M POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERN (,680 XII. I TELEFON 25-67 Stev.269 I poštni čekovni račun 11.409 Maribor, sobota 26, novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prcjcraan v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Francija na razpotju Stavkovno gibanie je poostrilo razdor med skrajnimi desničarskimi ir skrajnimi levičarskimi stremi en ji Na generalno stavko bo odgovoril vlada z mobilizacijo stavkujočih in razglasitvijo obsednega stanja PARIZ, 26. novembra. Francija se bliža usodnim trenutkom, ki bodo odločili o njeni bodoči notranji politiki. Po najnovejšem razvoju dogodkov, ki so jih sProži!e ogromne stavke, se pojavlja vedno bolj vprašanje, kdo bo v velikem boju. ki se razvija, zmagal, Daladierjeva vlada ali levičarske množice. Daladier zmaga lahko samo s popolno preorientacijo na desno, delavske množice pa le s Prevratom. Zdi pa se, da ima Daladier v svojih rokah močnejša sredstva in da se jih bo tudi brezobzirno poslužil. Ako nastane generalna stavka, in ta je že napovedana, bo stavkujoče delavstvo mobilizirano. Odločilni boj se je že pričel. Stavkovni val se vedno bolj širi, socialisti pod vodstvom Leona Bluma zahteva« i° takojšen odstop Daladierjeve vlade z motivacijo, da nima v parlamentu veči-ne in tudi ne zaslombe v francoskem ljudstvu, ker predstavlja s svojimi reakcionarnimi ukrepi provokacijo delavstva ter nevarnost za demokracijo, narod in re-Publiko. Na drugi strani so se pa obrnile na stran Daladierja vse simpatije desničarjev. STAVKOVNI VAL PARIZ. 26. novembra. Stavkovno gibanje se po vsej Franciji neprenehoma š'ri in za njim stoje v prvi vrsti komunisti, ki skušajo pod firmo boja proti debetom onemogočiti sporazum Franclje * Nemčijo in vreči Daladierjevo vlado. Stavka se je iz tovaren razširila tudi že na premogovnike in deloma železnice. Že yčeraj dopoldne je stavkalo nad 100.000 delavcev. Največji razmah je zavzelo stavkovno gibanje v Valenciennesu, kjer j® doseglo število stavkujočih nad 50.000. Ker so stavkujoči zasedli tovarne, rudnike In prometne naprave, je vlada podala proti njim policijo in mobilno gardo, ' se je pri čiščenju obratov poslužila ponekod tudi orožja. Ob spopadih, ki so navali med stavkujočiml in mobilno gardo, ,c bilo več ranjenih, baje tudi nekaj mrt-''ih in več sto aretiranih. Ponekod izgle* ®a> kakor da so kraji v vojnem stanju. ^°vsod se opaža veliko premikanje čot .^obilne garde. Tudi v pariških predmest-•‘h se je položaj močno poostril. Iz veči-ne Podjetij so stavkujoče že odstranili. Mobilizacija in obsedno stanje PARIZ. 26. novembra. Zveza franco* #ili strokovnih organizacij je sklenila, ^glasiti za prihodnjo sredo splošno slav-°* V stavko bodo stopili vsi obrati, iz-zete bodo samo bolnišnice. Ustavljen bo Jjdi ves promet na želcznicah, trainva-podzemski železnici, avtobusnih pro-in na morju. Stavka je določena za “Krat samo na 24 ur, a bi se mogla tudi daljšati. Ta sklep pa ni sprejela Dala-erjeva vlada nepripravljena. Kakor se Ve- ie vlada sklenila, odbiti ta udarec I Vs° odločnostjo, da ohrani v državi mir . V primeru potrebe bo vlada raz-da.s‘la mobilizacijo vsega stavkujočega y'aystva in ga bo poklicala na orožno io. Kot mobilizirano bo potem moralo lie opravljati svoje delo. V tem prime- 0) veljala za mobilizirane vojaška dis-w*na in bodo vsir ki bi kršili pokoršči-’ stavljeni pred vojaško sodišče. Raz--eno bo v primeru potrebe tudi obsed-Vs stanje nad posameznimi okraji ali nad 0 državo. Daladier je pripravljen, seči (PrpH6*1, tu(*‘ naJradlka!nejšlh sredstvih, na,m vo,no ie Briand nekoč na podoben nači" strl stavko. Op. ur.) Nove stavke in protiukrepi ”f’‘ ni°verobra. Francoska že-tesh arska zveza sklenila, pričeti pro-c gaja jo v Franciji važne stvari, ki ne bodo ostale brez pomembnih nasledkov. Poljaki vdrli na Slovaško POLJSKE CETE SO SAMOVOLJNO Z ASEDLE NEKAJ SLOVAŠKIH OBMEJNIH VASI — SPOPAD MED OBMEJNIMI ČETAMI PRAGA, 26. novembra. Poljska vojska je, ne da bi počakala na odločitev razmejitvene komisije, okupirala del slovaškega obmejnega ozemlja in vkorakala deloma tudi na ozemlje, ki sploh ni sporno. To je Izzvalo silen odpor slovaškega prebivalstva, ki je vprizorilo proti Poljakom demonstracije in napadlo tudi avto poljskih članov razmejitvene komisije. Slovaki so obmetavali avto s kamenjem in razbili vse šipe. Ko so se češko-slova-ške obmejne čete približale poljskim, da jih opozore, da so prekoračile celo mejo spornega ozemlja, so pričeli Poljaki eno- stavno streljati. Po poročilih iz Varšava sta bila pri spopadu, ki se je nato razvil, na poljski strani ranjena dva vojaka, ns češko-slovaški pa ni bil nihče ranjen. Poljska vlada je izdala komunike, v katerem pravi, da so Poljake napadli ^oboroženi banditi«. Ceško-slovaške čete so se po spopadu, ker so bile prešibke za boj, umaknile. Poljaki so ostali v zasedenem ozemlju, niso pa nadaljevali zasedanja. Incident je težje narave in je praška vlada takoj zaprosila za pomoč pri velesilah. Francosko nemški sporazum .vert, Nrt&h !C VeCniS po,nnoži,° Število stav- j mirnega sosedstva ivcev IZJAVA O PRIJATELJSTVU, GARANCIJI CIJO IN NEMČIJO POSTANE PARIZ, 26. novembra, Sklenitev fran-cosko-nemškega sporazuma o prijateljstvu, garanciji mej in nenapadanju, ki bo podpisana v torek v Parizu ob prihodu nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa, se presoja v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih kot dogodek, ki postane , lahko zgodovinskega pomena. Vsa zgodovina Evrope od francoske revolucije dalje je stala pod vplivom nem-ško-francoskcga neprijateljstva in rivali-tete. Iz te rivalitete so se rodile krvave vojne, ki niso prinesle koristi ne Franciji ne Nemčiji. Novi sporazum polaga zato temelje, na katerih so to nasprotje nied obema velesilama lahko postopoma popolnoma likvidira in prične nova doba Res je sicer, pravi MEJ IN NENAPADANJU MED FRAN-LAHKO ZGODOVINSKI AKT. ugodno rešila. Treba je le obžalovati, da tak sporazum med Parizom in Berlinom ni bil dosežen že davno prej, ker bi se bil v tem primeru razvoj mednarodnih odno-šajev v Evropi razvijal drugače, kakor sc je, in bila bi prihranjena mnoga razburjenja. za 15.000. Stavka tudi 1500 de-1 »Temps«, da pušča ta sporazum odpna (je. -• kemične Industrije. Minister za' še mnogi* nerešena mednarodno-političnrt *eew "a ^dla«! vojaškega zakona ea- j vprašanja, toda ako bosta francoska in Itlr1 vse premogovnike in rudnike, v ttldl angleška diplomacija pokazali večjo ‘ erll» delavstvo stavka. Ker tudi to ni I gibčnost, sc bodo tudi ta vprašanja lahko Nova napetost med Nemčijo in USA BERLIN, 26. novembra. Namestnik ameriškega poslanika je izročil včeraj nemškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri USA odgovarjajo na nemški odgovor zaradi avstrijskih dolgov, ki znašajo 64 milijonov dolarjev. Ta nota ,ie razmerje med Nemčijo in USA še poostrila. Vremenska napoved. Za enkrat še jas> no, jutranja megla. Potem poslabšanje vremena. Zapiski Stara Grčija in današnja Evropa Neki dopis v »Timesu« opozarja na po-.dobnost političnega položaja v stari Grčiji in v današnji Evropi. Tudi Grčiji je bila takrat razdeljena v dva tabora. To so države okoli Šparte, ki bi jih lahko primerjali totalitarnemu bloku, in države okoli Aten. ki bi jih lahko primerjali liberalno-demokratski skupini. Ta spor je dosegel svoj višek v peloponeški vojni. Vendar pa niti eni nit: drugi niso imeli od nje koristi in končno sta oba »ideološka« nasprotnika (tudi tu so bili interesi materialni) podlegla mlademu makedonskemu navalu. Tud! Betama za svobodo tiska «■* * I Ze tri leta se belgijsko časopisje soglasno in odločno brani vseh protiustavnih omejitev svobode tiska. Novinarji so tudi soglasno odklonili predlog, da bi prevzela posvetovalna komisija zastopnikov tiska nekako »zmerno preventivno cenzuro«, podobno kot v Švici. »LeSoir* meni: »Svoboda tiska spada med temeljne opore naše svobodne ustave in izključuje sleherno posredno ali neposredno cenzuro, bodisi da je odkrita, bodisi pod kako krinko.« 20-etnžce> ženske votivne pravice so imeli letos na Nizozemskem. 7. nov. je bilo 20 let, da je bila izvoljena prva žena v holandski parlament. Bila je fo socialistinja Suze Groeneweg. De Tele-graaf« posveča tej obletnici daljši članek, kjer pripoveduje, da so odslej stalno v obeh zbornicah žene in da vrše svojo nalogo po večini na obče zadovoljstvo. Razmerfe med čs!. državniki Antonin Švehla je naravnost preroško označil dr. Beneša za narodno nesrečo: enako razmerje se je razvilo med dr. Kramafom in dr. Benešom; prišlo je do znanega procesa, v katerem je dr. Krama? utemeljeval, zakaj je za vedno z dr. Benešom moralno «gotov>-. (»Polijdiii list«, Praga.) 10C.00C vojaških EetaScev v Angiiji »Slovak« objavlja tole statistiko teritorialnih sprememb v Srednji Evropi: Češkoslovaška: prvotni obseg 140.498 kv. km., 14,720.000 prebivalcev, po okrnitvi 105.000 kv. km., 9,981.000 prebivalcev. Izguba: 37.967 k v. km., 4,746.000 ljudi. — Madžarska: prvotni obseg 93.000 kv. km., 8,600.000 preb., po okupaciji 105.000 kv. km., 9,710.000 preb. Dobiček: 12.000 kv. km., 1,100.000 prebivalcev. —* Madžarska jc torej zdaj za 2470 kv. Km. večja od Češkoslovaške, ima pa kljub temu 276.000 prebivalcev manj. Nova Srednja Evropa V londonskem novinarskem klubu je pred dnevi govoril angleški letalski minister Kingsley Wood. Dejal ie, da bo imela Anglija junija 1939 na razpolago 100.000 mož, ki bodo branili državo v primeri potrebe. Omenil je tudi, da se dvignejo lahko 'izdatki njegovega ministrstva na 200 milijonov funtov. Na koncu predavanja je poudaril, da se je le-, talska produkcija zadnje, čase temeljito dvignila in poboljšala. ..Mein Kampf" v Parizu najboij čitana knpga »Volkischer Beobachter« poroča, daje zdaj v Parizu najbolj čitana knjiga Hitlerjeva »Moja borba«. To zanimivo dejstvo so ugotovili tudi pariški dnevniki z vprašanjem po knjigarnah in knjižnicah. Ne samo Francozi, temveč tudi Američani, ki živijo v Parizu, se zelo živo zanimajo za to knjigo. Maribor, 26. novembra. Po svetu in tudi pri nas je mnogo ljudi, ki ne morejo prav razumeti angleške politike. Veliko jih je, ki delajo napako s tem, da mislijo, kako bi Anglija morala voditi drugačno politiko, če bi hotela ostati zvesta svojim demokratskim tradicijam. če pogledamo politično in diplomatsko zgodovino Anglije, ne bomo zasledili mnogo dogodkov, pri katerih bi se Anglija postavila na stran pravice že samo zaradi te ogrožene pravice, kakor so se Zedinjene države ameriške za časa svetovne vojne. Vsa politika britanskega imperija je bila že pred in je tudi po času »splendid isolation« čisto egoistična zaideva: kar je v prid »materi zemlji« in njenim dominionom ter kolonijam, vse to je Anglija zagovarjala, pa če je bilo pravično ali ne, a za vse drugo se nikoli ni brigala. Danes se Angleži v svojem bistvu prav tako malo brigajo za usodo nemških Židov, kakor so se pred kratkim za usodo Čehov in Slovakov. Glavno je le, da ne trpijo njihovi trgovski, intcrosl. Protinem-jko gonjo zaradi Židov organizirajo angleški Židje (posebno Churchill v opoziciji, pa tudi sir John Simon :n sir Samuel Hoare v vladi), in pa nekaj politikov, ki se zavedajo, da bi tudi današnji nemški pogromi lahko čez sedem let prav pnšli, če bo treba najti izgovor za novo vojno. Naivno pa je misliti, da se bo v Angliji našel kdo — razen neuravnovešenih starih devic — ki bo, kakor je to nedavno storil Roosevelt, nastopil iz čistih človeških motivov v obrambo preganjanega židovstva. Temu primerna je tudi politika, ki jo vodi angleška vlada. Chamberlain se dobro zaveda, da je pri Angležih dejstvo, da je ohranil mir, več vredno kot vse iepe deklamacije. In tak mir, kakor so ga sklenili v Monakovem, bodo sklenili tudi v španskem vprašanju in se ne bodo prav nič ozirali na želje in zahteve španskega ljudstva. Današnja Anglija in Francija se bosta sporazumeli z vsakomur, ki jima bo dal garancije, da bo spoštoval njihove »pravice«. Kakor sta se pred leti lahko sporazumeli s sovjetsko Rusijo, tako se bosta sedaj še tudi z nacionalno-sociali-stično Nemčijo in fašistično Italijo. Zgrešeno je gledati v voditeljih angleške opozicije ljudi, ki naj bi bili »pravi nosilci in predstavniki demokracije«. Kajti čisto gotovo je, da bi njihova politika, če bi bili na vladnem krmilu, bila prav laka kakor je danes Chamberlainova. Nekaj podobnega je dokazal včasi že stari Macdonald in nekaj podobnega bodo v bodočnosti pokazali tudi major Attlee, sir Archibald Sinclair, ali pa Churchill in 'uten. Rezultati zadnjih nadomestnih volitev v Angliji so pokazali, da ima vlada še vedno zaupanje naroda. Razen redkih opo-iicionalcev, ki so bili izvoljeni predvsem ;:aradi osebne priljubljenosti, vlada zmaguje v razmerju dva proti eden. Ti vladni uspehi so pač uspehi volivne parole: vlada je preprečila vojno! In kakor rečeno, vojne si v Angliji nihče ne želi. Marsikaj ostrega je bilo rečeno proti vladi v volivnih bojih in govorih voditeljev opozicije v parlamentu in na shodih. Najnovejša izjava notranjega ministra si-ia Samuela Hoarea, da zadnjič poudarja, zakaj je moralo priti do Monakovega _________ Ker Anglija ni bila in tudi še danes ni vojaško pripravljena — bo prinesla mogoče nekaj olajšanja. Olajšala bo položaj vsaj tistim, ki zagovarjajo Chamberlaina m Paladierja za inonakovski sporazum. V spominu imamo še velik manifesta-njski shod, ki so ga v obrambo republikanske Španije priredili letos spomladi v pariškem gledališču Trocadero in ki se ga je udeležilo preko 12.000 poslušalcev Si<*di govora je neki ekscentrični angleški poslanec dejal — potem po je za nekaj trenutkov govor drai/iatsko prekinil —-da je pravkar dobil iz Londona telefonič-no vest, da se vlada Chamberlaina maje in da bo verjetno še tistega večera padla. Vse skupaj pa je bila navadno pre-'ara in lazočarani smo šli s shoda. Pod takimi vtiski stojimo tudi, ko či-tamo današnje govore in napovedi angleških politikov in prav nič ne smemo biti razočarani, če slišimo tudi pri nas vse polno demagoških fraz, ko pa se jih niti Angleži ne branijo. Rr. Revizionistično gibanje v Bolgariji VČERAJ SO BILE V SOFIJI VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI MIROVNI POGODBI V NEUILLYJU. — POROČILO K JUSEIVANOVA ZUNANJEPOLITIČNEMU ODBORU. SOFIJA, 26. novembra. Po vsej Bolgariji se opaža zadnje tedne vedno večje naraščanje revizionističnega gibanja, ki se izraža tudi v manifestacijah in demonstracijah. V Dobrudži v Romuniji so se pojavile tudi komitaške akcije. Včeraj je pa bila tudi Sofija pozorišče velikih demonstracij proti mirovni pogodbi v Neuil-iyju. Demonstracije so zavzele tak obseg, da je morala nastopiti tudi policija. Giba- | nje je našlo odjeka tudi v sobranju, kjer je predsednik zunanjepolitičnega odbora Gojdarov pozval ministrskega predsedni-( ka in zunanjega ministra dr. Kjuseivano-va, da poda odboru poročilo o predmetu in uspehu zadnjih diplomatskih akcij in raznih konferenc. Kjuseivanov se je povabilu odzval in bo dal danes odboru vsa potrebna pojasnila. Ostra stma v £.mei NEWYORK, 26. nov. Pri včerajšnjem blizzardu (viharju s snegom) je v Arnenki umrlo 81 ljudi. V New Yorku imajo 6 palcev debel sneg, kolikor ga že 60 let ! bilo. Tretjina Združenih držav je pod snegom. Na Atlantskem oceanu so strahovite nevihte, tako da je ustavljen skoro ves parniški in letalski promet. Nemčija na strani Romunije USPEH OBISKA ROMUNSKEGA KRALJA KAROLA PRI ADOLFU HITLERJU V BERCHTESGADNU. BUKAREŠTA, 26. novembra. Kakor se je izvedelo iz tukajšnjega poučenega v:ra, je romunski kralj Karol razpravljal ob priliki svojega obiska v Berchtesgadnu s Hitlerjem in von Ribbentropom v glavnem o vprašanju madžarskih revizionističnih teženj. Kralj Karol je obrazložil odločno stališče Romunije proti priključitvi Karpatske Ukrajine k Madžarski in izjavil, da bo Romunija z vso energijo od- bila tudi vsako madžarsko težnjo po spremembi sedanje meje med Madžarsko in Romunijo. S strani nemških državnikov je bilo ob tej priliki naglašeno, da se stališče Nemčije v vseh vprašanjih popolnoma strinja s stališčem Romunije in da bo Nemčija to stališče tudi uveljavila, ako bo potrebno. Ta vest je izzvala v romunski javnosti najugodnešji vtis in veselje. Vojaška dolžnost v Angliji CHAMBERLAIN JE BAJE OBLJUBIL V PARIZU, UVESTI SPLOŠNO VOJAŠKO OBVEZNOST. — NADOMESTILO ZA ČEŠKOSLOVAŠKE DIVIZIJE. PARIZ, 26. novembra. Pariški listi pišejo danes obširno o konferenci in sklepih ob priliki obiska Chamberlaina in Halifaxa v Parizu in ■ pravijo, da je N. Chamberlain obljubil tudi, uvesti v Angliji splošno vojaško obveznost. Listi na-glašajo, da mora sedaj Anglija nadomestiti Franciji tistih 40 divizij vojakov, ki jih je izgubila s Češko-Slovaško. Voja- ška posvetovanja se bodo med Francijo in Anglijo nadaljevala in bo prišel prihodnji teden v Pariz angleški letalski minister Kingsley Wood. Ob tej priliki se bodo določile podrobnosti o skupni letalski oborožitvi Anglije in Francije. Na enak način bodo določene tudi ostale skupne oboroževalne akcije. Zopet kabinet Imredy? POLOŽAJ ZA IMREDVJA SE JE ZARADI JAVNIH DEMONSTRACIJ PROTI OPOZICIJI IN PREORIENTACIJE V PARLAMENTU ZOPET IZBOLJŠAL. stov. Od skupine poslancev, ki se je ločila od vlade, se je odcepilo 25 poslancev, ki silijo v skrajno desnico. Za Imredyja se zavzemajo sedaj tudi Krščanski narodnjaki. Zdi se zaradi tega, da bo dobil mandat za sestavo nove vjade zopet Irti-redy, vvendar pa bi mogla priti v poštev tudi Darany ali grof Teleki. Seveda pa tudi drugačna rešitev še ni popolnoma izključena, je pa spričo zadržanja regenta Horthyja malo verjetna. BUDIMPEŠTA, 26. novembra. Konzultacije pri regentu Horthyju so bile sinoči zaključene in pričakuje se, da bo že danes rešeno vprašanje nove madžarske vlade. Tekom včerajšnjega dne sc je položaj precej spremenil v korist Imredyja. Po Budimpešti in drugod so priredili ekstremni desničarji ogromne manifestacije za Imredyja in demonstracije proti opoziciji »ljudske fronte«. Razbili so tudi več uredništev in tiskarn opozicionalnih li- Val oboroževanja se širi SILNO POVEČANA VOJAŠKA OBVEZNO ST V »NEVTRALIZIRANI« ŠVICI. VEČANJE BELGIJSKE VOJSKE IN OBRAMBE. PO- BERN, 26. novembra. Izdelan je nov zakonski predlog o vojaški obveznosti v Švici. Vojaška dolžnost sega od 18. do 60. leta. Obveznost je splošna. V primeru vojne se lahko vpokličejo za pomožno službo tudi tisti, ki niso bili vojaki. Pri novačenju bodo oproščeni samo naborniki z res težkimi telesnimi napakami. Razen tega se bodo za službo po bolnišnicah, pisarnah, skladiščih itd. rekrutirale tudi ženske. BRUSELJ, 25. novembra. Odbor za državno obrambo je izdelal predlog za dopolnilne kredite za oborožitev Belgije. Predsednik odbora Croquert je izjavil, da mora organizirati Belgija 6 novih divizij, da bo znašalo potem število vseh divizij 21. Dalje je predlagal ustanovitev posebne teritorialne vojske s posebnimi letalskimi oddelki za obrambo mest, oddjlki za obrambo obale in ustanovitev.prostovoljskih formacij za Kongo. Strankarski razdor na SSovaškem PRAGA, 26. novembra. Slovaška narodna stranka je zaradi nesoglasij s Slovaško ljudsko stranko sklenila včeraj pre klic fuzije in ostane samostojna. KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA NA SLOVAŠKEM BRATISLAVA, 26. nov. Slovaška vlada je sklenila, ustanoviti za politične nasprotnike koncentracijska taborišča. Prvo bo ustanovljeno v Jedržajevtt. HACHA JE SPREJEL KANDIDATURO. PRAGA, 26. novembra. Dr. Emil Hacha je sprejel kandidaturo za predsednika ČSR. ŽIDJE NE SMEJO NA LOV. BF.RI.IN, 26. nov. Maršal Goring je ;,ri' povedal Židom, imeti lovske puške. PAPEŽU JE BOLJE. VATIKAN, 26. nov. Papeževo zdravje, ki se je včeraj zelo poslabšalo, se je preko noči obrnilo na bolje in danes zjutraj izdano poročilo pravi, da je stanje bolnika zadovoljivo. PROTIŽIDOVSKI IZGREDI NA POLJSKEM VARŠAVA, 26. nov. Včeraj so bili v Lvovu veliki protižidovski izgredi, ki so jih organizirali dijaki farmacevtske fakultete. En Zid je bil ubit, eden pa ranjen. INCIDENT V KLAJPEDI. BERLIN, 26. nov. DNB poroča, da sta dva Litvanca v Klajpedi napadla nekega Nemca in vprašuje, kako dolgo bodo klaj-[pedski Nemci še trpeli? ZMAGA VLADNEGA KANDIDATA V LONDONU. ^ LONDON, 26. novembra. Vlada je zatavala pri nadomestnih volitvah v nekem okraju Londona. Vladna večina je 6700 glasov. PIROWA POTOVANJA. MONAKOVO, 26. nov. Južnoafriški vojni minister Pirow je sinoči večerjal z ministrom dr. Funkom in generalom von Brauchitschom. Danes se je odpeljal v Rim, kjer bo svečano sprejet, nato pa l10 šel še v Pariz, Bruxelles, Amsterdam in London. BOGASTVO ESSENSKIH ŽIDOV ESSEN, 26. nov. »National Zeitung« pi' še, da znaša premoženje essenskih Židov po njihovi lastni napovedi po odbitku, dolgov 68,848.779 nemških mark. Sanw posest hiš in zemljišč znaša 22,474.325 mark. Ker živi sedaj v Essenu okoli 3000 Zidov z otroki vred, odpade na vsakega 22.916 mark premoženja (čez 330.000 di' narjev). DEMONSTRACIJE V JUŽNI AFRrKI. JOHANESBURG, 26. nov. Pri neki fašistični protižidovski manifestaciji v južni Afriki je bilo več ljudi ranjenih. Policija je morala uporabljati solzne pline. KONFERENCA V LIMI. WASHINGTON, 26. nov. Cordell HflH je govoril o panameriški konferenci v U' mi. Dejal je, da bo ta konferenca, ki se je bo udeležilo 21 ameriških republik, naj' važnejša v zgodovini Amerike. STAROSTNO ZAVAROVANJE V ANGLIJI LONDON, 26. nov. V parlamentu je odklonjen načrt za starostno zavarovanje delavcev. Sedaj plačuje Anglija že 95 mi' lijonov funtov za starostne pokojnine, P° novem načrtu pa bi morala priložiti §e 40 do 50 milijonov. Zaradi prevelikih stroškov so predlog odbili. Volivno gibanie 2001 kandidat. Na vseh treh listaj kandidira 2001 kandidat (er trije nosile' list. Na listi dr. Mačka je 1013 kandidatov, na listi dr. Stojadinovfča 746 in na listi Ljotiča 242. Dr. Kukovčev volivni sestanek v p°' nedeljek zvečer ob pol osmih v Gani' brinovi dvorani je uradno dovoljen. Radovljica. Krajevna zborovanja sl°' venske Združene opozicije so bila v sfc' do v Kranjski gori in Mojstrani, v če*f' tek v Otočah in Radovljici, v petek pa n‘l Češnjici in v Srednji vasi v Bohinju. vseh je govoril dr. Miha Potočnik z J®' senic, na prvih dveh pa tudi dr. J<5ža V"' fan. Povsod sta bila navzoča kandid3 dr. Stanovnik in namestnik župan Perko-Nadaljnja zborovanja v radovljiške*11 okraju bodo: v soboto na Hrušici in Jc' senicah, v nedeljo na Koprivniku in B°' hinjskr Beli, v Gorjah, na Bledu, v P?' endeljek v Nomenju in Bohinjski Bistfl' ci, v torek v Begunjah in Žirovnici, ^ sredo v Starih Fužinah in v Polju, v c* trtek ob 11. dop. pri Hermanu na JeS?' nicah, ob 3. na Javorniku pri KoniČti 1 istočasno na Kor. Beli pri Rozmanu. Shod Ljotičevega zbora bo v nedelj ob 10. uri dopoldne v Narodnem dom v Mariboru. V Rušah jc bila v sredo volivna ko ferenca slovenske Združene opozic|! * Govoril je namestnik kandidata za M?f. bor, desni breg, g. L. Novak. Nadalje konference slovenske Združene op°V.y, v okraju Maribor, desni breg, so Pri^ ljene za ponedeljek v Pobrežju in v *V čah, a za torek v Novi vasi. Govorila sta kandidat A. čanžek in namestnik Novak. . iv?i Deseti kandidat v Banjaluki jc p poslanec JNS dr. Mirko Došen._________________^ " - - " 1 1 c \ n Vf I Borza. C u r i h, 26. novembra. v j0,\ zc: Beograd 10, Pariš 11.405, 20.38, New York 430.375, Milano 23. Berlin 175.87, Praga 15.05. Poljski strah pred Veliko Nemčijo Dramatični dogodki zadnjega časa so močno razburili tudi Poljake, zlasti od trenutka naprej, ko so štiri evropske velesile začele odločevati o evropskih stvareh. Na Poljskem se pojavljata istočasno dve tendenci: upanje, da revizija meja v Poljsko korist še ni končana, in pa strah, da bi v doglednem času ne prišla revi-2Ua na poljski račun. Pojavljajo se vprašanja in dvomi, ali je dosedanje sodelovanje z Nemčijo prineslo Poljski korist m ali ni za bodočnost to sodelovanje resno nevarno. Znani poljski publicist Benedikt Elmer se razpisuje v varšavskem »Robotniku« o nemški in poljski politiki v srednji Evropi. Kam je usmerjena politika Nemčije v srednji in vzhodni Evropi, je mogoče ■ opazovati že ,dalj časa, in spričo te smeri ne preseneča niti pripojitev Avstrije, niti zadnji dogodki v Češkoslovaški. Presenetil je le oster in nagel nemški tempo kakor tudi slabost Pariza in Londona. *Ne ljubimo ostrih izrazov«, piše poljski Publicist, »na naslov zapadnih velesil, ki vendar ne moreta oditi iz kontinentalne Politike na otok srečnih ljudi, in prepuščamo francoski in angleški javnosti prvo Pravico, da oceni svojo taktiko, ki je kapitulirala pred grožnjo. Moramo pa odkrito reči, da pomanjkanje odločnosti pri francoski in angleški vladi olajšuje nadaljnje napredovanje vsenemškega gibanja v Evropi, in to v srednji in vzhodni “vropi, obenem pa otežuje delovanje vseh neodvisnih političnih in javnih čini-teljev, razumevajočih nevarnost nemške hegemonije in odločenih k odporu.« B. Elmer pravi, da zdaj ni trenutek za izmišljanje o tem, kakšno politiko je yodila Poljska, Za to kritiko je še dovolj isa in ta ocena še pride, ko bo mogoče v luči dejstev in dovršenih sprememb Ugotoviti, kakšna je bilanca poljske zunanje politike z zrelišča poljskih življenjih ineresov. Obstajajo dejstva, o kate-r‘h je nemogoče molčati, čeprav je zna-ntb da na Poljskem ni nič težjega kakor tovoriti javnosti na odkrit, neodvisen na2in. Zato je potrebno, formulirati nabiranje poljske javnosti v najprevidnejši koliki, čeprav je molk ali prevelika publicistična vzdržljivost — po mnenju B. Llmerja — s stališča poljskih javnih interesov škodljiva. Poleg Češkoslovaške se odločuje da- n?s tudi o usodi cele srednje Evrope, za nj0 Pa vzhodne Evrope. Skrb za vzhod- P° Evropo je največja poljska skrb, če- Prav se še ne more reči, da bosta za- Dadni velesili prepustili vso Evropo 2nodno od Rena, da jo zasenči nemški meč. ! Novice V stiski za zemljo KAKO IZ »MRTVE ZEMLJE« NAPRAVITI PLODNE NJIVE IN TRAVNIKE. -NA DRAVSKEM POLJU BI SE LAHKO PRIDOBILO NAJMANJ 20.000 ha PLODNE ZEMLJE. Skoro vse vasi Dravskega in Ptujske-] njeno), bi se moglo naseliti kakih 4000— ga polja, zlasti še one ob Dravi in raznih; 5000 družin, ki bi na ta način prišle do drugih rekah ter potokih, irnajo tako zva-' svoje zemlje, splošna stiska«-za zemljo, ne »gmajne«, ki so last občine ali »so-, ki je v teh predelih vedno bolj občutna, sečke«. Gmajne pa niso nič drugega, ka- 1 pa bi bila znatno olajšana. Pomagano pa kor obširni in prostrani kosi zemljišča,! bo s tem vsemu slovenskemu gospodar-ki je zaradi svoje obvodne lege zarnoč-1 stvu, kajti Slovenija je agrarno pasivna virjeno ter zato neprimerno za poljedel-! pokrajina, dočirn bi se s tako ekonomsko stvo. Tako služijo gmajne samo kot ve-j izrabo tal osamosvojila od tujega uvo-likanski občinski pašniki za živino iz : za, ki požre mnogo slovenskega denarja. vasi in so pravi paradiž za žabe in Komarje. Toda tudi trava in seno (kjer ga sploh kaj pripravijo) je izredno slabe kakovosti, ker se nihče ne briga za gnojenje tal itd., oziroma za setev boljših travnih vrst. Če se ne oziramo na borno pašo, ki jo najde tam del vaške živine, je vsa ta zemlja »mrtva« in popolnoma neproduktivna. Treba pa je vedeti, da predstavljajo te gmajne večinoma visok odstotek vse površine vsake posamezne občine, zlasti v občinah ob Dravi med Mariborom in Ptujem in posebno še v širši ptujski okolici, kjer vlada na splošno velika stiska za zemljo, katere že občutno primanjkuje, ker so kraji izredno gosto naseljeni, industrije pa je le malo. Tako se samo ob sebi poraja vprašanje, ali bi ne bilo bojle, da se te gmajne izsušijo in spremenijo v polja, kajti zemlja je tam skoro vsepovsod izredno rodovitna. Na ta način bi pridobilo slovensko gospodarstvo samo na Dravskem polju najmanj 20.000 ha nove, izredno rodovitne zemlje, ki bi predstavljala vsaj desetkrat večjo vrednost, kakor pa sedaj kot divja, neproduktivna gmajna. Na ten 20.000 hektarjih (kar je še zelo nizko ce- Vprašanje je, zakaj se pri nas v tem vprašanju nič ne ukrene, kajti mi potrebujemo zemljo vsaj tako nujno kot Nemci ali Italijani. Načrtov za kultiviranje in izsušitev naših gmajn je sicer že mnogo in ljudje se važnosti tega vprašanja prav dobro zavedajo. Manjka pa enega — denarja! Ni kreditov za izsuševanje, kajti ta reč zahteva velikih javnih del, reguliranje rek in potokov, kopanje odtočnih jarkov, preoranje s traktorji itd. Občine tega ne zmorejo. Na pomoč bi morala država in tudi banovina. V Nemčiji ali v Italiji je ta reč lažja, tam imajo »delovno službo«, delavske čete, ki vršijo to delo, ne da bi zahtevale in prejemale kako drugo plačo razen oskrbe. Pri nas te »delovne službe« ni in se tudi ne mislimo tukaj zavzemati zanjo, vendar bomo morali tudi brez tega kaj kmalu začeti z delors, da se ta »mrtva zemlja« izpremeni v živo, rodovitno polje, na katerem bo našel slovenski človek svojo eksistenco. Mnogi, ki morajo zdaj v tujino, bi mogli ostati doma, če bi naredile naše »gmajne« prostor njivam in suhim, sočnim travnikom, če bi se .izpremenile iz »mrtvih kapitalov« v žive in produktivne. KI c iz ADačke kotline REGULACIJA MURE IN PLITVICE. — LJUDSTVU, KI JE V STISKI, JE TREBA POMAGATI. Kako bo s Poljsko, ko bo imela ob seji vedno večjega in močnejšega soseda? e smemo dopustiti, pravi poljski publi-'st; da bi se dogodki razvijali tako, da Jej ad slej pride Poljska v odvisnost od Nemčije. &mšti vo "Fruška gora" so zanima za Slovenijo ni^ard)0|'ski kolodvorski restavrator g. v0j Majcen, ki se živo zanima za raz-tuieJ ga Prometa- ie dobil te dni od ra K°Prometnega društva »Fruška go-,D! '2, Novega Sada dopis, v katerem. Žan °ea’ da se 7000 č,anov tega društva: »Fr Tu Za !epote Slovenije. Zato bo sist KOra<< Prihodnje leto pričela s ,-"*atsk° propagando za slovenske tui u e hi tujsko-prometne kraje. To $eh ronictno društvo bo izdalo po-jkj,n° knjižico s popisom vseh sloven-Prji' krajev in tujskoprometnih ustanov. ?>ir, 10dnje leto bo »Fruška gora« orga-y ‘‘ a vedje Število izletov v Slovenijo. 'ast> pa v mariborsko okolico, Sloven- ske , e gorice pohorsko okrožje in na Kojsko Velii Pv^'nSka seja P°d milini nebom. V *več' hidl je mestna občina nad vse fetnic"0 *n ncvsakdanjc proslavila 20-nosm0 ,0Sv?b°ienia. Po cerkvenih sveča-vedri' bi,a prct^ mestnim domom pod t) Tl tleb°m svečana seja tamkajšnje- jvjp . ovw\»aua ocju laiimajoujv Vali ci, c.Ka sveta, kateri so prisostvo- Stevj|0°ra' vsi meščani, zlasti pa veliko Ska hiluomviimuv. v/uuur festaci!a se 'e razvila v spontano manl- narodnih predstavnikov. Občin- »Večernik« je pred kratkim objavil članek, ki v splošnem prikazuje gospodarski, kulturni in narodnostni položaj Apačke kotline, ki je naše najskrajnejše obmejno ozemlje, kateremu je treba posvetiti največjo pažnjo. V Apački kotlini je treba v prvi vrsti posvetiti skrb za izboljšanje gospodarskega položaja in za odstranitev ovir, ki so bile v povojnih letih največja težava, da se ta del naše severne meje ni povsem kulturno dvignil in narodnostno utrdil. Letos spomladi je Apačko kotlino zadela katastrofalna poplava Mure, ki je preplavila najrodovitnejše dele gornje Apačke kotline. Krasna žitna polja, travniki in vrtovi so se na mah spremenili v blatno jezero, ki je zajelo tudi ob murska naselja. Voda je uničila glavno upanje obmejnega prebivalstva. Odnašala je imetje, rušila poslopja in zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Mnoge revne družine so sedaj pred zimo brez zadostnega živeža. Strah pred ponovnimi poplavami je velik. Obmejno prebivalstvo upravičeno želi, da se posveti regulaciji reke Mure večja pažnja. Deroča voda stalno izpodjeda obrežno zemljo, ki jo ruši v strugo reke. V zadnjih letih je voda porušila v reko celo večje parcele obmur-skih travnikov in njiv. Regulaciji tega dela struge se je doslej posvečalo premalo pažnje in so le začasno zavarovali najbolj ogrožene predele z zasipavanjem in polaganjem vezanega vejevja. Najbolj umestno bi bilo, da se zgradi vzdolž najbolj ogroženega dela struge obrežni varovalni zid, ki bi se naj nn nižjih obrežnih predelih, kjer voda prestopa bregove, primerno visoko dvignil, da zadrži vodo pred prestopom bregov. S tem bi se dalo trajno zavarovati celo ApaČko polje med novimi katastrofami. Upamo, da se bo v bodoče v tem oziru kaj več ukrenilo, ker je bil za regulacijo Mure v Veržeju izvoljen poseben odbor, ki bo obnovil akcijo za regulacijo Mure. Druga pereča potreba Apačke kotline je regulacija potoka Plitvice, ki izvira v vasi Grabah in namaka spodnji del Apačke kotline. Ta potok prestopa že ob manjšem deževju bregove in preplavlja velike predele polja, ker teče v vijugah, radi česar se voda ne more dovolj hitro odtekati. Ob večjem deževju se ta potok spremeni v pravo jezero. Mnogokrat je ustavljen radi previsoko stoječe vode celo promet na banovinski cesti Ščavnica—Apače. Tok Plitvice je trelra uravnati in razširiti, da bi se vodd- lahko dovolj hitro odtekala. Tukaj je nujno potrebno, da se podkrepi akcija občine Apače s potrebno podporo banovine, da se prizadete posestnike obvaruje pred nadaljnjo škodo po poplavah. Mali „Ts-Ta" na Jesenicah Vsem je Še v spominu borba, ki so jo vodili naši trgovski krogi proti veleblagovnicami. kakršna je »Tata«. Velike mere je zavzela borba zlasti v Beogradu, pa tudi drugod. Nekaj sličnega kakor je »Tata«, se obeta v kratkem na Jesenicah. Z novim letom odpre svoj veliki konzum Kranjska industrijska družba. Poslopje, delo po načrtu arhitkta Severja iz Ljubljane, stoji na Cankarjevi cesti, sredi tovarne in je precej veliko. Pred meseci je izgledalo, da s tem konsumom ne bo nič, ker so se mu protivili trgovski krogi, kar je tudi umljivo. Jeseniška trgovina zavi-si predvsem od kupne moči delavstva. Železničarji imajo itak svojo nabavljahio zadrugo, drugega jeseniškega »meščanstva« pa ni dosti. Razen privatnih trgovin obstojita še dva delavska konzuma z več prodajalnami. Če bo zdaj tovarna odprla svojega, bo vsem skupaj v hudo LIRE® BOH BORI I m n konkurenco. Vodstvo K1D izjavlja, da bo skrbelo za pocenitev živil. Jesenice so res eden najdražjih krajev. Poleti bližina Bleda, Kranjske Gore in drugih letovišč zelo vpliva na cene, v ostalem pa mnogi menijo, da so Jesenice zlata jama tudi za delavstvo. Mnogo je bilo že prizadevanja, da bi prišle v prvi draginjskl razred. Od tega bi imeli prvenstveno korist uradniki in sezonski delavci-stavbinci, ki po pogodbah dosežejo večjo plačo. Na Jesenicah res ni nikogar, ki bi draginjo omejeval. KiD je že imela svoj konzum, tako zvano »Kašto«, ki so jo pa sedanji lastniki odpravili, češ da trgovina ne spada v železarno, kar je tudi res. Zdai hočejo očividno delati tudi s trgovino dobičke. In moč nad delavstvom se bo še bolj povečala. Po dogodkih zadnjih let sodimo, da je omejitev draginje le drugovrsten povod za konzum. Bomo videli! Ustanovitev konzuma se malo ujema z izjavo vodstva KID, da mu je na srcu predvsem prospeh vsega kraja. Vodovod v Košakih in Počehovi Dočim je bil del Košakov že preskrbljen z zdravo pitno vodo, so prebivalci Počehove to občutno pogrešali. Niso bili redki slučaji, ko so ljudje oboleli zaradi nezdrave pitne vode. Zato se je košaška občinska uprava odločila napeljati vodovod tudi v Počehovo, Pretekli teden so pričeli z deli. Podaljšali so vodovodno cev z glavne ceste v Košakih v Počehovo in napeljali vodovod tudi v stranske ulice. Na Aleksandrovi cesti v Počehovi so napeljali 200 metrov glavne vodovodne cevi, v stransko ulico v Počehovi pa 150 metrov cevi, tako da bo sedaj omogočeno vsem hišnim posestnikom ob glavni in stranski ulici v Košakih in Počehovi napeljati v svoje hiše vodovod. Kako velika je bila potreba po vodovodu v Počehovi kaže dejstvo, da so tamkajšnji hišni posestniki sami prispevali k napeljavi glavne vodovodne cevi. Stroški napeljave, ki jih je imela košaška občina, znašajo okoli 36.000 din. Vodovodna dela izvršuje mestni vodovod. Dela v Počehovi bodo prihodnji teden končana, nakar bodo hišni posestniki pričeli z napeljavo vodovoda v hiše. Razsvetljava na postali Rače Železniška postaja Rače-Fram spada med prometnejše kolodvore v širši mariborski okolici, razsvetljena pa je, razen pred vhodom v čakalnico, še vedno s petrolejkami, kakor kje v kaki zakotni gorski vasi. Ker petrolejke nc dajejo skoraj nobene svetlobe, je na postaji taka tema. da se le čudimo, da še ni bilo nesreč. Ker so naprave za električno razsvetljavo baje, že davno napravljene, bi bilo pač treba, da bi se končno namestila tudi luči. Ali pa naj čakamo na kako nesrečo? \ »Ali veste za gotovo, gospod učitel!, da •Are! vas bolj bolijo, kakor mene?« »Seveda, dragi moj!« »No, potem mi jih pa dajte še šest!< . p« V -=\ ■ Potreben odgovor Maribor Focl tem naslovom je prinesla celjska sNova doba« nad stolpec dolg »odgovor« na »Večernikovo« poročilo o koncertu GPD. Že v načelu je gledanje piscev tega ^odgovora« napačno, ker kritiki — kolikor se pač morejo imenovati vtisi s koncerta kritika — ni do tega, da kakšno stvar »neugodno« ali ugodno oceni, posebno pa še ne »tendenciozno«. Tudi ne sme biti iiamen ocenjevalca našteti in bog ne daj prezreti koga izmed jubilantov, odlikovancev, vencev, kolajn, slavnostnih govornikov in govorov. Gre vendar z«i mnogo več kot za parado, gre za pesem. Tudi je zgrešeno mnenje, da mora biti ocenjevalec »previdnejši«, kadar gre za našo pesem in naše društvo. Baš nasprotno: Kar je našega in posebno še, kar opravlja v narodnostnem pogledu danes večjo nalogo, mora biti še boljše, kakor sicer in podvrženo še strožjemu ušesu. Druga stvar pa je nejasnost v pojmih. Samo pristransko gledanje more obrniti besedo »romantičnost« v literarno-zgo-dovinski pojem. Vsak šolar ve. da poznamo še drugo »romantičnost«, tisto nesodobno, sladko in prazno romantičnost od današnjih treni obrnjenih ljudi, zagledanih v nestvarnost. Baš tako je z besedico »staro«. Ni staro le tisto, kar spada po desetletjih v muzej, temveč je staro v res slabem pomenu besede tisto, kar je napisano danes in še v muzej ne spada. — Vendar se vse te ugotovitve ne morejo šablonsko nanašati na ves program koncerta CPD — da ne bo spet napačne razlage! To so ugotovitve na »odgovor«. Čudim se le, kako je moglo moje poročilo vzbuditi tako zamero. Morda zato, ker je pri nas nelepa navada, do nebes povzdigovati vse, kar si »upa« na oder? —g—. Moderrrzsciia poštnega orevoza Samo do ponedeljka opoldne je še čas za inserate, ki jih bomo objavili v šJevilki 1. decembra. UPRAVA VECERMIKA o. Upokojitev ravnatelja kranjske gimnazije. Te dni je nastopil zasluženi pokoj ravnatelj gimnazije v Kranju g. dr. Simon Dolar. Ravnatelja bo nadomeščal prof. Kmet. o. Osebne vesti. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri bolnišnici v Mur-•;ki Soboti je postavljen dr. Stanislav Lajevec. zdravnik od Device Marije v Po-fJu; za upravno pisar. urad. pripravnika pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu je postavljen Maks Planinc. o. Slinavka v laškem okraju. Nevarnost slinavke in parkljevke je v laškem okraju odstranjena. Zato bodo sejmi spet dovoljeni. o. Jesenice. V tukajšnji klavnici so ugotovili parkljevko in so izdane odredbe, da se čimprej zatre. Na mestnih mejah' polagajo slamo in z desinfekcijsko tekočino prepojene vreče. Gledati je treba na to, da se živinska epidemija čimprej zaduši in da se obvaruje naša kmetska okolica, ki ima enega glavnih virov v živinoreji. p. Občni zbor Vinarske zadruge v Ptuju. Včeraj je bil ustanovni občni zbor Vinarske zadruge v Ptuju, na katerem ie prisostvovalo okrog IDO članov. Soglasno so sprejeli zadružna pravila in izvolili upravni in nadzorni odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen g. Grobljer Franc, župnik iz Sv. Barbare v Halozah, za predsednika nadzornega odbora pa ravnatelj Kmetske posojilnice v Ptuju g. Vidmar Franc. p. Velik požar v Rošnji pri št. Janžu na Dravskem polju je upropastil 5 družin. Ogenj je izbruhnil v poslopju Selin-ška Franca, v katerem stanujeta najemnika Potočnik Gašper in Gorinšek Franc. Potočnik Matilda je za prekuhavanje perila močno podkurila svojo peč. Skozi star in slab dimnik so uhajale iskrice v ličje, naloženo ob dimniku, ki se je zaradi tega vnelo. Plamen je kmalu zaiel celo poslopje. Z iskrami, ki jih je zanašal veter, sta se užgala še dva domova, Kačev in Golobov. Prizadetim družinam niso samo upepeljeni domovi, ampak tudi pridelki, pohištvo, obleka in orodje. Skupna ‘škoda znaša okrog 100.000 din. p. Z motorja je .pade!. Tajnič Karel, 351etni posestnik in trgovec iz Braslovč se je večraj proti večeru vračal s kramarskega sejma iz Ptuja. Na ostrem ovinku pri Sp. Hajdini ga je izpodneslo. Nezavestnega so prepeljali v tuk. bolnišnico. p. Razparal mu je trebuh. Lampret Janez, 241etni pos. sin iz Stoperc, se je vračal v noči domov. Na cesti ga je napade! neznani moški in mu je z nožem razparal trebuh. Poškodbe so smrtno nevarne. p. Voz drv se ie zvrnil na Kozela Franca iz Dolane pod Ptujsko goro. a 81-letni ženin. V Petrovgradu je zbudila splošno pozornost poroka 81-letnega starčka Toša Despotova, ki je opirajoč se na palice stopal ob strani precej mlajše neveste. Ko sta »mlada« zakonca prišla domov, so ženinovi sorodniki ženo enostavno spodili. o. Tatvina volov. Na Tolstem vrhu pri Guštanju so neznani tatovi ukradli posestniku Francu Lipovniku par volov, vrednih 4000 dinarjev. Po dosedanjih ugotovitvah so voli izginili preko meje. n Svinjerejsko zadrugo so si ustanovili kmetje vasi Černe bilzu Vinkovcev. V zadrugo so sc včlanili vsi vaščani. Tujskoprometna zveza (Putnik) v Mariboru je že v preteklem letu na pristojnih mestih intervenirala, da bi se motorizirala prevoz in dostava pošte v Mariboru. Sedanji način prevažanja pošte s konjsko vprego je ne-le nesodoben, temveč tudi zamuden in ovira s tem potrebno ekspeditivnost v našem trgovskem in gospodarskem življenju. Za naše mesto, ki velja kot ena najvažnejših in najbolj eksponiranih tujskoprometnih in gospodarskih postojank v naši državi, predstavlja to vprašanje brezdvomno tudi prestižno vprašanje za našo državo. Kot najboij pomembna vstopna točka naše države za mednarodni tranzitni in tudi za mednarodni turistični promet, daje Maribor tujcu pogosto prvi vtis o razmerah v naši državi. V inozemstvu je tudi v mnogo manjših mestih poštni prevoz že davno motoriziran in če vidijo tujci pri nas še vedno staro konjsko vprego, si ne bodo ustvarili najboljšega mnenja o napredku naše države. Razen tega se mora vpoštevati pač tudi okol-nost, da se razvija Maribor iz leta v leto v pomembnejši gospodarski center in s tem razvojem postaja tudi poštna služ- ba važnejša in obsežnejša, obenem pa tudi za poštno upravo rentabilnejša. Zato bi bilo pričakovati, da se temu pri* merno tudi poštna služba izpopolnjuje-— Pred meseci se je razširila vest, da je poštna uprava že odobrila uvedbo motoriziranega poštnega prevoza v Mariboru, kar je med prizadetimi krogi vzbudilo veliko zadovoljstvo. Tem hujše je bilo razočaranje, ko se je pred kratkim zvedelo, da je poštna uprava ta sklep baje zopet preklicala in vprašanje motorizi-ranja poštnega prevoza v Mariboru preložila na poznejši čas. Za prihodnje proračunsko leto je baje zopet razpisan prevoz pošte s konjsko vprego. Zato sta Združenje trgovcev in Turjskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru skupno z drugimi gospodarskimi krogi sedaj ponovno podvzela akcijo da se to važno vprašanje vendar še v prihodnjem proračunskem letu ugodno reši. Prepričani smo, da bo poštna uprava za to gospodarsko in prestižno potrebo Maribora' pokazala pravilno razumevanje in da bo v najkrajšem času omogočila prevoz in dostavo pošte v Mariboru z motornimi vozili. Prvenstvena tekma 27. XI. 1938 Oh 14.15 SK Železničar : ISSK Maribor Ob f2.30 predtekma rezervnih moštev STADION ŽELEZNIČARJA Pri vsakem vremenu. inw biiii■w■> Srbska umetnost po svetovni vojni Sinoči je predaval na Ljudski univerzi univ. profesor dr. Fran Mesesnel iz Ljubljane o razvoju srbske umetnosti po svetovni vojni. V kratkem, okoli pol ure trajajočem predavanju, ki je bilo ilustrirano s skioptičnimi slikami, je g. predavatelj najprej orisal srednjeveško srbsko umetnost, ki je nastala in se razvijala pod bizantinskim vplivom. Stare srbske freske so kakor bizantinske tipizirane, plosko-vite in brez individualnih potez predstavljenih likov. Pod turškim gospostvom se srbska umetnost stoletja dolgo ni mogla začeti samostojno razvijati; šele z osvo-bojenjem srbskega naroda v svetovni vojni se je začela sproščevati tvorna sila srbskega naroda. Po svetovni vojni je postal Beograd tudi umetniško središče srbskega naroda. V zadnjih dvajsetih letih se je v Srbiji razvilo močno in plodno ustvarjanje v likovni umetnosti, vsa bogata umetniška produkcija pa je publicistično še prav malo obdelana. Srbska umetnost se je začela razvijati izključno pod francoskim vplivom; nemški vpliv je neznaten, čeprav so nekateri srbski slikarji v 19. stoletju študirali v Monakovem, kjer so prišli v stik tudi s starejšo slovensko slikarsko generacijo Jakopičem, Veselom in Jamo. Ker je moderno srbsko slikarstvo — kakor tudi srbska meščanska družba " brez sleherne močnejše tradicije, je njeJ govo ustvarjanje zelo mnogolično. Utnet-s niki, ki so se šolali v tujini, so tem laže podlegali tujim vplivom in ustvarjali, dela, ki niso bila z organičnitn razvojem v zvezi, temveč so bila odsev vsakokratnih umetniških struj, ki so tedaj obvladovale zapadno Evropo. Zato se vsi srbski umetniki med seboj močno razlikujejo tako po tehniki dela, kakor po motiviki. Med njimi je le malo skupnih potez-Mnogi upodabljajoči umetniki pa so v poznejših letih, ko so se osvobodili tujih vplivov, začeli iskati svoj lasten izraz, k* bi odgovarjal tudi narodovi duševnosti-Kakor je bila srbska srednjeveška likovna umetnost tuja tvorba in ni v ničenief odgovarjala mentaliteti srbskega naroda ter je morala kmalu zaradi nezakoreni' njenosti v narodu usahniti, tako se je m0' derna srbska umetnost začela odklanja^ od neplodnega internacionalizma ter iskati korenine v narodu v težnji, da bi P°' stala resnična narodna umetnost, ki bo izražala narodno življenje, narodne tež' nje, narodovo dušo in narodovo usodo. m. Himen. Hišni posestnik na Pobrežja* g. Joško Kocbek se je v četrtek poroči* z gospo Marijo Sneš, hišno posestnico v Mariboru, Radvanjska cesta 10. Kultura uledališko sodelovanje med Slovani Ob priliki lanske vprizorirve Kreftovih »Malomeščanov« v Pragi, ki jih je režiral avtor sam, je bila sprožena koristna misel o gledališkem sodelovanju med Čehi in Slovenci. Isto misel je izrazil pretekli teden v Zagrebu režiser praškega Mestnega gledališča Gabriel H a r t, ki je dejal.med drugim čisto določno: »Ali ne bi bilo mogoče, da bi ansambli iz Beoirrada, Zagreba in Ljubljane gostovali v iJragi, a istočasno praška drama vrnila obisk v Jugoslaviji? Ali ne bi bilo dalje mogoče organizirati zamenjavo jugoslovanskih in češkoslovaških režiserjev. Občinstvo bi oboje prav gotovo sprejelo s simpatijami.« Podobne misli smo slišali tudi drugod in ob drugih prilikah, toda ostale so žal vedno le misli; uresničil se je komaj neznaten drobec. In vendar bi bilo iako sodelovanje, zlasti z gostovanji celih ansamblov slovanskih gledališč, nedvomno plodonosno in koristno za medsebojno spoznanje, .ocenjevanje in mnoge nove ponudbe. Prepričani smo, da bi se dalo ob dobri volji rešiti ugodno tudi gmotno vprašanje teh gostovanj. Ako so mogli gostovati v teh zadnjih dvajsetih letih v Jugoslaviji nemški, židovski (Habima), francoski in drugi ansambli, bi mogli še laže in z večjim uspehom slovanski. Isto velja za gostovanje jugoslovanskih ansamblov v drugih slovanskih državah. Toda najprej bi morali poskrbeti pri nas v Jugoslaviji, za to, da bi se doseglo sodelovanje med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi ansambli. V vseh dvajsetih letih še nismo n. pr. v Mariboru imeli priložnosti, videti gostovanja kakega ansambla iz Beograda, Zagreba in ceb ne iz Ljubljane (razen nekaj izjem opere). Vsa že tolikokrat napovedovana gostovanja- Ljubljančanov v Mariboru in Mariborčanov v Ljubljani so padla v vodo. Ali so_ tu res krive samo finančne bojazni? Zdi se, da je še mnogo več krivde v premajhni dobri volji in v medsebojnem podcenjevanju. Ako more ljubljanska drama v Mursko Soboto, bi pač mogla še prej v Maribor, in ako ni skupini Mariborčanov predaleč v Kamnik, bi ji bilo še manj daleč v Ljubljano! In vendar bo treba enkrat razbiti to škodljivo izolacijo in medsebojno podcenjevanje! Treba bo pričeti izmenjavo Začetek pa mora biti najprej zbližanjs med Ljubljano in Mairborom, potem ,:b!;-žanje z medsebojnimi gostovanji slove«-1 skih in srbskih ter hrvatskih ansamblov, nazadnje pa z gostovanji jugoslovanskih, bolgarskih, čeških in slovaških ansamblov. Na Poljake, in še manj na Ruse, ni še mogoče misliti. Med ansambli teli treh slovanskih držav in njihovih narodov pa bi se stiki z dobro voljo kmalu dosegli. S tem bi se dvignilo medsebojno spoznavanje in vzbudilo bi se novo zanimanje za slovansko gledališče in za gledališče sploh. Ako v lem oziru ne morejo a!; nočejo dati iniciative gledališka vodstva sama, dasi bi bila za to prva poklicana, naj jo dajo vsaj igralci in režiserji sami. -r. k Dar italijanske vlade ljubljanski univerzi. Italijanska vlada je podarila ljubljanski univerzi 434 italijansk h leposlovnih in znanstvenih del v 800 zvezkih. Zbirka, ki jo je pripeljal v Ljubljano profesor slavistike na univerzi v Benetkah dr. F. Gasparini, obsega vse glavne italijanske klasike od Danteja. Ariosta, Boccaccija, Goldonija, Leopardija in Manzonija do D’ Annunzija. Med znanstvenimi knjigami pn so filozofska in kulturuo-zgodovinska dela Crocceja, Gentilija, Papinija. arheologa Venturinija itd. Ostalo so pravna, tehnična in druga znanstvena dela. k Novo delo slovenskega znanstvenika. Pod okriljem mednarodne z ve-: c aka- demij v Bruslju je izšla te dni v Zagrebi' prva knjiga »Antičnih napisov v Ju£°' slaviji«, ki nosi naslov »Noricum in Pan' nonia Superior«. Delo, ki sta ga p.arisa'a univ. profesor dr. Balduin Saria :z Ljub' Ijane in univ. prof. dr. V. Hoffiller iz greba v nemškem jeziku, obsega anti&!e napise v Sloveniji in Hrvatski, izdano v leksikalnem formatu na 279 straneh opremljeno z mnogimi slikami. k Zagrebški pevski zbor v Angliji- ‘e dni je priredil zagrebški pevski zbor »Mladost Balkan«, ki je nastopil tudi z v Mariboru, pevsko turnejo po Angliji"1 dosegel po sodbi angleške KntiKe ,ep uspeh. k Sachs zapušča Brno. Večletni rav~ natelj opere v Brnu Milan Sachs z3P^ šča, kakor poročajo češki listi, svoje n,e' sto in odide na dirigentsko turnejo P Jugoslaviji. „hl k Dva nova češka romana. V ,zaloz Fr. BorovJ' v Pragi sta izšla dva »°\‘ reška romana: Karla Polačka (Vypf°“‘ no« (Razprodano) in Vaclava Rcz£l ‘ »Slepa ulička« (Slepa ulica). , k Genealogija človeškega rodu. 'j,-, poljski učenjak, anatom in antropoloK Fd\vard Lotii je izdal v Varšavi otlSir delo o razvoju človeškega rodu v teklosti, sedanjosti in bodočnosti. 1 (l, je vzbudilo po vsem znanstvenem sV veliko pozornost. 3fžri;'sa ¥ Studencih V zvezi z ureditvijo trga pred Jožefovo cerkvijo v Studencih bodo zgradili lam tudi novo tržnico in tako dali mariborski mestni občini dober zgled. Ob-cina je na cerkvenem prostoru zgradila nov samostanski hlev, ki bo prihodnji ' teden dovršen. Nato bodo stari hlev porušili in pričeli s planiranjem trga. Prostor bodo popolnoma izravnali. Čim bodo ta dela končana, bo občina pričela z graditvijo moderne tržnice, česar se studenške gospodinje že zelo veselijo. Zanimivo bo vsekakor, da bo okoliška občina imela prej moderno zgrajeno tržnico ko Maribor. V MARIBORU JR ZMANJKALO BENCINA Kljub temu da se je bencinski kartel obvezal, da bo oskrboval vso državo z zadostnimi količinami bencina, ko je do-,bii 50 odst. znižanje carinc, je zmanjkalo Pred kratkim bencina v Ljubljani, danes ■ Pa ga je zmanjkalo tudi pri nas. Kakor smo že pisali, je treba temu iskati vzrok v trenju med bencinskimi karteli in trgovci. ■ m. Iz banovinske službe. Premeščen je jjuevničar in banovinski služitelj Franc Stopajnik iz banovinske bolnišnice v Mariboru k banovinski bolnišnici v Murski poboti. Upokojena je učiteljica na deklinem zavodu »Vesna« v Mariboru Nada .Grošelj-Fabjan. v. nt UmrSi so v Mariboru 9-letni zidarjev 'Sin Stanko Herkevič, 63-letna dninarjeva žena Marija Dajčman, 69-letna gospodinja Terezija Kehl, 63-letna železničarjeva žena Antonija Dolenc in 78-letna . zasebnica Katarina Peršuh. Ode e; koc® - pernice, perje, puh kupite najceneje. Oglejte si izložbe pri Maribor, Jurčičeva 6 m Poroke v Mariboru. Zadnje dni so -sc v Mariboru poročili Kovač Zdravko, "čitelj, in Kac Antonija, posestniška hči; ;>cstiček Rudolf, trgovec, in Lebarič ile-,)ena, gostilničarka; Sirk David, mizar, ‘u Košuta Angela, zasebnica; Stevanec Alojz, posestnik, in Gumilar Terezija, posestniška hči; Golob Rudolf, želarski sin, ’>i Ceh Terezija, želarska hči; Rotar Pe-ter, posestniški sin, in Jožefa Osvald, posestniška hči; Kop Ivan, delavec, in Smovnik Marija, kuharica; Drozg Jožef, posestnik, in Gerpi Ana, posestniška hči; ; eljko Jožef, jetniški paznik, in Habjanič ‘voza, natakarica; Fukne Franc, tovarni-s,k Terezija, postrežnica; Cafuta Anton, Predilcc, in Cvilak Terezija, gospodinja v Studencih. Ki. Mariborski biljardni klub. Radi med-|nesuie tekme Ljubljana:Maribor v Ljubiji, pozivamo gg. Hobacher, Bender, ^epej, Potočan, Strniša, Gajšek, Koser in 'llv- Najžar, da se zanesljivo udeleže da-,iils|!jega sestanka ob 20. v kavarni »Ja- •i.Ul«. w F § J? T @ S ^ W deluje Parmol. K. temu prijetnost pri uoorabi: nobonena kuhdnja ča- .. „ // Vev,niti požiranja krogljlcfnnegreii^ : , ?4tih soli. Darmol je okuson kakor ' - -.'i Afi fokolada. Na poskušajte z nepreir- m1 -4 SssraKsss $7£m~ ©SES®' t-3H— 1 911.8586® Doli se v vseh ItMrsuh Vv %£» Z4-*/ da. Zato je že avgusta naprosila mestni vodovod za načrt, kako si zamišlja vo- j dovodno omrežje na Pobrežju in za pro- j račun. O tem vprašanju se bo načeino i govorilo tudi na prihodnji občinski .seji, ki bo prihodnji teden. m. Za elektrifikacijo na Teznem je kredit izčrpan. Včeraj smo poročali o pomanjkljivosti tezenske razsvetljave z željo, da se ti nedostatki odpravijo. Izvedeli pa smo, da je proračun za razširitev elektrifikacije na Teznem za letos že izčrpan. Za Tezno je bilo letos v proračunu okoli 10.000 dinarjev, kar pa je za tamkajšnje potrebe mnogo premalo m Okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru namerava prirediti III. tečaj za prostovoljne bolničarje in bolni- izscIjevanje do i. decembra končano, čarke. Ta tečaj bi trajal 8 12 tednov po ^ 50Cjo barake in vagone sežgali. 2—3 krat tedensko, vsakokrat po 2 uri. Moški, ki ,niso vojni obvezniki, prvenstveno pa ženske v starosti od 18—50 let, se vabijo, da se prijavijo za ta tečaj do 1. dec. pismeno ali ustmeno v društveni pisarni na okrajnem načelstvu Ma-ribor, levi breg. soba 43, II. nadst. med, _ 10. in 12. uro. m Pomoč češkoslovaškim beguncem. Po zadnjih političnih izpremembah na-, . , , < m rašča število češkoslovaškim beguncev ^ P* 1S’ ^ ?° dan za dnem. Skoraj povsod po svetu je Peline po 10 m belice po 8 d,n kg. MEHKA KOŽA KLJUBUJE VSAK J STAROSTI' I Sl L fA \-rB% Aktivni lecitin Solea-mila naj podpira delovanje hormonov tudi v Vaši koži m. Slinavka in parkljevka. Ker se m pojavil od 9. nov. noben nov slučaj slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, se z današnjim dnem ukinejo odredbe, da se morajo živali v mestni klavnici takoj m Petkov ribji trg. Včeraj so na trgu prodali 160 kg rib. Sardele so prodali po 12 do 14, liste po 34, mole po 18 do 20, . Izgubljenega sina-Ernesta .Volila, ki edavno pobegnil z doma, je pripeljal tembolj je naša dolžnost, da jim s člo-1 »azaj k staršem na Pobrežju čevljarjev povzel R. križ akcijo, da se tem brez-j. m' _____ domcem olajša njihovo žalostno slame; * nedavno pobegnil z doma, je pripeljal vekoljubnim delom priskočimo na pomoč. Okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru bo v ta namen pobiral 3. in 4. dec. po ulicah prostovoljne prispevke. — Apeliramo na vsakogar, da se vsaj tako spomni češkoslovaških bratov. m. Nov ilustrirani zabavni list v Mariboru. 1. decembra* izide prva številka ilustriranega zabavnega lista »Družabnik«, ki bo izhajal dvakrat mesečno. Vsebino lista bodo tvorili romani, podlistki, novele, črtice, zanimivi članki, humor in lepe ilustracije iz filmskega in družabnega življenja. List bo izdajal konzorcij, ki ga tvorijo novinarja g. Ivan Grešak in * Trgovski nameščenci! Miklavžev večer s plesom 3. dec. ob 20. Uri. Narodni doni. * Gostilna Krempl, divjačina, »kmečka pojedina« itd. * Grič, mrež, avtocesta, amerikanska elektrika. * Nežno negovane roke dajejo poseben čar! Uporabljajte Kaloderma Gelee, specialno sredstvo za .nego rok! * Gostilna Weber, v nedeljo pojedina kašnatih klobas, dobro vino. * Primerna Miklavževa darila — »Knjigarna Tiskovne zadruge«, Maribor, Aleksandrova c. 13. * Zlate zapestne ure 230.— din pri M. Ilgerjevem sinu, juvelirju, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen. * Ne zamudite ugodne prilike! Za Miklavža smo naredili razprodajo nemških antikvaričnih romanov po polovični ceni. mestuTodT neznani moški in nabira te- Knjigarna tiskovne zadruge, Maribor, čajnike za neki kuharski tečaj. Pri tem Aleksandrova c. 13. zbira tudi prispevke, zlasti pa kuharske j * Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju knjige. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to j vabj svoje podporne člane in prijatelje javi policiji. „ j na svoj redni občni zbor, ki bo v nede- m. Sto konjskih podkev ukradeno. Tu-.ij0i 27. t. m., ob 15. v gostilni Štok. Pravoslavno bratstvo obvešča člane in prijatelje, da se vrši danes ob K-20. i se- Suljaževa /«ha Prvovrstna vitsa Udobna kavarna sin Dušan Dokša, ki ni pobegnil, kakor smo včeraj pomotoma poročalL ^ m. Sleparski nabiralec tečajnikov. Po kajšnji policiji je podkovski in^ kovaški mojster Ivan RaušI iz Pristaniške ulice ^ ^ _______________ ___ ^ _______ ______ prijavil, da je neznani vlomilec vdii n_djv restavraciji g. Povodnika člansk njegovo podstrešje in ukradel 100 KOtj]-; s tanek s predavanjem, skih podkev ter ga tako oškodovat za j 1200 dinarjev. TELOVADNA AKADEMIJA Sokola Maribor - Matica v SOKOLSKEM DOMU, :J0 nov. 1938, ob 20. uri g. Marijan Fuchs ter publicist g. Hinko Rebolj. m Tezno se modernizira. V zadnjem letu se Tezno zelo obnavlja in dobiva že kar mestno lice. Seveda je to pripisovati zasebni podjetnosti, s pomočjo občine pa bi se mogli doseči še mnogo lepši uspehi. Gradbeno gibanje - je zelo živahno. Mesar in gostilničar g. Flis je zgradil reprezentativno stavbo, ki je v okras celemu kraju. Več hiš so lepo preured h in obnovili. Tezno je dobilo več novih ■trgovin, ki so kar mestno urejene. Med njimi naj omenimo lezensko oblačilu co m. Pred bolnikom kradel. Pri posestnici Mariji Horvatovi v Ložanah v Slovenskih goricah je bila Sletna hčerka Ne-žika sama doma. Ležala je v bolniški postelji. Nepričakovano je vstopil neki Franc S. in pred bolnišnico ukradel iz omare dva zlata poročna prstana, srebrno uro in še nekaj drugih stvari. m. Dva mlada ubežnika. Te dni sta pobegnila z doma 161etni Josip Lešnik z Meljske ceste 32 in njegov 131etni prijatelj Milan Žabeder. Oba sta neznano kam izginila. Za mladima beguncema poizveduje tukajšnja policija. n- r..«:'-:' -.h,x univerza. V pondeljek, 28. n°v- bo padava! o Maribor« v letu 1918 ' Anton Dolar. Predavatelj je znan t.ot ivivalec dogodkov ob prevra-jih pozna kot soborec generala ■ ' tuiz lastnega doživetja. Mari-1 ; ::m o! činstvu se ob dvajsetletnici prilika, da izve iz prvega vira. ! K' ribor v usodnem letu 1918 po- v ' »• , ■ • i , • ■ n skl >n lUgopInvansKi. K ' ■v'l;/ :■ ' ■ nrui n p. Tez* ■ n uni'tvr na Teznem bo • ■ i , ■ , i;‘iv rt! rsko proslavo v o!> Mi uri v t" roli. Ob lej : -o ■ ;!'■’ ,-nn -u «8 novih članov in I, ° • ' - ;o 'v i!' ! i j s r. n:> '' initvom . :'f'l - : u. Pobreška ob-.-n bavi z nupvijavo vodovo- n<. ivtu SiMiiostei pfes v pros'avo 1. decenf)L>ra ob S O K O L S K E M O O M (U Kovačič, ki jo vodi domačin v splošno zadovoljstvo vseh prebivalcev. Nove pridobitve so najbolj veseli delavci in revnejši liudii, ker je g. Kovačič zelo uvideven in nudi vse vrste blaga po tovarniških cenah. Prav je. da je domača podjetnost pravično nagrajena. Na 'i ez-nem bodo uajbrže dobili tudi kavarno, ki bi bila zaradi večje družabnosti zelo potrebna. m. S kolesa je padel lSietni i-ranc Majer iz Počehove ter si zlomil levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. m. žile si je prerezal 241etni čevljarski pomočnik Franc L. od Sv. Andraža. Njegovo obupno dejanje so Še pravočasno zapazili in mladeniča prepeljali v mariborsko bolnišnico. m. Barakarji še že selijo. Stanovalci Danjkovili barak se že selijo v nove mestne hiše v Prelogovi ulici. V teh hišah je 80 standvanj. Nekaj betežnih starcev in stark se preseli v mestno oskrbnišmco, !7 strank pa ima toliko zaslužka, da so :i mogli poiskati stanovanja v mestu. Vsak dan se seli iz barak okoli 20 strank in bo m. 10.000 dinarjev je pod raznimi pretvezami izvabil neki Zorko K. kot posojilo od trgovskega pomočnika Stanka Černeta iz Maribora. Ker se po preteku nekaj mesecev dolžnik ni zglasil, je oškodovanec zadevo javil policiji. m. Čigava je ura. Na Glavnem trgu je bila včeraj najdena damska zapestna ura z usnjenim trakom. Lastnica naj se zglasi pri policiji. m. Črnega konja, vpreženega v »zapravljivčka«, so našli včeraj orožniki na Pobrežju okoli 23. ure. Konj je prihajal proti-Pobrežju iz Maribora, Na vozu je ;e nihče ni lavil. Reibenschuja na tudi dvokolo. Doslej se Konj je zdaj v hlevu g Pobrežju. * TeleSonska številka »VEčERNIKA« ->5-67. Opozarjamo že danes, da priredi so-olsko društvo Maribor-matica Silve-", t r o v večer v vseli prostorih Sokoljega doma. ‘Restavracija Tri je ribniki, j. Kiiček. rvavice. jetrnice, pečenice, kuretina, dobra vina, sveže pivo Zadrugarji — Zadrngarke! Vljudno fvas vabimo na članski sestanek, ki sc bo vršil v soboto, dne 26. XI. 1938., ob !;-20. uri v gostilni Balon na Pobrežju, na katerem bo predaval g. prof. Bizjak. I Nočna lekarniška služba. Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in i Meljske ceste, tel. 25-32. * Grajski kino. »Sebastopol«, film, ki ga ob gledanju doživljate. V glavnih vlogah Camila Horn, Theodor Loos, Fritz Kampers. V soboto ob 14. in nedeljo ob | pol 11. uri »Zakon Prerije«. Senzaciiski kovbojski film. Unioii kino. »Do vključno ponedeiikn, 28. novembra, »Dama iz Malake«. Grandiozen eksotični film. K. L. Diehl, Kathe Gold, Leopoldine Konstantin. * Zvočni kino Pobrežje, 26. in 27. nov. »Cvetje iz Nice«, Erna Sack, prvič v fil- ’ mu. Paul Kemp in drugi. Mariborsko Sobota, ob 20.: »Pesem s ceste«. Prvič. Bloki. Nedelja,-ob 15.: »Pokojnik«. Znižane cene. — Ob 20.: »Boccaccio«. Znižane cene. Konec tedna v Narodnem gledališču. V soboto, letos pfvič v pretekli sezoni tako priljubljena zabavna, pa • tudi socialno globoko čustvena komedija »Pesem s ceste« v Malčevi režiji in v stari zasedbi. —'V nedeljo popoldne ob znl-| Žanih cenah Nušičev »Pokojnik«, zvečer I pa prvič ob znižanih cenah »Boccaccio«;. Prvak Ital. oper na mariborskem odra. Aida« ni samo najveličastnejše Verdijevo operno delo, marveč je tudi v mednarodnem svetu priznana krona ital. oper 19. stoletja. Kakor v nobeni številnih Verdijevih oper se vprav v »Aidi« srečno združujeta: tragedija dejanja samega in \ j tekmi z največjimi takratnimi svetovnimi 'mojstri ustvarjena skladba. — To nad | vse veličastno delo pripravlja mariborsko I Narodno gledališče pod vodstvom kapelnika Herzoga- in v Skrbinškov! režiji za premiero ob priliki obletnice našega osvo-bojenja. Gospodarstvo Pror>aoanie prekmurske obrti NEKDAJ CVETOČE OBRTI NAZADUJEJO IN PROPADAJO, MOJSTRI PA ZAPIRAJO DELAVNICE IN IŠČEJO DRUGOD EKSISTENCO. obrti in znižani življenjski standard obrtnikov v Prekmurju enak problem kot po vsej Sloveniji. Tu na dvojni periferiji je ; iz narodnih ozirov samo še nekoliko 'noij pereče. —ič Prekmurje do prevrata ni imelo industrije. Pretežno agraren značaj današnjega Prekmurja, je bil takrat skoraj absoluten. Na gospodarski dvomeji med g. Med Jugoslavijo in Švedsko je bila ratificirana trgovinska in plovbena pogodba. g Naše rude v Nemčijo. V Berlinu se ustanavlja družba, ki bo imeia izključno pravico, uvažati naše rudarske proizvo- knreti močno razširili gumijevo obutev. Čevljarji so danes samo še vaški »kroar-ji«, razen nekaterih, ki so razširili svoj obrat in delajo s ceneno delovno silo agrarno Ogrsko iri industrijsko Avstrijo, vajencev in pomočnikov za sejme. V stai-so se agrarni produkti z lahkoto vnoeče- nem propadanju sta tradicionalni platnar- de v Nemčijo, kar je naletelo pri nas na vali. Poglavitno tržišče za izmenjavo,' ski in lončarski obrt. Platno so skušale ostro kritiko. Z monopolizacjo našega nemška Radgona, je bilo od vseh krajev prekmurske »piatnarice« plasirati tudi po rudninskega izvoza s strani Nemčije bi Prekmurja precej blizu. Poleg trgovcev, ■ ostali Sloveniji, zlasti na velesejmu, pa utrpelo naše narodno gospodarstvo ob-večinoma Židov in tujega uradništva, so izgleda, da tudi to ne bo rešilo te obrti, čutno škodo. Enako hudi so udarci, ki so zadeli staro £• Novo delniško družbo so v Bcogra-lončarsko obrt, ki kljub vsemu propada, j du osnovale italijanske tekstilne indu-pa bi jo mogla rešiti pomoč od strani me- j strije. Družba se bo pečala z uvozom rodajnih. Podpreti bi jo bilo treba na tekstilnih proizvodov, podlagi, s pomočjo boljšega ! tem, da bi nekaj mlajših iz- bili edini nekmečki element med prekmurskim ljudstvom obrtniki. Najštevilnejši med obrtniki so bili čevljarji, ki so izdelovali svoje blago tudi za širši trg, ne samo za domačo vas, ter ga prodajali po I zadružni velikih sejmih tudi izven mej današnjega j orodja in Prekmurja, po avstrijskih in ostalih ogr- j učili naprednejšega izdelovanja. Pa tu-skih krajih. Poleg čevljarske obrti sta di v tem najugodnejšem primeru bo Štebih enako močno razviti krojaška in ton- ^ vilo lončarjev še vedno moralo pasti. Pri čarska obrt, ki sta znali najti na enak j vprašanju šiviljske obrti moramo upošte-način odjemalcev tudi izven Prekmurja, j vati prekmurske tvornice perila, ki zapo-Poscbno prekmurski lončarji so razvili po-1 slujejo več sto delavk. Nekatere sarno-membno obrt z nekaterimi domačimi zna- stojne šivilje so postale delavke, nekaj čilnostmi svojih izdelkov. Povojne raz- ! bivših delavk iz vasi se je z množitvijo mere so v prekmursko gospodarsko živ- 1 Ijenje prinesle prevrat, ki je une.1 važne posledice tudi za prekmursko obrt. Iz prejšnjih ogrskih še precej fevdalnih razmer je prišlo prekmursko gospodarsko življenje v področje in pod upliv libernl- g. Madžarska je znižala za 20% državno trošarino na sladkor, ki se je s teni seveda pocenil. g. Prijave za izvoz živine. Zavod za napredek zunanje trgovine opozarja vse izvoznike, da sprejema prijave za izvoz ižvine v kontingentirane države samo do vsakega 15. v mesecu. Kasneje prispele prijave se ne bodo upoštevale ter bodo vrnjene izvozniku. g. Naš izvoz v Nemčijo je v mesecu oktobru znašal 240 milijonov. Od celotnega izvoza v oktobru je odpadlo na Nemčijo skoraj 52% g. Konec dunajske blagovne borze. Komisar za borze je izdal odlok po katerem bo prenehala dunajska blagovna borza s I. decembrom z rednimi kuponskimi sestanki. g. Evropska konvencija za izvoz rezanega lesa ie na zasedanju v Stockholmu sklenila, da se izvozni kontingenti še nadalje omejijo, Borzna poročila Devize. L j u b 1 j a n a. Amsterdam 23S8.86—2403.46, Berlin 1755.52—1769.40, Bruselj 742.44—747.51, Curili 996.45— 1003.52. London 203.46—205.52. Nevv York 4353.51—4389.82. Praga 149.L3— 151.03. Trst 230.45—233.53. Efekti. Zagreb. Drž. papirji vojna škoda 463—466. 4% sev. agrarji 59 bi, 4% agrarji 60 bi., 6% dalm. agrarji 88 o L 6% begi. obv. 89 bi.. 7% stab. pos. 97 bi-7% Blair 91—91.50, 8% Blair 96 bi. Delnice: Narodna banka 7450. PAB 220— 224, Trbovlje 180—190. Šport zopet osamosvojilo. Stalno nazaduje mizarski obrt, kar pa ni posledica industrijske konkurence. Vaški mizarji pri slabem gospodarskem položaju kmeta ne zmorejo davčnih in podobnih bremen, ki padejo Dne 20. t. m. je potekel rok, v katerem Celoten spored prireditev MZSP .no-kapitalističnega gospodarskega slste- na obrtnika. Po večjih krajih, n. pr. v Soboti, so na boljšem mizarji, ki so zrno ma z vsemi njegovimi metodami in brez- gli za modernejše orodje in si postavili obzirnim uveljavljanjem njegovih ciljev.; delavnice, ki zmorejo večja naročila za mnoge nove stavbe in katerih izdelki odgovarjajo sodobnim zahtevam, še zgovornejša od številk, ki predstavljajo padec prijavljenih obtnikov, bi bila anketa, ki bi predstavljala padec življenskega standarda prekm. obrtnika. Mnogo obrtnikov ni odjavilo obrta, ker so pač v svoji obrti izučeni in ker neki poklic morajo imeti. »Stisnili so si pasove«, kot je pripovedoval neki čevljar in z lastno hišo hi nia- Odločilna v tem razvoju je bila še gospodarska kriza, ki je obrtnike še bolj oslabila in jih naredila konkurenčno nesposobne. Največji padec obrti zaznamujejo ravno leta gospodarske depresije. Kot ilustracija krize v prekmurski obrti nam naj služijo spodnji podatki članstva Združenja obrtnikov soboškega okraja. Prva legistracija članstva Združenja je iz leta 1923. obrt krojači čevljarji mizarji kolarji šivilje tkalci lončarji kovači ključavničarji kleparji izdelovalci masla obrtnikov Leta 1923. je bilo nizi ra n i h tudi 32 godbenikov in 120 inla-tilničarjev, ki so pozneje izpadli iz Združenja in imajo danes posebne organizacije. Zanimiv slučaj nudijc čevljarji, ki so se od leta 1930. nekoliko dvignili (8), 1923 1930 1938 182 142 127 210 176 184 170 141 114 40 32 >t 70 4(5 54 42 21 20 81 74 •15 124 107 - ! 14 12 14 16 8 7 6 12 4 5 951 764 712 v Združenju orga- in skušajo kot »konkurenčno sposobnej-j ši« tako nadaljevati s krparstvom in po- i dobnim. Mladina se pa ne uči več toliko' obrti. Sinovi in hčere prekmurskih obrt-j nikov iz vasi gredo že zgodaj na sezon-j sko delo. Poseben in zgovoren primer je padec mesarske obrti. Razvoj eksportne mesne industrije v Soboti je imel za mesarsko obrt podobne ali celo hujše posledice kot Bat’a za čevlje. Od mnogih nekdanjih klavnic jih je ostalo samo par; v večjih krajih, ki so navadno v zzezi z gostilnami. Drugi mesarji so postali. ali nakupovalci in nameščenci soboške ' industrije ali pa — in teh je večina — so si morali iskati zaslužka kje drugje. Soboška mesna Industrija je danes po ob-. segu produkcije in po modernizaciji m'ed vendar pa se njihov položaj ni bistveno ’ prvimi v državi, spremenil. Bata ima v Prekmurju dve j V splošnem predstavlja problem na/a-prodajalnici, ki sta med prekmurskimi dovanja in propadanja posebno vaške 1 Ulliilllll« IIMIIIH »IIII-IH—«2 so morali klubi prijaviti Mariborski zim-sko-sportni podzvezi svoje prireditve, da se sestavi celoten program. Na podlagi prejetih prijav je tehn. odsek sestavil sledeči spored: 1. 1. 1939. Propagandni tek na 1(1 km v Ribnici na Pohorju. Prireditelj 1SSK Maribor. 6. 1. 1939 Klubski dan (obvezen za vse klube). 8. 1. 1939. Mladinski dan; prireditelj Smučarski klub Celje. 15. 1. 1939. Podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji v izvedbi SPI) Mežica - Orna. Podzvezino juniorsko prvenstvo v alpski. kombinaciji v izvedbi SPD Celje. 22. 1. 1939. Tek na 18 km za prvenstvo mesta Maribora. Prireditelj: ISSK Maribor. 29. 1. 1939. Medklubski smuk na standard progi Jezerski vrh - Josipdol. — Prireditelj SPD Maribor. 2. 2. 1939. Tekma v smuku po novi smučarski poti Sv. Bolfenk - Radvanje. Prireditelj: SK Železničar. 5. 2. 1939. Štafetna tekma 4+10 km za banovinsko prvenstvo v Ribnici na Pohorju v izvedbi ISSK Maribora. Skakalna tekma v Betnavi, ozir pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prireditelj SK Železničar. 12. 2. 1939. Podzvezino prvenstvo v skokih v Liscah pri Celju ter mednarodna skakalna tekma isto tam v izvedbi Smučarskega kluba Celje. , Medklubska prvenstvena smučarska tekma za juniorje. Prireditelj SK Zel. Orožnov smuk preko Pohorja. Prireditelj: SPD Maribor. 19. 2. 1939. Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celje. — Skakalna tekma v Betnavi. Pr!' reditelj ISSK Maribor. 26. 2. 1939. Podzvezino prvenstvo v alP* ski kombinaciji pri Seniorjevem don"1 v izvedbi MZSP. 10. 4. 1939. Tekma v smuku na Savih-1" skem sedlu - Okrešelj. Prireditelj-Smučarski klub Celje. Medklubski veleslalom na Korošici v izvedbi SPD Celje. Termin medmestne slalom tekme: Ma*.. ribor - Zagreb (prireditelj SPD Maribor) bo določen naknadno. 29. 5. Slalom nad Logarsko dolino P°d Škarjami v izvedbi SPD Celje. Izmed navedenih prireditev so vse definitivno -odobrene, le prva prireditev dne 5. in 19. II. ter mednarodna skakalna tekma v Liscah pri Celju dne 1,2. H. sf> vezane na dovoljenje JZSS. s. Poverjeništvo SOLNP-a v Maribor« (službeno). K jutrišnjim tekmam so j-Ie* legirani sledeči gg. sodniki: Železničar-Maribor, str. sod. Bergant in Petelin predtekma Bergant, Rapid:Slavija, vsa klub postavi po enega polnoletnega stranskega sodnika, Rapid:Slavija (rez.) mcc. — Plenarni sestanek marib. nos-sodnikov bo v sredo, 30. t. m., ob 20. Pr' »Zamorcu«. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 85 majema fUenia Z Ducky sve sc vozili tudi v stranske m periferne dele mesta z ozkimi ulicami iti malimi, še s slamo kritimi hišicami. Obiskovali sve razne trgovine in nakupovali vsakovrstno drobnarijo iz lončevine, usnja, kovine itd. Včasih je bil ob vrnitvi najin voz poln izdelkov narodne obrti in starin. Ob ugodnih prilikah sve se z Ducky peljali tudi v okoliške vasi. Vozila sem navadno sama. Ceste so bile strašne, toda najina želja po novih odkritjih je premagala vse težkoče. Vasi so bile raztresene po ravnini in zu]0 revne. Hiše so bile podobne pravljičnim kočicam, a imele so velike, visoke, s koruzno slamo krite strehe. Ob začetku pomladi sve našli na. zapuščenih dvoriščih rumene narcise, zimzelen in hiacinte. Ponekod so cvetele že skupine breskev. Romunske pomladi so sploh lepe. Čeprav so se ceste zaradi talečega se snega spremenile v močvirja, vendar nisem mogla vzdržati, da se ne bi peljala ali pa jahala ven iz Bukarešte v to pomlad in se opajala ob budečem se novem življenju. Ko je bila sezona plesov končana, so se pričeli izleti na konjih, Te izlete sem pripravila včasih doma, včasih jih je pa organiziral moj polk. Našli smo se ali na koncu sprehajališča, ali pa na dvorišču gradu Cotro-ceni. Neki Duekyn oboževalec je navadno okrasil najini sedli s cveticami, toda bilo nama je nerodno, ker tako jahanje ni bilo več športno. Nekega cine sem dejala Auuty: »Ne morem se pri- učiti temu. da bi pojmovala svoj položaj resno.« Pesniška kraljica me je pogledala začudeno- in sočutno. »Ti se sama sebi ne zdiš resna? Ti, mati več otrok? Jaz sem resna že od svojega tretjega leta življenja.« Nekoč me je vprašala Elisa Bratfanujeva, zakaj se ne lotim kakega dela. »Ker nisem zadosti modra,« sem ji odgovorila lahkomišljeno. »Tega ne bi smeli reči. Vi Imate najlepše darove, samo preveč leni ste. da bi se jih poslužili. Poskusite samo in videli boste, kajt vse lahko storite, kadar bo-' ste premagali svojo lenobo.« Ta ne posebno uljuden očitek me je prisilil k premišljevanju. Inteligentna? Ali sem inteligentna? Nikoli se nisem videla v tej luči. To mi je odkrilo nenadoma popolnoma nova obzorja in prej nikoli poznana upanja. Inteligentna? Ali je to res? Elisa, občudovana in nekoliko tudi bana Elisa je to dejala, in sicer celo z nekim posebnim poudarkom. Toda dejala je tudi, da sem lena, preveč lena, da bi se posluževala svojih sposobnosti. Lena? Je že mogoče, da sem zares lena. Jako je bilo tedaj s presojanjem lastnih moči in čutila nisem nobene volje, da bi preizkusila svoje »duševne sposobnosti«. Resnično veselje sem lahko občutila samo pri en! sami umetnosti, pri slikanju. Seveda sem tudi čitala, toda resnično zadovoljna sem bila samo s čopičem v roki. Moj dobro razviti čut za barve iti črte mi je nri tem zelo koristil. Slikala nisem toliko, da bi lahko postala umetnica, toda vse. kar sem naslikala, je bilo originalno in je imelo neko vrednost. Risba je bila vodno dobra in razporeditev barv ni bila nič slabša. Ko sem spoznala, da ne bom imela nikoli dovolj časa. da bi se zares izpopolnila do umetniške višine, sem sc omejila le na dekorativno slikarstvo, v katerem sem si ustvarila svoj lastni slog in način ustvarjanja. MoK cvetice sO delovale tudi potem, ko so bile že suho-oživljajoče, bile so podobne resničnim cveticam in 2,1 pogled prijetne. V tistem času mi je teta Elizabeta svetovala, -Ja! bi delala z njo pri izgotovitvi »Evangelija«. Por,ndh sem sprejela in sem se lotila okraševanja robov. >s‘ je pa slikala v sredini besedilo in figure. Tako sV^ delali dve leti skupaj. Potem je njeno navdušenje P° pustilo in lepo delo je ostalo žal nedovršeno. Sku?n delo je bilo težavno, ker sve imeli vsaka svoj ok«^. vendar naju je zbližalo. Včasih .ie imela čisto vrstne muhe. Hotela je na primer v akvarelu za"£+ slike nadaljevati z oljnatimi barvami. Kakšen domtsp > akvarel in olje. in olje še na pergament! Res, ni bi prijetno z njo slikati knjige! BOLEZEN. Zgodnje poletje v takem veselju pričetega 1897. je spremenilo našo hišo v kraj skrbi in ne®p,cll nosti. Moj mož je zbolel za legarjem. Njegova b® se je komplicirala že v začetku in ie povzročila J zadnje dvojno vnetje pljuč. Nando je vise! med ziv. njem in smrtjo. nl0 Ne vem več, kako dolgo je bolezen trajala, s to vetu, da se mi je zdela brezkončna. Vse okoli -je umrlo in njegova bolniška postelja je postala s dišče vseh naših čustev, misli in dejanj. Športna nedelja 'olagoma so se umaknili športniki v vseli drugih panogah športa, zimski športniki že iščejo svojo opremo ter delajo načrte, nogometaši pa še vztrajajo. Jutri imamo v Mariboru kar 4. prv. tekme, dve prvih in dve rezervnih moštev. Klubi v podeželju bodo počivali. SK ŽELEZNIČAR:ISSK MARIBOR Jutrišnja nog. tekma je prvo srečanje sorujih klubov v prv. letu 1938-39 ter je tembolj, interesantna, ako upoštevamo, da je Železničar prav za prav še edini, ki ima reelne šanse, da otme CŠK prvenstvo marib. okrožja, razen njega ima malo manjše izglede edino Rapid, na drugi strani pa bo tudi Maribor napel vse sile. da se pomakne z nevarnega spodnjega dela prv. tablice. Prognoze je Pri srečanjih obeh nasprotnikov težko delati, ker doživimo pri njih večkrat popolnoma nepričakovane rezultate spričo velike rivalitete in zagrizenosti, s katero se borita. Ravno v tej neizvestnosti i!či Privlačnost tekem med Železničarjem in Mariborom, zato je tudi jutri pričakovati velik obisk nogometu naklonjenega občinstva. Borba bo gotovo napeta in do Kraja zanimiva. Pričakovati je, da bodo tako igralci kakor gledalci ohranili mir->io kri. Tekma se bo začela ob 14.15, v Predigri se bosta ob 12.30 srečali rezervni moštvi obeh klubov. Sodila bosta ss. gg. Habdija iz Osijeka in Bergant iz Maribora, kot službujoči odbornik pa bo bingiral preds. LNP-a g. dr. Kosti. RAPID:SLAVIJA Na igrišču Rapida se bosta ob 1-1. uri srečali moštvi Rapida, in Slavije v borbi za točke. Kljub dolgemu odmoru izgleda, da ie Rapidovo moštva .v dobri formi, o čemer priča tudi remis iz Čakovca, Sla-vija pa je dovolj dokazala, da je upoštevanja vreden nasprotnik, ko je dvakrat iztrgala po eno točko favoriziranemu Mariboru. V prvi tekmi je Rapid sicer zmagal s precejšnjo razliko, toda ako upoštevamo, da je to bila prva tekma Slavije v prvem razredu, se lahko jutri nadejamo borbe dveh bolj enakovrednih nasprotnikov, kakor pri zadnjem srečanju. Tekmo bo sodil ss. g. Kopič. Prvenstvena tekma rezerv, ki bi se morala vršiti kot predigra, je po sporazumu klubov preložena na 10. uro dopoldne na istem igrišču. CELJSKI ŠPORT V Celju se bo jutri nadaljevalo prvenstvo z dvema prvorazrednima tekmama: Olimp-Amater in Celje-Atletiki. Obe tekmi se bosta odigrali na igrišču SK Celja z začetkom ob 12.30 in 14.15. Ker sta obe prireditvi zvezani v eno, vlada med celjskimi športniki zanje veliko zanima-nje, zlasti ker se bo Celje skušalo re-vanžirati za visoki poraz v zadnji tsKmi proti Atletikom. Prvo tekmo bo sodil ss. g. Konič iz Maribora, drugo pa ss, g. Lu-kežič iz Ljubljane. PO IZKLJUČITVI NI POVRATKA V IGRO Nogometna pravila so doslej dovoljevala, da se vrne po sodnikovi uvidevnosti v igro igralec, ki je bil izključen radi žalitve sodnika ali stranskih - sodnikov, ako se je dostojno opravičil. Sedaj je temu konec. Izključeni igralec se v nobenem slučaju ne more vrniti v igro. Ta sklep je gotovo-na mestu, posebno danes, ko 'se morajo uporabljati skrajna sredstva, da se igralci disciplinirajo. s. Okrožni odbor LNP-a v Maribora (službeno). Igralca Selnveighofer Karl (Železničar) in Švajger Egidii (Slavija) se pozivata k zaslišanju 28. t. m. ob 19.45 pri ‘»Zamorcu«. Velemojstrski turnir „Avro“ HRAMATIČNE BORBE PRED ZAKLJUČKOM TURNIRJA — NEJASNA ONE-CA NA ČELU TABELE: ALJEHIN SE HOČE PREBITI SKOZI MLADO GENERACIJO V Haagu je bilo!"odigrano 12. kolo tega nadvse zanimivega in napetega šahovskega turnirja, v katerem merijo sile •'ajboljši mojstri sveta. V prvi polovici turnirja je odnesla zmago mlada gene-racija, ki je starejše mojstre in svptpvns prvake potisnila na konec tabele. Dr. Aljehin in bivši svetovni prvaki so' se •streznili: postali so previdni in se pojavili v bran mladini silam. Turnir je postal tako še bolj napet. Dr. Aljehin se ]c Prebil v sprednje vrste, kjer sedaj res-110 ogroža mlade bojeviteže. Z njim vred j511 sta so pretolkla v prve vrste, tudi >nž. uotviniuk in Rcshe\vsky. Zatajil pa je '»e, ki je veljal za največjega favorita, njegovem silnem poletu v prvi polo- vici turnirja ni več sledu. Z igranjem na remis >nm je skoraj vselej spodrsnilo. Nasprotno pa je namesto njega postal favorit mladi Keres, ki igra sicer zelo podjetno, vendar pa kljub temu dovolj previdno iu solidno. Tako mu »maščevalna« starejša garda ni mogla doslej do živega; edini je ostal še neporažen. V 12. kolu je dr. Euvveu uspelo, da si je proti Batvinniku priboril celo . točko. V Ciriinfeldovi obrambi je pp rajnih,zapletih prišlo do povsem jasne pozicije, ki bi ob previdni igri končala neodločeno. Tu pa je Botvinnik prezrl kvaliteto nakar ja Eu\ve v forsiranem tempu izsilil odločitev. Fine in Mohr sta po dokaj mirni igri damskega gambita remizirala. Največje zanimanje pa je veljalo srečanju dr. Aljehina in Keresa. V izredno dramatični Caro-Kann otvoritvi se je položaj nagibal zdaj na to, zdaj na ono stran, dokler se oba nasprotnika nista znašla v težki časovni stiski. Partija je bila prekinjena v nejasni poziciji. Aljehin, ima sicer napad, ki pa, kot je razvidno iz pozicije, nikakor ne more zadoščat za zmago. Prekinjena je bila tudi partija Capa-blanca-Reshe\vsky, v kateri stoji Re-shewsky znatno boljše in utegne zmagati. Stanje po 12. kolu: Keres 7 (1), Fine 7, Botvinnik 6%, dr. Aljehin 6 (1), Resliew-sky 5‘/a (i), dr. Euwe 5'A, Capablanca 5 (1) in Flohr 3'A. * Partije z ..Avro" Emirja Španska otvoritev. (9. kolo v Arnhemu 19. nov.) Beli: Fine Črni: Reshewsky 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, d6 S. c3, Sa5 9. Lc2, c5 10. d4, Dc7 11. h3, 0—0 12. a4, Ld7 13. Sd2, cxd4 14. cxd4, Tfc8 15. Ld3, bxa4 16. De2, Sh5 17. g3, Tcb8 18. Kg2, g6 19. Ta3, cxd4 20. Sxd4, Lf6 21. Sdf3 Db6 22: Dd2, Sc6 23. Sdc2, Da5 24. Dxa5, Sxa5 25. e5, dxe5 26. Sxe5, Le8 27. g4, Sg7 28. Sd4. 'I'd8 29. Sdf3, Le7 30. Ta2, Se6 31. Lfl, Sb3 32. Le3, Lb4 33. Tbl, a5 34. Kgl, Kg7 35. Le2, f6 36. Sc4, Lb5 37. Kfl, TacS 38, Sb6, Lxe2+ 39. Kxe2, Tc2t 40. Kfl, a3 4,1. bxa3, Txa2 42. axb4, Td3 43. bxa5, j Txa5 44. Kg2, Ta2 45. Kg3,,Sec5 46. Tfti, Se4-i’ 47, Kg2, Tc2 48. Sa4, f5 49. gxfo, gxf5 5Q. Se5, Td3 51. Sr3, Kt'6 52. Tbl, Tda5 53. Txb3, Txa4 54. Tb6-i-, Ke7 55., Sd4 tu je poleg izgubljene pozicije Fine še prekoračil -čas tei nato partijo predal. Griinfeldova obramba. (7. kolo v Amsterdamu 15. nov.) Beli: Resbewsky črni l lolir I. d4, Si6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. Db3, c6 5 *Sf3, Lg7 6. e3, 0—0 7. Ld2, e6 8. Ld3, b6 9. 0-0, Lb7 10. TadI, Sbd7 1L cxd5, exd5 12, e4, dxe4, 13. Sxe4, Sxe4 14. Lxe4, Sf6 15. Lc2, Šd5 16. Tfel, Tfe8 17. Ld3, Dd7 18, Da4, Txel+ 19. Txel, a6 20. Tel, Dd6 21. Db3, TcS 22. a4. h6 23. Le4 Te8 24. Lxd5 cxd5 25. Se5, TcS 26. Tel Te8 27. U3, Teb 28. f4, De7 29. Tel, Kh7 30. Lb4, Dh4 31. Df3, Lxe5 32. fxe5, f5 33. Tc7-!:, Kg8 34. I)c3, Tc6 35. Txc6, Lxc6 36. Khl, ,Df2 37. Dxc6 Dfl + 3S. Kh2, Df4+ 39. Kgl, Dxd4 40. Khl, Dxb4 41. Dxg6+, Kh8 42. Dxh6+, Kg8 43. Dg6+, Kh8 44. Df6+ in črni preda. Indijska obramba. (10. kolo v Bredi 20..nov.) Beli: dr. Euwa Črni: dr. Aljehin 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. SfJ*.b6 4. g.3, La6 5. Da4, Le7 6. Lg2, 0—0 7. 0—0, Lb7 8. Lf4, c5 9. Sc3, cxd4 10. SxU4, Lxg2 11. Kxg2, Dc8 12. Tidl, Db7,+ 13. f3, TfcS 54. SdbS. Dc6 15. Taci, SeS 16. Sd51, Lf8 17. Sb4, Db7 18, Lxb8, Dxb8 19. Txd7, a5 20. Sc2, De'5-21. Sc3, Sd6 22. Sa3, Sf5 2*3. So2, Sd6 24. :Sa3, Dc5 25. Tedi Db4 26. Db3, Sxc4 27. Sxc4, Txc4 28. Tb7, Dxb3 29. axb3, Tb4 30. Sa4, Txb3 31. Txb6, Txb6 32. Sxb6, Tb8 33. Sc4, »4 34. Td2, g6 35. SeS, Lg7 36. Sd3, TcS 37. Kfl. Ld4 38. Tdl, e5 39. Tal, Tc4 40. Ta3, f5 4i.b3! in remis. Griinfeldova obramba. (6. kolo v Haarlemu 14. nov.) Beli: dr. Euwe Črni: Resbe\vsky 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. f3, d5 4. cxd5, Sxd5 5. e4, Sb6 6. Sc3, Lg7 7. Le3, 0-0 8. f4!, Sc6 9. d5, Sb8 10. Sf3, c6 11. Db3, cxd5 12. Sxd5, Sxd5 13. exd5, Sd7 14. Le2, Da5 15. Ld2, Db6 16. Lc3, Lxc3 17. bxc3, De3 18. c4, Dxf4 19. 0—0, Dc7 29. Khl, Sf6 21. De3, Lg4 22. Dh6, Lxf3 23. Txf3, b5 24. cxb5, De5 25. Tael, Sxd5 26. Th'3, Dg7 27. Dd2, e6 28. Td3, Tab3 29. a4, Sb6 30. Db4, Tbc8 31. a5, Sd5 32. Db3, TcS 33. Lf3, Tb8 34. Lxd5. Txb5 35. Da2, exd5 36. Txd5, Dc3 37. Tfl, Tb2 .38. Da4, Tbl, 39. Tddl, Txdl 40. Txdl, a6‘41. h3, Tb5 42. Tal, Kg7 43. Da2. Db2 44. Da4, Tg5 45. Ta2, Dc3 46. Tal, 1i5 47. Da2, TfS 48. Kh2, gS 49. Da4, Tf4 50. Da2, g4 51. hxg4, De5 52. g3, Te4 53. Dbl, Te2+ 54. Kh3, hxg4+ 55. Kh4, Th2+ 56. Kxg4, De2+ in beli preda. Igra štirih konjev. ! (8. kolo v Utreciitu 17. nov.) Beli: Botvinnik Črni: Fino 1. e4, e5 ,2.Si3, Sf6 3. Sc3, Se6 4. Lb5, Sd4 5. La4, Lc5 6. d3, 0—0 7. 0—0 d6 S. 1)3, c6 9. Sxd4, Lxd4 10. Se2, Lb6 11. Sg3, SeS 12. Lb3, Sc7 13, Le3. Se6 14. c3, g6 15. Lxe6, Lxe6 16, d4, dS! 17. dxe5, Lxe3 18. fxe3, Dg5 19. Df3, Dxe5 iu mojstra sta sporazumela na remis, dasi bi sc pozicija dala še naprej igrati,.zlasti za črnega. V drugi polovici turnirja, pa se pri Fineu opa^a, da ne,igra več tako podjetno kot v prvi polovici ter da je nekoliko spremenil svojo taktiko. Zelo verjetno pa je, da se ta taktika ne bo obnesla, ker ni v skladu s Fineovo prirodo in borbenostjo. P Klovn Hinko Rebolj, I-rua je sedela v udobnem naslanjaču zP°d napol priprtih trepalnic je op^zo-,VU;a svojega moža. ki si je pred oglcda-'0l)' zavezoval sanioveznico, Sovražila je tega moža. ki ga; je mora-vzeti prot: svoji volji. Sovražila je uje-?!jv Vedno se smehljajoči obraz. Sovra-j'la je prav- *a prav vse. karkoli jo je Tluijalo nanj, . °časi se je mož okrenil k njej. Kra-trenutek sta zrla drug v drugega, -nia,« j<_> spregovoril. >noco,i ne pridem ^' ečerii, imam važno sejo. ki se bo za-*^la uaibrže do desetih.« dgovorila ni ničesar Delala se je. ka-j^Hl’ da njegove besede ne veljajo njej. ^1 st« ganila, niti tedai ne. ko je m /,av>u-vl! sobo •)d°e'0 Potem, ko .se je njegov avto i I)L'ljal izpred vile. se ie I;nia dvignila 1 ** topi ki v svojo sobo Z negotovimi kakor bi nečesa r iskala, se te tva v 1)0 * st<. Še enkrat.se ie zadovoljno ozrl v ogledalo. kakor- človek, ki si je svest svoje zmage. Nenadoma ga ie pa vznevoljilo la ima trkanje. Stopil ie nejevoljno k vratom ter jih odprl. Na pragu je stala Erna leuuia senca, ki jo Erna pod šminko m opazila., je spreletela klovnov obraz »Erna, ti?< Vstopila je ter zaprla vrata za seboj. »Da, jazi Možu sem razložila, da }e nadaljnje življenje z njim brez pomena, Moja prtljaga je na kolodvoru. Po predstavi takoj odpotujeva.« Klovn je stal Še vedno pri vratih. ^Toda ..« Ne skrbi, dragec,« ga je prekinila. »Za dva ali, tri mesece denarja imam s seboj. Imam tudi precej nakita.« Klovn je počasi stopil k njej: »Pa si prepričana, da me ljubiš?« "Da, ljubim te. Lep si. slavcu si, ves svet govori o tebi in vsi časopisi pišejo samo o tvojih velikanskih uspehih.« Zvonec v garderobi je poklical klovnu k. nastopu. * l eden dni kasneje se je vozila Erna na velikem prekooceanskem parniku. Njena prvotna ljubezen do lepega in slavnega klovna se je polagoma izpreminjala v vedno občutnejše razočaranje. Ta slavni človek, ki je bi! ljubljenec neštetih žena. se je izkazal kot nesramen brutalnež m egoist. Vožnja je trajala že štiri dni. Erna je stala na palubi. Naslonjena tia ograjo je nepremično strmela v mirno morsko vodovje, Lahen vetrič je božal njeno raz-beljeno čelo. Naenkrat je čutila, da je nekdo lahno položil roko mi njeno ramo. š. Turnir za prvenstvo UJNŽB v Ma-(riboru je bil zaključen. Prvak za 1939 je postal Kuster, ki je od 13 dosegljivih točk rtabral 11, sledijo Peče 9'A, Ante 9, Reinsberger in Lukeš sen. S1/:, Rupar, Mišura in Marvin 7HI, Šket in Skala 61/*, Lukeš jun. 5%, Vodušek in Geiger 2 in Karlo 0 točk. — Turnir je bil zaključen še z bržoturnirjem, kj'se gq, je udeležilo 17 igralcev. Zmagal je s 14'A točkami Peče. FlfateHlša f Monaco ‘ je izdal dve dobrodelni znamki s sliko gospe Curie. f Kanada je izdala novo znamko s sliko pristanišča v Halifaxu. f Sveti Willibrod je bil prvi škof Utrechta na Holandskem. 1200-letnico njegove smrti je proslavila nizozemska ooštna uprava z izdajo dveh znamk. f Dobrodelno serijo bodo izdali pri nas. Dobiček bo šel v korist ženskega krščanskega po k reta. f Nova Pro Juventute serija je izšla v Švici. Ena izmed štirih znamk ima portret pesnika Salomona Uessnerja. • i nmHammmmmtmmmamaBKmmmamKmantmv.» Sttnkovrto sč"je vzi*hvftafa: Počasi sS“j2 iz polteme izluščil -smehljajoči se obra/, njenega' moža. Erna je hotela krikniti, toda glas ji je obtičal v grlu. Tedaj jo je mož prijel za roke ter mirno dejal: »Oprosti, da šem prišel za teboj, 'toda vedel sem, da boš razočarana.« Ertta je sklonila glavo, in brez obotavljanja pustila možu, da jo je odvedel v kabino. Kabina je bila prazna, Tudi, klavtnjve prtljage ni bilo več, v njej.. Neka slutnja sc je porodila v Erij^iiJi tno^gailUi. .Odprla je svoje kovčege. Nj^n ljakit iiMijen denar sta izginila. Kapitan je povedal, da ie gospod, ki je spremljal .damo, narogii motprni čoln ter sc med vožnjo izkrcal. ■Vedel setu, da ti bp ta ljubezen prinesla samo razočaranju. Zato sem najel hi-droplan ter te poiskal na parniku,« je končal mož. Erna se je fozrJa v njegpv sniehljaioci se obraz, ki se" ji je zazdel v tem trenutku plemenit. Za trenutek sta se njuna pogleda srečala, nato pa je padla moža okrog vratu ter ihte zašepetala: »Sedaj šele,vem, kako si plemenit in da te zares. zares ljubim.« Parnik je rezal morsko gladino ter ju nesel sreči v naročje... Darujte za azilni sklad PI L i Zenski kotiček Kai zahtevaio moški? .foška navada je, da zahtevajo. Od življenja, od sveta, od žene. Samo zahtevajo in mislijo, da se J!m mora vse izpolniti, ker so pač moški. In nič jih ne moti, da so mnoge zahteve pretirane ali celo nemogoče. Ali' pa mislijo pri tem morda na tisti pregovor, ki pravi: »Zahtevaj nemogoče, da boš vse mogoče dosegel.« V nekem ameriškem listu je izšla nekakšna razpredelnica moških zahtev in prepovedi. Namenjena je seveda ženskam v pouk. Pa jim bo najbrže bolj v zabavo. Zaradi svoje pretiranosti. Tole pravijo torej ameriški moški ženam : MORAŠ biti svojemu možu mati. To se pravi, da moraš biti obzirna z njegovimi napakami in slabostmi, biti svojemu možu ljubica. To se pravi, da moraš kazati vselej svoje prikupne in ljubeznive strani in biti pripravljena, da boš delila z njim vse radosti in lepote življenja, biti svojemu možu soproga. To se pravi, da moraš stati ob njegovi strani vselej, v življenju in v smrti; biti svojemu možu tovarišica. To se pravi, da moraš vselej najti časa in -azu-mevanja za vse, kar njega zanima; biti za svojega moža človek. To se pravi, da moraš biti svojska osebnost, da ne smeš sprejemati za vse pobud samo od njega, ampak tudi iz svoje notranjosti. Zmerom moraš v sebi imeti nekaj, kar te bo delalo vsaj malo skrivnostno, tako da bo mož videl v tebi zmerom nekaj novega, kar ga bo sililo, da te bo izkušal zmerom znova spoznavati. NE SMEŠ PA kazati pred njim svoje ljubosumnosti ali nezaupnosti, ker bi mogel on pri tem začutiti hrepenenje po izgubljeni svobodi; nadlegovati moža z večjimi ali manjšimi skrbmi in težavami z otroki in služkinjo, ko pride domov utrujen od dela; pozabiti, da more prikleniti moža samo udoben in urejen dom, da ne bo hodil iz hiše; pozabiti, da gre moževa ljubezen še zmerom skozi želodec. V SPLOŠNEM pazi na malenkost?, ker so najnevarnejši kamni spotike v zakonu. V velikih stvareh se ljudje dosti laže najdejo, kakor pa v malenkostih. Zdaj bi pa še me nekaj vprašale: Kaj naj pa zahtevamo me od svojih mož, me, ki moramo doma delati, prenašati sitnosti gospodinjstva, družine in mož. Ali moramo me samo molčati in poslušati moške zahteve? Katera izmed čitateljic hna toliko poguma, da bo znala izoblikovati zahteve žena v takšno razpredelnico, kakor so jo sestavili moški? Najboljšo bomo objaviti. Ženske, ki so nagnjene k ozeblinam, naj še posebno pazijo, da bodo ;mele zmerom tople noge. Večkrat naj jih na makajo v topli vodi, kateri naj dodajo žlico galuna. Staro znano zdravilo proti ozeblinam je mazanje s petrolejem in masiranje s snegom. Kako varu‘emo preproge Preproge, po katerih hodite vsak dan, so potrebne vsakdanjega snaženja. To pa ne sme pridne gospodinje zapeljati, da bi jih vsak dan obdelovala s trdo ščetko ali s sesalcem za prah. Vsak dan lahko izkažemo preprogi uslugo, če ii z mehko metlo ali z mehko ščetko poberemo nesnago, ki se je nabrala. Toda v smeri z nitjo, je prva zapoved, če čistimo preprogo proti niti, se hitreje obrabi kakor sicer. Uporabljeni čistilec ne sme imeti ostrih robov ali trdih, obrabljenih ščetin, ker to bolj škoduje kakor koristi, čiščenje dora biti rahlo in oprezno. Paziti moramo, da prah, ki smo ga odstra- J nill, ne pade nazaj na preprogo. Po enkrat na teden je treba preprogo očistiti s sesalcem za prah. Preprogo moramo takrat prestaviti, da odstranimo* tudi prah pod njo. Veliko zdravljenje, ki se ga ne smemo lotiti več kakor po trikrat na leto, pa obstoji v iztrkavanju preproge. Trkač naj bo čim širši in ne pokvarjen. Gospodinja naj tudi pazi, da bo iztrkavala pre-; progo bolj od zadaj. Potem naj jo očisti še s ščetko. Dobro je, če pozimi položimo preprogo na sneg in jo nekaj časa obdelujemo s trkačem. Seveda naj bo sneg kolikor mogoče suh. Kuhinja Juha iz svinjske glave. Zavri 2 1 vode, jo osoli in položi vanjo 'A kg osnažene svinjske slave, prideni majhen korenček, list zelene, korenino peteršilja, listič iož marina, nekaj zrn popra, lovorjev list, velik kos čebule, košček limonine lupine : in strok česna ter kuhaj posači dve do tri ure. Ko je meso kuhano, ga odberi od I kosti in zreži na majhne kosce. Razmo-taj v lonček */» ] vode dve žlici moke in : nekoliko kisa. To vlivaj med vednim I mešanjem v juho in pusti, da vre še četrt j ure. Nato juho precedi in stresi vanjo zrezano meso in jo, ko prevre, vlij na opečene rezine črnega kruha. Krompirjevi hlebčki. Mešaj 2 dkg. su rovega masla, eno jajce, žlico kisle smetane, nekaj zrn soli, tri debele, kuhane m pretlačene krompirje, dve žlici kuhanega in drobno zrezanega svinjskega ali govejega mesa in dve žlici moke. Vse prav dobro zmešaj, stresi na desko, napravi majhne hlebčke, vsakega potresi po obeh straneh z moko in speci na masti. Pečena raca nadevana. Osnaženo in uležano raco podrgni s soljo od znotraj in zunaj. Nato nadevaj trebuh s kuhanim in olupljenim kostanjem, zasij, pomaži z mastjo ali maslom in speci. Med pečenjem jo večkrat polij. Gnjatna klobasa z jajcem. Mešaj 12 ’dkg surovega masla in primešaj 10 dkg. sesekljane kuhane gnjati, eno v trdo kuhano in sesekljano jajce in žličico drobno zrezanega drobnjaka, napravi klobaso, jo zavij v pergamentni papir in postavi na hladno. Stara raca, pečena. Raco podrgni s soljo in limono od zunaj in znotraj vtakni vanjo polovico limone, jo položi v lonec ali visoko kozo, prilij nekaj žlic vode in prideni žlico masti, pokrij in pristavi na ognjišče, da se počasi duši in peče. Na mizo jo postavi s solato ali zeljem. Mrzle noge in ozebline Mnoge ženske tožijo, da imajo vedno mrzle noge. Posebno zvečer, ko ležejo v posteljo, si jih ne morejo ogreti in zaradi tega tudi ne morejo zaspati. To je res huda nadloga. Tega je kriv nepravilni obtok krvi. Vendar si lahko pomagamo. Zvečer si napravite nožno 'topel, v vedro nalijte tople vode in držite v njej noge, da sc dobro ogrejejo, če dodaste vodi pest soli, bo kopelj še bolj uspešna. Nato noge dobro zbrišite in masirajte, potem pa takoj v posteljo! (Noseče žene naj tega ne delajo!) Marsikatera žena, zlasti za otroci, ima na nogah ozebline, ki prizadevajo hude1 bolečine. Ozeblinam je največkrat vzrok nepravilno obuvalo, zlasti pretesni čevlji. Zato se kri ne more pravilno pretakati. Zaradi pretesnih čevljev nas tudi rado zebe v noge. Prvi pogoj, da ne do- \ bimo ozeblin, so prostorni, topli čevlji.1 Kadar nas zebe v noge, jih ne smemo gre-j ti na topli opeki ali pri vroči peči, rajši tekajmo ali jih pa masirajmo, dokler se [ noge ne ogrejejo. Ozebline zelo težko od- i pravimo. * Praktični nasveti Mastne ovratnike pri suknjah lahko lepo očistiš, ako stepeš surov rumenjak ter namažeš z njim umazana mesta. Ta rumenjak naj se na ovratniku posuši. Pozneje odstrani skorjo, ovratnik pa operi v mlačni vodi. Marmornate plošče umij z gorkim lugom in odrgni s flanelo. Če je marmor zelo umazan in ima madeže, zmešaj s staro kuhalnico nekoliko žganega apna z gosto milnico, da dobiš redko kašo. To kašo deni na umazano ploščo in pusti na njej pol dneva. Nato to kašo odstrani, ploščo pa umij s toplo vodo in dobro zbriši. Čeveljčke od zlatega brokata treba hraniti zavite v črnem papirju ali v čr- ROBERT TAYLOR (MGM) nem blagu, da ne pride svetloba do njih. sicer izgube sijaj. Tudi morajo biti na suhem prostoru, ker jih vlaga potemni. Pomaranče lažje olupiš, ako jih prej krepko povaljaš z roko po deski. Posušeni olupki dajejo precej toplote, ako .iih zažgeš. Da se gorčica ne posuši, položi nanjo rezino limone. To večkrat obnovi. Suh sir osvežiš, ako ga položiš za nekaj časa v mleko. Blato iz svile odstraniš, če najprej* blatna mesta skrtačiš z mehko krtačo, nato pa umiješ z gobo, katero pomakaš v tekočino iz pol finega .špirita in P01 vode. Križanka št. 9 12345678 II 111 IV V VI VII VIII IX X XI m — l m H m m m m m m ■ ■ m m ■l m Vodoravno: I. prav za prav veda, pogosto pa pridobitniški poklic; II. ško ime; III. italijansko mesto; IV. upora (fonetsko); dolina; V. menih; »*; indski denar; španska reka; VII. predlo#’ zaimek; VIII. grška črka; narobe zaimek; IX. zaimek; koptski duhovnik; latinski predlog; stara dolžinska mera-XI. del pohištva. Navpično: 1. bolezen nekaterih P°' žigalcev; 2. vrsta žita; svetovni jezik: ^ reka na Balkanu; 4. norec; reka na jerskem; 5. glas; mesto v Nemčiji: ; prvina; časomer; 7. del pohištva; 8. k<> ralni otok; Odisejeva domovina. Isvolfen Milan Kajč. Iz vojne je Andrej Mavrič odnesel zdravo kožo, toda leta ruskega ujetništva so mu močno zrahljala zdravje, žena — ostala mu je zvesta in bila dobra mati njegovim trem sinovom, ki so se medtem razvili, da jih je bilo veselje pogledati — mu je zopet kuhala preprosto, zdravo hrano, kakor nekdaj, da so ga bolečine v želodcu popadale zmerom bolj poredkoma. Rumenkasti, oglati obraz mu je zaživel in videz je bil, da ga bosta delo in redno življenje povsem izlečila. Z gospodarjevim pa je oživelo tudi obličje njegove hiše, ki so jo vojna leta dokaj zdelala. Nenehoma je pela žaga v mizarski delavnici in še pozno v noč je bilo videti njegovo visoko postavo, sklonjeno nad skobelnik. Le kadar ga je klicalo polje onstran žive meje, je za nekaj dni počivalo mizarsko delo. Potlej pa se ga je lotil s podvojeno vnemo. Dolg na hiši je vidno kopnel. Toda, kar ga je ostalo - bilo je blizu dvajset tisoč dinarjev — se nikakor ni hotelo zmanjšati. To je Andreja peklo in mu zlomilo • samozavest, še bolj pa zmerom redkejša naročila, ki so ga končno prisilila, da je snel nad vratini tablo, ki je nekoč vabila odjemalce. Nekaj časa jc iz obupa pil, dokler sc ni naposled znašel: dobil je službo gozdnega čuvaja. Pa kakor da ga je zasledovalo prekletstvo — logar, ki je bil poneveril nekaj voz drv in jih prodal, ga je, ko mu je gospoda prišla na sled, preprosil, da je vzel krivdo nase in odsedel nekaj mesecev. To mu je zmanjšalo dolg na hiši za nekaj jurjev, toda bil je spet brez posla. Poslej se je jel družiti s pajdaši, ki jih je življenje teplo kot njega. To mu je bilo v srečo in — nesrečo. Njegova priljubljenost, • zgovornost in pred vsem bistrost, so mu pripomogle — kakor tudi prijateljstvo z nekim narodnim voditeljem, za katerega je bil po vsej deželi agitiral — da je, potem ko je bil nekaj let župan, celo kandidiral in bil izvoljen. Kaj vse niso poskušali njegovi nasprotniki! Toda le pred volitvami: ko je bil izvoljen, je gonja prenehala. Le previdno se je še šušljalo o njegovi megleni preteklosti ... Nekaj njegovih najbolj zagrizenih nasprotnikov je odšlp na jug preživljat zimo, sicer pa je ostalo pri starem. Le s to razliko, da jc poslej vsakdo, pa če je bil prej še tako goreč nasprotnik, iskal prilike, da se seznani z gospodom poslancem Mavričem; kdor pa ga je poznal že od prej, je moledoval, da mu usoda nakloni bratovščino z njim. In Andrej Mavrič je z lahnim posmehom in zadovoljstvom sprejemal laskanje prijateljev«, za katere je vedel, da ga bodo o prvi priliki zasipali s prošnjami, sklicujoč se v zadregi na prijateljstvo, ki so ga bili sklenili pri vinu. Andreju Mavriču se je široko odpiral svet, o katerem se mu nekoč niti sanjalo ni. In bil je kakor otrok, ki hlasta za vsem, kar prvič vidi. žena ga je sicer svarila, fudi nekaj sporov sta imela, a to ga ni moglo ustaviti na njegovi svetli poti. Niti se ni zmenil za očitke domači-jnov: »Mi smo ti kupili črno suknjo, pa nas zdaj niti ne poznaš!« Pač pa je Andrej Mavrič poslušal svoje svetovalce in zaupnike, ki pa so si ob prvi priliki vsak nasvet lepo zaračunali. In tako je dolg na njegovi hiši le poma-lem kopnel. Dvanajst oralov zemlje je bilo malone vse, kar mu je poslanstvo prineslo. Seveda, zdravljenje po raznih toplicah in zdraviliščih, ki jih je obiskoval skupno z domačimi, tudi ni požrlo malo; a to je bilo potrebno že zaradi ugleda: saj ni mogel v tem pogledu zaostajati za imovitimi meščani, ko pa jc bil končno tudi njihov, ne samo narodov voditelj. Skraja tako sončna pot se je pa naposled končavala v predmestju, pri ženski, sloveči po svojih skrivnostnih zeliščih, s katerimi je vračila pri zdravnikih razočarane bolnike, še nekajkrat je bil pri njej toda takrat je bil že »bivši — in ko se je vračal s postaje, ga ni več čakal J avto, nego žena, ob katero se je, ko ^ ^ 'palica ni več pokorno služila, oprl-! ščani so si mežikali za njegovim hrbto''> potem, ko ni več čul, pa so menili: »L<-dni ne bo več trave tlačil!« Komur P^ se je smilil — te si lahko preštel na. — je dejal: »Le čemu sc je tako S- ‘ za politiko?!« . Toda Andrej Mavrič se še zdaj ni ap. metoval. Ko se mu je zdravje neko i zboljšalo, se nobenega dela ni več ’ kakor bi mu bilo to v nečast. Bil i^ P pričan, da sc mu jc zgodila velika krivi ker ni bil izvoljen. In vsakomur, pa ■ c bil še tako malo voljan, poslušati ga, J; zatrjeval: »Boš videl, ko bodo nove ^ litve, bom zopet izvoljen!« — Vozari -je s kolesom naokrog, nagovarjal *!'£ ,-c ce, krčmarje, še bolj pa mlade nci naj agitirajo zanj, obljubljajoč jim meščenje v lepe kraje. A zaman: P11 vih volitvah je zopet propadel. To ga je docela potrlo. Bolan in je spoznal, da sc je trudil zaman j1’ * pravil pri tem poslednji dinar, posie_ jc trohico moči. Kakor mrtvak sc je, ko z dežele poslavljala zima, vlačil za •> ’ Ljudje so se ga ogibali, le pored ' ■ ga je še kdo obiskal. In tudi ti. P°f jj; njegovi prijatelji, so si morali pi^n' »Ne bo dočakal pomladi! ' 'nj toda samo nekaj dni, sončnih sicer, a z tako temnih... ned-'11 H' Film Umetnica ženskih vlog „ Redek, v zgodovini ameriškega filma še nevidni uspeh je dosegla Luise Rai-nerjeva, ko je dobila po vrsti dve prvi nagradi za najboljše ženske vloge (v fi!-mih »Great Ziegfeld« in »Dobra zemlja«). Kritik londonskega »Stara« pa piše o pri-||ki londonske premiere njenega novega filma »Spokornica«, da je Luise Rainer- bi šelest svile, se meče kakor slepa v naročje ljubezni in strasti. Toda čas mineva in irivolna lutka postane spokorni-ca, ki so ji ostali samo spomini. To veliko karakterno vlogo žene, ki pada iz enega nasprotja v drugo, je mogla uspešno igrati samo Luise Rainer. Poleg nje prihajajo v tem filmu do močnega izraza ?! * 'X X V :• . ,'•••: m LUISE RAINER (MGM) Jeva najmočnejši kandidat, da tretjič dobi nagrado ameriške Akademije za njeno sijajno igro. Film »Spokornica« je posnet Po gledališkem delu Joe Alansa in prikazuje življenje razvajene žene, ki ii življenje mineva prehitro in zato ue opusti nobene prilike, ki ji omogoča uživanje življenja. Vesela in frivolna lutka, ki liti- znane filmske zvezde Melvyn Douglas, Robert Young in Barbara 0’Neil, Film se odigrava leta 1850. v Louisiani. Luise Rainer nam v originalnih kostimih oživlja spomine prošlega stoletja, ko je človeško življenje potekalo počasi in lagodno, in ko se je človeškemu življenju in čustvom posvečala največja pažnja. i Fracozi bodo začeli vrteti v Kongu film o pionirskem delu v tej koloniji. i Dve leti so izdelovali v Ameriki film sAvanture Robin Hooda«, ki so ga zdaj Načeli igrati v Evropi. i-. Petnajst nemških filmov za enega celega, tako se je glasil dogovor med ^emčijo in češkoslovaško, ki pa so ga te ^ni odpovedali. i- V Ufineni mestti pri Berlinu so ustanovili filmsko akademijo, ki ima tri »fakultete«: splošno, tehnično in gospodarsko. Zanimivosti i. Na Madžarskem igrajo navzlic konkurenci nemškega filma vedno več francoskih filmov. i. V Ameriki so kinopodjetja plačala v prvem polletju 20,800.000 dolarjev davka, kar znaša okoli 940 milijonov dinarjev. i. Neka londonska tvrdka je izdelala film po komadu Karla čapka »Moč in slava«. Ta film so zdaj na češkoslovaškem prepovedali, ker kritizira nekatere politike. Slavni češki pisatelj Karl čapek je bil, kakor znano, velik prijatelj Masa-ryka in Beneša. Shakespeare — skrivnost stoletij OBNOVLJENO RAZISKOVANJE O NJEGOVI OSEBNOSTI Pred strankarskim portalom West-minstrske opatije koraka policijska straža. Pešci se začudeni ustavljajo. Od kdaj se straži vhod v cerkev? Trenutek nato je zvedavost še večja. V opatijo vstopajo delavci s krampi, lopatami in drugim orodjem. Pred njimi gre nekaj velespoštovanih gospodov z aktovkami. Kaj bodo opatijo, obnovljeno in olepšano od temelja do vrha o priliki kronanja, znova razkopavali? Delavci so odšli, za njimi se izginili v hramu spoštovani gospodje. Stražnik na vprašanja samo zmiguje z rameni. Ni njegova stvar vedeti, kaj se godi. Njemu zadostuje, če ve, kaj je njegova dolžnost, in ta je: Ne puščati nikogar v cerkev. Šele večemiki so prinesli delno pojasnilo z izjavo opatskega knjižničarja Law-rence Tannerja, da so se izvršila predhodna dela za otvoritev groba pesnika Edmunda Spencerja, da pa stvar doslej še ni končana. Neki pogumni list je prinesel celo reportažo s pojasnilom, zakaj prav za prav odpirajo grob velikega pesnika in zakaj motijo mir, ki so mu ga bili obljubili za večne čase. KAKO MALO VEMO. Vsega tega je kriv prav za prav Shakespeare. Ali pravilneje njegovi častilci, ali še točneje, majhen del teh. Ne morejo namreč krotiti hrepenenja, da bi ne prevetrili skrivnosti, s katero so se obdali stari grobovi in slavna imena. Sto in sto-krat je nastopal Hamlet na odrih vseh mogočih držav, preživljal dramo svojega življenja in jo dal doživljati občinstvu; blazni kralj Lear, Romeo in Julija iu druge šekspirske postave so postale trajni pojavi na odrih vsega sveta. Največji umetniki so se trudili, da bi se približali s svojim podajanjem nesmrtnih postav vseh dob svojemu času še bolj kakor se je posrečilo igralcem dobe, v kateri je dramatik ustvarjal. V kolikor gre za poreklo, so se zadovoljili z zavestjo, da jih je ustvaril eden največjih dram- skih avtorjev sveta. Avtorjevo ime — Shakespeare — je postalo z njimi kulturno imetje vsega sveta. Znanstveni slovarji so pri tem geslu pripovedovali, da se je William Shakespeare rodil 1. 1564 v Stratfordu on Avon, da se je tam osemnajst let pozneje oženil z vaškim dekletom Anno Hatha\vayevo, ki je bila nekaj let starejša od njega, in da je moral pozneje pobegniti, verjetno zaradi divjega lovstva. Nadafje, da je 1. 1593. nastopil v Londonu kot igralec in član gledališke družbe, se 1602. vrnil v svoj rojstni kraj in 1616 tamkaj umrl. Ljudem je to zadostovalo. Ostalo so povedala njegova dela. BACON CONTRA NOMADSKEMU IGRALCU. Že približno pred tridesetimi leti, leta 1909., je odkril ameriški raziskovalec Owen kopico neznanih rokopisov filozofa Francisca Bacona. Med njimi je našel opombe, ki se nanašajo na osnutke Slie-kespearejevih dram. Nekateri znanstveniki so že pred tem opozarjali na to, da ni kdo ve kaj verjetno, da bi navadni potujoči igralec ustvaril tako neizmerno delo. Že ne glede na možnost v logičnem pogledu, kakor na primer: kako bi mogel ustvariti Cezarja in Kleopatro, Romea in Julijo, Beneškega trgovca človek, ki nikoli ni bil v Italiji, ki ni videl niti Rima niti Benetk in ki ni imel take izobrazbe, da bi mogel kar tako napraviti take umetnine, čeprav poln čudežne intuicije, ki je napolnjevala z življenjem shematične like, spoznane iz knjig? Po odkritju dr. Owena je sprejel del angleške javnosti hipotezo, da se je poslužil imena potujočega igralca kot psevdonima •iek; avtor širokega razgleda, nenavadno izobražen in ne želeč, združiti svoje ime z gledališčem, ki v tisti dobi ni pomenilo to, kar pomeni danes. Ta javnost domneva, da je Shakespeare, ki ga poznamo z odrov, prav za prav sir Francis Bacon. Angleži so ustanovili Družbo Baconovih prijateljev, proti kateri je ostro nastopila Mednarodna Shakespearejeva družba. Obe družbi že trideset let bijeta krut papirnat boj. Baconovci se trudijo dokazati, da Shakespeare prav za prav nikoli niti obstajal ni, Shekespearejevci pa pro-glašujejo, da je sama taka domneva in trditev tatvina in zločin proti enemu največjih kulturnih dobrin anglosaškega sveta in kulturnega človeštva sploh. Kljub temu so se v boju posluževali najrazličnejših sredstev, poleg drugih tudi grafologije. Znanih je pet Shakespeareje-vih podpisov — avtografov igralca Sha-kespeareja. O tem so se bili morali izraziti grafologi, da bi se izkazalo, ali je mogoče iz njih spoznati nezaslišano Shakespeare jevo nadarjenost. Dokaz se ni posrečil; toda tudi Baconovcem se ni posrečilo, vsaj doslej ne, da bi dokazali z neko verjetnostjo, da je Shakespeare — dramatik Bacon. MRTVI NAJ IZPRIČA. Pri tem stanju stvari so poklicali na pomoč mrtvega Spencerja. Ko so odpovedali posredni dokazi, so začeli iskati edini možni neposredni dokaz: originalni rokopis pesnika Shakespeareja, ki naj bi o vsem odločil. Najsi je to rokopis Sha-kespeareja-igralca ali pa Shakespeareja-Bacona, odločilo bo vendarle to literarno uganko. Rešitev pa je pri vsem tem celo Konec kandidata Trunka Ivan Potrč. Krčma, kjer je imel shod eden izmed lvših in bodočih poslancev, je bila ena nih dobrih in domačih krčem v našem Podeželju, ki ob delavnikih zaprte same- Jfi® PO slovenjegoriških grebenih in ob atnih cestah, če prideš iz grabe žejen J13 Vrh, moraš stopiti na prag in kričati; t k' Pes na vcrig' se začne zaganjati proti . ' i” lajati. Kmalu prisopiha iz grabe vc- J.°na krčmarica, dobra mamka, in se ti vsa Po tena opravičuje, koliko dela ima na Jlvah. Natoči ti tvoj četrt, spregovori nekaj besed, nato pa pozaklene vse ore- ‘j eke in odide ter te pusti samega s če-'”,10. 1 Uc*i shod, ki ga je imel poslanec K. — : °!nega imena ne morem povedati, ker Ko? 'n0Ž prcvcč znan tcr b' ztfoclba m0' ali u ka,ila n'cfi°v posmrtni spom'n — j0 hk‘,kor so ga klicali po domače Trunk, Po °tlen oniI’ doniačih shodov, kjer se ljje II<1Va_di niti ne rešuje domovine, ainpak takr VS1> ki pridejo poslušat kandidata, je n •P/ibližno vedo’ kako 'n kai ie- Trllnk nial '''"'i na sl,oci ^olj zapadi nekake for-ii'iet'°S|tl’ innrai ,urI' v ,em kraju prir' nU-Kl’ liav šl0 vr‘lv ne gre raznašati. Na shnd k pri-Hg lepemu popoldnevu, ko j ■ delo 0 iu, kakih pet kmetov, od katerih je kupoval krčmar vino. Kmetje se mu zatorej niso smeli zameriti, če jih je vabil. Eden kmetov je bil celo nasprotnik kandidata ter je prišel očitno kazat v krčmo svojo nejevoljo. »Pridi, da boš slišal tudi nasprotno piščal!« mu je dejal krčmar in kmet je prišel, čeprav ni nič obljubil, »človek mora vse slišati«, je dejal samemu sebi in se končno odločil za shod. Kmetje so sedli vsak za svojo mizo — toliko jih je bilo — in srkali brizgance. Razgovora ni bilo pravega, kajti kandidat je bil le kandidat, čeprav so vedeli zanj, da je sam kmet ter njihov človek. Edini krčmar je hodil po izbi, ko da bi imel kdo ve koliko gostov in trosil dobro voljo. Končno je omenil kandidatu, da bi začeli. »Lep dan je, kaj hočemo, in ljudje so pri delu. Sicer smo pa tako vsi. Ali ne?« Kmetje so pokimali, razen opozicionalca, ki se mu je krčmar mimogrede nasmehnil, ko paglavec, ki ga dobiš na laži. Trunk je vstal in omenil takoj skraja, da bo kratek, časi, ki se bližajo, so resni in saj tako vsi vemo, kako je. Kaj bi pravil. Trunk, on ni kdo ve kak govornik, ne govori dosti. Pač pa stori vse, kar more za kmeta, kajti v prsih mu bije kmečko srce, ki ga je rodila kmečka mati. Govornik Trunk se je vkljub negovor-niškemu talentu navdušil, da so mu začele teči solze po rdečem licu. Kmetje so se molče zazirali v svoje kozarce tli pa po izbi. Krčmar je prikimaval. > Saj je res!« —I »Res je.« — »Zakaj ne bi bilo res?« »Hm?« je zamomljal opozicionalec in zmignil z rameni. Kandidat je šele po končanem razgovoru naročil Štefan vina, da mu ne bi mogel kdo kaj očitati; sicer so pa kmetje tako vedeli, da sc bo gotovo kaj prisve-tiio na mizo. Kmetje, razen opozicionalca, so prisedli bliže. Ob taki priliki, da bi minil čas in da bi se malo nasmejali, je začel pripovedovati Domiter tisto nesrečno zgodbo o kajžar-ju Gajštu. Nihče ni takrat mislil, da bo z njo pokopal kandidata Trunka. Kajžar-ju Gajštu je pri minulih volitvah nekdo dejal, da je na kandidatni listi in da je celo njegova podoba v listih. Pokazali so mu tisto podobo. Gajštu se je zdelo, da ji je podoben. Godilo se je v krčmi. Na koncu so kmetje postavili na pol pijanega Gajšta na mizo, da jim je govoril. Govoril je divje; omenjal je, kako bo .-.krbel za domači kraj, če ga bodo izvolili itd. Celo ceste si je hodil ogledovat, ker so mu tako nasvetovali. Na dan volitev so ga kmetje poslali na večer v mesto, da bo videl, kako je z izvolitvijo. Tekel je vso pot, celih 16 kilometrov, nazaj ga pa ni več bilo. V mestu so mu najbrže povedali resnico, kar ga je tako potrlo, da se je spotoma proti domu v graščinski hosfi obesil. »Ali je bil nor«, je omenil kmet, ko se je družba ob litru razgrela in se nasmejala. »Zakaj?« je vprašal opozicionalec in se napol dvignil. »Zakaj? Kaj pa bi Gajšt napravil, če bi bil izvoljen?« Vsi so se, smejali, razen kmeta, ki se je jezno dvignil in povedal: »Kaj je pa Trunk do sedaj napravil?« Obenem je udaril z že prazno četrtjo po mizi in pri priči odšel. Kandidat Trunk je vstal ter odprl usta, ko da bi hotel nekaj važnega povedati, a si je nazadnje vso reč premislil ter sedel. Samo zahrkal je. Za noben -azgo-vor ni bil več. Kmetovo vprašanje ya je mešalo in zmešalo. štirinajst dni po shodu na dan volitev, pa so Trunka pokopali. Pogrebci so si takrat marsikaj namigovali o njegovi nenadni smrti. Pripovedovali so, kakor da ga ni zadela kap v Starem Smrečju, kjer so ga našli mrtvega, ampak da bi ga našli obešenega. Opazil ni tega nihče na mrliču, ker je bil stari Trunk takoj zabit v krsto; zaradi razpadanja, kakor so le-kli. Zadnja ga je videla živega dninarka Filipova, ko je nabirala dračje po hosti. Stari Trunk je skoraj bežal po hosti in momljal: »Kaj je pa Trunk do sedaj napravil?« Krčmar skraja rti verjel govoricam. Ko je pa zvedel za dninarkine besede, je zmignil z rameni in dejal: »Kdo bi si mislil, da je bil tak poštenjak?« Nekdo je pa povedal: »To je tako, kako bi vam dejal, pomagajte! človek pride vsake svete čase okoli in se sreča. Tudi Trunku se je to pripetilo. Vendar vsak ne prenese, če zagleda sebe.« preprosta. Dejali so: Spencer, velik pesnik 'svoje dobe, je umrl leta 1598. Njegovega pogreba se je gotovo udeležila vsa londonska literarna občina. Po tedanji navadi je vrgel vsak literat v pesnikov grob zvitek pergamenta z lastno pesmijo, elegijo na umrlega. Shakespeare je bil od leta 1593 v Londonu. Če je bil — in verjetno je zelo, da je takrat že bil — pesnik znanega imena, je bil gotovo' tudi na pogrebu in položil v grob mrtvega pesnika svoje pesniško slovo. Ben Johnson in Fletcher sta bila na pogrebu; v njuni zapuščini je nekaj zapiskov o tem in opis elegij, ki sta jih vložila. Našla se je tudi Shakespearejeva pesem »V Spencerjev spomin«; mogoče je, da je to tista, s katero se je ločil od svojega prijatelja. Toda ni napisana z njegovo roko. Zato so.se odločili, da pogledajo v zanesljivejšo shrambo — v grob in tam poiščejo — original. GROBA NISO NAŠLI. O izsledkih govori že omenjena uradna informacija. Stvar baje še ni končana. To zveni neverjetno. Spencerjev grob je vendar označen s krasnim spo-rmammmmammamm rnenikom; kopali so ves dan — in rezultat tega dela je z eno besedo razočaral. Ne samo zato, ker niso našli Shakes-pearejevega rokopisa, temveč tudi zato, ker prav za prav Spencerjevega groba niti našli niso. V globini enega metra sc našli delavci okostje. Popolno, ohranjeno, toda brez slehernega koščka obleke, brez najmanjše malenkosti, po kateri bi bilo moči sklepati na identičnost. In brez sledu, da bi okostje počivalo kdaj v rakvi. Meter globlje so potem našli svinčeno krsto; mogoče Spencerjevo krsto. Vendar pa je bila popolnoma prazna. V njej ni bilo niti pesnikovega telesa, niti pesniških spominov njegovih prijateljev. Previdna izjava knjižničarja sira Law-rencea je bila te dni izpopolnjena z obvestilom westminstrske opatije, da se dalje ne bo več kopalo. Dela okoli Spencerjevega groba niso končana torej samo v smislu, da je treba njegov grob spet zapreti. Toda nad Shakespearejem je zopet padla koprena. Skrivnost okoli njegovega dela ostane nerazrešena. K tej uganki pa se je pridružila še ena: kaj se je zgodilo s knezom pesnikom Spencerjem? Te!oysdr?e tekme Nemcev in Fincev v Helsinkih Dne 18. novembra so bile telovadne tekme med vrstama izbranih najboljših telovadcev Nemcev in Fincev v sejmskih prostorih glavnega mesta Finske Helsinkih. Obisk občinstva je bil naravnost ogromen. Tekmam je prisostvovalo okoli 7000 ljudi. Tekme s,o vzbujale po vsem telovadnem svetu veliko zanimanje. Zmagali so Nemci s 346.50 :340.60 točke. Prvi je bil Finec Uosiknien, drugi Nemec Sdh\varzmann, ki je tudi edin; prejel polno znamko 10 za svoj krasno izvedeni plovni skok čez konja, ki je bil že senzacija na olimpiadi v Berlinu 1936. Sicer pa so odnesli Nemci zmage na vseh orodjih in potrdili s to novo zmago sVojo veliko telovadsko sposobnost. V letu 1935. so doživeli v Helsinkih poraz, ki so ga pa sijajno popravili že drugo leto na olimpiado v Berlinu, sedaj se pa zdi, da jim zmag v bodoče nihče ne bo več osporaval. Vse telovadne zveze imajo v svojem programu več mednarodnih tekmovanj kot priprave na olimpiado v Helsinkih in iz njihovih strokovnih glasil ugotavljamo veliko živahnost v notranjem delovanju, zlasti v smeri napredka v orodni telovadbi. In kako je pri nas? Ali je ljubljanski nastop olimpijskih telovadcev brez izgledov in nauka za naše sokolstvo? 1. Lutkovno gledališče Sokola Marlhnr-matica vprizori v nedeljo, 27. nov., v proslavo 20-letnice Jugoslavije in praznika zedinjenja prigodno igrico »Prebujenje«. Vsa sokolska deca v nedeljo v Narodni dom! 1. Zadnje idejno predavanje »Zgodovina Sokolstva«, bo jutri, v nedeljo, ob pol 11. uri dopoldne v sejni dvorani Sokolskega doma. Zdravo! Prosvetni odbor. S sodlišia Izpred celjskega sodišča Nož, nož... Pred dobrim mesecem dni smo poročali. da ie umrl v bolnišnici Kovačič Martin iz Cerovca. 22: 10. zvečer ga je za* bodel z nožem kmet Zupanc Jožef. Kovačič je po vbodu še prišel domov, domači so ga peljali v bolnico in sam je šel od voza v sobo, kjer je kmalu umrl. Obtoženi Zupanc jg ves potrt in joče. Zjutraj po umoru se je napotil v Celje v bolnišnico, da prosi soseda za odpuščanje, pa ga je našel že mrtvega. Zupanc joče in privoveduje: Ves dan se je prepiral z ženo, pil je. Zvečer se je pred Karnerjevo hišo šijlil, da so se mu vsi smejali. Pa je prišel Kovačič in ga ozmerjal s smrkavcem in da se Zupanc ne bo več prepiral na Kovačičevi njivi s svojo babo. Danes se bo odločilo, ali bo vojna ali mir. »Vojska bo nocoj! Nocoj bo revolucija,« je rekel. Zupanc nui te odvrnil: »Jaz lahko kregam svojo babo kolikor hočem!« Pričela sta se ruvati. Kovačič je udaril Zupanca po licu. Zu- panc je planil k vozu, izdrl ročico in jo na poziv priče Požeka spet odložil. Spoprijela sta se z rokami in se zavlekla pod oreh. Požek ju v temi ni več videl. Izza oreha se je vrnii Zupanc sam in iz suk- nje mu je gledala krvava noževa konica. Zupanc je dal nož spraviti Požeku, ta ga je'pa vrgel na zemljo. Drugo jutro ga je šel pobrat, da ga ne bi otroci vlačili in ga je dat orožnikom. Zupančeva žena Neža je zvedela za pretep in je poiskala moža. »Kaj si naredil?« mu je rekla. On jo je pa vrgel na tla in sta se premetavala po cesti. Drugo jutro pa je spraševal sosede: »Kaj se je zgodilo včeraj?« r~ »Zakaj mu niste vrnili s pestjo? Zakaj vedno nož?« so spraševali sodniki. Vaščani so sedeli po klopeh v dvorani in besedica >nož« in »zakaj?« je ležala v zraku... Sodniki so uooštevali v&c. ola.i- Prekmurske novice. Klub prekmurskih akademikov priredi 17. decembra svoj tradicionalni akademski ples v prostorih Sokolskega doma. Igra Adamič jazz. — Podružnica »Kola j jug. sester« bo imela 3. dec. Miklavžev večer s srečelovom. Proslava 1.. decembra v Sokolskem domu. Na predvečer 1. decembra, kot 20-letnice zedinjenja, bo v Sokolskem domu slavnostna akademija z izbranim sporedom (slavnostni govor, orkestralne točke, telovadni nastop itd.). Uboj se je pripetil v vasi Bakovcih pri Murski Soboti. Posestnik Leopold Trat-njak je z nekim kolom udaril Antona Bu* zetija po glavi tako nesrečno, da je bi. na mestu mrtev. Povod za ta uboj je bil baje v tem, ker je Buzeti na poti mimo hiše Tratnjaka njegove domače v šali žalil. Buzetija ni nameraval ubiti in je mislil, da je samo onesveščen. Obdukcija je dognala, da so bili vsi trije udarci smrtonosni. Ubijalec je bil predan sodniji. Ubiti je bil mali posestnik in zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Pred ubojem sta prišla oba — Tratniak in Buzeti — iz gostilne. Nesreča. Štefan Biirgermeistcr, usluž-ben na veleposestvu Rakičan, je po nesreči obstrelil neko žensko z lovsko puško. Ženska je bila na zadnjem delu tele-la močno poškodovana in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Sevalne okolnosti in obsodili Zupanca na 3 leta robije ih izgubo častnih pravic za ta čas ter povračilo stroškov. Napad na gledališkega igralca. Naše poročilo pod tem naslovom o kazenski razpravi proti natakarju A. Zidarju pred mariborskim okrožnim sodiščem, v katerem je bilo napisano, »da se ie gledališki igralec g. Edo Grom malo opil in se pričel prepirati z natakarico,« moramo zaradi pravilnega razumevanja v toliko izpopolniti, da je bila to le trditev obtoženca v zagovoru, dočim je razprava pokazala, da je bil g. Grom v resnici trezen in da on sam tudi ni pričel nobenega prepira. Radio Nedelja, 27. novembra. Ljubljana, 8 Šramel kvartet; 9.15 Plošče; II Ruske duhovne pesmi; 11.30 Koncert RO; 13.20 Koncert lahke glasbe; 20,30 Konc'ert; 22 Večer za izseljence. — Beograd: 13.50 Plošče; 18 Koncert radi6-orkestra; 20 Koncert kraljeve garde; 22.15 Plesna glasba. — Sofija: 12 Popularni koncert; 13.20 Lahka in plesna glasba; 20.50 Odlomki iz Operet. — Monakovo: 20.15 Bizetova opera »Carmen«. — Firen-za: 19 Plesna glasba. — Koln: 21.40 Parada na ploščah. — Toulouse: 20 Odlomki iz operet. Ponedeljek, 28. novembra. Ljubljana: 12 Plošče; 13.20 Opoldanski konzert RO; 18.20 Jesen v glasbi; 20 Rezervirano za prenos; 22 Šramel kvartet. —• Beograd: 12 Popularne melodije; 17 Popoldanski koncert; 20 Prenos opere iz Narod, gledališča. — Sofija: 13.20 Plesna in lahka glasba; 19.30 Beethovnov koncert; 22 Plesna glasba. Nekateri izkušeni ljudje pravijo: samo tisti zakoni so srečni, v katerih se mož in žena počutita kakor da nista v zakonu. (VI. Solovjev.) X Akvarij kot ženski nakit. Neka znana kabaretska zvezda v Parizu, rOdotn Madžarka, je uvedla zelo originalno .mo* do: okoli vratu nosi kot nakit akvarij! Ta njen nakit je zelo zanimiv: obstala iz zlate verižice, na katero je pritajen maihen stekleni akvarij s premerom žepne ure. V tem akvariju živita dve ’ ribici. Seveda se je za to modo tako] navdušila kopica Parižank. X škandal za kulturno Anglijo. O neverjetni nevednosti v angleških poboti-ševalnicah poroča guverner v svojem letnem poročilu za leto 1937. Fantje med petnajstim in osemnajstim letom niso znali našteti mesecev v letu, niti niso-vedeli, kdo vlada v Angliji. Tudi materialno niso bili ravno v najboljšem stanju. Porazno stanje v poboljševalnih je tudi vzrok, da so v parlamentu sklenili, izvesti odločne reforme glede kazni, kaznilnic itd. X Glgolo v premogovnik! V Nemčiji nameravajo uporabiti 3000 gigolov ^ za koristnejša dela in odpraviti ta po'4'5 dvomljive vrednosti. Dr. Ley, načelna nemške delovne fronte, je nedavno Pre' rokoval, da bodo izvrševalce takih Poklicev prisilili na delo v premogovnikih- X Iskrene in neiskrene poljube bo mogel razlikovati neki aparat, ki ga je konstruiral znan londonski iznajdite1*. Graa-telj tega aparata je te dni dovršil 70 lej- MAU OGLAS! CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsako beseda 5U par: nalraaoila orlstoiblna * oglase ie din 6.—. Dražbe. preklici. dopisovanja In ženltovaniski oglasi din 1.— oo besedi, Naun ^ znesek za te oclase ie din 10.—. Debelo tiskane besede sc računaio dvolno. Ottlasni daveR ^ enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male o«lase se plačule takoi pri naročilu 0zl™raa7aVSe vposlaii v pismu skupaj z naročilom ali oa oo poštni položnici no čekovni račun St. 11.409 Dismene odgovore Glede malih oalasov se mora orlložlti znamka za 3 din.______________________________________ J Rasno Legalni prenos čmovine (blokiranih dobroimetij, akcij, rent itd. iz Nemlile v Jugoalaviio I Prijavite se samo jugoslovanski driav-Ijani brez nadaljnjega odloga takoj na ekonomsko - komercialni biro Ai7i Aleksandrova 12 Telefon 25-54 EKONOMIST JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme oo nainižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 38 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000- din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo, pernice. zglavnike, tnadrace. koce. posteljno perje. puli, inleti najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. - Stolna ulica 5. 114T SVOJO DRUŽINO zadovoljite s pecivom in kruhom, ako stalno kupujete v pekarni Čebokli. 2687 IZ LASTNE?LETARNE »Mako« perilo, najhigieničnej-še za o.roke, dame in gospode, izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri: »Luna«, samo Glavni trg 24. 3028 POSTELJNO PERJE od din 8,— naprei, kemično čiščeno, se dobi uri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24. 3029 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 POZOR! Šivane odeie. ročno delo, z lepo vato polniene. od 68 din naprej. Klot-odeje. dobre kvalitete, od 79 din naprej. Hubortus-plašče, impregnirane, prej 300 din. sedaj 239 din. Hanci, dobre kvaiitete, •1.50. din. .kakor tudi vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufakturno blago dobite najceneje le uri Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9. 2294 PLETILJE! Igle kakor tudi vse ostale rezervne dele za okrogle pletilne stroje dobite najceneje pri tvrdki »Mayo«. Gregorčičeva ul. 6. 2549 RADIO-APARATI svetovnih znamk: Loewe. Minerva, Saba. Graetzor po najugodnejših pogojih pri Kleln-dionst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474 DVOKOLESA se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem, poniklanje In pokromanje najceneje. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, otroških in igračnih vozičkov. Najnovejši modeli! Nizke ^cene! Ceniki franko! »Tribuna« F. Batjel, podružnica Mu-i ribor, Aleksandrova c. 26. 1 2764 FOX-KREMA in voščeno parketno ličilo je zadovoljstvo vsake skrbne gospodinje. Manjši izdatek, lahko delo, dober uspeli. 3177 IŠČEM DRUŽABNIKA do 5000 din za otvoritev obrti. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo »Večernika«. 3290 KROJE PO MERI priznano prvovrstne po vseli modelih izvrši proinptno »Luna«, samo Glavni trg 24. 3293 Samo en POIZKUS •in pr pričali se boste, da je »Sulior« v pekarni Čebokli« boljši in cenejši. 2687 NAČRTE in proračune napravi za ..solidno ceno strokovnjak vsem, kateri nameravajo zidati. Ponudbe na upravo lista pod »Stavbno podjetje^ .5263 2 GOSPODA se sprejmeta na stan in hrano. Poseb. vhod. Minska 21/1, 3233 ABONENTI sc sprejmejo na dobro domačo hrano. Koroška c. 34./! Gosak. 3198 V VSO OSKRBO sprejmem otroka, od 3 let naprej. Naslov v upravi lista. 3199 Danes in jutri POJEDINA KRVAVIC pečenic in izvrstna vina. Se priporoča gostilna Očko, Tezno. 3213 Vsako soboto in nedeljo JETRNE lu KRVAVE KLOBASE Vino izborno. Gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ul. 3271 V soboto POJEDINA ■ _ praženih pišk v gostilni I®' pež na Pobrežju. Vabi vjPK stvo. Debelak. ii- ifl V nedeljo DOMAČA ZABAVA pojedina puranov, gosi, ra£, druge razno specialiste, M a’ rica Karbeutz. Frankopanom 3270 V soboto in nedeljo se dobi!0 prvovrstne • jetrne in KRVAVE KLOBASE v gostilni Moscha, Stolna 3260 Najboljša FRAMSKA VINA dobiš pri »Framski kapljic**’ Mlinska 15. Zelo dobro ohr ' njen radio aparat zna,n,;? »Standard« za din 1200 d«>-isto tam. Prodam H,Š0 .v rt prodam v okolici Maribor Vprašati Krčevina 38. 30 ■ PRODAM ,-h več sto kg poznih, vztra.u ■ jabolk, bobovcev in niožaii^ povprečno kg po 4 din, branih najlepših-višja c« • Naslov v upravništvu. . KUHINJSKO POHIŠTVO ^ poceni na prodaj. Naslov ( upravi. ____ Prodani , „ DRUŽINSKO HIŠO cena 19.000 din. P°‘robu. 13.000, ostalo po dogovor Kranvagcl K„ Aleksandro, c. 114, Pobrežje. Različna LEPA POHIŠTVA ,g se prodajo. Smetanova ui- 3222 ____ MLADI PES Doberman, inteligentnih s Sev, se poceni odda. 1 ODL26 je, Aleksandrova c. Vo- 57- RADIO APARAT zelo poceni na prodaj, grinc, Aleksandrova c-3266 Rabljeni , OTROŠKI VOZIČKI na prodaj. Zidovska uiu-4 _____________3265 Po ugodnih cenah PRODAM: k0 Pisalni stroj »Mercedes«-’ raj nov gramofon, biciA1 -0 ler s 3 prestavami. n>°i H. kolo 13. S. A. 500 c'n N 350 V., motorno kolo ‘ cm3, motorno kolo Draksler, "'jj kolo 500 cm5. — R. Draki lianik, Maribor. VetrinJs^ Jtta2 1 7 ! rgovci pozor Ovojni papir v zvitkih dobavlja v vseh barvah in širinah samo fkatiikttska Mskatua Maribor, Kopališka ulica 6 Telefon 25-67,25-68,25-59 II Najboljša reklama za vsakega trgovca! lokal PISARNIŠKI TROSOBNI PROSTORI in moderno stanovanje v novi zgradbi v centru za oddati. Vprašati v upravi. 3171 MALI LOKAL v dovozni veži oddam. Vprašati: Vetrinjska 18/1. nadstr., Pfeifer. 3232 Kapital Malboil sisurne In donosne NALOŽBE KAPITALA m konverzije z nižje na viijo do-nosnost Vam preskrbi 3274 ekonosko-komertialni biro EKONOMIST Aleksandrova 12 Tclejon 25-34 Dopisi Tople mornarske plašče Triko spodnje perilo in liogavire in rokavice in mnogo lepili drugih stvari, s katerimi se malčke razveseli 31» KABINET Poceni oddam, isto tam je za Prodati 1 ženski gumijasti Plašč, sivi zimski plašč in paleto. Vprašati pri Rekič, Dravska ul. 8. 3231 LEPA HIŠA vili slična, zraven kadetnice naprodaj. Vprašati Divjak, Ua n kop a nova 35 3251 Na Prodaj NOVA HIŠA 2 vrtom. Zg. Radvanje, lavska ulica 38. De 3258 ENONADSTROPNO IilŠO v pritličju prostori za obrt a't malo industrijo,, veliko dvoriščno poslopje, prodam. Maribor, Taborska ul. 7. Ce-!>a 340.000 din. 3257 DVA PHILIPS RADIO Proda poceni, tudi na obrobe, mehanik Draksler, Vetrinj ska ul. 11. 3287 Sobo odda OPREMLJENA SOBA se odda. Radvanjska 54. 3189 Odda se takoj OPREMLJENA SOBA sončna, z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom. Dalmatinska 28. 3294 Lepo opremljena, separirana SOBA se odda. Trubarjeva 4, pritlič je, desno. 3300 Odda se OPREMLJENA SOBA Naslov v upravništvu. 3219 OPREMLJENA SOBA se odda. Tattenbachova ulica 18/111., desno. 3227 PLETILSK1 STROJ 6/80 Poceni naprodaj. Aleksandrova 61-11. 3283 SOBO lepo, sončno, s separiramm vhodom in souporabo kopalnice oddam solidnemu gospodu. Pavla Jirak, Gospoj na 7/III. 3230 ODDAM VEČ STANOVANJ Dr. Vrstovškova 1. 3291 Lepa parketirana SOBA IN KUHINJA v centru se odda 1. januarja mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi. 3200 Oddam STANOVANJE soba in kuhinja, Cankarjeva 3, Tezno. 3220 STANOVANJA 1 in 2 sobna se oddajo. Smetanova ul. 54, Gostilna. 3223 Blizu gl. kolodvora je SONČNO STANOVANJE 1 soba, 2 kabineta, takoj za oddati, (din 400). Poizve se v trgovini Zagažen,. Krčevina. 3225 DVE STANOVANJI in sobo oddam. , Studenci Aleksandrova 17, pri malem mostu. 3249 ŠIVALNE STROJE •n kolesa proda poceni na mesečne obroke po din 100.— mehanik Draksler. Vetrinjska Ul. 11. 3285 Kupim kupimo LOKOMOB1LO 450/300/350 KS v dobro upo mbnem stanju, prvorazredni mbrikat. Ponudbe n. »Dober-jn« ugljenokopno i rudarsko ■Id., Zagreb, Iliča 5. 3202 PRAZNA SOBA sc odda. Kamnica št. 143, 110-vozgradba. 3235 Oddam OPREMLJENO SOBO prost vhdd, boljši osebi. Bet-navska 15. 3236 Oddam sončno, separirano SOBO z uporabo kopalnice, blizu parka in kolodvora. Naslov v upravi. 3268 , OTROŠKI VOZIČEK .m globok in moderen ku-"mi takoj. Ponudbe na upra-Pod »Voziček«. 3206 ^UP|M VLOŽNO KNJIŽICO mariborskih bank do 15.000 mm Plačam polno vrednos, mesečnih obrokih. Ponudbe “°d »Dobre garancije« na ''Pravo lista 3288 Posest LEPA SOBA v centru se odda boljšemu gospodu ali zakoncema. Naslov v upravi. 3256 MALO SOBO oddam takoj v najem, isto tako tudi lokal. Dravska 10, Benet. 3253 SOBA S ŠTEDILNIKOM in lokal se odda. Vprašati Tržaška c. 54-1. 3275 Malo dvosobno STANOVANJE se odda. Koroška cesta 27. 3250 DRAGICA! Ljubim Te in čakam, ne odlašaj predolgo! T. B. 3292 JAVLJAM, da nisem plačnica računov, glasečih se na Marijo ali Pavla Venko. — Olga Venko. 3221 SUNCE I MORE Molim Vas podignite list u upravi »Večernika«. Srdačno Vas pozdravlja. »Mladi tujec«. Znania iell OBRTNIK vdovec, star 31 let, poroči gospodično ali vdovo, dobro gospodinjo, najraje šiviljo, z nekaj kapitala. Resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo pod »Miren zakon«. 3208 Budnfiidt -HUui&ot „ ADLER" pisalni stroji NALIVNA PERESA DELAVEC 30 leten, želi znanja z gospodično, katera ima nekaj prihrankov, lahko se prevzame tudi malo posestvo. Ponudbe na upravo pod »Osamljen«. 3237 STAREJŠI GOSPOD išče diskretno prijateljico. Cenj. ponudbe pod »Intimno« na upravo. 3255 računski stroji v veliki izbiri pri 3296 VAN KARBEUTZ, GOSPOSKA 3, TEL. 2C-42 Na priprosto toplo STANOVANJE sprejmem z zajtrkom in ve čerjo. Židovska ul. 14-1, vr. 9. 3254 SOLIDNA SOSTANOVALKA se sprejme na stanovanje s 1. dec. Židovska 12-1. 3277 Lopo 2 sobno sklenjeno STANOVANJE se odda s 1. I. 1939. Magda-lenska ul. 24. 3279 Službo dobi KUHARICA zanesljiva, samostojna, se sp rime na »Seniorjev dom« Predstaviti se v pisarni SDP., podružnica Maribor, Aleksandrova 16. 3295 Me*ClJA-iUGOSLAVIJA broaala In zamenlava flotiremitiUn vprtlo/le brez odloga ,272 SOBA čedno opremljena, se odda gospodu(-dični) s hrano ali brez. Pobreška c. 9-1. .3278 fruo IDV312, Tel.25-34 , NOVOZGRADBA j, s°bi. kuhinja, vrt, Tezno, m9 30.000.—. - GOZDNO POSESTVO ^oralov, smreke in jelke •000,— Izredna prilika. 3 , V,LA stanovaiija pri kolodvoru mribor 120.000,-Cpn( TRGOVSKA hiša "trum mesta, se radi dru- ('9'skih razmer poceni proda ^redovalnica »R A PI D« '^sposku ulica 28. 3267 OPREMLJENO SOBO s kopalnico odda boljšemu go špodu ali dami Ussar, Trubarjeva ul. 9, 3284 TRGOVSKEGA AKADEMIKA (absolventa abiturientskega tečaja), vojaščine prostega sprejme večji denarni zavod. Ponudbe pod »Curriculum vitae« s sliko na upravo. 3304 Oddam s prvim decembrom opremljeno ali neopremljeno SOBO Kolodvorska ul. 3-II. vrata 8. 3289 Službo ISie ŠIVILJA gre takoj na dom šdvat in prat perilo. Cankarjeva 18, priti., 2. 3298 Sobo ISie SOBO iščem za mlajšega dijaka. -— Ponudbe na upravo pod »Dijak«. 3286 Stanovanje 4-sobno sončno STANOVANJE ob parku oddam za Naslov v upravi. 1. XII. 3196 Ženski plašči najvecja izbira I S* 3anko Preac - Maribor ^ Glavni trg 13 TRGOVSKA POMOČNICA dobro izvežbana v trg. z me šanim blagom, z znanjem nemščine, želi zaposlitve trgovini, slaščičarni ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe na upravo pod »Dobra, agilna prodajalka«. 3228 URinflR Nudimo vam kot vodji podružnice, ki jih nameravamo ustanoviti v vseh krajih, oziroma samoprodaje pomembnega svetovnega predmeta možnost mesečnega zaslužka 2500"- do Lokal in kapital nepotrebna. Poklic lahko vršite dalje. Ponudbe prosimo na tv. Chemo-Export, Valkenbnrg - L. (Holandska. Poštnina za tujino) 3194 II V gosti rti pri ..Lokomotivi vsako nedeljo domače jetrne in krvave klobase in divji zajec ter dobro staro in novo vino. Se priporoča gostilničarka T. GRAČNER. 3217 Mor Meksaiiiim testa 13 2720 Velika izbira ročnih koičegoi Poslužite se vložkov za čevlje Citajte„Večernik“ Temeljito in poceni negujete svoje noge s higienskimi ..SETA” vložki ABSOLVENTKA meščanske šole z znanjem strojepisa prosi za mesto. Na slov v upravi. 3269 DRUŽINSKI OČE 7 članske družine, dober zidar z delovodsko šolo, zmožen vseh del, prosi za kakšno koli delo. Ponudbe na upravo »Večornika« pod »Zanesljiv«. 3264 V nalem V najem dam majhno V1NOGRADNO POSESTVO vpokojencu ali železničarju ob koroški progi. Vprašajte: Kosarjeva 38-1. 3172 ob Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni sin JoSko Stro an davčni praktikant in rezervni podporočnik Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 28. novembra, Vsi6. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče, Pobrežje. Maribor dne 26. novembra 1938. Žalujoči staril, sestra Slavica in bratSIavko, Ini. kapetan. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v faifni novi palait na ogtu Gosposke - Slovanska ulice Centrala: MARIBOR najbolj varom naložba denarja. kar lomil za sloga prt tej kranllnltl Dravska banovina s talim svojim premoženjem in z vso - ' ~ -n— svojo davln o moljo — — Hranilnica Isvršuja vsa v denarno stroko spadajoča posla loč no k u l a n t n o nasproti pošte, pral Južnoštajerska hianilnita Podružnica: CELJE vloga In knjižita na takoil raiun po najugodnejšem obrastovanju ia ftaS ktitifOM želimo razpečati na državne in samoupravne nameščence, penzioniste itd., na dolgoročni kredit. Interesenti naj pošljejo takoj točen naslov na veletrgovino Aleksandrova 25 Taj^ovsIu dm, N^VOI Generalno zastopstvo za Jugoslavijo NOVO: največjih italijanskih tvornic harmonik „ELETTRA“ - Castelfidardo Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo V. Weixl in sinova Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 26-18 PREPRIČAJTE SE IN SODITE GIF-BATERIJA Je izredno dolgo uporabljiva! Ima neomejeno trajnost shranjevanja! Ima odlično možnost regeneracije! Radioslušalci uporabljajo baterije samo brez kisline in salmijaka, in to so ftujnscUN? GIF - BATERIJE Originalne edino z zaščitnim znakom »Rdeči pečat« Patenti prijavljeni! Zahtevajte prospekte 1 »KONTAKT elektrotehnika tvornica, Zagreb modernega nega zob. Vaše zobe ohranite ored raz- g0{Ot se dobiva v sledečih padanjem z redno uporabo vrstaj1. B o t o t preparata. Milo za zobe Rožnata pasta za zobe Bela penasta pasta za zobe Botot voda za usta Več 100 zadovoljnih poslušalcev si je nabavilo ta in prejšnji mesec pri nas aparat ,Radionei Vsi ti so se prepričali, da je „RADIONE“ res najboljše, kar se dobi. Vprašajte o tem ne nas, temveč naše kupce. Nabavite si tudi vi ta dobri aparat! Pišite po cenik, ki ga dobite brezplačno RADIO dražba z o. z. I, II Ozvatič Ignacij, Maribor, Cafova ni. 1 Stivan Ernest, Mnrska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj Kreutz Avgust, Ormož Toplak Adolf, Celje l 14, Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan o J Velju na mesec prejeman v upravi ali p.o pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. 1 delen uredništva m ČL 25-67. Poštni čekovni račuu št. 11,409. D o IX. I. 3700/38-7 raibeni oklic Dne 10. januarja 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: SV. LOVRENC NA POH. vi. št. 274 Cenilna vrednost: din 201.480'— Vrednost pritiklin : din 29.000"—, ki so že upoštevane pri cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: din 100.740"— Vadij znaša: din 20.148"— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 7. novembre 1938. atu Baš pri vlažnem in hladnem vre* menu je potrebno, da imate prl k sebi Ni ve a, da si lahko vsa* trenutek utrete obraz in roke z N i v e a. S tem zagotovite koz* trajno zaščito proti vplivu slabeg* vremena in obdržite mladostno* svežo in zdravo polt. Prevzem gostilne! 1 Naznanjam tem potom, da sem prevzel Restavracijo „Slavija#< nasproti glavnega kolodvora v Maribor*} Aleksandrova c. 46, v palači Ljudske samovom<>c Potrudil se bom, da bom vsikdar vsem željam cenjenih gostov^ ® vsakem oziru ustregel. Prvovrstne pijače l Izborna kuhinj Za polnoštevilen obisk se priporoča F T 01 XI C R I t t 6 T, lastnik restavracije „S l a v Ua^ tu n AAlšt v vseka uatea ie