lir:'>» jjDt ¿»o »icr in prasni*0*- taued dâllf Sstordajrs, fiando HolW^ PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnMkl pro» tor i: i 8067 South Lawndale Ave. Off lee of Publication t 2067 8outh Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4S04 L-— i ^ CHICAGO. ILL« PETEK. 14. MARCA (MARCH 14). 1941 Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 52 tlon 1108, Act of Oct. S, 1017, authorised on June 14,1918. lasni napadi na nemška angleška mesta \gleike Čete prodrle v trtdisce Abetinije UCI POROČAJO O OVIH ZMAGAH ondon, 14. marca.—Roji nem-bombnikov^o se sinoči in p zjutraj vrnili in metali be na angleška mesta. Naj-prizadet je Clydebank pri igowu, Škotska, kjer so ve-i ladjedelnice. va bombna napada sta bila Sena na Liverpool, pristalo mesto. Nemci so vrgli bomb, ki so povzročile ko škodo. Uradno poročilo vi, da so krogle iz protile-ikih baterij sestrelile dvaj-nemških bombnikov, drugi strani so pa angleška i bombardirala Berlin, nburg in druga nemška me-Napad na Berlin je bil prvi decembra preteklega leta. ge skupine angleških letal so ale bombe na Boulogne, [Kija, Ostend, Belgija, in na jska oporišča v Holandiji« in lorveškem. ar lin. 14. marca.—Uradni i so priznali, da so bombe, re so vrgli angleški letalci rlin, ubile 16 oseb in ranile Tri osebe so bile ubite in tri ene v Bremenu. V napadu iamburg je ena bomba tre-na poslopje, v katerem je ameriškega generalnega ula. Poslopje je bilo deloma Iro, Egipt. 13. marca.—Anke vojaške kolone so v zad-dneh prodrle 120 milj da-r Abesinijo, pravi poročilo Ijstva. Prodiranje se je pri po okupaciji italijanske So- Ijr ngleži so včeraj zasedli Dag-ur, abesinsko mesto, ki leži tnilj severno od Mogadiscioa, Bega mesta Somalije. Prvi ¿ki oddelki so oddaljeni sa-75 milj od Jijige, kjer je zbra-močna fašistična oborožena Domače vesti I Oblaki Chicago. — Jennie Hrovat in Mary Grabner iz Kenoshe, Wis., sta 12. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Is Pennsylvanlje Johnstown, Pa.—Dne 12. marca je tu umrla Mary (Kosmatin) Gomilar, stara 47 let in rojena v Nemčiji. V Ameriki je živela 35 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in dve sestri. Kolikor je znano, ni bila pri nobenem podpornem društvu. Novico Is Jušne Ameriko Montevideo, Urugvaj.—Janez Milavec iz tukajšnje naselbine je po nesreči prišel pod avtobus, ki mu je zlomil obe nogi. Mož bo okreval.—Ivan Lasič je pri delu v skladišču padel z višine treh metrov in si zlomil levo roko.— V bolnišnici se nahajajo Marija Černe, Blaž Grizelj in Milan Či-kuša.—V Buenos Airesu, Argentina, je Franc Kambič, mizar po poklicu, pred kratkim imel na neki umetnostni razstavi zelo lepo podobo, ki predstavlja Indijanca in Indijanko, katera obirata bombaž. Slika je umetno zložena iz 32 kosov različnega lesa in barv. Kambič, ki je doma iz Metlike v Beli Krajini in tukaj vodi mizarsko delavnico že 12 let, je že znan kot rezbarski umetnik tudi širšim Korporacija a posli I JUGOSLOVANSKI tisoče delavcev VODITELJI POJ- pSarST4- DEJO V BERLIN New York. 13. marca.-Alfred y/astavila ne na ¿tran zavojeva-nih držav, je v aačelu sprejela Delavski odbor odredil zaslišanje ADF si prisvaja pravico reprezentacije Washington. D. C.. 13. marca. —Federalni delavski odbor je odredil zaslišanje glede reprezentacije delavcev, uposlenlh v tovarnah Ford Motor Co., pri ko-ektivnih pogajanjih. Zaslišanje se je pričelo na apel unije avt nih delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, ki pravi, da ima večino med delavci, ki so uposleni v tovarnah te kompanije, zato mora biti priznana kot predstavnica vseh pri kolektivnih pogajanjih. William ' Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zahteval, da morajo biti tudi voditelji unije ADF reprezentlranl pri zaslišanju. O tem je Green obvestil Harolda A. Craneflelda, pokrajinskega direktorja delov argentinskim krogom. Nedavno iodovano,Jgg| ranjen ni bil] je izdelal krasen argentinski grb, ki se danes nahaja nad predsedniškim stolom v Beli dvorani predsedniške palače v Buenos Airesu. • Veeti U Clevelanda Cleveland. — Karolina Hitti, članica drušlv* 137 SNPJ, se je pred kratkim vrnila iz bolnišnice,—Te dni je umrl Jos. Sile, star 72 let in doma iz Nemške vasi pri Ribnici. V Ameriki je bil 42 let in tu zapušča ženo, šti ri sinove in dve hčeri. uge angleške kolone so se ližale Harraru, kjer se od-pot proti Addis Ababi, glav-lu mestu Abesinije. Angleški • so bombardirali železni-h spaja Džibuti, pridno mesto ob Adenskem vu. z Addis Ahabo. Bombe, n-o ao vrgli, so razbile progo ' krajih. Grčija. 13. marca.—Gr brambovci so /asedli nove ICIJ** v hribih severnozapad-Tepelenij« po zlomu itali-protiofenzive na centralni fronti. Vsi naskoki Krške postojanke so bili od- Italijani vrženi nazaj *'nu ^gubami. Uradno po-| baZirano na izpovedih ijanskah vojaških častnikov, Grki ujeli, pravi, da aJo fašistične izgube od za-" Vojne v Albaniji 130,000 ,h' ranJenih in ujetih voja- Bd°n. U. marca.—Angleški H». i!« i |Ku včeraj metali bombe v »/no nemško pomor- Kielskêga ka- Baltskem morju. Bom ninogo ; m i/a rov in škodo. Iz te «netil Wile velik '•'nške podmor rn'"J**, kjer napadajo parnik rw I" k. minister poroča, da t*"otbardirali samo l",r»»'r ke i»aze, temveč ' v "kolici Kiela, in • lis« a v severni • ,v'lin. Drugi roji r"bi,ikov ao istočaa-IiJli ncrnAke "invabi Franciji, B«*lgiji tla. rr.irca.—Nemško ' '*J objavilo po-Kih i/gubah na Španija o prijatelj-stvu z naciji Zveza med Španijo in Nemčijo trdna Madrid. Španija. 13. marca.— Zunanji minister Ramon Serra-no Suner je včeraj naglasil ne-omajano prijateljstvo med Spa nijo in nacijsko Nemčijo in izjavil, da državi zasledujeta iste ci je, ki so pravična preureditev Svrope. Suner je govoril pri ceremonijah ob otvoritvi nemške ča sopisne razstave. • Med drugim ; e dejal, da ne more biti nobenega dvoma o trdnosti prijatelj skih vezi med Španijo in Nem čl j o. Čeprav Španija ni zavoje-vana v sedanji vojni, je njena politika v popolnem soglasju z na cljskimi cilji. Naloga Nemčije je vzpostavitev novega reda Evropi in simpatije Španije so na njeni strani. Trije vojalki letalci št ubili San Diego, Cal., 13. marca — Trije vojaški letalci so se ubili, ko je letalo, na katerem so se nahajali, treščilo na tla in se razbilo. Nesreča se je pripetila 85 milj severovzhodno od tega mesta. ; u in drugih mestih. Indokinska vlada w ' y, se pritožuje Dati je morala koncesije Siamu čan v Jugoslaviji in hiter preobrat bi lahko povzročil kompli kacije. Drugi pogoj je nadaljevanje diskuzij med jugoslovan sko ln. nemško vlado o nacljskih zahtevah. Te med drugim uklju čujejo demoblllzacijo jugoslo vanske armade. Ta zahteva naletela na opozl&Jo pri generalih. Popolna nacijska kontrola jugoslovanske ekonomije, trans-portacije in komunikacij. Jugo-Salgon. Indoklna. 13. marcaH slovanske železnice morajo pre-Predstavnik vlade je obdolžil vaiatl nem&ke čete in bojni mo Japonsko, da je osleparila Indo- ^^ ylad|i pa mora podp^n kino kot posredovalka v pogaja- kt 2 OBi^em njih s Siamom. Izkazala se je' Churchill se zahvalil Ameriki za pomoč Vlada svari delavske unije : Konec stavke v New Yorku blizu Washin«ton. D. C.. 13. marca. —Vlada je opozorila delavske unije, da morajo biti stavke, izvirajoče iz jurlsdikcijakih sporov, katere ovirajo produkcijo v obrambnih industrijah, ustavljene, Sidney Hillnian, direktur vladnega odbora za produkcijo bojne opreme, je dejal, du je opozoril unije Ameriške delav ske federacije in Kongresu indu skega odbora v Detroitu. On Je. idrijskih organizacij, da morajo naglasil, da ima ADF že industrijsko unijo med delavci v Fordovi tovarni, v kateri izdelujejo avtomobile znamke Lincoln. Iz tega razloga si ta unija prisvaja pravico reprezentacije delavce\f pri kolektivnih pogajanjih. "Naše mnenje je, da se morajo volitve v smislu Wagnerjev ga zakona vršiti v Fordovi tovarni na demokratičen način, da delavci lahko odločlja, kdo naj jih reprezentira pri kolektivnih po-gajunjih," Je rekel Green. "ADF je že izdala čarter nedavno usta novi jeni industrijski uniji." s Siamom. za zelo nesramno in brezvestno s podpiranjem siamskih zahtev. Japonska je kršila vse dane obljube Indokini in ogorčenje proti Nekateri krogi menijo, da bo Nemčija sprejela jugoslQvansko formulo, ker se želi izogniti vojni. Nemčija ne more dqti Jugoslaviji nagrade za koncesije, ker njej je sedaj veije nego Protir;^'^;.^^'^ blamu* , \ T , ,, od oborožene sile osišča. Vsa "Japonci so osleparlli Indokl- Lnamenja kaiej0, da bo odločl-no, prelomili obljube, dočlm se K kmalu dlg jugollaviJ|l je je Indoklna držala svojih ob-1 u . kfltere se najbrze ne jub," je rekel pr«istavnik indo- ^ izmota,a kinske vlade. "Se v zadnjem I . . septembru .o Z.KoUvlJ.ll Indo- Do*P"ZZ* I '?? kino, d« bodo Kittli njeno inte- mo^ koncntrl- gralnost. Namesto tega ao nu-1 ran" ob "O-"' ln tur4kl m,,J1 dlll vso podporo Siamu pri ropanju. Japonska je obljubila posredovanje, pomagala pa je Sia mu, od katere pričakuje nagrade. Francosko ljudstvo se ne grški in turški meji da ta čaka Hitlerjevega ukaza za udarec. Turčija je tudi škripcih. Premier Rafik 8aydam je včeraj govoril pred voditelji edine }urške politične stranke o ogreva za sporazum, toda boriti ^** <*upaciji U>' K ^ - 1 da njegov govor ni bil objav- se ni moglo zaradlt pomanjkanja vojaštva in bojnega materiala. Mi se nismo borili proti Siamu, temveč proti Japonskim milita ristom.1' Tokio, 13. marca—Tukajšnji list Asahi pravi, da sta vladi frsneoske Indokine in Siama zagotovili Japonsko, da ne bosta sklenili nobenega pakta ali dogo- ljen. Nova letalska baza v Texaeu Corpus Chrlsti, Tex., 13. marca.—Največja letalska baza za vežbanje vojaških pilotov je bila včeraj dograjena v bližini tega . . u» ...mesta. Glavni govornik pri ce-vora s tretjo silo, ki bi ogražal remonijah jc bii mornarlčni taj-japonske Interese. Zagotovilo Je l|k Frank Knox ^ je v tyo_ jrišlo po podpisu sporazuma med jem govoru naKiaUI, da dogra Indokino in Sumom, ki Je usta- \diity projekU Je nadaljnji korak vil konflikt med njima. y naporih M obrambo t« dežele Japonski tisk na splošno Je po-1 m dokaz nerazdružljivosti Ame-idravil sklenitev sporazuma med rik# Konstrukcije leUlišča Je Indokino in Siamom kot uspeh $40,000,000. Program dolo- japonske diplomacije. Velika I ¿a ,2Vežbanje 3500 pilotov letno Britanija ln Amerika bosta mo-| Cen.monij so se udeležili tfkaa rali zdaj priznati japonsko vod-| guverner W. L. ODaniel in Odbor za > reševanje sporov Roosevelt obsodil jurisdBccijske stavke Washlngton. D. C«13. marca. Predsednik Hoosevelt je izjavil, da je v načrtu ustanovitev posebnega vladnega odbora, ki ne bo samo posegal v spore med delavci in delodajalci ter izravnaval stavke, temveč reševal tudi probleme, nanašajoče se ns produkcijo orožja ln bojnega materiala ter druge faze progrs ma narodne Obrambe. Predsednik je podal to izjavo na konferenci z reporterji. De jal je, da v tem momentu še ne more povedati ustroja posebnega odbora, dasi je gotovo, da ne bo sllčil Taft-Walshevemu odboru, ki je bil ustanovljen po vstopu Združenih držav v prvo sve* tovno vojno. Novi odbor bo imel večji delokrog pri reševsnju konfliktov med delavci in delo* dajslci in njegova glavna nalo>-ga bo poglobitev kooperacije med delavci in delodajalci z vidika odstranitve vzrokov, ki izzivajo stavke in spore, ki ovirajo produkcijo v obrambnih industrijah. Hoosevelt je tudi obsodil stav stvo v Vzhodni Aziji. Obnova diplomatičnih od nota j ev med Rušijo in Siamom Moskva, 13 marca —Sovjet- veliko število letalskih ln mor naričnih Cestnikov. morju v dobi od 1. novembra do 1. marca. Nemške podmornice in bombniki so v tej dobi poto- . , , . , pili veliko število angleških par-; diplomatičnih oM^mJd -o .....ov Skupna tonaža potoplje- bili pretrg nih parnikov Je znašala 2,037.000 rnanjeno > Nemiki diktator Hitler v Uncu Une, Nemčija. 13. marca ska Rusija in Siam sta včeraj iz- Diktator Hitler je sinoči nepri menjali note glede vzpostavitve! Okovano dospel v to mesto, kjer narediti konec sporom. Kooaeveltova administracija je alarmirana zaradi stavk, ki ovirajo izvajanje obrambnega programa. Stavke in jurisdikcij ski spori so vzrok, da produkci ja bojne opreme zaostaja. V kon gresu že razpravljajo o načrtih, katerih namen je omejitev stavk v obrambnih Industrijah. Neka teri kongresni k i oelu zahtevajo prepoved stavk. Now York. 13. marca,—Izgle da, da bo stavka voznikov avto-busov, ki je paruliziralu promet, kmulu končana. Stavko je okli cala unija transportnih delavcev CIO proti Fifth Avenue Coach Co. in New York Omnibus Corp V konflikt je sdaj posegel *u pan l«a Guardia. Pozval je vodi lelje unije in kompanij, naj se pobotajo. Imenoval Je tudi posebni odbor, du posreduje mec stuvkarji in dolodujalcl. Konfe renca med roprezentanti unijo in kompunij se bo prhVlu dunes in upanje je, du bo nu loj dose žen Nporuzum, Chicago. 13. marcu.—U n 1J u Ameriške delavske federacije ustanovljeno potem, ko Je federalni delOvski odbor razpusti "neodvisno" (kompanijske) uni je prt International Harvester Co., je zahtevslu razpis volitev od delavskega odbora glede re-pi oxen t arije pri kolektivnih po gujunjili. Delavski odbor je od mill zaslišanje, ki se prične du nos. K zuslilauju so .bili pozvun uradniki unijo ADF in repreten Uriti unije Farm Equipment Workei* CIO, ki vodi stavko tovarnah omenjene kompanije Zaslišanje bo vodil Ross M Msdden, pokrajinski direktor fe (let alnega u delavskega odbora Voditelji unije CIO so včera zapretili, da bodo raztegni stavko ns vse tovarne Interna tionai Harvester Co., če se sled uja ne bo podala ln pristala na stavljene zahteve k«, izvirajoče iz jurisdikcijskih I sporov. Omenil je stavko v Day-1 Nemiki litt pričel je ustavila gradnjp naprav ns vojaškem letališču. Ijondon, 13. marca,—Dnevnik Zeitung, glasilo svobodnih Nem cev, Je pričel izhajati v tem me stu. Prva številka vsM>aje uvod ritk, naslovljen Nemcem v An gliji, s iKizlvorn, naj delujejo za poraz Hitlerjevega r ež i m a Uvodnik izraža tudi upanje, da bodo Ust kmalu čituli oni Neme v Nemčiji, katerih srca še ntso otrdela m katerih pogum še bodo danes pričele proslave K... -:: I i^L „r-treani ored več leti Na-| tretje obletnice proglašenja zve- nikov Skupna & * se bodol se med Avstrijo in Nemčijo VI It- m ^ pričela Rajanja gl^ej 1er je imel kr.^ pedih poškodovali 175 angleških I sklenitve trgovinske parnikov kvarna. pogofit)e| tindu, v katrri-m je podarjal važnost obk'tnU'e. Spor med unijami ADF uetavil inttaliranje strojev c Detroit, Mlch., 13 marca,—In-staliranje novih strojev v tovarni Chrysler Motor Corp., v kateri bodo Izdelovali tanke za ame-. b riško armado. Jr biio ustavljeno bil skrulen nacijsko dikta ^ rad i jurisdikcijskegs spors turo. med unijami AmertAke delavski- H| federacije. Ta Je nastal med Anglija ZOtegla nadalj- unijo stroj ni v. bratovščino te francoBhi parnih »arjev In sUvbiruikimi unijami. ' Hleherna teli unij si lasti pravico! Alg« tras Španija,(M mar« a postavljanja mošinerije in vse »e Angleška bojna iadjs je vi e-skllrujejo na zaključke, sprejete raj zasegla nadaljnji fromoskl na k/mvenclji Ameriške delavske Uivorni |>ar nlk In ga odvedU v fefleracije Delo Je bilo ustav- fiibrsltar Ta Je «len skupi Ijeno, ko so sta vime unije protr- ne drugih, ki so bili v zadnjih stirale f>roti zapfmlttvi unije strojnikov. članov ¡ dneh ustavljeni na morju in od vedrni v (îibraltar. Naciji obtodili ameriško vmešavanje ANGLIJA DOBI BOJNE LADJE London. 13. marca,—Premier Winston Churchill se je včeraj imenu angleškega ljudstva in vseh svobodo ljubečih narodov zahvalil Ameriki za izkazano zaupanje, ki gu je demonstrirala ' sprejetjem zukona za večjo pomoč Veliki Britaniji v njeni borbi proti nacijski Nemčiji in fašistični Italiji. Zalivalo j« izrekel v svojem govoru v parlamentu, ki Je izzval silno navdušenje in odobravanje med poslanci. "Najmogočnejša demokracija na svetu je dala zagotovilo, da so vsa njena ogromna Industrijska ln finančna sredstva na razpolago Veliki Britaniji," je rek. l Churchill. "Ameriška pomoč je . gurunciju, du bo nacizem in vse, tur ta predstavlju, poražen ln du lani o države, majhne ln velike, živelo v varnosti, strpnosti n svobodi, S tem sta ameriška vludu in ljudstvo proglasila nov Jarter svobodo,~-nu čigar osnovi ao /grajenu nova civilizacijo. Svobodni ljudje in narodi pri vsem svetu so dobili podporo od Amerike v borbi proti diktator-em." Člani umeriške mllltarlattčne misije so bili na galeriji, ko je Churchill govoril v parlamentu. Da se misija nahaja v Angliji, Je bilo šele včeraj razkrito. Clo ni te grupe, katerih nalogu je Izvedba koordinucije umeriško-ungleškili vojuških načrtov, so • pozneje konferiruli s Churchillom. Berlin. 13. marca. -Diplomatisch Politische Korrespondenz, ki izi užs mnenje nornškega zu-nunjegu urudu, je obsodila nov ameriški zukon glede pomoči Veliki Britaniji kot "najbolj očitno in nesrurnno severoumeriško vmešavanje." "Čuu Je minul zu vmešavunje nepooblaščenih sil v pokrajinah, ki so jlin tujo," se glasi obsodba, "Vsi poskusi v tej smeri so oja-čili protiukrep, Obisk Japon-skegu zunanjega ministra, ki kmulu pride v Kvropo, ni golo nsključje. On se bo posvetoval f~ zavezniki Japonske o načrtih glede zaščite interesov treh velesil v njih življenskih prostorih. Amerika se Je izrekla za oboroževanje nušlh sovražnikov, kur pomeni, da njen argument glede svoje lastne obrambe ne drži Država, ki trdi, da ji preti nevarnost napada, ne oddaja orožju drugim. Predsednik Roosevelt se je postavil ns stsliščr, da je on razsodnik za ves svet." Washington. D. C.. 13. marca. ~ Ko j* kongres naznanil, da bo Roosevelt dobil sedem milijard dolarjev za financiranje produkcije orožja in bojne opreme za sovražnike Nemčije, Italije in Japonske, je bila sklicana konferenca v I tel I hiši, na kateri Je bila Vs/prava o številu bojnih ladij, letal in zalogah boj nega mater isla, katerega Amerika lahko takoj pošlje Veliki Britaniji. Konference »o se udeležili državni tajnik Cordell llull, zakladnik Henry Morgenthau, vojni tajnik Henry Htimson, pomožni mornarlčni tajnik James V. Foirstel, general (¿eorge C. Marshull in (Krtladmiral R K. IngerMfll V smislu /akona za pornof demokracijam sr mora Kooitrvelt ijotevrtovati s člani ka-j hiiM ta in načelniki oborožene sile, preden odredi trarisferlranje milltaristlčne opreme drugi dr-lavi. Po konferenci Jr bilo namigujem»,-da bo Anglija takoj 1 dobila več križark, rušllcev in J bojnih lft"1 od Amerike. PROSVETA THE ENI-1 (i II TEH II ENT ClAMLO IM LASTNINA HI.OVBMBS« H A BÖDME FODPOBNB JEVNOTS Onu ml mmd paMl*»S k» SW»«m MaUaaal UmmMH Miir Har^nIna aa UrakM Sri«»* Oavaa CMmw) to |S.M n« teto. M SO U pul leta. «IM SA 6»trt leta. tA ChlM«o MkCWtc |VM i* e»iu lat*. Iltl «* Pmt Istol sa I IlliliMa MAS Sutocripttoa rmtm i fer tA. UaltaS Stalaa (*u*pl CSItaa» | a«4 t'tnr-fl «AAS per W, CAlcSO» U4 GlSStO 17.M BOT INI, forrl«r> eaaatrtel M OS per rear. Ceru- oflMov po dogovoru Rokopisi dopisov I» rotrmli člankov as n» vraiajo HoAopiai literarno vi Jtfcm. povMti. dr aas*, pumi tid.) so vrne)a poiiijatolju It v sluAsJu. «o J* prttoUI poiuilno. Advrrtialno rat« m aor—»f.t Msaassrtpte ml mumm sod «aealtola* article will m« te retaraed OtAer l>Ur>. II m»—. «I«., will h* returaetf Glasovi iz r" • F naselbin ..„der Mir »Uu aaauovaaMd kr aetf-a44r«ee4 aa4 »UoM PR08VETA JSI7-W la La»a4al» Aw, CBI-aa. UUate MEMBEB OB THE MCDEBATtD PUM Datum v «Allste ■a primer (March ti, 1941), pola« A va« j« s teši Faaavtte te pravega«»*. pritisnila na gl. odbor KSKJ in ta je na avoji zadnji aejl v Jolietu na dolgo ln široko debatiral, kaj naj atori z. "grešnikom" Pogorelcem, ki je član katoliške jednote pa al upa v Proaveti kritizirati patra Kazimira. Baje mu grozijo z izključitvijo. žaloatno je, ker odborniki KSKJ ne aprevi-dijo, da je v ozadju te afere le osebna mržnja in želja pd maščevanju. Saj vendar vedo, da Matija nI bil še nikdar v konfliktu z njihovo vero. Ali morda amatrajo, da sta vera in du hodnik eno tn Isto? In če mislijo, da Matija krši pravila KSKJ. ker piše v Proaveto, kaj bodo pa storili z onimi svojimi člani, ki so obenem člani SNPJ in naročniki Proavete? čemu niso dosledni' Čemu to nedemokratično poatopa nje s starim članom, ki je brez dvoma'Moril veliko dobrega za njihovo organizacijo? Pri nas smy bolj tolerantni. Imamo člane, ki od čaaa do česa nbrekujejo gl. odbornike SNPJ v A S in A D. in bruhajo svoje nealanoati colter naie principe, ampak nam š« na miaal ne pride, da bi proti njtm uganjali kakšno inkvizicijo, To je razlika med demokratično SNPJ in (?) KSKJ. * V Moskvi se norčujejo Bolgarija je prejela Iz Moskve proteat. češ — ¿-emu je dopustila Hitlerju, da jo je vaaedel? Ker je to dopuatila. naj ne pričakuje nobene pomoči od Kuatje' V Moakvi aeveda niao ničesar vedeli, kaj ja Hitler pripravljal že mesece! Bolgarija al Je aama kriva okupacije, ker je s sklenjenimi ta-t Dalj« t tedaj i koloni) O. —- "Kakor pre-lestne tanje, ki se pojavijo le ob redkih prilikah." Tako je vzkliknila proftlo nedeljo Jennie Urban, znana kulturna delavka iz Oetroita, ko je gostovala Cankarjeva uatanova v Slov. del. domu V Detroitu. Zgodilo te je še več kot tmo pričakovali od zavednih Detroltčanov. Ti ao namreč ne le natrpali dvorano, temveč jih je moralo oditi nad ato v spodnje prottore, ker je bila dvorana že prenapolnjena. 1*očno ob 3. uri (kar je značil-nq Za Detroit) se je dvignil za-storj nakar nam je marljivi Jack Gorup v kratkem in jedematem govoru pojasnil pomen C. U. in njene leposlovne revije Cankarjev Glasnik. Za njim je pozdravil občinstvo pisec, nakar je sledil obširen in nadvse uspeli pro-firum. • ► » V prvem dely so nam podali ignUci zelo posrečeno Molkovo proti vojno t,a fj r o , "Nevtralni Amor." V igri to nattoplll Anton Epplch, MIlan Medvešek, Jo-sephine Turk, Anton Perušek, Louis Zorko, Frank Četen, John Čeh in Stanley Kapel. Igra je bila z Izjemo malih nedostatkov —dobro vprizorjena. Najbolj ga je aeveda pihnil "slovenski Chaplin" Tone Epplch v vlogi bivšega avstrijskega frajtarja Bučeglava. Hvaležno občinstvo mu je ponovno aplavdiralo, zla tti ko j« proizvajal vojaške vaje. Kot vtak talentiran Igralec, po-seduje tudi on lastno tehniko, ki te vtelej prilagodi karakterju. V Igro to bile vpletene ljubke pesmice, ki sta jih v Ospfešnih duetih proizvajala pevca od soc. Zarje, Josephine Turk in Anton Perušek. Igro je režiral Louis Kaferle, ki je bil obenem tudi napovedalec programa. Drugi del prograrpa sta odprla detroitaka mešana pevska zbora Svoboda ln Naprej. Svoboda je ž« star zbor, ki je podal na de-trbi^akam odru že veliko število koncertov in operet, dočim je Ngprej še mlad, toda razpolaga s dobrimi pevci. Oba sta žela pešananje od atrani publike. Temu ao sledili občeznani in popularni pevci Glaabene mati ce iz Clevelanda. Pevci so al že v prvi točki osvojili občinstvo ter ga potim držali v šahu do konca aporeda. V prvi točki je naftopll kvartet: L. Belle, F Plut, J. Noaan In J. Lube. Za peli to; "Te dobro poznam" ln "Saj tem ti pravil." Obe petmi bazirata na narodnih motivih. "Gor čez jezero" je zapel doka, čuatveno tenorlat Louis Belle Tončka Slmčlč in Frank Plut sta nastopila v "Brezuspešni podokl niči." Proizvaja* sta jo v pri zoru, kar je učinek znatno povečalo. Za nameček sta zapela še "Moj deklič." Duet iz opare •Travlaur Je *fc»ajm> komplici ran ln težak, ktfa L. Belle in Ttihčkt Simč/ sta ga z lahkoto absolvirala. Zatem Je nastopi v solospevu F. Plut. Ptnlal nam Je večno lep Volarlčev "Rožma rtn* ln "Ce deklb tarna spi." Plut poseda poleg zvočnega baritonu tudi primerno mimiko. prihodnji točki je spet na| stopil kvartet. Zapel nam je tr: narodne bisere: "Kje je moj mili dom," "Jaz pa eno Ijubco imam in "Vinček, oj vinček moj." Tončk« Simčič naa je v solospevu Uspavanka" zazibala v brezskrbna otroška leta. Dalje je zapela eno v počaat detroitakemu jevovodji Johnu Berliagu. Končno točko, kraten trio iz opere II Trovatore" to mojstersko zapeli: Plut, Belle in Mrt. Simčič. Vse pevske točke je na piano tpremljala Amalia Plut. Ne smem pozabiti, da nam je med odmorom podal glavni nadzornik SNPJ Milan Medvešek globoko zamišljen govor o svetovni situaciji. Občinstvo ga je oči-vidno z zanimanjem poslušalo. S tem je bil končan bogat program, kateri bo ostal Detroitča-nom nedvomno še dolgo v spominu. Po priredbi smo šli v spodnje prostore, kjer je vladala taka gneča, da jo Detroitcani že dolgo ne pomnijo. Pričelo se je običajno rokovanje in zabava. Medtem ae je pa zgornja dvorana ponovno napolnila s plesa željno mladino. Le prekmalu je potekel Čas, ko smo se morali posloviti od gostoljubnih Detroit-čanov. V mogočnem zboru je še enkrat zabuČalo "Morje Adri jansko" nakar se je oglasil neusmiljen rog našega omnibuaa in petintrideset ClevelandČanov je vzela Črna noč. Au revoir, De-troitčani!, V imenu Cankarjeve ustanove se ob tej priliki Iskreno zahvalim vsem pevcem in igralcem, kot tudi detroitaklm organizacijam in posameznikom za prijazho sodelovanje. Uverjeni smo, da bi brez vašega tesnega sodelovanja še zdaleka ne dosegli takega uapeha. Naj vaa vodi zavest, da ste s tem koristili delavski kulturi in napredku, za katerega ae je tako vztrajno boril naš veliki mislec Ivan Cankar! Frank Čeeen, 158. mnogo let opazujem. On je fant nirave m pozna vse minnesot-ske cvetlice in tudi na platnu jih je že mnogo naslikal. Tako je ob nekem godovanju poslal sliko minnesotske cvetlice predsedniku Rooseveltu in dobil visoko priznanje. Tako se godi z nami, da se za nas zanimajo tudi drugi narodi. 4 SvojeČasno je ta rojak poslal neko sliko svojcem, aH so mu jo odklonili, češ kaj bo on, ki nI učen itd. Tukaj ima sedaj pa obče priznanje še od učenjakov in to posebno še, ker je fant samouk. Njegova slika "Minnesot-ska zima" je cenjena na $200 in u» bila razstavljena na najbolj vidnem mestu in učenjaki so ji dali priznanje, prav tako lovci, češ kako je napravil srnjake na platnu, da so kot živi. Vse to sem opazoval, ko sera večkrat obiskal omenjeno umet niško razstavo v Glass Blocku v Duluthu. Mr. Joseph Bogdano-vich je na mali sliki podal tudi več minnesotskih cvetlic. To sliko je podaril Woman's Institutu, ki je vodil razstavo. Matija Pogorele. Dodatno poročilo o Antonu Slsublcu Fleming, Kana.—Glede pokojnega br. Antona Skubica, ki je umrl 27. februarja, naj bo še pojasnjeno toliko, da je bil star naaeljenec v Minnesotl. Iz stare domovine je prišel v Mlnnesoto v letu 1889, kjer je pa bival le malo čaaa. Potoval je do malega Štiri leta po raznih državah, ae vrnil nazaj in se oženil. V Minnesotl je bivaHiato 7 let, nakar ae je atalno izselil leta 1903 Kanaaa, v premogovno okrožje mesta Plttaburga. John Bobnar, poročevalec. S pota Odkur me ¿p zagrabila "flu" v Duluthu, Minn., 8em imel mnoge obiskovalce. Iz Virglnlje In Ely-ja ao celo prišli pome, da me od peljejo na Iron Range, toda sem moral radi zdravniške oakrbi od kloniti. Te dni pa grem na železno okrožje na daljše oblake. V bolnišnici je v moji družbi več bolnikov—kar prihajajo in obhajajo in vae me pozna, bodisi bele ali črne barve. Nedavno sem prejel pozdrave iz W. Va. oc nekega zamorca, ki aem ga v bol nišnicl obiskaval in tudi spremi na poatajo, ko je okreval. Nedavno aem poročal o tukaj šnji razstavi alik ln da je slika "Minnesota Winter" od našega rojaka Josepha Bogdanicha dobila priznanje. Tega rojaka Is kopališča Hot Springe, N. Max.—Tukaj se nahajam že tri tedne in imam dovolj časa, da prečitam vsako besedo v Prosveti. Čital sem tudi spis Antona Zaitza z dne 20. febr. o njegovi slavni "fordki". Če ga je kakšen čltatelj prezrl, naj poišče dotično Prosveto in mu bo hvaležen. Naj bi bilo več takih spisov v Prosveti. Ampak če bi čital tisti spis Henry Ford, bi se najbrže kislo držal. Ko to pišem, zunaj dežuje, v hribih je sneg, v dolinah pa vse zeleno in v cvetju. Svet je tukaj zelo grd—sam pesek in hribovje; ako hočejo ljudje kaj aejati ali saditi, morajo zemljo od daleč navozitl. Živijo samo od vrelcev. Voda je res tako gorka kot bi jo kdo pod zemljo grel. Ko človek leži v nji štiri minute, si misli, da leži že 14 dni; ko jo izpiješ kozarec, ti že priteče iz čela. To so res čudne stvari. Jo« Bubnlch, 714. prazne. Piše, da na lfcoj dopis | odgovarja, ker je miiraiv s psi-holoikega stališča, dH pokazuje primer, kako vojna histerija vpliva na ljudi, katero nihče drugi tako spretno ne vrši kot vlada, ker jo potrebuje za izvajanje svoje zunanje in notranje politike. Pravi, da žrtve te histerije postajajo zelo nervozne la| netolerantne. S tem misli br. Gardan, da vojno histerijo širi ameriška vlada, kar je po mojem mnenju slepost brez primere. Vojno hi-i sterijo nihče drugI ne širi kot nacizem, fašizem in komunizem. Demokracija je ne širi, marveč al le na vse načine prizadeva, da uniči vojno histerijo. Kdor ni alep, to lahko vidi. Piše tudi, kakor da bi bil jazi zelo navdušen za vojno histeri-l jo. Zakaj naj bi bil? Menda zato, da bo kdo metal bombe naj mojo glavo, na mojo družino in na mojte sosede? Jaz sem daleč proč od takšnega početja. Ce me pa slučajno kdo udari ali če me I misli udariti, se pa moram pripraviti, da ga udarim nazaj in da mu dam še malo več kakor pa I je on meni dal. S tem se bo tudi malo naučil, da me drugič miru pusti. Največjega kozla pa je S Garden ustrelil, ko piše, smernice, ki lih jaz zagovarjam, vodijo V tohillziranje mišljenja. Ta je pa res lepa od br. Gardna. Kdo drugi pa naj totalizira mišljenje ljudstva kot vlada, ki jej na krmilu dežele? Mar naj ga totalizirajo teroristične organizacije kot na pjdmer Črna legija? Br. Garden s temi besedami ni ustrelil le kozla, marveč medveda. Na druge absurdnosti, ki jih{ je napisal v svojem komentarju pod mojim dopisom, ne bom odgovarjal. Priporočam pa mu, naj se v svojih člankih drži poštenosti ln pravičnosti. Piše naj v naprednem delavskem duhu in ne v skrajno nazadnjaškem tonu, ki presega že vse meje. John Novak, 284. Zgodovina nas ne more Mariborska D. P. piše: Dogodki in dogajanja v svetu posti».J katastrofalnega pomena za evropsko 1 človeštvo. S tem tudi za delavski njl^ drvi nekam, nastajajo trenja in poraja!!"' ve ideologije, po katerih naj bo la al; " rod plemski, vladajoči. Ta naziranja so popolnoma rasprotmB stičnemu mutiranju. Socialisti smatramo j? vsi narodi in ljudje enaki ln da je o^l? njih intelektualnostl, kaj postanejo ia |3 sežejo v svobodnem razvoju. V polpretekli dobi se je še računalo s J zacijo človeštva, z njegovim razvojem m J menitenjem. Računalo se je z napredkom i gove kulture. V tem razvoju pa je svetovni vojni nastopila duhovna kriz» kij je v veliki meri kriv gospodarski razvoj j pitalistično gospodarstvo, ki s svojo ob^J diktira ukrepe proti človeški svobodi in^S niti kulturi. Bras komentarja Philadelphla, Pa.—V Prosveti dne 4. marca so v uredništvu spremenili naslov mojega dopisa, ki je bil: "Je bilo potrebno". V mojem dopiau ni bilo nikjer zapisano, naj kdo utihne Gardna. Utihniti ga ne more niti sam urednik Molek in kako naj ga utihnem jaz? In zakaj bi ga? Kakor je bila Prosveta enakopravna od začetka, tako mora tudi ostati in biti na razpolago vsem članom jednote, dokler pišejo dostojno ln dokler ne prekoračijo njenih smernic in principov, za katere je bila ustanovljena. Jaz sem le urgiral glavnega urednika Prosvete, naj Gardnove članke, ki so zadnje čase nič drugega kot budalosti, ker imajo v prvi vrsti namen zanetiti prepir med članstvom in ga obrniti proč od jednotinega naprednega ideala—jaz sem le rekel, naj mu to prepreči s tem, da mu ne priobčuje njegove skrajno smrdeče robe. , S tem pa še nI bilo rečeno v mojem zadnjem dopiau, da br. Garden ne sme več pisati v naš delavski list Proaveto. Piše lahko, alt ne v takšnem tonu, ki Ima namen napraviti umazano cunjo Iz najnaprednejšega slovenskega delavskega dnevnika Prosvete. Br. Garden je k mojemu zadnjemu dopiau pripopal komentar, v katerem ao tudi same njegove nazadnjaške fraze, puhle in Va« A. BUlnar diraktor laklaraka unij« CIO. m«d grupo 4«lavc«v v Lackawannl. N. Y. Uvel ao g« dvignili na svoja ramena k«r j« vodil uap«iao stavko proti Bathlaham Steel Co, I Te dni smo čitali v nekem članku trdite»! so ti pojavi naravni, posledica gospodari razvoja ln političnega obenem. Nastali j življenju nasprotja, ki povzročajo treska j« tabora v tabor, krizo, ki jo danes imamo. I je to. Trenja povzročajo nastale razlike ia ^ vlce, poostrujejo jih pa ukrepi, ki ne dup^ jo, da bi se nastale razmere porabile ali d godile tehničnemu razvoju tudi nove ■ socialne razmere.; — Hvala Novaku Crivlis, Wis.-Ker mi je na-j roČnina na Prosveto potekla, vai» .pošiljam $1.50. Ko mi listi zopet poteče, ga ne ustavite, ker bi ga zelo pogrešal. Hvala br.' Johnu Novaku, ker je br. Gard-1 na tako lepo pošegetal. Za Prosveto bi bilo bolje, če bi br. Garden vprašal naročnike, koliko jih ima na svoji strani; Jaz Prosveto rad berem, ko pridem pa| do br. Gardna, jo pa moram proč vreči. Br. Molek, ti pa le| naprej. Frank Samaa, 537. Iakušnj« pri vojakih Nanllcok«, Pa^-nDa ne bom pi-1 sal samo o iskanju dela ln moji zadregi 1. 1940, bom napisal nekoliko o mojih Izkušnjah v ameriški armadi ln tukajšnjem "na-| rodnem obrambnem dnevu", ki smo ga praznovali 26. febr. Ta dan so ae namreč poslavljali fantje in možje iz Wyoming Val-leyja od avojih dragih In od prijateljev in se podali za eno leto v službo $trica Sama v Indian-town Gap, Pa. Na zapadni strani mesta W11-kea-Barrleja je velika vojašnica 109. topničarakega polka, kamor so bili pozvani vsi moški iz Wyo-minške doline, ki so bili potrjeni k vojakom. (Ako je kaj naših slovenakih fantov prizadetih, mi ni znano.) Na 25. febr. so se vršile velike parade po mestu; tisoče in tisoče ljudi ja opazovalo rekrute, ki ao korakali v uniformah po ulicah. (Tu v Nanti-coku imamo tako zvano Battery A 103 Medical Corpaa.) In tako mi je prišlo na misel, kako smo tudi mi paradirali 1. 1917 predno smo se poslovili od znancev m prijateljev v Johna-townu. Dne 2. okt. 1917 sem hodil z mojim tovarišem ves dan od gostilne do gostilne, toda pijača se me nikakor ni hotela prijeti, kot sem želel, ker sem bil drugi dan vpoklican. Popoldne ob 4. smo se rekruti zbrali v WMCA ln od Um odmarftirali proti pošti, kjer smo bili na stopnicah allkani. Od tam smo šli na večerjo v neko restavracijo na glavni ulici in imeli vsakovrstna jedila na mizah, godba pa nam je avirala vesele ln žalostne. Od tam smo se podali na postajo B. ir O., kjer je bilo daleč naokrog zagrajeno t močnimi vrvmi. Ko smo bili enkrat v (Dalj« sa ». itraaM Ne trdimo s tem, da so današnji vzroki 1 ne direktno socialni. Današnje vojne 10 g računa vanje med etičnimi ln kapitalistični rodi, ki imajo indirektno vendar tudi svoj vor v socialnih razmerah, o katerih pravi k resenti niti razpravljati ne smejo. Ta kriza delavski razred hudo zadeva. 1 kazov za to ni treba posebej navajati. Delavsko socialistično gibanje stoji « nekdaj na stališču svobode kulturnega ra ja, ker zaupa vanj, ker je prepričano, da ai re človeštvo razviti do najvišje popolnost socialne syobodne medsebojnosti. To zaupi rekli bi, to vero ima socialistično zavedno lavsko gibanje. Zaradi tega se tudi bori a goje svobodnega kulturnega in socialnega voja. Če je nastopila brutalna reakcija zaradi, spodarskih in etičnih razlik, smo pa oba trdno prepričani, da Je ta pojav krize, tal dobe in da je prav Ob taki krizi predvsem trebno, da delavski razred prav posebno) socialno m politično kulturo. Druge poti Kriza, ki jo imamo, je sicer težka, ker m) temelje zdravega razvoja, ali vendar je le| hodnega pomena ln jo more energična volji ganlzlranega delavstva z aktivnim delom s mestltl s kulturo svobode in napredka. Orodje za to delo bi bila naša socialitfl stranka, ki bi vršila misijo delavskega raa v pravcu socialnega in kulturnega napd Ena ura dogodkov Osrednji statistični urad v Stockholmu ji dveletnem delu, ki je veljalo več milijj švedskih kron, Izdalo med drugim svoje M ke o vprašanju, kaj se v šestdesetih min zgodi na zemlji. Najvažnejši izsledki no«I tlstike bi bili sledeči: V eni uri umre na svetu 4,600 ljudi, rod jih pa 5,400. Zgodi se 198,000 zločinov J vrst, od teh učaka kazen 177,000 zločinov.! d je pojedo 30 milijonov kg krompirja. 251 jonov kg kruha, 3.6 milijona kg mesa. 3r lijona kg rib in 100 tisoč ton sladkorja. J ka pokadijo 180 ton, premoga porabijo« ton, mineralnih olj pa ^okurijo 160.000 » V eni uri Izdelajo vse tovarne na svetu t avtomobilov in približno 2000 ton pap*)* činoma rotacijakega papirja za časnike pise, ki jih v eni uri odide med ljudi \M izvodov. Kinematografskega fll"" ljudje v tem času 57 km, pisem napifcjo jardo 200 milijonov, brzojavk pa oddajo m V tej uri preleti sonce 107,000 km. nad » se Izdlvja 1800 neviht ln nanjo pade teoritov. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 14. marca 1«D Domač« vesti. Druga izredna konvrnoji PJ ae je vršila v jednotini dvorani v t Konvencija jfe odobrila združitveno P^ trajala je aaiho en dan. Dolavak« v««tL Na vsakih sto upo** lavcev v Chicagu je 218 brezposeln* Inoi.matTo. Francozi šikanirajo N^ okupiranem Porenju. 1 Sovjataka Rualja. Sovjetska vladi rg je "incident" v Kronštatu, kjer je m ^ upornih pomorščakov postreljenin so vstajo izzvali caristični g**«** m H francoskih bankirjev . (Dalj* Is prva Iu4«a»-I ■ kanu prosila Hitlerja, naj prid« * *j plra! . . . Jk Stalin Je pomežiknll Hitlerju in^ ^ garijo — in zdaj naj svet verja^^ ^\ ne Hitler ln ne Stalin ničesar «1* sedbi Bolgarije ... • 0lnurnflhaNaro?ma f pftpprtit Irftnot« *M7-8t sT Laendale Ati. Cklsaffo, IHlMte GLAVNI ODBOR 1ZVBŠZVALN! ODUll Vte*«! Catekar. »nMift........................HIT B. U«*M< A*«., CMhm IINaafc r. A. VMn, I«, tajnik............................MIT 1. U«Mlli A?«.. Cklae». ttSiMto Utimi GnAtakak. »mm«, tej....................MIT S U«Mti( A««., CkUaa«. IIIImI« J*« tatrtok. «1. kteoalBft........................HIT UeaAato In. CMm*. Itll»«!. Pkill» (teSia*. a»r««u«u (tešite.................... HIT t. LavMteU An. CM«m«. llliMto Jak» M»Uk. ateatia........................MIT S. U»»S»U A»*. CM—». UMmI« rOUfRIMBDNIUi V Aa4r«J VMHVk. >r* |.»'»tHktal MmMil...........UIT W. Iltk M.. Cte*«te»4. Oku J«k* KteAMk. «NUt *Mriki»l MirnMtek.,................Ml PmM It, 0(ImM, lil. Mwart Iteik Ntrti SUtriktal .........IU W. Ttk St. «.Imi..|, Cate. OOSFODABSKI ODBBKi llatk PMrtvfek. HvMMMk............ ...................u« B. illst M, OMilui Okte ViMMil «Mate» ..................................IHT «. Levafete An. ClIllSl. ISOm* 9. A. VMh.....................................„ MIT Uvetel« An. CMmc*. IIII«*i. Jaka TmiM .....................................MIT S. LavaSete An. OMiapi, IIMmU J«ka Otip ..... .................................Ml «. PrMHH An. CteneAaa Sili». tfi. »••*»« * I-*»»«*......................................IMT I TrateUU An. Ckfeat«. tU. Jank t«H> ..1.......u...............HM a. l*mm*4 An, gan»*. ni- so tam luči ugasnili. Ob deve-Uh, J« bil odgovor. Po« 1 oda na I svojo uro—bilo je sedem minut čet devet—in prične nas zmerjati kot za stavo. Ugasne luč ln odide. Ko je odšel, smo se začeli na ves glas smejati, nakar se zopet vrne in nat smeh se je spremenil v vse nekaj drugega. Pritge luč in nas vpraša, kdo se je smejal. Vsi smo bili tiho. Zopet zskriči, kdo se je smejal in od nas zopet ni bilo odgovora. Možaka je popadla jeza, zmeče vso odejo z nas in zakričl: "Vsi pokonci!" Takoj smo se morali obleči, nikar naa odvleče na vei-bališče, kjer nas je tista sraka "fiksirala" pol ure. Drugi dan smo slišali, da je bil natrkan, toda dokazati nismo mogli. Slišali smo tudi, da je obtožen, toda je menda vsa stvar zaspala. Kmalu potem sem bil prestavljen v drug šotor pod komandanta bolnišnice. Prost sem bil le v soboto popoldne; od poldne do 8. zjutraj v nedeljo. Neko soboto mi pade v glavo, da si ogledam mesto Macon, kar sem tudi storil. Takoj, ko sem bil prost in se opravim, sem šel na postajo, da dobim vlak ob 2:30. Dohiti me vojaški trok, ki me pobere in pelje v Macon. Tam sem se podal v hotel in najel sobo, ki je bila precej slana—$3.50 —toda dokaj čedna in s kopalnico. Vsi hotelski uslužbenci so bili črnci. Potem se podam po mestu in, vidim, da stoji tam velik zid med belci in zamorci, ki so strogo ločeni od prvih. Črnci imajo tam namreč svoj "ghetto" ali predel in se ne smejo mešati med belce, kot tudi ne belci med črne«. Ko sem se naveličal sprehoda po mestu, sem šel v "movie", kjer sem presedel par ur, potem ps zopet v hotel. Tsm me zamorec zopet pelje v sobo in me vpraša, ako kaj želim. Vprašam ga, če ima kaj piva. Ga nimajo, imajo pa finops. Koliko stane? $5 pajnt, $2.50 pol pajnta. Ne, po taki ceni ga ne bom pil. Vpraša me, če želim kaj drugega, na primer lepo frajlico. Ponudbo sem odklonil, ker smo bili takoj drugi dan po prihodu v Camp Wheeler opozorjeni, da se moramo strogo držati navodil. Zamorcu sem naročil, n«J me pokličejo ob 5. zjutrsj, da s« vrnem z vlakom ob 8:48 v taborišče. Ko me zjutraj po telefonu po- ents), je davkoplačevalec upravičen odbiti po $400 za vsako odvisno osebo (otroka pod 18. letom oziroma drugo odvisno osebo, ki telesno sli umno ni v stanu vzdrževati samo sebe). Žena oziroma soprog se ne smatra kot "odvisna oseba". Koliko davka je treba plačati, je odvisno od preostanka čistega dohodka po zgornjih odbitkih. Davek znaša 4 odstotke od. tega preostanka. Potem je treba kot obrambni davek dodati 10% k temu davčnemu znesku. Davek je torej 4 odstotke od obdavčljivega zneska več 10 odstotkov od teh 4%. Davek je treba plačati istočasno s prijavo v celoti ali pa četrtino kot prvi obrok. Ostali o-broki zapadejo 15. junija, 15. septembra in 15. decembra. Za one, ki so bili vsled nabora pozvani v vojsko, veljajo posebne olajšave. Oni smejo odložiti plačilo davka do šestih mesecev potem, ko bodo odslovi jeni od vojske. Common Ground—FLIS. ovice naselbin (Nadaljevanj« S 2. atrani.) ogradi, nisi mogel več ven. Moj tovariš, s katerim sva popivala kar naprej od prejšnjega dneva, ga je imel že precej pod kapo in je silil čez ograjo, da mi hoče te nekaj povedati. Ker je hotel,kar po vsej sili do mene, ga je policija pograbila in nekam odvlek-a. To je John Turk, ki ima dva jrata, Matta in Jacka. Matt je bil 1. 1917 poškodovan v rovu pri delu. Tam so bili tudi moja sestra, njen mož ln hči Anna, ki ;Uvi v Lackawani, N. Y. Pripuha lokomotiva. Spravimo se v vlak in good-bye Johnstown! Vlak je odpeljal proti So-mersetu in Rockwoodu. Na vseh postajah se je trlo ljudi, ki so nas pozdravljali v opojnem navdušenju vojnega patriotizma. V Somersetu se je nam pridružila nova skupina rekrutov, katerim je godba igrala na postaji. Ko pridemo v Rock wood, nas je i se čakal drugi vojaški vlak, nakar so oba združili v enega, ki nas je peljal proti Cumberlan-du, kamor pridemo o polnoči. Tam je vlak stal eno uro, nakar smo se odpeljali proti Washing-tonu, D. C., od tam pa v Camp Petersburg, Va. V tem šotorlšču so bile velike esene barake za nas, ki smo bili pač vsake narodnosti. Tam sem ostal do 9. nov., ko se je naša kompanija razdelila; nekaj jih je ostalo v Camp Lee, nekaj pa nas je bilo poslanih v Camp Wheeler, Macon, Ga. Tam sem bil dodeljen k Medical Corpsu ali sanitejcem in sem prišel v bolnišnico. V tem šotorišču v Georgiji je bilo vse drugače; tam ni bilo tistih velikih lesenih barak, marveč smo živeli v šotorih po osem skupaj. Po jed smo hodili k veliki kuhinji, kjer nam je kuh kar skozi okno nametal, nakar smo odnesli vsak na svoj prostor. Posodo shao morali sami očistiti. Z nekim Pittsburžanom sva bila skupaj za "orderlyja" v Base Hospitalu; delala sva od 7. zjutraj do 9. popoldne. Najprvo sva morala očistiti okna tiste velike pisarne, nakar sva pometla in "pomapala". Poleg velike pisarne je bilo tudi več malih pisarn za oficirje. Vse to je moralo biti gotovo do 9. ure, ko so prišle "velike glave" in se lotile svojega dela. Kmalu po 9. uri so pričeli prihajati v bolnišnico bolni vojaki, ki so bili najprvo vpisani ln klaslficirani po boleznih in poslani v svoje "warde"; za vsako bolezen je bila posebna soba. Z mojim tovarišem sva jih prevažala, kamor je kdo spadal. Kakšen dan sva bila precej zaposlena, kakšen dan pa tudi ne. Poleg tega sva imela fte različna dela in sva bila malokdaj prosta. Podnebje Je bilo tam nezdravo in vojaki podvrženi boleznim. Sotorlšče Wheeler je bilo bolj v Preiskava bombne ek$-plozije v turtkem hotelu Istanbul, Turčija, 13. marca. —Avtoritete nadaljujejo preiskavo eksplozije bombe, ki se je pripetila v tukajšnjem hotelu Pera Palače nekaj minut potem, ko je v hotel dospel George W. Rendel, bivši angleški poslanik v Sofiji, s člani svojega štaba. Turški preiskovalci so ugotovili, da je bila bomba v kovčegih dveh uslužbencev poslaništva. Eden od kovčegov je bil poslan v hotel z bombo vred, ki je eksplodirala in ubila tri osebe in ranila 22 drugih. Angleški krogi v Istanbulu trdijo, da je bila bomba namenjena Rendelu in namignili, da bo incident Izzval resne diplomatične posledice. Rendel je ušel smrti, ker je takoj po prihodu v hotel odšel v svojo sobo, dolini na planjavi devet milj od Macona. Prvi teden po našem prihodu lz Campe Lee smo se nekega večera spravljali spat ob 9. uri, ko so morale ugasniti vse luči. V našem šotoru je luč le svetila; sedem nas je bilo že ns postelji, eden se }* pa »e nekaj motil okrog nje, ko vstopi častnik in vpraša, odkod smo prilli. Povemo mu, nakar vpraša, kdaj Jeklarska unija zahteva zvišanje PitMburgh, Pa., 13. marca,— Jeklarska unija CIO je stavila zahtevo korporaciji U. S. Stee za zvišanje plače za deset odstotkov. Slednja je obljubila zvišanje le za dva odstotka, kar pa je unija odklonila. Htenakl trikov! za električne iztoke za no»« kjer Je potrebnih več naknadnih Iztokov, Naročite na čevlje ali Jarde. ae teli. Inatalacija Je enostavno—hitra —poceni. ft. nt standard zavojev t zdaj dobi ra ratlične aobe. Btanderd zavoj «a kuhi* njo, trak treh čevljev t Irtokl na vsakih fast iiv>%in ve« materija I, potreben ra instalacijo, stane aamo |6 40, instalacija posebej • Vae električne iztoke (outlets), ki Jlli telite--prav Um. kjer jih telite! Pripravni novi "Plug-in" trakovi ae dobe v vaakršnl dolžini, da se pritrdijo na steno v kateri koli sobi, ln se lahko pobarvajo, da ao enaki z lesom J r lok i ae poetavljo na rsxdaljo, kakor Katiar fKtkltfvtr, vprašujte o našem 24 meaečnem piitfiInem nairiu za novo opremo ln napeljavo ftr COMMONWEALTH KDIHON COMPANY 71 Weet Adama Btreet and 10 neighborhood branch stores Telephone; RANdolph 1100 Podpredsednik Zdruienlh drtev Henry A. Wallace to ftlmoka Igralka Broods Joyco. ^ t POLOM «oooooooooooooooooaaeooooooiinnonMMMi ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Manever se je obnovil, vozniki so prigalopi-rali in napravili nov okret, da ao mogli topnl-čarji prikleniti topove. To pot pa je drobec granate med gibanjem predrl Loulsu grlo In mu odtrgal čeljust, tako da je padel ravno čez oje lafete, ki jo je hotel dvigniti In ko je dospel . Adalphe, v trenotku, ko je vrsta zapreg kazala bok, se je usula cela divja salva: zrušil se je, z razparanimi prsi in razprostrtimi rokami. V poslednjem krču je zagrabil Louiaa; obležala hta objeta, s strašno zavitimi udi, tovariša tudi še v smrti. In že zopet, vzlic ubitim konjem, vzlic neredu, ki ga je vrgla morilna salva med vrste, je hitela vsa baterija po bregu navzgor ter se po-stavila dalje »predaj, par metrov od kraja, kjer sta ležala Jean in Maurice. Tretjikrat so odklenil» topove, vnovič so obstali vozniki z licem proti sovražniku, in strežno moštvo je s trdo-vratnostjo nezmagljivega junaštva takoj spet otvorilo ogenj. "To je konec vsega," je dejal Maurice, čigar glas se je izgubljal v trušču. Zares se Je zdelo, da sta se nebo in zemlja strnila v eno. Kamenje se je klalo, gost dim je od časa do časa zakrival solnce. Med tem strašnim truščem pa si videl konje, ki so stali omamljeni in topi s povešenimi glavami. Vsepovsod se je pojavljal stotnik a svojo preveč visoko postavo. Raztrgalo ga je na dvoje, zlomil se je in padel kakor drog zastave. Toda vzlasti okrog lionorjevega topa so vojaki brez naglice in trdovratno nadaljevali svoj trud. Honore je moral vzlic svojim trem naši-vom pomagati pri strežbi, ker mu je ostajalo le še troje podtopničarjev. Meril je in vlekel petelina, dočim so oni trije hodili k streljivni-ku, basali In obračali brisalo in baaalo. Poslali so bili po nadštevilne vojake in konje, da nado-meste izgube, ki jih je bila prizadejala smrt; a dolgo jih ni bilo, treba se je bilo vdati in čakati. Srdili pa so se nad tem, da še vedno ne zadevajo svojega cilja, nego da ae granate raz-letavajo v zraku, ne da bi povzročile strašnim baterijam naaprotnlkov, katerih ogenj je bil tako uspešen, mnogo zla. Nenadoma je Honore izbruhnil kletev, ki je predonela gron* streljanja: povrhu vse smole je razbilo še desno kolo njegovega topa. Strela boija! Zdaj je ležal po strani, uboga mrha, z razbito šapo, z nosom na tleh, šepav in neraben! Razjokal se je z debelimi solzami In objel cev, negotovo tipaje z rokami, kakor da jo hoče s samo toploto svoje ljubezni zopet naravnati. Najboljši top, edini, ki se mu je bilo posrečilo, poslati par granat na ono stran! Takrat ga je prešinil blazen sklep: tu, v ognju, je hotel nadomestiti kold z novim. Ko je s pomočjo nadtopničaja sam prinesel s streljivnika rezervno kolo, se je pričel najnevarnejši čin smelosti, ki ga je mogoče storiti na bojišču. Sreča, da je moglo pomagati dvoj« svežih podtopničarjev, ker je bilo med tem dospelo nadomestno moštvo z nadomestnimi konji. Toda baterija je bila tačaa že zopet nesposobna za boj. Nič več nI bilo mogoče nadaljevati te junaške blaznosti. Prišlo je povelj, da naj se umaknejo z vsem. v "Hitimo, tovariši!" je ponavljal Honore. "Vsaj odpeljimo ga, da ga ne bodo Imeli!" Tako mu je govorila misel: rešiti top, kakor se reši zastava. In ni še bil zaprl ust, ko je padel kakor zadet od strele, desno roko od- trgano, levi bok razparan. Padel je na top in oblegal na njem kakor na častni postelji, glavo ravno, obraz nedotaknjen in lep v svojem ardu ter obrnjen tja proti sovražniku. Izza raztrgane bluze mu je bilo zdrknilo pismo, ki ao ga zagrabili njegovi skrčeni prsti, in ki ga je kaplja za kapljo oblivala kri. Edini poročnik, ki ni bil ubit, je kriknil z rezkim glasom: "Vozove naprej!" Eden izmed streljlvnlkov se je razletel s hrupom umetnega ognja, ki sf pokaje razsip-lje v zraku. Morali so ae odločiti in vzeti nekega drugega ttreljivnika, da otmo top, ki mu je bila pobita vsa zaprega. In zdaj poslednji-krat, ko so vozniki napravili svoj okret in so bili ostali štirje topovi zopet priklenjeni, *> zdirjali odtod ter se ustavili šele kakih tisoč metrov daleč za prvimi drevesi Garennskega go/da. Maurice je gledal vea prizor. Ob rahlem drgetanju groze je ponavljal z mehanskim glasom: \ MAh, ubogi fant! Ubogi fant!" Zdelo se je, da ta žalost še bolj razvnema naraščajočo bolečino, ki mu je rila po želodcu. Žival v njegovem bitju se je puntala: konec je bilo njegove moči, poginjal je od gladu. Pogled mu je prihajal kalen; niti nevarnosti, v kateri se je nahajal polk, odkar ni imel več baterije, se ni več zavedal. Od minute do minute so mogle znatne množice naskočiti planoto. "Poslušaj," je rekel Jeonu, ."jesti moram . . . Rajši hočem jesti, pa makar da me takoj u-strele!" • Maurice je odprl svoj telečnjak, zagrabil kruh z obema drhtečima rokama — in požrešno u-griznil vanj. Krogle so žvižgale, dve granati sta ae razleteli par metrov pred njim. Toda zanj ni živelo nič več pod nebom, razen gladu, ki ga je hotel utešiti. "Jean, ali hočeš kruha?" Ta ga je gledal s topimi, široko odprtimi očmi. "Da, naj že bo, kakor hoče; preveč mi je hudo!" Razdelila sta si kruh in ga željno pojedla, in se nista menila za nič drugega, dokler jima je ostajal le še grižljej v rokah. Šele nato sta zagledala svojega polkovnika na njegovem visokem konju, s krvavečim škornjem. 106. polk je bil v stiski od vseh strani. Cele kompanije so že morale bežati. Takrat, videč, da ae mora udati hudourniku, je goapod de Vineuil dvignil meč in zaklical, oči zalite s solzami: "Otroci! Čuvaj vas Bog, ki nas ni hotel vzeti!" Tolpe bežečih so ga obdale; tako je izginil v zarezi ozemlja. Ne da bi vedela, kako se je zgodilo, sta se znašla Maurice in Jean z ostanki avoje kompanije za grmovjem. Ostalo je bilo kvečjemu štirldeaet mož pod poveljstvom poročnika Ro-chaaa, In z njimi je bila zastava; podporočnik, ki jo je nosil, je bil ovil žido kroginkrog droga, da jo nagi je reši. Hiteli so do konca grmovja ter ae vrgli po bregu med nizko drevjiče, kjer je Rochas ukazal zopet otvoriti ogenj. Vojaki, razkropljeni v zakritih strelnih vrstah, so se mogli tu držati, tem bolj, čim se je na njihovi deanici vršilo mogočno gibanje konjenice, nji v oporo pa so polki na novo korakali v ogenj. (D»U« prihodnjič) Nova ljubezen r v Novem letu Napisal Z. Porekar Stala sta si nasproti, držala sta m* /a roke in v njunih očeh je bilo polno prešernega smeha. "Tine. toda obljubi mi, da ne b»»š grenil," mu je žugala z drobnim prstkom. "Porednica! Sama si si izmislila, da bi pra/novala Sil vest ro-vo vslik |h» svoji volji, zdaj me |ni opominja* k zvestobi. Le glej, da tebi nr *|hk1ii«h\ Dolgčas bo prav gotovo brez tebe Kdo ve, kam m* i*»m zatekel; naradnje jo ubeiem kar pod odejo . , "Nak, j*k1 odejrr pa jaz prav gotovo ne lx»m čakala Novega leta' Ce neroden, ar bo tvoja Vtdlca res bolje /al»,»vala Pa zbogom!* Pomahala mu je z roku in lahkih nog olxltzela pt> /a- sneženem drevoredu. • Ona- Stopila Je v cctttno telefonsko celico. "Halo. Murja' Kam pnjdeš juti T . . . Da. da. silvestrovat' . . . Kaj? Nikamor'' Ne lx»dl vendar smeina' ... Pojdi, greva skupaj' Da. že ob d\anajstih bom pnmta. Ti tudi** Mnnltno'" "Vidita, re» ne morem," Je žalostno odgovarjal prijateljičin glaa "Janez Jr na orožnih va jah. jaz pa naj grem veaelja-čit , . . Kaj? Kaj praviš? S Ti-netom sta se tako domenila . . . Vsak zase . . . Prav za prav zabavno. Ce le ne bosta kje skupaj trčila!" Vida Je malo pomislila, potlej pa spet povzela: "Veš kaj, Marja, pojdiva na smuk! v . Kam? Na Ruško kočo. Kajpak! Odon-dod jo mahneva na novega leta dan čez Sv, Tri kralje v Slovensko Bistrico .. . Poznalo poti, nič se ne skrbi. Pomisli, vrh Pohor-js bova dočakali Novo leto . . "Ne navdušuj me preveč," je že omahovala Marja. "No. to bi še šlo, krokat pa res ne bi šla na Stlvestrovo brez Janeza. Drži! Pojdem s teboj ... Kje bi se sešit? . . . Da. da, kar na postaji o pol dvVh. Smuk!" • On: Potrt je zavil v mestni park. Sonce je sililo svoje žarke skozi mike snežne obiske. Drobne snežinke so plesale po ¿ta-ku. vrtinčtle se kakor Iskre v bežnih sončnih pramenih In pa dale, lahke kakor puh. na zamr /njeni sneg. \ Prešerni smeh Je zamrl Tine-tu v očeh "Ne. ne," al Je dopo-vedoval, "saj ae Je Vidlca samo talila." "Zdravo, Tine!" ga Je zdajci («•rdravil tovariš Podgorelec "Kaj pa laziš tako mrk v ta na- tn-Ako lep |x »poldan*" "Ah, kar tako ... kar tjavdan. Slabe volje sem." "No, do jutri, ko gremo vsi iz pisarne silvestrovat, te bo že minila alaba volja. Ali ti je Fran-ček že rekel, da jo bomo mahnili proti večeru na smučeh na Mariborsko kočo? Tako, da bomo malo pred polnočjo gori. Sobe je že naročil. S puranovim stegnom v levici in s kupico vina v deanici bomo stopili v novo leto . i . Kaj se tako kujavo držiš? Ne bodi sentimentalen! Veselo bo. da nikoli tako! Le glavo pokonci in vrzi temne misli v tale kup snega. Odleglo ti bo," je ves v ognju goetolel Podgorelec. "Mogoče, mogoče . . ." Je kla-vmo odgovoril Tine in zavil na deano. e Na aevemi strani Pohorja sta drugi popoldne junaško mahali dve podjetni dekleti a smučmi na ramah strmo y hrib. Bili sta razigrani. v očeh jima je sijalo sonce, na licih so jima žarele breskve In prepevali sta veselo ko dve šestnajstlletnl punčarl. Že skoraj v mraku sta prišli na vrh do Ruške koče Tam Je bilo vse glasno in veaeto. Smučarji so mazali svoje deske, kuharice ao pekle, da so jim lica rdela, brhki natakarici sta noai-II na mtro In ivenketali s denarjem Vida in Marja sta sedli v kot in z radostnimi očmi opazovali vrvenje. Harmonikaš je potegnil mehe in mladina se je zvrstila v pare. Marja je našla bučne znance, se opravičila Vidi in sedla "za pet minut" k drugi mizi. "Dovolite?" je zdajci vljudno vprašal gospod kakšnih štiridesetih let. Vida je v zadregi pogledala k Marji, toda ona je bila vsa zatopljena v razgiban pogovor. Zdaj, zdaj se je prešerno zasmejala. Kakor da bi nekje ubrano zazvonilo ... Uk se je zdel Vidi Mar-jin smeh. Obrnila se je spet h gospodu in mu z odsotnim pogledom dejala: "Prosim, kar prisedite; saj bo prostora za tri." "Nočem vam biti v napotje; morda gospodu ne bo všeč, če me najde za vašo mizo," se je ljubeznivo opravičeval gospod in hotel oditi, da poprosi drugje gostoljubja. "Užalite me, gospod, če tako odidete. S prijateljico sva prišli silvestrovat; hip prej je sedla k znancem za sosedno mizo. Kmalu bo spet nazaj. Prosim, kar sedite; ne boste nama v nadlego. Se vsaj ne bo vsak zelenec obregnil ob naju . . "V posebno Čast mi bo, če bom smel biti Vam in gospodični zaščitnik .. ." je malce pobito, malce užaljeno rfienil gospod. Ure so minevale . . . Marja se je smejala, včasih ošinila Vido z izpodbujajočim pogledom — in zdelo se je, da se ji prav nič ne mudi nazaj k prijateljici. Godec je vlekel meh, lica so rdela od vina in razvnetosti in Vida se je vdala v usodo. Gospod je prijetno kramljal kakor prijatelj izza davnih časov, napival ji je in trkal z njo in dekletu je postalo toplo pri srcu . . . 'Zrel mož', si je mislila. 'Kako ves drugačen od mojega mrkega Tineta, kako preudaren in vendar zabaven'. Na glas je pa rekla: "Hitro rtilneva čaa; še par minut, pa bd novo leto!" "Takrat ugasijo luči, gospodična. In poljubijo se. Taka je navada. Ali bi privoščili samotarju prisrčen poljub? Za popotnico v lepše, mirno in človeškega poštenja vredno novo leto. Bi?" "Bom," so šepnile njene ustnice. In zardela je do ušes. Od sramu. Luči so ugashile, godec je krepko potegnil meh. Smeh in krohot, hihitanje in medleči vzkliki .. . Gospod je poljubil Vido. In ko so spet prižgali luči, sta se šele zavedela, da se njun? ustnice še zmerom niso razklenile . . . In Vida mu je v Novem letu povedala vse. "Ni možato, da vas je pustil samo, čeprav ste ga vi pregovorili. Ce bi vas res ljubil, bi vas to noč ne smel pustiti same. Še spati bi vam ne smel dovoliti." "Mlajši je od mene; nima še prave smeri . . ." "Zaplešiva v novo leto!" je prosil gospod. Medleče je položila glavo na njegovo ramo . . . •____ v Tine je trmasto stopil s prijatelji navkreber. Noč je bila svetla. Sneg je škripal pod smučmi. Zvezde so trepetale in od-svit njihove luči se je lesketal na snežnih rebreh. "Zadnji čas!" jih je okregala gospodinja v koči. "Požreti ao me hoteli gostje, ker sem hranila mizo za vaa, mladi neugnancl! Zdaj pa brž k večerji, drugače boste namesto za večerjo jedli purana za novoletni zajtrk!" Ogreli so se s kuhanim vinom, zasadili Jestllo v purana in se začeli mastiti. "Bedrice prihranite za novoletno napttnico!" je ukazal Podgorelec. "Bedro v levico, kupico v desnico, sem rekel. In tako bo!" Kuhano vino jim je razvezalo jezike, de Tine je postal prešeren. Plesali so ko obsedeni in ko se je kazalec že močno nagibal proti polnoči. Jih je Podgorelec polovil iz objemov poatavnih deklet in jih zvlekel za mizo. "To bedrico in to stekleno v*-drico kvišku, fantje! Naj živi naš lepi svet. naj živi naša kuharica. naj živi naš Prlek, ki nam je pridelal to rujno kapljico! Živio!" j« ratžarjenih lic klical Podgorelec. "In mir ljudem na zemlji ..." Je otožno pritegnil na koncu. "Fantje, izpijmo'* je vzkliknil Tine. "potlej pa. ko ugasne luč. vsak k svoji plesalki po novoletni poljub!** Luč je ugasnila. Tine Je držal Roy Brewer, predsednik delavska federacije v Nebrsskl. v objemu mlado, rdečelično in življenja polno dekle ... In ko so prižgali luč, ga je dekle pogledala globoko v oči. "Zakaj ste danes sami? Saj vas vidim zmerom v parku s tisto lepo gospodično." In Tine se je spovedal ... "Ne ljubi vas, drugače bi tega večera ne hotela prebiti brez vas. Ce bi bila jaz vaše dekle in bi mi zagrozili, da greste pod o-dejo, bi vas prišla sama iztrest iz perja. Silvestrov večer je naj lepši za zaljubljence . . ." je o-tožno dahnilo rdečelično, življenja polno dekle. "Starejša je od mene; nič veselega se ne morem pomeniti njo", je modroval Tine. In mladi par je zaplesal. Tesno sta se objela in njuni telesi sta drhteli . .. o Zvečer, na Novega leta dan, sta sedela Vida in gospod Domi-cijan vsa zaverovana in nežno se držeča za roke v večernem vlaku. V Framu sta stopila v isti voz, vbs zardela in ljubezni pijana, Tine in Anika. Sedla sta na prvo prosto klop in si šepetala neugnanosti na uho . . . Njima nasproti sta sedela Vida in gospod Domicijan. In gospod Domicijan je menil: "Srečna mladost! Glej, Vida, kako sta razigrana in šegava!" Vida je nemo prikimala. Cez nekaj trenutkov je pa dejala: "Srečna sem, da sem te našla . Tine in Anika sta uživala opoj velike ljubezni in nista ne videla ne slišala ničesar. Majda se je poredno smejala. Njen glasi je ne bo izdal. Saj jo gospod ni spoznal in rekel ji je milostiva. Torej le pogumno naprej. Ni ji bilo treba dolgo čakati. "Halo, tukaj Emil Grabner, kaj želite prosim?" "Halo, tukaj jaz, dragi gospod Emil." "Ah, ti si, draga moja sladka Emica? Torej mi telefoniraš ti. Šališ se kot vedno s svojim "jaz". Kaj mi imaš posebnega povedati?" Majdo je lomil smeh, a kljub temu so se očesne zenice močno razširile. Kaj je vendar to? Ta je lepa, tega ni pričakovala. A ni pozabila, da se ne sme izdati in da mora do konca igrati komedijo. | j"Kaj posebnega? Nič! Samo telefoniram ti, tako za kratek čas, da bo popoldne hitreje minulo. Veš, meni je danes posebno dolg čas." "Potrpi, dragica, par ur. Točno ob 6. pa me počakaj pred u-radom. Doma lahko rečem, da sem se zakasnil v službi. Saj enkrat sprememba pri mojem o-pravičilu. .Vedno se moram zgo-varjati na kak važen opravek, da lahko odidem po večerji z doma. Tprej točtto ob 6. Vel J*. Nasvi-i detye ljuba Emica." % Mu&1qLjp mu je nazaj Jk delu, zato niti ni čakal na odgovor, ampak je hitro spttatiUdušalko. In to je MlVnjegovt sr«a, kajti Majda se je tako čudila, da bi ae nenadoma izdala in povedala po pravici, kdo je pri telefonu. Marta je osupnila, ko ji je Majda pripovedovala Nekaj besed je sama ujela, ko je prisluškovala in pazila poleg telefona. Sumljivi so se ji pač zdeli tisti Majda se uči telefonirati Majda se je že dolgočasila pri svojih igračah. Telefon na mali mizici jo je bil zanimal, kakor pa lepa velika punčka v modri oblekci, ki je mirno spala v vozičku. "Mama — mami!" se je razlegalo po stanovanju. Pri tem pa se je slišalo tudi močno butanje z vrati. Majda je hodila iz sobe v sobo in po dolgem Iskanju se ji je posrečilo najti mamo. "Mama, prosim povej mi, kako se telefonira. Vedno moram samo poslušati, kako telefoniraš ti ali pa očka. In kadar je kdo na obisku, poprosi včasih, če sme telefonirati. Vsi vedo, kako se to dela, samo jaz ne znam. In vendar bi me lahko naučila, mama!" Tako je prosila Majda mamico. "Majdica, to vendar ni kar tako. Komu pa boš telefonirala? Nikogar ne poznaš, kar tako za 1-granje pa se ne spodobi. Vsakdo bi utegnil misliti, da se norčuješ? Pojesti boš morala še dosti žgančkov, da boš velika, potem boš se pa naučila." "Kaj pa očku, temu pa lahko telefoniram. Ta ne bo zameril." "Draga mucka, očka ima dela čez glavo, pa bo jezen, če bi ga j motili." "Saj mu ne bom povedala, da sem jaz pri telefonu. Nekoliko spremenim glas in zdelo se bo, da mu telefonira kaka goapodična.'' Marta se ni mogla več upirati hčerki. Majda ni odnehala preje, da ni dobila dovoljenja, da sme telefonirati. Na Martinem obrazu je zaigral lahen amehljaj in zavrtela )e številko urada. * Majda stopi ponosno na prste in naatavi slušalko. Ubogala je mamo in se ravnala točno po njenih navodilih. |"Halo prosim kdo Um — a tako? — gospoda Grabnerja prosim!" •Takoj, prosim, trenutek milostiva." važni opravki^JJ^ m, ali pri prijatelJU ^ onem. ali kjerkoli. \nt Priloženo pošilja» aar.Nta« sa Met Praaveta tsrfe ...... d ism,.................................drsita HtlltT .................. (Tatarite tednik ta ta pripUlte k mo«l aarotnlal od «f** bm|o draštnei f) , CL drsK" R..... • \ A dreti" R-......" 4) ČL droit«*....... .................................w D CL Jrsft« R....... ......" Masla.•......«.....«...,•.....,,..,. Nov aorofaik.