255. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. novembra. XIX. leto, 1886.
SLOVENSKI H«
Uhaja vsak dan *veet-r9 izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v strij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. ta eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. m četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-\rste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredniitvo in upr a vnifttvo je v Kndolfa Kirbisa bili, »Gledališka stolbi". Upravni št vu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Program kluba središča v hrvatskem saboru.
V sredi mej opozicijo, katero zastopata „neodvisna stranka" ter „stranka prava", in mej vladno, takoimenovano „narodno stranko" navstal je vlani v hrvatskem saboru „klub središča" kot četrta stranka. Ta klub sestavljen je iz plemenitaških zastopnikov ter ima zategadelj tem večjo važ nost. V Časnikarstvu ga zastopa ter razodeva poseben, nemški pisan organ „Agramer Tagblatt", ki je uredovan jako spretno. Te dni je klub razglasil svoj program, Čegar poglavitna načela brez kritike priobčujemo v naslednjem:
Klub saborskega središča priznava popolnem dogovor iz leta 1867 mej državno polovico, ki je zastopana v državnem zboru, ter mej ogersko polovico; tako priznava tudi dogovor, ki je bil storjen 1868. leta ter preosnovan 1873, 1880 in 1881. leta mej kraljevino ogersko ter mej kraljevinami hrvatskimi, ki so Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Klub si je postavil nalogo, delati, da se prava hrvatska popolnem uresničijo, kakor jih ustanavljajo rečeni dogovori. Zastopal bode on mirno, da se uvedejo stanovitni politični odnošaji mej Hrvatsko in Ogersko. da se po zakonu in pravičnosti odstranijo protivja mej združenimi kraljevinami, da se za Hrvate uvedejo prave ustavne uredbe ter zboljšajo materijalne in kulturne strani, ki so dosedaj bile mnogotero zanemarjene. Nikdar ne bode klub privolil, da bi se jeduostransko tolmačili ali krivo zvrševali državnopravni dogovori nego zahteval bode, da oger-ski zaveznik varuje hrvatsko-slavonsko-dalmatiuski teritorij vsakoršnega poskušaja, razdrobiti ga ali kolikorkoli odcepiti od njega.
Skrb klubova bode, da se povsodi v Hrvat-skej-Slavoniji jezik hrvatski priznava in uporablja kot jedini službeni in državni jezik, in da na hrvat-sko-slavonskej zemlji izključljivo vlada le zastava hrvatska.
Klub saborskega središča bode osobito zahteval, da bodo zakoni, ki se v Hrvatskej-Slavoniji razglašajo kot vkupni, v istini ustanovljali le reči vkupne narave, po dogovoru le agende vkupnega zakonodavstva in vkupne eksekutive. Minister hrvatski ima v prvi vrsti zastopati koristij kraljevin hrvatskih, ima paziti, da ne prestopijo svoje kompe-
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' Amicisu.) II. Most.
(Dalje.)
Pri prvem izprebajanji po mestu nemaš ne časa ne načina opaževati vse te posamnosti. Dokler gledaš užig na jedni roki, te tolmač že opominja, da je šel mimo Srb, Črnogorec, Vlah, ukrajinski kozak, donski kozak, Egipčan, Tunežau, imeretski kraljevič. Komaj izhajaš s časom, motriti ljudstva. Zdi se ti, da je Carigrad zmiraj ono, kar je bil: prestolnica treh delov sveta, kraljica dvajset pod-kraljevin. Pa tudi ta misel ni po velikosti onega prizora, velikoveč je misliti na kako pomešanje selitev, ki so nastale po bučečem prevratu, ki je previ nol stari svet. Vešče oko prepoznava v tem velikem morji obraze in navade karamske, anatolske, iperske, kandijske, damseenske, jeruzalemske; Dru-
tencije organi državne celote, da vkupni ministri tako pri investicijah kakor v prometnej politiki sl.r-bijo jednako za blagostanje hrvatske kakor ogerske zemlje. Minister hrvatski, osrednja vlada in vlada domača hrvatska so faktorji, ki gledati imajo, da se ohranijo in okrepijo zdravi in politični odnošaji mej združenima narodoma. Potrebno je zlasti, da se po dogovoru povsođi na Hrvatskem in v hrvatskih odsekih pri osrednjej vladi nameščajo le domači sinovi hrvatski, kateri so se za službe usposobili na na Hrvatskem ali kje zunaj, ko ne bi Hrvatska za kako stroko imela svojih zavodov.
Protivja, ki so se zadnja leta pojavila mej združenimi kraljevinami, ne izvirajo le od todi, da so se različno tolmačila državnopravna določila dogovora, nego tudi od tod, ker so se zanemarjale narodnogospodarske stvari trojedne kraljevine, in zato mora vkupna vlada hitro b podvojenim delom za gospodarstvo hrvatsko to storiti, kar se je zadnja leta zanemarilo.
Klub bode zahteval, da se ima na razpre gledu poseben izkaz o prihodkih hrvatskih kraljevin ter da se sestavlja poseben proračun o skupnih izdatkih, ker hrvatsko slavonski zastopniki v skupnem zboru smejo odobravati le proračun vkupnih izdatkov in na drugej strani sme se le 55% čistega dohodka hrvatskih kraljevin upotrebiti za vkupne izdatke. Ker ima Hrvatska svojo javno imovino, katero upravlja vkupna legislativa in eksekutiva. bode klubova skrb, da se pravo svojine tudi na zvunaj pokaže, osobito, da ima pri prodaji lesa iz državnih gozdov pravico dovoljevanja tudi hrvatski sabor.
Hrvatski zastopniki v vkupnem državnem zboru sinejo podpirati le tisto vkupno vlado, katera spoštuje prava hrvatska, ki pospešuje davkovno moč vsega ozemljija ter ki skuša dognati red v državnem gospoiarstvu. Vkupnej vladi je skrbeti tudi za zboljšanje gospodarstva v bi vsej hrvatsko slavon-skej vojnej Krajini in klub se bode osobito za to poganjal, da potrošarina od mesa in vina v področji bivše Krajine pripade dotičnim občinam.
Klub je prepričan, da bi bilo koristno za davkovno moč hrvatskih kraljevin, če bi se vsi neuter-ljivi zaostanki odpisali in bi se uterljivi del teh zaostankov uterjeval po zahtevah človekoljubja.
Jedna najpoglavitniših nalog klubovih bode , delati, da se v bodoče  nakloni trgovskim in pro-
zov, Kurdov, Maronitov, Talemanov, Pumakov, Slo-venov in druge neštevne različnosti ueštevnih anar ničnih zvez, ki se razteza od Nila do Donave, od Evfrata do Jadranskega morja.
Kdor išče lepote in kdoi išče grdobe, obema bi se tukaj izpolnile najdrznejše želje. Rafael bi obstal kakor zamaknjen, llembrandt bi se zgrabil za lase. Najčistpjša lepota grškega in kavkaškega plemena je tukaj združena s ploščnntimi nosovi in zgnečenimi glavami. Mimo tebe gredo obrazi kraljic in obrazi furij ; obrazi nnlikani in od bolezni pa ran nagrjeni; velike noganje in ćerkeske nožice, ped dolge; orjaški bremenarji in debeli Turki, pa spet črni okostniki, grdobe človeške, da te kar mrzlo iz-preletava; vsi najnenavadnejši obrazi tega sveta, na katerih se vidijo sledi pobožnega življenja, poltene razuzdanosti, najvećega truda, bogastva, ki zapoveduje, siromaštva, ki v pomanjkanji umira.
Različnost oblek je še čudnejša kakor različ« nost oseb. Kdor se razume na barve, mora obnoreti. Ne dve osebi nesta oblečeni jednako. So šali oviti okolu glav; imaš divjaških vezin; cunj, kap, srajc, sukenj progastih in četverinastih, da so kakor bar-
metnim koristim Hrvatske in Slavonije pravičniša in večja skrb, da se temeljito premeni sedanja prometna politika vkupne vlade, ki je bistvena zapreka gospodarskega razvitka kraljevin hrvatskih in ki naravnost uničuje zmisel za vkupnost interesov mej Hrvatsko in Ogersko.
Klub bode oziral se na to, da bodo cvetele in se svobodno razvijale občine, pa zato bode iskal, da se občine rešijo nprenesenega delokroga" zlasti glede na tinancijalne posle, ki so jim naloženi proti zmislu dogovora. Osobito moru vkupna vlada glavno mesto Zagreb podpirati in storiti, da se Zagrebu prizna brez zavisti za BudapeŠto prvo mesto v državne j celoti.
Glede na avtonomne reči držal se bode klub načela, da je hrvatska domača vlada v rečeh notranje uprave, bogočastja ter nauka, pravosodja in vseh agend, ki v dogovoru od 1868. leta neso taksativno prenesene na vkupno vlado, autonomna in da ima hrvatsko-slavonsko-dalmatinski zbor v vseh avtonomnih rečeh popolno in neomejeno pravo zakonodavstva. Klub središča bode torej podpiral le tisto vlado, katera je voljna narodno in politično individuvalnost učvrstiti ter vse ustavne naprave tudi za bodočnost utrditi, katera je sploh voljna, vso svojo skrb obračati v duševno gin gmotno blagostanje naroda hrvatskega.
Program na to našteje dva in dvajset točk, katere bode klub središča zvršiti skušal. Osobito, pravi, bode klub branil pravice in svobode vseh priznanih veroizpovedanj, bode delal, da se iskreno sporazumeta obe jednokrvni bratski plemeni, Hrvatje in Srbi, ki naj bi zložno delali za blagostanje jedne svoje domovine. Klub bode skušal, da se provede nezavisuost in neodstavnost sodnikov, da se uredi odvetništvo, da se izda liberalen volitveni zakon, ustavi primeren kazenski zakon, da se uredi računska kontrola, da se ustroji upravno sodišče, da se odpravi objektiven postopek v tiskovnih rečeh, da se osnujejo potrebne naprave in postave za narodno gospodarstvo, za kulturo tal, da se ustroji domaČa hipotečna banka, medicinska fakulteta na Zagrebškem vseučilišči, tehniška visoka šota in akademija za gozdarstvo, da se preustroji poljedelski in gozdarski nauk, srednje in osnovno šolstvo, da se založi niža in višja trgovska šola in se ustrojijo šole obrtniške in kmetijske, da se čim preje provedo zakoni „grun-
lekinski odev; pasov, v katerih stoje noži od strani do ramen; mameluških hlač, polgat, svitic, suknjič, haljtog, vidiš posteljskih odevov, ki se vlečejo, oblek, obšitih s bermelinom; oprsnikov kakor zlatih oklo-pov: rokavov, tesnih, širokih, prerezanih; redovni -ških in brezsramnih oblek; moških oblečenih ženski in žensk, ki so videti kakor moški, beračev, ki so kakor knezi. To ti je nepopisljiva nakinčanost cunj ari n, novost barev, zapravljivost res, zobcev, rezin gledaliških kinčev in otročjih, kar te spominja na velikanski ples v norišnici, za katero so izpraznili svoje omare vsi starinotržci tega sveta.
Iz zamolklega mrmranja, ki se uzdiga iz te človeške množine, slišiš predivne glasove grških dečkov, naprtanih s časopisi v vsakem jeziku; sten-torski glas nosačev, krohotni smeh Turkinj; detinski glas kopljencev; piskajoče čvrkanje slepcev, vrsta iz korana pojočih; molklo vzdihanje plavajočega mostu; žvižgavo in zvonjavo na stoterih parobrodih, se katerih veter zažene gost dim na gnečo, tako da nekaj trenotkov nič ne vidiš.
Dalje prih.)
tovni in urbarskr. vse razdelbe zadružne na deželne stroške, da se napravi poseben zakon o dedovanji v kmetijskem posestvu ter za ureditev minimuma, ki bi se pod njim zemljiško po-eatvo kmetovo ne bi smelo deliti, da se konečno predrugari ruhilni postopek osobito tako, da eksistenčni minimum nee pride pod rubežen.
Program,  ki smo ga tu v kratkem  priobčili,j je daiovan v Zagrebu 18. listopada t. 1. iu podpisana sta Ivan grof Draškovič, kot predsednik sre-diškega  kluba ter Josip grof Draškovič  kot izvest itelj.
Politični razgled,
Motraiijc dežele.
V Ljubljani 8. novembra
Vojeviti nagovor predsednika avstrijske «1«— legncUe napravil je bil kaj slab utis. Posebno Čehi so bili vznemirjeni, pa tudi Poljakom se je zdelo, da tak nagovor ni bil umesten. Cesarjev odgovor predsednikoma delegacij je pa potolažil vznemirjenje, posebno pa še to, daje vladar proti Chlu-meckemu pri vsprejemu delegacije, posebno poudarjal potrebo miru in rekel, da je sedanji moment jako kritičen ter zahteva zmernosti. Zagotavlja se pa tudi, da Smolka za svoj nagovor ni bil dobil ni-kakega inigljeju od vladne strani), ampi:k je izrazil le svoje osobno mnenje.
\auiiio m i li imi vrsi \ o je sklenilo češki oddelek nemške obrtne šole v Brnu povzdigniti v samostojno državno obrtno šolo. Morda hoče pl. Gautscb I tem potolažiti češke državne poslance, katerim se je zameril, ker se premalo ozira na Četice srednje šole.
V n a ii. je <iry.«3*e.
ItolgarNkeimi  regentstvu se je posrečilo pregovoriti tudi vzhodnorunielijske poslance, da ne bodo volili princa Aleksandra zopet knezom. Vsa vladna stranka je sklenila voliti princa Valdemurja, ki bode dobil kakih 400 glasov    Opozicija se naj brž volitve ne bodo udeležila.   Volitev bode jutri, ako se iz kakih uzrokov ne priloži. — Po vsej de želi vtada velik nered. V več mestih so bili že boji mej vojaki in narodom. Prostaki nečejo biti pokorni častivkom.   V 1'lovdivu se je moralo proglasiti obsedno stanje. V  Burg&su se je vladi nekda posre čilo zadušiti upor brez velicega prelivanja krvi. Več upornikov so  zaprli,  drugi  so pa ušli  po morji. Ruskih častnikov, stotnika Nobakova in poročnika Zaleskega,  ki sta prav za prav   vodila ustajo, pa neso zaprli,  kujti vlada se boji, da ne bi s tem dala povoda Rusiji za okupacijo. — Bolgarsko sobranje je sklenilo poiniloščenje vojakov in učencev vojaške šole, kateri so se udeležili državnega prevrata  21. avgusta.   Vlada temu ni prav nič ugovarjala.
Kaj misli ItiiMifa storiti z I Col g; urijo, se
Še ne ve. Neko poročilo iz Piterburga trdi, da Rusija ne bode okupovala Bolgarske, da ne da Avstriji in Turčiji povoda za jednako postopanje. V Peterburgu se govori, da si Avstrija na vso moč prizadeva razširiti svoj upliv po Balkanu.  S Srbijo in Kumunijo hoče skleniti vojaški pogodbi, kakeršne je o svojem času sklenila Prusija z raznimi nemškimi državami. Druga znamenja pa kažejo, da Ru sija resno misli na okupacijo, katerej se najbrž nobena vlast s silo uprla ne bode.   Kakor se poroča v „Times" iz Berolinu, se je Bismarck nekda izjavil, da Avstrija in Anglija najbrž ne bodeta nobenega vojaka mobilizovali, ko bi Itusija zasela Bolgarsko. „Post" pa piše, da Nemčiji nič ne škoduje, če Rusi zasedejo Bolgarsko in v sporazumljenji   Turčije še Dardanele. Pod takimi pogoji se hoče Rusija sporazumeti /. Holgarijo, se še prav nič ne ve. Sedaj Rusi pred vsem zahtevajo, da odstopi sedanja vlada in regentstvo,  še le potem bodo  stavili daljše pogoje. Govori se pa, da Rusija bi tudi v to ne privolila,  da bi se sestavila nova vlada iz samih Rusiji prijaznih Bolgarov.   Vojni  minister  mora biti Rus, in je za to mesto nekda  odmenjen general Dondukov Korzakov. Morda bi se še s tem Rusija ne zadovoljila,  ampak  bode  zahtevala, da morata tudi ministerski predsednik iu minister vnanjih zadev biti liusa.   Mogoče  je pa celo, da je resnična vest. da bode Rusija zahtevala, da se volitev kneza odloži za celi   dve  leti in bode dotlej v Bolgariji vladal  general   Kaulbars ter izbiral,   postavljal in odstavljal ministre po svoji volji.
„ Moskovski ja Vjcdomosti" ostro pišejo proti srbsko-2»Olg;arskeiK&u sporuzumljenja zastran Bregove. Obe vladi sta se ozirali ie na korist Avstrije. Zato je pa avstrijsko časopisje o tem molčalo. Rusija ne bode primala tega sporazumljenja, ker je Bregovo odstopilo Srbiti nezakonito regentstvo. Ruski zastopnik v iieieingradu dobil je že in strukcije v tem zmislu.
Vse stranke v Srbiji so teh mislij, da bi bila ruska okupacija Bolgarije nevarnost za Srbijo. Celo Rističev organ piše, da bi okupacija Bolgarije bila velika nesreča ne samo za Bolgarijo, ampak za vse narode balkanskega poluotoka. Če se odpro vrata tujim okupacijam, ne ve se, kdaj se bodo zopet zaprla.
francoskemu ininisteiskemu predsedniku se je hitro posrečilo dobiti novega ministra javnih tlel. „Journal ofhoal" objavil je že imenovanje M i 1 -lauda ministrom javnih del.
Jutri se slovesno otvorita belgijski zbor-* niči. Ker delavci nameravajo tem povodom prirediti veliko demonstracijo, storilu hod'" vlada izredne naredbe, da se oliran: red. Vse ceste. po katerih se pelje kralj iz svoje palače v zbornico bodo /a-seli vojaki in mestonska straža.
Dopisi
Iz Tluril»ora 7. novembra. [Izv. dop.] (Ti ubogi dr. Glantgchnitfg!) Ni še toliko časa, ko je Celjski dr. Glantschnigg veliko ulogo igral. Bil je urednik „Lisjakov" ; imenoval se je „den Fiihrer der Deutschen in Untersteiermark"; Graška ščrbljava tetka imenovala ga je „den geschatzten Parteigenossen": pri „kmn'pah" Graških „buršev" imel je kot „alter Herru častno ime; v Celji je on zapovedoval; videl se je v duhu, kedar je bil „in der feuchtfrohlichbeschaulichen Stinimung", župana Celjskega in državnega poslanea za Celjsko skupino itd. itd.
Iz zdaj V
„Vse je vse zgubljeno!"
PredaU Celjske „Vahte" so njemu in njegovim „duševnim" proizvodom zaprti. Nemški dijaki in bivši dijaki ga kličejo na dvoboj, pa ne s čašo piva, nego „mit dom Schlager", ali pa z britko sablo, katera se pa dr. Glantschniggu bolje od daleč dopada, ker je tako ostra! Dokazujejo mu v javnih listih, da ni res, kar on, dr. Glantschnigg, trdi, ter izjavljajo, da je njegovo obnašanje „eines ehemaligen acidemisehen BUrgers in den Augen eines ehren-baften Mannes Uberhaupt utnvtlrdiges" itd."
Dr. A. Harpf, urednik zloglasnega lističa „Mar burger Zeitung", klical je namreč dr. Glantschnigga na dvoboj, kar pa je ta — previdno odklonil. Kdo bo pa tudi se v tako nevarno početje spuščal. Vsled tega prinese „Marburger Zeitung" izjavo, s katero se prej tako slavni dr. Glantschnigg iz vrste „deu-tseher Ehrenmiinner" svečano izbriše.
Dr. Glautscbnigg bi pa še vedno bil rad v očeh vseli Nemcev „ein deutscher Ehrenmann", za to pridejo v „Marburger Zeitung" sledeča poslana:
Einge^endet. (Berichtigung.) Ener VVolgehoren! Bczugnehnicnd auf den in der Nr. 129 vonj 27. Octo-ber JSH6 Ihrea geschatzten Blattes ei*schienenen, ge^en inich geriohteten Artikel mit der Anfachrift „Erklarung"* erauche ich Ener Wolgeboren auf Grund des §. 19 Pr. G. um Auf-iiiilune nachstehender Berichtigung: Eaistnicht richtig, daa«» icb dem Verfaaser des Artikels „Dr. Glantschnigg ein An-walt Schimerer'a" dio verlangte Genugthuung verweigerte; Thatsache ist ea vielimhr, daaa icb ilim die Genugthuung /aisagte; Thatsache iat ea ferner, dasa weder von seiner Seite, noch von Seite  seiner Zeugen viibrond der aus-driicklich vereiubarten  Zeit  eine Antvvort dara u t' eii'ulgte, was dureb die in den Htinden meiner Zeugen be-tindlicben Briefo enveislich iat, und dua mir nieine Zeugen erkliirten, sio seien bei dem allgemein geltenden Branche gcniUhigt, aua diesotn Stillachvveigen zu schlieaaen, daaa deraelbe auf die utiter Ebreniniinncrn Uberhaupt iibliche Ge-nugthuung verzichto und schliessltch, dass icb den Zeugen deaaelben mitthcilte, dass ich die Ansicht meiner Zeugen vollkonimen theile und daher die Angelegenbeit ala fiuali-airt bctracbte. Angeaichts dieser richtigen Thatsacheu muaa ich deuAnwurf, daaa me in V orgehen eines obema-' ligen   akademi schen   Burgera   iu   den Augen eines   ehrenhaften   Mannes   Uberhaupt unwur-<tigcN gevvesen sei entachieden zurtickvveisen.
llochach^ungavoll
Dr. E. Glantschnigg.
Gilli 29. Oktober 1886.
Gegenerklarnng. Wir halten der r.erichtigung des llerrn Dr. Eduard Glantschnigg gegeniiber unsere eratlich abgcgebene jErklii-riiug volliuhaltlich aufrecht. Ea ist vollNtifcutlig univahr,
d&bb irgend eine Vereinbarutig binaiehtlich der Zeit „aus-driicklich" getroffen  \vorden ware, womtt den die Voraus-BetZting, auf -vvelcher dr. Glamscimigg'H jotzigo Weigerung basirt, ala \ullkummen richtig entfiillt. /Diea aber geht aus old^ev Berichtitfung unvviderlegliuli hervor, dasa  es vvahr iat, das Dr. Glantschnigg nun unter einein uichttgen Vor-wap.de j edc in ann e s\v U r di go, unter d e u t sch e E h r n-miinnern tlbliche Gen ngthuu ng verweigert." Der Yorwaml,   noter  dom  dies   geschielit,  kennzeichnet Bich sidbat aua Dr. Glantschnigg's obiger Berichtigutig. Dr. A. Harpf, Schrifiloiter, Stud. jur. Joaut* Sutter, drd. jur. Josef AValdner. S tem pa  še neso  vse dr. Glantschniggove stiske in nadloge končane. Spisal je brošuro „Poli-tisebe Zwitter",  s  katero je dr. Foreggerja hotel „spodjesti".   Dr. Forreger na to objavi v svojem organu,  Celjskej    Valiti",  članek, v katerem dr. Glantschniggu, — ki ga sicer ne imenuje, pa vsem umi j Ivo — hude na hrbet naloži. Vsled tega zapusti
ir. tilantschnigga previdnost, in se spusti z dr. Fo teggerjem v dvoboj, kakor ste že v zadnjej številki .,Slovenskega Naroda" poročali. Pri tem sta oba „ junaka" r..njeo», ter npsi dr GlaBtschnigg, kakor mi piSe prijatelj 'z Celja, zavezano roko. Sreća zanj, da sta on in dr. Foregger Nemca. Da sta Slovenca, Oošlu hi že nemara v kazensko prebavo zarad zločina dvoboja
Up na mandat dr.; Glantschnigu sedaj več ne miga; kajti mu je že zmigal. Dr. Neekermannov županski stol v Celji stoji trdneje, kakor kedaj in dr. Glantschnigg stoji na razvalinah vseh svojih upov in nad, pa še peti ne nv>re, kakor je pel Jeremija na razvalinah Jeruzalemskih, ker mu ni dala modrica pevskega daru.
Ubogi, oj ti ubogi dr. Glantschnigg; slabo, silno slabo se Tebi godi v nemškem taboru!
Iz Krope 7. novembra. [Iz. dop.] 6. avgusta t. I odposlalo je predsedništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svojim podružnicam poziv, v katerem jih opozoruje, da viri društvenih dohodkov so tudi veselice in zabave,' katere naj bi se snovale v ta namen. Ker tudi podružuica sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogorico in Dobravo želi pospeševati po svojih že skromnih močeh namen tega prekoristnega društva, sklenilo je načeluištvo, da se priredi v nedeljo 14. t. m. zvečer v Kropi pri g. Klinerji prva taka večerna zabava s petjem, dekla-macijami   in tombolo. Za petje bodo skrbeli naši vrli domoljubni „Odmevaši" s svojim požrtovalnim pevovodjo,  deklamovale bodo  druge domače jako spretne in nadarjene moči; tudi za tombolo nam je že zagotovljenih jako lepih dragocenih daril. Tako se nam je  uadjati  prav  zabavnega in, dal Bog, tudi za glavno društveno blagajno izdatnega uspeha. Tega smerno s tem večim opn'vičenjein pričakovati ker trikot Kropa,  Kamnagorica, Dobrava, če prav mal del Slovenije, je poznat kot sedež odločnih narodnjakov, izmej katerih je vsakdo pripravljen tudi v dejanji pokazati svoje  narodno mišljenje, celo ubogi  delavec radovoljno prinese svoj  obolus na oltar domovini. V našem, če tudi ne premožnem, trikot.u v podnožji temno-zelene Jelovice nikogar ni in ga tudi ne sme biti, ki bi rekel samo iz antipatije ali drugih osobnih ozirov:   „Ako je ta narodnjak, jaz nečem biti, ako je ta pri društvu, jaz ne bom." Društvo sv. Cirila in Metoda čuva tri najlepše svetinje slovanske: Vero, narodnost, omiko, ki morajo biti 3vete vsakemu zavednemu, dobremu človeku. Zatorej se nadejamo prihodnjo nedeljo mnogobrojne vsestranske udeležbe iz Krope, Kamnegorice, Dobrave in sosednjih krajev, od narodnjakov in tudi od bližnjih  posestrim  naše podružnice. Natančen vspored veselice objavimo v kratkem. K.
H krškega 7. novembra. (Prvo zborovanje „Pedagogiškega društva" v tekočem šolskem letu v Šent Jarneji na Dolenjskem.) Po sklepu zadnjega zborovanja je zborovalo Pedagogiško društvo dne 4. novembra t. 1. v šolskem poslopji Šent Jarnejske ljudske šole Iz-inej učiteljstva se je tega shoda udeležilo 16 učiteljev in 3 učiteljice. Tudi je prišlo več odličnih Šent Jarnejčanov (g. Vučer, predsednik kr. šol. sveta, g. Bučar, župan, g. Poljanec, kr. šol. nadzornik, g. Zagorec, posestnik in oštir) in razen teh mnogo kmetskega občinstva, okolu 80 osob. — Predno pre-idem k daljnemu poročilu tega zborovanja, naj še omenim, da je učiteljstvo Šent Jarnejsko šolo zunaj in znotraj v ta namen primerno olepšalo: pred učilnico si že od daleč zagledal postavljene mlaje, raz okna so pa vihrale narodne in cesarske zastave: za zborovanje odmerjena šolska soba je bila tudi prav lepo z venci in cveticami okrašena.
Zborovanje otvori ob 10. uri društveni predsednik Fr. Gabršek ter vse došle učitelje, učiteljice in šolske prijatelje prisrčno nazdravi. Ob jed-nem tudi omenja, da ga veseli, ker vidi toliko število kmetskega občinstva pri zborovanji! — Na to društveni tajnik g. Ravnikar prečita zadnjega zborovanja zapisnik, ki se jednoglasno odobr*.
Naslednja točka: „Dolenjci s stališča omike in napredka" je odpala, ker se je g.]poročevalec, vodja Ivan Lapajne, iz društvenemu odboru neznanih uzrokov par dnij pred zborovanjem udeležitvi odpovedal. Namesto njega je poročal gosp. Gabršek o uzgoji splošno — vzlasti z ozirora na domačo hišo. Prisotnim roditeljem je na srce polagal važnost vzgoje, ki jo imajo pri svojih otrocih. Posebno je pa poudarjal, da imajo stariši sveto dolžnost skrbeti za lepo krščansko izrejo, kajti oni so v prvi vrsti poklicani za ta posel; potem pride še le šola na vrsto.
Da je prišlo toliko gospodarjev in gospodinj na ta dan v šolo, se imamo le slučaju zahvaliti, ker so si mislili, da pride tudi g. okrajni glavar s Krškega v Šent-Jarnej; nameravali so namreč prositi ga, da bi on oprostil nekatere Šolarje od vsakdanjega Šolskega obiskovanja, kar se ve da ne gre tako lahko. To priliko je g. predsednik društva porabil, ter starišem razkladal velike koristi, ki jih imajo njih otroci od šole. Vsaj to dovolite svojim otrokam, da bo'io redno hodili v šolo, kjer se nauče najpotrebnejših naukov za prihodnje življenje. To je jedina dota, ki jo zanoorete svoje j deci privoščiti; a kakor razvidno jej še to odtegujete s tem, ker bi radi imeli svoje otroke doma —- in ne pri pouku. Tako je g. govornik unemal kmete za šolo.
Za tem se oglasi g. meščanski učitelj Bez-laj s Krškega. Ta ravno tako vspodbuja ljudstvo s toplimi besedami do većega veseli a za šolsko obiskovanje. Mej drugim jim priporoča vinarsko in sadjarsko šolo, ki se je tekom tega leta preselila s Slapa na Dolenjsko, kjer imajo pridnejši šolarji iz dežele pri iko izobraziti ;-e v umnem vinstvu iu sadjarstvu, poleg tega dobe še deželne ustanove (štipendije), kar je gotovo le Vašim otrokam in Vam na korist. Zato pošiljajte redno svoje otroke v šolo in ne odtegujte jih pouku, kajti za to Vam nikakor ne bodo hvaležni! — Vsi smo te zlate besede g. Bezlaja naudušeno odobravali.
O rednem šolskem obiskovanji je še govoril g. Abram ter kmetom iaztolmačil, da postava terja, da se otroci redno v šolo pošiljajo, od tega je za-visen ves napredek! Nikar naj ne mislijo, da so učitelji uzrok, da se zanikerni roditelji kaznujejo, oni store le svojo dolžnost. Ako bodo stariši jeden-krat overjeni o koristi šole, nam gotovo ne bode treba siliti je k rednemu pošiljanju otrok v šolo. Kmetje so sicer malo godrnjali, ko bo to slišali, kar je celo Šent Jarnejskega predsednika krajnega šolskega sveta v ogenj spravilo, kateri jim je naravnost povedal, da radi tega Dolenjci tako nazadujete, ker se nečete ničesar učiti, vedno se držite starega kopita! Sedaj so drugi časi, - kakor so bili pred 50 in celo še pred 20 leti. Ne bodite trmasti in nehvaležni ljudem, ki žele le Vam dobro itd.
O kmetijstvu sta govorila gg. Lun der in Abram. Prvi je govoril jako temeljito o zboljšanji sadjarstva po Dolenjskem, ter je stavil slednjič sledečo resolucijo: Odbor „Pedagogiškega društva" naj pošlje jedno prošnjo na slavni c. kr okrajni šolski svet, kateri naj z vsemi postavnimi sredstvi deluje na to, da vsi tisti krajni šolski sveti preskrbe tam, kjer še ni šolskih vrtov, prostor v obsegu 1 orala za potrebne vrte; drugo prošnjo pa na visoki c. kr. deželni šolski svet, koji naj isto tako upliva na vse druge okr. šol. svete. Ta predlog se je jednoglasno vsprejel. — Res je že skrajni čas, da šolske oblasti v tem oziru kaj store!
G. Abram je obravnaval kmetijstvo sploh, kako naj moder učitelj ves šolski pouk združuje s kine tijskim, n. pr. pri računstvu, prirodopisu, zemljepisu itd. Govoril je jako popularno, kakor prav nalašč namenjeno prostim kmetskim poslušalcem. Kmetje so ga prav verno poslušali. Bog dal, da bi tudi kaj hasnilol
Od pojedinih nasvetov je z večino glasov obveljal oni, da bode prihodnje zborovanje začetkom aprila v Mokronogu.
Zdaj se g. predsednik lepo zahvali vsem, ki bo se zborovanja udeležili — osobito pa gg. poročevalcem za trud, kakor tudi predsedniku Šent Jarnejskega kr. Sol. sveta, g. županu in drugim od ličnim možem, ki so nas počastili s svojim pohodom — ter zatvori sejo s trikratnim Blava-klicem na presvitlega cesarja Fran Josipa I.
Pri skupnem obedu v gostilni g. Zagorca je nam čas mej kolegijalnimi in prijateljskimi razgovori kaj hitro potekel. Tudi ni mankalo lepih in naudušenih napitnic. Predsednika okr. šol. sveta g. H. VVeigleina je skupščina telegrančno pozdravila.
Ako bode novo društvo v tem zmislu nadaljevalo in tako delalo, kakor je pričelo, si bode vedno več udov in prijateljev pridobivalo. Že sedaj šteje nad lOO društvenikov. Gotovo lepo število za tako kratek čas njegovega obstanka! — _r.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Kamniku 80 gld. podpore.
— (V Celovec) prišla sta danes zjutraj nadvojvoda Oton in njegova soproga. Danes zvečer priredi se njima na čast baklada in serenada.
— (Imenovanje.) Praktikant pri okrožni sodniji v Rudolfovem g. Eugen Trbuhović* pl. Sehlachseliwert imenovan je avskUltantom za Kranjsko, bivši podčastnik Jakob Draxler pa vladnim kancelistem pri okrajnem glavarstvu v Kamniku.
— (Umrl) ie včeraj g. Josip Rozman, vulgo Hruševec, posestnik v Kolodvorskih ulicah, 46 let star. Pokojnik bil je samec in je skoro vse svoje znatno premoženje volil svojim prijateljem. — Včeraj je umrla tudi g. Franja Gril, občeznana vrtnarica v Ljubljani. N. v m. p.!
-• (Na zabavnem večeru pisateljskega društva) se je sklenilo, čestitati slavnemu hrvatskemu zgodovinarju in predsedniku „Matice hrvatske" g. J. Kukuljeviču Sakcinskemu ob njegovi sedemdesetletnici. Dalje se je izbral vese-lični odsek, ki bo imel skrbeti za zabavni del, vsa-kosobotnih zabavnih večerov. Četverospev pod vodstvom prof. Gerbica razveseljeval je zbrane dru-štvenike z ubranim svojim petjem.
— (Iz mestnega odbora Ljubljanskega.) Našega lista poročilo o poslednji seji m. odb. L j glede dolžne najino vi ne za vežo ne tržno lopo v kresiji, kakor smo zdaj zvedili, ni bilo natančno. Finančnega odseka poročilo ni trdilo, da g. Škr binec „že tri leta ni plačal najmovine", nego naštevalo je le razne vefce zaostanke konci 1885 leta in mej temi nahajala se je tudi mjinovino za tisto vežo zidaj v kresiji, katera najmovina je bila.k on ci vlanskega leta pač na dolgu za dalje časa, vender ne za tri leta, toda vos zaostanek je bil letos plačan uže meseca maja. Toliko v pojasnilo, da ne bode sv6t sodil krivo.
— (Sobotni „Wochenblatt") se močno usaja zaradi naše notice o nemški popoludanski predstavi dne 1. t. m   in trdi, da je nemškega gledališča ravnatelj ravnal v sporazumljenji z dramatičnega društva odborom. Ta trditev je popolnem ne osnovana, kajti odbor o tem ničesar vedel ni iu gg. odborniki bili so neljubo prea, sečeni, doznavšl. da bode popoludne nemška predstava. Če g. Dež man res ni imel roke vmes, nam je prav, a čudno je vender, da se prirejajo izredne predstave, ne da bi deželni odbor o tem znal.
— („Polit i sebe Z witter ) imenuje *« najmlajše duševno dete znanega dr. E. Glantschniggu v Celji. Porod tega deteta se menda ni vršil s kleščami, kajti dete je skromno, suho in sploh ni tako, da bi rekel. Celih 8 stranij napolnila je dr. E. Gliintschniga politiška modrost in kdor bi v tej liliputanski brošurici iskal kake naslade, varal se bode ljuto. Jedino zanimivi so stavki, posvečeni dr. Foregerju 'n dr. Aussererjn, katera je bivši urednik „Kmetskega prijatelja" posebno na muho vzel. Po stavku: „A jaz vprašam, kako spoštovanje moremo imeti do poslancev, ki se pred svojimi vo-lilci, vedoč o njih, da so Židom sovražni, protise-mitski ponašajo, jezuitski izjavljajoč, da se le s Scbo nererja bojnim načinom ne strinjajo, v krogu poslancev pa se iz lahkovernih volilcev norca delajo V" piše namreč dr. Eduard Glantschnigg: „Le tako more se tolmačiti, da se na primer dr. Foreg-ger, dobro vedoč, da je večina njegovih volilcev Židom sovražna, v svojem volilnem okraji Židom sovražnega kaže, a m« Du-n*«ji v „P resseomite" se d i in da se je v slednjem strinjal, da „Deutsche Zeitung" skoro izključno židje uredujejo iu pišejo; to je isti mož, ki je lani izjavljal, da bode pobijal časnikarstvo židovsko. Kaj naj mislijo o dr. Aussererji, ki je večkrat dejal, da je zidom sovražen, a da mu le antisemitov bojni način ne ugaja, sedaj pa za Žide kar gori ?" — In tako gre dalje. Nemškim poslancem se očita, da se le iz častihlepnostjo ali pa iz sebičnosti svojih mandatov drže, volilcem pa se priporoča, akohočejobiti dobro zastopani, naj si izbero druge poslance Skoro pikantna pa je opazka, da se nekateri nemški poslanci v svojih volilnih okrajih le „durch mitunter baare Gefalligkeiten" vzdržujejo, ker so si na ta način pridobili upliv ni h, a z denarnimi neprilikami bo reči h se o sob. Iz tega se vidi, da je v neniškutarskih in nemških krogih mnogokaj gnilega in „Deutsche Wachtu bi dobro storila, ko bi z vprašanjem „Was ist Corrup-tion?" večkrat izpraševala  zaprašeno svojo vest
— (Prememba v posesti.) Nekdanjo Koglovo sedaj Jeločnikovo hišo v „Zvezditt kupil je danes na eksekutivni dražbi g. Souvan za 26.100 gold., hišo na voglu Rimske in Tržaške ceste pa kranjska hranilnica za 18.500 gld
— (Eksplozija v Kamniku,) o katerej smo v sobotnem listu priobčili kratko brzojavno vest,-razrušila je popolnem mešalnico (Mischwerk), in tako rekoč postrigla vsa blizu stoječa velika drevesa in odnesla do deset sežnjev dolg kos zidu, ki obdaja-smodnišnico. Velika sreča je bila, da so delavci imeli ravno počitek, da se torej nihče ni ponesrečil, še večja sreča pa, da eksplozija ni nastala četrt ure prej, ko se je po cesti, kakih 15 metrov od me* šalnice pomikalo 5 voz, na katerih je bilo 8400 ki. smudnika. Kako je eksplozija nastala, bo ne ve, in menda tudi ne bode dognalo.
— (Novo vino) v obče ni tako dobro, kakor se je pričakovalo in se z lanskim pridelkom ne more meriti. Vender mu je dobra cena. Tako na primer se je v Lembahu pri Mariboru pri dražbi cerkvenega vina prvi polovnjak prodal za 69, zadnji pa za 90 gld.
— (Iz Škofjeloke) piše se nam: Samico rujavega hrošča (Maikafer) prinesel mi je učenec dne 4. novembra t. 1. živo v šolo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 8. novembra. Morilca tiskarja Schlossberga so prijeli. Morilec se piše Gerhard Kreitter, je 24 let star, zlatarsk delavec, bil že večkrat zaradi tatvine in nesramnega prosja-čenja kaznovan. V očigled veliki množini dokazov priznal je zločinec svoje dejanje.
Trnovo 8. novembra. Vlada naprosila agente vlastij, naj povprašajo kabinete o kandidatu za prestol bolgarski. Odgovora pred nekoliko dnevi ni pričakovati, vendar ni nemogoče, da se v današnji seji, ko se bode razpravljalo o odgovoru na regentstva poročilo, stavijo predlogi, tikajoči se volitve.
„SaSolcoli" pozor!
Na zdravje! Prihodnjo sredo 10. novembra ob 8. uri zvečer prične se na kegljišči či-talniške restavracije
streljanje z bolcem.
Za prvo streljanje da dobitke v znesku 10 gld. društvo „Sokol".
Gospode društvenike in prijatelje „Sokola", kateri bo se upisali ali se še žele upisati, vabi naj-uljudneje k prav obilni udeležbi pri tej prijetni zimski zabavi oilhor n,Sokola",
M iiogol«>tnii uj>mzu vanj h. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „ Sei d I it/. - p r a škiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljunje pospešuj očim in želodec okrepćujoćim uplivom. (Jenu škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli , lekarnar in c. kr. dvomil založnik na Dunaj i, Tuchlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj v&dno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko to podpisom. 8'(20—7)
	Meteorologično poi očilo.					
a	Cas opazovanja	Stanje barometra V  111 lil.	Tem peratu a	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v Ullll.
6 nov. 1 t	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73034 ion. 729 2«. 729-50 mia.	7-4'1 C 9 8 C	al. zah. si. zah. si. zah. _____	megla obl. dež.	7 5'" mm. dežja.
7. nov.	7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer	72946 mm. 729 84 mm. 731 33 mm.	9 6° C 14- 8° 0 15- 4U c;	brezv. sl.jjzh. z. jz.	megla obl. obl.	96 Jo*. dežja. 1
Srednja temperatura 96° in 13*3°, oziroma za 37° in 7'7n nad norinalnm
E>-u.:n.a.jsls:a, borza
dne 8 novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata reuta ...........
5°/,, marčna renta........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London .... .......
Srebro .............
Napol. .......
C. kr. cekini .........
Nemške marke.........
4°/^ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogr&ka zlata reuta 4u/0......
Ogrska papirna renta 5°/,,.....
6V/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Duuava rog. srečko 5u/0   .   .     100 gld Zemlj. obč. avstr. &Vta/< alati tast. listi Prior. obli-. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig, Ferdinandove Bev. žele* ce
Kreditne srečke.....100 g
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banko .   .   120 „ Trannuway-društ. velj. 170 gld. u. v.
83 gld. 40			kr.
84		55	k
	_	50	n
100	_	85	n
870	fl	—	■
282	n	—	n
125	n	25	b
9	■	88»/,	b n
5	■	91	n
61	p	27	•
131	a	75	■
170		25	■
103		10	a
92	n	75	a
105	rt	50	»
117	m	50	l
123		75	•
98	n n	90	■ n
17ti	n	60	n
18	n	75	rt
110		50	a
2' 2	r	—	b
Pretninega srca naznanjamo vrnem sorodnikom, prijateljem in znancem lalost.no vest o smrti naie srčno ljubljene nepoiabljive soproge, oziroma matere in tašče, goape
FRANJE G RIL,
ki je po daljšem trpljenji, previđena m sv. zakramenti, v »it. leto svoje starosti danes ob 5. uri popoludne mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage umrle bo bedo v torek 9. novembra ob 4. uri popoludne v mrtvaški hiši Krakovske ulice Št. 5 blagoslovili in potem na po-kopaliiči pri sv. Krištofu večnemu počitku izročili.
S\ zadušnice brale se bodo v farnej cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Ljubljana 7. novembra 1886. Blat Orli, posestnik, soprog. Franjo Orli, kamno-tiskar, sin. Erneatlna O ril roj. B enega čnlk,
sinaha. (827)
I
Št. 7179.
Razglas.
(826—1)
Praktična oosliloiška Marica,
ki raznme Bamostojno voditi gostilniško kuhinjo, ae takoj tHprfjme. — Ponudbe naj se pošiljajo goap. .losipu i-i«*<--n, gostilničarju v Ciorenji K»«lgonl (Oner-radkersburg) pri Radgoni. (795—3.
Gotstilnica
se da v najem.
V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-riseh-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove Simon SBialMO« pivovarnar v Žavci pri Celji. (798- 6)
JI.
Tf *m m a 2
^6d»
55 3 ^
2» o =j
■ a ■
t?
Deželni odbor kranjski objavlja, da so s Brojim razglasom dne 18. oktobra 1886 st. 6800 napovedane odkupiiiiiNke obravniive o samostojni deželni nakladi po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma po 6 kr. od vsakega litra) porabljenih zganili pij««1 (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in poslašče-nih žganih pijač sploh za leto 1887. za posamezne zdolej omenjenene davčne okraje določene, kakor pri vsakem okraji zaznamovano. Pri tej priliki se vnovič objavljajo zadevne letne odkupninske povpreč-nine in dostavlja, da pri odkupuinski obravnavi mora prisotna biti večina vseh obdačenih obrtnikov davčnega okraja po osobah in po obsegu obrta; da mora ta večina pritrditi odkupuinski pogodbi; da poob-lastenci obrtnikov morajo seboj imeti legalizovana pooblastila in konečno, da se odkupninski pogoji po-izvedo pri deželnem odboru kranjskem in pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Te odkupninske obravnave se bodo vršile za davčni okraj:
Po stoj i na, z odkupninsko povprečnino 2400 gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini;
Vipava, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Vipavi;
Senožeče, z odkupninsko povprečnino 1200 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Senožečah;
Bistr i c a, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Bistrici;
Krško, z odkupninsko povprečnino 600 gld., dne 24. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem;
Mokronog, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Mokronogu ;
Rateče, z odkupninsko povprečnino 300 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c kr. davčnega urada v Ratečah;
Kostanjevica, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Kostanjevici ;
Radovljica, z odkupninsko povprečnino 10.000 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici ;
Kranjska gora, z odkupni nska povprečnino 2.800 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v gostilni gospoda Janeza Hribarja v Kranjski gori;
Kranj , z odkupninsko povprečnino 14.000 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji;
Škofja Loka, i odkupninsko povprečnino 5.200 gld., dne 17. novembra 1886 ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni v Škofji Loki;
Tržič, z odkupninsko povprečnino 4000 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v Tržiči;
Logatec, z odkupninsko povprečnino 2000 gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcj;
Idrija, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Idriji;
Lož, z odkupninsko povprečnino 8000 gld., dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Loži;
Črnomelj, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Črnoinlji;
Metlika, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 22. novembra 188G dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Metliki;
Litija, z odkupninsko povprečnino 0000 gld. dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pi-rarni c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji;
Zatičina, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v gostilni gospoda Fortune v Zatičini.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 7. nov. 1886. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
CB **1 "0 3 1 <*
a gaji1
^ a <*> ■ a ™
— b     »• o H
o      ■ B o"
g       I      «     1    }B t.
1 se a
L! pf
7 5* I I
ti ■<-
9     9 S-1
M. -i
1   I P I
očaraš
i
O P-
m
s S
I—I
CSI I—»
B.   2L   ■ t—i
o
s-
1
irebanje ze prihodnji Hlesec
inscem SREČKE
lo.ooo*. 50oo*aar 201» 114788
denarnih
dobitkov.
Kinscem-srečlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Riidimpe&ta, Waltznergasse G. (786—14)
VELIKA
500000
im. a, x l=z
kot največji dobitek v uwj»re*ne-jem »lučaji pomiJM velika od Haui-burake driave zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa:
1	prem.	k mark	300000
1	dobit.	4 mark	200000
2	dobit.	a mark	100000
1	dobit.	a mark	90000
1	dobit.	a mark	80000
2	dobit.	a mark	70000
1	dobit.	a mark	60000
2	dobit.	a mark	50000
1	dobit.	a mark	30000
5	dobit.	a mark	20000
3	dobit.	a mark	15000
26	dobit.	4 mark	10000
56	dobit.	a mark	5000
106	dobit.	a mark	3000
253	dobit.	a mark	2000
512	dobit.	a murk	1000
818	dobit.	a mark	5 0 0
31720	dobit.	a mark	14 5
16990	dobit.	a mark	300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najuovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURMU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zaJHincena denarni loterija ima 100.000 aredk, od katerih se Izžreba 50.SOO sredk. Za žrebanje določeni skopni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterij? je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivnu gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaAa 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovakl hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raroćitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrSč tudi proti postnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 eela originalna greeka av. v. gld. 3.50.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednom uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točnu po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1886
nam direktno doposlati.
(773—7)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, HiLlvIBUBG-.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"