63. številka.
V &llMjfftv V tfltitf W. MRI
XLVII. Iltd.
.Slovenski Narod* velja v Li*fel|aaal
na dom dostavljen:
relo leto naprej . .  .  . K 24*—
pol leta     „ . 12*—
tetrt leta    »      • ■ 6r~
na mesec   m     •  • • m m 2*—
v upravništvu prejcman:
celo leto naprej • , •  • K 22*—
pol leta     „ 9 • ■ • B 11-—
Četrt leta    „ . .. . -. . 5*50
na mesec   M . • . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snallova ulica it. 5 .v prMBejn levo,) telofoa it M.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata a##rakaat aat 16 vin., ca dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat p* 12 vati*9Nrate in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Prt večjih aatajdjah po dogovoru. Upravništvu naj ae pošiljajo aaaocnine, reklamacije, inseratt Lt d, to je adaatBjiitrativne stvari.
——- ^isaansasia ata vtika wl\m It viaaaiam.  i    i u Na paameaa naročila brez istodobne vpoalatve naročnine st ne ozira.
ti
.Slovenski Narod* velfa po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     m       „    . .
četrt leta    „       •    - .
na mesec   m            . .
K 2S--
. 13— . 650
. 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      , . . K 30' za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .  ...  K 35.
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Umvervmlatvo (spodaj, dvorišče levo), Kanilova ulica it 5, telafoa it SaV
Končano je.
Dunaj. 17. marca.
Končano je. Zastave pred parlamentom so odstranjene, poslanci so se porazgubili — ustava je šla na počitnice«; nadomestoval jo bo I 14. Grot Stiirgkh je dosegel kar :e hotel ter zadal avstrijskemu parlamentarizmu globoko rano. katera se ne bo dala tako hitro in popolnoma izleči-i. Uradna AViener Zeitung« priobčuje danes ohcijalno motivacijo izvršene odgoditve državnega zbora, kateri bo po delegačnem zasedanju sledilo zaključenje. Vlada obtožuje obstrukcijo. pravi, da so stranke v svojem boju pozabile na nujne in vzvišene državne interese ter se proslavlja kot rešiteljica teh interesov. Parlament ie po mnenju grofa Stiirgkha pozabil, da ni sam >ebi namen, temveč da je parlament SatM sredstvo v dosego državnih ciljev. Ta teorija ministrskega predsednika se da povedati tudi z drugimi besedami: parlament naj bi bil po njej sredstvo vlade za dosego ciljev, katere smatra vlada za državne. Že dolgo nismo čitali tako odkritosrčnega izliva stare, reakcionarne, absolutistične duše. Parlament gotova ni samemu sebi ramen, toda on je sredstvo, s katerim še predvsem izraža volja z vladanem enakopravnega državnega činitelja — naroda, ki ima tudi dolžnost in pravico spoznavati in določevati prave in dosegljive cilje ter interese države. Konflikt med vlado in parlamentom pa se ne da reševati na ta način, da se volja naroda krat-komalo na nedoločen čas suspendi-ra. Toda — čemu teoretična razmišljanja, ki ne morejo ovreči naše domače, specifično avstrijske prakse. Koristnejše je marveč preiskati, ali je vladina proti obstrukciii in na adreso celega državnega zbora naperjena obtožnica utemeljena. Reči se mora, da ne. Grof Stiirgkh je že me-sece na to deloval, da razbije državni zbor. napram vsem dogodkom v parlamentu se je držal pasivo in !e od časa do Časa je nroglašal svoje opomine in ulfimate. Češka obsrruk-ciia nikakor ni bila tako divja in nedostopna, kakor se je sama javnosti
predstavljala in kakor so jo zlasti slikali oficijozni krogi. Ona se je sicer resno zavzela za restitucijo češke deželne ustave — toda ona ni hotela z glavo skozi zid. 2e v januarja je bila in camera charitatis pripravljena k daljšemu premirju, bi se bila hotela vlada zavezati, da bo vsaj v doglednem času odpravila abnormalne razmere na Češkem. Toda vlada takrat ni hotela proračunskega provizorija, ki ga je bil sklenil budgetni odsek in v katerem so se nahajale razne -neprijet-M postavke — bilo ji je mnogo ko-modneiše. da si poskrbi začasni pro-.Ti po lastni volji s pomočjo § 14. Seveda grof Sturgkh je takrat igral vlogo prijatelja ustavnosti, čakal ie in Čakal — ves mesec januar — da *-da parlamentu priložnost pokazati resao življenjsko voljo in se izmotati iz zapletenega položaja — toda ta " pežljivost ie bila le dobra maska, 7a katero je skrivala vlada svoj in-antski obraz. Parlament je bil od-
- en in vlada je tolažila javnost, da se bodo razmere skoraj zboljšale, ker ie upat;, da pride med. češkimi in nemškimi strankam: glede češkega spora do znatnega zbližanja. Kar bi pomenilo novo ero državnozborske-ga delovanja. Predložila je češkim in nemškim zaupnikom svoje spravne elaborate. Skoraj isti dan so izšli ti ^tajni in zaupni predlogi - v dunajskih listih. Sedaj pravijo, da jih je prodal blv^i poslanec Šviha; v par-lamentarnih krogih pa se navzlic vsemu še do danes vzdržuje verzija
— da v tem slučaju ni bil Sviha izdajalec, temveč — oni. ▼ katerih službi v c je nahajal. Bilo bi sicer neumljivo, zakaj tC dotične elaborate priobčil tu 1 v. Wr. Tagblatt<•. list, ki ne zapise nobene politične besedice brez privoljenja ali pa proti intenciiam svojega nekdanjega sotrudnika, malega ministrskega uradnika grofa Stvrgkha . . . Dejstvo je. da je publikacija vladnih elaboratov skoraj avtomatično izzvala ono \ cigansko časnikarsko gonjo, katera je v malo dneh započeto češko-nemškr no akcijo razbila. Parlament ? pet sestal. Čehi so se morali ^sto taktiko — saj je bil po] krat še slabši, kakor januarja meseca. Vlada se je zopet držala \ polno-
sprav-je zo-rniti z zaj to-
ma pasivno — akoravno je tudi tokrat vedela, da bi češki obstrukcijo-nisti radi v marsičem popustili.
Ni težko uganiti, zakaj grof Stiirgkh ni maral rednega in uspešnega zasedanja državnega zbora. Bal se »e prvič neobhodne, in kakor je kazalo, ostre debate in kritike pri razpravi o zvišanju rekrutnega kontingenta. 2e v lanskih delegacijah so posamezni govorniki dokazali, da je vlada ob priliki zadnje brambne reforme zastopnike avstrijskih narodov v mnogih in kardinalnih vprašanjih — kako naj se izrazimo — na led speljala in da izvedba te brambne reforme daleko ne odgovarja inten-cijam držvnega zbora in motivom, s katerimi jo je vlada priporočala. \zemimo le princip dveletne službe, ki je do danes ostal skoraj popolno-noma na papirju. Povrh se je takrat kar najsvetejše zagotavljalo, da so vojaške potrebe za dolgo vrsto let saturirane. K temu pridejo še mate-t ijalne žrtve, ki jih nalaga novo zvišanje rekruinega kontingenta najširšim slojem in to baš v Času. ko so gospodarske razmere povsodi še skrajno žalostne. Lahko si predstavljamo, kako ostra in opasna bi bila v državnem zboru razprava o tej predlogi. Prav nič bi ne izgledalo, kakor da so avstrijski narodi oduševljeni za nove vojaške žrtve... V tem pa so videli gotovi krogi nevarnost za rrestiž države sploh in zdelo se jim je v morali enem oziru mani škodljivo, nasilno zadušiti svareči glas parlamenta.
Podobna je zadeva bosanskih železnic. Radi zanemarjanja interesov avstrijske polovice v tem vprašanju (omenjamo le škandalozno dalmatinsko-bosansko zvezi), je grozil državni zbor predlogo sploh upropastiti. Na Ogrskem je bila seveda že sprejeta, vojaški krogi so negirali nujno rešitev — kaj početi, ledino zatočišče je v takih slučajih I 14. Ne, grof Stiirgkh ni hotel zasedanja — in zato ga tudi ne bo.
In Nemci? Za nje je bilo mero-dajno, da jim je taktika vlade nudila priložnost, pognati Čehe v nasprot-st a z vojaškimi interesi. V parlamentu velja kot nekak aksiom izrek nekega slovenskega poslanca, ki je za časa najdivjejše Šusteršičeve ob-strukcije izjavil:   >Mi glasujemo za
▼ojake, potem pa smemo delati, kar hočemo!« Ta siromašna modrost je vodila tudi Nemce: »Pognati moramo Čehe tako daleč, da bodo delali proti vojaškim interesom, potem pa ne bodo smeli ničesar. Proglasilo se *jih bo za sovražnike cesarja in države*. Čehi so spoznali smer te nemške taktike. Toda napram svoji javnosti moralično zavezani, se niso mogli več izmotati.
Včeraj popoldan smo javili, da še ni ugasnila zadnja nadeja v ugodno razrešitev situacije. Par ur pozneje je bil državni zbor odgođen. In vendar je bila naša informacija točna. Čehi so še v zadnjem trenotku ponujali Nemcem, da ustrežejo vsem glavnim njihovim pogojem glede konstituiranja češkega deželnega zbora, ne sicer zakonodajnim potom, pač pa via facti. Bilo je prepozno.
Tako so se našli gospodje Bach-mann, Urban Pacher in grof Stiirgkh v bratskem objemu — veleseč se žalostne zmage nad češko obstrukcijo in parlamentom.
In zavezniki so že tudi našli program za bodočnost. Grof Stiirgkh proglaša in nemški Nationalverband izjavlja: Narodn. spori morajo ven iz državnega zbora, sprava med narodi se mora izvršiti ne od naroda do naroda, kakor smo sedaj vedno slišali, kadar smo opozarjali vlado na njene dolžnosti, temveč v deželnih zborih. To je bojna napoved češkemu geslu: »brez deželnega zbora ni državnega zbora pa tudi bojna napoved vsem slovanskim narodom, ki si hočejo haš v parlamentu izvojevati svoja človeška prava.
O tem geslu, ki nam napoveduje novo ero v razvoju avstrijske notra-Me politike, treba posebno spregovoriti. __
Petstoletnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod.
polje!
Naše
Gosposvetsko Kosovo polje!
Izpostavljeno navalu s severa, si padlo Gosposvetsko polje v tujčeve roke. Kosovo je osvečeno. nad Go-sposvetskim poljem in nad grobovi slavnih slovenskih vojvod krožijo gavrani. Kosovo je padlo podjarm-
ljeno od meča sultana Murata. Gosposvetsko polje je padalo počasi, skoraj neopaženo, kakor v hudi dolgi bolezni. Petsto let je tega, ko je bilo Gosposvetsko polje še slovenska zemlja. Kratkih petsto let v življenju naroda! Nekdaj središče slovenskega življa, sega danes v tujino.
In vendar si ti, Gosposvetsko polje, naše. dokaz slavnejše dobe, dokaz svobode in samozavesti našega naroda. Brez boja, skoraj neorja-ženo se je izvršilo, kar imamo danes pred seboj. Na rodni zemlji teptani in brezpravni vzdihujejo zvesti sinovi za onimi časi, ko je Slovenec delil Slovencu pravice. Kratkih petsto let je bilo treba, da so sinovi te zemlje pozabili, kar jih je učila mati. Ne vsi! Še slišiš domačo govorico okoli voj-vodskega prestola in okoli cerkve sv. Petra pod Krnskim gradom. Še slišiš domačo govorico. — toda to ni več ona ponosna beseda, ki je narekovala knezu prisego, to ni ona samozavest, s katero je stopil slovenski kmet pred vladarja, ki si ga je izbral sam, ki ga je potrdil sam in mu dal v roke vso oblast nad narodom.
Staroslavna je šega ustoličenja koroških vojvod. Sega nazaj v prastare čase. Dneva začetka ji ne vemo, žal poznamo le dan, ko je prenehala.
Bil je to 18. marec 3414. Nedelja je bila. ko se je zbralo ljudstvo pod Krnskim gradom, da spremi bodočega svojega vladarja h knežjemu prestolu. Habsburžanu Ernestu železnemu je to pot veljala slovesnost. Nik-do ni mogel slutiti, da bo novi vladar zadnji, ki bo sedel na knežjem prestolu in sprejel svoje dostojanstvo iz rok preprostega kmeta domačina.
Nazaj sega običaj vsaj do Go-razda, ki je dvignil Karantanijo v vojvodinjo, že Hotimir je vladal v Krnskem gradu in zgradil na Gospo-svetskeni polju brvo cerkev. Skoraj brez dvoma je, da se je vršilo že takrat ustoličenje pod gradom. Volhun an lngo, Vojnomir, Pribislav, Stoj-mir. Edgart so bili slovanski vladarji.
Prvo vstoličerrje, o katerem nam poroča zgodovina, je bilo leta 1161, ko je zasedel koroški vojvodski stol Šponhajmec Herman.   To   niso bili
Roman.
Francoski spisal M. L e b I a n c. (Dalje.)
S hripavim glasom in jezno stiskajoč debele ustne je kričal:
— Naj pride sama do mene! Sama naj me pride prosit usmilienja z njenim sinom. A pride naj brez orožja in ne z morilskimi nameni, kakor zadnjič. Naj pride kot proš-ri;ca, ukročena ženska, ki je pripravljena, se podvreči mojim zapovedim . . . Potem šele bom videl, kako in kaj . . . Gilbert? Obsodba Gil-bertova? Giljotina? Pa saj ravno v tem tiči vsa moja moč nad gospo v.trgv! Ah, več kakor dvajset let že čakam, da pride moja ura, da mi slučaj prinese, kar želim, da končno spoznam slast maščevanja ... in kakega maščevanja ... a zdaj naj se t.mu odpovem, odpovem zadoščenju, na katero sem čakal dvajset let? In jaz naj še rešim Gilberta, jaz, za prazen nič, za samo čast, da sem njegov rešitelj jaz, Daubrecq? . . . O, ne, ne, to me pa slabo poznaš!
Zasmejal se je hrupno in divje, kakor bi že imel pred seboj plen,ki ga je lovil toliko let. Lupin pa je v duhu
videl Klariso tako, kakor nekaj dni poprej, omaliujočo, obupajočo, pre-magaao od sovražnih sil . . .
Zadušil je svoja čustva in je rekel:
— Poslušaj, Daubrecq! haubrecg   pa je bil nestrpen in
nevozen in mu je pokazal hrbet. Tedaj pa ga ie Lupin zagrabil s tisto nadčloveško silo. ki jo je bil Dau-brecq že spoznal v gledališki loži, ga obrnil k sebi in resno rekel:
— Poslušaj zadnjo besedo!
— Ne trati svoje latinščine, se ie zadri Daubrccq.
— Še eno besedo. Poslušaj me, Daubrccg. Pozabi na gospo Mergv, odpovej se neumnostim in nepremišljenostim, ki ti jih narekujeta tvoja zaljubljenost in tvoja strast, pusti vse to v stran in misli samo na svojo korist ...
— Na svojo korist, se je rngn\ Daubrecq. Ta je vedno v soglasju z mojim samoljubjem in s tem, kar si imenoval mojo strast.
— Morda je bilo tako doslej. Ni pa več tako, odkar sem jaz zapleten v to stvar. To je nov element, ki ga ti ne znaš prav upoštevati. Gilbert je moj tovariS. Gilbert je moj prijatelj.  Treba je Gilberta  obvarovati | pred giljotino.  Stori to; porabi svoj vpliv. In prisegam ti — poslušaj dobro — prisegam ti,  da  te pustim v j miru. Rešitev Gilberta — to ie vse, | kar zahtevamo. Nič več ne boš imel j boja, ne z gospo Mergv, ne z menoj S
in nobenih pasti se ti ne bo bati. Svobodno boš delal, kar boš hotel. Reši Gilberta. Daubrecq, sicer . . .
— Sicer?
— Sicer pride do vojske, do neusmiljene vojske in to pomeni tvoje
uničenje.
— Kako to?
— Vzamem ti listo sedemindvajsetih.
— A. da? Kaj res? —• Prisegam ti!
— Tega. česar ni mogel storiti Prasville z vsemi svojimi ljudmi, česar ni mogla storiti ne Klarisa Mergv. niti kdo drugi, to hočeš doseči ti?
— Gotovo!
— Ali res? V imenu katerega svetnika pa hočeš ti doseči kar je še vsem drugim izpodletelo?
— Kateri posebni vzrok pa to ti pata je onravičuic?
— Eden že!
— Kateri?
— Ker       uKftiUJeai Ar
n
,u-
pm
!rr:isfll i? Daufrecaovo ro*;<oT a njegov .vapove.-tL'ic-či. nepremagljivo voljo i7razujcč> ^o^Ied ie ostal nanj uprl. Daubrccc se i" čer. neka! tre- I notkev zganil. Z lahkimi, kratkimi udarci je tolkel ob Luninovo ramo in mirno, a z očtvidno trmoglavostjo izjavil:
— Jai pa se imenujem Dau-brscq. Vse moje življenje ni druiregn. kakor ljuto bojevanje, vrsta polomij *
in katastrof, v katerih sem izvežbal svojo eneržtjo tako. da je morala priti zmaga, popolna, končna, nepreklicna in nepremenljiva zmaga. Proti meni je vsa policija, vsa vlada, vsa Francija, da, ves svet. Ali moreš misliti, da mi je kaj mar. če je proti meni poleg vseh drugih tudi gospod Arsen Lupin. Še več ti povem: čim številnejši in spretnejši so moji sovražniki, toliko bolj rasejo moje moči. Zato. moj odlični gospod, vas nisem da! aredrati, kakor bi bil lahko storil. . . da, prav lahko . . . nego vas pustim svobodno oditi in vas usmiljeno opozarjam, da morate najkasneje v treh minutah izginiti . . .
— Torej ne?
— Ne!
— Ti ne boš nič storil za Gilberta?
— Kvečjemu bom kakor že od njegove aretacije sem vplival posredno na pravosodnega mioistra, naj se preiskava vodi z vso strogostjo in kar mogoče naglo v mojem smislu . . .
— Kaj. je ves iz sebe zaklicaf Lupin, torej si ti vzrok, in zaradi tebe se vse tako dela ... ? .
— Da, moj Bog, seveda zaradi mene! Kaj hočeš! Atut imam v rokah — fflavo njenega sina. Ali je Čudo, če igram s tem atutom? Čim dosežem, da bo Gilbert obsojen na smrt in bo v kratkih dneh potem na moj vpliv zavržena prošnja za pomilo-ščenje,  potem bodi prepričan, moj
dragi gospod Lupin, da mamica ne bo več imela pomislekov, postati soproga Aleksija Daubrecqa in mu takoj za to dati nepreklicne dokaze. Seveda je ta, zame tako srečni slučaj, zate skrajno neprijeten. Pa kaj hočeš? Zate ne morem nič drugega storiti, kakor da te vzamem za pričo pri moji poroki m re povabim na svatbo. Ali ti ie to prav? Ne? Ti hočeš; vztrajati pri svojih črnih naklepih? Pa mnogo sreče! Pripravi svoje pasti, nastavi svoje zanjke, nabrusi svoje meče in uredi svoje orodje naj7 popolnejšega vlomilca. Treba ti bo tega vse. In zdaj — dober večer. Zakoni škotske gostoljubnosti mi velevajo, da te vržem čez prag. Izgini!
Molče je Lupin nekaj trenotkovj gledal Daubrecqa. Zdelo se je, kakor] da meri z očmi obseg svojega na-! sprotnika, ceni njegove fizične sile' in ugiba, od katere strani bi se ga lo-1 til. Daubrecq je stisnil pesti in videtj je bilo, da se pripravlja na obrambo.
Poteklo je pol minute. Lupin je segel v svoj žep, Daubrecq je storil ravno tako in vze! v roke svoj revolver ... Še nekaj hipov . . . Tedaj je Lupin hladnokrvno vze! \z žepa zlato bomboniero, jo odprl in ponudil Dau-brecqu vsebino.
— Izvolite pestilo?
— Kaj je to? je ves začuden vprašal Daubreca.
— Pastile Gerandel so te^
— Kaj je ž njimi?
(Dalja prihodnjič.)
več domači vojvode, ki so zavladali našemu narodu, toda vsaj na zunaj so dali tudi našemu narodu pravico, ki mu je šla po pradavnem običaju in starodavni naselitvi. Vrsto zgodovinskih ustoličeni izpopolnjujejo: Šponhajmec Bernard, Otokar II. kralj češki, Majnhard tirolski, Henrik, Oton Veseli, Albreht II. Hromi, Rudolf IV. Ustanovnik in končno Ernest Železni. To niso bili več domačini, vzrasli iz naroda samega in vendar se je vršilo ustoličenje po starodavni šegi in v slovenskem Jeziku.
Ernst Železni je bil prispel v Krnski grad. Priprave za ustoličenje so bile končane. Kmet iz rodbine Ša-terjev je čakal novega vojvodo pod Krnskim gradom na knežjem kamnu. Sedaj so preoblekli bodočega vojvodo v kmečko obleko in mu dali kmečki klobuk. Stopil je iz gradu s šarcem na povodcu, z desno je vodil lisasto govedo. Vojvoda-kmet. Pred njim goriški grof, pred njim in ob njegovi strani deželni dostojanstveniki, za njim priprosto ljudstvo, prepevajoč pesmi. Trikrat obkroži knežji stol, kjer ga čaka kmet, da mu izroči vlado nad narodom. Ko se tretjič približa kmetu, mu ta samozavestno kliče: »Kdo je ta, ki se bliža tako ošabno?« in ljudstvo odgovori: »Deželni knez.« Kmet pa vpraša nadalje: »Ali je pravičen sodnik, vnet za blagor dežele? Ali je svobodno rojen? Ali bo ščitil krščansko vero, vdove in sirote?« In ljudstvo potrdi Tedaj se začne odkup vojvodskega dostojanstva. Kmet vpraša novega vojvodo, kako in s kako pravico ga bo odstranil s sedeža, nakar mu izroči vojvoda obe živali in 60 vinarjev ter mu obljubi svojo kmečKo obleko in prostost davkov za njegovo hišo. Vojvoda stori nato iz svojega kmečkega klobuka še požirek vode, ki mu jo prineso iz bližnjega studenca. Šele potem mu napravi kmet prostor na knežjem kamnu, pristopi pa k njemu in ga rahlo udari na lice, opominjajoč ga, da naj bo vsikdar pravičen sodnik. S tem udarcem je kmet prenesel v imenu naroda vladarske pravice na vojvodo. Ki stopi nato na knežji kamen ter zavihti meč na vse strani neba prisegajoč, da bo vsakemu pravičen vladar in sodnik, zaščitnik vere, vdov in sirot. Nato se odpravi vsa zbrana množica prepevaje v bližnjo cerkev k zahvalni službi božji, čemur sledi sveča-nostna pojedina na Krnskem gradu z vsemi srednjeveškimi običaji, dočim se ljudstvo pod gradom zabava in razveseljuje po svojih običajih.
Popoldne odjezdi novi vladar, sedaj že opravljen v viteški oklep, z velikim spremstvom na Gosposvetsko polje k vojvodskemu stolu, kjer deli fevde ter priseže deželnim stanovom, da bo zvesto varoval njih svoboščine in pravice. Tu se v poznejših časih obredi najbrže niso vršili več v slovenskem jeziku, tvorijo pa ti obredi z ustoličenjem vred orga-nično celoto. Vojvodski kamen, ki ima dva sedeža, enega proti vzhodu za vojvodo z dvema stopnjicama, drugega proti zahodu z eno stepnjico za goriškega volilnega grofa, predstavlja vojvodski prestol, na katerem je izvrševal vojvoda pravice, podeljene mu na knežjem kamnu od ljudstva.
Oba kamna sta ostanka iz starega rimskega mesta Virunuma. Knežji kamen je odlomljeni del nm-sko-jonskega stebra ter je bil pokrit z veliko kamenito ploščo. Sedaj se nahaja knežji kamen v deželnem muzeju v Celovcu, priča slavne preteklosti Slovencev. Vojvodski prestol pa stoji še danes na Gosposvet-skem polju ob cesti iz Celovca v Št. Vid, Prestol je sestavljen iz več plošč, od katerih ena tvori naslanjalo med obema sedežema ter nosi na eni strani napis od zgoraj navzdol MASVETIVERI, na drugi strani pa je Čitati od spodaj navzgor le VERI. Ali je napis latinski ali slovenski, ni dognano, gotovo je samo to, da so tudi ti kamni vzeti iz razvalin starega rimskega mesta.
O običajih med ustoličenjem vojvode poročajo nadalje še, da so imeli ves čas, ko se je vršil obred, PartovČani in pozneje Mordaksi pravico požigati, če se kmetje niso odkupili, Rauberji so imeli pravico ropanja, rodbina Gradnikov pa pravico košnje, dokler je sedel vojvoda na vojvodskem stolu.
Zgodovina ustoličenja korošKih vojvod za nas ni samo zato tolikega pomena, ker nam slika žal tako hitro pozabljene pravice slovenskega naroda, marveč tudi visoko demokratično kulturo naših prednikov. Vojvoda sprejema vso oblast od ljudstva, ki ima celo pravico zavrniti vladarja, ki mu ni všeč. Šele, ko mu je kmečko ljudstvo izročilo oblast nad seboj, ima pravico oddajati fevde plemičem, ki so bili v poznejši dobi najhujši krvosesi našega naroda ter so mu jemali z vsemi pravicami in s svobodo tudi narodnost  Kakor po-
časna bolezen je razjedalo naše na« rodno telo s severa in naše Kosovo, Gosposvetsko polje se Je pomikalo vedno bližje do naše slovenske meje, tako da se Je končno tuj narod igr-nil okrog naših svetinj.
Kosovo Je osvečeno. — Kdaj se bo rodil kraljevič Marko, ki bo pridobil svojemu narodu nazaj njegovo Gosposvetsko polje?
Revolveroki atentat alai-strove žene na urednika.
K atentatu žene francoskega finančnega ministra Caillauxa na glavnega urednika lista »Figaro« Calmet-
teja poročajo še sledeče: Calmette jc bil zadet od treh krogel. Prva krogla ga je lahko ranila na prsih, druga je ostala v stegnu, tretja je predrla drob ter je bila vsled izkrvavljenja vzrok smrti. Calmette je umrl ob tiičetrt na 1 ponoči. Bil je 55 let star.
Ko je naznanil služabnik Cal-metteju, da hoče govoriti z njim nune- Caillaux, je bil pri njem ravno romanopisec Bourget, ki mu je rekel: »Ali jo boste sprejeli? Kaj vam ima neki povedati?« Calmette pa je odgovoril: »Ženska ie, ne morem ji zabraniti sprejema«.Par minut se je odigrala krvava drama. Ko je bil Calmette zadet, je obupno zakričal. V trenotku je bilo zbrano okrog njega celo uredništvo. Nekaj uslužbencev je teklo na boulevard po policijo, trajalo pa je tričetrt ure, da je policija prišla. Drugi so teleionično poklicali Calmetteievega prijatelja zdravnika in senatorja dr. Rvmonta.
Ves ta čas je čakala mme. Cail-laux popolnoma mirno. Nekemu služabniku, ki ji je dvignil roke, je rekla: »Pustite me! Ne bom več streljala, tudi ušla re bom.« Mme. Cail-»aux se je skušala ta čas pogovarjati z navzočimi, kar je izzvalo silno ogorčenje ter so jo morali nekateri uredniki ščititi pred napadi drugih.
Afera pa postaja sedaj po vrhu še zagonetna, obenem pa je to, kar se je pozneje izvedelo, dokaz, da mme-Cai!laux ni delovala sama, marveč da je morala imeti vsaj enega sokrivca, ki ji je pomagal izvršiti njen naklep.
Zatrjuje se, da je hotel Calmette v »Figaru« priobčiti včeraj privatna pisma, ki jih je pisal Caillaux pred 10 leti svoji sedanji ženi. ko je bila ta še žena pisatelja Leona Claretija. Sedaj pa se je konstatiralo, da so ta pisma, ki jih je imel Calmette pri sebi v listnici, izginila. Pri splošni zmedi, ki je zavladala po atentatu na Caimetteja, je moral nekdo ukrasti to listnico z vsem dokazilnim materijalom proti Caillauxu.
Ko so sporočili Caiilauxu, kaj je storila njegova žena, ga je to silno potrlo. vendar pa je takoj izjavil: »Obžalujem, da je Calmette tako težko ranjen, ne morem pa obsojati dejanja svoje žene. Dopoldne je bila moja žena pri sodnem predsedniku Monnieru ter je prišla hudo vznemirjena domov. Poskusil <=em vse, da jo pomirim, bilo pa je vse zaman.«
Kakor smo že poročali, je CaM laux podal svojo demisijo. S tem je postal brezpredmeten tudi pre !log poslanca Frevcineta, ki zah eva sklep zbornice, da je za financ :ga ministra nezdružliivo, da je ob t nem predsednik ali član nadzorstve ega sveta kake finančne družbe.
Za kabinet sam pomeni afera in njene posledice veliko zadrego. Volitve v državni zbor se vrše 26. aprila in sedaj neposredno pred volitvami je prišla ministrska kriza. Kabinet Doumergue je nemogoč, tudi rekonstrukcija ga ne bo mogla rešiti. Finančni resort prevzame sicer dosedanji notranji minister Renault, notranje ministrstvo prevzame dosedanji trgovinski minister Malvv, na njegovo mesto pa stopi dosedanji podtajnik Peret. V očigled razburjenja, ki je zavladalo v najširših slojih in dobilo tudi že izraza v demonstracijah proti kabinetu, pa je jasno, da je avtoriteta kabineta Doumergue vsled tega umora spodkopana. Atentat ministrove žene ie bil najhujši udarec za vladajočo radikalno stranko.
Štajersko.
Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Definitivno so nastavljene učiteljica Tonika Ziegler v Ljubeč-nem, Marija VVudler na Vranskem, Marija Rapoc pri Sv. Urbanu, Marija Arnuš v Trbovljah; def. učitelj v Loki Robert Senica je imenovan za nadučitelja in proviz. učitelj Vinko Požar je imenovan za del. učitelja na Ptujski gori. V stalen pokoj je stopila začasna upokojena učiteljica Marija Topolnik.
»Delavnost« In »vsegamogoč-nost« naših klerikalnih poslancev v pravi luči. Od Sv. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Minulo je sedaj skoro že sedem let, kar so zmagali kle-
rikalni slovenski kmefle pri občinskih
volitvah v občini Osek. Zoper to volitev so se pritožili v občini vladajoči nemškutarji, njim na čelu neki Franc Moleč. No in poteklo Je ie sedem, piši in beri sedem let, ne da bi naša visoka vlada to pritožbo rešila. Različni možje so se obrnili opetovano na »dičnega orjaka v Roškar-ja, naj bi sam ali po vodstvu stranke interveniral pri vladi. Roškar se je mogočno pridušil, da bo stvar kar takoj rešena — a ni bilo nič. TrojišKi gvardijan se je celo osebno obrnil do dr. Korošca, a tudi ta ne gane mazin-ca za — lastne pristaše. Seveda, tu gre za slovensko stvar in ne za denunciranje in oškodovanje kakega slovenskega naprednjaka . . . Gori imenovani Mulec je dober prijatelj trojiškega Goloba in ta ima zopet svoje zveze z okramim glavarjem pl. VVeissom. In če kakšen okrajni glavar noče česar storiti, molče tudi »delavni« in »vsegamogočni« poslanci Kmečke zveze. Zakaj, vprašate? Kako ste naivni!
Šoštanj. Opozariamo še enkrat na znano narodno igro »Legijonarji«, ki se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri popoldne pri Rajšterju. Nadaljevanje te igre »Rokovnjači« se v prizori 5. in 19. aprila na našem odru. To ie v tej sezoni sedma večja igra in ako znate ceniti požrtvovalnost naših diletaa-tov, nas bodete razveselili s prav obilnim o^?kom. Torej v ned ?ljo 22, t m. vse v Šoštanj k »Legijonarjem«.
Iz Šoštanja. »Slovenec« se je hudo razkačil nad poročilom »Slov. Naroda« o občnem zboru tukajšnje posojilnice. Seveda, očitali smo »po nedolžnem« spoštovanemu dr. Ver-stovšKu in istotako spoštovanemu »nad"-revizorju Pušenjaku, da sta prišla na občni zbor zadružnikov hujskat. »Slovenec« pravi, da sta bila oba »od zadružnikov naprošena, da se občnega zbora udeležita in tam zastopata njihove težnje.« Da je to neresnično, ve vsak, kdorkoli je še videl naše klerikalce na enakem »koristnem« delu. Iz stavka, v katerem »Slovenec« pravi, da je državna podpora šoštanjski Posojilnici »edino zasluga Verstovškova«, se pa tudi vidi, kam pes taco moli: Kmetje bi naj verjeli, da je Verstovšek pridobil toliko državne podpore, da bi njim ne trebalo za sanacijo nič prispevati; le hudobni »liberalci ■ so krivi, da se še vseeno tirja od njih kak prispevek in da Posojilnica še ni docela sanirana. Kaka lumparija je to postopanje, smo že v »Slov. Narodu« omenili zadnjič. Pribijemo danes le znova, da dr. Verstovšek za sanacijo Šo-štanjske Posojilnice ni storil nobenega resnega koraka, temveč da je tako kor na sedanjem občnem zboru, delal vedno le zgago. Če želi, mu to z mnogimi podrobnostmi, ki so bile sicer že deloma objavljene, dokažemo. Tisto grožnjo na koncu »Slovenčevega« dopisa, da gorje celjski Zvezi in njenim revizorjem, ako bi bil le eden zadružnik šoštanjsKe Posojilnice prisiljen plačati že obljubljen prispevek, pa vtakne najbrže cePska Zveza mirno v žep. Ako se v Šoštanju ne bo napravilo vsled Verstovšek-Pušenja-kove^a hujskanja reda, bo pač kon-kurz. Mi si umijemo roke, storili smo svojo dolžnost; če ljudje sami sebi nočejo dobro, pa naj nosijo posledice. Samo toliko opozarjamo klerikalce, rta sadov posoj^lničnega konkurza v Šoš'nnju ne bodo želi oni, temveč nemskutarji. V hudobiji in demagogiji na se prav nič nimamo namena meriti z gotovimi klerikalnimi kolovodji, ki imajo za prgišče srebrnikov vsako uro svoje »prepričanje« na prodaj.
Razpisano je mesto jetniskega zdravnika pri okrožnem sodišču v Celiu.
Koroško.
Pomota pri krstu. V okolici Št. Vida so prinesli h krstu nekega otroka in so ga krstili za Janeza. Drugi dan je prišla k župniku babica, ki mu je jokaje povedala, da so se zmotili in da otrok ne more biti Janez, ker je punčka. Fajmošter je napravil kratek proces, in sicer ie prečrtal Janeza in napisal Hani.
Samomor vajenca. V Velikov-cu je zbral čevljarski vajenec pri čevljarju Medvedu več tovarišev. Dečki so ukradli nekje žganje in so se strašno napili. Drugi dan je Medved svojega vajenca pošteno vzel v roke. Ta pa je šel, ne da bi kaj odgovoril gospodarju, in se je obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev.
Drobne vesti. Iz Bregenca poročajo, da so aretirali v Feldkirchnu vojaška beguna Jakoba Kovača iz Celja in Franca Rednaka iz Slovenje-ga gradca, ki sta pobegnila iz Celovca. — V trgovino Tomaža Tušar v Tinjah je vlomil dosedaj še neznan tat. V trgovino ie prišel skozi okno, katerega železno mrežo je vpogni! s cepinom. Odnesel je do 500 kron denarja. Od tega denarja Je bilo 100 K
last požarne brambe in sto kron kmetijske podružnice.Tat je vse razmetal po trgovini. Vlom so opazili ljudje zjutraj zarano, ko so videli na poti raztresenih polno računov in raztrganih pisem omenjene tvrdke. — Otrok, požigalec, V št Vidu pri Galiciji Je zažgal neki otrok, ki se Je igral na skednju posestnika Josipa Zrinca, z vžigalicami skedenj. Ogenj se je razširil silno naglo tudi na ostala gospodarska poslopja, ki so popolnoma pogorela. Otroka so rešili. Skoda znaša čez 6000 kron, zavarovalnina pa 3700 kron.
Primorsko.
»Fevoltella«. — Laško zavijanje.
Lahi so se začeli v zadnjem Času sami sramovati junaštev, ki jih je pokazala njihova nadebudna šolska mladina, ki se pajdaši celo s poulično dru-haljo. Laška kitara je razglašena, nima več resonance in celo odmevi v »Piccolo« so ponehali. Le sem in tja se oglasi s kako malo notico, polito z laško gnojnico in prepojeno z lažjo in zavijanji. Slovani so izzivali, to še pravi, o organizaciji napada in o napadu samem pa mora molčati, ker bi moral sicer priznati, da so besedo-lomni laški dijaki napad pripravili in ga tudi izvršili, dasi niso mogli izzvati slovanskih do kakih provokacij. Prečkava je dognala, da so bili laški dijaki dobro oboroženi, da so bili v zvezi s poulično drhaljo in da se imajo zahvaliti slovanskim dijakom, pred vsem dijaku Sisgoreo, ki je v zadnjem trenotku, ko so pritisnili Italijani, ki so bili v velikanski premoči, od vseh strani in dobro oboroženi, ustrelil na napadalca Sangulina in obenem skozi okno, da pokliče pomoč. San-gulin je, kakor znano, pobegnil iz Trsta, Sisgoreo pa je spuščen na svobodo. Revoltella je, kakor smo že poročali, začasno zaprta. Ravnateljstvo je dobilo nalog, da uvede strogo preiskavo. Danes odidejo hrvaški dijaki Revoltelle v svojo domovino v Dalmacijo. Tržaški Slovenci in Hrvatje so jim priredili snoči krasen poslovilen večer v Sokolovi dvorani v Narodnem domu.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi dne 22. marca t. 1. v dvorani konsumnega društva v Rojanu pevski večer.
Vohunstvo. Iz Trsta sta prišla neki sodni funkcijonar in neki vojaški avditor v Buje. Uvedla sta hišno preiskavo v stanovanju užitninske-ga uradnika Sbise. Po preiskavi so Sbiso aretirali in ga odpeljali v Trst. Sbisa je na sumu, da je vohunil za •Italijo.
Aretirali so v Buzetu tri osebe, ki so na sumu, da so izvršile vlom v kmetijsko zadrugo.
Izvoz dalmatinskega vina. Ravnatelj poljedelske šole v Splitu, Schlaus. je bil poklican brzojavno k trgovinskemu ministru na Dunaj, da se udeleži posvetovanj glede izvoza dalmatinskega vina. Kakor znano, je ogrska vlada silno otežkočila uvoz dalmatinskega vina in s tem napravila dalmatinskim vinorejcem občutno škodo.
Dve smrtni obsodbi. Pred porotnim sodiščem v Šibeniku sta bila obsojena na smrt na vešalih posestnika Joco Perovič in Peter Croelin. Prvi je pobil meseca decembra 1. 1. med prepirom zaradi nekega davčnega vprašanja s sekiro svojega brata. Napadel ga ie od zadej, zadel ga je z ostrino in mu popolnoma presekal elavo. Croelin pa je ustrelil orožni-škega stražmojstra Uranjeka, višjega finančnega paznika Gjurgjevića, ko sta izvrševala neki uradni posel.
Maščevanje tihotapca. Pristaniški delavec Ivan Kanciani je ustrelil v neki goctilni v Košutovi ulici na Reki svojega tovariša Ivana Jovici-cha. Ustrelil je nanj trikrat in ga smrtno ranil. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Morilec je hotel pobegniti, toda novzoči so ga ujeli in izročili policiji. Na policiji je izpovedal Kanciani, da je izvršil napad, ker se je hotel maščevati nad svojim tovarišem. Pred kratkem je bil namreč Kanciani kaznovan zaradi tihotapstva tobaka in cigaret. Po njegovem prepričanju ga je ovadil Jovicich, s katerim sta nekaj časa skupai izvrševala tihotapstvo.
Bratomor. Z Reke poročajo: Nedaleč od vasi Vrgmost je ustrelil posestnik Adam Bucinich svojega brata Emila. Tožarila sta se brata že delj časa zaradi neke meje. Pravdo je dobil Emil in vsled tega se je hotel Adam maščevati nad bratom Počakal ga je ob meji in ga ustrelil z lovsko puško. Emil je bil na mestu mrtev. Bratomorilec se Je Javil po zločinu sam orožništvu.
Hasllstia na živinozdrav-ni H visoki šoli na Dunaja.
Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju vlada že več let med di-
jaštvom ogorčenje proti vojaški upravi šole ter proti dejstvu, da spada ta visoka šola, ki bi morala kakor vse druge visoke šole spadati v področje naučnega ministrstva, v prvi vrsti v področje vojnega, potem šele naučnega in navsezadnje pa še v področje poljedelskega ministrstva. Leta 1908 je pa vojno ministrstvo ustanovilo na tej visoki šoli, v dvoranah za civilne slušatelje tečaje za takozvane »Beschlagmeistre«. Toda v tem tečaju, kjer so podučevale prisiljeno iste učne moči kakor redne slušatelje na tej visoki šoli in kateri tečaji naj bi glasom nekega odloka vojnega ministrstva trajali samo eno leto, so se prav do zadnjih časov dogajale stvari, katere so onemogočile nadaljno potrpežljivost slušateljstva. Slušateljstvo, navajeno zavrnitev in zavlačevanj svojih zahtev, ni hotelo več čakati, marveč je dejansko dne 6. t. m. prvič zabranilo predavanja na teh tečajih. Na istega dne vršeči se skupščini v šoli je, ob navzočnosti profesorskega kolegija slušateljstvo direktno stavilo svoje zahteve in sKlenilo preprečiti nadaljevanje teh kurzov. V ponedeljek dne 9. t. m. se je to tudi dejansko izvršilo in na takoj nato se vršečem zborovanju vsega dijaštva se je sklenilo poslati že dne 6. t. m. sprejeti memorandum na vojno ministrstvo. Celo rektor je obljubil, da se bo po možnosti udeležil za to potrebne deputacije. Poživljal je tudi že itak čisto mirno dijaštvo k miru ter k rednemu obiskovanju predavanj za slušatelje in povabil dijaštvo na zborovanje, ki naj se bi po njegovem določilu in dovoljenju vršilo v torek, 10. t. m. v šoli ob njegovi navzočnosti.
Drugi dan, v torek je prišlo slušateljstvo pred šolo, z namenom iti redno k predavnjem. Toda v splošno začudenje so bila vsa vrata že ob 8. zaprta in na njih je bil nabit razglas, da so predavanja, vaje in vse skušnje ustavljene na nedoločen čas ter da ima pravico vstopa v šolo samo oni, ki dobi takozvani »Passier-schein«. To je razburilo sicer mirne dijake tako, da so ob 10. dopoldne udrli skozi glavna vrata in v veliki množini zasedli avlo. Tu so zahtevali od rektorja pojasnila. Toda on je v tem momentu že telefoniral po vojaško asistenco (2 kompaniji ogrskega pešpolka št. 16. s sanitetnim oddelkom) in na vojno ministrstvo, ki je takoj nato telefonično razglasilo, da avle ni smatrati za svobodna akade-mična tla. Vkljub temu se je dijaštvo hotelo še vseeno pogajati z rektorjem. Toda on je pogajanja kratkoma-lo zavrnil. Češ da je že prepozno, ker je vojaštvo zasedlo že slavnostno dvorano. Obenem je ukazal dijaštvu naj v najkrajšem času zapusti akade-mična tla sicer bo je naskočilo vojaštvo. V tem trenotku so vojaki z nasajenimi bajoneti navalili na dijake. V kratkem času je bila avla izpraznjena, zasedena od vojaštva, ki je za-stražilo vsa vrata. Dijaki, nekateri med njimi ranjeni od bajonetov so prišli v roke jako številno zbrani policiji, ki jih je v kratkem času z brez-primerno sirovostjo razgnala. Pri tem se je izvršilo precej aretacij, večinoma brez povoda.
Isti dan se je popoldne zbralo dijaštvo na rampi pred univerzo, od koder se je napotilo v neki lokal v 17. okraju, hoteč tamkaj zborovati, kar je pa policija zabranila. V sredo dopoldne je napravilo dijaštvo mirno demonstracijo pred lastno šolo, zastraženo od policije in vojaštva. Isto popoldne se je sklicalo zborovanje v veliki dvorani »Lembacher« v 3. okraju. Med tem se je pa informiralo poslance vseh narodnosti in vseh strank o teh nečuvenih dogodkih. Vsled tega so prihiteli med drugimi živinozdravniki na to zborovanje tudi drž. poslanca veterinarska inšpektorja Schurfel in Kotlar in deputacija osrednjega odbora avstrijskih živinozdravnikov. Tu se je sklenilo zahtevati odpravo tečajev za »Beschlagmeistre«, potem ustanovitev lastnih akademičnih tal, kakor jih imajo druge visoke šole, nadalje demisijo rektorja (dr. Pauzerja) in novo stavbo za šolo. V Četrtek dopoldne se je zopet mirno izvršila demonstracija pred šolo. Isti dan Je rektor naznanil svojo demisijo. Tudi v petek, 13. t. m. so se zbrali dijaki, kakih 1200, pomnoženi s tehniki in drugimi, pred tehniko ter odšli ob 11. mirno pred živinozdravniško šolo, kjer so poizkusili prodreti policijski kordon, kar se jim pa ni posrečilo. Kmalu nato je pa bil aretiran neki dijak, katerega so hoteli nato oprostiti njegovi tovariši. V tem trenotku je policija brez povoda in brez povelja potegnila sablje in z ojstrinami udrihala po dijakih. Bilo je težko ranjenih 5 dijakov, lahko ranjenih pa nebroj. Sklenilo se je še enkrat stopiti v štrajk za toliko časa, da se dijaštvu izpolnijo vse zahteve. Mirnim potom se Je 900 broječa množica razšla. V soboto se   je zopet   mirno demonsU>
ralo pred šolo, na kateri je visel tudi
že razglas o zaključitvi zimskega tečaja. Popoldne je bilo zopet jako obilno obiskano zborovanje v dvorani »Lembacher«, na katerem so prijavili vsi češki visokošolci v Pragi, Brnu in na Dunaju solidarnost, ter prireditev simpatijskega štrajka v torek. Istotako so se izrekle za stavko tudi vse dunajske visoke šole.
Tudi jugoslovanski napredni poslanci so obljubili svoje posredovanje pri najvišjih instancah. Toda vkljub temu bode imelo slušateljstvo težak boj, posebno gicde nove stavbe za šolo. Že leta 1912 je bila v ta namen stavljena v proračun za 1913. vsota 600.000 kron, katera se je pa porabila v čisto druge svrhe. V proračunu za 1914 pa te postavke sploh ni več. Že iz tega je razvidno, da je jako tr-njeva pot dijastva veterinarskega, ki je ravno ob obletnici marčnih dni 1. 1848. bila oblita z krvjo. Sicer pa ima g. veterinarski inšpektor poslanec Nepustil čisto prav, ako je reKel na petkovem dijaškem zborovanju v dvorani »Lembacher«: »Mit Raj o-netten und Gewehren vvird man kei-nem Menschen den Patriotismus in das Herz bringen.«
Volitve za obči poitojninsfu zrni.
Za volitve odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, ki se bodo vršile dne 20. marca t. 1., je podpisani volilni odbor sestavil listo kandidatov za skupini nameščencev in službodainikov vseh volilnih kategorij.
Ta lista se v prihodnjih dneh obavi v hrvaških in slovenskih listih Primorskega. Kranjske in Dalmacije.
Že sedaj pa prosimo vse volilce, nameščence in službodajnike. ki pripadajo deželnemu uradu v Trstu, naj :-am blagovolijo čim prej vposlati v posebnih ovoiih svoje glasovnice, in er na : Dr. Edvard Slavik,
odvetnik in deželni pcsJarec v Trsta. OJasovnLe naj se natančno in pravilno izpolnijo z imeni kandidatov, ki se bodo objavila za vsako posamezno skupino in kategorija, ali pa naj ?e nam vpošlje?o neizpolnjene, kar posebno priporočamo: v tem slučaju prevzamemo sami pravi Ino izpolnitev Tlasovnic in njih nravočasno izročitev volilni komisiji.
Glasovnice naj se nam vposljejo čim prej. ker nas loči od dneva volitve le še kratek rok.
Pripominjamo, da obsega okrožje tržaškega deželnega urada Dalmacijo. Kranjsko in Primorsko.
Narodni vol. odbor v Trstu.
M
w I
Zanimiva razprava pred državnim sodiščem. K notici pod tem napisom, ki smo jo priobčili te dni, smo preieii to-Ie pojasnilo: Čitatelji Slov. Naroda< se gotovo še spomi-rjajo, koliko in kaj se je pisalo in govorilo o sedaj umirovljenem, za časa aktivnega službovanja radi njegovega narodnega prepričanja in slovenskega uradovanja toli preganjanem, zapostavljenem sodnem svetniku Tomažu Einspielerju. Bil je dolga leta predst. c. kr. okr. sodišča v Ljubljani, leta 1909 pa nenadoma odpoklican in prideijen sodnemu dvoru, in končno indirektno prisiljen prositi za umirovljenje. Ugibalo se je, kje so vzroki za to tembolj, ker pravosodna uprava na prošnje T. Einspieierja ni dala nobenih pojasnil, niti uvedla zaprošeno disciplinarno preiskavo, a tudi na razna tozadevna očitanja po , asopisih ni bilo od nikoder odgovora. Leta 1911. pa se je izrazil pri imenovanju pravosodnih uradni-v merodajni činitelj pravosodnega minisrrstva rekoč: Nam v ministr-u se smili gospod Einspieler; tudi graško nadsodišče ga je skušalo držati do zadnjega, a nekdo »manjši bii mu je sovražen. Skušali smo ga držati ce!o proi predsedniku.< Na podlagi te izjave in še drugih podatkov in dokazov je zaprosil svet. Tomaž Einspieler pravosodnega minira s slovensko prošnjo častnega zadoščenja in gmotne odškodnine za prizadejane mu krivice. — Pravo-Jni minister je prošnjo odbil, ker ni v stanu na njo kaj ukreniti — ter al svet. Tomaža Einspieierja obvestiti potom predsedstva nadsodišča v Gradcu in deželnega sodišča v Ljubljani. — Rešitev in obvestilo je bilo sestavljeno v nemškem jeziku. Svet. Einspieler je vrnil obvestilo ter prosil obvestila v slovenskem jeziku, a prošnja je bila v vseh instancah odklonjena. — Zaradi tega in ker je pravosodni minister prvotno prošnjo za zadoščenje odklonil, je vložil svet. T. Einspieler pritožbo na c. Kr. državno sodišče, ker je pravosodna uprava kršila: 1. jezikovno enakopravnost t. j. člen QL in XIX. 1
drž. osnovnega  zakona  iz  1. 1867.
št. 142 drž. zak. in 2. predpise § 29, 32 ces. pat. od dne 3. maja 1853 št M dr/, zak.; § 19 postave od dne 27.
aprila 1896 št. 217 drž. zak. in s tem že omenjeni člen III. in člen VI., VIL, VIII. osn. drž. zak. iz leta 1867 št. 144 drž. zak. Pravosodno ministrstvo na to pritožbo odgovarja, da je pritožba zakasnjena in meritorno neupravičena, ad 1. ker se prošnja za zadoščenje tiče interne uradne zadeve, za te pa je nemščina v gra-Škem nadsodišču običajni uradni poslovni jezik; ad 2. ker c. kr. uradnikom ne gre nobena postavna pravica za povišanje v višji razred in ker je svet. Einspieler sam prosil za umirovljenje. O izidu vsekakor zanimive pravde bomo svoječasno poročali in morda podali javnosti še kako zanimivost iz življenja c. kr. avstrijskega sodnika v satrapiji graškega nadsodišča.
Izseljevalne agenture. Te dni je klerikalno   glasilo priobčilo velik člaenk o izseljevalnih agenturah. Ta članek je menda uvod daljši razpravi o izseljevanju, o varstvu izseljencev in kdo ve še o čem, morda celo ;»riprava za pridobitev kake koncesi-Kar se tiče izseljevalnih agentur, je   naše   stališče   jako enostavno. Agenture so koncesijonirane in imajo natančne predpise za svoje delo-\ anje.   Mada ima   pravico in dolžnost,  da poslovanje agentov nadzoruje in ima tudi sredstva,   da nepo-stavnosti zabrani. Sicer pa vlatia zaradi nas lahko vse agenture zapre; mi ji ne bomo najmanj nasprotovali. Nekaj drugega pa je, kar nas na re-čenem  članku zanima.  Očividno je namreč,   da je imel »Slovenec■ na razpolaganje uradni materijal. Koliko je na ljudi na Kranjskem, ki imajo priložnost   spoznati    vse veljavne predpise? Prav malo jih je. Rafaelova družba se sicer   prav močno zanima za vsakega, kdor gre v Ameriko, in je zaupnika  te družbe videti prav pogostoma na kolodvoru, a tako v detajlih tudi Rafaelova družba ni   podučena   o   vseh izseljeniških stvareh, da bi mogla dati »Slovencu« rak materijal na razpolaganje. In dane: kdo pa more vedeti,   da   so pri vladi iz same malobrižnosti kar se-žigali akte giede izseljevanja? Vendar samo Kak uradnik in nihče drugi. Ni torej dvoma, da sloni 'Slovencev« .    \  uradnih podatkih. In to je, kar se nam čudno zdi. Ce je namreč pri agenturah kaj nekorektnega, povi ada dolžnost,   da narav--t vmes poseže in ni treba,   da bi samo -ebe   šele   po »Slovencu^ bodrila. Kaj torej tiči za tem? »Slovenec ■ je vzel po vrsti vse agenture v delo. vsaki je vedel kaj očitati, samo zoper eno zastopstvo nima nič, to je ristopstvo     »Austro - Američane«. Kdor se spominja,  kako je dr. Krek grmel zoper   nove    in se zavzemal za   Austro-Amcricanm, ta se ne bo preveč čud*!, da se > Slovencev^ čia-nek nič ne ozira na to »Austro-Ame-ricano . Mo^da ie ni brez vsake podlage dorcnevanje, da bi klerikalci radi dob?!? za »Rafaelovo družbo: iz-seiieniško koncesijo in spravljal* naše liudi   potem   > Austro-Americ^ne« v Amerike.   V.ed vlado   in Ra' :!ovo družbo obstoji   že   zda i   pra' ozko razmer Je,   baje.   ker   je  Ra lova družba   kar; tati vnega   značaj Ce pomislimo.   c'a je zdaj dobil love-nec   na razpolaganje   celo radni materijal,   potem smerno iz tega že sklepati,  da  se kaj več pripravlja. Ali se naj s kompromitiranjem agentur prinravijo   tla   za   koncesijo in eksnediranje     izseljencev potom Austro-Americane' ?   Nimamo nič zoper strogo uredbo izseljevanja, ali .čjkor smo na eni strani zoper vsako nepravilno in agitatorično postopanje agentur,  tako se tudi absolutno ne moremo strinjati s tem.   da bi se strankarski   organizaciji   kakor je Rafaelo-a družba, dala koncesija in ji omogočila   ustvariti nekak mono-poi. ki bi morda nesel lepe dobičke, deželi kranjski pa bi gotovo ne bil v korist. Mislimo, da so se gotovi krogi že dosti kompromitirali s ?Cana-dian-PacifiC' in bi bili že lahko previdni v takih stvareh.
-r »Pravijo, da so tudi še v Ljubljani nernškutarji«, te besede je izustil, kakor poroča »Slovenec , dr. Krek na nedeljskem shodu v Ljudskem domu. On osebno torej nič ne ve. da je toliko in toliko Nemcev in nemškutarjev v Ljubljani, on je samo slišal praviti, da so še v Ljubljani, toda verjetno se mu to ne zdi. To Krekovo ignoriranje Nemcev je sicer lepa stvar, če pa je pametmo in koristno zapirati oči pred dejstvi, to je povsem drugo vprašanje. Nam se zdi, da bi bila za nas Slovence politika ptiča noja, kakor jo očividno prakticira prečastiti gospod Janez Evangelist Krek, lahko ne samo nevarna, marveč naravnost usodepol-na. Mnenja smo namreč, da se z enostavnim suverenskim preziranjem gottvih dejstev ne da spraviti s sve-
ta. V Ljubljani, na Kranjskem in na
Slovenskem so Nemci in abotno in bedasto je, ako se hoče njihovo eksistenco na našem ozemlju kratkim potom ignorirati. Kaj se s takim ignoriranjem doseže, to nas uči zgodovina našega naroda zadnjih deset let. Klerikalna stranka se je po dr. Krekovem receptu postavila na vzvišeno stališče, da je dosledno v zadnjih letih ignorirala nemški pokret v slovenskih zemljah. Mimo ie trpela, da se je nemško šolstvo krepilo med nami, uradniškemu vprašanju ni posvečala prav nobene pozornosti, borbe za enakopravnost slovenskega jezika ne samo da ni podpirala, marveč jo je naravnost zavirala, kar zlasti izpričuje slučaj Flsner, da, rado-voljno je dala Nemcem takšne pravice, ki bi si jih sicer ne; mogli nikdar in nikoli izvojevati, opozarjamo pri tem na zastopstvo Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu ... In posledica vsega tega? Nemštvo se šopiri pri nas na vseh koncih in krajih, vsa važnejša uradniška mesta so zasedena z Nemci, izpred sodišča je domalega docela izgnan slovenski jezik, da bi s Prešernom lahko upravičeno vzkliknili: »Na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vrrjene postave, v deželi Kranjski parski Teselj gospodari . . .« In vzpričo vsega tega stoji dr. Krek na visokem piedestalu, zre prezirljivo nizdoli in vzklika: »Pravijo, da so tudi še v Ljubljani nernškutarji!^ Ne, preje nismo mogli razumeti protina-rodne politike klerikalne stranke, sedaj jo pa razumemo in pravimo: Še par desetletij takšne politike, pa bo stal slovenski narod ob robu svojega — groba!
f Denuncijanti in kverulanti. Zgodil se je slučaj, sam na sebi malenkostno smešen, ki pa kaže zastrupljenost ozračja, ki veje na Kranjskem in zato ga objavimo. Meseca novembra se je ob priliki de-želnozborskih volitev razširjala posebna izdaja *Slov. Doma< v podobi letaka z vsebino: 42 resnic kot odgovor na 21 »Slovenčevih - in »Do-moljubovih« laži. Ta letak je prišel ob tej priliki tudi v enem ali dveh izvodih v neko trgovino, in se je vrgel v predal med stare časopise, kjer je mirno počival. Zgodilo se pa je baje, kar se ne da ne dognati in tudi ne dokazati, da je eden nastavijencev pred kratkim časom v naglici zavil neki stranki kupljeno reč v ta nesrečni letak, ne da bi to bil sam opazil. Za stare časopise se navadno danes nikdo ne zmeni, ta kos papirja pa je imel naenkrat veliko počaščenje. da ie postal »corpus delieti« in romal z velikansko ovadbo k vladi, da se v tistem lokalu širijo tako strašno nevarni politični listi s tem. da se zavijajo strankam kupljene reči v nje in da naj vlada poseže vmes in naredi temu groznemu početju konec. Vsega spoštovanja vredni inspirator te ovadbe bi pač najraje videl, da se zločinca — in to je seveda šef. ako-ravno o celi stvari niti vedel ni — v nedeljo popoldne po krščanskem nauku na glavnem trgu na ražnju speče v svarilen vzgled in proti vstopnini. Dotični časopis ni bil konfisciran in Se do danes ni nikomur na misel prišlo, da postanejo časopisi še le takrat nevarni, kadar so — 3 mesece stari in če se slučajno kaj v nje zavije. To epohalno razkritje, ki je za razvoj vsega svetovnega časopisja velikanskega pomena in ki daje gospodom cenzorjem in državnim pravdnikom nove prespektive, je bilo pridržano razsvetljenim in blagoslovljenim klerikalnim glavam na Kranjskem. Toraj tudi časopisi imajo sedaj svojo ^nevarno starost«. Radovedni smo le, če postaneta ^Domoljuba in -Slovenec* tudi tako strašno nevarna in politična, kadar sta .3 mesece stara. Ljudem, ki se pečajo s takimi stvarmi in ki povsod vtikajo svoj nos. da bi kaj zvohali in naredili kako zlobno zavito ovadbo, pravimo denuncijanti, tistim, ki s takimi ovadbami državnim uradom kradejo papir in čas. pa kverulanti. Oboji so povsod priljubljeni in spoštovani.
-h Dijaška stavka. Srednješolski dijaki so pričakovali, da bo današnji dan povodom pestoletnice ustoličenja koroških vojvod prost pouka. Ce se pomisli, da je bil svoj čas Schillerjev dan prost poduka, je pač naravno, da so dijaki pričakovali, da se tako zgodi tudi sedaj. Mi tudi mislimo, da bi se bilo to dovolilo, če bi bila šolska vodstva storila primerne predloge, a ker se to ni zgodilo, so dijaki višjih razredov raznih ljubljanskih srednjih šol danes izostali od poduka. Menda so bili domenjeni z dijaki dragih srednflh šol na Kranjskem. Danes dopoldne so imeli pri frančiškanih mašo v spomin na rečeno petstoletnico. Pred cerkvijo je bil postavljen večji oddelek policije, a po nepotrebnem, kajti dijaštvo se je popolnoma mirno in dostojno razšlo. Sploh je imela policija anodi ia danes raiogor opnvitk
Ćula je menda, da so imeli dijaki sno-či na igrišču v Latterraannovcm drevoredu nekak sestanek in to ji je razdražilo živce. Kaj je bilo policijskih organov na nogah in kako so švigali po mestu! Veseli nas, da je dijaštvo tako mirno in dostojno izvršilo svojo manifestacijo in upamo, da bo šolska oblast vprizorjeno stavko milostno sodila, saj je vendar le izraz idealnega narodnega mišljenja in bi bilo le prehudo, če bi se zaradi tega kaznovali dijaki in njihovi starši. Upamo pa tudi in apeliramo na slovensko dijaštvo, naj se tudi nadalje mimo in dostojno obnaša in ogiba vsake najmanjše nepostavnosti.
— Dijaška stavka. Iz dijaških krogov smo dobili sledeči dopis: Dijaštvo višjih razredov ljubljanskih srednjih šol je z izjemo I. drž. gimnazije napovedalo za danes enodnevni štrajk. Že dejstvo, da je morala naše dijaštvo praznovati oficijelno vsak nemški jubilej (n. pr. lOOiet-nica Schillerja, bitke pri Lipskem itd.) nasprotno pa so srednješolski zavodi redno prezirali slovenske narodne praznike, je moralo v mladih srcih vzbuditi odpor. Da pa se je prezrlo celo 5001etnico propada naše narodne avtonomije, mora zaboleti vsakega patrijota. Tako je edino dijaštvo v svojem narodnem ponosu proslavilo proti višji volji naš skupni praznik. Štrajk se vrši popolnoma mirno, tako. da policija nima prilike intervenirati.
— Vsem narodnim društvom v Ljubljani. Narodno - obrambno društvo Branibor« vabi vsa ljubljanska narodna društva, naj pošljejo v petek, dne 20. marca svoje zastopnike ob 8. zvečer na sestanek v »Narodni dom«, da se dogovore glede dostojne proslave 5001etnice vstoličenja slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabljena pa so vsa narodna društva brez izjeme.
— Današnje 500Ietnice zadnjega vstoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju se naj slovenski rodoljubi in rodoljubkinje spominjajo z obilnimi darovi za »Družbo sv. Cirila in Metoda« in »Branibor«.
— Nakup realčnega poslopja. Iz razprav deželnega zbora je znano, kake težave so nastale zaradi vpora-be realčnega poslopja. Lastnica tega poslopja je Kranjska hranilnica. Kakor čujemo, hoče vlada sedaj kupiti to poslopje za realko. Ne vemo, če je to posebno srečna misel, kajti poslopje ni v dobrem stanju, sploh ni praktično zidano in bo najbrže še več veljalo, kakor bi veljalo novo poslopje.
— Odlikovanje. Srbski kralj Peter je odiikova! mestnega zdravnika g. dr. Jerneja Demšarja z redom svetega Save IV. vrste. Dr. Demšar je vstopil, kakor je znano, za časa balkanske vojne v siužbo srbske sanitetne oblasti in opravljal več tednov posle zdravnika v eni izmed belgradskih bolnišnic, kjer so se le-čili ranjenci.
— Predavanje s slikami. V petek, dne 20. t. m. bo ob pol 5. popoldne v prostorih vojaškega znanstvenega društva v kazinskem poslopju splošno pristopno predavanje gene-ralnoštabncga stotnika gospoda Antona K a i n z a o aeroplanih, njihovi konstrukciji, o tehniki letanja po zraku itd.
— Podpore za brezposelne. Tako v občinskem svetu ljubljanskem, kakor v deželnem zboru kranjskem so bile pred kratkem celo nekoliko razburjene razprave zaradi podpiranja brezposelnih ljudi in v obeh imenovanih korporacijah je bila za take podpiranje dovoljena primerna vsota. Kdor je pa šel te dni po dunajski cesti, je tamkaj videl kaznjence, ki so popravljali tlak med tirom električne železnice. To pa vendar ni prav, da morajo delavci brez dela postopati in so odvisni od podpor, med tem, ko se za delo porabljajo kaznjenci. Po naših mislih se smejo porabljati kaznjenci pač le takrat, kadar manjka drugih delavcev, ne pa tudi takrat, kadar je toliko ljudi brez dela, da se jih mora s podporami iz javnih sredstev varovati pred največjim pomanjkanjem.
— Izza kulis »Narodne Čitalnice«. Kdor še ni videl zabavnih predstav v velikomestnih »orfejih«, ta naj pride danes zvečer ob 8. uri 30 min. v Narodni dom — videl bode izredne pojave In nehote vskllknil: »To je življenja kipeča mladost!« Kljub naši splošni mizeriji se lahko reče: »Eppur si nraove!« — Eden, ki je videl glavno skušnjo.
— »Gospodarsko in izobraževalno društvo ca dvorski okra]« izreka najtoplejšo zahvalo preblag, gospe} Antoniji Oogolovi, gdč. Rozi Krasna in g. Albertu P e č e v n i -k u, ki so blagovolili v zadnjem času darovati društveni knjižnici doka), deloma lepo vezanih knjig. Stavimo jih okrajanom v rodoljuben vzgled, obenem Jt priporočam*
vsem svojo lepo vspevajočo knjiž<-nico, Ki šteje sedaj nad 3800 knjig, da omogočijo s svojimi sicer nizkimi izposojevalnimr prispevki, da se število knjig skoro pomnoži na 4000. Knjižnica posluje v društveni sobi Pred igriščem št. 3 (nasproti Marca-na) vsako sredo in soboto od 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. dopoldne in je vsakemu dostopna. Tiskani katalogi omogočajo strankam nemoteno izbiranje knjig in upravi naglo in ločno postrežbo.
— Knjižnica nar. pol. in izobraževalnega društva za kolizejski okraj
je od danes naprej vsako soboto od pol 7. do 8. zvečer odprta. Ista se nahaja, kakor prej v lokalu restavracije pri »Levu- Marije Terezije eesta štev. 16. Knjižnica ima na razpolago vso najnovejšo literaturo, ter mnogo drugih zabavnili knjig, raznih pisateljev. Ure smo podaljšali zaradi tega, da zamorejo v knjižnico zlasti uslužbenci iz trgovin in obrti.
— »Glasbena Matica« javlja »vojim članom, prijateljem slov. narodne pesmi in Slovencem sploh, da še tekom meseca marca izide 60 najlepših koroških slovenskih narodnih pesmi, katere je nabral in zapisal ter peteroglasno postavil gosp. Zdravka š v i k a r š i č. Delo izide v 2 zvezkih, katerih vsak obsega 30 pesmi.
— Danes na ljudski koncert »Ljubljanskega Zvona- v Mestni dom. Začetek po osmi uri zvečer. Po koncertu prijateljski pevski sestanek v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti.
— V poročilu o Aškerčevem večeru, ki smo ga priobčili včeraj, ta se moral pravilno glasiti pasus o ge. pl. Foedranspergovi tako-le: Ga. Jcanetta pl. Foedranspergova znana koncertna in operetna pevka, nam je zapela 4 pesmi. O izvajanju ge. pevke bo napisalo gotovo poklicanejše pero svoje mnenje. Mi beležimo samo toliko, da je po mnenju občinstva rešila svojo nalogo nad vse izborno, posebno pa je ugajala v ariji iz Puc-cinijeve opere > Bohe me«.
— V Vodrnatu je umrl v najlepši moški dobi Fran Jezeršek. posestnik in pek. star 47 let. Pogreb je jutri ob pol 5. uri popoldne iz Novega Vodniatu. Počivaj v miru!
— Umrl je v ponedeljek bivši lesni trgovec na Breznici gospod Iv. Z u p i«, n po daljšem bolehanju v starosti 50 let. Pogreb se vrši na praznik 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne od £t. Peterske cerkve k Sv. Križu. Naše sožalje!
— Umrla je rodbini Albina Ra-koša na Poljski cesti 11. dve in polletna hčerka Slavica.
Smrtna kosa. V Orehku na Notranjskem je te dni umrl g. učitelj M. M e ž a n. Pokojnik je bil izvrsten učitelj in mož - značaj. V političnem oziru je bil navdušen in zvest pristaš narodno - napredne stranke, za katero se je rad žrtvoval in za katero ie z navdušenjem mladeniča neumorno deloval do zadnjega vzdiha. Bil je dolgoleten naročnik našega lista, ki ga ni samo čita!, ampak tudi drugim priporočal. Tako nam je pridobil mnogo novih naročnikov. Dasi mu na živijenski poti niso cvetele baš rožice, dasi so ga prav radi njegovega političnega prepričanja tudi preganjali, vendar je ostal neomah-Ljiv in nevpogljiv pristaš narodno-napredne stranke do poslednjega vzdihljaja. Trajen spomin vrlemu možu - značaju, njegovi rodbini iskreno sožaije.
Morilec svoje matere. 321etni Peter Balanč iz Luše, kupil je lansko spomlad neko bajto v Martinvrhu, v kateri je živel s svojo 701etnomaterjo. V soboto zjutraj 14. marca okrog 9. dopoldne hotela je iti mati po stopnicah v podstrešje, kar jo zgrabi sin od zadej, jo potegne nazaj, da se re-vica prevrne, potem jo zgrabi za vrat in jo zadavi. Na to pusti mater mrtvo ležati pod stopnicami in gre popravljat neko pot. Popoldne, ko se vrne, je šel okrog sosedov in jim pripovedoval, da je mati po stopnji-cah padla in se ubila. Ljudem se je ta nagla smrt nekako čudna zdela, zato so ga začeli spraševati, na kak način, da je padla in umrla. Ker ni vedel pravega odgovora, so toliko časa pritiskali nanj, da se je udal da je on kriv materne smrti, in je vse povedal, kako se je zgodilo. Mater so danes zjutraj pokopali na pokopališču pri Sv. Lenartu.
V Zagrebu je včeraj umrl A. O. M a t o š, hrvaški pisatelj in eden najboljših hrvaških feljtonistov. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 4. Večna mu pamjat!
Ljubimkanje, ljubavni roman v 4 delih, po romanu Artur Schnitz-lerja, v glavni vlogi Valdemar Psv-lander, imel je včeraj pri prvotnih predstavah najkrasnejši uspeh. »Ljubimkanje« je vzor-delo kinematografske umetnosti in je največjega nspeha gotovo. Opozarjase,, da še
vseh predstavah. — V petek najkras-nejši umotvor moderne kinematografije »Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa«.
Policijski stražnik — vlomilcev zaveznik. Včeraj je bil aretovan — policijski stražnik! To je vsekako nekaj posebnega, da vtaknejo v zapor — oblastveni organ, moža, ki je imel skrbeti za javno varnost in na-rovno je, da kroži po Ljubljani vse polno govoric o tem dogodku. Are-tovani redar se piše Gustav MandiČ in je bil iz Trsta poslan k državni policiji v Ljubljano. Včeraj je bila na njegovem domu hišna preiskava in ta je dala povod za aretacijo. Pripoveduje se, da je bil aretovani policijski stražnik zaveznik vlomilca Jereba, ki je te dni pobegnil iz zapora, pa je bil hitro zopet vjet. Aretovani stražnik je baje bil že dolgo časa znan z Jerebom in so baje dobili v njegovem stanovanju Jerebovo obleko. Tudi se govori, da je stražnik že priznal, da je dobil od Jereba nekaj denarja. Kadar bo stvar bolj pojasnjena, bomo o njej še kaj povedali, za danes naj le izrečemo svoje začudenje, da je kaj takega sploh mogoče.
Najdena sta dva ključa. Izgubi-telj ju dobi na magistratu pri pred-sedstvenim slugi.
Združeni čevljarji   v Ljubljani,
Wolfova ulica 10. vljudno naznanijo slavnemu občinstvu, da se je razprodaja vsakovrstnih čevljev radi obile-ga navala občinstva vsled tehničnih ozirov morala prekiniti do L aprila t 1.
Jožefova slavnost se vrši jutri v restavraciji na glavnem kolodvoru (Jos. Schrev). Več pove insera:.
Društveno naznanila.
Kabaretna družba  »Laterna« je
ie tu in nastopi danes v »Narodnem domu« pod streho čitalnice točno ob pol 9. zvečer. Pričetek je brezobzirno ob tem Času;posetniki naj se torej nikakor ne tolažijo z znano ljubljansko netočnostjo, češ, saj je to samo na papirju, kakor pri plesnih večerih, ter naj s prepoznim prihajanjem ne motijo točnih obiskovalcev. Vstopnina: za člane 1 K, za člane z rodbino skupno 3 K. za nečlane po 2 K. — Po programu ples.
Veselica na sejmišču. Napredno politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj priredi v nedeljo, dne 7. junija na sejmišču veliko veselico ter poživlja vsa napredna društva, da upoštevajo to prireditev.
IIL Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Seja tajniško - časnikarskega odseka se vrši v petek 20. t m. ob pol 7. zvečer v zvezni sobi.
Seja finančnega odseka za ITI. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani se vrši v petek, dne 20. marca ob pol 9. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«.
Odbor društva za gradbo in vzdržavanje »Sokolskega doma« telovadnemu društvu »Sokol II.« v Ljubljani naznanja, da se vrši letošnja pomladanska veselica dne 3. maja. Odbor prosi raditega cenj. narodna društva, da se blagovolijo na to ozirati ter ta dan prepustiti zgoraj označenemu društvu.
Rusija v preteklosti, sedanjosti Jn prihodnjosti. Pod tem naslovom se |e vršilo včeraj v lokalu »Sokola I.« predavanje br. dr. Lah a. Predava-ielj je govoril o mladosti življenjske sile na Ruskem ter se spominjal razvoja te države, zlasti od Petra Velikega naprej. Omenil je razne vojne ruske države v minulem stoletju ter posledice teh vojen na razvoj v notranjosti države. Spominjal se je zlasti velikega dobrodejnega uspeha poraza ruskega vojaštva v rusko-ja-ponski vojni, pri katerem je narod obračunal z gnilobo vlade. Od takrat se je Rusija nepričakovano povzdignila, tako v financijalnem oziru, kakor tudi v zdravem razvoju naroda samega. Tudi šolstvo je vsestransko napredovalo. Razvoj ruskega naroda seveda bode v oči nasprotnike, ker se boje nevarnosti, ki jim preti od te strani. — Predavanje je bilo dobro obiskano in starosta br. dr. Pestotnik se je zahvalil dr. Lahu za predavanje.
Gremij trgovcev v Ljubljani je
imel dne 8. marca t. 1. svoj redni letni občni zbcr. Navzočih je bilo 97 članov. Načelnik Ivan Samec, ki je vodil občni zbor, je v svojem pozdravnem govoru omenjal, da trgovci nimajo svojih zastopnikov niti v parlamentu, niti v deželnem zboru kranjskem, ki bi zagovarjali trgovske interese. To se pa tudi pri vsaki priliki pokaže, trgovskemu stanu nalagajo se vedno večji davki in davščine. Poziva trgovce, da se živahno oklenejo ed ineorganizacije, to je gremija. Spominja se tudi umrlih članov in se navzoči v znak sožalja dvignejo raz sedežev. V odbor so bili izvoljeni: Za načelnika: Ivan Samec, za njegove namestnike: Ivan Mejač in Ivan Koetevc, za odbornike pa: Iv.
Bonač, Josip Ciuha, Anton Oerk-man. Fran Golob. Ivan Jelačin, Anton Kane, Ignac Kessler, Kari Kre-gar, Josip Perdan, Karel Seunig, Fran Stupica in Josip Vidmar. Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« se ie dovolila podpora 400 K.
Slovensko   trgovsko društvo
»Merkur«. Dne 29. marca 1.1. se vrše volitve odposlancev za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu. Za te volitve se je ustanovil v Trstu posebni volilni odbor, ki bo te volitve enotno izpeljal. Društvo »Merkur« prosi svoje člane, da blagovolijo glasovnice čim prej poslati v Ljubljano.
Društvo: »Klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani javlja vsem svojim Članom, da se vrši v ponedeljek, dne 30. marca t. L redni občni zbor društva. Kraj in ura se pravočasno naznani. — Odbor d r u -E t v a »K. S. A. F.«
»Sokol« Moste pri LJubljani prosi bratsko članstvo, da se polnošte-vilno udeleži pogreba br. Frana Jezerska, ki se vrši jutri, na praznik, popoldne ob pol 5. Zbirališče točno ob V44. v telovadnici na Selu (pri Miškotu). Na zdar!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Logatec ima v četrtek, dne 2- aprila ob 10. dopoldne v raznravni dvorani c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu svoj občni zbor. Člani in prijatelji društva se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Razneltvwi.
* Sufragetke so zažgale pri Kin-ge Northonu, postaja železnice Midland Railway, železniški tovorni vlak. Šest voz je popolnoma zgorelo, trije pa so zelo ožgani. Uničen pa je ves tovor, ki je bil na vozovih.
* Zrakoplovstvo. Pri Monako-vem so se potrgale vsled hudega viharja vrvi. s katerimi je bil pripet približno 75 m visoko v zraku vojaški balon. Vihar ga je odnesel proti vzhodu, kjer je izginil med oblaki. K sreči ni bilo v balonu nobenega vojaka, ker je bil daljši odmor.
* Za šolo. V Brnu so začeli stavkati šolski otroci, in sicer 190 dečkov češke deške mestne ljudske Šole in 240 deklic mestne dekliške šole. Izostali so od pouka samo oni učenci, ki pridejo v poštev za novo šolo, ostali češki otroci pa obiskujejo redno pouk.
* Vohunska obravnava v Lvo-vu. Za Bendasjukom je bil zaslišan drugi obtoženec Bazil Koldra. Tudi on trdi, da ni vohunil in da se je sploh s politiko prav malo pečal. Poučeval je rusinsko ljudstvo in ljudi izobraževal, nikdar pa ni rekel, da so razmere v Rusiji boljše, kot pri nas. Njegova predavanja niso imela politično, marveč pedagogično vsebino. Z Bendasjukom je le prav malo občeval in nista nikdar govorila o politiki.
* Demonstracija v cerkvi. V Moabitu je prišlo v Pavlovi cerkvi do velike demonstracije, katero so priredili poljski starši, ki niso oustili, da bi se obhajali njihovi otroc skupno z nemškimi otroci. 40 r >ljskih otrok je prišlo k patru in ga rosilo, da naj jih obhaja posebej, ^emški pater je to prošnjo zavrnil. Ko je začel nato pater nemški nagov >r na obhajance, so začeli Poljaki peti narodne pesmi. Duhovniki so poklicali orožnike, ki so cerkev izpraznili.
* Obsojena laška mornariška častnika. Zaradi ponesrečene laške križarke »San Giorgio«, ki je trčila v Mesinskem zalivu ob skalovje, sta bila obsojena kapitan parnika Cacace in poročnik Degli Uberti. Preiskava je dognala, da sta zakrivila nesrečo ta dva vsled malomarnosti v službi. Kapitan je suspendiran od službe za 6 mesecev, poročnik pa je dobil disciplinarno kazen. Povrniti morata tudi stroške obravnave in škodo, ki jo trpi država vsled te nesreče.
* Obsojen vohun. Bivši vseuči-liščnik v Krakovem Rosvinski je bil obsojen na štiri leta ječe zaradi vohunstva v prid Rusiji. Rosvinski je denunciral ruski policiji več dijakov iz Ruske Poljske. Eden izmed teh dijakov je bil obsojen vsled njegove denuncijacije na 15 let prisilnega dela. Pred kratkim je izvršil v prisilni delavnici samomor. Ko je predsednik povedal Rosvinskemu o samomoru, je padel ta v nezavest in so morali zaradi tega obravnavo prekiniti.
* Nova vohunska afera? »Narodni Listv« poročajo, da je pozvala včeraj policija zasebnega uradnika G. Svobodo, ki je nameSčen pri upravništvu nekega češkega lista, da naj gre takoj domov. Nato se je vršila pri Svobodi hišna preiskava, katero sta izvršila en uradnik državnega pravdništva in stotnik - avdi-tor grof Nostič. Svoboda Je na sumu, da je vohunil v prid Rusiji. Po hiSni preiskavi so Svobodo areti-al\ nato pa so ga zopet izpustili. Preiskava proti njemu se nadaljuje.
+ Ruske mreže. Veliko pozor-nost vzbuja v Krakovu aretacija prvega uradnika c kr. kmetijske družbe dr. Stan. vit. pL Jasinskega. Neki ilustrovani list ie prinesel sliko Jasinskega in poudarjal njegovo uspešno delo za kmetijstvo. Nato so se oglasili razni dopisniki in eden izmed teh je pisal uredništvu, da je Jasinski identičen z nekim ruskim tajnim policistom, ki je bil deli časa v Parizu. Preiskava je dognala, da si je pridobil Jasinski doktorsko diplomo na sleparski način in da je vohunil bržkone tudi v Avstriji v prid Rusiji
* Ciklon na Azovskem morju.
Dne 13. marca je divjal na Azovskem morju strašen ciklon, ki je napravil ogromno škode in uničil na stotine človeških življenj. Vihar je divjal Čez 10 ur nepretrgoma. Na morju se »e napravilo več vodnih tromb, velikanski valovi so preplavljali celo obrežje, šest velikih naselbin je popolnoma uničenih. Železniška proga je popolnoma razdrta. Med razvalinami in med železniškimi vozovi je polno mrtvecev. V eni naselbini je bilo 385 delavskih hiš, v katerih je stanovalo nad 1000 oseb. Iz tega kraja še ni drugega poročila, kot da ie vse uničeno in da se je rešilo samo 8 oseb.
* K vohunski afer) nadporočntka Jakoba. Pred kratkem smo poročali, da je bil obsojen huzarski nadporoO-nik Artur Jakob pred dunajskim gar-nizijskim sodiščem na 17 l/2 leta ječe zaradi vohunstva. Glede Jakobovega delovanja v prid Rusiji priobčuje-jo listi sedaj sledeče podrobnosti. Nadporočnik Jakob je bil mobilizacijski referent 4. huzarskega polka v Sibinju. Znani so mu bili načrti pohoda polka v slučaju mobilizacije in sploh vse tozadevne tajne določbe. Nadporočnika je pripravila do vohunstva pravzaprav neka ženska. Seznanil se je ž njo na Dunaju. Bila je igralka in zelo draga ljubica. Spravila ga je ob premoženje in ga zakopala končno v dolgove. Za njegov obupen položaj so zvedeli gotovi ljudje, ki pazijo na to, kdaj pride kak avstrijski častnik v tak položaj in obveste o tem rusko vojno upravo, ki ponudi potem na en ali drug način postranski zaslužek kot ruski vojaški dopisnik. Tako se je godilo tudi Jakobu. Vdal se je v usodo in se poprijel te rešitve. Stopil je v zvezo z bivšim ruskim vojaškim atašejem polkovnikom Zankievičem na Dunaju, ki je vodil izvrstno organizirano rusko vohunstvo v Avstriji, ki je znan izza vohunske afere bratov Jandrič in ki se je pravočasno in po francosko poslovil od Dunaja, ravno ko je začelo goreti pod tlami. Jakob je izročil Zankieviču fotografične posnetke vseh reservatnih operatov, ki so se nanašali na mobilizacijo njegovega polka in katere je mogel dobiti tudi glede splošnih operacij. Nehote in nevede so mu šli pri tem na roko tudi njegovi tovariši, ki so mu dajali razna pojasnila. Jakobu so prišli na sled povodom Jandričeve afere. Takrat se je namreč zvedelo, da je tudi Jakob veliko občeval s Zankievičem.
* Enver-paša se ie oženil. Najin-teresantnejši mož sedanje Turčije, Enver-paša se je poročil. Njegova nevesta je morala nanj precej dolgo čakati. Enkrat je Enver malo pred poroko odšel za atašeja v Berolin, drugič ej šel v vojno vTripolis, tretjič je moral hitro zopet zavojevati Odrin in je bil potem dolgo bolan . . . No, zdaj sta se vendar dobila. Ali sta se prej sploh že kdaj videla? Menda ne. Enver se je poročil s princezinjo Nad-žije, nečakinjo sedanjega sultana. Obvestilo o poroki je razglasila najvišja ceremonijarka sultanovega harema, a v tem naznanilu je bilo le povedano, da se poroči princezinja Nadžije — kdo je ženin, niti omenjeno ni bilo. Enver-paša je postal kot soprog sultanske princezinje »da-mad«, to je priženjen član sultanove rodbine. Taka »služba« je sicer dobra, vendar malo čislana. »Damade« gledajo navadno v Carigradu malo po strani. No, Enver-paša ni rezljan iz takega lesa, da bi se pustil zasmehovati. Po turškem običaju je »Da-mad« pravzaprav podložen svoji ženi in je žena gospodarica v hiši. Če hoče moža videti, ga pokliče k sebi, sam ne sme priti; mož tudi ne sme z ženo govoriti, če mu ona tega ne dovoli. No, Enver-paša se za ta običaj pač ne bo zmenil, zato jamči njegova osebnost. Poroka je po turškem običaju trajala tri dni. Prvi dan je imela nevesta obleko, ki je veljala 62.000 kron. Izdelala jo je epirotska šivlja Ifigenija Epinetro. Pahljača je veljala 4400 kron in je bila naročena na An-gle*1 em. Drugi dan je nevesta bila tv~"' o ob!ečena in je veljala n'ena r' čez 10.0°0 kron. Tretji dan je T ;ct   evrc^c' o  oblečena in je
zonet   c mino veljala.   Po j :-rski cerc      \\\ je Enver - ^Sa j i      stopil pred svoj nevesto in bil *
potem ob solnčnem zahodu z veliko slovesnostjo poveden v harem. V Carigradu je seveda vladalo velikansko zanimanje za to poroko. V ženskih krogih menda posebno govore o tem, da imata novoporočenca posteljo, ki je veljala nad 20.000 kron in je izdelana v slogu Ludovika XV. Običajno po turških hišah sploh nimajo postelj, tudi ne v najboljših hišah. Leže na žimnicah, ki jih imajo čez dan v posebnih shrambah, zvečer pa jih polože na tla. Nadalje vzbuja veliko senzacijo tudi toaletna miza, ki je bila za princezinjo izdelana na Angleškem in je veljala celo premoženje. Če se pritisne na gumb pri tej mizi, zažari polno električnih luči in se odpro tri kasete. V prvi je troje zrcal, v drugem polno pilic, kleščic in drugih takih stvari, vse s smaragdnimi držali in zlatimi monogra-mi. v trefem pa vsakovrstna kosme-tična sredstva. Menda je ta toaletna miza vprav Čudovit umotvor.
Te!
in brzojavna
c.pošilg.
I ..e denuncijacije. — Zaradi
Trsta.
Duna], 18. marca. Poslanec dr. Pitacco je interveniral včeraj pri notranjem ministru zaradi tržaških dogodkov ter slikal te dogodke tako, kakor da bi bili sistematično provocirani od Jugoslovanov z namenom, agitirati proti italijanski visoki šoli Dr. Pitacco je opozoril ministra Hei-nolda tudi na jugoslovansko devizo o Slovanstvu Trsta, kar da ni le Ita-lijanstvu Trsta nevarno, marveč tudi škodljivo za državo. Zahteval je, da stori vlada energične korake in da bodi italijanska fakulteta v Trstu dostopna izključno le za dijake itali-jamske narodnosti. — Minister Hei-nold je poslancu dr. Pitaccu odgovoril, da se njegove informacije ne stri. njajo popolnoma z informacijami, ki jih je dobil iz Trsta.
Split, 18. marca. Policija je aretirala celo vrsto protiitalijanskih demonstrantov ter je bil obsojen na tri dni zapora tudi neki občinski redar, o katerem trde, da je podpiral demonstrante.
Socijalno - zavarovalni odsek.
Dunaj, 18. marca. Socijalno - zavarovalni odsek je imel danes dopoldne sejo, v kateri je razpravljal o vprašanju organizacije socijalnega zavarovanja. Kakor znano, je ta odsek v permanenci.
Razredna loterija.
Dunaj, 18. marca. Pri današnjem srečkanju je dobila 100.000 kron št 54.319: 20.000 K št. 95.286 in po 10.000 K št. 50.707 in 81.376.
Afera Šviha,
Praga, 18. marca. Sodniška sekcija kluba čeških državnih uradnikov je soglasno sklenila, predlagati centralnemu odboru izključitev »mo-ralično mrtvega sodnika Švihe«. — Predlog je bil soglasno sprejet.
Praga, 18. marca. »Čas« poroča iz Trsta, da se dr. Šviha še vedno nahaja tam in da je dobre volje. Hodi po zabaviščih v damski družbi ter živahno disputira v nemškem jeziku.
Meštrovlć.
Zader, 18. marca. Znani kipar Ivan Meštrovič priredi poleti v Splitu razstavo svojih del. Sedaj izdeluje mojster Meštrovič v Rimu več skulptur za mednarodno razstavo v Benetkah, katere se udeleže tudi člani umetniškega društva Medulić.
Grof Bobrinskij. — Rusija.
Budimpešta, 18. marca. »Az Est« prinaša razgovor svojega poročevalca z grofom Bobrinskim, ki je baje izjavil: Panslavistično gibanje v Avstriji in na Ogrskem ne prihaja iz Rusije, marveč iz Amerike. Edino Nemci so, s katerimi moramo napraviti enkrat obračun. Če bodo Madžari oni dan še vedno na strani Nemčije, si bomo seveda stali nasproti. — Grabežljiva roka Nemčije sega danes iz Berolina preko Carigrada, globoko v Malo Azijo in v Perzijo. Ogrska še vedno podpira to obko-ljevalno politiko ter se ne vpraša, ali je to za gospodarsko stanje Ogrske dobro ali ne. Kar se tiče German-stva, imamo vedno povod, da pripravljamo obračun. Nemčija podpirana od Avstrije, se trudi ustvariti pri nas separatistično ukrajinsko gibanje. Hočejo nam postaviti nasproti 30 milijonov Malorusov. V berolin-skem zunanjem uradu obstoja poseben oddelek, ki se bavi z zadevami velike kneževine kijevske. Poleg tega pa ne moremo mirno gledati razširjenja vpliva v Carigradu. Mi potrebujemo Dardanele, da se ne zadušimo. Med japonsko vojno je izrabila Nemčija naš položaj, da je sklenila z nami za nas neugodno trgovinsko pogodbo. Ne damo se drugič ostrici, zato je potrebno, da pripravimo ob začetku novih trgovinskih pogajanj veliko vojsko, ki bo pripravljena.
Zaroka.
Petrograd, 18. marca. Poluradno se priznava, da se bo v kratkem izvršila v Petrogradu zaroka sina romunskega prestolonaslednika Karla s carjevo hčerko Olgo.
Kabinetna kriza v Italiji.
Rim, 18. marca. Govori se, da bo imelo novo italijansko ministrstvo liberalno - demokratičen značaj. Baje pride v poštev sledeča lista: Sa-landra predsedstvo in zaklad; Orlan-do notranje; di San Giuliano zunanje; Martini kolonije; Daneo justica; Ciuffeli javna dela; Riccio pošta; Grandi vojna; Millo mornarica. Odprti so še portfelji za nauk, poljedelstvo in finance ter pridejo za ta mesta v poštev poslanci Torre, Dari in Morelli - Oualtierotti.
Rim, 18. marca. Finančno ministrstvo prevzame baje Rubini.
Posledice atentata v Parizu.
Pariz, 18. marca. Snoči je prišlo na ulicah do velikih rojalističnih demonstracij. V bližini velikega boule-varda pred uredništvom »Action francaise« se je zbrala množica, ki je klicala: »Doli s Caillauxom!« Policija je posredovala in je prišlo do hudega pretepa. Oprava neke kavarne je bila popolnoma demolirana. Nato je šla množica na boulevarde ter klicala: »Doli s Caillauxom! Proč z republiko! 2ivel kralj!« Tisočglava množica je gledala demonstrante, nobeden pa ni posegel vmes. Policija je demonstrante razgnala, o polnoči pa je prišlo ponovno do izgredov. Policija je aretirala 35 demonstrantov, med njimi tudi urednika rojalističnega lista »Action«« Daudeta in Puiota.
Pariz, 18. marca. Tu so razširjene vesti, da se je poskusila soproga Caillauxa v ječi usmrtiti. Vesti se dementirajo, priznava pa se, da je vsled razburjenja nevarno zbolela.
Portugalska.
Pariz, 18. marca. Iz Lizbone poročajo, da je prišlo pred velikim gledališčem do spopadov med rojalisti in republikanci. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Princ.
Drunšvik, 18. marca. Vojvodin ja Viktorija Luiza, hči nemškega cesarja, je povila princa.
Atentat na lorda Churchilla.
Berolin, 15. marca. Po govoru lorda Churchilla v Bradforru, ga je obkolila množica moških in žensk. Policija se je zaman trudila ga osvoboditi. Nekdo se je preril do njega in ga udaril s pestjo na usta, da mu je pritekla kri. Churchill je hotel ravno udariti napadalca, ko je neki stražnik napadalca udaril z gumasto palico, da se ie zgrudil. Policija je spremila ministra na kolodvor. Baje so sufragetke vodile ves napad. Mehika,
New York, 18. marca. Iz Lareda poročajo, da so mehikanske zvezne čete porazile pri Canjon Bustaman-teju vstaše. Baje je bilo 500 mož usmrčenih in ranjenih. Vstaši so baje zbežali in pustili na mestu mnogo orožja in municije.
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Drač, 18. marca. Ministrski predsednik Turkan paša je izjavil, da bodo za vsako ministrstvo imenovani generalni tajniki in tuji svetovalcu
Drač, 18. marca. Kabinet je definitivno sestavljen sledeče: predsedstvo in zunanje Turkan paša, vojno in notranje Esad paša, poljedelstvo Aziz paša, justica Mufid beg, pošta Hasan beg Priština, javna dela Prenk Bib Doda, nauk Turtulis, finance Adamides.
Rekonstrukcija Pašičevega kabineta.
Belgrad, 18. marca. Listi poročajo, kakor posnamemo iz -»Stidsla visehe Rundschau«, da se bo po rešitvi proračuna kabinet Pašič rekonstruiral. Odstopila bosta baje minister za kultus Ljuba Jovanovič in minister za javna dela Jovan Jovanovič. Pašič obdrži predsedstvo, zunanje ministrstvo prevzame aktiven poslanik.
Srbska industrijska banka.
Belgrad, 18. marca. S sodelovanjem odličnih srbskih industrijalcev se bo ustanovila v Belgradu srbska industrijska banka z več milijoni dinarjev delniške glavnice.
Srbska trgovina. Belgrad, 18. marca. Srbska vlada je imenovala bivšega ministra Kosto Stojanovića za delegata za srbsko - grška trgovinska pogajanja. Stojanović ima v prvi vrsti nalog končati pogajanja glede ustanovitve posebnega srbskega prostega pristanišča v Solunu.
Turčija.
Carigrad. 18. marca. Sejh ul islam hoče baje sekularizirati posesti mrtve roke.
Narodna obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Mostah vabi vljudno vse svoje člane, da se v največjem številu udeleže pogreba svojega ustanovnega člana gosp. Franja Jezer-š k a, ki se vrši dne 19. marca ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Novi Vod-mat 68, za svojim vencem.
Akad. podružnica družbe sv. Cipla in Metoda na Dunaju si je izbrala na III. letnem občnem zboru dne 14 marca sledeči odbor: predsednik: .and. iur. Stanko Lapajne; blagaj-ik: cand. cult ing. Leon Knafeljc; •ajnik: stud. iur. Bogdan Žužek; pregledniki: cand. chem. ing. Ferdo Kranjec; cand. agr. Srečko Lapajne; cand. ing. Rasto Urbančič.
Prasneta.
V četrtek se uprizori zadnjič v tej sezoni velezanimiva noviteta •Če zleto dni«. Burka je pri prvi predstavi izborno uspela in občinstvo se je izvTstno zabavalo. Zlasti so ugajali godmjavi veletržec Bucek, vsiljivi poročnik Repar, hudomušni odvetnik dr. Kovač in ljubosumni ATČmar Žan. — V nedeljo se igra Jurčič - Govekarjeva narodna igra Deseti brat«.
Sr,
7
r
Danes točno ob pol 9. zvečer
kabaretni večer
„Narodne čitalnice*1.
Nastop kabiretne družbe „£aterna".
=51
(T!
3;
3 c
lzpretf sofflščn.
tzpred okrožnega* sodišča v Novem mestu.
\ era notar Hafner - Urban Zupančič obnovljena.
Novo m e s t o, 17. marca.
Pred okrožnim kot civilnim sodiščem se je danes pričelo nadaljevanje obnovljene afere notarja Hai-:erja in njegovega nasprotnika Urana Zupančiča, bivšega vratarja v 'Stanjeviški graščini, kot onega moža, ki je leta 1907. tako usodepolno ^egel v življenje in karijero notar-ia Hafnerja. Predmet te obnovljene afere je zahteva, ki jo je notar Haf-ner potem, ko je bil pred celjskim sodiščem na čudovit način rehabilitiran, naperil proti   Urbanu Zupančiču   tožbo   za   odškodnino v znesku   5000  kron,   češ,  da  je Urban   Zupančič s svojo  ovadbo, v kateri je doižil notarja, da ga je v znani zadevi nagovarjal h krivemu I ričevanju, zakrivil, cia je bil notar . prva po nedolžnem obsojen zaradi hudodelstva goljufije in vsled tega za dlje časa suspendiran v svoji lastnosti kot c. kr. notar. Hafner je po svoS rehabilitaciji   Zupančiča tožil kazensko zaradi dozdevno neopra-ičene ovadbe. Zupančič je bil vsled te tožbe obsojen na 1 mesec zapora in to kazen tudi prestal. Na podlagi :e obsodbe je bil Zuoančič tudi civilno sodnim potom obsojen na plačilo od notarja zahtevane odškodnine. — Zupančič je pa medtem, ko je prestal vojo kazen v zaporu, prišel v posest dokazov, da ga je Hafner usodepolno jutro dne 12. oktobra 1. 1907 res nagovarjal h krivemu pričevanju. In >icer se mu je ta dokaz posrečil po pričah Leopoldine Cudermanove in Likarjeve, ženski, ki sta v istem ča-*u stanovali v kostanjeviški graščini. Prvi je notarjev pisar Sajovic še tisto jutro pravil, da je Hafner Zupančiča res prigovarja h krivemu pričevanju, Druga je pa tisto jutro videla notarja na mostovžu ob času, ko so notarjeve priče pod prisego potrdile, da je bil notar takrat v postelji, torej da ni mogel biti na  grajskem vrtu, r naj bi bil Zupančiča nagovarjal, da naj priča njemu v prid. Po svojem zagovorniku dr. Slancu je Zuparčič po dolgem trudu dosegel obnovo kazenskega postopanja. In pri tej obnovi se je izkazalo, da je Hafner Zupančiča res nagovarjal   h krivemu
pričevanju. Zupančič le bil oproščen (četudi je kazen že prestal). Na podlagi te oprostilne razsodbe je naperil civilno tožbo zaradi notarjeve odškodnine 5000 K. Prva tozadevna razprava se je vršila dne 8. februarja L L Razprava pa se je v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložila na danes.
Ta tožba je povzročila, da se je prav vsa, že tolikrat omenjena afera še enkrat v podrobnostih razgrnila, spravila obenem pa tudi zopet čisto nove stvari na dan. Mi se omejimo le bolj na slednje in zanimive izpovedne danes vnovič pod prisego zaslišanih prič.
Senatu predseduje dež. sodni nadsvetnik dr. R o g i n a; prisednika dež. sod. svetnika J a r c in dr. A h a-č i č. Tožnika Zupančiča zastopa dr. Slane; toženca Hafnerja pa konci-pijent dr. Pegana. Navzoča sta oba, Zupančič in notar Hafner.
Začetkom razprave razvija dr. Slane na kratko celo zgodovino te afere. Ker je »Slovenski Narod« že opetovano in obširno poročal, se omejimo le na novejše podatke, tako od strani tožitelja, kakor toženca.
Po izvajanjih tožiteljevega zastopnika in toženčevega zagovornika, je sodišče sklenilo, da se zasliši kot priča Neža 5 i vic, ki je služila v kritičnem času pri Hafnerju, a se nahaja sedaj v Ameriki, in sicer potom avstrijskega konzulata.
Nato so tile zaslišane razne priče.
Večina prič je bila že preje zaslišana pri raznih drugih obravnavah. Njihove izpovedbe so torej javnosti že itak bolj ali manj znane, saj so bile priobčene po listih. Zanimivo ie bilo pričevanje ljubljanskega odvetnika dr. Furiana, ki je notarja Hafnerja zagovarjal pri obravnavi, pri kateri je bil le - ta obsojen radi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Dr. Furlan je izpovedal med drugim:
Imam principijelno navado, vsakega klijenta na njegovo vest izprašati in apelirati, da mi zaupa, je - li kriv, ali ne. Tako sem tudi Hafnerja, ko je prišel sam k meni, če prevzamem njegovo zastopstvo, vprašal, naj mi brezskrbno zaupa, je - li res kaj kriv ali ne. In Hafner je trdil, da ni. nego, da mu je Sajovic sam priznal, da je on. Sajovic. Zupančiča nagovarjal h krivemu pričevanju. Drugič prideta pa oba. Hafner in Sajovic k meni. Hafner je zopet trdil, da je on nedolžen. Zupančiča je Sajovic brez njegovega vpliva sam prigovarjal. Nato je Sajovic rekel: To jc res! Ne Hafner, jaz sem Zupančiču prigovarjal, kako naj priča, storil sem to brez vsake inicijative od strani Hafnerja. Tedaj sem jaz to - ie svetoval (preti Saiovicu): ^Vaše priznanje bi napravilo mučen vtisk, kot da ste vi krivdo nase vzeli pod vplivom svojega šefa (Hafnerja). Le kot pričo vas bom zastopal in ne kot obtoženca.« — Priča je bil po tedanjih informacilah pravnega mnenja, da bodo vsi trije oproščeni. Hafner je že takrat hotel staviti pod dokaz, da je bil v jutro 12. oktobra še v postelji, torej ni mogel Zupančiču prigovarjati v svoji pisarni. *Jaz pa sem mu odsvetoval, naj se ne spušča v take postranske podrobnosti, ker ovadba ni označila natančnega datuma, kdaj ravne* naj bi se bilo napeljevanje vršilo in ui si bil Zupančič takoj pomagal, pa b re-kel,da se je zgodilo ob drugem č u.« — Priča naposled posebej konštr ra, da ni res, da bi bil v prijatelj* em razmerju z notarjem, nasprotno, ^razmerje je napeto«.
Razprava, ki je s kratkim opoldanskim odmorom trajala do 7. zvečer, se je v svrho zaslišanja še nadaljnih prič preložila.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Domovino«: Uradniki >Mes;ne hranilnice ljubljanske« ob 5001etnici ustoličenja koroških vojvod 23 K in sicer: ravnatelj Hrast 5 K, po 3 K: knjigovodja Pretnar in podtajnik dr. Cer ne. po 2 K: kontrolorja Trstenjak in Kura 11, nadoficijal A b u 1 n e r in ofi-cijal Petrič, po 1 K: nadoficijal Hiter in oficijal Mešekin J e -r u c, po   50   vin.   pa kraktikant
Strlekar in uradnik Fran Trt« ni k.
Živeli nabiralci in darovalci!
I
Zopet je posegla smrt v naše vrste in nam ugrabila zvestega člana, brata
Frana Jeierika.
Pogreba, ki se vrši |mtrl mm prainik nepoldae ob pel 5. ari
iz hiše žalosti v Vodniatu, se udeležimo korporativno v kroju. Zbirališče točno ob 8M uro v telovadnici na Selu. Na zdar!
Nkir „Selila" tate pri LjikljuL
LjLit>ljarai
Na praznik 19* t m. jahalna
vaja.
Zbirališče ob pol 2. pop. pri br. KraptŽu
Na zdar I
Drnišnii lisi obsega 10 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Škodljivosti ribjega olja sov Scottovi emulzij premagane
Navadno ribje olje, četudi dragoceno jačilo, ima toliko neprijetnosti, da je večkrat treba njega rabo opustiti. Odrasli in otroci ne čutijo pogosto upravičenega dopora proti njegovemu okusu, nego ga dostikrat zaradi težite prebavnosti tudi ne morejo lahko prenašati. Drugače pa je s Scottovo emulzijo ribsega olja, ki ni nič drugega nego okusno in lahko prebavno napravljeno ribje olie.
Po prehlaiesgv, pri opešan i u moči, oteikećeaem dobivan? n sob, ob okrevanju, ob notni rasti kosti pri otrokin,
pomanjkanja toka Itd. 2e desetletja preizkušena Scottova emulzija izborno služi
C«na ©r-tarnal ni *tck?«s)ci 2 K 80 Dobira se po t*eh lekurnah. Proti vpol;Ii»tvi ▼ ▼ pismenih mamkah dobite od tvrdke SCOT ± BOWNE, d * o. s. na Dunaj« '•'II sklicevaja m n* nai list enkratno vpoSiljatepoia-knlajo od k k* !«karne
Goihska vzajemna zavarovalna banka na življenje. — Po približni določitvi je znaša! 1. 1913., v 85. poslovnem letu banke, dospetek novih zavarovalnih vsot 77 milijonov mark. Po odštetju vseh odbitkov se je zvišalo skupno stanje pravih živ-Ijenskih zavarovanj na 1170 milijonov mark. Tudi financialni uspeh poslednjega leta ho prav zadovoljiv, zlasti, ker so vsote smrtnih slučajev bile za skoro 3 milijone nižje nego prejšnjega leta. Zastopstvo za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani.
?
Pazite na dan
25. marca t. I.
Žitna oent v Budimpešti.
Dne 18. marca 1914.
Termi
Pšenica za apr. 1914. . Pšenica za maj 1914 . Pšenica za oktobei 1914. Rž za apr. 1914  .  . . Rž za oktobei 1914 Oves za apr. 1914 . Ove« za oktobe? 1^14 Koruza za mai 1914 Koruza za julij 1V14
za ' 0 kg 12 44 za 50 kg 12 34
za 50 za 50 kg za 50 k?
50 kc
za
ta 50 kg
km
za
za 50 k7
II 23 9-51 8-59
7-5S 7 70 6 159
6 82
soanacs zdravilo. Vedno t vanj* po JaToll o ■osi Iraa ----—I« In soli" dokazujejo uspešni vpliv ten zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče, dobro znano an ti revmatično marilo. V steklenicah po K Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni založnik
»a auaja, TidUiiata S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 4 25
rtinjj
Berolin, Pariz, Rim itd.
Ifajooljie kozm. j.
/ hdeloje
Stritarjeva alka 7.
L Hagratfna zaoonetka je rešena:
Fotorlrogcrija Adrija v Ljubljani.
Nagrade dobe: fotografske aparate: gg« I. Smole v Ljubljani, F. Novic v Trstu; parfume pa gospice M. Moravee, N. Hrovatm v Senožečah. 1053
II. Kaj je to?
3najl bnjtva 3irda ejmeks jnark ana rotka fnaamotoj aj čevjan.
Prvi in vsak deseti ter poslednji rešilec zagonetke dobi fotografični aparat, a vsak peti
pa zavoj mila ali parfum. Rešitvam je priložiti v znamkah K 1*20 za manipulacijo do 24. marca 1914. Oziralo se bode le na pismene rešitve.
„^drija" drogerija v £jnb!jam.
Eoaalk dr. ing. Hlrsch, Oloaiac. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je v,SeydiiaM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Meteoroložično poročilo.
Kavarna
CENTRAL
VfSlia nt* morje« 26«i
Stcdaji #ram: tiak 731 mm
g
Čas
00* Z O
vacja
Stanje*
bara- *
metra s 2
t mm £ —
Vetrovi
Nebo
17. 2. pop. 727 4 „   9.ZV.  729 8
6 9 j sr. jvzh. | oblačno 33 ! si. szah. de), jasno
15.  7. zj. j 732 9 j —1'6 j si. jvzh. | megla
Srednja včeraiSnja Temperatura 540, norm.    3 8*   Padavina v 24 urah  mm 0C°.
je pridobila   tudi v Ljubljaui priljubljeni in vzorni
tamfciirašfei in vođini zbor
5 3am.     2 gospoda.
Vso noč odprto I
Vstop prost!
811
Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
■B^aai
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Frane Jezersek
pek c vslii mojster in hisnl posestnik
danes zjutraj ob 2. uri, previden s sv zakramenti, v 47. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 19. marca ob pol 5. D3p. iz hise Žalosti, Novi Vodmat št. 58, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Bodi nepozabnemu ohranjen blag spomin!
V LJubljani, dne 18. marca 1914.
Antonija Jezersek, soproga, Fraso, Josip, sinova, Marija, Fraaja, Antonija, Pavlina, hčere.
' -_ - % -
Mesto posebnega obvestila.
Marila Znpan ro]. Altntann naznanja v svojem In v Inv*nu svojih otrok B£>iKota in Maralo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš soprog ozir. oče, sin, brat, svak, stric in tast, gospod
Ivan Zup
bivši lesni trgovec
včeraj 16. marca, ob 1. uri popoldne v 50. letu svoje starosti, previden S sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega ranjkega se v četrtek 19. t. m. ob pol 4. uri popolvdne pri Sv. Petra cerkvi slovesno blagoslove in prepeljejo k Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše se bodo služile v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in na BreznicL
V Ljubljani, dne 17. marca 1914.
Prvi kraajski pogrebni zavad Pr. Doaerlet
svile
Crepes de Chine, enobarven, fasoniran in potiskaš, Taffetas Chffion itd.
velika moda!
—  flvoiao širokostl, mehkotekoče! — od K 4-6S do K IS-aO meter. Vzorci takoj, tudi od vsega drugega svilnatega blaga.
Henneberg
dvorni dobavitelj nemške cesarice.
= Curih
Pri Reki ob Jadranskem morja.
Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 metrov ? morje strlsia •ftelja z sajfiiejtim peskom po tleh.
■ataaeal prospekti |a pajaeaila prt m+m*mM kaailaijl.
klimatično
lCo!
I <i < t
ado
Kdravilia6e in morsko kopališč« -
parniike volnje z Reke.
al
Dobro Idoca
1040 I Mlad, Bitajaa r
trgovina z ii igtn liti di!li pitiiki,
|e ceno naprodaj.
Kje, pore upravništvo *Slov. Naroda«
sprejme tekel ▼ trajne delo
L Str os, Idrija.
1089
Vdova Iz boljša hlso. brez otrok,
išče primerne službe. Najraje bi prevzela kako
gostilno. I*, uijg Mi
ali
mesto gospodinje
pri »taraj41 gospe oziroma gospodu. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod „ Vestnost". 1096
skladiščnika ali poslovodje v boljšo trgovino.
Položi tudi lahko večjo kavdio ali vstopi kat družabnik.
Pisma na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod ,,Marltiraet lesi".
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balaaas TMs Vaših kurjih očes, bradavic. |V|3 otiščancev ne odstrani v 3 dneh W^m brez bolečin. Cena lončka z ge-asaaV rancijskim pismom ! K 3 lončki 2 C0K aoaaosj, Kasobas (Kaosa) UFoatf.
Zaaarski
Sprejmem
1090
2 učenca
za ključavničarski obrt.
Josip Meie
ključavničar in gostilničar, Cerknica.
2 krojača
m veliko delo sprejme takoj
Vinko Sopsak
Spodnja Šiška. 1097
Iščem za čas od 15. aprila do 15. julija t. L
1
želi službo premeniti, razume se na vse v to stroko spadajoča dela kakor tudi na goz-dno manipulacito, vajen tudi električnih naprav in popravil. Morebitne ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«, pod „B. 10 1043".
Kot izborna krma za živino se priporočajo
(male), ki se dobe od danes naprej v pivovarni „Ualoa" v Sp. »liki.
1074
Takoj predaje
: će možno za dva gospoda :
t bližini c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. — Naslov pove Upravništvo ,Slov. Naroda* 1086
Iščem rabljene
i
>National«. — Ponudbe na glavno pošto Ljubljana, pod šifro: ,it 7.4
iSaiMKe cente in kranjske salame,
fino, sočno svako gnjat). kranjske klobase, prekaleno meso, slanino s papriko,
najboljši pristni em en do laki sir ter s'adko čsfao surovo maslo priporoča tvrdka
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina LJubljana,   Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. 1066
nnnninm
čevljarski snuj
in drage čevljarsko  orodje za
vsako ceoo. 1088
Tiaton jtCihevc, 6or. logatec
Bencinov motor
."a!o rabljen ležeč bencinov motor, izdelek Lanzen dfc Wolf, se vsled upeljave električne sile ceno proda. Motor se še lahko ogleda v obratu, vrrašase I. Vol as olsa.il los t aspravs Voincvić 4 Cla, L|aalfaaa, Vasajaka cesta it 22. 976
V nekem mestu na Spodnjem Štajerskem z obširno okolico j« že nad 60 let obstoječa, dobrovpeljaaa
trgovloa z nes. blagBm in železalia
z lepo enonanstro^no hi5o in ako se Zeli, t,:! z ebšinvm, dobro obdelanim zemlji-ittm radi rodbinskih razmer pod ugodnimi plafilnimi pogoji na predaj.
Pop'si pod Šifro nosi 1072" na upravništvo »Slovenskega
Naroda«. 1072
Partija okoli 1200 hekto 1036
H
H H
N
H M
i
Mazilo  za lase.
Varstvena isamka SETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki
fni cerkvi. V treh tednih zrastejo naj-epši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti izborno sredstvo za rast las. Za gotovost so jamči. Spričevala no razpolago.
XXXXXXXXXXX
H
H
I
ki vh je sam izpre-al. zajamčeno r i rodno pristnih, se prav ceno odda. Jo »p Bas-meister. Maribor, Tegetthoffova   sta 35.
Staro železo!
1      zal reservor, 1 telesa« poaev,
3 kotočl, 1085
i kotel «a osaaaaas
ia drago drooao toloso prota
Pivovarna Laski Trg.
fpecerifska uriva
a. 1004 Poizve se MvMfaaa, Marija Tereslle eeate aH. T leve.
Gospodična
veŠČa •loorn^ke^a. nemškega in laškega jezika. l§6e služb* kot komptoristinja, blagajnićarka ali ksj sličnega.
Pismene ponuH^r na unrav. »Slov. Naro ia« pod Šifro „Kematoristiaja".
J
L
w\ma um ijiMlHtnn ii goslam z M>k
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj,
fine likerje in najfinejše pecivo.
Prodam is proste roko      107o
telo posestvo
ali polovico, ali samo gozdne deVŽe, ali tudi njive. Prodajam od danes naprej skozi dva meseca. Vprašanja na:
Matevža Lokao, Babao polje 12, poite Stari trg pri Hakeku.
200.000 prav močnega in lepega lepotnega in irevoreftnega
drevja
posebno lep divji kostanj, kroglasta akacija, jesen, kristusov trn, javor, hrast, različna krasna žalna drevesa itd. komad od 60 h naprej. Zslrka 100 komadov lepotnega in dre-vorednega drevja In 100 komadov lepotnih grmov v 10—15 vrstah K 70-—. Ista zbrka s po 50 kom. K 40*— Milijon sadnih dreves vseh idočih in samo najpreiskušenejših vrst; 100 jablan visokostebelnatih od 25 K naprej, hruške, češplje, kostanj, češnje od 1 K naprej. Naiboijše plotno rastline: akacija 1—2 let 1000 kom. K 6—15, gledičje 1—4 1. 1000 kom. K 5'—40. »rasti (Stieleichen) 2-^ 1.1000 kom. K 13—25. Hrastici (Heister) 150—250 cm vis. 1000 kom K 65*—» Gozdne rastline, lepotni grmi. visokostebelnate grmičaste in ovijalne vrtnice, igličasto drevje. Pasmena perotnina is jajca za valjenje, lovni in lepotni fazani in jajca za valjenje. Glavni cenovnik zastonj, aroia i<ge Batthy*nyia graščinska Csondlak ari Badgonl. 1087
oprava
pristni ^aučuKov Dodpetnik;
Restavracija na glavnem kolodvoru
Joe. Schrey.
Jatri večer, 19. marca, veliko
jožefovanje
i peiaTe¥efi|eke «eAa e. ia kr. Lt krel|e BelfljeeT M- IT.
Točilo se bo slovito origtoaioo ealvatarafca plee Is
ki se bo samo so do Velike noći točilo vsak dao.
Saloator
Sp»cialtt#t«i ananova bowla.
Začetek ob 8. Vstopnina 80 h.
bitnega obiska prosi
Josip Schr«y.
j s substitucijsko pravico
ieli   spremeniti mesto.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda*. 1027
on roma učenec išče službo v trgovino. Deloval bi dva meseca tudi bre/plačno, samo da se mu iida učni list. Izpriče-valana razpolago. Več se izve v upravništvo. »Slovenskega Naroda« 1071
V najem ae oddajo
1013
s stanovanjem na Mestnem trgu (pred ljudsko šolo) v Idriji. — Pismena pojasnila daje M. Kosmač, na Mestnem trgu štev. 69. v Idriji. 1037
tal
hladilno napravo eventuelno s konpre-sorjem za hlajenje mleka, paster in druge mlekarske priprave, rabljene toda v d>b:em, rabliivem stanu, se kupi.
Poiud^e t najnižjimi cenami in navedbo zmožno ;   od: »Mlekarna 800* na upr.
»Slov-r: . Naroda«. 1007
ode
dobro ovi njene, stare in nove, male in velike ter tudi transportne sodčke za pivo razne  velikosti ima po nizki ceni na prodaj
Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7.
lfa|cene]ši nakup
otroških vozičkov
ori tvrdk:
J. Pogačnik
Ijubljana, Jfarijc Terezije cesta 13—18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
pripravno tudi za garažo (prostor za 4 avtomobile) se odda takoj v Šelen-burgovi ulici št. 6.  Več se poizve v II. nadstropju. 10SO
YažD0 za gostilnicane fo kavamarie!
Nameščevalni urad „Zveze češko-slov. gostilničarskih nameščencev" v Trstu, Belvedere 7, priporoča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje, brezplačno.
Sprejmem
1025
potnika za čaj
proti visoki proviziji. Reflektiram samo na delavne moči. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda".
Stalni
945
krajevni
zmožni nemščine se sprejme.!•? ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Kr. 20.
^  Kako se pljučne bolezni, dušljivi  kašelj in naduha
lahko popolnoma osdravijo, sporoči« vsakemu sastonj. PoSljite frankirano kaverto r« odgovor na go. B. Xo!caskt, Vršovice 383 pri Pragi (Češko.)
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz meda (Ungarischer Honig - Export) BALATONFOKAJAR, Ogrsko)
Radi prevzetja drage obrti
se odd
je
pod ugodnimi pogoji
stara renomirana trgovina s mešanici blagom.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila
F. S. Škrabar, Eranfska gora, io62 Gorenfs&o.
C
m
15
3
u 9
^ e*
■j:
< o
rt S
a . -
tuo rt
O C
— —
« rt
m in
rt
Za veliko družino in varčne ljuOi je samo
rt > O
Er
krema za čevlje.
6otiisha vzajemna zavarovalna banka na življenje.
Stanje zavarovanja začetkom marca 1914:
1 milijarda 381 milijonov kron.
Doslej izplačane dividende: 365 milijonov kron.
1092
Vsi preostanki pridejo v dobro zavarovancem.
Zastopnik: Michael Kastner, Ljubljana.
Seazacitska
Razmnoževalni aparat „Dpalograph".
Opalografični način iazmnoževanja potom neizrabljive steklene (opalne) plošče pomeni velikanski preobrat na polju razmnoževanj posebno pa litografije in hektografije. Gre se tu za velikansko iznajdbo, ki temelji na posebni kombinaciji kemije, litografije in galva-noplastike.
Aparat je tako preprost, da lahko vsak nevajen takoj napravi več tisoč kopij od enega originala, ki se pise z tekočim Crnilom ali pisalnim strojem. Pri tem aparatu ne pride nobena masa, Želatina ali gosto Crnilo v poštev in tudi ne zahteva nobene stiskalnice itd. Zmožnost razmnoževanja na tem aparatu je brezmejna, tako da se lahko napravi vsako Število odtisov. Za funkcijo, trpežnost in neizrabijivost aparata se prevzame vsako Jamstvo. V najkrajšem Času prodalo se je že na tisoče aparatov. V Ljubljani na pr.: c kr. dež. vladi, c. kr. davčnemu uradu. Mestnemu magistratu
In sto drugim uradom, bankam, trgovcem, glasbenim društvom itd. Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60*— dalje. Brezobvezno razkazovanje.
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago. 1077
Mi I4oM.au, talambarajata nlloa itav. 7, nasproti glavač poste (Hotel pri Milica L nadstr). Telefon štev. 38.
DA
6452
34
525
BL
^2^08442
63 štev
.SLOV
B. Gotzl
NAROD*, dne 18. »uiti 1914.
Stran 7.
Krasae novosti sponladansklh ia poletofli oblek, površnikov
Za naročila po meri največja izbera ta- In iaozeaakcga blaga,   a. ■■ • ^
f—tiolbnl ftafattla oomol
LJUBLJANA,
Mestni trg št. 19.
Pojasnimo brošuro o hitrem jenja hi temeljitem osdravl brez motenja poklica, brez poaiovn««, hrta ilvaga
srebra In drugih strupov, orez vbrizgavanja, brez škod Ijlvih postranskih učmkov razpoiOja za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lansitz)
523
Pri nakupu različnega  oblačilnega blaga se
blagovolite obrniti na tvrdko
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
Ha debelo ta drobno.
Obstoji od leta 1S33.
Izredno liske cene!
Priporočilo.
1
Vsled nenadne smrti mojega soproga gospoda Ljudevita Sevarja na Rakeku, javljam vsem cenj. trgovskim prijateljem
in znancem, da bodem od danes raprej po začrtanih potih pokojnika vso vpeljano trgovino cementa, umetnik gnojilp vso špedicijske posle, kakor tudi otvorjeno avtomobil no vožnjo in gostilničarski obrt ne i spremenjeno naprej vodila n me bode v vseh poslih podpiral moj svak trgovec gospod Hinko Sever.
Cenjeno občinstvo in trgovske prijatelje pa prosim za zvesto nada lj no naklonjenost ter se priporočam
veles poštovanjem
vdova
Na Rakeku, dne 12. marca 1914
m =—„__
987
j
Pivovarna v Mengšu
f-ffvnttmm« flitaref
naznanja, da bo točila od IS. sn&ca L L naprej takozvano
crno
ivo
i
„koze!" (Bockbier) v sodčkih in steklenicah.
Naro'i'a se sprejemalo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah i Ljubliana, Metelkova ulioa št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornsk, Jerica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvede, Mokronog, Moravče, IHotnik, Rudolfovo, Skoffa Loka, Šmartno pri Litiji in St. Vid pri Zatični. 999
SpomiaDne modele
k km ii Gskiics rinft hrib
. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 10.
Za gospode in dečke
največja izbera
95*
i-It
sli in
najnovejšega kroja.
Solidna postrežba!
Priznano najnižje cene.
Solioaa postrežba!
^»>rty_ NjV    a   ~ *****
SAJNL\TORIUM-EMONA
ZA NOTRANJE IN K3RURGICNE BOLEZNI. •PORODriSNBCA
LUUHLuIrMMA komenbkega ulica- 4
9EF-ZDR*A#C DR FR. DERGANC
SANATORIJ ELISABETIHUH
Za boljšo gostilno na deželi M liče snaesl.lva
za takojšnji nastop. Naslov pri uprav.
»Slov. Naroda«. 1057
ZmZHZ Najboljša in najzdravejša ...
barva1
za lase m brado
je   dr. Drallea  „NEHIL",   k\ daje
sivim in porHečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnoriava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoii
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage la mreiise vseh vrati vledaltiene in toaletne === petrehtčine Iti. --
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje Bajka! I ar prinaaa
TaDso-cniniii tmttnra
Vater*   ekraa6u|e   laalača, adatrantuje luake io prapraAuje izpadanja laa.
fl atekftaleai aavodom i krene.
RazpoSilja Se s obratno roato ne manj kot
dve steklenici.
Zaleta vseh pre zkusenih zdravil, -rde. trii. medioinai. vin, špec a i-naifnelših parfumov, kirurgi *kih obvea, svežih mM oralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leosteka
tLiBbllail Rtsleia cista it, I.
poleg novozgrajenega Fran foiefovega
iubli. mr>«to 10
7 te* lekarni dobivalo zdravila tnd! člani bolniških blagajn alne telesnlee, c kr tobačna tovarne In okr. bolniške blagajne ▼ LlaklfaaL
Fr. P. Zajec
izprašan optik,
zalagatelj o. kr. armad«, vojna mor« na Ice, damobrancav Itd. 123
Ljnbljaaa, Stari trg it 9.
Očala in Ščipalniki po strokovnjakih in rdravni§kih predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica aan- Najnovejši cen«k breiplačno! "ena
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena ROntgenova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tudi porodniški slučaji«
Fajjnska Mita 16. 1059 Telefon it 141.
Otvoritev cvetlične trgovine. {
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem
v* ii i!*V
Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem
Anton Ferant,
umetni in trg vrtnar, Ljubliana Ambrožev trg 3.
32
w
M M
H H
H
M w H w
H
H w
H
H
w
M
H
M
H
w
N
Ljubljana,   Selenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
nev&$t\n$\{e opreme
od najpreprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
, dame In
vse lastnega   izdelka po najnižjih cenah,   kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kos šlloaa, 15 mt. an E 8-20«
2. Ca kr. Avstrijska
3
O
a
e« ar o
razred
H 1
a & o a
1 glavni dobitek po - .
1 glava! dobitek po • •
2 glavna dobitka po . 2 glavna dobitka po • 2 glavna dobitka po • 2 glavna dobitka po •
225 glavnik dobitkov od 2
•a p| t •    » »
380.009 K
. . ■ 200.000 K . • . 100.000 S • .   00.000 K
• 80.000 K
• 70.000 B
do 00.000 S in na-
2«
O
B
5"
s a
e«
1
9
m
M
m
m
o
dalfnlk 79.735 dobitkov, od 80 do 2000 B
ki se brez vseh običajnih jajev takoj izplačajo-
Premija 700.000 kron se v V. razredu pridene nazadnje vlečenemu dobitku od 2000 K naprej, tako da v najugodnejšem slučaju
znaša glavni dobitek 1,000.000 kron.
Srnoko k ži*ebanjaa I. razroda9 ki se prične že 12. maja t. 1. stanejo i i srečka K 40—, Vs = (2A) srečka K 20—, V* srečka K 10'—, Vs srečka K o—. Ob takojoavl tiarcčitvi po postni nakaznici aH s priporočenim pismom no jamči za neprikrajiano dobav8janjo>
Naslov:
Poslovalnica c. kr. Avstrijske razredne loterije
Albin Fdrstl, Dnnal I-, Bellariastr. 4.
o
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Oelni&ka glavnica 8,000.000 kron. n
152
Stritarjeva ulica fttev. 2.
Raaarvni fondi okrogla 1,000.000 kron.
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljotu, Golovcu, Trotu, Sarajevu, Gorici in Celju.
4
nroaaja
vmt no dnovnani kurzav s s a
80
94
37
Priporočamo našim s  gospodinjam g j
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske
ji  tovarne v Ljubljani
Ea majev termin  se odda dobro idoča
pekarija
na Tržaški centi št 11. — Odda se tudi gostilna in mesarija skupno ali posamezno. Zve se istotam. L nacUtr . levo. 977
2 posestvi
eno malo, drugo večje in eno od obeh za prodati, ležeče tik okrajne ceste, 5 4 ure od PoljČanske železniške postaje, zelo dobra fn rodovitna zemlja, pri vsakem posestvu lep vrt in sadonosnik, lepe zidane hiše in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju in v lepem prijetnem kraju; katero posestvo kupec želi kupiti, bo po pregledu primerna cena povedana. K73
Več se izve pri Ferd. Poki, Studentcd pri Polj č i. na a.
IL.
_! ( I
5
J. Kette, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Ugodno kupite v tej specialni trgovini za
gospode in dečke 1043
klobuke, čepice, perilo, kravate, palice in vse druge modne predmete.
= Pomladanske novosti pravkar došle! ==
r
^ z;n H. J ultner, LiuUi
9W. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
ur, j u velo v, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
„IKO"
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
Polenovka
na poseben način namočena (sDeciaK-teta) ?e dobiva   ves  post pri Josip n
Pollaku, trgovcu, Sv. Petra cest!: št. 6 v Ljubljani. 743|
Priporoča se naročija si dati pravočasno rezervirati.
Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi.
"^cp^airilan ■
5J
Modni saloni
Stuchly-Jfiaschke
■ca
3. S
1
prodaja Damskih in otroških
klobukov. — Ža!nl klobakL ^
_ _ Jg
je svojega  sina s pomočjo
naanf
II
za želodec,
lekaFnarja fmlm
v Sjubljani, Dunajska cesta,
rešil nadležnih želodčnih slabosti, zoper katere je zastonj uporabljal vsa sredstva zdrav-- niške umetnosti.     1 ~
11-50
Velika zaloga 15a50
najfinejših, trpežnih in nogi  najbolj priležnih
čevljev
dame,   gospode   in otroke«
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št 3-
Gg. učiteljem, učiteljicam in drž   uradnikom 15° o ropusta
! ! ! KDOR RABI ! ! !
bencin motorje, elektromotoru, pluge in brano, br opaiii-nike, kosilnice ir r's-nge strofe *a kotafo, strofe za rokodelce   In   razno m vratila, predmete
za mlekarne, dalmatinski cement,
• * * ^^^nS^SS^" traverze !n iel-?T ^T^r l6X1|6
naj se obrne na   najstarejšo, Širom cele Kraniske, Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpcšiljalnico poljedelskih strojev
orodje, stiskalnice za sadje fn seno, mlattlnice ln slamoreznice,
pr. 5ttipiea
v Ljubi.ani
parije Terezije cesta št 1,
Dobra postrežba je vsakomur zajamčena. Jfa{cJtie cene I Priznano nafbolfai stroji. Ceniki breaplaćno.
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini
Peter Sfer
Lfubljjana Stari trg 13
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih obiek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki m čepice. Dalje čepice za dame, deklice in otroke, rami nakiti, vse potrebščine za šivilje itd.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje men m zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetu K 4 80 — Edina zaloga:
Br. Novakovie,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, -- Malage, Konjaka, žganja itd. =====
sedaj je zadnji Čas,  da se Vaša kolesa temeljito pre3nažijo,  Če treba tadi emaj-lirajo in ponikljajo, za kar ae priporoča 8 domača   tvrdka,  ki  bo   izgotovila v   vsakem   oziru dobro in =     solidno po primerno najnižji ceni
ANA G0REC, LJUBL J
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Irije \mw cesta štev. tt. (Novi mi ran Keiiieja).
ft A
za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkenkurenčnih cenah
priporoča
manufakturna trgovina
Ji GROBELNIK prej Franc Souvan sin LJUBLJANA, Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne.
63 štev.
SLOVENSKI HAROD', dat 18. marca 1914.
Stran 9.
Za kratek las.
Deček je na trgu prodajal dva psička. Bila sta iste   pasme, enake
starosti in ni bilo med njima prav nobene razlike.
— Koliko hočeš?
= Za tega psička deset, za tega enajst kron.
— Kako pa to, saj sta enaka.
= Enaka že. ampak ta-le je davi eno krono požrl in jo ima zdaj v trebuhu, zato velja eno krono več. *    * *
Pepček je bil z materjo na pokopališču in se jc kratkočasil s tem, da je čital nagrobne napise: »dobremu očetu«, »ljubljeni ženi«, »nepozabni materi« itd. Gredoč s pokopališča je bil Pepček ves zamišljen.
— Kaj pa razmišljuješ? ga ic vprašala mati.
— Nekaj bi rad vedel.
— Kaj pa?
— Kje se pokopavajo slabi ljudje, ker so na pokopališču sami izvrstni ljudje pokopani.
Mož, ki je s svojo ženo strasno grdo ravnal, je prišel zaradi tega pred sodišče in žena je bila poklicana za iTičo. Pa kakor je že pri ženskah — v zadnji uri je žena brtefa nioža obvarovati kazni in ie od kr.ija ifiiila vse, česar je bil mož obdoben.
— Nazadnje boste še rekli, da se vas vaš mož sploh ni nikoli dotaknil, se je naposled razburil sodnik. Kje ste pa potem dobili vse ie črne lise po obrazu in otekline po glavi.
— Padla sem!
— Tako — padla! In kdo vam js uoiovico desnega ušesa odgriznil?
— Jaz sama!
Mož: Kaj pa ie danes, da si oblekli najlepšo obleko in se tako našopirila.
2 e n a: Na obisk grem k svoji največji — sovražnici.
Gospod najde pijanega človeka ponoči na ograji deželnega dvorca. Dobrohotno ga vpraša:
— E, slišite, kdo pa ste? = Mmh?
— Kie pa stanujete? = Mmh?
— Kako vam je pa ime? = Ne - ne vem: vče - včeraj mi
]e bilo ime Joško BokaL
Mnenje gospoda dr. Kamboseva, zdravnika bolnišnice
v SHvnu.
Gospod J. Serravallo
Trst.
^ast mi ie Vam naznaniti, da šem tekom štirinajstih let preizkuše-val v svoji privatni praksi in bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konstatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallovega kina-vina z železom, vse to mi potrjuje niegovo nadvladie nad vsemi krepil-nimi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri rekonvalescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti, izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih, povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih daevih. pri ©slabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malo-krvnih ženskah.
SHvno, 22. oktobra 1908.
Dr. Kam bose v.
se ta i-
rrrna
nanizsa voda pni trste in ko! zdravilu voda
mu trt*v? org!i»s>wa *
n apv boicti ibtm « Mkirja ujtopfeje prpno. :
Glavna zaloga v Ljubljani: ffichael Kastoer.
Bay - ram
s konjičkom
tvrdke Bergmann & Co, Detin na Labi
Original vseh zuamk bay-ruma, zabranjuje tvoritev prhljaja, prezgodnje osivenje in izpadanje las, jači živce in dela polne, mehke lase, poleg tega je pa krepko vterajo proii onemoglosti udov (po napornih hojah) proM revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma ! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konjiček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah m brivnicah. 893
bolest lepe ženske. Dajmo ji sredstvo, da jo odstrani. Zadostovalo ji bo, da porablja izborao Crtme Simon, ki vrne polti njeno prožnost in odpravi ta izgib, ki jo napovedovalec mnogih drugih, če se nanj ne pazi. To gojenje lepote je izpo-riia, ki vsebuje
polniti s pmdrcm S\
čisto riževo skrobovino in prekaša vse običajne pudre, vsebujoče loj, ter ohrani polt sveZo do visoke starosti.
•▼•tO mrnvm i ' -
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor Sunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča
Jam Chalupnlk, prekafaloe, Stari trg štev. IS, Ljublj;
Zeleznlnor
vojaščine prost, dober prodajalec in nnir.rrr. se pod ugodnimi pogoji ktkoj
sprejme. 1056
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod „*elezninar 1056".
Vsled smrti se 4 lepe
parcele
ob Elizabetnl cesti prodajo pod najugodnejšimi pogoji.
Natančnejša pojasnila  daje gospa
Koza dr. Oallatia, Poljanska cesta št. 18. (I. nadstr.) 979
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primernih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in roštnine prosto.
Raipošiljalnica Jan Konrad, c ia kr. dvorni dotavltelj, Most št. 445 (Cesko)
Prave niklaste ženne ure K 390, 5*— in več« Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-—. vijoline K 580, samokresi K 6 80. — Raz.
pošiljanje po povzetju. Brez rizika! — Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Trgovina z železnino is poljedelskimi stroji
Fr. Stupica  v Ljubljani sprejme perfektnega
Korespondento,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika in strojepisja.
Oziralo se bode samo na one, ki so popolnoma vešči železninsk^ stroke.
Ponudbe z zahtevo plač? na gorenji naslov. io29
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča -vojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske ta telovadsko čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128
Pritlikavo
1053
sadi drevje
(hruške, jabolka, marelce in breskve)
najboljše vrste ima iz lastne drevesnice
- po ceo! na preda] -
ANTON FERANT
leiai la trgavaU vrtaar LJabllua, Am»r»Ur trg M. 3.
Prodaja hiše. Vizitnice aTS„t
V Kamniku je hiša it. 71 ped zele ugodnimi pogoji in po zelo nizki ceni na prodaj.
Vpraša naj se pri tvrd k i Maa
•ttsal, Celovec._995
Iščeta se
dva strojnika
eden za večjo na HrvaŠkem in drugi za manjšo parno žago na Kranjskem. Zahteva se popolnoma samostojno po* pravilo pri parne'n stroju, kotlu, polnih larmenikih (Vollgattes) in ostalem žag-nem orodju, ravnotako pri električni razsvetljavi in telefonu. — Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „1% a* M. 1052".
pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon n 3 10 dolg ) , ktp0n
7 kron
za poaolia min talila! j
(suknja, hlade, telovnik) j |
J 1
10 kron 15 kron 17 krm 20 kron
1 kupon kupon kupon
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah
kot solidna in poštena vrlo znana ;
Zaloga tvornice mm sukno
Slegel-Imbof v Hram (Brana). SV Vzorci gratis ia franko. ~~*MB
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorHškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Celja
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 26. marca 1914 ob 5. ari popoldae v sejni dvorani Narodnega doma v Celin s sledečim sporedom:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje letnega računa za leto 1913.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Čitanje revizijskega zapisnika.
7. Razni predlogi.
1095
K mnogobrojni udeležbi vabi
aaielstvo.
Posojilnica za H. Bistriški ::    okraj v Trnovem, ::
re i i stro vana madr. s neomejeno zaveso
vabi k
20. redne! obL zboru
ki se vrši
¥ nedelje, dne 29. ob 2. ari popoldne v
prostorih v Trnov
ca 1914 uradnih
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo in nasveti nadzorstva.
3. Odobritev letnega računa za leto 1913.
4. Sklepanje o predlogih v smislu § 36. zadr. pravil.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti. io84
Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bo v smislu § 35. zadr. pravil isti dan, pol ure pozneje, v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno ne glede na število navzočih članov.
■atelstvo.
bpiejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjsajočimi se 12 vplačili.
99
m Hin «
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
j Oblsstveno koncesilonirano prodala stropov.
Ustanovljena leta 1897.
J.nt©n
cinc
Ljubljana, Židovska ulica 1,
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
-v .
1
gum Me v
po dp etnik ».
. it
se izđejnje Iz specialne zmesi Para> au*ni z najmodernejšimi prtpcmočH fabrikaeijske tehnike in so njegove veiike prednost? velikanska stanovitnost, izborna elastičnost, točna, primerna izvršitev s tem iznova dokazane. Pazite ori naknpn na besedno znamko „3ERSON".
BEaSONTWERKE, DUNAJ, VII i«»
domsko m otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana« Stari trg štev. 9. — Lastna
Najnovejše     Saa|T   KOSTUME Najnovejša
: Domače obleke. : Prašni plašči.
Moško, damsko, perilo. Športne čepice, moderce.
BLUZE
KRILA
aUffeaitee perilo ia drage potrebščine za novorojenčke.
mwW Požilja na izbiro tudi na deželo.
alaa banka v Pragi.
IšlaTliBiaH hm atmpitaUi« B iat,9es.3e4-2S
H velikosti sraga vzajemni zavarovala!ca aaše irzave i vteskozJ slovansko-narodno opravo.
fimnlM mi^nVmm:>^^i kswli Hiti tov. 12. -mm
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
55
5998
11
Telefon itev. 10.
Leta 1*T1. utont
slavBiBika irilla i
129
MathM p*#|*tiiiitvo| pisarn« mm nrhitektttro in slavbno-tohaiftka delaj tasarstvo ia mizarstvo s strojnim obratom za stavbna In fina delni opekarne s strojnim obratom v Kosezah ia na Viču- kamnolomi v Podpeči in v ■"■        Priporoča ee za stavbna deln vsake vrste«
i« —
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg lO. b22
3E
ANTOff STACULp Ljubljana,
priporoča nsjtople|e izvrstni
«& sl m panjeo
SE
5<»
HI
0
3C
3r
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
paziavja si. p. t ibčiostm. ds se nahaja Rjffti 127
cvetlični salon
samo fod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mosta.
Velika oln sni vencev.
'iMmm iap'ai. iutn, trakov itd
Zunanja naročila točno.
Vrtnarija os Mi testi št 31
Lep osliček
velik, a leta star, podkovan, zelo priden za vožnjo, ae z vozičkom in vso opravo pod
Poizve in ogleda se pri Franji Kobor, IMMInlfJl v Tacna poo tarnamo goro.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Seleatourgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 33 mjt&m oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik naju Vl.v MaHahiHerstrasse št. 37.
163
'o
• 'r'O,
m m
pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Močeh i Ko.
Franca Jožefa cesta št 3.
Sprejemalo s* naročila po in,
ter se izvrše točno ta solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba.   —  Najnižje cene.
BILO
na
•\7\
posojilnice ljubljanske okolice
regšstrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani,
vrši dne 28. marca t. I. ob 4. popoldne v posojilničnih prostorih
nilCIIlii rjiTrn. l. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev predsednika, t **    :* ^bl    iTV.5b.iJ n   podpredsednika, 3 članov načelstva in    članov nadzorstva,   7. Predlogi zadružnikov. .
V Llcbljanl, dne 14. marca 1914. -*******- MaCOlS 1TO.
Aktiva
Bilanca za upravno leto 1913
Pasiva
i
2
tt
...   K 5,459.865*98 .    . 435.665-15
4 5
6
r • "a r ^ n r'
8 9 10
Račun blagajne:
Stanje dne 31. decembra 1913 .
posojil:
1. a) stanje posojil na zadolžnice:
a) vknjižene.......
ri) nevknjižene......
b) stanje meničnih posojil:
x) na zastavna pisma in vknjižbo  • .   , 4,820.871*72 na osebno poroštvo...... .    , 4,429.330'10
naloženega denarja:
Stanje dne 31. decembra 1913 ...... ♦ t......
zadružnega doma:
Stanje dne 31. decembra 1913 .
zadružnih hiš:
Hiša Janez Trdinova ulica št. 2, stanje 31. decembra 1913 . . nepremičnin:
Stanje dne 31. decembra 1913 . . « . ... 4 ....... .
vrednostnih listin:
Stanje dne 31. decembra 1913 . . . 7 • t . • ♦.....
Nedvignjeni kuponi.....£ . g | • i . I i * % • •
prehodnih zneskov:
Stanje dne 31. decembra 1913 . * • % £ j] jj i * 3 3    ■ "
inventarja:
Stanje dne 31. decembra 1913 . % m % * V i    \    . % • • obresti: #
Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1913  . . . , „      zamudnih obresti dne 31. decembra 1913 . .
91
99
11
134.288 33
15,145.732' 95
t
2,425.408 96
191.846 16
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1913 K Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1913 „
vlog:
20.000-— 11.664-—
158.967 12
149.412 03
101.253i 50
581.204 50
32.378( 67
68.187, 30
15.231 01
307.372 — 14.606 «7
4 5 6
7 8
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1913 K 15,438.634-98
Kapitalizovane obresti za leto 1913 ..... 690.991*29 Stanje hranilnih vlog na tekoči račun dne
31. decembra 1913 .......... 2,179.326*51
Kapitalizovane obresti za leto 1913 ..... 92.225*57
Stanje  hranilnih  vlog po nabiralnikih dne
31. decembra 1913.........„ 29.403*82
Kapitalizovane obresti za leto 1913   . . . . , 1.19870
rezervnih zakladov:
Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1913 . Stanje posebnega      „ »       »    »        » »
pokojninskega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1913 . . ♦ ♦■ . A . . .. • . . . .
zadružnega doma:
Za leto 1914 predplačane najemščine .
zadružnih hiš:
Za leto 1914 predplačane najemščine hiše Janez Trdinova ulica št. 2,....................
Za leto 1914 predplačane najemščine hiše Janez Trdinova ulica št. 8,....................
obresti:
Za leto 1914 predplačane obresti posojil • izgube in dobička:
Cisti dobiček za leto 1913 . , ž 2 ? •
r? "
•~1 w
t. «»
19,325.889
20
31.664! —
16,431.780| 87
370.558 09 333.225 82
67.699 1.876
935 472
19 39
41
39
27.206 33 60.470 71
19,325.8891 20
Letni računi in Wan« sU mptletoi v smislu f » **nmv* P»vU ssdražnikoa v pregled.
Hatolsfvo.
793993018574