroasmaverjeva So. — NOVO MESTO. Ljubljanska e..
telefon' st. 26._CELJE: eeliako uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon tt. 66.
podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob Kolodvoru 10L
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam st. 10.351.
Ml^ pred viharjem
v Avstriji?
Borba med Starhembergom in Feyom se je šele začela V Avstriji pričakujejo še zelo resnih dogodkov
Dunaj, 19. oktobra, r. Čeprav so ob= javili listi dobrohotne komentarje o včerajšnjili izprcnicmbah v vladi in pi== šejo. da bodo tc spremembe doprinesle k pospešeni konsolidaciji notranje po= liričnih prilik, vlada v vsej javnosti ve* liko vznemirjenje Vse čuti, da je vse to le mir pred viharjem, nekako zatišje preti novimi dogodki, ki so zadnja leta v Avstriji redno ponavljajo. Pristaši bivšega notranjega ministra majorja 1 cva. ki ima še vedno velik vpliv v heimwehrovskih krogih, se ne mislijo kar tako ukloniti diktatu kneza Star-hemberga, ki je postal sedaj absolutni gospodar Avstrije. Po mestu .še širijo najrazličnejše vesti, ki pa jih ni mogo* ee kontrolirati. Sigurno pa je, da sankcija proti majorju Fevu še ni končana in da bo končanega obračuna med njc= govim in Starhembergovim krilom še le prišlo. Vlada se tega očividno zaveda in je izdala najstrožje varnostne ukre* pe Vsa ministrstva, stanovanja mini? strov in razna javna poslopja so naj* strože zastražena, po mestu pa patru= lirajo mooni oddelki policije, pomnom ženi s oddelki šuckora. Fcv je izdal si* noči proglas za dunajsko Hcim\vehr, v katerem jo poziva k disciplini in stro^ gemu izvrševanju povelj. Policija je njegov proglas zaplenila.
Diplomatski krogi se zelo zanimajo za nastale i/nremembe. Avstrijska vla=
da sicer v službenem komunikeju na* glasa, da bo ostala zunanja politika
Avstrije neizpremen jena, vendar pa vse kaže. da bo sedaj Avstrija še bolj prišla pod italijanski vpliv To sklepajo že iz tega. ker so iz vlade izpadli vsi oni ministri, ki so veljali za zagovor* nike sporazuma z avstrijskimi nem* škimi nacionalci in preko njih z narod* nimi socialisti Zadnje Čase so se po* novno širile vesti, da se vrše tajne raz* govori za dosego sporazuma s Hitler* jem. Vsa ta prizadevanja so sedaj pre* sekana, ker je knez Strahcmbcrg od* ločen nasprotnik vsakega sporazuma s Hitlerjem in privržen italofilski politi* ki.
Tudi habsburški legitimisti niso nič kaj posebno zadovoljni z nastalimi spre membami. Knez Starhembcrg je sicer sam legitimist, toda on nasprotuje vsa* kemu forsiranju rešitve monarhistične* ga vprašanja ter zagovarja politiko ca* kanja. Legitimisti se zaradi tega boje. da bodo izgubili podporo, ki so jo do* slej uživali pri vladi.
V vrstah krščanskih socialcev vlada precejšnje nezadovoljstvo, ker jih je knez Starhembcrg znova pritisnil ob zid Odločilno besedo bo imela odslej Hcimvvehr. ne pa klerikalci, ki so prvot no mislili, da bo Heimwehr njihovo orožje.
Sklepi odbora za sankcije
Srorazum glede gospodarskih sankcij — Nadomestilo in finančna podpora prizadetim državam
Ženeva, 19. oktobra, r. Včeraj je bi* la razprava o sankcijah proti Italiji v glavnem zaključena. Posebni pododbo* ri sestavljajo sedaj podrobne sezname blaga, čegar izvoz v Italijo bo z uveljav* ljenjem gospodarskih sankcij zabra* njen. Ob enem je sankcijski odbor sprejel tudi predlog angleške delegaei* je. da se docela bojkotira tudi vsak uvoz iz Italije. Na ta način je bila do* sežena končno solidarnost med Angli--jo in Francijo v pogledu izvajanja sanka cij. Nato se je vršila obširna razprava o vzajemni podpori državam, ki bo* do zaradi ustavitve izvoza v Italijo hu* do udarjene. Odbor za sankcije je osvojil predlog francoske delegacije, naj se takim državam, med katere spa* data zlasti Jugoslavija in Rumunija za* si gura prodaja njihovih pridelkov dru= god Državam, ki bodo posebno hudo udarjene, naj se zasigura tudi finančna pomoč v obliki kreditov in posojil.
Ker pa Francija še vedno ni opustila nade na dosego sporazuma, je bilo na* posled sklenjeno, da se izvajanje skic* njenih gospodarskih sankcij, ki bi Ita* lijo občutno prizadele, odgodi za štiri* naist dni Če do takrat ne bo prišlo do nobenega sporazuma, bodo sankcije stopile avtomatično v veljavo.
Angleški delegat Eden je sinoči od* '
potoval v London, da poroča svoji vla= di o ženevskih sklepih in dobi nadali* na navodila.
Ogorčenje v Italiji
Rim, 10. oktobra, r. Sklepi sankcij' skega odbora so izzvali v italijanskih krogih veliko ogorčenje, pa tudi vzne* mirjenje. Izvajanje gospodarskih sank* cij bi pomenilo hud udarce za Italijo, ki mora večji del surovin uvažati iz inozemstva. Zabrana premoga in pct= roleja bi v veliki meri ohromila tudi italijansko vojno mornarico. Vlada je /c sedaj, ko se sankcije še ne izvajajo, izdala obsežne ukrepe, ki odrejajo naj* strožje varčevanje z vsemi razpoložlji* vimi zalogami. Za najvažnejše potre* ščinc so že določene maksimalne koli* čine, ki jih sme trgovec prodati posa* mezni osebi ali poedinim ustanovam. Zaradi naglega porasta cen je vlada pooblastila prefekte, da morejo v svo* jem delokrogu določiti maksimalne ce= ne Za kršenje teh odredb so predvi* dene najstrožje kazni Listi se obširno bavijo s sankcijskimi ukrepi in nagla* šajo. da se Italija ne bo udala Omejila bo svoic potrebe, a vzdržala do kraja v te: borbi, ki predstavlja borbo vsega naroda proti nasilju, ki ga hoeeio nad n iim izvajati.
Sankcije tudi proti Avstriji in Madžarski
Sankcije se bodo izvajale tudi proti državam, ki
solidarizirale z Italijo
so se
Ženeva, 19. oktobra, r. Na včerajšnji seji sanacijskega odbora so obravnavali tudi stališče, ki bi ga bilo treba zavzeti napram Avstriji, Madžarski in Viha. niji, ki so kot  zaveznice Italije odklo-
_*-u^.»-.,„«_  t._    .iva.jaiiju sankcij.
ustoja namreč nevarnost, da bodo te !"*ve kupoval" biasro drugod    in s:a
sankcije drugih držav izigrane in bi ne
sankcije- sklenjene proti Italiji, v enaki meri izvajati rud« proti tem drža. vam. V ženevskih    krogih prevladuje
" ...... f>"  K'  W«  -rfir-n na ta način
mogoče uspešno izvesti gospodarske sankcije proti Italiji. O tem se bodo še vršila posvetovanja v zvezi z ukrepi za
zaščito držav, ki bodo   sodelovale pri
sankcijah.
Vznemirjenje v Avstriji
Dunaj, 19 oktobra, r Vesti iz 2e* neve o tem. da nameravajo sankcije, proti Italiji razširiti tudi na Avstrijo kot zaveznico Italije, so izzvale v avst* rijskih gospodarskih krogih pravo kon* sternacijo Tak bojkot bi pomenil za avstrijsko narodno gospodarstvo smr* ten udarec Spričo najnovejših izpre* memb v avstrijskem režimu pa avstrij* ski gospodarski krogi nimajo nikakega upanja, da bi zavzela vlada drugačno stališče in sc s tem izognila sankcijam. Z največjim vznemirjenjem gleda vsa avstrijska javnost v negotovo bodoč* nost.
Zaključek zasedanja Narodnega predstavništva
Obe zbornici sta imeli danes kratki seji — Jutri bo otvoriet«** novo zasedanje ter izvoljena  nova predsedstva
Beograd, 19. oktobra, p. Danes sta obe zbornici zaključili svoje poletno zasedanje. Senar je imel sejo ob 9.15. podpredsednik dr. Tomašiča. Po odobritvi zapisnika so bili najprej prečitani ukazi o spremembah v vladi ter o imenovanju nekaterih novih senatorjev, med njimi dr. Korošca. Predsednik je nato poročal o komemoraciji na obletnico smrti blagopokojncga kralja Aleksandra. Senatorji so stoje poslušali njegov govor in počastili spomin velikega kralja s trikratnim »Slava«. Soglasno je bil sprejet predlog predsednika, da se vse nerešene zadeve prenesejo na novo zasedanje, ki bo po ustavi otvorieno jutri Nato je notranji minister prečital ukaz o zaključiti zasedanja.
V narodni skupščini je že zgodaj zjutraj
vladala velika živahnost. Poslanci so bili skoro vsi navzoči. Ob 10.20 je predsednik dr. Čirič otvori! sejo in najprvo prečital ukaze o spremembah v vladi. Nato je sledilo čitanje velikega števila intepelacii. Mod drugimi sta narodna poslanca g. Prekor-šeik in Lukačič vložila interpelacijo na ministrskega predsednika glede znižanja uradniških plaj. Notranji minister dr. Korošec je nato prečital ukaz o zaključitvi zasedanja, s čimer je bila seja končana.
Jutri bosta predsedovala seji v Narodni skupščini kot najstarejši poslanec Igniat .Štefanovič. v senatu pa senator Ivan Hribar. V obeh zbornicah bo jutri izvoljeno novo predsedstvo. V senatu ne bo večjih I spememb. pač pa je v skupščini položaj dokaj spremenjen.
Težave afriške vojne
Hude skrbi povzroča Italijanom pomanjkanje vode — Huda obolenja pod nevzdržno klimo
London, 19. oktobra. AA. Agencija Reuter poroča: Kakor znano je nastal na Ogadeoska fronti zastoj zaradi ponovnega deževja. Iz Abesinije pa med tem prihajajo vesti, da se Italiani na severni fronti pripravljajo na novo ofenzivo v smeri proti Makali. Italijansko letalstvo ie včeraj b^bard'ralo Makalo in so im^li Ahe-sinci znatne izgube.
Po poročilih iz Add-is Abebc. so pričeli Italijani napredovati vzdol/ doline reke Sule in Dasu ter so niihovi prednii oddelki že prispeli do Admaresa. 30 km vzhodno od Makale. Po cesarjevih nared-bah se vojska ra=a Sejuma umika Kljub temu pn prihaja do man:ših bojev med itali iansk-mi in abesinsldmi rrednjVni stražami. Ttaliiani so imeli pri teh boiih ne kaj izaub. Zaenkrat še ni zrano. ali «se bodo Abcs^nci pri Makali postavili Italijanom v bran Očividno bo :ta'iianska vojska glede na njihovo tafc**kn skuša'a zavzet? najprej pobočja ob obeb straneh mesta, in priti Abesincem. ki bi bii utrjeni v MakaH. za hrhe*. Zaradi tega se bodo \be^nci umaknili bržkone že prej. preden Italijanom uspcio ti manevri Teren na iugu in ju'jozapTdu Makale je silno težak in kakor vse kaže. se bodo morali Italijani šele hi *ares pričeti hort; z veliko oprezna'1     x"u o'-nno jih bodo Abe-
sinci prav zlahka zadržali. V Addis Abe-bi krožijo vesti, tla ra^ Kasa s svoj mi četami že sodeluje skupn.) z vojsko risa Sejuma.
V Abenijo prihaja vedno več orožja in streliva    Za   Italjane   je  nasta'n   nov i te-
V kratkem izide v slovenskem prevodu
EPOHALNA KNJIGA
A 6 E S I N I J A
Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din  10.—. Naroča se pri založbi »Dom«, Ljubljana.
žavi zaradi oskrb«. z vodo Med 1'a'ijani se je pojavila nek>» bo'e/en v obl ki izpuščajev na spodnjem d-lu telesa, ki se nočejo zaceliti. V mnogih primerih se je pojavilo tudi vnetje pljuč %i ledvic te- »na-larija. Poročevalec pravi v svojem poročilu, da je 35.000 delavcev podalo renera-lu de Bonu petic'io v katerem ja prosijo, naj jih uvrsti V vojsko, ker bi sc raje borili, k.ikor gradili ceste. General de Bono ni mogel sprejeti njihove B*ht*ve in je v svojem odgovoru poudaril, da je njihovo de'o na cestah brc-pocomo pi-trebno za zmago.
Italijanski parnik zgorel
Veliki parnik „Ausonia" je postal žrtev požara, ki je
bil najbrže Sin sabotaže
Kairo, 13. oktobra. AA. O požaru na italijanskem parniku «Ausoniji» poročajo listi naslednje podrobnosti:
V trenutku, ko so bile v luki izvršene sanitetske formalnosti, je nastal v *~upu ladje požar. Ladja je od plula proti pristaniškemu pomolu, tedaj pa sta nenadoma nastali dve strašni eks_ ploziji v strojnem oddelku. Med potniki je nastala panika, čeprav si je posadka na v>*o moč prizadevala, da bi požar omejila. Nasprotno ogenj se je razširil s strahovito naglico. O nesreči so bili obveščene tudi angleške vojne, ki so vkrcane v luki in so nemudoma prihitele na pomor Lokalne oblasti so takoj organizirale službo za reševanje potnikov. Poveljnika križark «Valiant» in «Quenn Klisabeth» sta odredila, da se takoj spusti v morje več reševalnih čolnov ki «o nr*»vreli potnike z goreče-
ga parnika. Na parniku je bilo 35 potnikov in 250 članov posadke. Požar je uničil velik del opreme pod ladijskim krovom. Iz vrst posadke je zahteval sedem Človeških žrtev. Splošno domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen in da gre za čin sobotaže.
Senatne volitve v Franciji
l*ariz. 10. oktobra. AA. V nedeljo bodo v Franciji delne senatske volitve, ker so tretjini senatorjev potek'i mandati. Med njimi je tudi ministrsk* predsednik Lavel, ki namerava ponovno kandidirati za senatorja. Ministrski predsednik je poslal svoj m voli!cem v seinskem okrožju pismo, v katerem pravi, da se sam ni potegoval za mesto ministrskega predsednika, nego 9o mu 0a ponudili.
Obrambni ukrepi Anglije v Egiptu
Kairo, IS ,>krobra. d. Transporti egipt-ske^a vojaštva v ^rner proti libijski meji postajajo čim dalje pogosrejši. Oddelke konjenice, ki so imeli velike vojne vaje v pustinji vzhodno od Kaire. so sedaj pos'a-li na zapad OivilnVn letalom je prepovedan polet nad zapadnim obmejnim ozem-lljem. kjer se egiptska vojska pod vodstvom angleških oficirjev utrjuje. V kratkem bodo prepovedali civilnim letalom letati tudi pi^ko ozemlja med Suezom in Port Saidom. Te dni so poslali 10 egipt-skih letal v Nersamatru. da ojacijo tamkaj pred kratkim stacionirano eskadriljo Kakor | trdijo zbirajo tudi Italijani na svoji li- . bijski meji neprestano topništvo, tanke, le- [ tala in druge vojne sile. V bližini meje no
opaziK rudi že mnogoštevilne oklopne avtomobile z močnimi artiljerijskimi oddelki.
V Aleksandri ji bodo ur&dili začasno oporišče za angleško vojno mornarico in v mesto bo prispela v kratkem še ena brigada angleških vojakov, ki jo bodo v primeru potrebe odposlali na libijsko mejo in v Sudan. 2e te dn»j bosta odšla na vzhod dva bataljona egiptskega in angleškega vojaštva.
Egiptski kralj je sprejel generalnega guvernerja egiptskega Sudana, sira Georgesa Stuarta, ki odpotuje v posebni misiji v Anglijo, pred njegovim odhodom v daljši av-dienci. Sruart je nato imel daljši razgovor rudi z britanskim vrhovnim komisarjem v Egiptu o evertuelni vojaški obramb egipt-
Kogoj domače hlnunT Je* m
Odgovor Francije
Pariz, 19. oktobra, z. Sinoči je ministrski predsednik Laval sprejel angle. škega poslanika in mu pri tej priliki izroni obširno, devet po' obsegajoč*) noto francoske vlade, ki >-sebuje odgovor na angleško vprašanje, ali je Francija pripravljena izvršiti svoje obveznosti, izvirajoče iz člena 16 točka S pakta Društva narodov v primeru napada Italije na AngHjo v Sredozemskem morju. Predčasna izročitev odgovora francoske vlade, ki so ga nameravali dati še le pri h od ni teden, je posledica I>onovne zahteve angleškega zunanjega ministra, ki hoče ta odgovor že na torkovi seji predložiti spodnji zbornici ob prilikj razprave o mednarodnem polo. žahi. Kakor se doznava- je francoska vlada pristala na stališče Anglije glede tolmačenja člena lfi pakta DroAtva na. rodov, vendar pa stavi celo vrsto pridržkov in pogojev. Nota francoske vla. de podrobno po jasnu je vse pogoje m modalitete za morebitno pomoč ter dela razliko med izzvanim napadom tn napadom, ki bi nastal zaradi individualnih ukrepov Anglije same. Če je n. pati izzvan, stopijo avtomatično v veljavo določbe člena 16 pakta Društva narodov, v drugem primeru pa hi moralo še le Društvo narodov najprvo ugotoviti, kdo je napadalec.
London, 19. oktobra, z. Današnji Roti soglasno ugotavljajo, da je odgovor francoske vlade glede podpore v Sredozemskem morju pozitive«. Ker obsega francoska nota devet pol, vsebuje po mnenju listov gotovo več, nogo steno Lavalov «ja». V krogih zunanjega mini. strstva izjavljajo, da morajo noto, M je davi prispela v London, še le najporej proučiti in bodo še le nato lahko zavzeli svoje stališče. Se le potem se bo od. ločilo, ali naj Anglija umakne iz Src. dozemskoga morja dve Svoji krfŽarici, ki pa bi ,ji h morala takoj nadomestiti Francija s svojimi vojnimi ladjami. Istočasno bi morala Italija umakniti svoje čete vr. Libije ter italijanski ti«k prenehati z napadi na Angljo. Pri v sem tem pa se razgovori med Pari. zom in IjOndonom doslej še ni«o dotak. nili jedra celega problema, to je ahe#4n. skega vprašanja. Pač pa smatrajo v londonskih krogih, da so z odgovorom francoske vlade ml prta vrata za na. daljna poirajanja o tem problemu. V Londonu, kier so bili zadnje dni afera j. no pesimistično razpoloženi, hnajo «e. daj zopet več n panja na rešitev težav, ni h vprašanj, ki so se pojavila na dnev. nem redu.
Napetost je popustila
Ijmdcm, 19. oktobra. AA. Po informacijah poročevalca Agencije H a vas jt moči v angleških diplomatskih krogih prevladoval vtis, da je napetost v sporu med Anglijo in Italijo popustila. Pripravi jenost Francije sodelovati z Anglijo. 90 sprejo]i z velikim zadovoljstvom. Tudi Hvfci poudor jajo, da je francoski odgovor zelo zadovoljiv. Avtorizirani politiki izjavijajo, da bo dosegla Anglija veliko zadoščenje, 60 bo francoski dokument po avoji vsebini tmk. kakor so poročale agencije in Koti. V svezi s tem pripisujejo velik pomen okolščtm, da je an-gleški zunanji mirnstear sir Samoe 1 Hoare porval na sestanek itaHjan«icega poslanika E>ina Grandija in rmi ob tej priliki ponovno zatrjeval, da wna angle»ška vlada povsem miroljubne namene. F>iplomatski krogi pravijo, da imajo taka zatrdil« v sedanjem trenutku prav poseben pomen.
Podunavsko vprašanje docela v ozadju
Praga, 19. t oktobra, r. Brzojavka >V&iki scher Beobachterja« iz Prage zatrjuje, da hoče Mala antanta doseči sklicanje podunavske konference tudi brez udeležbe Italije. K tej vesti berlinskega lista izjavljajo v tukajšnjih poučenih krogih, da trenutno nt nobenih taksnih pogajanj. Mala antanta je slej ko prej pripravljena sodelovati pri akciji za združitev podunavskih držav, ne bo pa s svoje strani dala nobene pobude, ker zastopa stališče, da je uspeh mo goč le tedaj, če bi imeli Avstrija m Madžarska interes, da bi sodelovali pri tej združitvi Podunavja brez potitičnm pridržkov.
Curih, 15 oktobra: Beograd 7.—, Pariz 20.2425, London 15.0775, rfewyork 3TI7.25), Bruselj M.675. Milan 25.-. Madrid 4t 95, Amsterdam 206.35, Berrrn 128.50, Dunaj 55.50, Praga 1*T2, Vari*« 97J80, Marrf
Živalski vrt v Ljubljani?
Živalski vrt ne sme biti menažerija, temveč vit v
pravem pomenu besede
Ljubljana, 19. oktobra.
Ljubljana pogreza živalski vrt, o tem ne dvomimo. Takoj pa je treba naglasi t., da ne pogreea menažerije in da zahtev« po živalskem vrtu dcelej še ni prišla tas vrst občinstva, kaj sele, da bi javnost zahtevala živalski vrt apontano. Mestna občina pač vedno rada podpira vsa prizadevanja za jevne mestne pridobitve ter nedvomno tudi ni nenaklonjena akciji za živalski vrt. Toda bas zaradi tega ne more biti naklonjena kakršnikoli akciji za uskuiovrtev živa tekega vrta. Ne more podleči sugestiji, da je bal bo in ne ono najpotrebnejše m da ponte-ni baš to delo vsega vpoštevanja vredno oranj« ledine za ustanovitev živalskega vrta v Ljubljani.
Nekaj posameznikov, ljubiteljev živa-Li, v Ljubljani razstavlja vsako le'o evo je živali in nj«hovo društvo imenuje to razstavo zoo. V resnici pa ta razstava ni živalski vrt v pravem pomenu besede. Živalski vrt je pač vnt, v njem žive žrvoli svobodno, na prostem, se lahko gibljejo, so primerno branje ne ter ne občutijo, da so »zgubile svobodo. Da. taksnega itailakega vrta no Ljubljana nima. Zoo je cela ustanova, ki jo lahko vzdržuje res le velemestna oba* na, ni pa se iivnlsTci vrt neko i kle'k divja h živali, ki niso ni kdove kaksn-a nosobnost. Obeudov^.i moramo vnemo nekat-erih i»os-n-mean:kov in tud" niihove žrtve pri reji divja živali. Toda razočarani bi bili nad njimi, če bi zahtevali, naj n. pr. mostna občina odkupi niihove živali živalski vrt ali itn na i redi, '/Vali pa bodo ostalo 5e naprti njihove. Cetudd b»' bila tefcŠna ta-htevn or*?anizirarra in bi jo zagovarjalo IcR^i iVeli društvo, s toni £o ni reeeno, da je uomvtoena. HHlee pač ne moro S&htema*u a f b; tnentn* oblina rMfla Bvafi. četudi **o Se tako ek«otiona .posebno Se* ko name živalskega vrta in no sredstev za tn. Toda ba5 na 'o se fmrra zahteva, da naj L:ub-l?ana nsfVmov« Rvateki vrt: na i gs ustanovi 7ara^" ne&r>-i ž'v.i!'. ki  vh redka poS«L~
moTT'Jki.
fc:vsl«kr vnt «■ Ljubljani ni potreben 7«to. da bi se noVaj pOMMneznHoov hmebito na ra>>**k način Siv*H. To pa* ni nob^n anru-ment. Tli tU ni aktunlna niecova Oftha novi lev bas zr'^i. ko društvo rej rev teh živali ne ve, kako bi Prezimilo živali. Zato apela na m<^'rin <-»r><*"no, naj prevzame Rvati in iih redr !tt>«tio na i da podporA. na? no mo-r*»m^ VtmtVomalo BagOVftTJatl. Ko so vn^i
Poškodbe električnih napeljav
Ljubljana. 19 oktobTa, Na ljubljanski periferiji se urijo s^daj, ko se je zopet začela soda, cele čete Ijod-s-košolskih šolarjev — pa tudi srednješolci so vmes — V ^ostrean streljanju« s praca-mi. Najpriljubljenejši cilj SO jim ob Čajno porcelanasti zvonci (izolatorji) električnih in telefonskih napeljav in žarnice jnvn« razsvetljave, ki jih razbijajo z občudovanja vredno spretnostjo. "Drud pa SO Specijalisti v metanju raznih starih žic na deJctrovode. Največje veselje imajo, ako napravijo temeljit kratek stik. da se pošteno posveti. Ne eni ne drugi ne pomislijo, da povzročajo s takimi svojimi zabavami elektrarnam in poštni upravi veliko materijalno škodo ne glede na težke motnje v obratu. Ogrožajo pa tudi javno na elektrovodth se običajno pretgajo na varnost. Ptri kratkih stikih povzročenih poškodovanem mestu žice, ako ne ravno takoj, pa pozimi, kn pade manje moker sneg. Doli viseči konci žic elektrovodov pa vedno predstavljajo fm-rtno nevarnost za ljudi in živali. Zgodilo se je rudi. da je bil cel del mesta ponoči brez toka v polni temi. ker je v mraku zelo težko najti na elektrovod vrženo žico. Da je taka »egiptovska« tema raznm temnim elementom dobrodošla, je samo ob sebi umevno. Izmenjava razbitin izolatorjev Se more izvršiti le pri odklopljenem toku.
Nebroj prekinitev električnega toka. zaradi katerih se ljudje tako pritožuje jo. gre na rovaš takih poškodb po paglavcih. Nas" kazenski zakon predpisuje za vse poškodbe elek tro vodov in telegrafskih in telefonskih n^cljav zelo stroge kazni, tudi do 1. leta zapora. Starši naj zato v svojem lastnem interesu pouče svoje sinove, naj ne delajo škode na električnih napravah, ker bodo elektrarne brezobzirno zahtevaš! e  povrnitev   storjene   škode, krivce
posamezniki kupovali divje živa-li za rejo, pač menda niso mielili, da jih kupujejo za živalski vrt v Ljubljani. Kupovali so jih kot
ljubitelji, v svojo škodo ah" korist. Mestna občina ni odgovorna za njihovo noeetje in ne more šteti nfibovega Ijubitelistva do zveri za zaslugo. Drugačna b' bila Hvar, alci bi posamezniki aH drualvo darovali živali za živalski vrt m če bi bilo rea teh živali toliko in takSrrh. da bi lahko z njimi zaceli pravi živalski vrt. In pozabiti ne smemo: Če bi mes'nra občina imela denar.
Ži^sli, ki bi naj j h občina prevzela za živalski vrt. lahko dobi tudi sicer brez posebnih stroškov. Za živalski vrt pa je še treba marsikaj drunesa. Zda i niti n načenjamo vprašanja, kje bi dob'li primeren prostor 7p iT valčki vrt No imamo si na tudi načeti vprašanja, koliko bi znašali strdki \7.dr/ovanje vrta. Nacrlositi pa moramo odločno, da so v d-u^ih državah ori previjajo leseni, zlasti v večiih mestih na rimske socijalne akcije. Tudi pri nas fe dovoli bede toria na to ne mislimo, temveč onranirramo akrdfO. kako bi prezimili zveri.
Nedavno fe iz>Vl list >2rvaleac. glasilo nVnfitvs »*r»»oev ma]'^ živali 7?i drai"s.t>'K> banovino >Živaloer. ki ima okrog 700 o!a-nov. Ti** im^ ber/ato vsebino, ki moro zani-mTh' slehernega umnega reica msl'h živatf. V r"V»nJnh se dotika hidi w/n;b «oe"ialn;h vmvtšani, ki so v zvezf t mlado ži^»uore|o. Plno'p ^^ališčo °o rvi r°;ei zavT^ii *ud? it^de /.;-v*al«ikorra vrta. Izjavljajo so. dn živalski vrt nima nomens za roice. na tiid-^ no za 'av-^oct nVo ni v rosnicj vrt. temveč le memi-žoriia ^uoina k^etk. ki 90 v ni'h zaorte Srvali ~n p^rp   imamova t i JivalAkl
•.■rt. n^nv'io roiri. ^R^-of. Ir i»na Prc* tudi m d'V^o zlivali. r»ač no ve k,ik5en zm^l bi r»a!   »'nolo Tvaniranio živ»1i   v  tesno kl^ke.
^r»i(.i rii*o r-'ornn<v^ Vtv? in no kronici d;v*:h 5"-«-r>i'. t-r-1- *,,ri\ nr,Kr»n n a m^nii noetati CiracnSk' di^*eiVV>t  -rair« co n p navdu-
P^t^»^*n tzs* "ft-^ri   rln  i<» v L^'^^rni potre-bon živilski vrt. toda mora biti res vrt in mM^Pn'c! Tnd' mi ssoovsriemo iwhmo-
r^vi-aii aaucVnlhov k" hi rv>Kml' l«3 wrfAn-n'n^' \p vf1'i'1m^^''/, d"» bi T.nc^h"'\i ^flhVo vn 7:1 i vzorno 7;\r\l?v; vH.r
Tn io i7%wva rp:"«v nijltli 7?-va1i. k5 co mora vs*fo»fr*»f imoč'i^siti. Va »ap ramvavlis o ustano\i1vi  živ*,1*f^"!*'*fl  ^"tn   n T hiKTi^jTi.
pa izročile policiji. Enako naj bi tudi šolska oblastva primerno opozorila učence na posledice. Policiji pa priporočamo, da mailo popazi na »pračarje«. saj utegne kdaj tudi knk pasant pošteno skupiti. Dobro bi bilo, da bi policija sploh prepovedala prače s posebnim m»2glaSom, ki bi da poqlaVi tudi šolskim oblashfom
Stavka v tovart»? „Šešir"
škofja Loka. 18 oktobra Včeraj je rndnilo teden dni. od kar je delavstvo tovarne šesir zapustilo delo in stopilo v stavko. Kakor smo že craenili, stopa v tej stavki prvenstveno v ospredje vprašanje delavskih mezd ki se upa z njimi nekako sporedno tudi rešiti vprašanje kategoriziranja, v čemer pa obstojata dve stališči. Upati je. da bo v dog-lednem času le dosežen sporazum. Delo v tovarni Sega delavskega zaslužka leži na dlani, šega delavskega zaslužka laži na dlani. Novi klobučarji ne opravijo ničesar, še celo oni delavci ki so zaposleni pri tovarni tudi že nad 10 let. ne moreio trditi da znajo vse. Bo1!*! zaslužok narekuje delavstvu tudi skrb za izrvensezon^ki čas, ko mora na neplačane dopuste Odpor proti boleznim je zaradi r>rahu od dlak, ki nasiča zrak, manjši, posebno usodno pa je rahljanje, kjer povzročatq živo sre_ taro in kislina čej=to razpadanje zob- Prt valjanju je delo tako naporno da se z zu_ najimi deli niti ne da primerjati. Koža se izrabi delavcu do krvi in pri tem delu človek — novinec skoro sploh ne more \-zdržati Ni pa prezreti, da zahteva delo poleg rizičnih naporm- tudi duševne prisebnosti, ker mora oblikovalec imeti v vidiku mero in oblfko klobuka in delo ni-kaikor ni mehanično.
MARU SKAt-AN
ROMAN
Sida Sit/iuouo,
To iskanje brez vsakih opor ga je u trn jalo do obupa, za katerim je vstajal zopet nov up:
»Morda je pa veođarte vse le domislji ja? Ko bi imela koga, bi moral zaslediti neke sledove... Če bi koga vprašal? Ne, nikoli, to bi bilo javno sumrričenje. Umazal bi sam svojo lastno ženo. In ven dar. tako ni mogoče dalje. Ko bi govoril kar z njo? Tudi tega ne morem. Z njenim zdravnikom?«
Tedaj se je spomnil, kako mn je zadnjič obljubil, da ga zopet obišče.
»K njemu poj dem...«
Ko se je Srda čez nekaj dni vri trta iz Maribora in se ga je izogibala Se borj kakor prej. je dozorel njegov sklep v de janje. Sedel je v avtomobil m se odpeljal v mesto.
»Zelo pozno pi majate, gospod Rogan,« ga te sprejel zdravnik.
»Čisto sem pozabil na mrjfci dogovor.c
»Ker se je zdravje vaše žene med tem znatno izboljšalo, razumem *
»TzbotfSalo?«
»Ne otMiBcle'?«.
»Ne.«
»NI
»Nasprotno, zdi se mi, da je njena bolezen vsak dan htrjsa.«
»Tako se vam zdi? Ir česa sklepate to«?
»Iz njnega čudnega obnašanja. Izogib-lje se me vedno bolj. Sploh — izogiblje se vseh in živi čisto vase pogreznjeno.«
»Nemogoče,«
»Zakaj?«
»Bila je predvčerajšnjim pri meni vsa vedra. Razveselil sem se je »čudno.«
»Doma ni vedra?« NikolU
»Morda je ta zamislienost le posledica njenega pokržaja. Na vsako mlado ženo vpliva močno taka sprememba, zla st! prvič.«
»Kakšna sprememba?'
» Nosečnost.«
»Nosečnost?«
»Seveda. Vaša žena je vendar noseča. Vam tega ni povedala?«
»Mm
Mni1. n IfJL
»rveiMOgocc.« »KoHfco časa?« »Največ tri mesece.« Brv^n fe preMcdeL
Mimo tega ugotavlja delavstvo, da so mezde inoaetmskih klobučarja* pri naaia poslih am 100% vlaje nogo naftdh. Razlogi, ki na podlagi njih zahteva delavstvo zboljšanje Svojega položaja, ao utemeljeni in se je ureditev mezd m kategoriziranjem vred zavlekla vprav zaradi uvidevnosti in potrpežljivosti delavstva, ki je do zadnjega upalo, da se mu bo položaj, po raznih paripe ti j ah. le zboljial.
Popis prebivalstva
Ljubljana, 19. oktobra. Na ozemlju, ki je bilo z ukazom kr. nonesrnjkov priključeno mestni občini ljubljanski, se bo vr*i! popis prebivalstva, trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov poljed©fek'ih gospodarstev in domače živine in sicer:
1. ) za bivšo občino Moste m za priključeni del obč*ne Polje v občinski pisarni v Mostah,
2. ) za bivšo občino Saško pisarna v Zg. Šiški, poleg remize. Celovška cesta 12?, restavracija Kav&č.
3. ) za bivšo občino Vič v občinski pisarni na Viču in
4. ) za priključeni del občine Ježaoa ter za priključeni del občinc Dobrunje na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg št. 2. II nadstropje, soba št. 44. Vsak hišni lastnik (upravitelj bo prejel poziv z navedbo, kdaj in kje naj se z«la-si zaradi popisa. O tem bo obvestil tudi vse stranke (družinske poglavarje), ki stanujejo ali ki imajo poslovne prostore v njegovi hiši, ter jim sporočil, kdaj in kje naj se zg'ase. Stranke naj na pozivu potrdijo z lastnoročn'm podpisom, da ko bile o vsebirri tega poziva obveščene. Za popis so do'ofenc uradne ure od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Hišni lastnik, kakor tudi stranke (družinski poglavar j) naj prinesejo s seboj k pop;su vse svoic osebne listino (roistni list, domovnico. opcijsk; dekret, državljansko izkaznico, poselsko, de^v^ko ali poslovno knjižico, slu/hene dekrete), kakor tudi listine «vo$Hl družinskih članov (roj. list žene poročni list, roistne liste vseh svojih otrok. druž'n-ko knji/'co. rodbinsko nolo) in listine oseb. ki stanujejo ž njmi v istem stanovanju
Vsi podatki se bodo uporabili samo v f-J^-novinske in statistične, ne pa v davčne *vrhe Stranke se opozarjajo, da je v njihovem lastnem interesu, da se poznvu točno odzove io in prinesejo k pop'«u vs« potrebne dokumente dn se s tem izognejo ponovnim pozivrm in znslišavanjem pri mestnem poglavarstvu
Nov hram prosvete v Mostah
Ljubljana. 19. oktoobra.
Občina Moste je po svojem obsegu kakor tudi številu prebivalstva največja v ljubljanski okolici. Po vojni je imela okrog 4000 prebivalcev, zdaj pa že okrog 7000. Z večanjem občine so pa rasle tudi razne zahteve in potrebe, a najbolj pereče je bilo vedno vprašanje poslopja meščanske šole. Takoj po prevratu je bilo sproženo to vprašanje, zaradi lokalnih razmer je pa ostalo samo pri načrtih. Za meščansko šolo ni bilo pravega razumevanja, ne kreditov in učenci ter učitelji 90 brli prisiljeni iskati gostoljubja v osnovni šoli v Vod maru, kjer so bili pa tudi zelo na tesnem, saj je bilo v vsakem razredu po 70 učencev.
Ko je prišel po 6. januarju 1920 na krmilo novi občinski odbor, je agilni župan Pavlic vzel zadevo temeljito v roke. Lani 24. junija je občinski svet soglasno sklenil adaptirati za šolo v surovem stanju se nahajajoče poslopje v Bazoviški ulici poleg Kemične tovarne, ki je bila prvotno zgrajena za zavetišče. Vložena je bila prošnja na prosvetno ministrstvo za ustanovitev nove meščanske šole, za to sc je tudi odločno zavzel takratni minister dr. Kramer tn ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, je ministrstvo 20. avgusta 1024 odobrilo ustanovitev šole.
Občinski svet je odobril 200.000 EVin za razna adaptacijska dela. Porušiti je bik) treba nekaj sten in preurediti več sob. Načrte je napravil arhitekt Tomažič. Občina ie pri težaških delih zaposlila mnogo brezposelnih delavcev, vsa ostala dela je pa oddala domačim obrtnikom, ki so ji seveda zelo hvaležni.
Danes je lepa nova moderna šola skoraj popolnoma dograjena in davi ob 8. so se že
preselili tja učenci i učitelji in direktorjem prof. Mesojedcem vred, ki »i je tudi mnogo prizadeval, da pride meščanska šola čimprej pod lastno streho. Nova šola je velika masivna stavba, dolga je okrog 60 m, široka pa od 8 do 16 m ter zavzema 786 m1 površine. V pritličju in prvem nadstropju je na razpolago 7 svetlih in zračnih razredov, slavnostna dvorana, risalnica in trije kabineti, tri sobe za občinsko pisarno in stanovanje za šolskega slugo. Mlada šola šteje ie zdaj 240 učencev in učenk. Zavod ima letos trt temeljne razrede in tri vzporednice.
Za šolo je velika jama. iz katere so za gradbo dobivali pesek. Jamo bodo preuredili za mladinsko igrišče. Danes je novi hram prosvete že v zelenju in zastavah, a jutri ob 10. dopoldne bo slovesno otvorjen in izročen svojemu namenu.
Velike strelske tekme
Maribor, 18. oktobra Dne 3o. in 27. L m. bodo v Mariboru na
vojaškem strelišču strelske tekme Mariborskega strelskega okrožja Na to tekmo so pozvane pred vsem vse strelske družine Mariborskega strelskega okrožja. Imajo pa tudi dostop k tekmam člani strelskih dru žin iz cele države, kakor tudi strelci-nečkmi kateri hočejo pokazati svoje strelske sposobnosti. Tekme se imeujejo glede na odhod predsednika Strelskega okrožja g. generala Boožo Z. Putnikoviča spominske tekme generala Božo Z. Putnikoviča«.
Streljalo se bo na sledeče tarče: 1. Tarča »generala Putnikoviča« (zmagovalna tarča): Pogoji: 3 stavi po 10 strelov brez ponavljanja Poizkusnih strelov 6. Ocena: skupni zbir od 30 strelov.
Z Meddružinska tarča: Pogoji so isti kot pri tarči št. 1. Za oceno šteje skupni zbir 50 strelov ki jih odda tročlanska skupina ene in iste družine.
3. Tarča »Maribor« (splošna tarča): Pogoji: Na tej tarči je ponavljanje dovoljeno in neomejeno. Strelja se iz vseh treh stavov V serijah po 5 strelov. Za oceno se vzame i-z vsakega stava najboljša serija in šteje skupni zbir vseh treh serij. Na tej tarči smejo tekmovati vsi strelci in tudi nečlani.
4. Tarča »Pohorje« (narodna tarča): Na tej tarči smejo tekmovati le člani podeželskih družin, izvzeti so pa Člani mestnih družin. Pogoji so isti kot na tarči št, 3. (3 stavi po 5 strelov i t. d.)
5. Tarča: »Vojaška tarča« samo za aktivne vojaške osebe Pogoji: puška kaliber 7.9 mm Ponavljanje je dovoljeno in neomejeno. Stav poljuben. Za oceno štejejo 4 najboljše serije od 5 strelov t. j. skuprri zbir od 20 strelov.
6. »Utesna tarča«: Pogoji: Tu imajo pravico streljati le tisti strelci, ki se niso plasirali na eni od prej imenovanih tarč in pa mlajši strelci ki ne tekmujejo na drugih tarčah. Stav poljuben: Za oceno šteje najboljša serija od 5 strelov. Ponavljanje je dovoljeno.
7. Tarča: »Tezno* (malokalfberska tarča). Na tej tarči smejo streljati le dame. Pogoji: Stav poljuben. Ponavljanje dovoljeno. Za ocen.no šteje najboljša serija od 10 strelov.
8. Tarča: »Napredek« (mladinska tarča). Pogoji: Zračna puška na daljavo 10 m. Stav poljuben. Ze oceno šteje najboljša serija od 5 strelov. Ponavljanje je dovoljeno
Predvidene so lepe nagrade in sicer dobi najboljši strel pri posameznih tarčah zlato kolajno in 3 sledeči najboljši strelci pa srebrne spominske kolajne. Razen kolajn so predvidena rudi lepa nadaljna darila. Strel I vojaško puško stane 50 para, strel z malo kalibersko 1 Din, iz zračne puške 5 strelov 2 Din. Zmagovala strelska družina rta meddružtnski tarči prejme prehodni pokal in poleg tega dobi najboljši strelec vsake sJcupine spominsko nagrado.
Vpisnina Din 30.— za meddružinsko tarčo. Din 10.— za zmagovalno tarčo, Din 5.— za ostale tarče, razen mladinske, katera je brez vpisnine.
Vabljeni so vsi trelci ne glede na to, ali so člani sterlskih družin ali ne, da se v polnem Številu udeležijo teh strelskih tekem in počastijo tako predsednika Strelskega okrožja g. generala Božo 2.. Puni-koviča.
»Ne več? Se morda ne motite?' »Nikakor, gospod Roean.« »To ie docela izključeno.. .* »Zakaj?«
»Ker...   ker ....«
Dalje ni it:ogel. 7ardei je, povesil slavo in umolknit. »Zakaj, ker? Povejte jasno!«
»Kti živiva že več mesecev docela ločeno...« je z muko spravil iz sebe.
»Kako. ločeno? Zakonsko?«
*Da. Dejaln je, da ste ji vi tako svetovali ... zaradi bolezni...«
»Jaz? Nasprotno, jaz ...«
Zdravnik se je nenadoma prekinil. — Skozi možgane mu le Sinila temna slutnja in z njo zavest, da ie storil nekaj, česar ne bi bil smel. Toda bilo je že pre pozno. Ervin se je dvignil ves skrušen, stopil k zdravniku, sklenil obupno roke m dejal:
»Gospod doktor, kaj naj to pomeni? Moja Žena je noseča. Največ tri mesece. In vi ji niste svetovali vzdržnosti?«
»Pač,« se je skušal izviti, »sedaj se spominjam, da sva nekoč govorila tudi nekaj podobnega, a mogoče je tudi. da me ie napačno razumela ...«
»In Če je noseča... Veste zagotovo? Je bila pr! vas tudi zaradi tega?
»Ne.«
»Vam je sama povedala? »Ne.«
»Kako potem veste?«
»Zdelo se mi j' ^Zakaj?«
»Pc. nekih znakih, bicer sem se pa * H lahko zmotil...«
»Torej niste trdno prepričani :
»Ne.«
»Hvala Bogu! Morda le ni res.«
»Ako je tako, kakor mi pravite, poten gotovo ni res.«
»In če je vendarle? Gospod doktor, th razumete? Potem ... ni z menoj____potem ima nekoga drugega...«
»Ah. ne mislite tako. Koga nat bi imela? Sumite koga?«
»Ne. Prav to ie strasno...
»Pomirite se. gospod Rogan. Tudi zdravnik se lahko zmoti, ako sodi le površno .. .«
"Morda a črna senca vendarle ostane. Zdi se mi da tudi sam spregledujem ...«
»Vmite se mirno k svoji ženi in pogovorite se 7 njo. Toda previdno M?«n? živci so bolni: ne pozabite tega*
-•Skušal bom. gospod doktor -
in črna senca je ostala, rasla, se širila v neskončnost. Zagrnila je vse Ervlno-vo misehio obzorje. Ko se je vračal domov, je dre vel njegov avtomobil skozi gosti mrak črnih slutenj in Jedkih bolečin. Za njim* ni bilo ničesar več, ne do-Mne ne Jadnice ne gozdov ob cesti, še ^ivlienia izven tega ne .
(Se bo nadaljevalo.)
DOLENJSKE TOPLICE
nudijo do 1. aprila 1936 plačilne olajtmve: pavšalna penzija I. razred {»oba, prvo razvratna hrana, kopeli, adiavnllki pregled, vse takse in ves komfort | za 10 dni Din 600.—. za 20 dni Din 1.100.—, polovica v gotovini, polovicu v hranilnih knjiftlcah Kmetske posojilnice ali Mestne hranilnic«* ljubljanske v Ljubljani. Centralna kurjava sob, hodnikov in oblaćllnic. prirodno vedno enakomerna temperatura vrelcev, 38 stopinj Celzija, ogromen dotok terme. 3 milijone litrov na 24 ur direktno v kopeli, so prednosti, ki dajejo vse možnoeti za brezhibno zdravljenje vseh vrst revmatijma, raznih ženskih bolezni itd. tudi v najhujši zimi. Prometno zveze: železniška postaja Straža — Toplice (polovična vozna cena I ;n avtobus do Toplic. Pojasnila daje uprava.
KOI.FD.VR l^anes; SolK>ta.  19. oktobra,  katolifani: P*»-
ter Alk.
Julri:   Nedelja, 'jO   oktobra, kutoli<\ini: Misijonska.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matira:   IVani   pajSeJan   (dreta Crar-bo).
Kino  Ideal:  Svatbena   noe   (Ana Sten) ZKD:    Težko je biti oče. ob  14.15 v Matici
Kino Sloera:   Abesin'-jn 193 Kino Union: Maska rada
Francoski institut: predavanje prof. ueor ga« IUondLa ol JO. v društvenih prostorih v  Narodnem domu
šentjakobsko cleriališfe: Lecijonarji ob 'JO.lfV   Mestni doni.
Otvoritev   razstavo   Franceta  Kralja ob 18.
v Jakopičevem paviljonu
Jutrišnjo priren»tn
Kino Matira- Pilani pajcoJafl (tireta tiar-boj
Kii»o Ideal: Svatbena imh   t Ana Sten), matineja ob  10l80    Zeai  brez pižamet ZKD:  iTVžko  je  biti oc^.-  ob  M. dop. v Matici
Kino BI »ga: Abeatnij« IMS Kino Vnion: Maškarada
Žensko zborovanje ob 10 v nw^>tratni dvorani
Lutkovno  sleu\jli>re   I,iub! |aKftkaga Sokola! Kralj podzemlja oh Iti. NirodnJ dom Šentjakobsko    gledališče     T-ejionarji ob 3X15  Mestni dom
Ilirija: Gradjan*ki ob 1 .=>-:-tC> na igrišču Pri-morji.
DE21RNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. StiSnik. Marijin tra Kuralt, Goaposvetška    Miti    10,    Bob me,-ded.. Cesta 29. oktobra 31.
Rojstvo umetnosti zemlje
Ljub! Mn;i. 10. m >r -Nedavno je iz£e) sepnratni rnlf ^ >1 *no-logA«. delo prof. S ttrodarja. vnoroga in pOŽrtVO vamega raziskovalca Potočke zi-jadke. Snov. ki O nji znanstvenik ra/nr.\v Ija dovolj poljudno je zaninrrva tudi za širše občinstvo, ki se scer nc more posvečati težkim znanstvenim problemom. Raziskovalec je našel v Potočki ziiaiki 81 ko&cenih orodij že prvi leti (192K in 1029) čeprav je v območju Aln odkrKih mnogo paleolitskih postaj, kjer so bili najdenj sledov; di'uvijtilnepn človeka. « t n-dar rhi-so še nikj«r odkrili to'iko t i>»<lij pračdoveka iz dobe mlajšega >ale .'itika tako visoko, kakor v Potočki /i alki (1700 m n. m.). Zadnja leta niso \f: n»i*!j tol ko koščenih orodij, ker so kopali pri vlvodu jame. dočim so prvo leto raziskovali teren na koncu jame. Skupno so odkrili oo koščenih orodij napredne jse*i.i npa. kjr jo skoraj neprecenljiv ziui sivem' zaklad. Ta orodja so še posebno zanimiva, ker je prof Brodar odkril na njih pri loSri četrtmi (2R kosov) črte/e. ki so pr;iv z.i prav začetki umetnostneoa udej-tvovanja človeka ter pomerijo roisrvo umetnosti
Popolnoma ohranjenih ]e 13 komadov orodij s črteži. ("rrtc/-i dvovrstni, n ri-cen" vzporedne zareze na robovih artef^ktov in zavojite Brt*. Znanstvenik 'rJi z zanesljivostjo,  da   praktične   vnda »itj črteži
na orodjih niso imeli. Pričajo torci da je imei praOlovck. ki je še živel v .»^i^emt j skih jamah pred približno 20,(K>1 letj že nekakšno nagnenjc do umeinosim^a udej-Ktvovanj«. Mordl tO pi ćrre'i tudi v zvezj s kultom človeka, ki je prebival v IN.torki
talki. Prof. Brodar pravi, do bi lahko rekli, da predstavljajo črtež; misli in na-z+ranj«. izražena tako z urezi v orodje. Ne izključuje, da je pobuda po umetnostnem udejstvovanju za naoin izražanje mfsli in kultnega udejstvovonj i izvirala vendar rz praktičnega dela. ki ie moralo biti opravljeno, da je nastalo tako lično orodje. Za oblikovanje orodja je bilo tr»ba odstraniti ostre robove ter orodje zaobliti. To je pa oblikovalec naredil najlažje, da je zarezal z ostrim sileksom (kamnom) robove v manjših presledkih precej globoko. Prj tem je človek odkril pojem vzporednosti. Tako zarezane robove ko«*ri j« oblikovalec odbil z dletom rr. kremen iaka Sele zdaj je izdelovalec lahko zgladil orodje, pri čemer se je nafbr/ posluževal kosa peščenjaka ali drobnih kremenčevih kamenčkov Orodje je pa bilo tuxfc tre4vi zgladiti okrog in okro<*. ne le r*>doTŽTio. To se je lahko doseglo z vrtenjem kosti okori isterj« središča. Pri tem je praVHo«ei odkril zavojite crte in krožnice. Do zavestnega črtanja vzporednih črt, zavojev 'n krožnic ni bflo več daleč To je pa rojstvo umetnosti.
Po nazirsnjih večrine avtorjev sefl« aa-četek umetnostneca udejstvovanja človeka v prve faze mlajšec!« paleolitika (kamene dobe) Po načinu obdelave orodij je parie olitik razdeljen v kulturne stopnje. Prav tako so tudj že sestavljeni sistemi, ki po n)vh lahko uvrstimo paleolitski izdeiek v določeno kulturno stopnjo Črte*e na koščenih orodjih iz Potočke zijalke uveSra prof. Brodar v orin jasjensko dobo. torej v čas, ko se začno pojavljati črteži »ploh To pomeni, da so na najdenih koseenih orodiih črteži začetka umetnosti
Publikacija je važen donesek nasi znanstveni literaturi Opremljen« je s Sterilnimi slikami Ima tudi restrme v francoskem jeziku.
j Spominf aft? se CMD
>
še en planinski dom
ga osrednje društvo SPD na Spodnji Kamni nad
Ljubljana, 19. oktobra.
v_>~ sc pripelješ z vlakom v Bohinjsko Bistrico in obrneš pogled proti pravljičnemu Bogatinu z Zlatorogovirni zakladi, zagledaš na robu Spodnje Komne, tik nad strmimi skalnatimi pobočji, pod katerimi grmi slap Savice, svetlo liso sredi zelenega ruševja in mecesnov. Nehote pomeriš, da rase ir tal mala trdnjava, ki naj brani ta prelepi ko-tič-etk nase obmejne pianinake remije pred vpadom sovražnika. Ta svetla Hsa se je pojavila šele pred tedni, postaja pa dan za dnem večja. Planinci ti povedo, da rase tam gori na Komni iz tal najnovejši planinski dom, ki bo eden najmodernejših in najdonosnejših planinskih zgradb v naši državi, obenem pa tudi važen mejnik v razvoju našega planinskega smučanja-
Našim smučarjem je znano, da je Komna (Zgornja, Lepa in Spodnja) naša naj-raaseŽDetsa in najlepša srednje do visoke
uporabna vojaška pot.
Pričetek gradnje ae je zaradi tehničnih težav nekoliko zavlekel- Lopate so se zasadile šele v drugi polovici avgusta. Za/adi svojevrstnnega terena je slo spočetka deto počasi od rok, zadnje tedne pa napreduje izredno naglo in je dom do I. nadstropja že dograjen, v sirovem bo pa do srede novembra pod streho. Stavba bo nato prezi-mha, spomladi pa se bo pričelo z notranjimi deli, tako, da bo dom že odprt, ko se bo pričela poletna sezona. Načrte m proračune za novi dom na Komni so izdelali vrli člani gradbenega odseka Osrednjega društva SPD Dom bo 30 m dolg, 10 m širok, 11 m visok ter bo imel pritličje m 3 nadstropja. Ker v neposredni bližini ni lesa, se je društvo odločilo za kamnito zgradbo. Značilno za novi dom je, da ne bo imel običajnfh obsežnih ležišč. Teh bo le troje in sicer v prizemlju, ▼ vsakem po 6 postelj. V tem delu
Pogled na gradnjo novega doma s severovzhoda (z Debelega vrba) po stanju 7. t. m. Na sliki ravno dokorjearjejo visoko pritličje, medtem ko »Saj že    grade I-
nadstropja.
alpinska smučarska pokrajina, ki je tatfi sara d- svojih kraških labirintov, razpok, teras in znamenite flore in farne poleti ia-redno privlačna. V tem čarobnem kraljevstvu Zlatoroga je bila dosedaj ena sama planinska koča m sicer Dom pri Triglavskih jezerih (1683 m) na Zgornji Komni. Je to ena naših najlepših planmskrh koč, ki jo SPD ravnokar preureja rodi za zmrsko bivanje Ta in pa skromna koča na sosedni planini na Kraju (1513 m), sta bili edmi, kjer so lahko prenočeval planinci, vendar zaradi malega obsega nikakor nista zadoščali potrebi, zlasti pri današnjem ogromnem razvoju planinskega smučanja, ki ima tu gori najlepšo bodočnost. Kdor je brl o večjih praznikih v teh krajih, je lahko na lastni koži občutil potrebo velikega doma, ki bi lahko zadostil vsem potrebam. Da omogoči udobnejše in daljše bivanje tudi večjemu številu planincev in smučarjev, se >e Osrednje društvo SPD odločilo, da še letos postavi na Spodnji Komni velik, kar rtarrnoderneje urejen planinnski dom. Dobro je bil prostor izbran, saj je odtod najkrajša tura na romantično Komoo, s čije grebenov tn vrhov se odpira krasen pogled na Triglavsko pogorje, dori na bohinjsko kotlino in na drogo stran tja do morja,
Preden se je začelo z gradnjo, so polagali največjo pažnjo na izbiro prostora. Dostop naj bi bfl o vsakem času lafoek in hiter istočasno pa naj bi ležal dom na robu gozdov, kjer bi bil varen pred plazovi, obenem pa nudil na v%e strani čim lepši razgled. Vsem tem zahtevam ustreza edmo vzhodni rob Spodnje Komne in sicer griček, ki mu Gorenjci pravijo »Na Vrneh*. Ta kopica v strmi steni prepada proti gkv | boki dolini Pekla, pa je kaj lahko dostop- 1 M. Sem gori rodi zložna in celo za vozila |
stavbe bodo tudi sobe za oskrbnika, osobje in nosače ter shrambe. Po vsej dolžini L nadstropja bo prostrana jedilnica, v II. in ITI nadstropju pa 30 eno fn dvoposteljnih sob. Iz jedrlnice, ki bo v sredi predel j ena z leseoo pregrajo, bo krasen razgled na Bohinjsko jezero. Posebno privlačna bo veliča kmečka peč, ki bo obenem vsebovala kotel za centralno kurjavo. Iz jedilnice bo poseben dohod na teraso in drvamično streho, kjer bo dovolj prostora za solnče-rrje. Svet, kjer se gradi dom, obsega 4000 m3 in je torej še dovolj prostora za evente-erno povečanje. Kurjava bo kombinirana: v dveh spodnjih etažah bodo peči. v I. nadstropju in v skupnih prostorih H, nadstropja pa centralna kurjava. Prav tako bo preskrbljeno s toplo in mrzio vodo. Na Komni primanjkuje vode in grade zato prostorno cisterno s filtrom, ki bo imela toliko vode. da bo lahko vsak gost dnevno porabil 50 L Tudi stranišča bodo na vodno izpiranje. Razsvetljava bo predvidoma električna, s pogonom na olje.
Iz navedenega je razvidno, da bo novi planinski dom na Komni če že ne eden največjih, gotovo pa eden najmodernejših planinskih postojank Osrednjega društva SPD, ki bo za dolgo vrsto let ustrezal potrebam letne in zimske turistike na Spodnji in Lepi Komni. Novi dom bo zlasti svojevrsten glede razgleda, saj se bo resno kosal z znamenitim razgledom od sk a laškega doma na Voglu. Poleg tega hna še prednost, da m tako daleč. Od Savice do doma je komaj 2 uri hoda. pozimi nekaj malega več. Od doma se lahko v dveh urah pride po dobri poti čer planino Razor h koči pri Triglavskih jezerih, dobri ur ipa nad stenami Savice in Komarče po drugi leni poti do spodnjega Črnega jezera.
Razmah planinarstva
v Zasavju
Zasavske planine so postale zadnja leta zelo priljubljene
Trbovlje, 17. oktobra Zanimanje za naše lepe zasavske planine se je zadnja leta v vseh slojih prebivalstva v Zasavju zelo močno dvignilo J»e le naša mladina, marveč tudi vdra^li in celo starejši ljudje vidijo danes v naših planinah najprijetnejše kotičke pod božjim sobicem, kjer se po trudapolnem delu vsaj za nekaj uric otresejo mor^čih vsakdanjih skrbi za bodočnost. Sleherno nedeljo, pa tudi ob praznikih in delavnikih, obiskujejo naše planine številni ljubitelji lepe solnčne planinske narave. Naše planine jim nudijo vse. Na Mrzlici je oskrbovan poleti in pozimi planinski dom. na Kumu pa nudi novo zavetišče planincem vso udobnost, kakor v drugih planinskih domovih, le z izjemo, da se v njem ne točijo alkoholne pijače. A ker smo že na oni strani, ne smemo pozabiti Še slavnega Polževega nad \ išnjo goro tega modernega naravnost vzorno urejenega planin?keera doma ki ima tudi ved; no več prijateljev.
Izmed vseh zasavskih planin je nedvomno najlepša in najpriliublienejša Sv. Planina. Po svoji legi kraljuje nad obema radarskima dolinama, trboveljsko in zagorsko, toda to HrastniČanov prav nič ne moti. da ne bi v velikem številu tudi oni prihajali v ta planinski raj. da^iravno so iim druge planine bližje
Letos ie obogatela Sv. Planina z novo pridobitvijo, ki bo gotovo pripomogla k »e večjem razmahu planinstva v Zasavju. Tik pod planinsko cerkvijo na najlepši razgledni točki je bil zgrajen planinski hotel po
vzorcu najlepših in najmodernejših švicarskih planinskih hotelov. Lahko rečemo, da je ta planinski hotel edini te vrste v naši državi, saj ima kar 20 udobno opremljenih tujskih sob, z okroglo 60 ležišči, tri balkone, raz katerih je lep razgled v črne revirje, še lepši pa v Savinjsko dolino, po zeleni Dolenjski tja do Snežnika, Nanosa, pa tudi proti Gorenjski, kjer se v toplem jesenskem solncu svetlika beli vrh očaka Triglava. —
Sv. Planina je visoka 985 m in je iz obeh rudarskih dolin lahki dostopna. Turisti jo naskočijo najraje po poti, ki vodi s trga v Trbovljah mimo mizarja Cestnika in Planinske vasi, docim ubere jo starejši izletniki najraje pot preko Kleka in Planinske vasi, ker je manj strma. —
Posetniki Sv. Planine imajo krasne izlete v planinsko okolico. Nedvomno najlepša je izlelna pot skozi gozd na Jelovei mimo košatih smrekovih nasadov k Sv. Lenartu, ali na Cemšenik na eni in na Vrhove na
drugi strani. Od tu se nudi izletnikom krasen razgled po vsej Savinjski dolini eori do Kamniških planin in Karavank — Tudi življenje v naših planinah ni drago. Preskrbljeno pa ni le za letoviscarje in izletnike, marveč rudi za smučarje, saj se smuearstvo v Zasavja, zlasti pa v rudarskih revirjih, baš v zadnjih letih razvija v enakem tempu, kakor v mestih in planinskih krajih. —
Lani se je mnogo razpravljalo tudi »• gradnji ceste iz Trbovelj na Sv. Planino Žal pa se niso nasla dovoljna sredstva, s |
katerimi bi se zaposlili   naai brezpoaemi
pri gradnji te važne tujsko-prometne ko-mmikaeije. — Če bo prišlo v d oglednem časa do realizacije te pametne **rrii«lj potem bomo šele prav spomali, kolike koristi lahko nudi oterni in obeauoin tujski promet. —
Zvočni kino Ideal
rDanes ob 4., 7. in 9.15. jutri ob 3., 5., 7. in 9-1 o uri premiera prekrasnega fOma odiOcovanega letos v Benetkah Svatbena noč Ana Sten — Garv Oooper Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dm. V nedeljo ob pot H. matineja »ŽENA BREZ FttAMEf Vstopnina 3.50 Din.
Dr. Mirko Grasselli odhaja
Ljubljana, 19. oktobra Te dni zapušča svoje službeno mesto g. dr. Mirko GRASSELLI. višji državni to. žilec v Ljubljani} da nastopi po skoro 37 dovršenih efektivnih lotih ktrvno sodniško službo.
Dr Grasselli, sin pokojnega ljtrtbljam-akeg-a župana in slovenskega, politika Petra Grassellija. se je rodil v Ljubljani 7. decembra 1874 ter je po dovršenih pravnih naukih na univerzah v Grazu in na Dunaju leta 189S vstopil v sodno službo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Kot praktikant in mlad sodnik je služboval v Kranjski gori, Ilirski Bistrici in Ljubljani, bil ves čas svetovne vojne kot rezerv, nd oficir mobiliziran, po svetovni vojni in zlomu avstroogrske monarhije pa ga je postavila Narodna vlada že novembra 1918 za šefa državnega pravdnistva v Mariboru, odkoder je bil leta 1927 imenovan za višjega državnega tožilca v Ljubljani-
Ko odhaja danes telesno in duševno še vee čtl in mladosten po dosluženih letih v pokoj, naj dovoli da se spomnimo njegovega dela in ga v kratkih obrisih ocrtamo. Dr. Grasselli ni btl ves čas svojega službovanja le vesten, objektiven sodnik m nad vse koriciTijarrteTi šef rxxirejenemn nam ueružbenstvu, temveč se je vedno udejstvoval tudi na nacijonalnem, ku*bnr_ nem in prssmo-strokovnem polja.
V Ilirski Bistrici je bH rodne čitalnice m je prirejal dobro le dramatične predstave ter btl odbornik, kjer se zlasti uspešno pote, goval za razširjenje občinskega vodovoda. Tudi v Ljubi jam je agilno sodeloval v narodno kurturnAh in športnih društvih, od leta 1907 dalje pa zlasti pri društvu <Prafimik>, katerega odbornik je od leta 1911 do danes. Pred svetovno vojno je opravljaj funkcije društvenega tatafka, souredniJka « Slovenskega Pravnika* m bil agilen član redakcijskega odbora za izdajo sk>v enakega prevoda občega držav, ijanskega zakonika. Po svetovni vojni se je kot odbornik za mariborsko uđu ožje bi pozneje kot ljubljanski odbornik živahno udeleževal na strani dr. Majarona, Bežka in dr. Dolenca vseh društvenih rjokretov. ter je društvo tudi de facto vodu" za časa dr. Majaronove bolezni.
V Marfljoru je v težkih prevratnih dneh sodeloval pri organizaciji sodnih oblasti v mariborskem okrožja, posebno pa pri organizaciji in nardjonalizaciji moške kaznilnice v Maribor«, katero je izvedel kljub močnemu odporu skoro na rastno odgovornost še pred senžennen-skrrn mirom, v Mariboru je spadal med najožje sotrudnike generala Maistra v njegovem tkzv. ccrrinem kabineta* ter doživljaj vse dramatične dogodke leta 191SA19 ob naši severni meji. Tu je bfl tudi nekaj časa predsednik Slovanske O-taSniee, odbornik ter po sum ti dr. Rosine Pa vse do svojega odhoda predsednik Dijaškega doma, deloval pa je tudi v raznih gospodarskih ustanovah. Leta 1921 je posegel tudi v politiko, pa se je po volitvah tega leta iz politike umaknil, ker je uvide!, da politični razvoj razmer v naši državi ni naklonjen aktivnemu udejstvo-vanju uredništva v politiki.
Zadnja leta se je posvetil filateliji, kjer se je zlasti kot predsednik Slovenskega filatelističnega društva mnogo trudu za organizacijo vsedržavne zveze, katere podpredsednik je že od njene ustanovitve.
Dr. Grasselli je jugoslovanski rezervni oficir tor je za. svoje zasluge svoječasno
prejel visoko odlikovanje reda sv- Savo TJI. stopnje, ob upokojitvi pa je bfl odlikovan z redom Belega orla V. stopnje.
OdKinega predstojnika in tovariša bodo vsi gotovo težko pogrešali.
PRIDE
Adolf Wohlbriick
kuhinjske posode
časopisje je krivo
6aoopfe}e je potrebno, ker M si brez nJega človek ne mogel niti pošteno oMadltl jeze
Ljubljana, 19. oktobra.
Ali je o tem se sploh potrebna debata? Časopisje je krivo: Česa? To je postranskega pomena, časopisje je krivo česarkoli in vsega- Fraza, da je časopisje velesila, še posebno čudno zveni dandanes, ko je časopisje le nedolžno jagnje, ki prevzema nase grehe vsega sveta. In teh grehov ni malo. Težko je govoriti o njihf da bi kdo zaradi tega ne privesti še kakšnega greha ubogi papirnati velesili. Težko je n. pr. govoriti o kakršnihkoli redukcijah, o vojni v Abeatniji in grozečfh ne. varnostih veeh kategorij, kajti — časopisje je krivo.
Saj ga ne nameravamo zagovarjati, le ne vznemirjajte se! Nekdo pač mora biti kriv ter mora prevzeti to čast nase. Časopisje, ki se vedno žrtvuje za javnost — le nobenih medklicev! — se rado žrtvuje tudi v tem pogledu, žrtve so zdaj v splošnem osovražene. Vsak napravi kisel obraz, ko zasliši besedo o žrtvovanju, toda časopisje    se rado žrtvuje _ linčajte
ga! Ko citate kakšno vest^ ki je niste bas veseli, izbruhnete najprej proti časopisju* Časopisje je krivo! N. pr. kruh se je podražil in plače se znižujejo. Časopisje o tem piše, piše, kakor da nas hoče prav posebno razveseliti. Piše ,kakor da je to nekaj samo po sebi umevnega ter ni treba niti nobenih komentarjev. — Da, priznati je treba, kdo bi se ne razburjal? No, časopisje se pa ne razburja. Mora pač prevzeti tudi ta greh nase. In tega, da se javnost vznemirja nad njenimi resničnimi vestmi. Navadno ljudje pravijo: Saj ne sme* ničesar verjeti časopisju! Da se je podražila pšenica, pa prav radi verjamejo, se raje so verjeli da se je začela vojna v Abesiniji, ko o tem niso ničesar vedeB niti Abesinci. Kajti navse zadnje je —Sga tega krivo le časopisje- Vsaka logika ima pač dva konca kakor klobasa. 6} U n. pr. Časopisje ne pisalo o reduk. erJL  ht redukcije v resnici ne bflo in Če
hi ne poročalo o vojni, bd tuda na Um vojne. Ker pa poroča, je krivo vseh teh strahot. Le po njem!
Pogosto so mnoga zborovanja potrebna že zaradi tega rta lahko na njih klestijo po časopisju. Baje človek čuti neko poseb. no olajšanje, če se znese nad časopisjem, zlasti še, če se zaveda, da mu bodo ostali dolžni odgovor in da mu bodo apđavdirald vsi. ki tudi ne pridejo sicer nikdar do be_ sede in ki radi od časa do časa izražajo svoja goreča čuvstva. Sicer pa, ali si morete mtsflRl kakršnokoli zborovanje, ki bi rta njeni ne b6o Ae oi>vf~/jio rnahrTitrl po časopisju?! Prejšrje časo so govorniki črrfcffl dolžnost zahvatiti se časopisju za podporo m so mn deiari kaj galantne poklone, da so reporter ji vprav zardervali Zdaj pa mora reporter sedeti blizu izbo. da tn neprestano gledati proti njemu, kajti kdove, če ne bodo zdaj zdaj začela deževati gnila jajca po njem. Iz svojih bogatih izkušenj vedo rerx*rterji. da bo začelo deževati žveplo rra eaj»ornsje.. čim povzdlgrne go/vom i k glas Tn zboroval že stiskajo pesti, atmosfera je rrabfta z ftlek. triko da vsi zadržujejo sapo. Reasume vsega zborovanje je: Cas^: je je proti nam! Časopisje jih zagovacja! Časopisje jim dela reklamo! Časopisje laze! Časopis, je nas noće braniti' NTti besedice o našem vprašanju!
Sicer pa slišite dan na dan v vprav klasični obtfki, česa vse je krivo časopis-jte, komu vse škoduje, da se za nikogar ne poteguje, odnosno, da se poteguje samo za nasprotnike prizadetih; afriavdrra. te vsem. ki vibte kopje proti časopisju in vtendar citate liste, če morda fslučajno! ^ pišejo kaj o vaših nepreeeinfrjfrvfh. vrteah in zaslugah za javni blagor. Zato roko rta srce in priznajmo, da je Časopisje potreb, no. kajtfi sicer si človek ne bi mogel roti pošteno ohladiti jeze. kar je dandanes neobhodno potrebno, sicer bf moral eks-pi odirati.
^Dr^K^KodermanJ
Maribor, 19. oktobra.
Ze včeraj smo kratko poročali, da je v zuaiiOm letovišču Dobrna pri Celju po kratkem trpljenju umrl odvetnik dr Karel KodermarL Z njim je iztrgala smrt iz nase srede enega naših na jodHčne jših publioi-sfeov in pravnikov.
Rojen je bil v Frankolovem pri Vojniku, kot sin nadučitelja. Ze v rani mladosti odločno prežet naoi jonalnega duh i je kot dijak na gimnazijah v Celju in Mariboru bodU med prijateljn in dijaki nacijonalno zavest. Studije je nadaljeval v Grazu. na Dunaju in v Pra-gi, dovršil jih je pa v Gra-ro. Po promociji je prišel leta 1010 v Celje kot odvetniški kandidat pri dr. Hra-šovou. Z vso vnemo se je lotil deta za narodno stvar, on in drugi odlični celjski narodnjaki so se odločno postavili Nemcem m nemškutarjem po robu in prav njegova zasluga je tudi bila, da je ostalo Celje slovensko. V Celju se je tudi poročil z gospo Melanijo. hčerko pokojnega dr. Josipa Serneca. Iz Celja je odšel v Ptuj. kjer ga spet najdemo v prvih vrstah borcev za narodno stvar, nato pa je dc-lovail v Ljubljani v pisarni dr. Valentina Rrisperja m dr. Frana Tominška. Ves tvoj prosti čas je žrtvoval CMD, ki izgubi z njim enega svojih najmarljivejšfh sodelavcev. Leta 1013, sc je v Mariboru osamosvojil, med svetovno vojno je moral na fronto, a ob prevratu ga najdemo na čelu Narodnega sveta. Kakor je že pred vojno povsod v ogroženih krajih bud?M narodno zavest, tako ga tudi po vojni najdemo vedno v nacijonalnem taboru, vedno inicijativnega i<n delavnega
Vrlec« moža polože danes ob 16. k večnemu počitku v rodbinsko grobnico Sernečevih na okoliškem pokopališču v Ce?ju. Za ni;m žaluieta soproga ga. Mela-m ja in hčerka Breda, z njima pa tudi mnogo nokojnikovih znancev in prija-tetiev. Rodi mu lahka domaća zemlje, težko prizadeti rodbini naše iskreno se-želje?
Turneja malih harmonikarjev
Maribor. 18. oktobra.
Po dveh zmagoalarnib tnmejab Po Ju fcSSS f fjl  in  številnih koncertFh  v Sloveniji je dobil daleč znani zbor malih harmonikarjev   Podmladka  Rdečega križa iz Maribora   povabilo za gostovanje z nažp ■ prelepo narodno pesmijo v Gradcu, Tam- I kajšnji   jugoslovanski  konzul,   srraški župan in koncertnd biro «o podali vodji od Hftnega  zbpra  PRk g.  Vilku Susteršlču pismeno povabilo     m     harmonikarji so se danes    ob 14. uri popoldne odpeljal: preko meje,  da  poueao  svoj upravičeni sto«*« ter prelepo našo pogoni preko rnc
je. Prav nić ne dvomim^, da jth bodo OhjseuU In tudi Nemci v Gradcu in Avstrijci ljobeznivo sprejeli, saj &n jth s to-Hko nestrpnostjo prlcaaovaJi. Vee avet. rije ko časopisje je posvetilo harmonikarjem ie Maribora, ki detujejo pod zastavo Rdečega krita, dfige članke, ki izzvene v en Pozdrav Avstrije: »rVierčnc dobrodošli, jugoslovenski ma3Ck!?<r
Drevi nastopijo harmonikarji Rrlečejra križa te Maribora pod vodstvom g. Vilka Suetereiča v največji grafici koncert
ni dvorani, ki je že nekaj dni ooceia prodana. Velik p zanimanje kalerto za naše harmonikarje Rdečega križa greš*^. konzuli, ki m hočejo tudi zagotovita jen. psovanja teh edinstvenih maJčkrtv, har-:r ^nikarjev, t pestrih narodtrfti nošah za-tvVoje drzajve.
Iz Maribora
— Odbor Za cenzuro filmov v Mariboru, Na vceraj&nji VII. seji mariDorakega mestnega sv^ta je bil izvoljen odtoor za cenzur i raunje filmov v Mariboru, v katerem «o mestni svetniki Barle, Prijatni in Staoej.
— Veuka gasila vaja. JuCi bo ob 10, uri dopoldrie velika vaja mariborskega gaafletva Insceniran bp požar mar; borekesa «radu in bodo naši ga^iku stw pili v akcijo z vsem modernim gasilskim orodjem.
— Hrbtenico *• je zlomil. Včeraj je v Oseku padel s strehe 66-LeLni delavec Pe. ter Sovec. Pri padcu si je delavec alomt! hrbtetiico in leži težko poškodovati v mariborski bolnici. Sovčovo stenje je brezo p no.
— Trzni nadzornik g. Mkntertecnaer upokojen. včerajšnji aeji mesrtnesa sveta je bil proti svoji vodji upokojen trž-ni nadzornik in veterlnski nadsvetnik g. Hugon Hrnlerlechner. Sfciep so mestni očetje napravSi v tajni sedi- S tem pa g. Hinterlecher ni zadovoljen m se bo zoper upokojitev' pritožil na vtftjo tewrtan co.
— Cesta k Mariborski koči in Ponor-akerau domu Kakor seno že poročali, se bliža gradnja pofiorske avtomobilske oe. ste Reka — Sv. Areh koncu Le odcep pd te ceste pa do Mariborske koče ta P obor skega doma je treba še dovršiti. Da bo delo še do zime končano, je mastna občina podel Ha temu odboru glasom Mklepa na zadnji seji 6000 Din HU*weocije.
_ Manjšinjsko  vprašanje. D rov j  bo ob
30. uri v Niarodnem domu večer zanimivih predavanj. Takp bodo sg. dr. Vrčon. dr. (sermetj m dr. Dekleva sryvorfli o naši propagandi, o položaju n*«e narodne manjšine rn o konfinacijah. Z oštrom na ak-tuamost teh predavanj vlada v Maribora za ta večer v Narodnem domn v*v_ rfko zarrtmsnje.
— Nedelja v gledališču. Repriza zelo uspele in nad vse učtrrkovrte drame yir-daja pri Novari<, ki je pri premieri krasno uspela.
— Z davčne uprave. Prijave dohodkov od zgrado za ndlmero zsrradarlrje za leto 19S6 je treba vložiti do 14. iv>vemtira ti
— Eksekutor v pa "ti. Pred senatno trojico je včeraj dopoAdne stala 37-iertna trgovka Terezija Babičeva iz Krčevine, ker je letos v marcu zaklenila v kuhinjo hodnega eksekutorja, ki je prišel rub it Huda trgovka je eksekutorja imela v j^i skoraj pol ure in »o ga šeOe orožniki re-SW mučnega položaja. Babičeva, ki Je dejanje opravić**vaJa e razširjenostjo, je bfla obsojena na 1 me«ec m 7 dni stroge ga m^pra-
Pred sodiftem
Sodnik: To tatvmo ste torej zakrivili sami?
Obtoženec' ha. gospod sodnik. Žal je svet sedaj tako pokvarjen, da se človek ne more na nikogar nanesti.
V rlaku
— Kako to, gospa, da 9edtte z voznim listkom tretjega razreda v prvem razredu*
— Ah, oprostite, prosim. mfsTTla §em. da Je te dragi
ČASU PRIMERNO
jesenska fn zimska obla-
ja, da kupite blago za obleke, plašče, efla ter manufakturo sploh pri tvrdki
NOVAK - Ljnbl|ana
Kongresni trg 15, (pri umski cerkvi)
Dobro blago Ogromna i s bera Najnižje cene !
DNEVNE VESTI
— Banovinski proračuni. Predlogi novih banovinskih preračunov bodo »sestavljeni do konca tekočega meseca, V zvezi s tem te bo vršila konferenca vseh banov z notranjim in finančnim m i metrom. Na tej konferenci ae bodo obravnavali novi banovinski proračuni.
— Jadransfcj dan. Jadranska straža pri_ reje že več let jadranske dneve, ki so obenem slava naae vojne mornarice. Tudi letos bo prirejen 31. oktobra po vsej državi jadranski dan s predavanji o Jadranu in njegovih problemih. Predavanja se bodo vršila tudi po Šolan.
_ Počastitev spomina padlega koroškega borca Dušana Kožulja Iz Zadra. Pre. tekli četrtek se je vršila seja Legije koroških borcev v .Ljubljani. Sklenjeno je brilo, da se o vseh svetih počasti spomin na grobu pokojnega Du.šana Kožulja, pod-□arediuka in koroškega dobrovoljca, doma iz Zadra. Padel je 12. januarja 1919 pri koroških osvobodilnih bojih v Podro-Sčici blizu predora. Pokopan je bil 14. Januarja 19*19 pri sv. Prižu v Ljubljani ln sicer le*t na parceli 29. grob 6t. 1. Počastitev se bo vršila po komemoraciji za padlimi vojaki. Na grobu se zbero vsi tovariši legionarji s koroške fronte, ki «o s« skupno s padlim tovarišem borili za osvoboditev nase lepe Koroške. Grob bo okinčan z lovorjevlm vencem in cvetjem s Karavank. Okoli groba bodo gorele svečke, a mi «e pomolimo Bogu za pokoj njegove duše. ki je zlato jugoslovenska svobodo daroval svoje živi jed je. Po molitvi srtedi s^pomin&ki govor za padlim tovarišem jim a kom K temu pijetetnemu slavju vabimo vse nekdanje tovariše, koroške legionarje, da se v čim večjem šte-vilu odzovejo našemu vabiki. Na ta sveti dan ©e zberemo po 16 letih prvikrat, da si pogledamo v oči in zaobljubimo zvestobo kralju tai domovini. Koroški 1«-Eri^narji. stari in mladi, nikogar naj ne bo v naši sredi, ki bi se ne udeležil t« proslave. Najprvo se udeležimo komemo racije dne 1. novembra za padlimi vojaki, potem pa odkorakamo skupno k grobu našega padlega tovariša Dušana Kožulja, kjer bo duiiovna in vpjaška počastitev njegovega spomina. Odbor LKB.
Radi opustitve trgovine cPri Miklavža* Vodnikov trg, prodajamo Wago PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH. Posebno poceni nudimo mesarske nože znamke I>ICK
trgovski in pisarniški inventar. Ne zamudite prilike! Oglejte si cene!
— Premiera češkoslovaško — Jugoslo-venskega filma v Pragi. V četrtek zvečer je bila v kisu Fenix v Pragi svečana premiera češkoslovaško — jiusoelf^venske-ga filme »Življenje gre svojo PoU- Prisostvovali so ji mnogi odlični predstavniki javnega življenja, med njimi ministra dr. B«iee  in dr. Kr0fta.
_ Važno za potovanje v NCmčijo. Na
podlagi časopisnih anonc nekaterih salz-burskih bančnih podjetij, ki priporočajo Ju«os1ovenom nakup registenmark v Salz-burgu. opozarja jugoslovensko finančno ministrstvo vse potnike, da se morajo na-Oaviti registermarke ali Reichsmarke pri potovanjih v Nemčijo edino v Jugoslaviji Vsak prestopek tega predpisa — ki z ozirom na velik ldrring — dol<g Nemčije predstavlja veHko škodo našega eksporta — se bo pri povrmrku potnikov na podlagi vpisa obmejnih oblasti strogo kaznoval. Radi tega opozarjamo vse potnike, ki potujejo v Nemčijo, na občutne kazni za devizne prestopke, katerim se izpostavljajo navadno brez vsake koristi,kajti registermarke si lahko nabavijo tudi v Jugoslaviji po zelo znižanih cenah ter ■ tem pomagamo rudi našemu gospodarstvu ker se ti zneski vpisujejo na račun nemškega kliring dolga.
I
VSAK DAN   de  2.  are ZJUTRAJ otvorjena Zvezde klet GODBA — PLES
Monopolski delavci zahtevajo pravilnik o pokojinskem zavarovanju. Predstavniki Zveze monopolskih delavcev in delavk so se zgLasUi včeraj pri generalnem direktorju uprave monopolov Markoviču in mu tolmačili zahteve delavcev monopolskih podjetij v vsej državi. Med drugimi za-
tevajo monopolski delavci pravilnik o pokojninskem zavarovanju. Ta zahteva je utemeljena s tem, da je država te dni določila 20.000.000 Oin za pokojninsko zavarovanje delavcev zaposlenih v upravi monopo lov.
— Generalni tajnik berlinske olimpijade v Beogradu. Danes dopoldne je prispel z letalom v Beograd generalni tajnik berlinske olimpijade dr. Karel Dien. Iz Beograda od potuje v Atene in Sofijo. Stopil bo v stike z nacionalnimi olimpijskimi odbori Jugoslavije, Grčije in Bolgarije. \% Sofije se vrne 39. t. m. Naslednjega dne pa priredi v Beogradu predavanje o pripravah za berlinsko olimpijado. Iz Beogada krene v Pariz, Lisabono in Amsterdam. ,
™ KINO
Ljubljanski Dvor
SLOGA ■■
Tel. 2730
Oglejte si nemudoma senzacionalni in veleaktualni reportažni film
ABESINIJA 1935.
Dopolnilni spored in najnovejši zvočni tednik
Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15, 17, 19 in 21.
— Iz banovinske službe^ Imenovana sta za zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto bivši občinski zdrav, nik samostojne zdravstvene občine feml-hel-Stopiče dr. Marijan Polensek, za banovinsko upravno pisarniško uradnico pri banski upravi v Ljubljani banovine k a zvaničnica Marija Brenčič, reaktiviran je upokojeni banovinski svetnik dr. Pran. Logar; v višjo skupino je pomaknjen banovinski tehnik pri banski upravi v Ljufb_ ljanl  Jože Senk.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. trn. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 122 dvorcih, svinjska rdečdca na 37, perutninska kolera na 26, ku&a čebelne zalege na S.
_ Iz Službenega lista«, družbeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št. 84 z dne 19. t.m. objavlja pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov in vodstvi evidence o uživalcih invalidskih prejemkov, navoddila k pravilniku za uporabo tired.be o zaposlovanju tujih državljanov, popravek glede obrazcev v pravita t _ ku za ivporabo uredbe o zaposlovanju tujih dlržavljanov, odločbo o zdravniških vzorcih, objave o taksi na igralne karte, o oprostitvi od taks na potrdila in o telefonskem prometu.
— Še o tragediji na SuSaku. Danes teden smo poročali o samomoru mladega para na Sušaku. Glede na to poročilo smo prejeli naslednje pojasnilo: Ni res, da se je pokojni Karel Bučinel ustavljal na vožnjah Tržič—Ljubljana v Kranju, kjer naj bi se bil seznanil s pokojno Darinko Lik ar j evo, temveč je res, da sta se seznanila med vožnjami rz Kranja v Ljubljano letos, ko se je pokojna Darinka Likar vozil vsak teden a4a vsakih 14 dni enkrat v Ljubljano. Tudi ni res, da bi bil Darinki zmešal glavo, temveč je res, da je Darinka Likar storila ta korak v popolni duševni depresiji brez vsakega zmešanja glave. Zlasti pa ni res da bi bi%i Darink in i domači slutili nesrečo in obvestili oblasti, da bi poizvedovali na vse strani in obvestili ljubljansko policijo. Res pa je. da niso skitili nobene nesreče in rudi niso nikjer poizkovali, ker za razmerje med Darinko in Ručinelom niso vedeli in so šele po tragičnem dogodku ugotovi H, da sta se Darinka m Ručinel seznanila šele letos 15. avgusta na avtobusni vožnji v Ljubljano.
— 18 let je živel s setro v divjem zakonu. Premožni trgovec Anton Giaze iz Bele Cerkve je živel 18 let v divjem zakonu s svojo sestro Terezijo, s katero je imel tudi Šest otrok. Trije otroci še sive. Ta zločin bi ostal večna tajna, da ni Grlaze te dni oskrunil svoje 16 letne hčerke Fani. i Hčerka ga je prijavila oblastem in poveda-
la tudi, da živi v divjem zakonu s svojo sestro. Glaze je psihopatološki tip in pijanec. Zanimivo je, da niti sosedje niso vedeli, da živi a svojo sestro, ker sta znak svoje razmerje spretno prikrivati. Sosedom ste pravila, da živi sestra Terezije s nekim R u rmanom, s katerim je zaročena in kateri jo bo vzel za ženo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo malo bolj oblačrjp, od časa do ča_ ea dež. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu, Skoplju, Sarajevu in Beogradu 24, v Ljubil Jani 19.2, v Zagrebu 19, v Roeaefci Slatini 17. v Mariboru 1«, Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je SBUSSls 12.4.
— Mož ubil nezvesto ženo. V vasi Strp-cih blizu Banjaluke je kmet Vinko Kovačič v četrtek ubil svojo ženo Vidosavo, ki jo je zasačil z ljubčkom Petrom Miloradovičem. Udaril jo je tako močno s kolom po glavi da je obležala mrtva.
DomaČe koline
vsak petek soboto in nedeljo. Vina pristna štajerska in dolenjska, štajerski mošt prvovrsten »Rizling«, Gornja Radgona liter Din 12.—, toči restavracija >Pri KATERCI«  pod Rožnikom.
Iz Ljubljane
—lj  Zadnja  pot   P»of.   Sodnika. Včeraj
ob 1<>. so prepeljali zimske ostanke pokojnega profesorja Lojaeita So-dmika k večnemu počitku, žalni sprevod je krenil iz Križevniške ulice; za šentjakobsko dekliško me^oan^ko šolo *o korakali dijaki Tehnične srednje šole z direktorjem Reis-nerjem in vsemi profesorji na čeki, na. to so pa nosili več kra&nik vencev. Za krsto je stopala užaJ^ščena ga. A trna in ostali sorodniki, pogreba so se pa udeležili tudi številni pokojnikovi stanovski tovariši in univerzitetni profesorji, deputacija ljubljanskega Sokola s starosto Kaj-zeljem, uradništvp TPD in raznih drugih organizacij. Pri odprtem grobu se je od pokojnika   poslovil  direkitor Reisner.
—Ij čeikoalovaiki narodni praznik. Koncert, ki ga priredi 28. tno, za češkoslovaški narodni praznik Ljubljanska filhanno nija pod pokroviteljstvom J.-č. lige, bo dirigiral eden rzmed najboljših jugosloven." ^kih dirigentov L. Matačič Na sporedu je Smetana, ftostakovič, Suk, Osterc in Bor od in. predpTodaja vstopnic bp od ponedeljka dalje pri blagajni kina Union. Vstopnice se lahko na roče tudi po telefon« Št. 2221. Cene od 40 T>in navzdol.
ELITNI KINO MATICA
feeL sl-sa.
Dane« ob 4-, 7.15 ln 9.15, jutri ob S., 5., 7»/4 In 9% uri Tudi vi -vsi morate videti  božansko PDVTH rARRA
v svojem najnovejšem in največjem filmu  vIUilU \r*a*%a»V
PISANIPAJĆOLAN
GRETA GARBO je v tem filmu dosegla vrhunec slave. Kritika smatra to delo
sa največji film sezone 1935-36
FILM, KI JE PRAVA UMETNINA
REZERVIRAJTE VSTOPNICE. Predprodaja od 11. do pol 13. ure.
Mnoge gospodinje bos srce, ker je zdaj na trgu toliko zelo lepih gob, pa jth ne morejo mnogo kupovati, ker se jam rde vseeno drage. Danes so prodajali jurEke po 8 do 12 l>in kg. Trg je bil seveda zeki dobro založen s sadjem. Grozdje se se ni podražilo, a se bo kmalu, ker je že zorelo gniti. Letos je tako poceni zlasti, ker je btta zelo dobra letina v Sremu. Na trgu prodajajo vsak dan smederevsko grozdje ruda na debelo, in sicer po 330 Dm. Gospodinje, ki ne morejo kupiti grozdje ne debelo, si pomagajo tako, da kupi skup no več gospodinj eno košarico. Pri cenah sadja ni bistvenih sprememb. Zelenjadni trg je bil danes zaseden do zadnjega prostora. Vsega je bilo na izbiro. Z<laj je posebno poceni cvetoča, po dinarju lepe glave. Prav tako so poceni zeljnate glave. Zelje je letos zelo lepo. Endivije je na trgu na vagone. Danes je Kil rudi nekoiiko bolje založen perutninski trg, vendar se zaradi tega jajca niso pocenila. Prodaja* so jih po dinarju komad eC par po 1.75 Din. Na prodaj je bilo zopet mnogo krompirja na debelo, in sic«r okrog 40 vosov m 20 vozov zelja.
—lj Velika sadna razstava v Ljubljani. V središču sadjarstva v Sremu v Hovki, bo čez teden dni otvorjena velika sadna rana tava; razstavljeno bo sadje iz vse države. Tudi nasa banovina bo častno zastopana. Kmetijski oddelek nase banovinske uprave je poskrbel, da bodo na razstavo poslali sadje vsi okraji. Ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva hoče izrabiti lepo priliko, da bo tudi Ljubljana videla popolno razstavo jabolk tako, da bo razstavila razstavno blago prej v Ljubljani, preden ga postje, jo v Srem. Banovinska uprava Je podprla lepo zamisel in marljivi prireditelji ze pripravljajo razstavo, ki bo odprta v torek dopoldne na vetesejmideu v paviljonu M. Razstavljenih bo okrog 150 vrst ja_ bork. Razstava bo posebnost, TcakrSne fle
KINO UNION Telef. 2221 51.15 — Jutri ob 15, 17
—lj Prigodna kenjuktnra za prodajalce cvetja in zelenja se je že začela, čeprav je do vseh svetih še 14 dni. Te konjuktu-re pa seveda ne smemo primerjati s pra vo trgovsko konjukturo Obubožani kmetje, ki vozijo pred vsemi sveti v mesto smrečje in podoben materijal izdelovalcem vencev, pač ne bodo obogateli. Tudi sa prodajalce na trgu pomenijo dnevi pred praznikom mrtvih le priložnosten zaslužek, ki zavisi mnogo od sreče. Ljudje iščejo za
ndsmo videli v Ljubljani. Poseben oddelek bo tvoril sadni izbor sa našo banovsno-Ker bo razstava samo dva dni, še posebej opazarjamo občinstvo na njo, da je ne bo zamudilo.
—lj Kako bo urejen rimski zid m njegova okolica, se zdaj že kažejo jasni obrisi. Ob cesti vzdolž zidu je se pas gred, ločen od hodnika z robniki. Med gredami so postavljene klopi, odmaknjene   daleč od
slufek povsod in slasti kmet se zadnje čase    ceste. Za zidom, kjer je visok nasip od-
ne sme več braniti najrazličnejšega posla, kakršnega se mu prejšnje čase ni bilo treba oprijeti. Zato srečujemo te dni na naših ulicah kmečke vozove, obložene s smrečjem prav pogosto, kajti tudi pri prodaji te robe je čedalje hujša konkurenca. Znak Časa je , da ponujajo to >blagoc rodi po hišah.
—lj Higijenska zadeva so baje tudi naša javna stianišea, se pravi, imamo jih zaradi javne snage in higijenskih predpisov. Vendar sta si higijena in naše javne »parfumerije« hudo v laseh. Nekaj takšnih parfumerij so že podrli, a zaradi tega nismo ničesar izgubili v higijenskem pogledu. Pač pa smo pridobili, ker je zdaj precej manj javnega smradu. Kako imenitna je bila tovarna za amonijak na Marijinem trgu, je še marsikomu v neprijetnem spo minu- Takšnih tovarn za širjenje solzljivih
—lj Tečaj sa dekorativne pisavo, ki ga
priredi   Društvo  izložbenih  aranžerjev, se plinov je v Ljubljani še precej. Med vse- j ^ vrgii ^ 26. oktobra do konca meseca
kopavajo zemtrjo- Zid bodo ocBrapall in tla zravnali. Da pa bo zid zaščiten od zgoraj pred Škodljivimi vremenskimi vplivi, nalagajo nanj ruso tako, kakor bi zftdatt. Ta zaključek zktu prenaša navzgor v cieme kakor streha. Na vrhu bodo zasajene okrasne rastline. Osprsjv je zaposlenih malo delavcev, dek> precej dobro napreduje. LU d IIJULOIJULOJULJLJLJLJ AT PCD MlOt
Damski plašči
P A U L I N,
Ljubljana
Zvezda
najeenejSI - ker najboljši. Z ovrat-U nikom Iz finega krzna Din 550.—» H 650.—. 850.—, 1000.— 1200.— do D 2000.—.
uuuuuuLOinonDDiJO rjLOJUuuuooo
mi je najbolj na glasu, odnosno v noso- , novembra t 1. v Trgovskem domu. Name-
vih, ona pri šentjakobskem  mostu. Edino , njen je predvsem društvenim članom, ob
dobro je,  da so Ljubljančani    že    utrjeni j enem pa tudi vsem trgovcem  in njihovim
proti  smradu ter jim ne more  več    tako I nameščencem, ki se  za to posebno panogo
lahko do živega, sicer bi pa morali nositi aranierskega udejstvovania zanimajo. Prija-
plinske maske.
—Ij Na živilskem trga mnogo blaga Mnogo blaga malo denarja. Prošnje čase kmetje niso zalagali trge tako dobro v drugi polovici meseca, ker so vedeli da je težko spraviti v denar blago, ko začno šepati meščanski  gospodinjski proračuni,
■  i ■'■     T ~ ~ aru ~1 um---i iTi   —   n ~r~
rskega udejstvovanja zanimajo. Pri ve sprejema tvrdka Nova založba na Kongresnem trgu, katere specijalna izložba, aranžirana v to svrho, vzbuja še prav posebno pozornost. Opozarjamo vse udeležence, da se bodo v soboto 26. t. m. zvečer, ob priliki otvoritve tečaja sprejemale zadnje prijave.
T. A. Buk: m
Junaki p
copato
(Arabska pravljica). Na dvoru Haruna al Rasida, tistega kalifa, ki je hodil preoblečen med ljudstvom in prirejal nočne izlete, da bi nepoznan, mal med neznatnimi ščitil pravico in pomagal slabim — na dvoru tega kalifa je živel vladarjev ljubljenec, veliki pesnik in šaljivec Abu Na vas, mož edinstvenih domisle* kov.
Nekega dne je stopil Abu Navas pred svojega vladarja g čudno prošnjo: Hotel je dognati, koliko junakov pod copato živi v prostrani kalifovi državi. Da bi pa mogel opraviti to edinstveno štetje, je prosil kalifa za pooblastilo, na podlagi katerega bi mogel Abu Navas zahtevati od vsakega zakonskega moža, ki bi ga zaeaMl, da je pod vlado ženine copate, po eno živo opico kot davek.
Kalif je bil bas dobre volje in pesni* kova misel se nm je zdela posrečena.
Smeje je privolil in bil je radoveden, kako bo Abu Navas to opravil.
Leta, s kalifovim pooblastilom v žepu, se je takoj lotil dela. Z najpre-metenejšo spretnostjo si je znal, pri* dobiti zaupanje zakonskih mož in glej od prvega ministra do zadnjega delavca so živeli vsi, vei oženjeni pod vlado copate. Abu Navas se je zadovoljno smehljal. Kjer je dobil dokaze, tam se je izkazal s pooblastilom mo* drega Haruna,, neizprosno je izterjal davek in kmalu je imel tako bogato zbirko opic, da jih je lahko pognal v velikem krdelu h kalifovi palači.
Globoko se je poklonil modremu Harunu ter mu jel pripovedovati o različnih pustolovščinah. Znano mu je bilo mnogo izredno zabavnih prigod, v katerih se je godilo možem sicer slabo, toda njihovim ženam še slabše.
V sosedni soM Je stala kalifova žena, krasna Zubafdah Prislrškovala je, kaj pripoveduje pesnik kalifu in budno je pazila, dn ii ni usl niti be>'1 dica iz njegovih zanimivih nu-tolov^ ščin. Kot prava žena je bila Zubaidab
zelo radovedna in prav tako nocimur-na kakor ljubosumna. Za te lastnosti, svoje vladarice je Abu Navas prav dobro vedel in skušal je izrabiti jih v svoj namen.
Jei je kalifu pripovedovati, o neki ženi, ki se je bil seznanil z njo na svojem potovanju po prostrani Barunovi državi, o ženi. ah, tako krasni, kakor angel v raju. Ne da se najti primera za opevanje te žene. Njene oči žare kakor dragulji, lica liki nežna roža, lasje 60 temni in blateči kakor eben. >To ženo. — je vzkliknil pesnik navdušeno. — to ženo moraS videti, o gospod, kajti pred njeno očarljivostjo se mora ekriti vsa čarobnost sveta!
Vedno glasneje je izgovarjal beseda svojega slavospeva. — Da. — je vzkliknil, — o modri kalif, solnce sveta, pojdi, da boš videl to Mohamedovo hčerko Allah naj ti poplača vsnk tvoj korak!
Že davno vznemirjen! kalif je pro« sil razvneteua pesnika naj ne gov-ri tako gl.%eno. ka iti — p% prioonvil rJho
sosedni sobi. Njeno radovednost in ljubosumnost itak poznaš.
Toda v mislih na božanstveno ženo, ki jo je bil zagledal, je izgubil razmeri pesnik zmisel za vse drugo.
— Gospod, — je kričal kakor obse* den, — žena, o kateri ti govorim, nima sebi enake. Se nikoli ni počivalo tvoje oko na taki popolnosti, na takem soku lepote. Veliki Harun, morae na pot...
Kalif mu je presrtrigel besedo. Hitro je položil kazalec na pesnikova usta. pokazal na vrata sosedne sobe v ka* teri ie prisluškovala Zubaidah, in mu namignil, naj takoj umolkne.
S tem je pa dosegel saljivec svoj cilj. Spoštljivo je stopil korak naaaj, se globoko in ponižno priklonil pred svojim vladarjem, pokazal Harunov ukaz. veljaven za vse zakonske može v državi in spregovoril smeje:
— Modri kalif, veliki Harun al Ra-šide. tvoji siromašni podložnik! so mi nlacali po eno opico copatnegra dav» ka ...   ti, dobrotljivi in bogati, mi pa
— moja žena Zubaidah prisluškuje v    ne bos odrekel...  šestih opic
—hj Natečaj la nase dame: klobuk >a la Greta Uarbo<. Pogoji natečaja so: 1. uganili je treba naslove osemnajstih filmov Grete Garbo, ki smo jih videli v Ljubljani, 2. odgovore je treba oddati pri blagajni Elitnega kina Matice ki to najkasneje do naslednjega dne dopoldne, ko bo film zadnji dan tekel, 3w natečaja se lahko udeleže samo one dame, ki so se udeležile predstave velefilma »Pisani pajčolan«, 4. v dokaz, da so se udeležile predstave, naj cenjene dame priloie odgo voru tndi vstopnice, 6. darilo dobi ona danta, ki najbolj« ugane vse naslove filmov Grete Garbo, G. če je več enakih odgovorov, odloči žreb, 7. izid iretanja se objavi v Elitnem kinn Matici pri eni prihodnjih predstav. Klobuk je v okusnem aranžmaju razstavljen v foaieju EHtnoga kina Matice. Vsekakor je prvovrsten, Sfiartan, okusen, v ponos in priporočilo —ionti »Nives«, Knafljeva ulica. Sirtočnja premiera ve lefilma >Pisani pajcolan< je bOs as na&o publiko senzacija Malokateri film žanjs v liko uspeha in priznanja.
—lj Danes  Zj(D predstava ob 14-30 ju tri ob    11.    dopoldne.    Na    programu je vesela ln zabavna komedija »Teaka je bati wec v katerem nastopa Isiise Dltrtth is Romaasrsky. Vstopoma 3.3a  4.0O, 5 in 6.50 Din.
—lj 2ese{  Udele£fte se nesegp zborovanja za žensko volilno pnsvioo jutri ob *« v sejni dvorani magistrata.   Ne samudila prihke, katera se nam sedaj nudi as našo potitičao   osvoboditev. Ždrutea Slovenije.
—lj nrrssaatifcl sesaj po O pri kateri ne potrebujete knjig, se stil v iafl prt B». Jakoba ob torkih m četrtkih od poi 2a do 21. ura. T Soft ▼ Koetaa se vrsi po isfl metodi ob sredah ki petkih od pol 30- do a, ura. Prljaše ss le sprejemajo.
—lj ttskars^s v |MmM botanični vrt priredi danes Prirodoslovno drnstvo-Po vrtu bosta sodila gg. asistenta botaničnega instituta na nnivezl, Tomažič m Lata*. Vstop prost. Zbirališče na dolenjskem koncu Kariovsaaga nvo*ta točno ob 15. Ofca ni in prijatelji draStva ae vabijo k črm številnejši udeležbi.
—tj NedeiJAl pcoukiansld ples s poukom Je od 4.—8. ure v JENKOVI SOCJ — KMaa. V ponedeljek czacetnMkl te. čaj» ss novince — dasne m gospođe. V torrtc (izpopolnjevalo i tečaj* s poulkom novitet m v fiobrtek <nx*lnr>>rvalnl zaoet. mm teo*$». Roscijoe plesne ure in tirt0qsl nndtje dnesno v Kazini. Atatdenrfld sma-
*>  POPUSK, T
—^ AantjsSMMbeaui ponore dane« hi jutri ob 30.15 Gcjvek arjevo rJortHk^ boro s petjem *Leg*ooarjir Oodeiuje ves snsarn-hrf o^ra, 4gra >• xe4o maltama m Ss se vsi obiHkov&kct nasmejati do «ofcz <togp-<B>SQShmm kOBoJson Jea&, ki ea is vrat no S^a %. LavrSe. Občinstvo oposarjacno na fotograf ione posnetke Ispostavljene v hjub-ijansktti fczSoznoh. prodaja vstopnic danes dalje cd ». - 11 ta ođ HL - 17, ter 1 uno pred prodsta^o-
—tj Motite ie, ako mfpKie, da nimamo poceni }aje» Posetite nas, postregrl Vas bomo z 18. pristnimi &tajV,rwkinri jajearni ae Dtn 14.—. Podnr/rilca Tv»wy, Kolodvorska utica 35*
—lj <Hr«nJ v I* i na ml, Snofi. kanaJu po in. so bili ffae&ci pozvani v pil nama, kjer ae je bil vraei kajtran. Gasaci ao najprej brtzgnti % vodo v goreči k^tel, vendar bres nerpeha Ko So začeH gasiti z apaira-ti sa pjeno. «e jhn Jte kmalu po«re<Mlo ogeail omejTtt ki r*repr«e*tl veftjo nevar noHt  £lroda je neznatna.
Zadnja pot kapetana Jereba
Zagreb, 16. oktobra Po totalsfcfti vajah nad Zagrebom,
>a nesel tragično smrt v službo domovini priljubljeni zrakoplovni kapetan Fran Jereb, Danes popoldne mu je prirc-dS Zagreb v«lftčasten pogreb. Dol£ žatni sprevod ss ie ponvi k al iz bolnice na o lavni kolodvor, od koder so prepeljali pokojnikove ostanke v Slovenske Konjice, kjer bodo danes ob 16. položeni k vednomu počitku. Prodno je nasrtopil prflj*»bt}eni zrakoplovni častnik svojo zadnjo pot ac je poslovil od njegn zrakoplovni major Ferdo Gradnšnik. Njegove tople besede .so privabile mnogim soJze v oči. Težkih «ne so Se poslavljali od kapetana Jereba njetjovi stanovski rovarili in vojaki, ki jkn j« bil srčno dober povedjnak.
Po njegovem govoru se je razvil dol^ žalni sprevod z vojaško godbo ha čelu. Podčas*nfld ao nosili 1° vencev, prvi je brJ venec banske uprave. Za svojci so stopali generali Damjaoovič, Bodi, Pesič-Srajtč in Ifić, za njimi zastopniki civrbitrt oblafiti. oficirska zbor. odMčna predstevn-iki javnost m velika množica občirvsrve. Na javnem kolodvoru se je poslovil od pokojnika komandanit mesta general Bodt naglaŠTijoč kako težka izguba je zadela s srnrtjo kapetana Jereba našo narodno vojsko.
Iz Trbovelj
— Pojasnilo. Glede na notieo »Obup in bojevitost rudarskih žen« objavljeno V), t. m- nam pošilja rudniški paznik g. Florjan Brepar popravek, da ?a niso napadle upravičeno razburjene žene, temveč dve delavski ženi zato. ker ni dovolil nabirati premog iz jam/duh vozičkov. Kretanje med jamskimi vozički je nevarno in tudi po rudarsko polieijskih predpisih prepovedano. Nikomur, ki poseduje dovoljenje, ni prapo vedal nabiranja premoca v izslpu, pač je pa dotičnima ženskama odkazal po službeni dolžnosti kraj, kjer bi lahko na pod-lairi tozadevnega dovoljenja nabirali premog, kar sta pa odločno odklonili in sta Bregarje nesramno opsovali. Ko se je vra Čal iz službe, sta ga napadli. Končno besedo bo izreklo sodišče.
Stev. ?38
rfLOTBNgKI VABODc,  Mmsm 19. oazsobea m
3lis.ii 5
»Bodite pripravljeni — vojna se začenja44
Abesinci napadajo italijanske straže ponoči — Italijani se bodo
morali boriti z napori in žejo
francoski poročevalec v italijanski armadi M. Polti opisuje svoje vtise iz prvih spopadov med Italijani in Abesinci takole:
>Življenje v Asmari med mojim mesec dni trajajočim bivanjem tam ni bik) posebno zanimivo. Gotovo mislite, da je v Afriki vroče. Podnevi je res vroče, noči so pa hladne. Oni vojni poročevalci, ki niso vzeli s seboj toplih oblek, so že kakor zreli za bolnire, potem pa za pokopališče. Nobenih hiš nikjer, same barake, pa še v njih si moraš priboriti prostor. O drugih potrebah ali razvedrilu seveda ni niti govora. Povsod vojaštvo. Nobenih žensk, sami moški, ponosno stopajoči po skalnatih tleh. Od vseh strani se razlega pesem neštetih Črnih srajc:
»Evviva!  Evviva il Ehice domdnatore
Evviva' Evviva U bataglione conCjuista-dore'«
A ne bom vam opisoval bežnih prigod
iz  lahoriSea   kier sem videl defilirati sto
da bi mogla cela armada prekoračiti gore. Od Addi Kuala je postala naša vožnja težavnega. Čete pred nami so bile prestrig-le bodečo žico, ki je nam še vedno zapirala pot in ob katero smo si ranili roke ali obraze.
Celih pet ur smo se vozili skozi ta kraj iz Apokalipse, dokler se slednjič nismo ustavili pred trdnjavico, določeno za opazovali šč€ vojnih poročevalcev. Na planoti, oddaljeni še dva kilometra, je prodirala armada z mulami, tanki in gorskimi topovi. Priznam, da bi se bil tam najraje pridružil askarom, Črnim srajcam in bersalje-rom, da bi bil videl prve spopade in prišel v vojni krst nove vojne. Ne smete misliti, da sem za vojno tako navdušen, toda — »obrt je obrt«.
Skozi daljnogled sem opazoval boj, toda videl nisem nič drugega, nego nerazločno mravljišče dima. Minometi so bruhali svoje  naboje.   l^etala   =o krožila   nad krajem
jat« *
Vrhovni poveljnik rtaBJanatoe armade v afcesrnsfci vojni gener3* de Bo no (na desni) in poveljnik motoriziranih divizij general RfcczAo Biroio inspieirata    svojo vojsko.
tisoče mož. kjer 90 krožila letala po zraku, preizkušajoč tn pa tam svoje strojnice na pticah, kjer nas je najmodernejše vojno orožje nehalo presenečati, tako, smo ga ie vajeni. Iz tega mesta je nas prepodila vojna. Morda mi niti verjeli ne boste, da SB na predvečer velike ofenzive nismo slutifi tako naglega razvoja Čakali smo na poročila iz Rima. General de Bono jih je najbrž dobil pred nami. toda nam ni hotel ničesar povedati. A ko sem spal ponoči na poljski postelji, je prišel k meni generalov sel, češ, naj grem takoj h generahL Našel sem ga sklonjenega nad zemljevidom A t osini je. Komaj je dvignil giavo, rekoe: >Bodite pripravljeni, Čez pol ure krenemo naprej. Vaši tovariši so že obveščeni. Voj-na se začenja*.
General de Bono je izgovoril zadnji dve besedi z dostojanstvemm mirom, kakor se spodobi vojskovodji. Mesto je ponoči bedelo. Orožje se je lesketalo v mesečini, fe barak, iz šotorov, fa hangarjev je odmevala pesem »Evviva!, Bvvtva il I>ocel. . <
Korakamo v boj — dvajset, petdeset, sto. tisoč. . . ne vem, koliko, kajti vsak hip prihajajo novi, neštete legije, ntrnjene po vajah in korakanju po neprehodnm cestah, vznemirjene po negotovosti. Zdaj so vsi vznemirjeni nad končno izpremembo življenja, omamljajo se z besedami m pesmimi, menda da bi jim ne bi bik) treba misliti, da gredo mnogi izmed njih smrti nasproti. — V kateri smeri se prične vojna? Tega še nisem vedeL kajti avto, kamor so nas posadili, se je pomikal po neznani cesti.
Peljali smo se proti Ad**i. Slatin smo to. pa smo molčali, kajti iz strahu pred črnimi vohuni, ki se pridružijo armadi, od koder hite potem z vestmi k svojim abesinskim prijateljem, so nam svetovali, naj molčimo. Avto je vozil po globoki soteski, tn pa tam smo videH vasice in polja ali eno izmed onih košatih ln širokih dreves, o katerih se nam zdi, da bi se mogla v njihovih kronah s krti cela armada. Tu pa tam je stopil iz slamnate koče Eri-t rejec in se radovedno ozrl na vojake, stopajoče v boj. Kmalu smo zaslišali imena Teranni, Adiugri, Addi Knala. Vasice samih bajt. živi pekli, kjer so ceste iz raz-ritih skal. iz skal, ki so jih težki avtomobili in tanki po mesecih izpremenlla v prah,
in bombardirala ravan. Mogli smo opazovati njihovo gilanje, toda — čeprav se sliši to neverjetno — nobenega ropota nismo slišali. Kakšen je bil izid boja? To smo zvedeli kmalu, kajti dovoljeno nam je bilo nadaljevati pot. — Naša letala sobom-rjardirala Aduo, mi je zaklical ordonaneni častnik generala de Bono. — Sovražnik beri, jutri bomo v Adui. Kakor vsi drugi, je bil tudi on v ognju navdušenja.
Tistega dne smo prekoračili Mareb, reko, kjer se je kraljica Sabo, ta čudovita Salamonova ljubica, pred 2000 leti kopala. Topovski ogenj je bil osredotočen na soteske pri Adui in Adigratu. Doslej vojna še ni bila posebno krvava, priznam pa, da so mi solze zalile oči, ko sem zagledal prvega mrtveca. Bilo je truplo okrog 30 let starega Abesinca. Oči je imel odprte, roka je krčevato stiskala prelomljeno kopje. Ni mu bilo niti sojeno, da bi umrl hrabro v boju. mož proti možu. Kos granate mu je bil odtrgal čeljust. Moji italijanski tovariši so mu zakrili obraz z njo-govo haljo.
K«r je pa delalo vojno strasno, so bile gore, zasledovanje v njihovih soteskah in pečinah sovražnika, kT je streljal, sam pa ostal neviden. To je bilo silno naporna, poleg tega pa združeno z žejo. Z velikimi sodi pitne vode natovorjene mule so sledile vojski, toda treba se je bilo na vso moč upirati želji po dušku vode. Ne pričakujte od mene popisovanja senzacijouai-ne bitke. Po mojem mnenju bodo morali križarji te at-esinske vojne biti najstrašnejši boj z naravnimi elementi, z utrujenostjo in žejo. V prvi noči so nas prebudili kriki. Bili smo pri zadnjih stražah enega izmed pehotnih polkov.
Prihitel je sel, ves okrvavljen in komaj držeč se na nogah. Podvojite straže! je zaklical. — Abesinci so poklali vse naše patrulje. Zlezli so v sotesko in ponoči se jim je posrečilo priplaziti se do nagega šotora. Straže so začele streljati, toda mnogo vojakov so poklali. Streljali smo v temo. toda Abesinci so izginili med skalami.
In tako je bilo vsako noč, dokler nista bila zavzeta Adna in Adigrat. Ni nam bilo dovoljeno približati se tema mestoma, dokler ni tam zavihrala italijanska zastava. Bilo mi je rečeno, da jo bilo bombardiranje leh dveh mest tako temeljito, da
je bik) število    žrtev pri napadu na Jonete nemarno. Bcaalca je, da so
ski bojevniki prezirajoč smrt kljubovali peklenskemu pokanja in tr resa njo, ki so m povzročale eksplozije granat in regijaizje strojnic Tega niso biti vajeni, s svojkni kopji , starimi meči in sulicami so v predmestju Adue junaško pričakovali prihoda italijanskih čet Eden izmed njih je do zadnjega straži 1 palačo rasa Sejama v Stralil jo je še,  ko mu  je bajonet
izmed bersaljerov že prebodel prsi. je pred vhodom v palačo svojega rasa, toda ni se zgrudil, ostal je skkrajec, teso vzravnano med  portalom kot verni
ki se niti pred smrtjo ne umakne s sta, kamor je bil postavljen.
Avtomobili
brez koles
AH bomo videli prihodnje leto avtomobile brez kote«? Tako ee vprašujejo zda$ v Nemčija, kjer proučujejo inženjerji nova. originalna motorna vozila. Kolesa morajo proč, pravijo nemški inženjerjn, saj so glavna ovira, da se z avtomobilom ne da doseči večja hitrost. Kolo je slaba stran konstrukcije modernih avtcrnobtilov. Ne sme 9e več zgoditi, da bi se avtomobil ustavil, ker so počile pnevmatike. Taka primeri se ne smejo več ponavljati. Poleg tega kolesa niso zanesljiva in varna. Treba je nadomestiti jih z boljšo napravo. Toda s kakšno? Na radovedno vprašanje nemških novinarjev so in žen jer ja odgovorili, da bo novi avtomobil tekel po kroglah.
Krocjle se lahko premikajo v vseh smereh. Edino krosjla ne potrebuje ravnotežja, avtomobil na kroglah bi se sploh ne mogel prevrniti. V dveh. morda pa že v enem letu boste videli naše avtomobile na dveh kroglah, ena spredaj, druga zadaj, pravijo nemški inženjerji. To bodo velike krogle iz kavčuga, nekakšne pnevmatike, predel jene znotraj tako, da ne bodo mogle počiti. 'Avtomobili na treh kroglah ne bodo samo varnejši m udobnejši, temveč tudi bolj aerodinamični. Obetajo se nam torej avtomobili brez koles.
Izj
med lepoticami
Mlada egdptska lepotica Charlotta Wa*ee-
fova, Id je bila izvoljena v Bruslja as aMiflp svete«, je čraolaska velikih temnih oči, ki pa se ne zde, da bi hrepenele po slavi. Ko je organiziral največji aleksan-drijski list Reflorma lepotno konkurenco, na kateri je bila izvoljena Mdss Egipt, ae je visoki državni oostojansčvenik, ugledni esEriptski politik Wassei, bližnji sotodnik bivšega eg»iptskega ministrskega predeed-ndkia, odločno uprl tej tekrnri, ki se mu je zdela glede na težak mednarodni položaj preveč frivome. Toda mož takrat ni sMfl, da ee hoče udeležili tekme rudi njegova hči z vednostjo tn dovoljenjem ewrje matere. Ko je pa zvedel aa izid tekme, se je •kot dober oče spr^jsznfl z usodo, ki je btka tako nenadoma posegfet v njegova nMs In prvi * poljufarT svojo lepo heerfco, ko se je vrni1 a   lomov kot zmagoval V.i.
Tekma v Bruslju je sicer potrdila izid lepotne ti-me v Egiptu, na pa šla brez težav. Ko so VVassefovo proglasih za najlepšo žensko sveta, jo je hotel znani ameriški filmski režiser Arthtzr WotfI pregovoriti, da bi nemudoma podpioala ekeklumvno pogodbo za veMko filmsko podjetje v Hollvvvoodu. Pri tem se je hudo sporekel z navaočimi evropskimi filmskimi reporter ji. — Prepovedujem vam fihnafti Waesefovo, — je začel
— brao javi I sem njenim staršem m vsak hap mora biti odgovor Cu. Odgovor je pa prišel sel obe dva dna. Rodbina, ki ee je beta hetro sestale v Aleaaanđriji na posvetovanje, ni hotela privoliti v tako pogodbo. Sicer je pa lepa Cb&rlotfea sama iz-mje načrte glede bodočnosti. V na-s drugimi lepoticami je sklenila ogle-ai «nnka evropska mesta, potem ee pa domov, kjer ee hoče posvetiti mirnemu ■odbSnakeona življenju. Ma&a bo pač lahko fj ni samo lepa, temneč tndi bo-
Rudol Caraceiola, najboljši evropski avtomobilski dirkač v letošnjem letn. Na dirkalnem avtomobilu znamke Mercedes-Benz je ml nesel letos 9 zmag.
Smrt junaške žene
Blizu Le Palais na otoku Belle lle en mer so te dni pokopali Jearmc Matelot, ki je pred 25 leti vzbudila pozornost po vsem svetu. Njen mož je bil čuvaj morskega svetilnika na Belle Me, otoku ob južni obari Br^tagne pri izlivu Loire. In bas pred 26 leta je padel v službi po železnih stopnicah. St:rmoglavil je iz višine 12 m in si prebil lobanjo. Žena ga je odnesla v sobo m ko se je za silo zavedel, ae je spcrrmil, da ne gori na svetilniku kjč. Žena je brž hitela na svetiln:k in prižgala luč. Zaman je pa napenjala vse sile, da bi pognala motor, ki je obračal luč vrti svetilnika.
Ker bi moralo tistega dne voziti m:m«o svetiTroka pet velikih parnikov. je čuva-jeva žena s svojima dvema otrokoma končno pognala motor, da ni ostal mor ki svetilmk nerazsvetl jen Ce^ nekaj ur ie njen mož umrl. Žena mu je za*isnfla oči. potem je pa šla zamenjat otroka, ki sta stala ta čas na svetilniku. Sele ob jutranji zarji se je od bol siti in napora zgruliU. Za svoje junaštvo je delila nagrado iz Carneggijeve ustano"e n \isoko francusko odKkovanje.
Za znanost
so se žrtvovali
V Filaderfiji bo 1. decembra končan nate-Oaj. razpisan pred 10 leti za 30.000 dolarjem, ki jih dobi, kdor se bo skozi teh 10 Set v interesu znanosti podvrgel največjim telesnim žrtvam in naporom Ta tekma Je prmeeia več groznih in tragičnih žrtev. Kakor vsaka ameriška senzacija, je v/bu-d9a tudi ta silno zanimanje. Prireditveni odbor je dobil v treh tednih nad 1.700 prijav. Najprej so izločili vse tiste, č-ijih po-sfenan so bili takoj označeni kot znanstveno nesmiselni. Drugi so dobfli navodila, kiko naj svoje poskuse napravijo, da bo snele znanost od njih čim več koristi. Toda mnogi, čeprav so bili odldonieni. so se na t crnja vendarle udeležili. Med niimi je bilo bržčas mnogo prismuknjenih. Mnog: nepojasnjeni primeri nenadne smrti v zadnjih H) letfh gredo na račun tega tekmovanja.
Nad 100 udeleženci- je opusti'o svoi poskus, drugi pa pridejo v ožji natcTai. Najzanimivejši poskus je napravil neki | Kanadec. Celih 10 let je jedel samo hra- 1 mine pnHile, narejene po njegovem receptu, j Zdaj ga je sama kost in koža. Vse kaže. 1 da so se nekatere telesne funkcije pri njem j sploh ustavile. Dalje zasluži pozornost ( Študent, ki se je dan za dnem učil na pamet j 1000 stihov. Že v šestem letu tekmovanja t
je bil podoben blaznežu. Nebi tekmovalec ai je privezal levo aoax> tako, da yo je vedno držal kvišku. Stiep v rana sc mu jc končno posusiL Neki drugi je več let btmI vsako noč stoje naslonjen na sceno. Znano je. da nekateri notranji organi delujejo samo. kadar je olovek v vodoravna legi. Vremenske izpreinembe je hotel preizkusiti ne svojem telesu nekdo, ki od začetka tekmovanja vsak dan men je svoje bivah šče.
Konec tekmovanja je te, (k ao mnogi umrli od lakote in frerpanosfi, več j*i je pa rucii zbAazneso. \%i so se zntvovefo m
znanost aH, če hočemo Mri prozaični, za denar, saj je 3r> končno za nahranio 20.0»¥1 doiiarjev, ki bi ae jih poč mbče ac fmtrrti.
Esperanto se Siri
Ljubljana, 19 oktobra Esperanto se zadnja leta pri  nas rarw> seljivo Širi. a prav leto« je sa esperantski pokret  tolik*, zanimanja, kakor Se nikoi
V Ljubljani delujejo kar tri društva, ki si sicer na tihem konkurirajo, a cilji in nameni vseh teh so isti: štriti in pop«lari žira. t i ta praktični mednarodni ofceevahii jezik med vse sloje prebivalstva. Ta fivah ni pokret na5ih esperantistov je razurnrfh. saj je bik) na zadnjem esperant*kem kongresu sklenjeno, da bo prihodn)e leto v Ljubljani kongres vseh jugoslovenskfh esperantistov, ki bo obenem meolnarodne ga značaja. 0 binkostih 1096, to je od SI. maja do 2. junija bodo v Ljubljani zborovali jugoslovenski esperantisti. Ljnhlpm-ski esperantisti se že z<iaj z vso vnomo pripravljajo na kongres.
Kakor so agilni doma, tako pa skrbe na ši vrli esperantisti tudi, da se Siri sloves naših krajev in nažih prirodnih lepot po svetu in opravljajo tako za nas ne samo veliko propagando, temveč tudi vaz.no kulturno misijo, številni espcranUki glasniki prinašajo izpod peres predsednika tukajšnjega Es[>erant>k»iga kluba g. Josipa Koz lovčarja. univerzitetnega docenta prof. dr Reye, g. Modrijana in drugih stalno informativne članke, literarne prispevke in drugo gradivo. Tako priobčuje >Horoldo de esperantOCi dnevnik, ki izhaja v Kolpn, teden za tednom članke o Jugoslaviji. 11. avgusta je objavil predavanje ljubljanskega podžupana prof. Jarca, o priliki esperant-skega tedna v ljubljanskem radhi, je pa prinašal list skoraj sleherni dan sanimrve članke, program in vsebino predavanj in tudi lepe slike ter posnetke natfth I iajsa» tako liohinjsko jezero s cerkvico Sv. Janeza, Ljubljano itd. V eni zadnph 5t**vilk je izšel tndi potopis znamenitega nemškega publicista in propagatorja esperanta Ericha Kiliana, ki je potovsl po Jugoria-viji. V potopisu pravi, da imata LJubljana in Zagreb Čudovito lego in da se obe mesti krasno razvijata. Celo kolono pa posveča Sarajevu, ki je zanj pravo odkriti© in v tuisko - prometnem pogledn največja privlačnost Jugoslavije.
Tudi londonski tednik »&Hope*xi Be-rolik je otvoril esperantu poKet>en kotiček, v katerem večkrat prinaAa intorrnafivm^ članke o Jugoslaviji
— Blazn»kova >Vetika pratikac sa U t9^'» je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika na-sl. Ljubliana, Breg rO, m v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski koledar je res piaktičen m zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večKvrvna reprodukciia k*pe afi-ke »Poklon Modrih<.
Iz Litife
_ Dve zmagi naših no^ornetadev. ^jotu
ni klub Litija U'1-eži v zadnjem bt*ni n<^i&) prav lt^pih zina^. Zadnjo nedeljo «no \iat-Jh v gosteh kar dvoj<e rrjostev in sicer čkui*' >Javorr>Lka z Keke*ka in l><nnžak>e. Lepa, solnona nedelja je privabiia na i^r^če v Sarčevo hosto maoco gl*>dalc-.■«•■, ki so vztrajali na svojih tnesfih tudi potem, ko je začelo ruhlo deževati. Trvo tek.no.j »*o mMffO li igralci našega I. moštva t. Ka- >■ Krepki in disciplinirani: ^>stje «*o dali našim precej opravka. Poloaa ie izjxi«lel v našo korist 1 1:0, pa tudi v končn. igrj *o bili zm;igovalci LHijttni z rezuiUitom 3:1. Uole so zab.li Bezeruše.k, Na<iižar n TIMST. Sodnik Lr. CioresH-. naš douvačan, 1 gofci, ki so ga udarili Litija ni Javom ik u ie v mrežo ni priznaL Nato so se sr.\\il na lgTLšču Uoni-žalci z n«šim (Jrugiin moštvo n Tuui i tej tekmi se Je naša rezerva hrabro drfcTa n je zmagala nad 9K I>omž*Uairti h 3^ (pol-Bas 2:1). Tekmo je sodil takifito nas so^lnik g. Filip Spiees. V imenu občin tva, ki je prišlo v ne)»-! o poviseni na svoj račun, moramo pohvaliti dieciplini-rane goe*te z Rakeka in Domžal. Nudili so nani lepo igro. Zal pa omenjamo, da so tekme, kjer nastopijo nekateri klubi iz z»a«iv*»kih rodanislcfh revirj-pv, bojevite in vse prej kot eeicVama za sport
LJon Penchtwanger:
59
Z?d Sli
Romar
3.
Ko je pognala iz tal setev, ko so dobila polja, livade in gredice barvo in obliko, so pognaie iz tal vojvodine ?rke. To je bila nekakšna tajna zarota. Okrog mest So po vsej deželi kmetje za sejali na polja, vrtove in travnike 5rke iz semen plavice. maka in detelje, pa tudi iz semen plemenitih rastlin. Zdaj je to raslo in se razraščalo iz Črne zemlje v naravnih in okrasnih oblikah, kričalo je to iz rdečih cvetov maka, modrih cvetov plavice, rumenih cvetov regreta. pa tudi iz belih in krasnih cvetov lilij: >Siiss, umazani židc, ali pa ^Josef Siiss, umazani zid in škodljivec^
Tu pa tam so nastopile oblasti, toda proti vsem običajem brez vsake strogosti. Ljudje so se muzali, vojvoda se je smejal, vojvodinja se je pa odpeljala celo za mesto, da bi se zabavala ob pogledu na te nenavadne umetne napise. Potem je pa pripovedovala o njih 7ln nhSimn Magdaleni Sibvli. ki <=e pod neko pretvezo ni hotela peljati z njo.
Tndi v gozdu pri Hirsauu na veliki
livadi blizu lesenega plota okrog hiše z gredicami je bil zasejal kmet tak napis. Bil je mlad mož in član bratovščine, ki ji je naeeloval mojster Jakob Polvkarp Schober. V svetopisemskem kolegiju je bilo po odhodu Magdalene Sibvle mrtvo in prazno. Ljudje, ki so se tam zbirali, so pa bali >eveda tihi, pokorni in skromni, toda bili so zelo ponosni na to. da imajo med seboj pre» latovo hoer. In ko je le-ta odšla, jo zavladala v malem krožku velika žalost in potrtost. Saj so pa tudi prihajale o Magdaleni Sibvli iz prestolicc tako čudne vesti in čeprav so bile te pobožno -duše daleč od tega. da bi verjelo kai I grdega o svoji bivši sestri, so te vesti i vendarle pripomogle k temu. da so pod- j žignle mržnjo in odpor do Herod;i voj* vode in do njegovega pajdaša, zida. ki je bil ofividno poosebljeni ~atan. Iz tega krščanskega odpora je bil zasejal mlad kmet lepo in skrbno na gozdni poseki iz rož napis: To-ef S's-. umazani žid in satan*
Tudi mojstru . Polvkarpu Scbobsm ie bila ugasnila z Magdaleno R'bvlo uteha in velika lue. Ljubil je samoto z bogom, toda Magdalena Sibvla mu ie zelo manikala in šele* zda! mu j** Mlo resnično žal. d=* ftA n^e^ove nade na mesto vojvodskoga knjižničarja razbile ob zahteve graciialnega nrada.
In šele zdaj je zakipela v njem poleg
splosnga odpora do Siissa čisto osebna silna mržnja, čije nekrščansko podlago si je često spo komo o rita 1. Ni se je pa mogel otresti, na svojih samotnih tz-prehodih po gozdu se je cesto ustavil na livadi pred napisom iz rož in ves zadovoljen je preci t al >Josei SthSS, umazani žid in satan«.
Nekoč ga jo zopet vleklo k temu iz rož sestavljenemu napisu in tedaj se mu je skrčilo srce, kajti tam je našel drugega gosta, dekle modrikasto črnih las in motno bele polti, princeso iz nebeškega Jeruzalema Ležala je nepre* mično na tleh. kakor da je onesveščena. Pebeluhasta žena dobrodušnega obraza je stala sklonjena nad njenim nepremičnim telesom in sama ni vedela, kaj početi.
Rahločutnemu mojstru se je od so« čutia skrčilo srce. Hitro je pristopil, pri tem s je pa spodtaknil ob korenino. Odkril se je, se globoko priklonil in zaiecljal: >GospocKcna! GospodičnaU Debeluhasta žena je skoeila prestrašeno pokonci, princesa je pa počasi obrnila nanj oči, ki so se zdele kakor da gledajo nekam drugam in da ga ne v*» dijo Ni bil posebno btetronmen. vendar je pa spoznal, da ie dekličino razburjenje v zvezi z napisom is rož. TV> spoznanje ga je navdslo z veseljem.
Hitro in prijazno je dejal: >Ali je vam tndi storil krivico, gospodična, ta zlobni žid«? Da, to je res pravi škodljivec in smrdljivi satan«.
Toda njegove đooro mišljene besede so imele strašen učinek, kajti dekle je naenkrat planilo pokonci, se ozrlo nanj s plamtečimi očmi in kriknilo z nepričakovanim ogorčenjem: narekoval ec, podli obrekovaleck Mojstra Ja* koba Polvkarpa Schobera so spravile te besede* v hudo zadrego, še bolj neprijetno mu je pa bilo, ko je opazil, da je lpotica iz nebeškega Jeruzalema obupno zaplakala. Zaiecljal je ves iz sebe: »Saj vendar nisem mislil tako hudo gospodična. To vendar dokazujejo njegova dejanja. To je vendar znano po vsej deželi, gospodična^! Znova se ji je spoštljivo priklonil, ta cas sta pa zdrknili sladki črnolasi lepotici med thim ihtenjem dve solzi po licih, a de-beluhasta žena jo je tolažila. Slednjič je oprta na njeno ramo lepotic-a odšla od nesrečnih rož.
Toda mojster ni mogel nositi očitka, da je zloben opravljivee. Stopical je kraj nje ves obupan in se na vse najine opravičeval, da ni mislil nič hudega, da je to itak po vsej deželi znano. Dekle je pa zaklicalo ognjevito in velike oči so ji sažarele v divjem blesku v belem obrazu: »Satan! On je satan! Je bel m
rdeč, razlikuje se od drugih. Njego\.t lica ^»o gredica duhtečih <lfeav, od njeg i se širi prijeten vonj, njegova usta so tekoča mira. Kakor zlati, s kriraoliti po sejani prstani so njegove roke, njegov., telo je  kakor  pena  iz  slonove kost:, pokrita a safirji. In najsvetejše na\d šenje  ter   prepričanje  je  odsevalo z. njenega jasnega čela, ko jo tako gn\ o rila.
Jakob i o;ykarp S«-hober se je p"in ril in takoj mu je odleglo, ko je za«li šal svetopisemsko besede. Zdaj si je ž lahko razlagal njeno razburjenje. Ah ! To je bila ena izmed tis trti, ki jih j< bil žid zapeljal ■ svojim čarovništvo' in čarovniško umetnostjo.   NKi naj^i stejše srce ni bilo varno pred mandra-gorovim zeliščem, on sam bi ne mocr- 1 jamčiti zase.    Žid je bil zelo jezen n ženske. In to dekle, princesa i/ ne' o škega   Jeruzalema, ie gotovo posta njegova žrtev. O njeni čistosti in ne omadeže\ anooti je pričalo to. da jo 6 zdaj v svoji zbeerano^fi in neereči pa navijala svetopicernske   besede. Piele^ bub se ji )e bil najoris približal, lzpr< men jen v svetnika a K angela,  preidn n lo je zapeljal
ftutrafte DomaČe Mage?
Ing. Jakob Turk umrl
L«jubljaua, oktoora. Po Ooigem in mučnem trpljenju je davi ob 5. preminul ing. g. .Jakrf>b Turk. di_ rektor Kmetijske kontrolne in poskusne iHjs^aje. s pokojnim leže v grob ed^n naših najoddičnejših strokovnjakov .a jv-ništvo, ki je Polnih 30 let oraJ le rno na tem polju. Direktor Turk je spisal «eio vrsto znanstvenih knjig tako >Travništvo I. in H. deJc. -Travne mešanice« in »Isb-vestia«. Vse življenje je de^aJ tudi gnojilne po«skue>e, on in pokojni ravnatelj <>u sta v t*irc sta ioila naša najboljša strokovnjaka na tem polju Zla«ti se ie ti tfi aanimai za naše tJa-i*? i i mehove kului. it
Pokojni je bil rojen pred 64 :e:: v vem  k#itu srez OabaT   Pred led c sa-
de]   dud   u<%re«_-    ko   nr:   je  v   Savi »*t.->HiI
sin akademik Uro«. %a n.i-m Žalaje s.pro-Fa gospa Marij- rojena Bartl in sin S« dan OdUčnc^i ;»ki,:i'Ka 6prem'JHo na nJ*^Tovi zadnji pot i jutri ob t T :z hi^«j ia-V^ti Resljeva cesta IS. na pokoPaT'Sce k sv Kr'7ai F-las roti spomin, prtzade*! ugledni r^L»ini naše iskreno sožaije'
dot.ila ^marjetno gjoro kot svojo postojanko. — Poslopje restavracije na ^marjetni gori je bilo v poletnem časti popolnoma prenovljeno, zadnji čas pa so napeljali še elektriko, tako da je restavracija čisto renovirana.
— >JaH* prired* dane* ivečer ob 20. uri
v gimnazijski telovadnici akademski kulturni večer. Na sporedu je petje, recitacije ter nastop oikestra Večer pomen ja prvi nastop  »JadV v Kranju.
— Angleški tečaji. V torek 22 t. m- se vrši ot» 20 zvečer v S. b. razr. (pritličje) gimnazije sestanek vseh interesentov angleškega tečaja Poučevala bo prof. jdč. Ferjančičeva. — Določilo se bo Čas in mesečni honorar. Zanimanje za angleški tečaj je prav precejšnjo. Prijave (sprejema gimn. sluga  Semen Joža.
Iz Celja
Naše gledališke
Drame
Začetek ob 20 un Sobota,    10   ok'obra.   Med  včeraj   in   jutri. '
R<-d  A. j Nedelja. 20. oktobra   FrpJs ali Od krojačka
do ministra. Izven-Ponedeljek.   21.   oktobra.   Direktor    Ccmpa. !
Red C.
Torek. 22. oktobra- /a pri o.
Opera Začetek ob 20 un Sobota.   19.  oktobra.   Risrolotto.  Izven. GIo-boko znižane  ren^  od 24  Din navzdol.
Nedelja.   20.   oktobra.   Madame Butterfly. Lzven
Ponedeljek. 21. Zaprto. Torek. 22. oktobra. Pepr-lka Angelina. Red B.
% K?atsia
— Predavanja o plin-klh nnpadih. ka tero je pretekli četriek zvečer imel v Narodnem domu zdravnik, g dr. .loža Bežek. se je iideložilo ogromno ljndi. Gledališka dvorana, ki ni ravno majhna, jp bila nabito polna, tako da je tretjina ljudi morn-la oditi. Tako zelo aktualna in privlačna po  dane-  taka predavanja.
— Skupen pešizlet na šmarjetno goro prtredi eno prihodnjih nedelj podružnica SPD v Kranju, ki si je letos pomladi pri-
—c Banovinski prispevek za gradn.^ Poslopja trgovske šole v Celju je finančno   ministrstvo   letos crtalo-
—c  Gradnja   nove  tovarne tvrdke >Per-
sil«. Družba Pensil* v Celju namerava zgraditi v Celju tovarno za svoje i<zdeike. Mestna občina je pripravljena prodati družbi v to svrho stavbišče v novi tovarniški Četrti palec tovarne Metka« pri Sp Laanovzu po 50 Din kvadr. m. l>mž. ba pa mora zgraditi tovarno v teku dve.h let ;n ne bo smeja izdelovati mila.
—c   PostoPno   tlakovanja   Mariborske in Krekove   ceste   b*)   mestna   oh^ina predla gala   tehničnemu   oddelka   sre-kega načel-s tva.
—c Nov upravni odbor mestnega avtobusnega podjetja je bil izvoljen včeraj na Seji mestnega sveta. Za člane upravnega odbora eo bili izvoljen: mestni svetniki ?g_ Dolovičnik, Dolinar. Vazu mec Holobar. Lečnik in dr. Voršič, za namest nike pa gg. Golo^ranc. Hohnjec, Jagodic, Iveskovšek.  dr. Skoberne  in Wc*avsky.
—c Sreski odO)- Peciva *r'ža hp tudi letos v vseh svetih oskrbel štetje obiskovalcev  grobov na  obeh pokopaiišeih.
—c Nesreča v gozdu. Ko je 61-letni posesitnik Miha CJračner iz št Vida pri Planini podiral v četrtek v go^du drfrve. <=a. se je podžasano drevo prehitro prevrnilo- G-račner se ni mogel pravočasno tiimakniti in 4revo je treščilo nanj ter mu zlomilo desno nog. G-račner ja so prepeljali   v  celjsko bolnico
—c Žrtev splašenih konj je postala v četrtek 16-lema ;oeeetnik< va hči M. ka Berčnikova iz I.jubnice pri Vitarju. Ko s« je peljaJa z vozom skozi Stranice pri Konjicah, sta se konja splašila. Rerčnik:>-va je padla z voza in si zlomila desno roko. Zdravi se v celjski bolnici
—c Nogomet, v nedeJoo 30, t.m. ob 15. se bo pričela na igrrišču Jugoslavije pn-"" Sp. Lanovžu drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavija in SK OlUi-Pom.  Sodil bo a. k g. SeitJ.
—c Nočno lekarniško službo ma iio štetega petka 25. t.m. tor. .:v0rna lekarna >Pri Mariji pomagaj c na Glavnem tr.
Nedelja, 30. oktobra.
7.30: Kmetijska ura: PoEkoVska šoia in njen pomeri (dr. ceh); 8.00: č^as. poročila, spored; 8.15: Koncert Ljubljanskega šramel kvarteta (gg. Dr. Ivan K ari in — 1. violina, Viktor Dežela — kitara, Vladimir PrinOič — harmonika). Vmesne speve Poje Mirko PremelČ.: 9.15: Vokalni koncert  Akademskega pevskega kvinteta.
9.46: Vensko predavanje (prior VaJerian Učak); 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: Jesenski sprehodi, koncert radijefcega orke&tra; 11.40: Požgančkov pča otrokom govorijo (Mirko Kunčič). 12.00: Caa, obveaiaa, epored; 1C.15: Kar žeiite. to dobite. i«rra radijski orkester; 16.00: Kar imamo, to vajn damo t rep rodu crrani k^cert po teljah): lf.00: Gospo dinjsiki nasveti igvi-. Anica I^azarjeva*. 16.20: M-ilčinski: Cigani — veseloigra, tovajajo člani radijske dramske družine Režija: Jože Zupan. 19.30: Nacionalna ura; 20.00: čas, por^ila, spored, obvestila; 20.15: Vokalni solistični koz»cert gdč-Zvonimire ž-upevčeve, članice ope>re: 21: VaJokova ura. izvaja radijeaki orkester; 22.00: Čas;, vreme, poročila spored; 22.15: Za ples in kratek čas. prenos iz nebotičnika. Konec ob 33. iwi.
Ponedeljek.  21. oktobra. 12.00: Koncert na kino orglah (plošče):
12.45:   Vreme, porodila;   13.no    { as, obve «tLla;   13.16:    Me:,  lije   z  juga (h;«.vaj«sJte kitare na  plo-"iiča*D.   14.<X);   Vreme.  bo<rza; 1S.20:  Harmonika na ploščah; 18 40: Kulturna  kronika:   Mik;ii>iki:   Hurn<>''f^l<e in groteske    U.judevit    Mrzell;    l'.*.(H): < vreme,  pnr<^;!a,   spored,  obvestila;   10 30: Nacionalna ura;  _'o.i>0:   l^ren^vs beograjske ppere. v I, (vlmoni:  d 1 a.-beno predavanji (Vilko   Ikrnari;   v   II    ^dssoro:   Caa. vre me. por.-»čila. spored.  RoCteC  ob ni.
Slovenj gradeč
— Odprtji noc in dan  mi j;r<»ba vr-Ma.
V tukajšnji boLnici sta umrla pr<M krat. kim Oros Rok. star 71 let, dninar loma iz Gor. Poliča z& opekiimn-, in gospa Podacbn er Le opol dina, saprn ga ; !'. ^jiarja. z rXmaja. Naj jim bo temi. rahla, preostalim nase iskreno so?..tlje.
OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko   —  Popustov za male oglase oe priznamo
RAzno
Beseda 50 par  davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din
NOVOSTI ZA ZAVESE
dobite v velika izbiri v specijalni trgovina BI  1)1)1 I- SfcVKR, Ljubljana. Marijin trg 6tev 2, Kjei vam lih tudi strokovnja ško izvrši 2§rL
HUBERT US nepremočljiv, 2^0 Din, otroški ? kapuco 145 Din, treiiokot impregniran samo 420 D'n. pumperice od Din 4£.— naprej dobite pri Pre-ker ju. Sv.  Petra  c  št  14 74
Stvaine &troie
Diirkopp za dom,
» šiVi7je,
* krojače,
» Čevljarje,
»  industrije itd.
Vam doba\'i najugodneje
(ftarctga &udv.
Ljubljana - Nebotičnik
Ljudske  posojilnice  itd.   24/L
rvrdka
A. & E. S KA BERNE Ljubljana  — javlja, de »emlje
do preklica v račun zopet HKANILNU UJMJlilCE prvovrstrun ljubljanskih denarnih zavodov i Mestne nranilnlce.
VSAKO soboto in nedeljo k >\ inkotuc na Tržaški c. 4. na domače krvavice in pečenice. Toči beli in sladki mošt 1. Din
10__in druga pristna vina.
Se priporoča Roje Vinko. 2920
JABOLKA za zimo, najskrb-nejše sortirana od priznanih sort, cena od 2.25 Din dalje, za kuho in takojšnjo uporabo tudi cenejše, v vsaki količini Dostavimo brezplačno na dom. Na željo se sadje tudi rezervira za pozneje. Oglejte si stalno >Razstavo sadjac Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Ogled neobvezen za nakup.
2979
KAVARNA   STRITAR vsaki večer   koncert,   salonski orke ster.   pjevačice    Odprto   do 4 zjutraj. 76/t-
I % POKOJ A JI O
Gramofone po Din 5.— Piošče po Din 1.— dnevno.
JABOLKA
že v zalogi — pri Uospodarsk' zvezi _v Ljubljani.
NAJCENEJŠI zajtrk in ve-čVrio ter najboljši mlečni izdelki, najceneje v Mlekarni Naklo. Erjavčeva cesta 2 nasproti dramskega gledališča 'n na stojnici Ljubljen- živilski trs. 2865
KAPITAL
lOO.OOO Din posojila rabini proti vknjižbi na prvo mesto posestva z novo hišo proti vrednosti 350.000 Din. Plačam 8% obresti, posredniki izključeni-Ponudbe na upravo »Slov. Narodne pod  >PosojiIo< 2956
POUK
Beseda 50 par. davek S.* Din Najmanjši znesek 8 Din
AKADEMIČAR K A daje pouk iz srbohrvaščine (gramatike in konverzacijo). Kdo, pove oglas. odd.   »Slov.  Nar. 2933
ŠIVILJA SPREJME gospodične v dnevni in večerni po-ak v šivanjn lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov. Naroda«
75/L
PRODAM
Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din
KNJIŽICO hranilnice mestne občane Brežice večji znesek prodam. Ponudbe na upravo »Slov Naroda« pod >Realizaci-jac. 2977
SADNO DREVJE za jesensko ali spomladansko saditev, visokodebelnato in pritlično od peČkarjev in košči-čarjev, z garancijo najpriklad-nejših sort po sadnem sorti-mentu s strokovnimi navodili po zmernih cenah dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi  trg 3-  Zahtevajte cenik.
2978
STAnOVATMA
Beseda 50 par. davek 3,- Din Najmanjši znesek 8 Din
DVA LEPA trgovska lokala se odda v Kolodvorski ulici št. 41, pri gL kolodvoru. Eden takoj. dni£Ti  po dogovoru. 2970
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din
Rabljena KOLESA najceneje kupite pri »Promet-. Nasproli križevniške  cerkve. -96G
SLUŽBE
POSTRANSKI zaslužek lahko dobi vsaka oseba v mestu, trpu ali vasi brez posebnega truda. Pišite in priložite marko za odgovor na naslov: M. Če-lov. Osijek  T. Beogradska ul. 6
2973
POSEST
NOVA HIŠA z velikim vrtom na prodaj. Vižmarje 110, pod klancem. 2082
MALI
OGLASI
SLOV NARODU«
IMAJO
SIGUREN USPEHI
TESFENTIN0V0 M810
je izdelano na podlagi ilivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čude^to svežost
Zahtevajte   vedno le Riviera terpent' "*vo milo.
ALI STE ROJENI
MED LETI 1859—1919?
Čitatelji tn Čitateljice tega lista rojeni med 1859—1919 se tsfereno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime In natančni datum rojenja, fcijajnl astrolog, katerega raan-rtveaa raztskavanja so splošno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odloćU. da bo čitateljem ln Cltateljlcam tega lista objavil svoje senzacionalne    studije    na    podia-gi  katere  morejo Reneraclje
rojene med 1859—1919 zbolj-šatl svojo eksistenco ln doseći srečo, zdravje, ljubeaen Itd. Ta objava Je največje '•ažnostl ter nudi vsem bral Kam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez pogrešna Jasnovidnost kt»-fol oglje ln astrologije Vam bo razjasnila:
1. Vas značaj, njegove kvalitete, njegove napake;
2. Vase   izglede  v ljubezni.
3. Vaše Izglede v kupčijah; -*    Vaše   Izglede   v   pod ado-
vanju;
a. Vaso žlvIjenJsKo dolgost; t    Vaše   prljatelle   in Vase
protektor)e; t    Vase   sovražnike, zahrbt-nostl.   krivične obd Itd.;
o    fotovanja.   spremembe bivališča:
9. Zadeve v rodbini; 10. Vse. kar žalite zvedeti o iotertjsklb nadeva:
Citiramo nekaj izmed tlsocev zahvalnic. katere preje ma ta sijajni znanstvenik |g vseh krajev sveta. »Gospa Trma Schwara Iz LJubljane; se ranvaljuje najprt-srčneje. ker je v njenlb najtežjih flnancljalnlh nnpri-likah poslušala njegov nasvet. Icrala v loteriji tn zadela   150.00(1 Din.«
Plfclte   tare-/   odloga,   pošljite &e  danes   Vas   rostnpls m rojstni datum ter  30 Din kot honorar za VaAo psiho analizo  tn   horoskop  natančna ln  «tamo adreso:
Grafološki bureau — CELJE
POŠTNI PREDAL 106
VABILO
k izrednemu občnemu zboru posojilnice v Žalcu, reg. zadruge z neom. zavezo, ki so bo vršil dne 29. oktobra 1935 ob 15. uri v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1. Sprememba zadrnžnih pravil.
2. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil ob 16. uri istega dne drug občni zbor z gornjim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen brez ozira na število navzočih Tiadružnikov.
NACELSTVO.
PRi OSLABiTVI ŽIVCEV
se uporablja flcloloskl ekstrakt Iz ž eze močne in zdrsve živali — „KALEFLUID'4. — Zaston razpošiljamo podrobno literaturo, zahtevajte: Beograd. Njegošev. 5, MIlos Mar-ovlc. „KALEFLIJID" se _dobi v lekarnah In drogerljah. - Rej Sbr. 5300/32._
NOVA PBftLNICA-SVcT>.O.I*AtNICA
ČUČ£K - Kolodvorska 23
pere ia lika OVRATNIKE po konkurenčni ceni. AKO SE PREPRIČATE, ŽE ŠTEDITE.
Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne noi'osti. Oglejte si izložbe*
VE LE MANUFAKTURA
Sk. & S. SQe*b
LJUBLJANA
Občina Ljubljana Mesta) pogrtibtu sav od
Strta od bolesti in vdana v voljo božjo sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sva izgubila danes zjutraj ob petih, previdenega z zadnjimi svetimi zakramenti, najinega srčno ljubljenega najboljšega soproga, oziroma očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda
ing. enem. Jakoba Turka
direktorja kmetijske kontrolne in poskusne postaje in bivšega honorarnega profesorja na tehnični fakulteti.
Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v soboto, dne 26. oktobra ob 8. uri zjutraj.
MARIJA, roj. BARTL, soproga, SRD AN, sin. Rodbine: TURK, Novi kot, Draga, KNAUS, HDDOLIN, ing. BARTL, ing. 2AGAR.
V LJUBLJANI, dne 19. oktobra 1935.
Jt
axnasa!co.
(kolesarja) za raznašanje lista za STOZICE in JEZICO sprejme takoj uprava „Sloven-skega Naroda" V poš/ev pridejo le oni, ki stanujejo v Stožicah aH na Jezici.
ZNIŽANE CENE
Uvokolefe, otročkih, t gnu nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. (Jeiukj tranko »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, liJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4
Makulaturni papir
proda
uprava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana, ftnaflfeva ulica štev. ?
ilk 1 Clfil JUatft Oton Chnstot,     .Vsi v Ljubljani.