Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 IIto; osmrtnice, zahvale, poslnnice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se — ■■ naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ~ ■ :■......=_ V Trstu, v sredo IB- avgusta 1920 Prej pride kamela skozi Šivankino uho kakor bogataš v nebesa. ____________ Kapitalistično časopisje je ustav -va sužnjev za sužnje. CliflSliiO SOCIRMSTIČflE ZVEZE V JtfliltJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 40. Profetarijatn oseh deželo! (Manifest z EL kongresa Ul. komunistične internacionale.) 2. svetem*? kongres koantunističnie internacionale se sestaja v tmeenatku, kio izginja pod mogočnuim udairci rdeče armade nuskega delavca, nuisikega kmeta trdnjava sveitcv 1. 1917 zasedbo Poljske ca-ristočni- Ru- Obroč kro$ Mlm se oži IJuti boil za posest poljskega glavnega mesta -Ruska vojska naprecfiule na severu in na Jugu - Spor med FraiKiJo in Angl&S&o - Francoski proletariat proti intervenciji - Mirovna pogajanja v Minsku Varšava stoji pred padcem, ruska vojska stiska bolj in bolj s vaj ognjen obroč 'kr.cg nje. V tej stiski se je poljska vojska, Id jo vodijo trancoiski generali še enkirait posta.vala v bron. Brzojavke govore o ijuiih bojih, ki se vrše krog Varšave, ki jo hoče podjs&a vojska rešiti. Medtem .pa izgubi vajio Poljaki na tleh v vzhodni Galiciji in na severni fronti. Severna ruska armada ima dvojnio nalogo, da pritiska v .južni smeri proti Varšavi in da v saneri proti Gdanskem zasedbe ozemlje, ki tvori zvezo Poljske z mior-',em. Slednja vojna operacija je neobhodno potrebna., dat se nuskia vojska ubrani n ev sečnih presenečenj, ki bi ji S te strani utegnile tptrilLi od entente, osioibdito Francije in Amerike, ker Angleška hodi svojo pot trezne politike. Tak je položaj na .boišču, medtem ko so začela iniires tnilkiorv palinivših PcJjsko v zloi&nsikn vojniški ,po-hicld .in dokler osOtrbujejo enterittnii kaipitalrsti Poljsko z onoejeun, tako diolg-n to sovjeske Rusija, v cifcramub-nem boj-u. Sovjetskia) RusJ^ia, — če pristane ona k odknortu poA^skega ieicigard^fba, sovijetsika Rusija, — če mnu dovoilr ona vspastavljenje raizibtrtie poljske armade s pomočjo entenAe, bo jutri' zanana ipris:lj>e.-na, da spciejme z novami sticltilsiači svojiih nasjltrcdfjšJTi vojščakov oovi obrarobnff boj. Delavci In delavke! Ko svetovna katpJt aiis1 lična dtruhal kriči o ogro-ženju neodvisnosti Pcdjske, ko se odpravila nald1 sovjetska vojsko, tekiralt vedite ie eno: suž-f^ev ječari vaši •trepečejo vedoč, d'ai pod udarci rdeče aamiaide beiotgairdsia PdLjska natzp£(fe, da prevzame poilj:ski delavec viast v svoje rotke dla bo nemškemu avstrij-skenui (in iia»ijamisikiem.u delavcu dajšana iznebite v svxajih .itolooriščevaloev katerim bodo sledili tudi de-Uuvci An*gili.je, delavci1 Amenilke. ProJertarci' emtentnčih držav! Vam je Idolžnost čuvati knape, zostražitii' ,meje ter ipazati, da noben vlak, nobeaa< laidja z orožijem a Ja živežem ne odide ca Pic4>sko. Tiatra, kjer .bi vlade in privatni kaipetateti preži ali vaše prciteste, ,pragl;isite stavke, ovirajte jtfc nasnilno v podjj^bjiu mahovih želj. Nemški delavci, nem9te delavke! Prišla je ura, da lali'uo uldiejjsrttvite, kar obiečate v twčerrh vaSih oks-ožrčScah — ob strani ruskih bratov, skupna ž njimi, v bic-rbo za svOhodo! Briez-i"?pe5fi naj b'0’dk> rta vaši zeim*li;i vs>"kioršna poskusi v p~66 bele,PcJfeki: ne clovoijujte ! bedimo nrj vam je oko nad vsem, Ikar se idogaja v G'V mj«ikem. Proletarci vseh dežela! Predoččte si belogardino Poljsko; streti v prah v tej uri tekegia vraga. Prioletaroi vseh dežela! Vaša s,c« ci araost do sovjetske Rusije premen ,a obemern ja-ko'f™> n^argmer.je k ipcljiskemt'* piiirletairijatu. Poljski konKuristi, vcdiivši' refziprosien bcij v boju s isovjetsiko Rusrjn zc:oer Pc^pskio vJafdto ječ!:|;ir (d:a®es v prenapol njenih ipo*j,'eki!h ječah. Poraz pcJ|;sikih belcgalrdcev pccaja v srcih ,poljski h delavcev največ e veselje. (Ttciljriki, tpc!i> ki diedavoi se dvigajo v neštetih stavkali; taparafelajioč pociaze svojih iizkoriščevalcev, zadajajo ,podkrepljeni s sovjetsko ojstrino, svojemu raizradneniu sovražniku zadnje smrtne udarce. Bickada Poljske s pomočjo osvobodilnega: boja poJj-skegai ddavca je pot osvoboditve Poljske verig, : katerimi je. prikovana na trijumfalni voz Zmagoslav nih parišikčJi in londonskih mogotcev, je pot neodvisne republike poljskih delavcev, poljskih kmetov 2 svetovni kongres komunistične interna c ijonale vas pozivtje: Stcipite na ceste .in povejte s vaj im vladnm: »Nikake pomoči kapitaiistični' PcOjski! Ne dovolimo nikakega vmešavanja v zadeve sovjetske Rus,ije! Protesti proti napadom na sovjetsko Rusijo naj bodo sveti*; v nasprotnem, slučaju prekašajte stavke, ustavljajte dala. Noben vfotk, rjobenai ladjai ne sme na> Poldko. Solicfe-mtoert pnotetatrijata naj ne obsttoja samo v besedah, izka^te se v dejanjihl Naj živi sovjetska Rusija'! Naj živi rdeča armada! •Dol belogaddn.a Poljska! Naj živi sovjetsiloa Poljskai! 'Noj živi armada komunistične internacionale! Moskva, v juliju 1920. iz avvil sledeče: Ruska sovjebsikiai IjtjdiovlaKla ne bo v svojem imteresiu in v ornem' poljskega* proJetiairijata odnehaAa od sveje (namere, ki je, sMemditd mir s Poljsko le .potem, ko je v Varšavi ustonoviieiffla čisto sovjetska vlaidtai. Pod tem neodhnralSljmm pogojem 'bo Ru-siija .stprejela poljsko avtonomno državo v zvezo velike ruake držajve ter ji diovoliila vse dobrote, ki mora ia i-izriti čee te velike sovjetske zveze. Ttiidd glede teraboriiaiSnili vprašanj bo Rusija ponudila Poljsiki .runcigc. b'al;«e .pogoje, regoii jflh ie poniudi’11 Lloyd Ge-onge, cia 'prikleni FV^ljsko ob amglešktt imperija!' zem. Sovjetska \iladta 'b«o papodmomia spoštiovala nemško ocjemilje, 'ker hicče živeti z Nemčio v nuiru. S Item se ne odpove načrtu svetovne revcludije ter bo skušala doseči rervtzi^o verzai^ke p'C(godibe. ZORICH, 16. — Risk-Vijclbrzojavika tiiz Moskrve z dne 14. t. m. pn iroai: V smeri ,p.nrti Petreku »o iziaseldlii meslo Serok, v smeri iprttii. iNiovemiu Georgijevskemu smo dosegli skiupimo vasii, tka so lodldial leme 15 dio 20 vret od tega mesta. V smeri pmofci Kioliu se vrše boji vtzhiotdtno tega meisita- Raidijcb izojaivikia z cme 15. t. aru zjiuitraj iporoča: Na z>?ipadt!ii Jnoniti .so rdieče čete ziaJseldle Sjenpe; v sroeri pnofcj Novemiu Giiairgijevskemiu smio zasedili črto1 Naisi el^k—Sijeinpe. Vzbotdno Varšave .se ideče čete bliža,;«. KiaAošmu ter so zasedle Novi Minsik. V smeri piroii Novaji AleSosiandtriiji so rdeče čete pri spele do 25 vrst severno Lublina. 'Drugo pomailo z doe 15. t. m. zivečer pci^oča: V okrl:?,u M,’iaive so se vršiti ljuti. bioji na fromiti Raldrmin Okum.ev, Boji se vrše v smeri Vlaidiiimana Volinslkega. Boj najdal 1’j.je p:i:it(i so^iražriiku,, ka je povzel ofer.ziivo. V akioFšu Brubskicivia rn v smeri Brodi' je narša konjenica napredovada ter zasedllai nedcaj va®i' južno Rodz-vilova ob Dftijesitru. Ob obrežju Činnega miar la ni ibilo bejev. VARŠAVA 16. — Poljsko pomočilo .prarvn: V severnem ctdseku se .borimo pricti sovražniku, ki napadla Plarask. Zarvzeli simto »cipet Niovomijaisto in Sardzevo vzbcidno Vciršave. Bolljševiki so zaseldlli Radizimiin., ki- smo jrim ga ,pa ''•z.tnfiail-i. Hudi 'bo i .se nadaljujejo .pri Helmiu. Nia'še čete :so ipnebile sovnažno fronto iin sto ziasedle iDioirthuslk rm Sviijece ter pofnale sovražnika na desni breg Boga.. Po hudem boju smo vnovič zatvzeii Hnubiiijosov. Kcnniamdo .e z«mlkszal, da se dkraljša fricinta, umik preiti Birgu; zaito smo se umiaikniii iz Brcldiijia. Na južni fronti smo odbili naipad ob Stripi. (Po .t"fek'h slavniih zmagah .sledi — >um:k poljsike vojske. To je >pai čudno vojevainje, iprav po — avstrii sikem receptu!) LONDON, 16. — »Times« ipdroča,, da je imenovan R.ndlak aa .pre‘dsednvika sicrvijeteke dellegaiC.js v Magiku, ki sie 'po.gaia s Poijailoi za mar. Vcijad pnnr |.T>e mLt M-.i, vlaid'a, so skoro vsi- iLnioizem- ■■■■■RrftmBRPSMSBBMlBBSBSHiBiiiBBH H Proletarci vseh dežeS združite se! !! ski .ppslf m i';t: odšli v Poznan j, telko £ranec'sk} 'in angleška, v Varšaivi. je ostei še ,pio?i1i"mrlk Iibrfcje in apostolski rrjinoij ter pover.jen-ik Ziedvnieniih Držav. Kcmarjj.ev iizijavilja v pisarn odposl-r.eni I.ioyd Gcicirgejiui, da sovetska vlada ni nrkalkior spromeniila .premimih .!n meirovnili :pOg(ciiev, kalkor ,so hiili že ob-javijiemi. Poljska delegacija za premirje 'e odpotovala včeraj ob 3 in dospe v Minsk diames. LONDON, 17. — Časopisi so prejeli vest iz Ko;vna, ,diai je generalni št-.b četrte sovjetske armade, ki je nsatanjen v Vilni, uradno n-aiznani1, dla so včeraš Rus1;1 zasedili Varšavo. — (To vest je nekaj ur pozneje agencija »Stefani« demantirala.) DUNAJ, 17. — Iz Varšave poročajo, da je vlada, ki dosipelo poročilo z datumom 14. t. m.: V smeri IMorska smo zavzela Ener«fczny. Iz N.ovo-Gecrgjjevsikega smo napredovali na črti Nasijelsk-Serovek. Pred Va.ršavo smo zasedli Novotneask. Ljuti iboji se vrše severno Lublina za- mesto Lubartov. ZORICH, 17. — Radajoibrzojavka iz Moskve z dlne 16. t. m. ob 22'15 poroča: Severo-vzhodno Novo-Geongijevskega nadaljujejo ljuti boji. Odbili smo sovražnika z bajonetnim napadom in zasedli nelkaj točk. Zaeli smio topove., brzostrelmilce in ujetnike. V vzhodni Galiciji smo po hudih bojih zasedli 14. t. tn. Sobraiski. PARIŠ, 17. — Poroča se iz Varšiave z dne 16. t. tn.: Bitka pri Varšavi nadiaijuje z Ijutostjo na vsej fronti. Pohod ruskih čet v smeri poljskega 'koridorja naidali.uje naglo. V tem nekoč nemškem^ pozneje poljskem ozemlju se boljševiki vzdržujejo svoje propagande. PARIŠ, 17. — V vseh večiii mestih Francije se vrše zborovatira in demonstracije delavstva proti pri znanju generala Wmanigla s strani Francije iin .proti oboroženi intervenciji v ruisiko-.poJj.skem sponu. V več mestih je prišlo do rahuk, ker je policija hotela oviratii govtomnritke. Franooska vlada naimeru® zabraniti ziastopmikom angleškega delavstva dlohod v Francijo, kjer bi se sporazumeli s franooskkn proletairijatam gleidie skup nega nastopa .proti vladinim nakanam. WASHINGTOiN, 16. — Oklopni križarki »P.itts-■bung« in »Detroit«, ki sta sedaj v Chembourgu, sta dobili ukaz, naj odplujeta v Baltiško mn orje zia varstvo ameriških ^koristi. Trdi se, da iie tema ladjama nalroženo, naj odplujeta v Gdansko, ikiannor so .pribežali Amerikanci iiz naiznih delov Poljske. Rdeča armada v Mali Aziji in v Perziji CARIGRAD, 17. — (Agencija Stefani.) Ruska boJjševiška vojska, ki drži Zouse, je napredovala dio mesta N.akrčaben in se tako zidnužida s turškimi nadjonalist!onimi četami. Isti namen ima tudii 8000 Rusov, ki so zbrani v Tafi ,in ;ki so si prizadevali, da bi priš'li v det',ko s kemaffi.sti (turške čelte) skezi Arenenio. Med tem so začela mirovna pogajanja med Armenijo in Moskvo, ki se pa vlečejo na dolgo raidli zirbtev moskovske vilade, ki zaihteva izpraizni-tev spornega ozemlja v Azerbejdžanu. Armersk>a vlada je odpoklicala iz Moskve odposlanstvo, ki ga je 'bila .poslala pred nek?ij časa. Določeno iie, da se bodo pogajanja nadaljevala v Brivanu. Bolijševiška .propsig^nda' v Armeniji se vodi icialje in gre za tem, da prekucne sedanjo vlado in postavi na njeno mesto sovjetsko vladavino, kakor v Baku. LONDON, 17. (Agenaija Stefani.) — »Reuterjeva ajgenoija« objavlja, sledečo brzojavko iz Teherana: Angleške čete so prišle v detiko z »(Rdečo armado« medi Menjel Gasvinom in Bamanladadom. Rdeče čete so bile močno utirjene na višini 1500 metrov in so se branile s Strojnicami. Po šestunnem srditem boju so vladne čete zasedle položaj rdečih. Bitka traja dalje. ODstrjhdjonlzsm Kovinarjev Kalile V Milanu je bilo včeraj, na zborovanju kovinarske zveze (Fiom) sklenjeno, da stopijo kovinarji mehaničnih obratov, plavžev in ladjedelnic v obstrukcijo, t. j. da dela sicer ne zaustavijo, pač pa da iga čimbolj zavlečejo. Izvzeti so kovinarji, dodeljeni raznim drugim indu.stn:jam ter kovinarji Julijske Benečie, ki so že dosegli to, kar zahtevajo kovinarji starih pokrajin Italije. Za sedlar, bo gibanje omejeno, ako bi .pa .borba zaidiotiila nasilema poiiitiični značaj, zain-teresirali se bosta Delovna zveza in vodstvo soci-jalistične sltrainke. Ako industrijalci .proglase iz pretjje, 'bo delavstvo IkJjubu temiu rmoralo vstcpitS v tvoinace in se umakniti le sili. — Obstrukcijonizem pr.ičm-e v peltek. V Bagdadu ie upor BAGDAD, 17, — V Bagdadu vlada veliko gibanje, Uporniki računajo, da obkolijo mesto. Železnice so prerezane na več mestih; prometne zveze s Perzijo so pretrgane. — (V Bagdadu vre! Irska se punta! »Rdeča armada« napada, angleški svetovni imperija-lizem. Koliko časa bo še robovala Azija evropskim kapitalističnim velesilam?) IZ JUGOSLAVIJE Proti vojni! Dne 6. t. ns. .je bilo v Sarajevu veliko komunistično zborov ane proti vojni z Italijo, proti politični m so-cijalki reakeji, pncltA nuslkim beguncem in za mir s Sovjetsko Rusijo. Pio zborovanju je mladina organizirala denicnistraiaijo pod rdečo zastavo. — Strankin list »Glas Stlobcide« (je (bil v 10 dnevih 4 krat kon-fisoiran. Naijpiivo .je .bilo dtucrovanje protil vojnim provokacijam zaibramijeno in »Delavski, dom« je bal s polici io in žandarmenijoi 'fclloktir.Etn. Zborovanje v petek je bilo komaj dovoljeno. — V Jugoslaviji besni sailna reakcija. Za osemurni delavnik. Cen.tr^ilni delavski sindikalni svet v Beogradu je v imenu 208.000 strokovno argamiznraniih delavcev v Jugoslaviji vložil pri ministrstvu za socijalno .politiko energičen protestproti napadiomna Sumi delavnik in proti nameravani .policajski nsiredlbi o »redu in miru«, s katero hočeo odpraviti' pravico štrajka. Po celi državi so se vršili .in se še vrše mnogoštevilni delavski protestni shodi proti 'tej reakcijonami nakani kapitalistične gospode. Delavstvo si bo znalo ohraniti še priborjeni košček pravice! Da pa bi mogle strokovne organizacije res tako zastopati delavske interese, kakor se spodobi, jih je potrebno tudi v Sloveniji spraviti na pravi pot. Tiudi zato bo komunistično delavstvo poskrbelo. Gledališka šola v Zagrebu. Glasom nacedibe poverjenika za presveto se ustanovi v Zaig.rabu gledališka šola s trileftn« učno dobo. Odnošaji med Jugoslavijo in N. Avstrijo vzpostavljeni. ■S3 Jugoslovensko diplomatsko Eastopjstvo na Dunaju sporoča, da je saiint Germainsfca pogodba sto-piiai v veljavo. JugosJovenska vlada je sklenila, da vzpostavi v kratkem unadne ednošaje z N. Avstrijo, ter da ustanovi poslaništvo na Dunaju. V ta namen je imenovala1 aa svojega zastopnika poslaniškega svetnika Zamkovdča, Iki je bil dosedaj predsednik jugos lov enskega diplomatskega zastopstva na Dunaju. Nove tvornice. »iBeigrajskia prometna banika« otvorii v Vasoikem tovarno za .usnje. V Pančevu se v kratkem osnuje tovarna za tekstilno industrijo. Politični vestnik Poveljnik rdeče armade. Vrhovno poveljstvo vodi Tugaičevski, ki je bil podporočnik v carski' armadi in ki .je 27 let stair. Tiugačevsloi’ je že prej zmagovito vodil prvo amnmadlo proti Kolčaku in neko drugo armado proti Deniikinu Jugozahodni fronti, poveljuje Emirov, ki je bil prej, podpolkovnik v carski armadi. Budeny ni nikoli bil carski general, kakor tlrdijo Poljaki, temveč dolgoleten član komunistične stranke Rusije .in je bil desetnik v carski armadi. Sedlaj je poveljnik ene armade. Ukinenje bojkota proti Madžarski. Nepričakovano hi', da se prepričajo o stanju, ikil tam \ilald(a,, se samo nazadnjaške balkanske državice bojijio, da bi se zve dtala gola resmioai o iktcimiuiriiisi^ični Rusiji un ne puščajo 'tja nobenega dela^kega delegata. Tako je rumiun-ska vladal zaidiržada pri .:tzilivn Donave v črno morje naša .d*va bdagarvska soldhuga Vasiliia Kolanova 'in Georgija Dimitrova, poklanoa v Soflb.ramju, ki sta šla za-sitapat bolgarsko konsunisifciSno stranko na dmmgi kongres Komunistične Internaoijo-naile v Motgkvu. Odpeljala stai se na miarjbni- jadrerjiai iiz Bol'ga'rije. Ko sta se tretiiega dne pribili žali a obrežju, da najdeta pitne vode, ju je aretirala nuniunska policija. Romunska vlada ju navtdic vsem protestom še doseldlaj ni izpustila. Kako se pač trese buržuaziijia pred item, da bi delavci na svoje oči videli., kalko siiilrtd je napredo-vaila Rutsiifl v konnumistiianem družabnem 'ustroju. Kdo dobiva v Jugoslaviji nagrade? Kakor smo zve-deli, go dobili oncižniki, .junalka iz Zaloške ceste, sledeče nagrade: 1. Poskusni orožnik koit vodja, ki je bil ranjen, je dolbid 30.000 iloron. 2. Drugi malo ranjeni 8000 K. 3. Vsa ostali pa po 1000 K. Radovedni, smo, k.alko 'bi nagradili silouš enega orožnika,, ki bi s s vojo taktiko izvršil službo brez (prelivanja krvi. Najbrže bi lim-el discipilinairmo preiiskavo ali ipa še zapor. Večjega komentarja ni treba. Antonio Lorenzini: n n Agrejmi pokireti, ’ku so .ponovno izbruhnili v času od spomiladi de danes v mnogih pnovinrijah Italije, so bli •organizirani: ali so na poti do organizacije. Ne-omajenc, trdno ostane cino gibanje, ki obsega 80.000 (osemdeset tisoč) poljskih delalvcev iz pnovincije Bclogne. Radi istega se je obdržalo neštevilno sestankov in kongresov, rada istega se je sestalo mnogo političnih m vladajočih oseb, in pred kratkim iso se v tem oziru vršila parlamentarna pretresovanja in parlamentarni prepiri. O gibanjiu je mnogo pisalo meščansko časopisje, toda naše malo. Umestno je torej v momentu, ko se 'borba poostrene, da vstopi v ono fazo, 'ki eialmore uničiti večji del poljskih pridelkov predstoječe letine, določiti njene vzroke in cilje. Ona je največja in najznačaj-nejša bitka, 'ki, jo je bojeval kedaj proletairijai. Kategorijska borba in kategorijske borbe. — Kolektivne in posamezne pogodbe. Organizacie poljskih delavcev, ki so se razvile v tem zadnjem dvajsetleten v različnih provincijah Italije, so veldmo vodile sveja gibanja za pridobitve potom kolekitivnah, občinskih, miandaitarnili iin provin-cijakrih pogodeb, za dosego splošnih pravil, naperjenih na regulacijo delta in mezd1, omejeno le na gotovo kategorijo. Agrarni, pakreti, 'katere vzdržujejo organizacije nad sedem mesecev v provinci ji Bologne, merijo na dosego delavnih pogodb, ki naj se sklenejo z posameznimi najemniki in za vse kategorije poljskih delavcev. T a cilj je popolnoma nov in — kakor vse novosti — .pripraven za kritike; toda delavci poljedelskih del v .provinoiji Bclogne, mečno organizirani v Zvezah kategorij im v razireinčh zadrugah, ki zbirajo okolu svoje provirc:jalne federacije nad 78.000 (osera-msedemdeset tisoč) pn paidnikov, so odločnoi izjavile, da morajo absolutno doseči imenovani cilj, z ozirom na to, da dvajsetletna borba, kelektivne pogodbe in razsodišča niso (izdale ničesar razim iluzije kake .pri-dofcitve. Nauki iz preteklosti. Da to bolj razumearo mTOEtrao sil predočiti špeci-jalne pogeje, pod katerimi, se razvija poljedelsko deki v pnovincij; B^Jogne. Moč agnrircev se {e nrmv^la s tesn, da so prisilili j>okiikmete, male najemnike in priganjače k velikim naporom in neverjetnim delavnim umikom, težake izboljšanega dela inldiustrijaildzacijo provšncije in šepa k najmanjšim mezdam v dobah nezaposlenosti. Ko je bilo nemogoče pridobiti kake zaslužke. Na>-raivna posledica je, da so bili delavci prisiljeni v svrho samoobrambe ita samoobrambe uvesti posebne orgčune: produkcijske zadruge, delavske in kmetijske zadruge, da nastanijo v njih brezposelne, urade za nastia/vljenje, potom katerih so si delavne mase razdeljevale delo in regulirale odnošajet, ki so se pod talkam vidikom morali .pojaviti med različnimi kategorijami. V nobeni pnovinciji Italije ne obvladuje misel urada ziai nastavljanje vsa. druga vprašanja, kakor v provinciji Bologne. Agrarni razredi so reagirali s tem, da so se borili proti Ustanovitvi uradov za niastavljenje v imenu (tehnike: ovirali' s>o z razvojem jali ne edinost in prepire med različne kategorije. A različne kategorije poljedelskih delavcev, prisiljene po samem brezmejnem egoizmu agrarnega' kapitala', da se ujedinijo v enoten blok, odgovarjajo danes z močjo svoje solidarnosti dvajset lelt trajajočim, neprestanim izzivanjem. Prevare kategorijske borbe. Ko so uvidele delavske (organizacije, da splošne določbe — tudi po hudi bombi — sankoijoninane v kolektivnih pogodbah, niso nikoli pripomogle k obvarovanju in zagoitovljenju koristnega in mirnega dela, zahtevajo one danes posamezno .pogodbo, ki naj zaveže posestnika, da obdeluje zemljo po pravilih tehničnih iznajdb, kakor se organizacije same zavežejo nudiitii svojo fizčno moč. One hočejo v dnu-gih določbah, da jrim bodi delo zagotovljeno. Kate-gorijska borba je prinašala včatsšh zmago, včasih panaz. Ko je bil agrarec poražen, je podpisal po-gcidlbo, toda nikoli se je ni držal' iin vedbo se je ma-pnalm delavcem zahrbtno vedel. Sedlaj so se mase zlije v enotno bcirbo in združile vse kategorije pri-dobJjecniim rezultatom. Agrairec bo imoral torej popuščati napraim, eni ita napnam vsem1 kategorijam, in nau ne 'bo več anogoče preziranje, oziroma nere-špektiranje novih komitraktov. Zahrbtnost agrarcev. Agrarci Bologme ne rešpektirajo, po tradicij, prevzetili zavez in računajo na nerelde m .polboje, katetre so vedno iprovolciraii, da si zagotovijo z,maigo. Njih metoda v bombi je bifla vedno tac izzvati konflikt, da najdejo izgovor za reakaijo. Tuda nap,ram menjanju taktike od strani delavnih mas vzdržujejo oni danes svojo stamo metodoi. Da dosežejo iEvanredne nanedbe, umlisElii so si agrarci naložiti vladi svojo vdijo. Ravno danes potrebuje dležela poljedelsko produkaijo, zvišano na maiksimuuro iin pnoviinoijai Bologne producira letno 1 Yi (poldrugi) milijon stotov žita. Grozeč z naziknop-Ijenjem 'tako velike pnoldukmije izmislili so se priLsllti vlado, da izida naredibe v svrho preganjanja in pregnanstva organizatianih ipotLjedetekiih delavcev v prisilno delo, v svrho uničenja delavslkih organizacij in da z »motne jo veliepoi3estn'illc še enkrat polkoziaiti levjo vicilto in nenasilno požrešnost. Evo, odlodd izvira poskius »gratroev, da pajd'ašijo z, nasveti in da prepričajo (olbčiinstvo O nevarnosti delalvskega gibanja, ki stremi po odpravi .pravice do la&tnine ita onganiziaiciije. Evto, umetno pobarvano politiko v strogo - ekio-nomskem boju ,potrebno barvanje, da upravičijo icd-klonitev novih pogodb. Zasledujoč ta načrt in ko poteče rok veljave kio-lelativniih .pogodb z težaki, ne dovoli diružbai lagrar-cev svojim pniistašem diskutirati o novih pcgeidbalh; kcudar stavi vilada predlog, da se začenjajo spomladi poljedeljk dela sporaziummo z pogoldibo, eioperstavi1 se ji društvo agrarcev z energično odreko. Vedno iste cilje pred očmli, odklanjajo agrarci vsafco.ršne posredovalne nasvete v svrho sklepanja novih pogodb. In kadar so zahtevali najemniki, v (postavnih oblikah, za novo žetev 'boljšo pogodbo od one, ki je bila v veljavi od 1908, so odgovorili veleposestniki s tem., da so odslovili 9000 družin. Koloni se dTžijo strogo odpusta. Agranci, ki so odpustili 9000 kolonskih družin, niso imeli nadomestila, kakor tuldi isediaj ne razpolagajo /liti z enim kolonom - krumirjem. Znati so mlcirali torej ko so odstavili navedeno število kolonov, dla bo polovica žetve šla v kvar, in da ne bo mragjooe redno dovršiti niovih setev. Z odslovljenjeim kolona' bfili so agrarci sokrivi, da So posi>eševali izstradanje dežele; in nato so računali, le da ziamicirejo vpeljati talko zaželjeno reakcijo. Zabeležimo naj, da je približno 2000 kolenskih družin doseglo pred kratkim nove ugodnejše pogod1-be. Podjpisalo se bo tudi skoro vse pogodbe z težaki, ‘ki .opravljajo služba na zemljiščih, povrnjenih poljedelskemu obdelovanju. {Dalje prih.) Delavci I Naročajte in Sirile „Be!o“. Jo je vaš list, list izlic-riščanih in brezpravnih!! Ena sama kapitalistična unija! Eden najboljših buržoaznih urednikov v A menki je nedvnmnio Arthur Brisbane, uredniški šel Hearto-vih listov. Laihko se reče, da je na,iilberaiiinejši med amerišlaimi liberalci in nekateri njegovtl članki — .kri-iake sjocijaiinih razmer — »o tako 'briljantni, da jih pod'-piše vsak socijabst. Mož ima v resnici široko diuševmo obzorje in n egova posebnost je v tern, da je skrajno toleTar.iten in odkritosrčen. On stoji na stališču, da fe socrijalizem dober — ampak ne še zdaj, temveč enkraJt po tisoč letih, ko bodo ljudje boij, ervi-fezi.nanii Kapitalizem mu je veliko zlo — toda naj-, boljše zlo kar jih imamo danes. To zlo se da pa njegovem rnnen iu »izboljšajta« z naiznmni relocinnacija-mi. In kadar Brisbane piše o refo-renath, tedaj zapiše mairakateiro bridko resnico o svojem razredu, katero je šikoda pez reti. Te dni je Brisbane v enem svojili člankov vzel nd piko socojalističnega .karikaturista Arthurja Vounga, čigar ozvrstne karikature v njegovem listu »Good Morning« (New Yonk) zbuiajo veliko pozornost. Pred krabkim je Yciumg ntrisial itri dtebeluhairje, ki se drže za roke in piešejo na zeml javrildiu sveta; debedubarji so zaznamovani kolt 'kapita^stična Evropa, Amerika :'n Azifa. Ped sliko je pa zapisano: »Ena sama kapi-t:-.i'©‘i-čiia urnij.ai, toda delavci nsera^o biti razdeljeni * neibnoj unirf iei strančic.« io li»iri4ca>t!'jiiWje vzel Brisibane mat rešeto in piše: »Smešno je, če se kiapiitaiistij razburjajo., kadar dtt!a'vcd .govoce o ani sami veliki umiiji. Vsakdo ve, tki kapiteli ije ena saimia unija! Vsi initeliMjeinitai ljudje y Združenih ciržavah — izvzemši nekoliko častnih azjem — sp hlapci kapitalistov. Kapitalisti! imajo dobre .možgane in lahko inafStoejo 'najboljše advokate, vsevčjlišane profesorje in luredtntike časopisov — in zato so micčineflii od delavcev. Kapitalisti se ne tepejo med sefcoj, m a,ti več pomiaigajo daiuig drugemu. Pisatelj teh virsibic je vudel sprevodnika na poulični železmiicš, ki je psihmil židovskega tovarniškega delavca z vellcc čute -v rokah z voza in zarežal nad n/m: »Marš od tukaj, Mmdiclbal« Oba sta delavca, fircpdk sprevod intk menda1 misli;, ‘da je ntekaj več kot žtfdvskii itc/varmiški delavec. Kadar kapiitafest vidi drugega kapitalista z veliko culo v roki, ga1 ne sune vd sebe, temveč imtu reče: »Daj, da iti pomagam, ker fcapiitaičsti moitamio dmžaiSi .skupaij.« Kapitalisti so združenj v eni sami, veJdlki svetovni unija zato, ker šmiaijo toliko pameti ,dai se zavedaljo dla morajo pomagati drug dimigemiu, alko hočejo črnela uspeh p.ri svojih pclfljghjčih.« Vse ite besede so ziata znna resnice. Brisbane k(j sicer ne pave, da H se rttfldli on prišteva med one častne rtzjeimie, kii našo hlapci kapitalistov — pravi odprto da kapitalisti so otnganizlirani v eni sami svetovno upijii zalto, dia lažje izkoriščajo delavska ljudstva vsepovsod. Pramena 10 cesta® železniškemu spre-vdchiku cm fova.TTEekemiu delavcu ije pa žalostni dta feaz, zakaj deJeivstvo še nima ene satme svetovne umije. Brisbane pravi z dirtugimi besedami delavcem. Prai/ je, če se vam slabo godi! Saj ste si sami kr.ifvi-. Zakiaj ne držite skiupaij kaikoir dtrže kapitalisti? Zakaj se/ kav sate in prepirate med sieibieij, namesto da bi oa^topiffi složno in sioludjamno v eni sam', veliki delavski armadi7! Delavci, vzemite si ta nauk k srcu! (Po »Prosveti«.) Delavec in njegovo pravirav> P,red! leti nam je Cankair spisal lepo povest o »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici«. Pokazal je slovenskemu Ijludstvu hlapca, kateri je s trudom svojega, života piridlcibii gospodarju lepo posestvo. Služil je že iiz mladlih dini pri istem gcspcdiajrjiu, obdeloval miu polja, gcijil drevesa. Ko se je pa blapec-dclarvec postaral, itedaij ga 'je goispodiair pognal izpod strehe. Z jeaa v srcu je mioirial Jetrnej zapustiti s;a|d svoijega iiruidapolnega delovanja, Predno se je pa podal na poit, je vprašal: »Čegava je jablana, omega kalteri jo je vsadil in negoval, ali: enega kateri' pobira sad?« Zestenj se je mučil s svojo priprosto filozofijo. Iskal pe prelviteo pri gospodarju in drftigi posvetni 0'blasti; •toda niti 'gospodar, niti oblast igai nista (hotela razu, meti1. Povrnil se je k svicjemu gospodarju in na njegovem poslopju je zanetil ege nji, ;ki e uničil celo polsestro. Za ita svoj greh se je hlapec Jernej pokoril v švigajočem plialmenu. Tabo je delavec (končal boj zia> praviico, katere miu ni hortel pripoznati gospodar in ž nitim posvetna oblast. Daa.es žitvimo v dobi preobrata, v diobi, kioi si mora celi svet hlape e v-delavce v iskialti ptraivice, kaitere jim ne priznata ne gospodar, še matnj pa poisvebna oblast. Darn.es živi delavec na pragu nove dobe, v kateri bo kakor hlapec Jernej primeram, da brani do zadnjega to kar mu je najsvetejše. Postavil bo svojim gospodarjem vprašanje: »Katerega je svet? Oae ye boriili,,. naposled so bi‘li delavci primorani; z icrožjem' v ro;kii braniti to, kar jim je bilo najsvetejše. Delavec je postaval svojemu gospodarim vprašanje, na 'katerega pa ni dobil od-govoira. Uničil je gosipodeirja, kateri ga je tcfliko časa izkoriščal, polastil se je zemlje in postal je gospodar svicjjega diela. Pravica je vendarle zmagala, a žalifcog, da so bile itakrat nad delavstvom, še večje sile. Posledice tega so nam danes oči vidne, toda .ta delavec živi v nad:!, da .miu bode prej ali* slej diana prilika rešiti se za večno svojih zialpeljivcev. Končalo je s veto v® o. klanje. V Evropo je prižel WšlsOn, s svojimi štiri.naje timi zapovedi, s katerimi: se je moral itudii) vriniti. Opustiti je moral svoje lepe nauke in se podvreči evropskim gospodarjem. Slabi zraik vzhodne Evrope je tem gospodarje-m v zadnjem času zastavil j>at k nadaijmemu delorvaaijiu. Skušali so se rešiti z močmo Poljsko trdnjavo, toda tudi pri tem delu jim je .ruski, in ž njim ves svetovni proleta-rijeJt prekrižal račune. Kdo maj jim diam.es veruje? Že pred zvrše.tkcm vojne, se je začel tam na vz-Iiodlu probujajti maki hlapec; poznal je dolžnosti vsakega delavca in zahteval svojo pravico. Ob žičnih oviiah je začel 'trezno misliti. S peščico svojih somišljenikov se je lotil trdega dela, njihovo seme je padlo v4j.etni! moitamlo biti na trenutek, ko bodemo pri naših pogorelih gospodarjih sliatvili dan odrešitve zatraruega in brezpravnega svetovnega proletarijata, Ofevobioditev piroiebalrijofta je dielio piroletarijata samega. zgodoviosko vloga* v velikih, oldiločilinib tecouitldfc »Proletaiičjjat prevz>ame v svoje roke diržftvno obiast in lizroči najprvo upravo produkcij« v last drŽAve* (proletarske). In naivno Sbi ibalo miislitii, dUa port dJefo proleteri-iia.tii saanega. < Mi brcmio ircičiii t.'hlo idiržt3ivin.o napravo in uatlamcviii; svcbicduia kcsmsaLstiičaio družbo. Posue-mi?i,ano ciLtkega pnoletiaroa, iprvotioje vnuka za osto-bcd',itev svetia. — Žiiv-eui kcrnioalisitiična mo?kiovska ;imternac.:jicn.auiJ Živela diktatura .proletarijata! Živel sovjeti, živela r.dleaai gairda! 5, financiranje urada, (poroča Giacometti). 6, Razno, K sestanku so povabljeni zastopniki proletarskih organizacij treh Benečij in sicer: socijalistične deželne zveze, delavske zbornice, deželni in pokrajinski sindikati, (zidarjev, kovinarjev, lesnih delavcev itd.), ki so vpisani v splošno delovno zvezo, zadruge in zadružne zveze, ki so vpisane v narodni zvezi zadrug. Vse dopise je nasloviti na urad proletarske akcije Benetkah (Venezia) calle Bembo, palazzo Bembo. Polit, tajnik: Alessandri. Prvi pokrajinski svet socijalistične mladine se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 10. Zj. v zeleni dvorani Del, Doma v Trstu. Povabljeni so vsi že ustanovljeni mladinski krožki, da se sveta udeleže p enem zastopniku. Razpravljalo se bo o važnih zadevah. Samostojne predloge treba predložiti tekom tedna. Posebnih povabil se ne razpošlje. Osrednji odbor. Dontf vestnik Vest o padcu Varšave, ki se pa pozneje ni potrdila, je bila od tržaškega delovnega ljudstva sprejeta z velikim zadoščenjem. Delavci so v znak solidarnosti z zmago ruskega proletarijata nad protirevolucijo zapustili delo, tako da je po vseh tvomicah in delavnicah zavladal prazničen mir. Sv. Jakob se je odel v rdeče zastave in tako tudi drugi deli mesta, kjer prebiva delavstvo. Mir se nikjer ni kalil, ni bilo ne demonstracije ne vzklikov, e-dino mogočna demonstracija petdeset tisoč parov rok, ki so počivale. Po mestu se je zaustavil tramvajski pro-, met. Poznejša poročila te vesti niso potrdila, vendar je delavstvo prepričano, da bo v kratkem padla ta Varšava in še druge — Varšave, Sodr. poslanec Misiano je na poti v Reko nevarno zbolel na pljučnici in leži v trž. bolnišnici. Njegovo stanje je nevarno, vendar se upa, da' bo žilavi mož premagal bolezen. Znano je, da je D'Annunzio ob vesti, da nameruje sodr. Misiano priti v Reko, izdal proglas, v katerem poživlja, naj se tega »dezerterja« zabode. Obvestilo, Sinočnji dogodki, izvani po prepiru za malenkostne zadeve, dokazujejo s kakšno vročekrvnostjo in lahkomiselnostjo se upotrebuje orožje v veliko nevarnost za meščane. Da sc preprečijo slični težki izgredi, bo kr. kvestura strogo pregledala izdane orožne liste. Od danes zvečer naprej bodo straže preiskovale osebe ter aretirale oner pri katerih se bo našlo orožje brez tozadevnega obvestila. Kr. kvestura, kabinet, Trst, Ta okrožnica prihaja kasno, precej kasno, a dokazuje, da so gospodje fašisti zrasli kvesturi preko glave, in da je kvestura pnmorana, danes to priznati. Komu se pa tudi v prvi vrsti brez drugega dovoljuje orožni list, in kdo je orožje o vsaki priliki rabil pri napadu na tujo lastnino in sodržavljane, ako ne ta mlekozoba mladina! Dogodek, ki ga omenja kvestura je bila neka rabuka med socialističnimi in fašističnimi dijaki, pri kateri so slednji pričeli kar noro streljati.. Ranjen ni bil nihče, a malo je manjkalo, da ni bil zadet neki stotnik, ki je ravno tedaj prišel po ulici. Sedaj je kvestura sama sprevidela, da ni mogoče več po tej poti naprej, ako naj še govorimo o varnosti v mestu. «Naznanilo« je tu, videti pa hočemo, ali se bo tudi energično izvršilo, toli glede revizije kolikor glede zaplembe neupravičeno nošenega orožja. Saj se je povsem mirne ljudi zapiralo na mesece in leta radi čisto nedolžnih pipcev. Torej napravimo redi Blagajniško poročilo sodr, Biradača je tudi soglasno sprejeto. Določi se podariti listu »La Riscosa« tisoč lir ter podpisali 2000 lir iz zadružnega fonda za komunistično posojilo. Dalje je bilo sklenjeno, da se tedenski prispevek članstva zviša ter hkrati določi potom premembe pravil pravica članstva do podpore v slučaju bolezni. Odboru se naloži, da se zavzame za oživotvorjenje za-upniškega odbora pri vrhovnem svetu Delav. Zbornice. Volitve v odbor so podale sledeči izid: Aleks. Angelini, Ivan Bronzini, Emil Bubnik, Ivan Battig, Marij Kompara, Franc Comisso, Viktor Dorigo, Pavel Frausin, Just Facchin, Peter Jamšek, Ivan Križmančič, Karel Kervin, Anton Lonzar, Nazarij Marsič, Gvidon Maurer, Marij Meniš, Marij Pinguntini, Julij Ruter, Viktor Scabar, Just Šušmel. Vsi so bili izovljeni z vzklikom. Nato je predsednik zaključil lepo vspelo zborovanje. Novi odborniki so vabljeni na sejo, ki bo danes ob 19. v društvenem tajništvu. Mizarski delavci v Trstu so stopili delno v stavko in sicer delavci onih gospodarjev, ki niso hoteli podpisati do 17. t. m. nove pogodbe. Takih gospodarjev, ki hočejo ovirati rešitev tega vprašanja je na prilično sto kakšna tridesetorica — torej manjšina. Delavci, ki nadaljujejo delo, bodo stavkujoče podpirali gmotno in moralno. Zveza tekstilnih delavcev Julijske Benečije se snuje. V to svrho se sklicuje za nedeljo 22. t. m. ob 10. zjutraj v veliki dvorani tržaškega Delav. Doma ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila, 2. Volitev odbora, 3. Slučajnosti. Vabljeni so delavci vseh tekstilnih podjetij (predilnic itd.), da se zborovanja udeleže. KmeflisM pregled Opozarjamo na današnji oglas »Kmetiške in vrtnarske gospodarske zadruge« v Trstu. Iz oglasa je razviden lep napredek zadruge tekom prvega leta svojega obstanka iz malega do danes. Jasen dokaz za to je, kako potrebna je bila ta zadruga kmetom. Želimo ji najboljši uspeh ter, da bi nikdar ne pozabila na svoje geslo: »Kmet, ne izkoriščaj in ne pusti se izkoriščati!« najjsitarejšiiii maskah revoiucijonanjev iz vstaj letal 1826, 1830, 1882 in 1905. Bogata' je dbdrita (pisamt l»rv-ših pregnancev, ka so jab pisali raznim prijateljem fes Sbirije. Postaje električne sile. Pebrcgfradsikš teti poročEnjo o gagantični inženirski operacija, iki je bila podvzeta z otvoritvijo fcamaila Sviiir-VoJtkov. Na kanalu se grade jezi za naibiran,« vodei, iki ibo pinotzvajaia električno salo. Na reki Svir je več slapov, ki' bodo služili za proizvajanje elektrike. Petrograd dobi električna silo z dveh postaj, ki -bosita oddaljeni 250 kilometrov, dečim ‘bot retja postala dovajala električno! goeiino za lokalno industrijo. Železnica v Murmansku se tudi eiekitriizira. Vse električne postaje e travico it-anLe: 22 tovarn papirniške indiustrijjie s skupnčtm kapitalom nekaj na'dl 50 imilijicimorv ije zaslužilo v letu 19l5 50 mffli-jcano.v, v letu 1916 59 midij-onic-v, v letu 1917 100 miiM-jemov. V treh letvh so itiovaume zaslužile .približno 7-kraitnd družbeni kapital. Kako se zasluži in podraži. Zveza konaumantov v Iaoimiostnj; sporne ča, da si je nefoJ uradluik deželnega kulturnega svie'ta pri pcšii^aiirvah mesa iz Argemitimrje — bilo je nekakcih 20 vagonov — vizel pirovrznr/o 1p0.000 miao*go-dek iz revoiucAjeiniame dtobe. Na sibeanaih viise sidike J Opozarja svoje zadružnike, da ima v svojem glavnem skladišču kakor tudi v podružniških skladiščih na Opčinah, v Boljuncu, v Plavjah, pri sv. Antonu, v Škofijah, v Ospu-Gabrovici, v Klancu sledeče blago na razpolago: Vse kmetiško orodje, železno in leseno; kositreno in leseno posodo, kakor vrče za mleko, čutarice, brente, škafe, kadi, škropilnike. Bogata zaloga vsakovrstnih semen. Trtne škropilnice. Krmila kakor otrobi, laneno seme, oljnate tropine (panelle). Zaloga žvepla, vitrijola, umetnih gnojil. Dobava zadružnikom vse kmetiške potrebščine. Opozarja tudi sl. občinstvo na svoje razprodajalnice sadja, zelenjave, krompirja, sploh poljskih pridelkov lastnih zadružnikov aa vseh glavnih tržaških trgih ter v razpro-dajališčih v ulici Marco Polo št 3 in v ulici Risorta št. 6, ki jih toplo priporoča. OPOMBA: • Po zadružnih pravilih more zadrugi pri-stopiti vsak kmetovalec(-ka), ki vplača delež 20 Lir ter jamči z osemkratnim zneskom svojega deleža. — Kmetfe »družite se!