275. številka. Ljiljana, vtorek I. decembra. VII. leto, 1874.
SLOVEN
i&uaja vaak avaemtii pun«   ii.t •       ptaanikih, let volja po posti pn^HmiAii   za. i.vstru-<;yfcri<ke esi«l« Mi < «•..-• ■ ■>> 16 gold., za pol leta 8 gold.
ta ri 4 t,>r ii. — 7r LJubljano bre« po*i1>.t«J3 na don. za cele leto 13 fcol<!., ..; i«tri leta 3 goifl. 30 kr., za en mesic I Ko!d. 10 kr. Za pošiljanje na d o ji w rajhma 10 kraje. .•• inesec, 80 ki  . h -   Za tuj« t'eiele .■ >.       i       gold.. aa po: leta 10 gold. -- Za gospode učitelje »a ljudskili šolah
fco «* dijak« v >ja aaUaaa   ena in aiceri Za Ljubljan- - .a 2 golđ, JJO kr.. po pešti prejeuazi ta Setrl leta 3 ;     — Za oznanila se plačuje o«i četiri-
itopuo petit-Trat« 6 kr., čl« »« osnaoilo enkrat tiBka, § kr. če se dvakrat hi 4 kr. čn s« tri- aii večkrat riska. Dop-rt' na; so lavolfl ft*ankir*t£ — Kokupiai ao ne vri.č.njo. — UrcdniStvo j:.: v Ljubljani ua eelOvitt c>3t. v Tavčarji-.! bUD »Hotel Evropa". t>r. ra vništ vo. na katero raj h« blagovolijo pošiljati naroeniii*, reklamacije« iwi imla, .j administrativne reč:, |e v „Itarodnj uakami*1 v Tavčarjevi hisl.
Občni zbor „Narodne tiskarne"
v nedeljo 29. mtv. 1874,
Navzočuib jo bilo 16 delničarjev, ki so zastopali 107 delnic ali glasov.
Predsednik dr. Abačič odpre sfjo. Za sopodpisnika protokola sta voljena gg. dr. Itadej in Josip Zupan. Za zapisnikarja g. llugo Tttrk.
Predsednik bero protokol seje zadnjega občnega zbora, kakor ga je spiBal c. kr. notar dr. Ribič. Dalje razloži, da so v zadnjem občnem zboru sklcneno posojilo nij do-bilo, torej se je izvrševal drag eventualni sklep zadnjega občnega zbora, nam eč prodaja mariborske tiskarne, da se društvo resi d'lgv1, kateri ga teži odkar ob-<t;;ja. Ponudniki mej kupci so trije, dva Is Gradca in tretji je g. prof. Pajk iz Maribora, ki po nuja 12.000 gold. za mariborsko tiskarno in prevzame skoto za 1000 gold. rasnih dolgov za papir. Kar diušlvu še po prodaji tc filijale ostane dolga (do junija prihodnjega leta bode le 2000 gold.), bode lebko plačalo v dveh letih ali še prtj. Naj se torej prodaja mariborsku tiskarne ratificira, ker, da se pn da, ako se posojilo ne dobi, to je bilo užo v zadnj-m občnem zboru skkneuo.
Delničar dr. Po kl n k ar hoče dobodke in vrednost (beli tiskaiuic vedeti in meni, da bi se iz ljubljanske tiskarne več reči, ki se no rabijo, lekko prodalo.
Predsednik dr. Abačič razloži, da je bila mariborska tiskarna, kakor se je izkazalo res jako predrago plačana, in jo ta društvo izgubilo. Ljubljanska tiskarna pak, kjci je OD sam inventar delal in vse zvagal, je vredna okolo 30.000 gold. Toliko skoro za njo dobimo, ako jo v Humuuijo prodamo, kakor smo p nuob ■. imeli. Da bo izhajala, potem ko bo dolga prosta in ne bode trebalo
tako drazib obresti] plačevati je gotovo, če se pomisli, da je nže on 0000 gold. dolga plačal, ker ga je tiskarna imela 21.000 gld., ko je on predsedništvo prevzel in zdaj ga je lc 15.000 gold. — Koncem prebere osnovo prodajalnega pisma.
Delničar J. Zupan iz Golovca DO ve-luje, da bodo s prodajo mariborske tiskarne zlu pomagano. On je proti prodaji. Naj bi se preiskalo če je polov e i kapitala uže proč in naj se potem likvidacija prične.
Dr. Abačič pravi, da bi on prvi za to bil, da društvu likvidira, ako bi polovice vplačanega kapitala ne bilo.
Delničar Žagar Vpraša ali je odbor vse storil, da bi bil za mariborsko tiskarno več dobil kot 12.000 gold., na pr. vsaj 15 000 gold.
Predsednik razloži da. in bere dotična pisma.
Delničar dr. Zamik k temu Se pri Javlja, da jo odbor sklenil, da d;*jc tiskarno tistemu, ki bode več ponudil iu da se celo na to ne sme ozirati, Bil je kupce ponudnik naroden ali ne, ker ai je bil odbor v »vesti, da gospodari s tujim Sonarjem in ne Rine nobene protekoije dajati,
Delničar dr. Domiukuš raslofci stanje in dobodke mariborsku t'skarne in se mu zdi ceno prodajena. Htajtrski rodoljubi so proti prodaji in se le s teškim srcem ločijo od tiskarne, ker vedo ceniti njen pomeu. Ker se je zastonj poskušalo po poti cubskripcije posojilo dol).ti, 15.000 gld. dolgu, ki so uže tako dolgo vleče pa mora plačan biti, da se vzdrži in povzdigniti more ljubljanska tiskarna, katera je po ustauovui intenci večine delničarjev potrebna za vzdržaujo „Slov. Naroda" , samo v t< m prisilnem stanji ntwang«lageM moramo privoliti v prodajo.
Delničar P« j k p.»jaHnuie  od  dr. Do-
m okuša navedene date, češ, da dohodki, katere je navajal, njso vsi Čisti dohodki.
Delničar dr. Rade j naglasa tudi, da ne štajerski slovenski rodoljubi mariborske tiskarne teako zuebe. Ali ker nij drugače mogočo dolgov otresti se za društvo, mora se privoliti. Dober gospodar, Č6 tata dolgov«, mora efl del premoženja oddati, d i potem ptaCavii svoj dolg z drugim delom dobro gospodari in ga h časom pomnoži. Za to hm glasoval za prodajo. Vcioli me, da smo dobili v g. Pajku kupca, ki jo solventen iu da tiskarna v narod uib rokah ostane.
Delničar dr. P oklu k ar vpraša koliko terjatev iu dolgov se z mariborsko tiskarno vred proda.
Delničar Pajk razloži s posameznimi dati, da je mej terjatvami in dolgovi okolo 200 gld. razločka.
Delničar dr. Po k luk ar meni, da bi bilo bolje po inventaru prodajati posamezne reči, proti teniu govore dr. Alučič, dr. Do-minkuš in dr. Radej.
Delničar Noli pravi, da bode glasoval za prodajo, ker ne vidi druzega p močka, da bi si društvo iz dolga pomagalo, vendar želi boljših dat, — Odgovarja mu predsednik.
Delničar Naglic nasvetuje konec debate in glasovanje.
Pri glasovanji je bil pot« m dr. A h a č i č • v predlog, naj občni zbor pooblaŠčuje upravni odbor, mariborsko tiskarno s pasivi iu aktivi za 12 000 gld. g J. Pajku prodati, — sprejet z 121 gl -ovi proti 45.
Potem so bile dopolnilne volitve v upravni odbor. Voljeni so g. Matija K očev ar, posestnik in trgovec iz Podturjaka s 153 glasovi, g. Josip Nolli, (99 glasovi) iu g. Mato> Žvanut iz Trsta (89 glasovi).
Pri tretji točki: nasvet zastrau „S'.ov. Naroda" prevzame podpredsednik Hagu Tnrk
Iz Jesenkovcga prirodoznanskega zemljepisa
podajamo Bledeči , kar iz sredine izvzet člauck za poskušnjo :
Včinki in nasledki hudih potresov.
Potresi pogostem raztrgajo zemljo, da knže tu ozke pa dolge razpoke, tam pa široka iu globoka brez d u a. Opazovali so tudi, da so se take razpoke časih zopet za-klopnile m z nova odprlo, časih pa tako razširile, d.i. so se vanje pogresnili ljudje m živali in celo človeška poslopja. V jntm Italiji se je pri Cerzuli odprla črez 6 kilometrov dolga razpoka, ki je bila 50 metrov Široka in o»ez 30 globoka;  enaka razpoka
pri Fortuui je bila 10 metrov široka in črez 72 globoka; na južnem oglu Kalabrij) se je celo nek hrib Ztfirio prek sred« razpočil. Premnogo razpok je i. 1092 naredil potre« na J:»majki, nekatere so kmalu se zopet laklopniie iu mnogo ljudi j in živali zmečkale. Euako Be jo pripetilo kuri v Vab ona, ki s-jc za uoge vjel t v razpoko.
lttčeuo je u/.e bilo, da potrcBi nakla-ujajo ali tudi vsdignjejo p »prej vodoravne in skupne sklaue zemeljske skorije. Oe z veliko močjo potisneju na k^kov oddelek vodoravne skladbe, ga vadiguejo, skladbo pretrgajo iu napravijo taku zvane premete zemeljskih skladov. — Večkrat se pa v^led hudega p otresa nja zemlja odtrgajo vrhovi ali cele strani hribov, ter se vse pokončajo, zvv.lč ali zdeiAejo v doline. Tako ko je n. pr. 1. 1345 bil ulomtl D »brafi (2154 metrov nad mojem); iu leta 1092 stase naj
otoku Jamajki odtrgala vrha dveh p ectj visokih hribov itd.
Užo pri Ognjenikih je bilo omenjeno, da razpoke in luknje, ki se pri p itresib nareda, pogostem bljavuj i vodo, pesek in blato razne pare iu plinove. Temu se nij čuditi, ker močni potresi prenarejajo semteitje zemeljsko skladbo, ter tuko pritiskajo na vodo 9 votlinah in jo ▼ razpokah šiloma kvišku poganjajo. To nam dovoljno pojisuuje, zakaj pri potresih vodnjaki v Kamani bijn vaj o vodo, pesek iu blato. Euako so jc godilo v K labriji in pri Ksrakaeu, kjer jo iz razpok izbljuvana voda naredila m.la jezera. Puhtenje plinov pri potresih BO let* 1840 opazovali ob Araratu ua Aimeuskem.
Pieveliko  upliva  imajo   potresi in od u j i h vzr.-čene premembo ua vodo, na stu-dence,  reke in m (»rja.   .Studenci se j radi  skalć,   časih   začno   bolj  močno teči,
predsedništvo in dr Ahačič kot delničar razloži finančno stanje ..Slov. Naroda", graje malomarnost mnozib pristašev naše stranke ▼ plačevanji in koncem nasvetuje naj list še dalje dnevnik ostane, da pa naj se bolj za njegovo razširjenje skrbi.
Delničar Znpan nij za dnevnik, ker je predrag ampak k večjemu za list, ki bi enkrat ali dvakrat na teden izhajal. Navaja račun, kakor mu ga je strokovnjak naredil o izgubi „Narodovi" ki, da si prizna njegovo zdanje držanje, vendar ne bo naročnikov pridobil, katere je izgubil lani.
Dr. Ahačič pristavi še, daje svoj nasvet stavil, da debato o tem provocira. O a je za slogo v slovenskem taboru, a ne za tako, da se bi mi morali podati.
Delničar dr. Z ar ni k zavrača delničarja g. Zupana in one ki govoru, da je „S'. N." naročnikov izgubil. To nij res. Tudi prej jih več nij bilo. Ča bo odstop li duhovniki, katerih nikdar mnogo nij bilo (pod Tomšičevim uredništvom na pr. na vsem Kranjskem le deset), kar se iz knjig lebko vidi, — pristopili bo drugi liberalno narodni. Ko bi list prišel v roke drugi stranki, izgubi v dveh mesecih 500 naročnikov. Od liberalnih principov ne smemo odstopiti, da si naj nam bode prva narodnost, potem liberalnost. V tem Bmislu naj bode dalje uredovan tudi list (Odobravanje).
Delničar A rini 5 računi, da sta gg. dr. Ahačič in J. Zupan računaje deficit nekoliko preostro <n pesimistično sodila in dokazuje, da deficita zdaj skoro nij. List ima skoro toliko dohodkov kolikor veljajo zdaj stroški za njegovo izdelanje. Dobička tiskarni se ve da ne daje.
Delničar Nolli je z* dr. AhačiČev pred log, da se „Slovenski Narod" kot dnevnik obrani in no reducira na trikrat na teden. Tudi je z OSirom na svobodomiselna načela, ki jib je dr. Zamik razvil, za Bedanje politično držanje in nepolemiziranje lista.
Delničar Dragotin Žagar je tudi za dnevnik. To uže čast slovenskega naroda zahteva in zato moremo tudi delničarji kaj žrtvovati, da imamo Slovenci vsaj en dnevnik. Oa priznaje zdanje politično držanje „Slov. Naroda", ali le še želel bi, da bi list verske reči popolnem pustil, naj jib razpravljajo cerkveni listi.
Dr. Zarnik odgovarja,   da je to dan
denes nemogoče, ker stvari v politično življenje stopajo, ki se od ene strani kot verske zaznamujejo, da si nijso. Pozitivnim stvarem nasproti vsak list mora eno mnenje imeti, molčati o njih ne more, sicer n. pr dan denes niti o Karliatih pisati ne bi smel.
Pri glasovanji o dr. Ahačičevem predlogo, naj društvo tudi za prihodnje leto svoj list „Slovenski Narod", kot dnevnik izdaje je bilo 111 glasov za predlog in le 11 glasov (katere je zastopal delničar dr. Poklu-kar) proti, drugi so se glasovanja zdržali.
Po končanem občnem zboru je imel upravni odbor sejo in je z gospod Pajkom prodajo mariborske tiskarne podpisal.
Politični razgled.
Motraiiifo tle»£«»l«v
V Ljubljani 30. novembra.
Včeraj so se ustavoverni rtr£nr>ni pttstnnei obeh barv zbrali in pod predsedstvom Horbstovim posvetovali o tem, kako pomagati denarni in gospodarstveni mizeriji, ki je povsod v cesarstvu nastala. Poslanec Spiegel je, naglasivši da se vladi sicer neče nezaupanje izrekati, odsvetoval, naj se voli iz obeh ustavoveruib klubov odbor trideseterih, ki bode pre-udaril, kaki odpomočki se morajo iskati. Heilsberg nasvetuje, naj država zdi želez niče; Fux priporoča, naj drŽava denarja na poBodbo vzame, za zidanje šol, občinskih bil, bolnic in cest. Brestel je proti držav nemu pomaganju. Kalir svetuje, naj se Spieglov nasvet ns sprejme, ampak naj se udje nosovejo, kake predloge zbornic) izročit'. Syz nasvetuje, naj so vlad« poz »ve, da izroči zbornici uže jauuiria obširen program o zidanji železnic. Sprejet jo bil K&lirjev predlog, s kateiim padejo vsi drugi predlogi. — Videti je, da se je iz ustavoverne go e z >pet le — miš redila!
V *tf^r<irttftii c#*o»'// se dela nov klub „neodvisnih", v katerega bodo pristopili udje „fortschritta" in vladni levičarji.
MPmutfslsi ustavoverni „Tagblatt" nahaja nzrok splošne gospodarstvene mizerije tukaj in onkraj Litave v — dualizmu. Vendar so tako daleč prišli!
O dogovorih j» »•#€.»■ fcef/n kardinala S/arcenberga s dunajskim kardinalom Rav-šerjem prinaša frankfurtski list novico, da je Ravler Svarcenbergu pokazal lastnoročno pismo papeževo, v katerem izreka svojo radost, da se usranovlja v Avstriji velika katoliška stranka, ki ne sme služiti narodnim načelom, ker Italija in Nemčija v boji proti rimskej cerkvi uporabljati narodnostni princip.
V titan Jt« «lrr.!.»v«».
Vrancomki bonapartovci Ronher, Ca-sabianca in Grandperret so bili 27. nov. pred sodnijo, da pričajo o veleizdanji agitaciji za Napolo >na IV.
V itnlijnnski zbornici je onih 304 volitev verificiranih, proti katerim nij protesta. — Miogbetti je predložil proračun za 1875. .
f*4wpr£u je francoska vlada poslala v severno Italijo ladijo „Kleber" na razpolaganje, ki je bila dosedaj v Korsiki.
V nemškem drž. zboru so imeli 28. t. m. proračun za E'sas Ldringen na vrsti. E'saski poslanec je dejal, da imajo le elsa-sko-lotringski poslanci posvetovati se in dovoliti ta budget. — Za to je Isismark po seji dejal, da Če bi v elsaski deželni zbor prišli taki ljudje ko je Simoni* ima Nemčija v enem letu zopet vojno s Francijo.
Dopisi.
Iz IJiiltlJtliiC 28. nov. 11/.v. dop. i (Vino, blago brez postavnega varstva.) Iz daljo'li krajev, iz Angleškega, Francoskega, i u celo iz družili izvenevrop-skih delov naše zemlje, iz Amerike, Azije itd., po brodovji in po železnicah k nam prihajajoče blago, rum, smokve, pomaranče, roz'ne in razne druge reči nijso v toliki nevarnosti zarad tatvine, kakor je naša vinska kaplja, katera naredi samo kratek pot, — komaj nekoliko desetin milj, in se je dobi k nam v dobrem tednu, ker je večjidel iz Kranjske, aH k večjemu iz bližnjega Vi/.ela, iz sosednje Hrvatske: iz Samobora, Jaške in naj dalje izpod Zagreba. In ko bi naši vinski kupci in costiloičarji take daljave prepotovati morali, knkoršne je treba za kolonijalni blago, gotovo bi prazne sode brel vina nnznj dobili. Vsaj moja lastna izkušnja in ) uči, da v 19 letih sem samo dvakrat dobil polne posode.
Pretečeui teden mo je pa v tem oziru vendar le predebela zadela. V Vizelu je bilo namreč El me o Idanih 17 barigelj, polnih vina, a do m<>je kleti je zmanjkalo v njih celih 9 veder in 24 bokalov! Da bi se nikdo ne izgovarjal, da posoda izpušča, zato sem ta pot odposlal večji del nove prav dobre bariglje, in Bem jih d ] pred potom še posebno dobro nabiti in popraviti, kar me je pri sodarji stalo nad 34 gld. S posodo jo potoval obče kot pravični   šafar   znani J< žo Simnovec iz Tacna,
Časih se pa tudi zmanjšajo ali pa popolnem usahnejo. Gorki studenci časih postanejo hladni, kar so v Pirenejskih opazevali, hladni pa časih gorki, kakor nekateri na Kalabrijskem. Vrelci v čeških Toplicah so se po potresu v Lizboni skalili, potem so usahnili in nazadnje, od železnega okisa porudečeni, je-li znova silno močno hobotati. — Primerne premenihe so opazovali tudi pri rekah; večkrat bo upadle, ker so razpoke v njih pratokah požrle jim mnogo vode. Tako je Temza bila leta 1188 prenehala teči in leta 1833 se je isto pripetilo Motali pri Linkbpingu na Južnem Švedskem. Tudi jezera se pri potresih preminjajo. Mej potresom v Lizboni so bila vsa jezera po zahodni Evropi silno vznemirjena ter so sedaj se napenjala, sedaj pa upadala.
Najstrašnejši pa so učinki in nasledki potresov ob morskih bregovih. Potresi ne pretresajo samo suhe zemlje, ampak tudi morje.   Pri Lizbonskem so ladije daleč na
morji — in sicir še 150 miriametrov odi Lizbone, središča strašanskega tega potresa, se potresle, kakor bile bi zašle na pesek ali kakovo grebenino. Mimo grede naj bode tu omenjeno, da se je Lizbonski potres bil razširil črez 385.000 □ miriametrov t. j. Via vsega zemeljskega površja (ali črez površino, ki je skoro 4 krat večja, kakor Evropa), kajti tresla se nij le vsa Evropa, ampak nekoliko tudi Severna Afrika, Severna Amerika in vse severno Atlantsko morje mej uovim in starim svetom. — Pri drugih potresih so topovi na vojnih ladijah poskakovali in pogostem se tudi jadreniki izdrli. Ob bregu se na prvi potres morje odmakne ali upade : mislijo, da zato, ker se suha zemlja vzdigne, morje mora potem odstopiti ali upusti, kakor voda v posodi, ki se na eni strani prizdigne. A strašen je naslednji Ire-notek: kipeče morje se narase ter se šiloma vali, prav za prav plane črez svoje bregove, potopi in razruši jih in težke stavbe zanese
daleč v suho zemljo, ali je pa odstopajo vrže daleč v morje. Tako je pri potresu v Lizboni morje naraslo za 13 do 15 metrov črez najvišo plimo ter bilo bi potopilo vse razrušeno dolenje mesto, ko se bi strašanski val ne bil razširil in znižal v zanožini, ki je mestu nasproti v suho zemljo zarezana. Pri potresu, ki je 28. oktobra leta 1846 Limo na Peruvanskem večjidel razrušil, je morje silno divjalo ; pri mestu Callao (izg. Kaljao) je naraslo za 2G metrov nad najvišo plimo, razrušilo in poplavilo mesto, pokončalo Črez 4000 ljudij (ušlo jih je le 200), ugonobilo 23 ladij , druge ladije pa iz luke zaneslo uro hoda daleč na suho. Pri potresu v letu 1692 je na Jamajki kipeče morje toliko naraslo, da je težko vojno ladijo iz Inke odneslo, ter jo postavilo na ravno streho neke hiše.
Potresi so po različnih s k 1 a d i h z e-ni e I j s k e skorije različno razširjajo. Terdejša ko je tvorba, tem bolj se potresa,
mož, ki je 71 let star, a pošten i a vrlo izveden v vinskih zadevah. On mi je pripovedoval, da so železniSki slnge celo segali po zapečatenem sodčku vina, ki ga je pri sebi imel, (en veder ga je bilo), so ga hoteli odbiti in pokusiti, in ubranil jim ga je komaj z izgovorom, da mora zapečatano ostati, kot vino za poskušajo (Mustervvein) Nijso-li to prave pijavke?
Vinsko blago je sicer v prvi nevarnosti pri voznikih. Oni ga peljejo na mesto naravnost iz Vizela na Ilreški kolodvor, prej še na svoj dom. Tani ga od zgoraj pri vehi nekaj izvlečejo, in Če za to nemajo časa in če se boje, da bi jih ljudje zasačili, imajo sveder pri sebi, s katerim sod zvrtajo in si ga v svoj putrb natoČljo za popotnino. A ne Fomo, da tako vino ukradejo, oni ga celo oslabe s tem, da sod slabo zopet zabije jo, da ga zali jn ne z dobro stndeno vodo, nego z blatno, in da vino pokvarijo. To se je zgodilo nekemu bivšemu Županu v Jesenicah, ki je svojemu prijatelju v Ljubljano naj boljega svojega vina poslal, a ta je dobil na mesto tega slabo pijačo, in si zastonj ubijal glavo, dokler se nij zadnjič zvedelo, kako ravnajo z vinom.
Druga nevarnost preti vinu na Železnici. Vsak sluga, čnvaj, ali naj se uže imenuje kakor se hoče, vsak si ga na skrivaj privošči kolikor more.
Kar se pa meni naj bolj za malo zdi, je tretja izguba, ki se zgodi vinu na mitnicah ali h ran g ah. Paznik ali leblajtar odpre sod in si natoči bnčo (črez bokal), d* se prepriča čeli nij v sodu SpirUttB, ali kaj druzega.
Za to bi menda tudi zadostil kozarec, a mož si ga rad privošči So malo več. Vozniki, videči odprt sod, se ga v tej ugod-nej priliki zopet napi jej o in vrh tega mora ubogi vinotržec še plačati velikanski užit-ninski davek 3 gld. 22 kr., od 40 bokalov!
Vsak pameten človek mora tedaj pre-videti, da tako brezvestno početje, za katero nemarno nikakove obrambe, pripravi nekaterega krčmarja ob ves dobiček, kajti ravno dobiček, ki bi ga moral imeti za toliko truda, za vzdrževanje svoje rodbine, za obresti od kapitala itd. mu splava v grla voznikov, železniških slug in naposled paznikov ali leblajtarjev na šrangab.
To naj bo v opomin vsem imenovanim vinskim tatovom. fVfmc.
potresa se pa tudi bolj pravilno in enakomerno, kakor skladi iz redkega kamenja, iz rahlega peska, grušča in rahle prsti. Zato nekatere pokrajine ostanejo popolnem pri miru, ko se zemlja krog njih na široko in dolgo močno trese. Peruvanci imenujejo take pasove in pokrajine moBtove. Mesto Kvito stoji na taki pokrajini, katera je blizu po premnogih votlinah in vodnjakih zavarovana pred potresi, (ki krog in krog hudo razsajajo). Iz rečenega pa tudi sledi, da so poslopja, hiše, stolpi, cerkve itd. na trdih skladih zidana, v manjši nevarnosti od mest na peščenih in produatih pokrajiuah. Pri potresu leta 1783 so bili deli mesta Mesine, ki 10 stali ob morji na naplavi jeni zemlji, dosta bolj razrušeni, kakor poslopja na bliz njih granitnih višinah. Isto so opazovali pri potresu v Lizboni in leta 1G92 v Kingstonu (izg. Kingstuu) na Jamajki.
Pristavek uredništva: Pritožbo, katero nam tu pošilja spoštovani ljubljanski meščan, trgovec in ud bivše (ter če bog da prihodnje) trgovinske zbornice, g. Perme, smo čuli uže tudi od drnge strani. Južna železnica je vselej napake, ki so bile v našem listu grajane, odpraviti prizadela si, kakor smo se prepričali. Gotovo bode tudi v tem ozirn ostrejšo pažnjo nkazala.
Domačo stvari.
— (Res eda v ljubljanski čitalnici) v soboto na koriRt Tovačovskega je nesla okolo 110 gld. čistega dohodka. Pevci so peli precizno in bili od obilo zbranega občinstva večkrat s plodcom pohvaljeni. Aranžer besede g. II. T u r k se je javno zahvalil vsem onim ljubljanskim damam in gospodom, ki so bih za loterijo darovali GO lepih dobitkov.
— (V Radečah) na Dolenjskem se je 28. nov. odprla nova brzojavna postaja.
— (Ustrelil) se jo v nedeljo opoludnč artilerist Ant. Jurman, 24 1. star, rodom Ljubljančan v gozdu „Tivoli" blizu gradu z revolverjem. Utekel je bil pred nekimi dnevi od vojakov. Uzrok samomora nij še znan. Prenesli so ga v mrtvaško kapelico tukajšne gar-nizijske bolnice. —
— (P o v o 7. i 1) je v nedeljo zvečer nekov fijaker črevljarskega dečka pred g. Finčevo lušo na št. peterskem predmestji. Fanta so odnesli domov, proti nepaznemu vozniku rc pak kazenski pot naBtopil.
— (Trije funti sm o d n i k a u ne s r e-6ili — ženina.) Piše so nam iz Dolenjskega: J. Purgsrjev v dolskej županiji na Do lenjskem imel je pondeljek 23. t. m. biti poročen. Da bi HlavnoMt poroko dostojnim sijajem se vršila, kupi tri funte smodnika. K svatbi je uže vse prirejeno. Zeljno uze pričakuje nevesta prihodnjega dne da se sč svojim ljubim zaveže. A Človek obrača, nesreča pa obrne. Na predvečer poroke hočeta r! ženin in brat njegov strelivo prirediti. V«s smodnik deneta na mizo. Ženin — nota bene doslnžen vojak — hoče si pripaliti sniodko. Žvepljenka se užgć, a nje glavica skoči v smodnik. Strašanski prizor! Kar ie smodnika, se užge. Ženina podere na tla. Vsa obleka na njem je zapaljena. Svilen ovrat-ni robec je v istem trenutku pepel. Pas iz usnja, katerega je imel okolo trebuha, se je ogljenil popolno. Na trebuhu, na prsih povsod vse polno mehurjev in skelečih bolečin. Obraz pak je ves siv. Dvomi se, da hi nesrečnež kedaj okreval. Tudi brat ženinov se je ne malo osmndil. Sorodniki nevestini in ženinovi zahtevali so ipak, da se poroka vrši, a nevesta se je temu protivila, češ: zakaj mi bode takov ženin.
— (G71etni mladenič — zmrznil.) Piše se nam: J. Poljanec iz M<>sta bistriške občine na Dolenjskem je bil nedeljo 22. t. m povabljen k hramu dobrega prijatelja na Vrhih. Kmalu se dobre dolenjske kapljice nasrkata. Poljancu se vino uže ustavlja. A njegov prijatelj ga sili, da mora piti. P. se uda in ga pije na vse pretege. Pozno v noč se poslovi, ter ide sam domov. V brezvetrji v mrzlej noči domov gredoČega noge ne neso več. Toliko si še opomore, da se zarije v listje — drugo juti o našli so ga mrtvega. Znirznen bil je še samec, čeravno bi bil pro-tečeno sredo svoj G7. rojstni dan obhajal.
Razne vesti.
* (Umrl pri plann.) Dne 23. t. m. je bila v Mostu na Češkem zabava s plcmm, pri katerem je nekov natakar nagla umrl mej polko — v naročji svoje plesalke.
• C S pestmi je n b i I a v n j o Ž o n o) blizn 0'omuca nekov kmet, ki je nžo zaprt. Raš v onem mestu je bil te dni obsojen dr. W. zaradi nasilni oskrnnitve k oletnemu zaporu in nčitelj N. zaradi enacega zločina k Hletnenn zaporu.
* (Skakanje za stavo.) V Liclifen-felsu na R.avarskem jo snrejel nnk tamošnji občan stavo, VRl<«rl katero mora C»lo pot IZ L;cht*nfelsa do Staffelltajna (poltretje ure peste) no enoj nogi skakati. Stava iznaša 1O0 tolarjev.
Narodno-gospodarske stvari.
Vporaba fturetinskih odpadkov,
se navadno goji le površno, dasiravno se ne«me nri umnej i/reji prezirati kuretin«ki gnoj. Gnoj ie posrbno od golobov in kokofij tako koristen, da ca je treba 1* pazno in previdno rab;ti in sicer posušeno in zdrobljeno, da se nntem poieje na niivo. To so sme zgoditi 1« pH rosnem, ne na deževnem vremenu. V B"Uriii no odpadki v erolobniaku kuoujejo, ia G00 golobov tedaj izda na leto za 100 frnk. (40 sol d.) gnr.ja. Z 10 centi kurjega gnoja je m°8 pognojiti 1 oralo polja.
Posebno set nriporoča za konopljo, lan, deteljo, tobak, i*>Čmon, tndi za vohrovt in če-bulio vporablja.
Množica v vodi raznnščenlli tvarin po-j-:sn'iji hitri in izvrstni učinek polohjega in kok'>šjr*ga gnoia. — M-zla in mnlo mokra tla so za knretinnko gnojenje naingodneja nikdar pak prstena. Na travnikih pomešano s pepelom uničijo kurji od-adki mahovje, ter pospešujejo rast trave. Manjo učinku.e gosji, mčji in puranov gnoj. Nalbolle se razdrobi ■nh, kurji gnoj % eepol. C*nt gnlobjega gnoja
»m* c~no bitan G gld., pri čistem golob jem rrnoiu zadostuje nže 10 centov na 1 oralo, drog kurji gnoj se pa računi 10 centov na eno oralo.
Zdravlje)!jc hoh :>ii t\o f/OOCU in jKirhljih.
Gledč zdrnvljrnia pri bolezni na gobcu in parkljih. ie po dr. K'ingann redna pazljivost in obnašanje. Naiiv>veje se za to bolezen priporoča, neko zdravilo z Švice in nippr: naj se zmeša maslec Črešnieve vode z Hteklenico medu in pol funta sladkoi * Z to tekočino naj se umijejo skrbno gobec in par-kUi To sredstvo v vseh slučajih gotovo v nekoliko dneh pomore, ter tudi zabrani daljšo bolezen.
Kiameneno ognjena, smola, pomoček, hi pregattfa nirčese.
Nekov vrtnar jo zaradi varčnosti mestu navadno barve pri namazanji brajde v rastlinjaku rabil kameno-otrljeno smolo. Rilo je to po zimi. V spomladi zapazi vrtnar v svoje veliko začudenje, da so vsi pajki in mrčesi ki so bili v rastlin jako, izginoli, dalje je celo okrevala uže 2 leti holehna vinska trta, ter je obrodila grozdje. Zaradi tega je tedaj vselej namazal vse paličice pri sadonosnem drevji z kamencno-ogljcno smr>b>, in takoj so izginole vse gosenice in drugi škodljivi mrčesi.
Na Francoskem so enako poskušnjo delali celo z vspehom v vinogradih.
— Kljnbu hudim časom vendar vsakdo čuti željn, svoje drarre, velike in male razveseliti s kac'm darilom. Brez velikih stroškov more to doseči, kar čest. bralcem našim najbolj svetujemo, ako se obrnejo v nedragi, solidni in izborni „Bazar Friedmann" na Duu a j i, P r aters t ra s s c št. 2G.
Vćčb Vihtim bicč in zdravje brex lei,s in brez stroškov po izvrstni
Reialesciere k Barry
28 Iti užo jo nij bolezni, ki bi jo no bila ozdravila ta prijetna sđravilna brana, pri odraičenin i otr« m i h brc/, medici n In stroškov | garavi ves bolesni v želodcu, na živcih, dalje prane, i najetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajcnjo, nespanje, slabosti, /.lato Žilo, vodenico, mrzlico, \ rtOfftai je, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosnih, otožuost, diahet, trganje, shujšunjc, bledičieo in pre-
hlajenje: posebno se priporoča ladojenes inje bolje, nego dojnlcino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval ztb*a\ilnili, lue/. v Bake medicine, met njimi spri-bevaln profesorja I>r. VVurzerja, g. F. V. llcneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdra\ilnega svetnika 1 >r. Angelsteina, Dr. Sborelanda, Dr. ('ampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-Btuart, Markize de. lirehan a mnogo druzih imenftnih os ob, se razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj. Kr-atki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W urzerja,
It o n n, 10. jul. 1869, KevnleRcie.ro. Da linrry v mnogih slučajih nagradi VSa zdravila. 1'osduio koristmi je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kaniuju, pri prisadi j i vem a bolelinem draženji v acalui cevi, zaprtji, pri bolehuclii hoden ji v ohistih Jn mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in nepreceidjivo sredstvo na samo pri vratnih in prsnih boleznih, :impak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rađ. Wiii7.it, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winohester, Angleško, 8. decembra 1812.
Vala izvrstna Ke\alesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani. James Khorelaud, ranoeelnik, '.Mi. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Ji e r o I i n, (5. maja 185(5. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A nge 1 s t e i n, tajni sanit. Bvetovalcc. Spričevalo št. 7li.!l-Jl. Ob c rgi m p e in, (Kadotisko), ti'2. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Kevalesciere du Uarry po-polnaina zdrav.
Viljem Bar kar t • ranoeelnik.
Ko nt On a. Istra.
Učinki Kevalesciere du Karry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
ftt. 80.410. Gosp. F. V. lieneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v JB e r 11 n e t K 1 i n i s c b e W o c h e n S O bril t" od 8. aprila 187:2 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-bica" (Kevalesciere). Deto jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v o tednih.
»t. <>4.21().   Markizo de lirchan, bolehajo sedem
let, na nospanji, tresliet na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 7'J.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolchatiji glave in davljenji.
St. 76w877, Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotki i tiščanji v prsih.
št. 76.970. (Jospoda Gabrtola Tošnerja, sluša-lelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro,breznsidejni prsni bolečini iu pretresu čutnic.
Št. .>."».715. Gospodični de Montlotris na nepre-bavljejiji, uespanji in hajianji.
Št. 75.1)28. P.arona Sigmo lOletne brainote «n rokah iu nogah i t. d.
Kevalesciere j« 4 krat tečnoj a, nege meso, ter
se pri odraščenih in otrocih prihrani 60krat več na ceni, glede hrane.
V plenarnih pu.šicah po po! funta I gold. ->0 kr. 1'OBl 9 fiuld. 60 kr., 'J funta i gold. 50 kr., i> ran ov 10 £olđ., V2 funtov 20 gokL, 24 funtov .'16 gold.
\ m?ku*e-Bisoaite& v paiieati a 2 gold. DO Id ' i gold. 50 kr. — Bevoleachre-Chocolatita v ^pranu
- v p>oše»rwb z* li2 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold >0 kr., -*8 t;\? 4 gold. tO kr., v prahu sa 120 ta 10 tfold., ra 28 i tas ^0 feold., — sa 676 t\» 3S gold.
- prodaje: Barrv d u lian) A C o m p. na Da-• i, Wui)!i3w4<Ikkg'fcHMe it 8, v S>J ubijani Ed :l .tisi, v ti ni ti el bratje O u e r a n z m e y r, v Itim toralra Diechtl    Frank, v Oelovel i'. Blrn-
) a 0 bor, v Luu6i L u d v . g M ii U at, v 31urib<>rii tt. WoriČ, ^ OT«'ri»nni J B Htoekhansen. v /iUgr«'l»u v lekainici usmiljenih sester, v ('er-novicah pri N. Šuirhu, v OHeku pri Jat Davidu, lekarju, v <-i-ii«leu pri bratih Oberranz-meyr, V TniiCNinru pri .los. v. Papu, mestneinii lekarju, pri 0, M. .lahnerjii, lekarju, v Vura/. Oinu pri lekarju dr. A. llalterju, Kakor v j*?:, iu«auii i^ii uoonb i.- ».>.jio v.i spuour^}skih trgoi eih
razpošilja v.u ;>j. .     . ■■>... ' v. ■■ !■:<■ l- . ualuumieah uii povsetjib.
Dunajllrji borM 30. novembra.
(Izvirno telegrafl6no poročilo.)
Bnotnl drž. dolg v bankovcih	.   69 gld.	15	i '
Enotni drž. dolg v srebru ibtJO drž. posojilo ....	•   V4 „	50	n
	. 108 ,	50	
Akcijo narodne h&nktj	95)5 B	—	■
Kreditne akcijo ....	asa „	50	n
	no ,	40	n
Napol......... 0. k. cokird......	8 „	89	r.
	5 H	24>/,	D
Srebro ........	106 n	10	N
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
lHajnovojMC slovckiisli.c ♦
n n:____n____:a ♦
obsegajoče 274 strani mali 8 0
se po *K> lii-. dobivajo v sledečih bnkvarnah: v Ljubljani Kleinmavr & Hamborg, (iiontini, Klerr, berchor, Tili, „Narodna tiskarna"; v Gorici: K. Socliar; v Celovcu: Kd. biegel; v Trstu: 0. II. Sebim|if; v Ptujem: \V. ltlauke; v C olj i: K. Socliar; v Mariboru: Narodna tiskarna". (143—14)
Loterij ne sročile.
V Trstu 22. nov.: 66. 44. «7. 56. 62.
Služba občinskega čuvaja,
v Trt'bovl juli 111» s|iiiiiu) o m St irHkom z letno i lal i 800 gold., a pro.stim stanovanjem razpisuje. Prosilci za to služb«, zmožni slovenščini* in nemščine, zdrave in čvrste p slave naj vpošjejo proHnjC svoje z dotičuimi prilogami do !SO. ilei-embru t. I.
podpisanemu občinskemu uradu.
Po '/< h tnej provizoričnej službi nastopi di li-nitivni* SVoJe naincšč 'iije.
Prosilcem, ki bo vporabo v pisarni, so plača zviša, ter daje prednost. —3)
Občinski urad v Trebovljah,
L'M. novembra 1M74.
Miallan, občinski Btarosta.
Praktikant
f j v lekiiruo v VI]»Hvl na Notranjskem sc .
^| takoj sprejme pud ugodnimi pogoji. ^j*
-K Anton Deperis, >fr
3* (331—3) lukar, A )L
ŽS*^STT<r^f "If ~irmlC°mlfmm\fm)& "V"tf Trf"V"
P. T. občinstvu!
Svarilo.
V novejlej dobi poskusa neka umazana
prođajalnica, ki sc slučajno tndi Priocunann imenuje, s lažu j i vi m i oglasi prevarjati ob-čins vo, ka bi si z našim dobrim imenom, ki smo si ga pridobili pri lhletnem poitenem poslovanji kupčijskom, delala korist. Op -rajo bo na naše dobro ime in da bi spletli na kakov način naš j staroznano prodaj alnico, razglaša prva, dajo bila prej v „Praterstrasso". V prospeh občinstva samega smo tedaj primorani, to t ulite v proglašati za javno laž« ker lastnik ono prodajainice nij slednjo iiiktlar imel na Duuaji v „Praterstrasao", nego bil jo le — barvar v HC Vidu.
Zaradi tega P. T. občiiiBtvo gled6 vsako pomote šo enkrat opuzorujemo, da jo staro-znani Kazar Friedmann dimajski, naj cenej i vir nakupovanja, užo 15 let neprestano le v „PraterBtrasso14 št. /G, ki vsacemti na zahto-vanje novo izdani božični in novoletni katalog brezplačno in franko razpošilja. (337—1) S odličnim spoštovanjem
lluzbti' tJ ■HeilBiniini.
en gros & en detail:
ihinaj. Prateritrasse st. 2C. V Trstu: Corso, Piazza St. Giacomo št. I.
28.
nove m b r a :
Pri : umi: dr. Raspet iz I ostojne. — Kupreht J. in A. iz Brda. — Orožen iz Celja.
Q>Vf«nps»i Staro iz Mcngš i. — prof. Pa!k, dr. Dominkuš iz Maribora. — ScnweIo iz Liborce, — Misbaura iz Dunaja.
Pri fflallčl: Pacovsky, Gutman, Hainc i/. Dunaja.
v Ljubljani
so priporoči
sa izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki  in ]>o usi j ui>-. j i oon.lt posebno:
1000 postnih voznih listov .... 5 gld. — kr.
vsakih 1000 več..... 3    „   i0 „
1000 voznih listov za železnice s firmo iu železniškim kolekom 7
1000 za brzovoznino s lirmo in železniškim kolekom '.' 8000 „ „16
1000 zavitkov (Couvertsi v kvart s firmo ' . 4 1«MM> _ v oktav       ' .3
50 50
50
■so
£&loga t iskanih formul^rov
■/•a e. ki
iu
e. kr. sodnije, občinske urade, okrajne tastope, Sole, cerkve cerki eno  urade,   advokate in   notarje,  pobotnice  /a mesečne plače i. t. d.
Za bolnike, ki bolehajo na pljucah, srčnih in živčnih boleznih jako važno.
Libiaov Kuioi-izloček.
Prosim Vas, da mi pošljete l'.ii flaoonov Vašega Kumi-i/b čka kar najprej mogočo, ker sc ju zdiavju pri mojoj lloori oči vidno prav dobro premenilo in to po devet-duevnej rabi, ker hoč 1110 io o/drav-ljenje še n.olaljevati. Sploino vsaki dan, posebno zveč ti na-tajoč > oslabenje jo popolnoma zginilo, ter bolnica oči vi dno 11 že boljo izgleda.
Jos. Eisenkolb,
uadučiie j.
Ker bo je Vaš mnogočislani i/leč.k tudi pri meni po 3 kratnoj rabi omenjenih ibicoiiov izkazal, kot izvrstno zdravilo, prosim teilaj šu o pošiljatev, (se pošilja).
Katinka Stude.
Vsled poskusa teh štirih fla-conov morem le toliko omeniti, da jo kašo j nekoliko užo prestal, lagjo dalje tudi sopem in čutim tudi večje nagnenjo k spali j i vsled va|ega trjenla itd.
H. Mullcr.
Knjižica • r. VV o 1 i a o tem predmetu brezplačno ali franco.
Cena enega Bacona, oziroma zavoje velja 1 gld. a. v., obal   ali zaboji ne manje, nego 4 llaconov pošilja
Glavna zaloga Libigoveya Kumi-izlečka,
Eerolin, Frie&rich-Strassc 196.
Znesek naj so pri naročenj  takoj blagovoli VpOslat),  ker za Avstro-(jgei.sko ne pošiljamo poitttim povzetjem.
Ml. Zdravniki našega edvoda so vsaki lop |oi|oa\Ijeui, po npo-slanej zdravstvenoj  pieiskavi dotičnim bolnikom zdravniško nasvetovatl, no ^IimIč mi ImIkovo nagrado« (314—3) V prospeh občinstva samega smo  pripravljeni,  dobro znanim firmam
izročiti razprodajo*
Itd »olj m za uredništvo odgovoren: Maku Ar mi 6,
baslutua in tisk „Katodne tiskarne"«
12568697