JUNIJ 1 S Srce Marije 2 N 3. pobink. 3 P Klotilda 4 T Kvirin, škof 5 S Bonifacij, šk. • 6 Č Norbert 7 P Filip, d. K 8 S Med and, škof 9 N 4. pobink. 10 P Marjeta- 11 T Barnaba AMERIKANSKI SLOVENEC msi Brmmm im n mmm mt«2 »«B*SBH»Wffi-Wi jSLASUIO SLOV. KATOH DEEAVSTVS & AMERIKI IN UBADN0 GESSIEO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JDTJETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H0RJ31 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZH V ZEDINJENIH DRŽAVAH, y iOfficial Organ of four Slovenian Organization*I NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEK ILOVSNSS« LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH... CHICAGO, ILL., PETEK, 7. JUNIJA _ FRIDAY, JUNE 7, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Na stotisoče vojakov v spopadu Napad otvorjen sirom cele fronte. — Najhujši sunek na odseku, ki je Parizu najbližji. — Trdovraten odpor Francozov.—Hitler izdal dva proglasa pred napadom. Pariz, Francija. — Mase nemškega vojaštva so pod-vzele nov naskok na francosko obrambno črto. Preko cele fronte, od Maginotove linije do Atlantika, je zadivjalo v srfedo zjutraj novo klanje, toda glavni sunek so Nemci osredotočili na delu, ki je najbližji Parizu, med mestoma Amiens in Laon. Kakor se računa, se je na Hitlerjev ukaz pognalo v napad 45 nemških divizij vojaštva, okrog 1000 bombnih aeroplanov, nad 2000 tankov in 15,000 motornih dio, pri čemer seje dostavilo: 1 ' . . ____..... M onin>»7nilf ao vpmm nr. N AZIJI DOBILI OGROMEN PLEN Berlin, Nemčija. — Vrhovno vojaško poveljstvo je zadnji torek objavilo plen, ki je padel v nazijske roke tekom zadnje velike ofenzive. Kakor izkazuje poročilo, je zasegla nemška armada nad en milijon vojnih ujetnikov ter dobila razne opreme za 75 do 80 divizij, zavezniških aeroplanov pa je bilo uničenih okrog 3,500 ter enako tudi veliko število zavezniških bojnih in transportnih ladij. Istočasno se je uradno objavilo, da je končno padlo pristaniško mesto Dunkirk v nemške roke ter bilo v njem zajetih nadaljnjih 40,000 ujetnikov. To poročilo je bilo oddano po ra- Za Anglijo prišel resen trenutek Nova ofenziva Nemčije naperjena enako proti Angliji, kakor je proti Franciji. —. Možnost istočasnega dejanskega napada tudi na Anglijo. — Nastop Italije se pričakuje. vozil. Ob 4. uri zjutraj je nemška artilerija otvorila napad z bobnečim ognjem, na kar se je na stotisoče vojakov pehote zagnalo proti francoskim obrambam. Pri tem napadu nastopajo Nemci z nekoliko izpreme-njeno taktiko. Dočim so v Belgiji povsod prodirali najprej tanki in nato je šele sledila pehota, je pa zdaj pehota v ospredju. K tej izpremembi so bili naziji primorani zaradi tega, ker so moštvi čez reko Somne, ki so jo morali prekoračiti, razdrti ter je tudi „ zemlja vzdolž reke močvirnata. Tanki so morali zato počakati, da so bili zgrajeni zasilni mostovi. Uspešno pa so pomagali pehoti pri naskoku roji aeroplanov, katere je podpiral še artilerijski ogenj. Kakor trdi francosko poveljstvo,se je ta napad pričakoval in je bila zato francoska armada tudi dobro pripravljena zanj. Na celi črti so naleteli naziji na trdovraten odpor, kateri je imel za posledico besne bitke. Tudi poročilo nemške komande, ki je objavilo otvoritev nove ofenzive, priznava,da izvajajo Francozi ostre protinapade. Po veliki večini odvisi cela obramba od Francozov samih, kajti angleških čet je zdaj le še malo v Franciji. Njih glavna sila je bila v Belgiji, katere pa je bil, kakor znano, en del uničen, drugi del pa je bil toliko srečen, da se je mogel umakniti domov preko Kanala "Ker sovražnik še vedno od klanja mir, se bo borba nadaljevala do njegovega popolnega uničenja." proglasa. Eden je bil naslovljen na vojaštvo, drugi na prebivalstvo. V prvem je Fuhrer izrazil svoje priznanje vojakom, ki so pripomogli, da se je "uresničil najbolj drzni načrt v zgodovini vojn." Povdar-jal je, da so nemški vojaki dosegli, da ste tekom dveh tednov kapitulirali dve državi,uničene bile francoske najboljše divizije in poražena britanska vojska. Ker pa se "plutokratski vladarji 'Anglije in Francije" še ne podajo, j <2 dejal, so danes vojaki na zapadni fronti zopet pripravljeni, da korakajo. V proglasu na prebivalstvo pa je Hitler ukazal, da imajo biti v čast vojakom, ki so dosegli dosedanje zmage, razo-bešene zastave po celi Nemčiji skozi,osem dni. Obenem pa morajo zvoniti vsi zvonovi po državi skozi tri dni, in sicer zato, da bodo spominjali ljudstvo na novo korakanje, ki so v sredo ŠE VEČ ZLATA VAMERIKI Angleške in francoske zlate zaloge bile pripeljane v Ameriko. —o— New York, N. Y. — Zed. države, ki imajo že zdaj itak pretežno večino svetovne zaloge zlata v svojih shrambah, bodo dobile še nadaljnje o-gromne količine te kovine. Anglija in Francija ste se namreč odločili, da pošljete semkaj vse svoje zlate rezerve, ker vidite, da na njih lastnem ozemlju te niso varne več. To je v resnici največje preseljevanje zlata, kar jih pozna zgodovina, kajti skup- Pred otvoritvijo te nove ga podvzeli vojaki ofenzive je Hitler izdal dva zjutraj. KR1ŽEMJVETA — Moskva, Rusija. —Vladni predsednik Molotov je v torek objavil, da je Rusija odobrila imenovanje S. Crippsa novim angleškim poslanikom v Moskvi. Poslanik bo pooblaščen tudi, da se pogaja z Rusijo glede novega trgovinskega pakta, — London, Anglija. -— Iz Litvenije je prišlo v torek poročilo, da je bilo v Vilni aretiranih 64 oseb, lobdolžjenih, da so sodelovale % ugi'ablja-njem ruskih vojakov, o čemer se je pritožilo sovjetsko ar-madno poveljstvo. Ankara, Turčija.—Nemčija in Italija ste podvzeli intenzivne diplomatske aktivnosti, da pregovorite Turčijo,naj ostane nevtralna v slučaju, ako stopi Italija v vojno. Podoben pritisk se izvaja baje tjUdi na Grčijo. ZAVEZNICI LOČENI, PRAVI RUSIJA Riga, Latvija. — Sovjetsko časopisje se je v torek bavilo z-usodo, pred katero stojite Anglija in Francija. Pri tem eden olankarjev povdarja, da se metk obema državama pojavlja j čim dalje ostrejše nesoglasje, kar spravlja njun Mz tfugostavije V Jugoslaviji ni govora o kaki vladni rekonstrukciji, kajti med predsednikom in podpredsednikom vlade, je najlepši sporazum. — Nenavaden dež obiskal Dolenjsko. — Smrtna kosa. — Razno. pozna zgouovniH, ivh, u »«.up- , v . v v. i . t. , , no ozaj v se večjo nevarnost, na vrednost zlata obeh ome- . , J . ,, , v . ., . Apeli za pomoč zaveznicam se množe njenih držav znaša nekaj manj kot štiri miljarde dolarjev. Povrhu tega pa pride semkaj tudi zlato Nizozemske in Belgije, ki je bilo prej prepeljano v Anglijo. Te zlate zaloge so že na ameriških tleh. Z ladjo so jih odpravili v Kanado, od tamkaj jja z vlakom v New York, od koder jih zdaj vozijo v podzemske shrambe. Kakor, pravi, dbe državi uvidi te, da boste morali v naprej ločeno braniti vsaka samo sebe ter, da pri tem vsaka od njih upa, da bo naperila Nemčija svoj prihodnji sunek pro ti drugi. London, Anglija. — Anglija se zaveda, da je nova ofenziva, ki jo je podvzela Nemčija to sredo na Francijo, v enaki meri naperjena proti njej, dasi se ne vrši direktno proti njenemu ozemlju. Zato ima tudi z nemirom in nestrpnostjo obrnjene oči preko Kanala na francosko ibojišče, kajti tamkaj se odločuje bodoča usoda, namreč, ali bosta oba imperija uničena, kakor jima grozi Hitler, ali bosta nasprotno premagala nazijsko nevarnost. Tekom 48 ur, tako se napovedovali v sredo, bo odločitev padla. Ni pa povsem sigurno, da bo Nemčija omejila sedanjo efenzivo samo na Francijo. Velika možnost namreč oba tucli že zadnji čas, kajti divji sloni so bili že sko-ro pri njih. "Ne!" ukazuje Tarzan; "tukaj pojdite za menoj! Če bote tekli jih bote še bolj razdivjali." — Tedaj je Tarzan stopil naravnost proti div-jajočim slonom. "Za božjo voljo, kaj naj to pomeni," govori Perry sani s seboj in strmi v nož. ki mu fja je cUil Dr. Wong; "ali. si videl kaj je napravil ta Kitajec? Jaz ne morem tega razumeti." "Nič ne misli na to," pravi Tarzan; "prerezi vezi Kailuku in meni." — V trenutku so bili prosti. . . . ... .....'.. ... Ko jc Dr. Wong Perryju prerezal vezi na rokah in ga oprosti), mu je mirno položil nož v njegove roke, z besedami. "Z mojimi časVitkanvi ti ga izročim in z željo, da bi ti dobro služil." Perry je _pstnne1. ker ni pričakoval kai .takega. Dr. Wong se je pa obrnil in naglo odšel. _________________. Trdini besedam, ki jih je Perry spregovoril nasproti Kitajcu, ki je šel proti njemu z ostrim nožem, se je ta samo nasmehnil. "Kar daj, podlež, zasadi mi ga v srce, da bo konec! Izdajalec!" Dr. Wong tudi sedaj ni nič rekel, ampak stopil it* mirno k njemu tet' -mu prerezal vezi na rokah. ........._____;______ Strah 2 AM ERIKA N SKI SLOVENEC Petek, 7. junija 1940 Amerikanski Slovenec "Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, t Ustanovljen let« 1891, ' Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America* Established 1891 Issued daily, except Sunday, Mog- važnosti, ki jo ima v vojnem času morala naroda, ki mora biti plod dolge in sistematične priprave. Pisec piše med drugim: "V teh izrednih časih morajo biti napori in ču-ječnost vlade stalno spremljani s popolno podporo vseh narodnih sil. Povezanost teh sil in moralna mobilizacija naroda sta-naloga vlade. Toda ne smemo pozabiti, da je odporna morala jutrišnjega vojaka rezultat zavesti in morale sedanjega državljana. Kadar torej mislimo na jutrišnjega vojaka, moramo misliti že na današnjega državljana." 1 * « » **>"' ■»-'"i* # # V uvodniku "Slova" pa smo čitali med dragim: "Vsa poročila nam dopuščajo sklep, da vstopa vojna v novo fazo, odnosno, da se prav za prav šele začenja ... V tej novi fazi vojne postaja položaj malih nevtralnih držav zelo težak. Tako zvana totalna vojna se radikalno razlikuje od vojne pred četrt stoletjem, ko so se do neke mere še spoštovala mednarodna načela. Usoda Belgije in Grčije v svetovni vojni grozi danes vsem nevtralnim državam. Danes nihče ne ve, kaj se more zgoditi jutri v jugovzhodni Ev-pi, zlasti v zvezi z alarmantnimi vestmi o dogodkih na Du-navu. Očitno je, da gre za razširjenje sedanje vojne. Nevtralne države se lahko izognejo tej nevarnosti samo, ako so pripravljene, da z orožjem v roki in s ponosom branijo svojo nevtralnost, kajti po svetem zakonu je vsakemu narodu določeno njegovo mesto pod tem soncem in vsi imajo v enaki meri pravico do življenja. Nevtralne države bodo postavljene pred preizkušnje. Močnejši hočejo nadzirati ne le njih politiko in njih gospodarstvo, temveč hočejc prodreti tudi v njih duše in nadzirati njih simpatije ali antipatije. Ako gre za simpatije ali antipatije, je lahke povedati, kakšne so. Vsaj za nas Bolgare so najbolj simpatični in najdražji oni, ki nas hočejo pustiti v miru, nt 3a bi se trudili, da bi nas zavlekli v vojno. To je v ostale« približno razpoloženje tudi ostalih nevtralnih držav." Te ugotovitve gotovo odgovarjajo razpoloženji ogromne večine v bolgarskem narodu. Bolgari ne čutijc onih neposrednih nevarnosti, katerim so bili nekateri na rodi že izpostavljeni. Zato so — vsaj doslej — nekake strogo formalni v zagovarjanju svoje nevtralnosti in išče jo krivce za morebitno njeno kršitev na vse strani. Podob no je bilo do pred kratkim stališče dokler jih dogodki sami niso postavili v tem pogledu ni cisto. Očitna pa je že v prvih bolgarskih odmevih noveg; razvoja na evropskem severu večja zaskrbljenost, ki si očituje med drugim prav v zgoraj navedenih beseda! "Slova", da gre končno predvsem za svobodno življenj* vseh narodov pod soncem. ustanovitve in ki se še ve&uo udejstvuje kot izboren pevec. - Četudi je Slovan po številu majhen pevski zbor, saj obstoja komaj iz 17 pevskih moči - 10 moških in 7 ženskih ; glasov, — je kljub temu eden . izmed najboljših pevskih zborov v Chicagi in okolici. Predsednik je Viktor Tome, tajnik in blagajnik Stanley Tisol, zapisnikarica Miss Lorraine Brezovec, direktor pa Ivan Račič. Pevski zbor Slovan je še vselej rad sodeloval z drugimi jugoslovanskimi zbori v Chicagi in okolici. Tako je sodeloval tudi pri velikem Vse-slovanskem pevskem nastopu vodil vse jugoslovanske zbore, ki so skupno zapeli. V soboto 8. junija na Pa-landechevem 'jugoslovanskem radio programu bo Slovan zapel več priljubljenih narodnih pesmi, slovenske in hrvatske, med katerimi bodo: 1. Po gorah grmi in se bliska; 2. Za jedan časak radosti; 3. Moja kosa je križavna; 4. Mara ima črne oči; 5. Regiment po cesti gre. — Naravnajte torej v soboto ob 3. uri popoldne svoje radio aparate na Palan-dechev jugoslovanski radio program ki se oddaja na WHIP radio postajo. X. -o- PISMO IZ GORIŠKE To je izčrpek iz pisma, ki sem pa nedavno prejel iz stare domovine. Gotovo bo to pismo tudi druge zanimalo), ker priča, v kaki duševni napetosti ljudstvo tam živi ter je tudi drugače zanimivo. Tukaj živimo v silnem strahu. Mejo utrjujejo z vso naglico. Iz časopisja ne izvemo mnogo. Vedno je v listih polno belih lis, drugo pa taka čudna godla, da se nemore nikdo izpoznati iz tega. To naše življenje je bogpomagaj. Ne veš, ali bi delal, ne veš, ali bi živino redil ali jo prodal. Ne moreš biti vesel pridelka, ker ne veš, ali bi živino redil ali jo prodal, strah pred begom iz zemlje, ki si jo obdeloval, iz hiše in od gorke peči ' v mraz in v tujino. Ivako bom 1 to prestala jaz, ki sem vsa prehlajena in premrzla? Ce ' bom morala iti, težko (da bom 1 še videla te kraje. ' Včeraj sem šla na hčerkin 1 grob. Lepo in toplo je bilo, • vsak čas pa lahko zapade sneg, do pomladi pa Bog zna, ' kaj da bo. Pred pokopališčem ; skozi (tukaj so navedena imena krajev nekje na Notranjskem, katerih iz gotovih vzrokov ni umestno imenovati) sc ■ utrdbe in žične ovire in vse ob meji povsod tako. Ce bi bile človeku vse najbolje, v teh razmerah ne bi mogel biti ve-s sel. Septembra sem bila v Gori- - ci. Trstu in Postojnski jami - Izpolnila se mi je želja, dE i sem videla to čudovito jamo - morje in kraje, kjer se je bo e rilo, trpelo in umiralo tolike - naših ljudi. Vozili smo se — - čez 40 nas je bilo — v lepen , avtobusu družbe "Piitnjk." č r tem avtobusom (pravijo, dj e je najlepši v Jugoslaviji, ps tudi v Trstu in Gorici nisem videla enakega) so napravili že izlete v Belgijo, Francijo in Španijo. Bil je tudi prvi avtobus, da je privozil na vrh sv. Gore. Kar osuplo so nas gledali ter se tako čudili, da smo bili drugo jutro kar nekako v strahu se peljati navzdol. No, slednjič smo le vsi zlezli notri in se tudi brez nezgode doli pripeljali. Na Sv. Gori je bil shod. Tam so nas Jugoslovane obkolili tamošnji Slovenci. Iz-praševali so nas, kako nam je, če smemo to, če smemo ono, ali nam primanjkuje te all druge stvari. Kazali so nam kraje, ter se še vidijo strelski jarki, kjer so se vršili boji. Pripovedovali so nam, da ni ležal samo mrlič pri mrliču, temveč mrlič na mrliču. Videli smo kaverne na Sv. Gori in videli odprtine izdolb na nasprotnem Sabotinu. Kdor je bil zadet na Sv. Gori, ali no Sabotinu, se ni ustavil prej kot v Soči. Tu je silna strmov-čina brez grmičevja in v teki ofenzive se jih je toliko navalilo, da so zajezili Sočo ter je vsa okrvavljena tekla, kot je to v duhu videl Gregorčič. Obiskali smo veličastno po kopališče na Oslavju. To j< obzidan izravnan prostor. Ni vsakem koncu sta dva manj ša, sredi pa velik štirinadstro >en okrogel stolp. V teh stol >ih vnovič drugi stolp. Vs< tene zunanje in notranje sa na imena padlih. V vsaken tolpu dvorana in spomenil leznanemu vojaku, kjer ved io gori luč in je vedno sveži cvetje. V eni dvorani so ba crene krste štirih generalov la krstah meči in odlikova ija. Groza je človeka ob tel menih. Kamor stopiš, kamo ie ozreš, imena, sama imena [n vendar ni bila dovolj en, /ojna. Še ta ni pozabljena, š sa to se niso zacelile rane, ri ljudem, ne zemlji in je ž Iruga. Potem pa postavljaj veličastne spomenike, ljudstv l>a trpi in toži, silno toži, Iz Gorice smo se odpelja preko Dobrdobske planoti mimo Tržiča in dalje ob moi ju, ki je bilo prekrasne barv< proti Trstu. Ogledali smo i parke in grad v Miramaru. 1 malem gradu je muzej. Tai je še vse tako, kot je bilo 1< sta še tam stanovala Maks milijan in Šarlota. Tam je j težka svila, slikarije in ročn dela Šarlote, zanimivosti : Mehike in tudi slika meks kanskega predsednika Juar za, ki je dal Maksimilijana i streliti. (Vse to so pred ni davnim pripeljali z Dunaj da se postavi vsako stvar r svoje prejšnje mesto in se . tako v gradu Miramaru usti novil' zgodovinski muzej Morda te 'bo zanimalo, da . gostilničar v Miramaru Slov nec. V Trstu smo bili šest i ter smo ga precej prehodi' Mene jq najbolj zanimalo pr stanišče in morski akvari kjer smo videli čudne ribe morske živali iz .celega svet Tako čudovite so nekatere, e bi človek mislil, da je cvet, j je žival. V pristanišču je t Dogodki ■t med Slovenci go ,r} M Ameriki 'S Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Pretekli ;eden v petek je v sanatoriju j Euclidu umrla Johanna Jrankar, rojena Suhadolnik, v starosti 64 let. Zadnjih devet et je reva bolehala na ohromelosti. Rojena je bila v Kam-liku in je prišla v Ameriko pred 45. leti. Zapušča soproga, hčer Mrs. Johanno Maly soprogo dr. Mallya; sinove dr. Avgusta, dr. Villiama in Car-!a ter dva brata. Pokopana je bila iz cerkve sv. Kristine v Euclidu zadnji ponedeljek. Poroke v Milwaukee Milwaukee, Wis. — V cerkvi sv. Janeza Evangelista se bota poročila ženin Joseph Snoy in nevesta Marta Bevec. Dalje ženin Frank Telich in nevesta Alvina Berginc ter ženin Louis Gauške in nevesta Laureta Briške. — Vsem želimo obilo sreče! Smrt rojaka v Jolietu Joliet, 111. — Tukaj je bil zadnji teden pokopan rojak Jerry Pire, ki je živel na 925 Summit Street, Tukaj ne zapušča nikakih sorodnikov, pač pa veliko prijateljev. Na farmi v državi Iowa pa zapušča pastorka. Soproga mu je umrla mesec^. januarja. Pokojnf je bil star okolu 70 let in je bil član društva sv. Jožefa, št. 2, KSKJ in član društva sv. Drušine št. 1, DSD. — R. I. P. Srebrni jubilej zakona Lyons, 111. — Tukaj sta 25. maja slavila srebrni jubilej zakonskega življenja zakonca Mr. in Mrs. John in Jennie Vttsbefe,- Prijatelj in znanci so jima napravili v tukajšnjem Masonic Tempel Hali prijetno presenečenje in tako primerno proslavili ta lepi spomin. — Oba se iskrenim prijateljem in znancem za to presenečenje iz srca zahvaljujeta in kli-ičeta Bog plačaj! Bolna rojakinja Milwaukee, Wis. — Rojakinja Mrs. Frančiška Remska iz 1225 W. Madison street, je že dolgo časa bolna. Sedaj se ji je začelo vendar zdravje na bolje obračati in je upanje, da bo ozdravela. Bolni ženski bodo prijateljski obiski jako dobro došli, zato le obiščite jo. — Vsi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja! lo pa ravno takrat vse živo, ker so se nemške ladje zatekle od vseh strani sem v to luko pred angleško in francosko mornarico. Nam je bilo kar nekako tesno pri srcu. Kaj bi bilo, ko bi se Italija v tisti čas kaj izmislila. .. Iz tega je razvidno, da v Jugoslaviji žive v neprestanem strahu in da ljudstvo, in niti vlada tudi Italiji ne zaupa. V. P. Z delom gre pa tudi že h koncu, ker tukaj v Detroitu so vsako leto dolge počitnice,kar pa, tako pravimo, tudi prav pride. —Prav lepo pozdravim moje sorodnike, namreč Anno Godec in družino ter Tony in Frank Barbie v Pueblo, Colo, ter strica Joe in Ignaca Bar-bicha in soprogo v Gilbertu, Minnesota, kakor tudi druge sorodnike tam. Angela Stupar "SLOVAN," BO PEL NA PA-LANDECIJEVEM RADIO PROGRAMU Chicago, 111. Mešani zbor "Slovan" iz South Chicage, ki je bil organiziran pred 40. leti, 'bo nastopil na Palandechevi jugoslovanski radio uri na postaji WHIP prihodnjo soboto 8. junija od 3. do 4. ure popoldne pod vodstvom profesorja Ivana Itačiča. — Med ustanovitelji Slovana je Jakob Tisol, ki je takorekoč glavni steber Slovana vsa leta od njegove i-1—---——----- DETROITČANI SO SE ZABAVALI NA SREBRNI POROKI Detroit, Mich. Ne bo odveč, če malo opijem, kako smo se zabavali 3ne 25. maja, ko je detroitski poročevalec Štefan Potočnik in njegova soproga Ana slavila petindvajsetletnico zakonskega življenja. V ta namen so jima njuni otroci priredili supra j z party in jima v spomin kupili lep "front room set." Bila sta oba prav pošteno presenečena, ker se je delalo vse v največji tajnosti, da aista prav nič slutila, kaj se pripravlja. — Želim jima, cla bi živela srečno in zadovoljno še dolgo dolgo in da bi čez £5 let prav tako slovesno, ali še bolj, slavila zlato poroko. Rad bi še kaj drugega lepega napisala, pa nič kaj posebnega ne vem. Vreme imamo deževno in čmerno kislo 3e drži. Sonce se pokaže komaj po dvakrat na teden, pa še tedaj le za kratko dobo. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *«aj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niltvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, .1925 at the post officc at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Petek, 1 junija 1940 AMERHCANSKI SLOVENEC ^oooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooo Družba sv. Družine P£T LET USPEŠNEGA DELA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah CQJ0X. Lv],'^ II! Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. wUCZ. JOI1GI, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, III Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Msvtin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chisago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se laliko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.53% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois. - * JOOOOOOOO-OOOOOOOOOO OOOO 0-0<>0000<>0<><>0<>OOK>0-0<^ IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr. štev. Ime Maj 1 • Matthew Gasperich ..........................$ 7.25 1 Martin Fir ...................................30.00 1 John Barbie .................................... 27.25 1 Frank Cohil ...................................... 26.50 1 Mary Scinkovec ................................ 23.00 1 Anton Bartol ...........'......................... 14.00 1 Mary Russ ..........................................25.00 1 Jerry Pire ............;........................... 25.00 1 John Udovich, Sr............................. 10.00 1 Catherine Judnich, pol..................... 17.50 .,.„1 Anton Sraj, Sr., pol. ........................ 12.50 1 Anna Berry ...................................... 20.00 1 Helen Stanfel (Deceased Stephen).. 8.00 1 Louis Planton .................................. 85.00 1 Anton Bartol .................................... 16.00 1 Louis Sternisha ................................ 27.25 1 Holy Family Society of U. S. A. (Past due ass't. Mary Kuhar)...... 15.00 . 3 Rudolph Terdin ................................ 7.00 3 Antonija Ferentchak........................ 19.00 5 Frank Stravje .................................. 36.00 6 Ignac Hodnik.................................... 14.00 6 Anton Marincic .................f............... 31.00 6 Albina Zigarovich ............................ 44.00 12 Margaret Vranesic .......................... 15.00 12 Mary A. Korevec, pol..................... 10.00 12 Barbara Vranesic ............................ 15.00 12 Anna Nemanich .............................. 14.00 12 Mary Gregorich................................ 20.00 12 Mary Kirin ...................................... 15.00 \ ' ,12 Emma Fragale ................................ 15.00 "v 14 Theresa Simunich ............................ 17.00 __\ Total................................$622,00 Izplačali za posmrtnine: Dr št. 1. Za pok. Mary Kukar, cert. 5030-A...................., 250.00 Dr. št. 10. Za pok. Frank Chcrne, cert. 5653-A................$250.00 Pittsburgh, Pa.—(Izvirno).— Med pittsburškimi griči in hribi se^srečate dve važni reki, ki potem nadaljujete skupno pot pod imenom reke Ohio. Gori iz severa, nekje iz države New York se začne viti reka Allegheny, katere struga je od začetka ozka in majhna. A^edno več studencev in potokov prihaja od vseh strani in struga se kmalu širi, postaja večja in globja, ko hiti doli proti jugu mimo in med griči in hribi Pennsy Ivani je. Od juga, tam nekje doli v West Virginiji pa začne enako pot proti severu REV. MATEVŽ KEBE Slika ga predstavlja kot mladega novomašnika. druga reka, ki jo imenujejo Mo-nongahela in ubira dokaj ser-pentinasto pot in išče nižave v smeri proti mestu Pittsburghu. Tam doli pifi Duquesne Heights, skoro sredi Pittsburgha, med griči, kjer je svet podoben globokim grabnom se obe reke srečate in po tem obe nadaljujete v skupni strugi svojo pot naprej proti zapadu. Struga gre do mesta Rochester severnozapadno, tam pa napravi ovinek in začne svojo pot proti jugozapadu in ne daleč nad Liverpoolom prestopi pennsylvansko-ohajrko mejo in hiti naprej proti svojemu cilju. Tik nad Allegheny reko v Pittsburghu teče znana Butler cesta, ki se prične kot razhodna cesta pri 34. ulici s Penn ceste in potem gre daleč naprej tja do Highland parka in menda še naprej. Po Butler cesti prideš tam nekje pri 45. ulici v slovensko naselbino, ki se potem nadaljuje proti severovzhodu. Na 57. ulici je slovensko središče. Tu imajo Slovenci svojo slovensko župnijo Marije Vnebovzete, kjer zdaj uspešno pastiruje naudušen Slovenec preč. g. Matevž Kebe, rodom iz Dol. Jezera od Cerknice na Notranjskem. Slovensko župnijo so ustanovili nekako pred 47. leti. Slovenska naselbina v Pittsburghu je bila in je še vedno nekako središče Slovencev v zapadni Penn-sylvaniji. Tu na 57. ulici imajo Slovenci tudi prostorno lastno farno šolo in malo nižje tudi lasten Slovenski narodni dom. Radi teh ustanov je naravno pittsburška naselbina privlačno središče vseh naših rojakov v zapadni Penni. Pred petimi leti, ko je Bog poklical k sebi pok. bivšega župnika preč. g. Jos. Škurja, so višje cerkvene oblasti iskale veščega in sposobnega slovenskega duhovnika za slovensko župnijo v Pittsburghu. In našle so ga. Tam v bližnjem McKeesportu je do-tedaj pastiroval med brati Hrvati preč. g. Matevž Kebe. Na njega so padli pogledi višjih predstojnikov in določen je bil, da nasledi župnika pri Mariji Vnebovzeti na 57. ulici. Sprejel je župnijo in lotil se je težkega rlela. Bilo je to baš sredi največje gospodarske krize v deželi, ko je bilo vse brez dela, dolgovi na Za DSD. Total..................................................$500.00 FRANK J. WEDIC, rji tajnilc. 1--o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 3, DSD. La Salle, 111. Odbor društva sv. Družine št. 3, DSD vabi vse članstvo, da se udeleži društvene seje, katera se vrši v nedeljo 9. junija v navadnih prostorih v dvorani sv. Roka. Kakor ste slišali, oziroma brali v našem glasilu, se v mesecu juniju volijo delegatje za prihodnjo konvencijo DSD. Prosimo torej, da se cenjeno članstvo zgoraj omenjene seje udeleži v polnem številu, da se pogovorimo, če bomo poslali delfe-gata lia konvencijo ali ne. Obenem se apelira na vas, du pripeljete na sejo kaj novih članov ali kandidatov v dru- POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE8 postaji, J.3G0 kilocycles. štvo, da bomo številično postali močnejši. — Torej na svidenje 1 v nedeljo na seji in sobratski pozdrav. John Prazen, tajnik SREČA OTROKA V Lauterbergu na Nemškem je odšla družina, sesto-ječa iz očeta, matere in triletnega dečka, na sprehod. V nekem trenutku nepazljivosti je otrok zdrknil v deroč potok in ta ga je odnesel s seboj. Zaman so se starši in drugi sprehajalci trudili, da bi otroka ujeli, še preden bi izginil v 200 m dolg pokrit in nizek kanal. Deček je izginil vanj in ljudje niso mogli drugega, nego da so stekli k drugemu koncu tega jarka. Njih upanje, da bodo otroka tam vendarle ujeli, se je uresničilo. Cez nekoliko minut se je res prikazal, ležeč na hrbtu, in so ga potegnili iz vode. Za čudo je ostal živ in ce.l.. JUBILEJNA KAMPANJA DSD. traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KV.OTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Elec- >' trie Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5." Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj1 da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. JUf JUjbf NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA ; JE VAM DANA! Ako rabite kakih,^0^ in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Frv,n^ca ^ Vfedica, ki jih bo vam z veseljem podal. župniji pa visoki. S svojo mirno1 in vrlo razsodno naravo si je kmalu osvojil srca vseh faranov in v župniji je nastal preporod. Nadaljeval je v tem duhu in tekom pet let dosegel res občudovanja vreden uspeh, za katerega mu daje ljudstvo visoko priznanje. Da se farani župnije Marije Vnebovzete izkažejo svojemu vrlemu duhovnemu očetu hvaležne in da pokažejo, da vedo za-njegov trud, so vred s cerkvenim odborom priredili v nedeljo dne 26. maja zvečer banket v počast svojemu župniku in obenem je bil to banket nekaka javna zahvala slovenskega naroda v Pittsburghu svojemu župniku. Slavnostni banket se je začel kmalu po 8. uri v cerkveni dvorani. Stoloravnatelj na banketu je bil občeznani zaveden Slovenec g. Frank Trampuš, ki je po banketu tudi predsedoval govorniškemu programu. Najprvo je g. Trampuš sam kot cerkveni odbornik iskreno čestital v lepih zbranih besedah preč. g. župniku Kebetu. Navajal je veliko delo g. župnika tekom zadnjih pet let, v katerih je znižal cerkveni dolg s skoro 50 tisoč doli na samo 17 tisoč dolarjev. Za tem je predstavil kot naslednjega govornika č. g. p. Daniela Cado-niča, ki je prihitel na slavnost iz Johnstowna. Č. g. Cadonič je sin pittsburške naselbine, duhovnik frančiškanskega reda in je pom. župnik pri sv. Tereziji v Johnstownu. Lepo je govoril v slovenščini in čestital preč. g. župniku in župniji na lepem uspehu. Za njim je bil predstavlen g. John Rogina, ognjegasni načelnik, ki uživa velik ugled med pittsburškimi Slovenci. Za tem pa je govoril g. Joseph Pavlakovich, glavni odbornik DSI). in znan slovenski pijonir v naselbini. Povedal je marsikaj zanimivega iz prvih pijonirskih let slovenskega življenja burghu. Prvo slovensko društvo je bilo dr. Marije Device. Tu se je začelo. ]^{ijprvo so bili nekaj časa s Hrvati, kjer je skrbel za nje hrv. duhovnik č. g. Božič. Potem je prišel pok. č. g. Zalo-kar. Ta je začel delati za ustanovitev slov. župnije. Toda doli v Bridgevillu mu je bil dan velik kos farme zastonj in tam je postavil č. g. Zalokar na to cerkev sv. Barbare, katera je bila v slovenskih rokah do smrti č. g. pok. Modra. Začelo se je na 57. ulici. Kupili so lote in začeli. Govornik pohvali vse duhovnike, vsi so bili dobri, najboljši pa je sedanji župnik preč. g. Kebe, je povdaril govornik. K besedi je bil pozvan tudi znani slovenski pijonir g. Frank Lokar, ki biva tukaj že nad 47 let. Tudi on omenja, da je bil prvi slov. duhovnik pok. č. g. Zalokar, za njim je prišel č. g. pok. Bizeljak. Imeli so cerkev najprvo v Sharpsburgu, za oltarjem so peli. — Nato je bil pozvan k besedi sedanji tajnik cerkvenega odbora, g. John Tomec, ki je čestital župniku na uspešnem delovanju. — Za tem je bil poklican k besedi znani spoštovani rojak g. Matt Pavlakovič, ki je istotako navajal zasluge g. župnika, kateri je znižal uspešno cerkveni dolg. — Za tem je govorila ga. Agnes Gorishek, glavna odbornica KSKJ. in ugledna Slovenka v naselbini. — Govoril je tudi rojak g. .George Sta-rešinič. Izrekel je tople čestitke župniku in želel vsem najboljšo zabavo. — Nato je govoril g. John Balkovec, znani požrtvovalni društveni delavec in ugleden slovenski gostilničar v Pittsburghu. Pohvalil je dobro delovanje in lep uspeh č. g. župnika. — Zatem so še govorili g. Frank Zunič v imenu dr. sv. Roka; g. Frank Hainricher v imenu dr. sv. Jožefa; g. George Weselich v imenu društva sv. Družine, št. 11, DSD.; g. M. Bahor v imenu dr. Orel; g. Paul Klun, je govoril v imenu Slov. Nar. Doma. Nato je bil pozvan k besedi g. J. Jerich iz Chicage, ki se je mudil baš tedaj na agitaciji v Pitts burghu in okolici. Izrekel je tople čestitke preč. g. župniku in župniji na tako lepem, složnem in uspešnem sodelovanju. Povedal P. Kazimir; Zakrajšeki PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.); (DaljeX Pretežna večina ondotnih Slovencev se je dala okužiti od tedaj med Slovenci modernega "socijalizma", ki so ga bruhali ■nekateri slovenski listi kakor vulkan žarečo pogubonosno lavo in ž njim zastrupljali ne samo posamezna srca, temveč tudi cele naselbine. Pa saj to ni bil so-cijalizem, saj nihče niti vedel ni, kaj je socijalizem. Ce je kdo znal "farje" preklinati, če je bil seveda tako surov, če ni več hodil v cerkev, če je bil v njihovih društvih in jednotah, če je znal izgovarjati besedice "Kapitalist" in "Delavec", pa se je razglasil za socijalista. Zlasti nepojmljivo sovraštvo do vere in cerkve je bilo pravi znak tedanjih socijalistov, in v tem je obstojal ves slovenski socijalizem tistih dni v Ameriki. Tako so bili tudi v Canonsburghu rojaki tako zapeljani in so z vso silo delali proti vsemu, kar je bilo božjega in cerkvenega. Bili so tudi izredno napadalni in so napadali vse svoje rojake, sodelavce, če so bili verni, kakor povsodi po Ameriki. Mrs. Be-vec je pa to zelo bolelo. Saj niso bili hudobni samo zapeljani in zaslepljeni. Zato so se ji smilili. In začutila je v sebi dolžnost, da rešuje, kar se še i-ešiti da. Zato nas je vabila v Canonsburg, da je bil tam misijon večkrat. Z Mr. Pelhamom in Mr. Tomšičem so delali in trpeli in se žrtvovali, da bi narodu pomagali. Ustanovili smo društvo sv. Jeronima KSKJ v njeni hiši, kjer so se tudi vršile društvene seje. Prišlo je tako daleč, da je Mrs. Bevec v Pitts- 7' vsemi dobrimi rojaki prišla že z mislijo, ustanoviti v Alexandra v predmestju Canons-burgha, slovensko župnijo, za katero so nabrali že več tisoč dolarjev. Posebna deputacija je šla k Pittsburghškemu škofu v ta namen. Vodila sva jo z Mr. Gr-dinom. Toda tamkajšnji župnik, Poljak, je nasprotoval, češ, da ni dovolj vernikov, da bi zmogli to breme. Pittsburghški škof nas ni dobro sprejel in cela zadeva je zaspala na ogromno škodo ameriških kat. Slovencev, ker je bilo resnica, da bi se bila fara prav lahko ustanovila in tu- Ko ni mogla drugega je Mrs. Bevec naročala vse številke Ave Maria" v večjem številu in jih ponoči raznesla po hišah na vrata vseh verskih nasprotnikov. Sploh je to bila žena tolikega duha, tolike vere, pa tudi tolike plemenitosti, da sem malo slovenskih žen srečal v svojem življenju, kakor Mrs. Bevec. Njen sin Anton je že več let tax-collector mestne uprave. Obilne žrtve, delo in razočaranja pa je bilo preveč za Mrs. Bevec in podlegla je, zbolela in Bog jo je poklical k sebi v nebesa po večno plačilo. Naj v miru počiva velika katol. žena! Po vseh teh spominih, kajne, kaj čuda, da sem tako želel še enkrat obiskati to mesto in to naselbino, in njen grob. Tudi v W. Va. me je gnalo, tja doli od Cumberlanda proti Thomasu in Davisu, katero pot sem tolikokrat naredil za velikonočni čas. Kako prijetni bi bili spomini na vse one težke obiske po teh krajih, pa tudi na rojake, ki še tam žive. Qbisko-val sem tudi nad Davisom gozdne campe in tam dajal priliko našim rojakom, da so opravili svojo velikonočno versko dolžnost, kateri so jo hoteli. Tako se spominjam, da sva neko leto, mislim da je bilo 1. 1914, šla v te Campe z župnikom Ircem iz Da-visa. Najprej sva se pet ur peljala s konji do nekega mesteca vsredi gozdov, ime sem že pozabil, morda je bil Lanersville, pa nisem gotov. Toda zamudila sva večerni vlak, ki je vozil v Cam-po delavcem potrebne stvari. Toda napovedana sva bila, morala sva naprej. Ni kazalo drugega kakor da sva šla peš kar po za-sipni progi. To pa ni bilo tako lahko. Nesla sva s seboj vsak velik kovčeg z vsemi potrebnimi stvarmi za sv. mašo, torej tudi težak kamen s svetniškimi ostanki, brez katerega se ne more maševati. Ob pol sedmih zvečer sva odšla v temni gozd vsak s svojo "laterno" in ob desetih zvečer sva šele prišla do prve campe. Nikdar ne bom pozabil tistega pota. Hoditi sva mogla samo po "pragih" železnice, kar pa ni bilo tako lahko, ker to ni bila prava železnica, temveč sa- di vzdržala. Vendar najbrže ni m o zasilna za izvažanje lesa iz bila volja božja, Bog ve zakaj? Odgovornost za to preprečeno božje delo pa nosi tisti, ki ga je' ževna noč. preprečil. Tu doma imam še prepis spomenice, ki smo jo takrat izročili škofu, kakor tudi iztis podpisov rojakov za faro. gozda in dovoz gozdarjem potrebnih stvari. Bila je temna de- (Dalje prili.) Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" je, da pozna preč. g. župnika Kebeta kot idealnega domoljuba in rodoljuba še iz zadnje svetovne vojne, med katero je preč. g. župnik vneto sodeloval v okviru Slovenske Lige, za ustanovitev Jugoslavije. Nato je še povedal zakaj obiskuje slovenske družine po Penni, nahireč, da zbere od njih zgodovinske podatke za zgodovino ameriških Slovencev, da ne bo-tako požrtvovalno delo, kakor so ga n. pr. pričeli in potem vršili vse skozi; tekom zadnjega pol stoletja tudi vrli zavedni Slovenci v Pittsburghu, pozabljeno. Kot zadnji in končni govornik je pa nastopil slavijenec, kateremu v počast je bil banket prirejen, namreč, preč. g. župnik Matevž Kebe. Burno pozdravljen je nastopil. Zahvalil se je za prirejen večer, vendar pa je dejal, da vse to, kar se je nocoj njemu čestitalo, gre tudi narodu samemu, ki je tako vzajemno sodeloval. On je le posameznik. To, da je pazil in vestno delal je le njegova dolžnost, je dejal. Priznanje in zahvala gve nam vsem. Vzpodbujal je vse še k nadalj-nemu sodelovanju in tekom prihodnjih pet let bo župnija gotovo brez dolga, potem bomo pa začeli misliti za naprej. Govoril je na to še tudi mladini v angleščini in jo istotako navdušeno vzpodbujal za veliko delo, ki so ga v naselbini začeli pred 50 leti njihovi očetje in matere. Nato je predsednik večera g. Frank Trampuš izročil v imenu odbora preč. g. slavljeneu krasno nalivno pero in svinčnik, katerega je slavljenec vidno presenečen sprejel. Nato je pa g. Trampuš že blizu 11. ure zvečer zaključil program. Bil je to lep večer, na katerem so se sestali farani slovenske župnije v Pittsburghu, da poča-ste skupno in dajo košček priznanja svojemu ljubljenemu župniku za njegovo požrtvovalno in naudušeno delovanje na župniji. Iz vseh govorov in čestitk je vela topla ljubezen med farani in župnikom. Takih večerov naj dožive vrli Pittsbur-žani še več! Njihovo požrtvovalnost in delovanje pa naj Bog blagoslavlja in doživeli bodo še večje uspehe! J. J. DR. J. E. URSICH ■ ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermik Road l—-3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 392S West"2Gth Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO RezidenČni tel.: La Grange 3966 Stran "i AMERIKANSK.1 SLOVENEC Petek, 7. junija 1940 =Jules Mary — J. M.:| Dogodek na Poganskem polju iz predvojnih Časov "Saj ji vsa postrežba več ne pomaga. Rajši bi jo imela doma pri sebi." Zaman se je Nineta prizadevala, izbiti ji to misel iz glave, Pepina je vztrajala pri svoji nameri. "Matere ne bom pustila niti za trenutek same, ko bo doma. Noč in dan bom pazila nanjo, da ne zamudim trenutka, ko se ji morda povrne zavest. ICer vse prigovarjanje, da bi opustila to misel, ni zaleglo, jo je spremljala prijateljica v bolnišnično pisarno, kjer je pove-^ dala svojo prošnjo. Najprej so ji ugovarjali, nato pa so poklicali zdravnica,, ki je menil, da bo prevoz ohromele v nekaj dneh mogoč. Zagotovili so ji, da bodo mater z bolniškim vozom prepeljali domov, kakor hitro bo zdravnik to dovolil. Nato sta šli obe mladenki ven, sedli v voz, ki je čakal-nanju, in se odpeljali k odvetniku Gavasettiju, ki je bil branil Pavleta. Vožnja jima je bila vse prepočasna, zato je moral voznik spet in spet pognati konjiča. Saj je bilo vse odvisno od Pepininega naglega delovanja. Morda le četrt ure oklevanja ali pozabljivost lahko ima za posledico Pavletovo smrt. Naposled sta prispeli do cilja in stopili v predsobo zelo zaposlenega odvetnika, kjer je čakala že dolga vrsta strank. Treba bo torej dolgo čakati, da pride na vrsto. Razen nje je bilo v sobi še deset strank, kar je pomenilo, da bo treba vsaj še uro vztrajati. Obupno je vzdihnila in Nineta se je morala mnogo prizadevati, da jo je pomirila. "Kar sedita, prosim," jima je rekel sluga, ki ju je bil po vedel v čakalno sobo. Sedli sta. Pepina bi bila rada rekla ljudem, izmed katerih gotovo nobeden ni "mel tako nujne zadeve, kakor je bila njena: "P.ustite me naprej, saj vi vsi lahko počakate tistih nekat minut." Toda ni se upala tega reči, kajti ti tujci bi je gotovo ne mogli razumeti. Čisto strta je sedela na stolu, srce ji je močno in boleče bilo in z obema rokama je držala prijateljičino roko. Res je minila ura, preden je prišla na vrsto. Odvetnik jo je prosil, naj stopi v njegovo pisarno. Nineta jo je hotela spremljati, toda Pepina ji je zašepetala, naj ostane v čakalnici, ter je sama odkrev-sala na berglah v pisarno. Ko so se zaprla vrata za njo, je rekla: "Jaz sem Pepina Longhijeva, sestra mesarja Longhija, ki je bil obsojen na smrt in vi ste ga branili." "Pomilujem vas, ubogo dete," je blagohotno rekel doktor Gavasetti. "Kako pa je z vašo materjo? Šele pozneje sem izvedel, da jo je bila pri poslušanju razglasa o smrtni obsodbi zadela kap." "Moja mati bo za zmerom ostala mrtvo-udna. Prišla sem pravkar iz bolnišnice. Nesrečnica leži čisto negibna in ne more govoriti." "Strašno! Kaj nameravate storiti? Ali imate bližnje sorodnike?" "Ne, nikogar nimam, gospod doktor," je odvrnila Pepina in vzdignila glavo. "Kdo pa bo skrbel za vas?" "Moj brat." Odvetnik jo je dvomeče pogledal, nato pa jo je vprašal: "Ali imate še enega brata?" "Ne, Pavle je moj edini brat. Zdaj imam samo njega. "Dragi otrok, žal mi ni bilo mogoče rešiti ga. Vaš brat je izgubljen. Nanj ne smete računati." Y mladenki se je za trenutek uveljavila elja, da bi mu povedala, kaj je videla ti stega večera, ko je bila z materjo in Kar-loto sama v hiši. Toda ni mogla obtožiti lastno mater. "Seveda, prav rad storim vse, kar je v moji močr." "Najprej bi želela od vas neko pojasnilo. Že pogosto sem v listih brala, da z obsodbo na smrt še ni izključena vsaka rešitev. Ali je kakšno upanje, da moj brat ne bo usmrčen?" "O tem vas hočem natančno poučiti, da vam ne bom vzbujal upov, katerih uresničenje je nemogoče. "Da, povejte mi čisto resnico. Prenesla jo bom," je odvrnila drgetajoča po vsem telesu. "Saj je ni več reči, ki bi me še mogla presenetiti." - "Vaš brat ima tri dni CclScl ZcL vložitev ničnostne pritožbe. Drevi mu bom predložil prošnjo v podpis." "Ali ga boste sami videli in z njim govorili?" "Da, drago dete." - "O, gospod doktor, tedaj mu recite, da zmerom mislim nanj in da sem prepričana o njegovi nedolžnosti. O tem, da je mati mrtvoudna in da ne more govoriti, mu ne recite ničesar." "Zakaj ne?" Mladenka je nekaj tirenutkov premišljala, nato pa je tiho rekla: "Pavle že toliko trpi, da bi mu rada prihranila še nove bolečine." Tudi odvetnik, ki je bil vajen pretresljivih prizorov, je bil globoko ganjen zavoljo nesreče te družine. "A kaj se bo zgodilo potem, ko bo vložena ničnostna pritožba?" je dalje vprašala Pepina. "Apelacijsko sodišče jo bo zavrnilo, o tem ni dvoma." "A potem?" "Preostane samo še prošnja za pomilostitev na kralja." "Ali bi se ta prošnja ne mogla,že zdaj vložiti?" "Vi veste, da vaš brat vztrajno zatrjuje svojo nedolžnost." "Nedolžen je, gospod doktor. Prisegam vam pri vsem, kar je sveto!" "Vaš brat mi je po končani sodni obrav< navi izjavil, da prošnje za pomilosLi lev lic bo nikdar podpisal, češ, da smatra takšno prošnjo kolikor toliko za priznanje krivde" "Ubogi brat!" "Seveda pa je taka prošnja edini up, ki mu še preostane." "Druge poti za rešitev ni?" "Nobene druge." "Kdaj ga mislijo usmrtiti?" "Najbrže kmalu." "Ali bi se dan usmrtitve preložil, če bi prosil za pomilostitev?" "Prav gotovo." "Za koliko dni?" (Dalje prih.) --r-0- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! VOJNA NA SEVERU IN SOVJETSKA RUSIJA Pod tem naslovom je znani poznavalec sovjetske politike dr. Werner Jollos objavil v "Neue Ziircher Zeitung" nekaj zanimivih razmišljanj o posledicah nemške akcije na evropskem severu za nadalj-no rusko politiko v sedanji vojni Avtor najprej navaja izjavo ge. Kolontajeve, sovjetske poslanice v Stockholmu po kateri Moskva baje ni bila informirana o nemških načrtih v Skandinaviji. Velik del evropskega tiska je v tej zvezi govoril o ruski zaskrbljenosti zaradi novega razvoja na severu. Samo francoski listi so še vedno dvomili v iskrenost moskovskih zagotovil o nevtralnosti ter so prikazovali nemški korak, kakor že prej sovjetsko-finski konflikt, kot del v naprej dogovorjenega sovjetsko-nemškega načrta o razdelitvi skandinavskega severa. Avtor nato ugotavlja, da sovjetski listi niti niso objavili izjave ge. Kolontajeve, niti niso izrazili presenečenja ali obsodbe zaradi nemške akcije, temveč so že od vsega začetka poudarjali, da je N,emčija postopala tako v sili, ker je bila k temu prisiljena od sovražnikov. Uvodnik, ki so ga oficiozna "Ižvestja" objavila o teh dogodkih 11. t. m., ne štedi z očitki na naslov zapad-nih velesil,ki da sta že sovjetsko-finski spor hoteli izrabiti samo za to, da 'bi se polastili Skandinavije za operacije proti Nemčiji. Ton uvodnika dokazuje, da ni bila Moskva zaradi novih dogodkov presenečena in da jih s svojim pristankom sploh omogočila. Pri vsem tem je znabiti najbolj zanimivo to, da "Ižvestja" smatrajo sedaj ne le Norveško, temveč tudi Švedsko pod nemškim vplivom. Nehote nastaja misel, da gre za dogovor, v katerem je Berlin v naprej zagotovil Moskvi neke koncesije, najbolj verjetno na Finskem. Stalin je po mnenju dr. Jol-1'esa bržkone prepričan, da bo nemška akcija izzvala tolikšno reakcijo na zavezniški strani, da je mogoče računati z daljšo borbo, ki bo Rusiji dovoljevala, da še dolgo stoji ob strani, medtem ko bi se obe vojni stranki močno izčrpali. V kolikor smatra Stalin zaveznike za močnejše od Nemčije, je v sovjetskem interesu, da se kar najbolj- zapletejo v resne operacije. Za začetek lahko služijo temu namenu nemške akcije na severu. Vprašanje je samo, ali bi Rusija ostala še nadalje nevtralna tudi v primeru, da se vojna sreča nasmeji zaveznikom in bi se pojavila nevarnost, da se namesto Nemčije ti pojavijo pred Leningradom. Mogoče, da bi se Moskva začela približevati zapadu, toda zdi se, da je sovjetska vlada ugodni trenutek za to že izgubila, vsekakor pa je malo verjetno, da bi bila ona za zaveznike še interesantn^. ako bi ti dosegli na severu nadmoč. Zato se zdi avtorju bolj verjetno, da bi Rusija v tem primeru poizkusila vojno na severu spet spraviti v ravnovesje s tem, cia bi intervenirala na nemški strani. S tem bi borbo spet poživila odnosno, jo dokončala "bi*ez zmagovalca in prema-gaca," kakor si to sovjetska vlada najbolj želi. NILES CENTER IZPREMENI IME Niles Center, 111. — Tukajšnja vas, ki tvori eno chica-ških predmestij, bo izpremeni-lo ime. Zadnji ponedeljek se je vršilo med prebivalstvom tozadevno glasovanje, pri čemer je večina glasov odobrila izpremembo. Niso pa si še edini, kako novo ime si bodo izbrali. SLOVENCI V LA SALLE IN OKOLICI, POZOR! Vsi ste prijazno vabljeni na GRAND OPENING Zopctno otvoritev slovenske gostilne na hribu NA NASLOVU 1101 — 5th STREET ki se vrši v soboto, 8. junija Vas vse vljudno vabim, ANTON STRUKEL, gostilničar. I . X849 Wesf CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS zdeluje vse vrste tiskovine, fca društva, organizacije In posameznike, lično In poceni. Poskusite ln prepričajte se! KRASEN KRIŽ stane s poštn Znesek je poslati v Money ordru al Knjigarna Amerikan 1849 West Cermak Road, kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaika za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ 'e vlit iz lepe svetle ledenine. Te križe so začeli 'elovati pred krat-l kot posebno no-eto in se radi ličnosti zelo pro- .50 -očilom na; ovenec >, Illinois (Konec) Well, kakšno naziranje ima g. (ne — to bi bilo po Molku zaničevanje!) Kristan o bistvu zgodovinskega krščanstva, je njegova zadeva. Objektivno Muhamed ni noben božji prerok. Meni niti subjektivno. Kar Kristan piše o Kristusu, je objektivno neresnica, ker Kristus je Sin božji, je zgodovinska osebnost, ni nobena prikazen le iz neke mitologije ali legende. Ko bi pa jaz pisal v muslimanski javnosti, kakor piše on v še močni kr-šanski javnosti, bi si jaz ne predrznil zapisati tega o Mu-hamedu, kakor on piše o Kristusu, dasi bi bila to objektivna in zame tudi subjektivna resnica, ker bi s tem žalil subjektivno prepričanje vseh muslimanov, ki (subjektivno) smatrajo Muhameda za božjega preroka. Vse progresivke ne bodo ateistinje ali materia-listinje, dasi so "vse srečne" radi pisma, in iz "Editor's desk" prihaja toplo priporočilo pisma kot "an inspiring and educational article." Se vidi, kako vpliva. Objektivno pravilno je Nazarenec imel usmiljenje z grešnico, subjektivno tudi,naravnost bogokletno pa je, "da je dovolil Mariji iz Magdale, da je ravnala kot človeška žena iz krvi in mesa," ker zopet je imel z njo le usmiljenje, kot Sin božji pa ne more pripustiti greha. Objektivno neresnica je, da "bi bilo krščanstvo iznašlo izvirni greh," ker bistvo izvirnega greha je nekaj popolnoma drugačnega, enako je z običajem "očiščevanja," ki nima z "nečistostjo" prav nobenega opravka. Dalje "spočetje" Kristusovo nima nobene zveze, niti ne, če bi bila to le — legenda, s pojmom "brezmadežnega spočetja", ker ta-koimenovani "virgin birth" je po bistvu popolnoma drugač* no pojmovanje, in "bigotni modrijani" ne trdijo tega ali tako, kakor trdi in kar trdi Kristan o "brezmadežnem spočetju" Marije. Kaj, ko bi le pogledal v kak mali katekizem, preden piše take goro-stasnosti za neke ženske. Zakon, pravilno pojmovan in zahtevan, kakor ga pojmuje in zahteva cerkev, ni nobena "nečistost," kakor trdi Kristan, in "očiščevanje" ni to, kar Kristan trdi daje, ker sam pravi, da bi potem moral za- ROJAKI SLOVENCI! Kadar želit« o-!rv , krasiti grobove svo-[AL"r jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 deti tudi moža. ^ Bilo bi še precej zgodovinskih in napačnih trditev glede stanja ženske v raznih dobah, ampak progresivne ženske naj bodo "vse serčne," če jih neresnice osrečijo. Na koncu postane Kristan sam ves ginjen, in kakor res zna, vzneseno govori o nekem velikanu, kakršnega bodo pro-ducirale take progresivne ženske. Prav, prav, nimam ničesar zoper to, če res kaj pro-ducirajo, k er za napredek in ženski napredek sem tudi sam. Ampak, g. Kristan, ali res mislite, da more priti do takega prav vzvišenega napredka vsaj v bodočnosti, ko pričnete pri opicah in nadaljujete z ob jektivnimi potvorbami o krščanstvu in tudi o zgodovini Kakor vidim iz osebnih stikov in časopisov, so Irci precej "Pro — German." Ni jim zameriti, saj naziji davijo Angleže, in zoper te imajo Irci tehtne pritožbe. Valera je po udaril nevtralnost in rekel, da Irska ne bi pripustila baz (opor) zoper Anglijo. Lepo, cla ni maščevalnosti. Ampak, ali jih bodo naziji- vprašali, če bi hoteli baz zoper Anglijo? Zdaj se Irci muzajo in v pesti smejijo, ampak, če gre Anglija, bo šla tudi Irska. ♦ Vseh 20 amerikanskih republik je podalo izjavo,da obsojajo nazijski napad na Ilo-landijo, Belgijo in Luksenbur-ško. Zopet lepo. Ali bo kaj zaleglo pri nazijih? • V mestu Montevideo so bile demonstracije radi nazijskega napada. "Dol z naz^zmom, dol z Nemčijo," so vpiii. Pa so drugi prav močno vpili tudi: "Dol z Anglijo, dol s Francijo." Kdo utegne biti doli? -o- KOLIKO ČASOPISOV JE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Leta 1937 je bilo v Združenih Državah 13,028 časopisov, ki so skupaj imeli 44,000,-000 iztisov. Izmed njih je 2,288 dnevnikov. TujejeziČno časopisje tvori znaten del a-meriškega novinarstva. Leta 1939 se je izdajalo 1047 časopisov in revij in 35 raznih jezikih. Izmed teh je bilo 118 dnevnikov, 567 tednikov, 65 polutednikov, 53 polumesečni-kov in 210 mesečnikov. FLIS. Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station oh Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes • t'ftitiiriru/d program of CLASSICAL and FOLK MUSIC Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: »U%J Naročila sprejema N Knjigarna Amerikanski Slovenec) 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois