Želimo vam prijetno praznovanje!
Zaradi praznikov bomo naslednjo številko izdali 10. maja.
Uredništvo
1. maj je delavski praznik
Na kaj pomislite. kosUŠiie, 1. maj? Na fiage/j v gumhni-ci. na plťh muzilco, na najbližji hrih. kresove, množico, kratke počitnice, plačo, bnamice, draginjo, golaž... Asociacij je bilo h nelteto. najpogostejše pa te. Praznik deta jebi! in ostaja praznik, ki ga po tradiciji obeležujejo srečanja.
Na kaj pomislite, ko slišite, da je tričlanska delavska dnižina (vir: Delavska cnotno.st, šteiilka 33y 7. december 2000) potrebovala 3S4.4Js^ tolarjev na mesec, da je dala v
poprečno košarico hrano, pijačo, obleko, obutev, stanovanje, ogrevanje, razsvetijaw, higieno, izobndexanje, kulturrj, razvedrilo... Dovolj je en sam odg;ovor - po ne se Jiecai!
Mogoče se pa enkrat ne lx)do? Kdo bi siga vedel!
Ampak prazniki so za to, da se praznuje, ne zato, da se gleda v denarnico.
Prijetno praznownje.
Milena Krstfč • Planine
Spoštovane občanke in občani!
v
Cestfíamo Vam ob 27. aprílu, dnevu upora proti okupatorju in L maju, prazniku dela.
Vabimo Vas na osrednjo prireditev^ v četrtek, 26, aprila^ ob 18. uri v Domu kulture Velen/e
Svet in župan MG Velenje
MESTNA OBČINA VELENJE
9770350556014
n ONOVitEC e
Pozeba zelo oklestila pridelek
jabolk
VELENJE • Tako kot većini siovenskih s»dj»rj«v tudi sadjarjem v Šiiie^ki dolini pozel>a ni prizHn«5>la.
Po bcscddh lehnologinjc na Kmciijski zadrugi Šaleška dolina Anicc .îurkovnik bo jabolk v njihovem sadovnjaku na Turnu manj od 50 do 90 odslolkov. Najbolj prizadela jc pozeba sorto ajdared, ki ga imajo najvcO in prav tu bo izpad najvećji (ludi 90 odsioikov). Na drugih kuUurah veiíjc Škode zaradi zmrzah nima-
JO.
mtp
Škode zaradi pozebe niso ocenjevali
MOZIR.IE • i^omlsidanska po/ebn je prizadel!) tudi Zgorrgi» Savir\}sko dolino. Ta pre<lvseiii velja za zgodnje soprte sadnega drevja pri domačih pridelovalcih, saj večjih nasadov v dolini ni. Zato na Zadrugi Mozirje tudi niso ocenjevali posledic.
Vciijc škode na srećo ni bilo tudi v Mozirskem gaju, zato v bližnjih prazničnih dneh pričakujejo pravi razcvci parka ob Savinji in Številne obiskovalce nekajdnevnih prireditev pred gajem in v njem.
mjn
SKB banka največja zasebna banka v
Sloveniji
UUBUANA-Delničarji SKB banke so ustvarjeni dobiček leta 2000 v višini 240 milijonov tcdarjev uporabili za delno poravnavo nej^ativne^a poslovnega izida iz predpretekleua leta.
Konec lanskega leta je znašala bilančna vsoia te banke 323,35 milijarde tokďjev, kar pomeni petodsioîno rasi . V Sloveniji jc imela SKB banka v lanskem letu 10,2 -dstoini tržni delež in jc tretja največja slovenska banka in največja zasebna banka v Sloveniji. Ustvarjeni čisti prihodki so bili lani za 19 odstotkov vi§ji.
L<ini je odprodala SKB banka svoj manj.^inski kapitalski delež v DZU Atena in v družbi generali SKD Zavarovalnica, d.d. KJjub temu so ostali poslovni partner zavarovalnice in bodo tudi v prihodnje pasredovali zavarovalne storitve.
mz
Sejm bo še živ
NAZAKJI£ - V nedeljo dopoldne je bil na parkirnem prostoru Modne konfekcije HlkroJ prvi sejem rabljenih avtomobilov« mi»torjev, kmetijskih in deli»v7iih strojev ter opreme v Zgornji Savli^jski dolini sploh.
Pogumno m dobrodcslo /amisci í:cii uresničili vsebnik z Rečicc ob Savinji, začetek pa je bil dokíij spodbuden. Zanimivo je, da je bilo veliko kupccv, radovedneže je treba Šteti posebej, bolj malo pa prodajalcev. Kakorkoli že> zamisel potrebuje čas, da se bo prijela, prilika zato pa bo poslej vsako nedeljo dopoldne.
■ foto: if}
27. aprít - dan upora proti okupatorju - v SaleskI dolini
V Velenju proslava
v počastitev dr^^ivne^a pra/niksi ho drev» (četrtek, 26. aprila), ob I H. uri, v kulturnem domu slavnostna prireditev, na kiiteri bo niistopil Moški pevski /bor Kajuh, učenci osnovne Sole .Antona .A.Hkerca pa se bod<j ob 30-letnid Šole predstavili z recitiilom Prijateljstvo in sreča siii med nami. Slavnostni govornik l>o p<Ml/.upan mestne občine l)rai>o Martin.^ek
... V Šoštanju kresovi
ZLSD in LDS Šoštanja pripravljala drevi (Četrtek, 26. npril), ob 20. uri. na (loricah kresovanje z ognjemetom. Za dobro počutje bo skrbel Pihalni orkester Zarja Šoštanj, (joiaž bo brezplačen!
■ mkp
Topolšica ob 9. maju
Proznik KS in obletnica podpisa kapitulacije
Krajevna skupnost Topolšica. Območno združenje borcev in udeležencev NOli Velenje in društva kraja Topolšica prirejajo v sredo, 9. maja, ob 19. uri, v parku zdraviSi.HČa proslavo« s katero l)odo zaznamovali pniz-nik krajevne skupnosti in ol)letnico podpisa kapitulacije 9. maja 1945.
Slavnostni govornik ho predsednik državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor. Po končanem kulturnem programu bo zabava in kre.sovanje.
Otvoritev prizidka, zunanjih bazenskih površin in
•••
v praznovanje obeh praznikov v tem kraju se Ik) na poseben način vključilo tudi tamkajiSnje naravno zdravilišče. Te}*a dne bodo namreč pred;ili svojemu namenu več kot 900 milgonov tolarjev vredno naložbi».
Toliko bo stala izgradnja prizidka k htitelu Vesna» zunanjih in preníwljenih notranjih bazenskih površin ter ureditev medicinskega dela zdravilišča. Otvoritev bo ob 2n. uri, popestrili pa jo bodo 7 modno revijo in krajšim kulturnim programom.
■ mkp, tp
Osnovna sola Šalek Velenje
Dobili soglasje
VELENJE, 20. aprila - Kot smo že |)oročHli, seje od Šes« tih osnovnih šol v mestni «»bčini Velei\|e prijavila na razpis republiškega ministrstva za šolstvo, znanost in šport za postopno uvajanje programa devetletke le šola Salek« Minuli konec tedna so jim z ministrstva sporočili, da izpolnjujejo pogoje, in da lahko v šolskem letu 2001/2002 učence prvega razreda izol)ražujejo po novem programu.
Irena Poyanšek«* Sivlu, v.d.ravnateljica šoleSalekje povedala, da so soglasje pričakoval. Skrbno so namreč načrtovali in tudi izvedli zahievane aktivnosti. Sploh veseh so bili pripravljenosti staršev njihovih bodočih učencev pri pridobivanju soglasij za vključitev v novost. "Seveda bomo sedaj začeli udejanjati še ostale načrtovane akcije, ki so čakale na pridobitev uradnega soglasja.'' V mesecu maju bodo znova pripravili srečanje s.^tarši otrok, čaka pa jih Se vrsta aktivnosti pri načrtovanju pouka v novem šolskem letu. Imeli bodo dva oddelka devetlelke na matični Šoli in oddelek na podružnici v Paki. Vpisali bodo predvsem učence lastnega šolskega okoliša, trije pa bodo iz ostalih okolišev. "Polni smo energije in prepričana sem, da bonašzačeickpri postopnem uvajanju novosti na področju vzgoje in izobrai^evanja uspe.î^'n," je Se podčrtala Irena Poljanšek - Sivka.
(p
REKLI so...
Predsednik držove Milan Kučan, no otvoritvi športne dvorane v Nazarjoh:
"Različne primerjalne študije o konkurenčnosti držav in gospodarstev potrjujejo spoznanje, da se njihove prednosti in razvojne m(r/no-sti določajo prcdv.sem z izobraževanjem v osnovnošolskih klopeh in ne na medna» rodnih tr^iščili. To je že posledica.
Kot predsednik države sem vesel in tudi ponosen, da je Slovenija po indeksu čUwe-kovega razvoja, ki gov<3ri o kakov(»ti življenja, v družbi 172 državsvetana28. mestu, po indeksu izobrazlx; pa celo na 21. 1b govori o tem, da Slovenija izobraževanju in /nanju posveča veliko pozornosti in samo upati jc, da lega področja, cxl katerega je v največji meri odvi.sna prihodnost nas kol pasameznikov in kot naroda, ne bo zapostavila ali ga zaradi politično - strankarskih sporov ne bo več sposobna pasodabljati in razvijati,"

Vpis v Vrtec Velenje od 3. do 15. maja
• ••« r«••■
Tokrat vpis tudi za že vpisane
VELENJE - V65iKldelkov Vrtca Velenjeje trenutno vpisanih 1152 otrok. Vsi tisti, ki jeseni Še ne bodo pričeli IhkII-ti v prvi razred osnovne šole, bodo tiikoj po prvomajskih praznikih prejeli vpisnico za novo Šolsko leto. kar d<»sedaj ni bila praksa. Hkrati bodo začeli vpisovarl liste novince, torej tiste malčke, ki bodo vrtec pričeli obiskovati septembra. RiiČunajo, da se Število oddelkov zaradi novih normativov, ki predvidevajo manjše oddelke, ne h<i bistveno znianjšabi, ne« koliko ni/Je pa bo število vpisanih otrok»
Vpis niwincev bo potekal na enak način kot v preteklih letih, od 3. do 15. maja, vsak delovni dan na upravi, od 6. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. i-etoiso se za spremembo od preteklih let odločili tudi za vpis že \'pisanih otrok. Po besedah ravnateljice Metke Cas predvsem zalo, ker se je v preteklih letih pogosto dogajalo, da niso upoštevali novih želja že vpisanih otrok in so zalo imeli septembra težave s prerazpore-janjem p<^siimeznikov po enotah. "Zato bomo že vpisanim otrokom takoj po prvomajskih praznikih prav tako razdelili vpisnice, kijih bodo oddali svojim vzgojiteljicam do 25 maja.**.
(n kaj bodo straši novincev potrebovali za vpis? Poleg vpisnice, ki jo dobijo na upravi vrtca, tudi vlogo za znii^ano plačilo vrtca, ki jo lahko kupijo v knjigami. Ob vpisu morajo predložili odločbo o odmeri dohodnine za oba starša za leto 1909. Letos so v vrtcu pripravili tudi zgibanko, v kateri so opisane vse zakonske osnove, po katerih poteka njihov<) delo, staršem pa bodo dobrodošel vodnik ob vpLsu..
Vpis je sicer možen skozi vse leto, vendar imajo starši, kj bodo otroke vpisali v času do 15. maja več možnosti, da bodo lahko sami izbrali želeno enoto. Ko bodo oddelki v njili polni, te možnosti ne bo več. Praviloma novih oddelkov med letom v posameznih enotah namreč ne odpirajo.
■ bš
O usodi APS na skupščini
VELEN.IE-Za 15. maj je sklicamt iznidna skupščina del-nK'arjev podjetja APS. Podjetje se že tri leta otepa s težavami in tudi lansko p<»slovno leto so sklenili z izgubo v višini 130 milijonov tolarjev.
Uprava, njene asmericve pa je potrdil ludi nadzorni svei, predlaga odprodajo odvečnih zmogljivosti in opustitev neprofitnih proizvc^dnih programov.	Bmz
w Utfajs: časopísfíázaíD2nl$ka ifl RTV àlÉÉLOi^	d.o.o. Velenje
t2hâ)d ob ćeiitUh. Cenâ posameznega ítvoqs 220 SÍT, mesefr^ naroCfiina 830 SIT. tilmesecna naroćnina 2.420 SIT. pcdietna nsroćnina 4.700 Siï. lerna naro6nlr^ 8.800 Siï.
Uredništvo: Bonsiakoéek (AreMcr m glavni uradnik). Stana Vovk (oOgovĐm^ jređnlk). MilsnaKrst](*Plartinc (pomoinica urednlKa^. Janez Plesnjk. Taita^a Podçc^ek. Bojana špegel [novinci), Mira Zakošek {uradnica radija). Jarqa Ko$uE3-âpegei (tstmiCni urednik j. Damlr Smid (ooilkov^sc). Propaganda: Nina Jug {vo(^
propagande). Sa$o KonsčniK. Jurs 6erl£AiK (pnDpagandista) S«de2 uredni^vd In uprave: ^20 Vilenie. Kidričeva 2a. p. p. 20?, leleTon (IN) 89817 50. teWsx {03) 897 đ6 43.
Žiro račifi pn APP Velenje. Stevlikd S2aoC^03-36482. E*mall: nas.cas@$iol.n9t
Oblikovanje In graf. priprava: Naá čas djD.o. rek in odprema: [M), d. d. Tiskarsko središč. LluDlj^, Dunajska 5. NenaroCenSi tolografij in rokopisov ne vra^mol PD7aJ(onuoODVis'f4a$Cas' uviêCen ried proizvode inlormativnega Tnđćaja za kat«rs se [iačuie davek pD S% znižani siopnji
26. aprila 2001
/iffáÉAS
SEJE
Četrtkova seja sveta Je bila kratka, a plodna
Šoštanj dobiva zavod za kulturo
ŠOŠTANJ, 19. aprila -Šoštanj je dobil odlok o i;o-spodarskih javnih službah, dobiva Zavod za kulturo, o podražitvi odvoza smeti pa bodo odločali takrat, ko bo že znano, kako so se o PUP-ovem predlogu izjasnili drugi občinski sveti. Tako bi se dalo čisto na kratko strniti najpomembnejše s četrtkove seje Sveta občine Šoštanj. Sejo pa so začeli z imenovanjem novega člana nadzornega odbora Komunalnega podjetja Velenje, to je Uroš Rotnik.
Imenovanje so svetniki Icrja-li kar nekajkral, na/adnjc na marčni seji, ko je lo vprašanje znova načel Anion Skornšek (SLS + SKD). Dosedanjemu članu nad/omega odbora Viki-Ju Drevu je namreč polekel mandal.
Odlok o gospodarskih javnih službah
Predlog je bil enkral že v postopku sprejemanja, a se je v razpravi zaradi nedorečenosti in neusklajenosti z odlokom o organizaeiji občinske uprave. p(.ikazala potreba po noveliranju. Odlok je zelo pomemben za delovanje občine Šoštanj. Z njim urejajo cek)lno področje lokalnih gospodarskih služb. Tudi tistih, ki sicer niso obvezne, so pa za občino pomembne: pogrebna in pokopališka dejavnost, javna razsvetljava, izva-
janje lokalnega prometa in prevoza učencev, odvoz zapuščenih vozil, gospodarjenje in vzdrževanje športno rekreacijskih objektov, ki so v lasti občine ... Predstavlja tudi pravno podlago za sprejem predpi-.sov, s katerimi bodo podeljevali koncesije za dok>čcne lokalne javne službe.
Javni red in mir
v četrtek so sprejeli še neka j osnutkov odlokov, med njimi o javnem redu in miru, ki bo urejal varstvo občanov in premoženja, varstvo mladoletnikov, varstvo zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, varstvt) pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. V njem zagotavljajo tudi nadzor nad izvajanjem odloka. predvidene so denarne kaz-ni za morebitne kršitelje ... Razprava in podrobnejše branje osnutka pa je pokazala, da bo imel predlagatelj šc zelo veliko dela, preden ga bo "spravil" v predlog.
Dopolnili "plakatiranje"
Dopolnjen je odlok o plakatiranju in obveščanju. Zdaj podrobneje navaja dolžnosti lastnikov plakatnih mest in dolžnosti političnih strank, ki nameščajo plakate v času pred volitvami. Z njim bodo uredili tudi koncesijska razmerja ter na tej pt>dlagi pripravili javni razpis za opravljanje le dejav-
Malo vprašanj
Na tokriitni seji so bili svetniki s svojimi vprašanji in pobudami bolj skromni. Matjaž Cesar (LDS) je predlagal, da občina od države terja pri "znamenitih" šoštanjski zapornicah postavitev table, ki bi voznike opozarjala, da morajo takrat, ko stojijo pred spuščenimi zapornicami ugasnili motorje vozil. Viktor Píítočnik (DcSus) je spraševal, kako daleč je gradnja kanalizacije Gaberke - Ravne, na katero bi se nekateri krajani že radi přiklopili. Ema Obšteter (LDS) pa je dala pobudo za postavitev še enega bankomata v mestu Šoštanj.
nosil.
V nastajanju: zavod za kulturo
Šoštanj po tej seji dobiva zavod za kulturo. To je ena od listih zadev, ki so jo v občini pripravljali kar neka j časa. Osnutek odloka, ki govori o tem, bo najbrž doživel še kakšno spremembo. Z njim je Šoštanj opravil prvi korak, sledili mu bodo drugi, predvsem zagotovitev materialnih osnov za delovanje. V .Šoštanju so prepričani, da bo z ustanovitvijo zavoda omogočena višja raven organiziranosti, vsebine in tudi kulturne ponudbe v občini. Odgovornost za kulturni utrip v najširšem smislu pa bo. ko bo odlok sprejet in bci zav(id zaživel, padla na direktoija zavoda ter zaposlene v njem.
Odvoz smeti (še) ne bo dražji
Za občane Šoštanja ravnanje s komunalnimi odpadki .še ne bo dražje. Čeprav je bil predlog o 12,y-<)dstolni podražitvi že na dnevnem redu le seje, so ga svetniki na predlog župana Milana Kopušarja v četrtek umaknili. PUP predlaga podražitev v višini rasli cen življenjskih potrebščin v obdobju od julija
David Ravnjak in Vojko Krneža (oba SDS).
2000 pa do aprila 200 Í. Podražitev naj bi bila postopna, opravljena v treh korakih, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra. Ker pa so bili v Šoštanju prvi, ki naj bi o teh cenah odločali, so sklenili počakali, kaj bodo o lem predlogu rekli drugi sveti občin. ■ Milena Krstić • Planine
Poslovalnica Kidričeva
Cenjene stranke obveščamo, da bo Poslovalnica Kidričeva zaradi izvajanja vzdrževalnih del
v ponedeljek,
dne 30. 4. 2001 - zaprta.
Prosimo za razumevanjel
®
/o j banka Velenje
Banka Velenje d. d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Soštanjčanom bo marsikaj prepovedano!
Mnogi svetniki (Matjaž Cesar, mag. Cvetka Tinauer, Anton Skomšek) so menili, da je že čas, da občina dobi odlok o javnem redu in da je ta re.s potreben. Menili so, da bi ga morali potem, ko bo sprejel, dobili v vseh gospodinjstvih v {ibčini.
Je bilo pa nanj že na seji veliko pripomb, možne pa so še vse dti 20. maja.
Svetnik Drago Koren (NSi) je že na začetku seje predlagal, da osnutek umaknejo z dnevnega reda. Menil je, daje preobsežen, da vanj ni treba vnašali stvari, ki so opredeljene že v zakonih, da .so nekatere točke nerazumljive, z nekaterimi pa bi se morali spoprijeti slavisti. Njegov predlog ni bil sprejet, osnutek je ostal na dnevnem redu.
In kaj Soštanjčani. če ho sprejet v laki obliki, kol jo prinaša osnutek, ne bodo smeli početi? Nekaj primerov:
-	vozili prevozna sredstva brez naglušnikov ali pa z neprimernimi naglušniki;
-	puščali pse brez nadzorstva in voditi po na-
selju popadljivega psa brez nagobčnika oziroma vrvice ter imeli psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico 1er opuščati opozorila "hud pes";
-	vodili in kopali domače živali na krajih, kjer se običajno umivajo ali kopajo na javnih krajih občani;
-	zanemarjali osebno čistočo in snago v stanovanjih in drugih zasebnih prostorih...;
-	točili alkoholne pijače v prodajalnah, kjer prodajajo živila, ki so namenjena predvsem za to dejavnost;
-	zadrževati se preko dovoljenega in potrjenega obratovalnega časa v gostinskih in drugih lokalih in prireditvenih prostorih, kjer ločijo alkoholne pijače;
-	puščati predšt)lske otroke in druge otroke, ki niso .sposobni samostojne hoje, brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih;
-	opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave zaradi varnosti občanov in njihovega premoženja...
Nadzor nad izvrševanjem lega odloka bodo. ko bo sprejet, opravljali občinski in republiški inšpektorji vsak s svojega področja, policija in osebe, ki jih pooblasti župan (?).
S seje sveta občine Šmartno ob Pakl
^^Če bi tO vedeli, bi se najbrž drugaie pogovariali^^
ŠMARTNO OB PAKÏ, 23. aprila - Pričakovati je bilo, da bodo svetniki občine Šmartno ob Paki z zanimanjem prisluhnili strokovnjakom ERIC-a, Inštituta za ekološke raziskave Velenje, ki so jih na seji seznanili z ekološko sanacijo šoštanjskih termoelektrarn in problematiko sežiga kostne moke v TEŠ.
Pričakovati zato, ker so občani v minulih letih večkrat opozarjali na posledice prekomernega onesnaževanja zraka in na potrebe po zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. Poleg tega so se seznanili še s cilji projekta Lokalne agenda 21, o razlogih za podražitev
storitve ravnanja z odpadki, v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje pa po poslej namesto Janeza Dvornika, ki mu je potekel mandat, Alojz Slemenšek.
"Velenjčani bi morali dobiti manj, mi več!"
Dolgoletna prizadevanja vseh, ki jim ni bilo \^eno, kaj se dogaja in kaj bi se lahko zgodilo s Šaleško dolino, če ne bi v letu 1987 v šoštanjskih termoelektrarnah pristopili k sanaciji dimnih naprav, jim je predstavil mag. Emil Šter-benk, V naslovu zapisan stavek pa je v razpravi izrekel
svetnik Bojan Kladnik, ki je na osnovi povedanega menil, da bi morala občina dobiti precej višjo ekološko rento, kot jo je dobila."Če bi vedeli, kako zelo je bilo obremenjeno naše okolje, bi se najbrž o tem drugače pogovarjali." Svetnik Rudi Ježovnik je izrazil prepričanje, da bi glede na onesnaženost morali občani dobiti precej več, kot v mestni občina Velenje, kjer je bila v vseh teh letih onesnaženost bistveno manjša. Med drugim je Kladnik še podčrtal, da so občani ob izvajanju ekološke sanacije živeli v prepričanju o izboljšanju razmer v okolju, vendar pa srednje letne imisijske koncentracije S02
v Velikem Vrhu presegajo dovoljene mejne vrednosti. Šter-benk in mag. Franc Avberéek, direktor ERIC-a, s svojima odgovora, da so bile ob meritvah očitno vremenske razmere neugodne, vseh nista povsem prepričala. Svetnik Franc Drofelnik je opozoril na to, da so krajani Zavodenj izteijali odškodnino za poškodovane gozdove, lastniki teh v Velikem Vrhu pa nič. Po mnenju svetnika Frančiška Fužiija pa kljub optimističnim napovedim na tem področju v prihodnje obstaja kar nekaj dvomov.
Tè je pri predstavitvi rezultatov analize sežiga kostne moke (predstavil jih je Franc
Avberšek), ki so jih opravili na velenjskem ERIC-o izrazil svetnik Frančišek Berdnik. "V preteklih letih ni bilo tako redko, ko so strokovnjaki govorili eno, praksa pa je pokazala drugo," je podkrepil svoje razmišljanje. Franc Avberšek se je na njegove besede odzval: "ERIC-o je nosilec raziskav poskusnega sežiga kostne moke v Tešu. Kar nekaj ljudi, ki živijo v tem okolju. sodeluje pri tem. Delajo torej tudi zase in za svoje otroke."
Program priiiodnje ieto
Novembra lani je občina
Šmartno ob Paki podpisala pogodbo z velenjskim ERIC-om o pripravi programa Lokalne agende 21 za to območje in za to namenila 500 tisoč tolarjev. Na seji je dr. Marta Svetina, vodja projekta, svetnikom predstavila projekt, katerega namen je priprava trajnostnega razvoja lokalne skupnosti, njegova uresničitev v praksi pa bo pomenila kakovostnejše življenje prebivalcev.
Kot je še povedala, naj bi program Lokalne agende 21 za občino Šmartno ob Paki pripravili predvidoma prihodnje leto.
(Nadaljevanje na strani 4. )
PRAZNIK

26. aprila 2001
Na klepetu pri Miri Videčnili, sefcretark/ 00 ZSSS Velenje
Kako delavec konec s koncem zveže
Ni bila ravno pravšnje volje, ko smo se z njo dogovorili za kratek klepet Toliko stvari je bilo treba še urediti pred praznikom, toliko dela jo je čakalo, pa še zdravje jo je malo dajalo. A, ko Miri VIdečnik, sekretarki Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, omeniš delavce, oživi. O njih govori z neko posebno energijo, čisto drugače, kot takrat, kadar razpravlja o drugih rečeh.
Vrsto let že dela na sindikalnem področju. Kljub temu ni naveličana, še manj ravnodušna. Ker, če bi bila, bi se že zdavnaj lotila česa drugega. Za 1. maj bo na Graški Gori.
# Glede na to, da ste v sindikatih že zelo dolgo, boste vedeli, je kakšna razlika med poloTfljem delavca pred dese-timiletin tem, ki ga ima danes?
"Gotovo je to malo manj strahu pred tranzicijo in pred tem, kaj bo ta prinesla. Posledice smo čutili tudi na ob-močj u - v večj i brezposel n o-sti in stečajih, ki so se vrstili do leta 1995. Na tem območju smo izkušnjo s stečaji, šlo je za EKO, preživeli že tri leta prej, preden so nekateri drugi začeli doživljati krizo zgubljanja delovnih mest. Delo je še vedno osnovna vrednota in tudi človekova pravica. Delavci pričakujejo na tej podlagi tudi primerno plačilo."
9 Primemo plačilo? Kaj pa velike radike... "V zadnjih desetih letih je res prišlo do prevelikih razlik. Naše prizadevanje, denimo o pravkar podpisanem sporazumu o usklajevanju plač, se zato komu, ki preje-
Mira VIdečnik bo za 1. maj - kje dtvgje - kot na Graški Gori. Na fotografiji ob njej tajnica Frida Dolinar na enem preteklih praznovanj (foto: vos)
Naj pri tem omenim "malo delavsko ustavo", ki nas bo po prazniku še pretresala. Zelo pomembno bo, kako bomo z delodajalci dogovorili odprte dileme, ki so zdaj, pred prvomajskimi prazniki, nekoliko v zatišju." 0 Letos začne veljati zakon o varnosti in zdravju pri delu. Kako ocenjujete to stvar? "To je ena od stvari, ki je bila v zadnjem desetletnem obdobju precej zanemarjena. Zakon je na strani delavcev, velika odgovornost pa na strani delodajalcev. Upam, da bo obveljal odgovoren pristop k določilom, ki jih zakon prinaša, čeprav se ne nadejamo, da se bo vse zgodilo kar čez noč." # Aprila je prišlo do podpisa besedila o usklajevanju plač. "Na tej podlagi pričakujemo uskladitev plač 1. avgusta
letos in 1. januaija prihodnje leto. Dobro pa je tudi to, da je regres nekoliko višji, letos bo izplačan v višini 117.298 tolarjev, kar je spodnji minimum. Regres je seveda lahko višji, vendar so pri tem določene dajatve. Ponekod jih zmorejo." # Mnogi danes ugotavljajo, da bi imeli sindikati večjo moč - tudi vaš - če ne bi bili tako razdrobljeni kot so in če jih m bi bilo toliko kot jih je. "Svet ZSSS je že dal pobudo za povezovanje, najprej znotraj posameznih sindikatov, potem pa tudi z drugimi. Drži, kar pravite. Samo znotraj ZSSS je dvajset sindikatov dejavnosti.
Dogovor je, da se do kongresa ti sindikati organizirajo v štiri močne sindikate: za industrijo, storitvene dejavnosti, javni sektor in upoko-
jence. Reprezentativnih in razdrobljenih sindikatov je veliko.
Ocenjuje se, da jih je okoli sto, ker so tudi sindikati dejavnosti, poklicni in drugi. Samo v združevanju vidimo moč. Drobljenost tako po strokovni plati kot po doseženih učinkih ni za nikogar dobra. "
#	Koliko članov pa imate na območju?
"Skupaj z nezaposlenimi, to je namreč posebnost ZSSS, da ostajajo naši člani, tudi če izgubijo delo in so prijavljeni na zavodu, nas je 15.000."
#	Kolikšen delež je to? "Med 70 in 80 odstotki zaposlenih."
■ Milena Krstić • Planina
ma visoke dohodke, zdi že neumno. Ne more razumeti, da se pogajamo za pet ali šest tisočakov. Vendar dobijo delavci marsikje tako zelo nizke plače, da jim tudi to nekaj pomeni. Še več. Ugotavljamo, da so tudi kolektivne pogodbe ob stoodstotnem spoštovanju tako nizko zastavljene in vrednotene, daje preživetje danes zelo trdo."
# Kaj potem pravite na "košarico " življenjskih stroškov, ki ivačuimva "po čem je življenje", in o tem, da po njej tričlanska družim na mesec denimo, potrebuje okoli 380.000 tolaijev? f^e pa tiajjih dobi? "To so vrtoglavi podatki. Vsi bi jih bili veseli. Ve pa se, da marsikje, ko dajo dve poprečni plači skupaj, pridejo na komaj 220.000 tolarjev. Dejansko se postavlja vprašanje, kako delavec konec s koncem zveže, še zlasti tam, kjer so v družini otroci.
kjer so potrebe po šolanju večje... Košarico bi bilo treba temeljito pretresti. Ob vsem, kar doživljajo delavci gre tudi za mnoge krivica z vidika delovno pravne zakonodaje, je treba priznati, da so zelo potrpežljivi, ko prenašajo vse to." 0 Pa je kaj upanja za kakšen preobrat na boljše? "Upanje vedno ostaja." # V pripravi je nov zakon o delovnih razvnetjih. V zvezi z njim so posebej glasne razprave o malici in 30 minutah, ki naj bi šli v ali pa n£ bi šli v...
"Stališče sindikata je daje odmor za malico, regres za prehrano, delovna doba ... To so zneski, ki danes delavcu v sklopu njegove plače nekaj prinesejo. Če oklesti-mo še to pridemo do tega, da se bo nekaterim, ki pri koncu delovne dobe, plača zmanjšala tudi za petino. Saj veste, za vsako leto delovne dobe, 0,5 odstotka dodatka.
Tradicionalno srečanje lahko skazi samo dež
Pri maj na Graški Gori
Območna organizacija ZSSS Velenje se tudi letos, ob 112. praznovanju medna-rodnega delavskega praznika, ne bo izneverila tradiciji. Na Graški Gori pripravlja srečanje, ki se bo "uradno" začelo 1. maja, ob 11. uri, s kulturnim programom. Udeležence bodo na Graško Goro in iz nje vozili avtobusi s postaj Velenje (postajališča Pesje, Gorica, Bevče, Nama, Prešernova - pri cvetličarni Iris, IVžnica, Rudarski dom) vsakih 30 minut od 8. ure naprej: iz Šoštanja in Mozirja bo avtobus s postaj odpeljal ob 9. uri. Vrnitev z avtobusi bo možna iz Plešivca med 15. in 17. uro.
Na srečanje in praznik vas bo opozorila budnica godb na pihala. Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj ter godba na pihala Zgornje Savinjske doline bodo poskrbeli za praznično razpoloženje. Igrali bodo v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Na-zaijah, Ljubnem, Lučah, Gornjem Gradu, Solčavi.
Program na Graški Gori bo tak kot je
bil vsa leta doslej: ob 11. uri kulturni program s slavnostnim govorom, ki ga bo tokrat prispeval Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije; ob 11.30 bo delegacija položila cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev; ob 12.30 se začne tek pohod na Jesenjakov hrib. Ves čas, do 17. ure, pa ples, družabne in športne igre.
Prireditev lahko skazi samo dež. Če bo padalo, prireditev odpade.
■ mkp
24 ur malega nogometa
Tradicionalno pa maraton - 24 ur malega nogometa - pripravljajo na igrišču Vrbovec v Nazarjah. Z njim bodo začeli v petek, 27. aprila, ob 19. uri, končali pa naslednji dan, v soboto, 28. aprila, prav tako ob 19. uri.
S seje sveta občine Šmartno ob Raki
(Nadaljevanje s 3. strani)
Višje cene za odvoz odpadkov
Od 1. maja dalje bodo gospodinjstva v občini Šmartno ob Paki plačala višje cene za odvoz odpadkov, in sicer bo za gospodinjstva v individualnih hišah ta storitev višja za 9, v blokih pa za 18 odstotkov. Tkko so svetniki sklenili ob obravnavi vloge za povečanje izhodiščne cene gospodarskih javnih služb - ravnanje z odpadki Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje. S svojo odločitvijo niso razveselili Jožeta Mraza, direktorja PUP-a, ki je na seji utemeljeval njihov predlog za precej višjo podražitev od sprejete (za individualna gospodinjstva so predlagali 12,9, za blokovno gradnjo pa 56 odstotkov). Za občutnejšo podražitev odvoza odpadkov za gospodinjstva v blokih so svetniki glasovali za to, ker naj bi - po trditvah Jožeta Mraza - gospodinjstva zbrala na mesec več kot 160 1 odpadkov, na kar so pred leti izračunali izhodiščno ceno.
mtp
Republiško ministrstvo za obrambo
Nagrada za Katarino in mentorico Vido
u UBUANA, 23. aprila - Republiško ministrstvo za obrambo je v prostorih izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS na Igu pri Ljubljani pripravilo priložnostno slovesnost, na kateri so podelili nagrade najboljšim avtorjem del, prispelih na državni natečaj »Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - suša.«
Med nagrajenci v skupini likovnih del učencev 1. in 2. razredov, učencev 3. in 5. razredov zavodov in šol s prilagojenim programom je bila tudi Katarina Uplaznik, učenka 1. razreda osnovne šole bratov Leto-nje iz Šmarmega ob Paki.
Kot nam je povedala njena mentorica Vida Mohor so se o suši pogovarjali pri pouku, Katarina pa je
iz pogovora izluščila tisto, kar ji je bilo najbolj všeč. Pozornost komisije je njena risbica pritegnila že na predhodnem izboru. »Ideja sama je bila zanimiva, tehnika (kombinacija tempere in das mase) pa tudi. Občutek sva imeli dober, nagrade kljub temu nisva pričakovali,« je še dejala Vida Mohor - uspešna mentorica, ki hrani tudi nekaj priznanj z republiške razstave Likovni svet otrok.
Katarina za zdaj na slednji še ni sodelovala. Glede na mnenje mentorice Vide, da risbica na temo suša ni edino njeno uspešno likovno delo. da ima kar dobre ideje in zamisli, pa kaj takega ni izključeno.
■ rp
Katarina nam je zaupala, da rada hodi v šolo, med vsemi predmeti pa sta ji najljubša likovni pouk in
matematika.

Moka knapom ne bo vzela kruha
Ljudje v Šaleški ali Savinjski dolini pogosto tarnajo, da se »oni« v Ljubljani zanje sploh ne zmenijo; ali se zmenijo zanje veliko manj, kot si zaslužijo. Zadnje dni vendarle ni več tako. Lahko bi rekli, da na območje Saše niso uprte le oči iz Ljubljane^ampak še iz mnogih dnig^h slovenskih krajev. V Slovenji se pogosto omenjata kraja Šoštanj in Nazarje. Ali Še natančneje, omenjajo Teš in Glin Pohištvo Nazarje. Tokrat ne zaradi električne eneigije ali ivemih plošč, ta dva kraja oziroma dnđbi se seveda omenjata zato, ker naj bi Slovenijo rešili velikezagate.Ostankovživalskega izvora;živalskih maščob in kostne moke. S pivim naj bi v Glinu nadomestili mazut, z moko v Tešu velenjski lignit. A v primerjavi s tem velenjskim kurivom v tako tnalih odstotkih, da moka knapom ne bo vzela kmha. Vse skupaj je, to velja predvsem za Šoštanj, seveda še v stopnji poskusov. Kocka bo padla šele po temeljitiii pregledih meritev, kijih bodo opravili strokovnjaki več institucij.
Na našem območju zadnji čas ni bilo toliko obiskov raznih ministrov (razen tistih, ki so hodili domov) kot prejšnji čas. Je pa to regijo obiskal prvi slovenski policist Marko Pogorevc. In sam potrdil, da imajo v nekaterih krajih policisti res slabe delovne razmere. Prostorske - predvsem v Mozitju, Šentjurju, Rogaški Slatini Ob tem se seveda najdejo tudi taki, ki pravijo, da to ni nič hudega, saj je delovni prostor policistov vendarle teren. »Ugodje« terena pa je odvisno predvsem od njihovega de-
la. Pogorevc pa vendarle meni, da je treba te prostorske probleme rešiti Morda bodo policisti morali res kmalu množično na teren, na ceste, če bodo različne skupine ljudi uresničile napovedi o protestnih zaporah cest S tem grozijo prekmurski živinorejci, ki. jim ni po volji, da so naši organi znova dovolili uvoz in prevoz mesa ter živine iz srednje in vzhodnoevropskih držav. Bojijo se, da bo tudi po njih udarila kakšna okužba, zato menijo, da je bolje preprečiti kot potem zdraviti Kako so po svetu »zdravili« zadnje živalske bolezni, smo pa tako brali Potem bi se pri nas šele postavil problem sežiganja! Z zaporo cest vozijo še vedno tudi avtobusarji. Predvsem pri linijskem prometu terjajo pomoč države. Pravijo, da vozijo z izgubo, tega pa nočejo več. Nekaj pogovorov ježe bilo, pravega dogovora še ne.
Kako težka so dogovarjanja, se zadnji čas kaže tudi na državni ravni. Pravijo, da je v resni krizi vladna koalicija, predvsem po tistem, ko je minister Gantar nagnal direktorja Marjana Podobnika. In tako »združena« stranka po mnenju nekaterih givzi celo z izstopom iz koalicije. Izstop pa se je že zgodil v Žalcu. Le da je tu iz občinske koalicije izstopila »prva« slovenska stranka - LDS. Odstopil je še podžupan, ker se ne strinja z županom. Kaj se bo iz tega skuhalo, za zdaj še ne vemo. Včasih iz takih resnih nasprotij pride tudi kaj dobrega.
Pri nas je vse mogoče!
mk
Izšel bogat zbornik Velenje 1999/2000
Domiselna predstavitev jcnjige. Ici je več kot zbornik
VELENJE - Muzej Premogovništva Slovenije je bil tisti prostor, ki so si ga za predstavitev novega zbornika Velenje 1999/2000 izbrali raziskovalci ERiCa Velenje. Taje namreč tudi v preteklih dveh letih oi^aniziral in vodil raziskovalni tabor za štipendiste Zoisovega sklada, tokrat v središču Šaleške doline - v mestu Velenje.
Taborov je bilo doslej že 12, polovico jih je pripravil in izvedel Inštitut za raziskave ERICo. Uvedel pa je tudi ustaljeno prakso, da po zaključku taborov, ki se iz kraja v kraj selijo vsaki dve leti.
rezultate raziskav mladih raziskovalcev in mentorjev objavijo v zborniku. Predstavitev je bila simpatično zamišljena in izvedena, predvsem po zaslugi raziskovalcev, ki so znali poskrbeti tudi za smeh.
Letošnji zbornik so naslovili preprosto Velenje 1999/2000, je pa zagotovo najobsežnejši in najboljši doslej. V knjigi s trdimi platnicami je več kot 400 strani. Kar 28 avtorjev je zanjo pripravilo 37 člankov. Mladi raziskovalci in mentorji so obravnavali okoljsko, gospodarsko, demografsko, etnološko, socialno ... problematiko Velenja ter
Prvi izvod novega zbornika, ki bo dobrodošel pripomoček vsem, ki bi želeli veČ vedeti o življenju in značilnostih mesta Velenje in okolici, je iz rok direktorja ERIC-a mag. Franca Avberška prejel župan Šmartnega ob Pakl Ivo Rakun. Tabor se namreč avgusta za dve leti seli v
Šmartno.
njegove okolice. V zborniku je bogat tudi slikovni in fotografski material, saj so na zadnjih dveh taborih v Velenju ustvarjali tudi likovniki in gle-dališčniki, delček njihovega ustvarjanja pa je sedaj zajet tudi za zanamce. Tako so uspeli predstaviti tudi mladostni vrvež in energijo udeležencev tabora, ki so tokrat prišli iz vseh koncev Slovenije, dva pa tudi iz Splita. Ob diapozitivih je vsebino zbornika predstavil urednik Matjaž Šalej, vodja tabora mag. Emil Sterbenk pa je s pomočjo sodelavcev poskrbel za odlično reklamo za zbornik. V stilu TV prodaj (saj veste, »to pa še ni vse, imeti ga morate ker ...«), je hudomušno prodajal za bogato vsebino skrito knjigo. In požel veliko smeha in odobravanja prisotnih, večinoma mentoijev in sponzorjev ter donatorjev tabora. Za uvod (in še vmes) so ubra-
no zapeli člani Okteta TEŠ iz Šoštanja. Kot prvi je zbranim spregovoril velenjski ž-upan Srečko Meh, ki je z navdušenjem (že) prebral novo knjižno pridobitev mesta in bil nad njo in raziskovalno dejavnostjo mladih iskreno navdušen.
Tudi direktor Eric-a mag. Franc Avberšek je bil z delom svojih raziskovalcev zadovoljen, prvi izvod knjige v tem večeru pa je slavnostno predal županu Šmartnega ob Paki Ivu Rakunu. Tam bo namreč letos, tretji teden v avgustu, že 13. tabor mladih raziskovalcev, ki se bo nadaljeval še prihodnje leto v istem času. In v Šmartnem se tega že veselijo, smo izvedeli.
Več o vsebini zbornika, ki gaje tudi tokrat več kot dobro oblikoval Rok Poles, vam bomo zaupali v naslednji številki.
Mbš
perspej^ýiva
Bledo noino nebo
Pred nekaj dnevi sem se v temi noči po stranskih cestah vozil proti Gmdcu. Ura je iňla pozna in prometa skorajda ni bilo. Kar se naenkrat, iznenada in nesramežljivo izza grebena .sasednjega giiča prikaže JO metrov velik in kičasto osvetljeni križ. Pač, v tem povelikimočnem času nič posebnega, sem .si mislil in malo zlovoljen odpeljal dalje. A kičasto osvetljeni križ ni bil samo eden, v naslednjih dvajsetih kilometrih so bile različne neonske izpeljave krščanske simbolike posajene po gtvbenih, vrhovih pa tudi na sredi temačnih gtol?ač kot črne ptice, ki po zmiznjeni zemlji zimske njive iščejo izgubljena semena. Razni keltski, ionski, cvetni pa tudi drugi križi, neonske cerkvice in stilizirani zvonovi ter celo utripajoči Jezusi so se ošabno bohotili ix)d bledim nočnim nebom, liogu nič kaj vpo-nos. No, toliko o krščanski estetiid, sem si misli in .se odpeljal dalje proti severu, kjer je rumeni blišč naznanjal veliko mesto. Na avtocesti neba seveda ni bilo videti. Nekaj dni kasneje sem podoben osvetljeni simbol kakšnih dvajset kilometrov pred Ljubljano opazil ludi v Sloveniji. Čepel je na vzpetini nad cesto in kontroliral promet na njej. Cisto spontano me je spomnit na neon, rdečo kokakolo in mrzel blesk svetlobnih reklam. A neokusno osvetljeni križi in dvomljivi verski nameni so zgolj rezultat neke bistveno večje zgodbe, zgodbe o svetlobnem onesnaževanju, še eni izmed novodobnih polucij, ki jo je prinesla moderna dmžba.
Zakaj pravzaprav gre? V zadnjih petdesetih letih so v okolici velikih mest začele ugašati zs'ezde, zaradi nekxmtmlimne osvetlitve različnih kulturnih, poslovnih in Se kakšnih dmgih objektov, zaradi nezasenčenih in nestrokovno postavljenih svetilk zunanje razsvetljave, različnih reklamnih panojev, bserskih snopov in drugih virov umetne svetlobe se velik del svethbnega loka, pa tudi električne energije, brez najmanjše koristi izgublja v nebo. Še huje, svetloba, ki uhaja v nebo se razpiši ob vodnih kapljicah in delčkih prahu, laki> da postane še svetlejša, .šibki nebesni pojavi izginejo, zvezd in romantike ni več. Tako je nad New Yorkom, Londonom, Dunajem, pa tudi, čeprav v manjši meri, nad Ljubljano in Velenjem. Zato ni čudno, da so največji svetovni teleskfjpipostavljeni v neobljudenih delih Zemlje in da člani velenjskega astronomskega dncštva Cjostosevci svetlobo zvezd iščejo v Razborci nad Mislinjo. Izginjanje zvezd in nepotrebna poraba električne energije pa nista edini rezultat svetlobne po-lucije, očitnejši, čeprav za mnoge ljudi pniv tako nejwmemben, je smilonosen vpliv na žive organizme. Svethba namreč zeh privlači žuželke, ki se ponoči orientirajo s pomočjo naravnih svetlobnih virov. Umetna .svetloba zmoti njihove poti, spira lasto se približujejo ponavadi nezaščitenimi žarnicami in .se na koncu scvrejo na vmčem steklu. Premočna svetloba prav tako vpliva na ptice in nenazadnje moti tudi spanec ljudi.
Ja, amjKik ali ni tako, da osvetljene uliceptmzapravzmanjšujejo kriminal, osvetljena parkirišča varujejo jeklene konjičke, osvetljeni kuUumo-zg<xlovinski objekti, z gradovi in cerkvami na čelu, pa dajejo lep pogled, na naša življenja. Seveda, a "več svetlobe" še nujno ne pomeni tudi več onesnaženja. Glavni problem torej ni osvetlitev, ampak način osvetlitve. Veliko kultumo-zgo-dovinskih objektov je namreč tako še zmemj osvetljenih od spodaj, z močnimi žarometi, ki porabijo veliko energije in ki z oddajanjem toplote v skrajnem primeru lahko celo .škodijo fasadam. Podobno je s cestami, ki ni.so razsvetljene z zasenčenimi lučmi. Pa tudi z zgradbami, ki zaradi varnosti potrebujejo nočno osvetlitev, in se, kot da varnostniki nikoli niso slišali za senzorje, bohotno bleščijo čez celo nœ. Rešitev rti le zmanjšaiiju osvetlitve, ampak v načinu te osvetlitve. Pomembno vprašanje je torej, kako zmanjšati .svetlobno onesnaževanje okolje, ne da bi s tem trpele eksistencialne potrebe ljudi? Raviio na to temo je bil pred dnevi posvet v Ljubljani in ravno na to temo je resorni sekretar predstavil ostro kritiziran predlog nove uredbe.
In kako je pri nas? Če je nad Ljubljani svetlobrw onesnaženje tolikšno, da v astirmomskem observatoriju na Cr-nem vrhu vidijo vse manj zvezd in da so nočni obiskovalci Leclerca metulji iz Barja, je seveda [yodobno tudi v naši dolini. In če na državnem nivoju sprejemajo uredbo o zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja, bi lahko ludi v Velenju mestna občina poskrbela za izboljšanje razmer-na tem področju. Kljub temu, da na Eticu rii-so opravili ustreznih raziskav, to še ne pomeni, da pri nas svetlobnega onesnaževanja sploh ni. 'Iako tistega iz mestnih ulic kot tudi tistega t reklamnih parwjev. In nenazadnje tudi tistega iz kulturno-zgodovinskih spomenikov. Čeprav se je pri slednjih zgodil žalosten paradoks. Šaleški grad, najprej osvetljen z žarometi, sije po epizodi z nabuhlo študentskrj sovo omisli novolet-rv obris, kipa počasi izgublja pravo obliko. Žarnice rtamreč nesramežljivo ugašajo in od izrisanega obrisa je ostalo le še nekaj črt. Tako so dandanes srednjeveške razvali/ie, ki so dale ime doli pod njo, osvetljene kol kakšna razcapana novoletna jelka nesrečne družine.
■ Jure Trampuš
PRAZNIČNE ČESTITKE

26. aprila 2001
VIUNJI,^«.
Vodnikova I^Vélenjo
LfXAMU CENTIR V!L£NJE, M.: 198 18 SO IfKASHA KIRSNIK0VAVIL£NJ^t9l4 89705 70 UKAftHA ioiim S97 U10 lEKAMU iMARTNO OB leU 897 51 30
Je /oM
V
fjpfejanje prostoro, 3320 Vélenie, Koroška 37/b 19-136, E-maíl:ínfo^up.sl, www.pup.si
LDS
Lliwaln« tf^nwkracljs ^ov»iilJ»

Sindikat pridobivanja energetskih surovin
Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu in 1. maju, prazniku dela.
Mestni odbor LDS Velenje
Slovenije
^^ čestitamo ob i. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku.


rv

Predsedstvo SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika V^erye
v v
Prijetne praznike!

Poskusni sežig na očeh javnosti
Kako gori kostna moka?
SoSTAN.I, 24. aprila • V torek so v p(řt«m bloku Ter* nioelektranu' ^o^lanj 7iičell poskusno sežigati kostno mesno moko. Poskusi, ki potekajo tri dni (predvideno je, da ludi danes, 26. aprilaj, potekajo pod budnimi oCmi zainteresirane javnosti.
V poskusnih sežigih bodo pri dveli različnih moCeli bloka p<^kuriii 150 Ion kosino mcslnc moke, ki jovSoSlanj vozijo s cislcmami. "Na la korak smo se pripravljali prccej dolgo, nalancno in strpno, kar so odlike, ki so krasile ludi lokalno skupnosi v odgovorih na najJe vprašanje ali pt^sku-s sploh lahko izvedemo. Iskreno upamo, da nam bo uspelo najti odgovore na vprašanja, ali je postopek sprejemljiv in obvladljiv, saj ga v nasprotnem primeru ne bomo izvajali»" je ob testnem sežigu dejal jaroslav VrtaCnik, direktor Termoelektrarne Soštanj-Nastalc dimne pline v/orcijo in analizirajo predstavniki In^tiJuta za varstvo iz maribora ler Veterinarske Takultete i/ Ljubljane, produkte izgorevanja pa ER1C*0 iz Velenja.	■ mkp, foto: vos
REKLI so...
Oženje kroga naložb se pozna tudi Esotechu
Zollja Ma^ej Kukc»vič,generalna direkt(»rica ILsotec-ha, d.d.: *'Zaćasnii smo morali znižati vse možne sin^ske. Živimo izključno od storitev, ki jih pro Jamo na ir^ju. Će prodaja upada, je tudi denarja manj- Zniževanje stroškov pa je vedn<i nepriljubljen ukrep, Stranki se znižajo tudi !ako. da nekateri ljudje, ki v danem trenutku nimajo dela. ostanejo doma. Seveda so dobrodoSli spel» ko je dela dov<ilj. Zniževanje vseh stroškov pomeni ludi znižanje siroSkov plać. Mi smo plaćani pa delu. 'lakrat, ko prodamo veliko, lahko već zaslužimo, ko prodamo manj, je ludi v kuverti manj.
V iasintóki strukturi podjetja pa ne prihaja do sprememb, čeprav se mareikaj govori. Veliko kra t ljudje pomeSajo le zadeve s strateškimi povezavami. Govori se o Autocommercu. pa bi se lahko Se o kom. Mi namreč z mnogimi zelo resno sodelujemo že iz preteklosti. Naš princip dela je povezano nastopanje pri posameznih poslih- Pri tem sodelujemo od Instituta JožeC Štefan pa do Gorenja na Soći."
Lepa
pridobitev
Mozirje • V sol)otn sti oh restavraciji pred Mozirskim Mlajem namonu predali lokalni turistični informacijski sistem. Ta velik» pridobitev sodi v sklop prodnima Pharv CBC, v projekt pa se je ol)ćina Mozirje vključil» leta 1998 skupaj s M Šesinajslinii ohćinami oh meji £ Avstrijo.
Med temi so informacijski eenîcr doslej dol'>ile štiri, ludi Velenje. O lej dobrodošli pridobitvi za M(fzirje in okolico sta na priložnostni slove-snosti spregovorila mozirski župan .lože Kramer in mag. .lanez Sir^o. predsednik Nacionalne turistične organizaeije Slovenije, ki je tudi nosilce projekta.
Detovan]e informacijskega centra so seveda tudf praktično predstavili (foto: )p)
KRS - Kabelsko razdelilni sistem Velenje
v središču dogajanj
Posodobitev in usposodi^bitev sistema xa večnamensko rabo« lej^li/aeija prenaš^inja vseh radijskih in televizijskih |)n>)>ramov (zemeljskih tn satelitskih ) ter povećanje tržne* ^a deleža prostih /merljivosti omrežja so bile temeljne na-l<»Uei kljlhje sprejela skupščina delnit^ke družbe Kabelsko razdelilni sistem Velenje (KRS) pred sestimi leti. Direktor upnive družite SlHvko Korenić zagotavlja, da sa jih v celoti izpolnili. Zanimanje za delnice druzJ>e raste, kar je med drui»im doka/^ du so v središču dodajanj na področju lele* komunikacij v Sloveniji. Rrez strateških povezav ne h*tdo m<i-^li uresnlćititi ciljev iz dolgoročne strate^^ije razvoja.
Po besedah Slavka Koreniča je leto 2W)0 pomenilo koncc izvajanja sprejetih posk^vniti usmeritev in začetek i/vajanja dolgoročne strategije na podnxíju ir^cnja novih sioritev, tehnološke prenove in iskanje ustreznih slrateikili povezav- Na dobri poti k zastavljenim ciljem so. saj .so ?.e p(so-do^>ilidve tretjini omrežja in ga aspost^bili za večnamensko rabo. na internet je do danes že priključenih već kot 8()() uporabnikov. Delež sredstev, ki ga je družba ustvarila s trženjem sistema in izvajanjem drugih si orile v, danes predstavlja že 23 odstotkov prihodka. Liinsko pc^lovnoleto je družlia sklenila s 1.6 m il i iona SI'P dobička, ki ga bi^do (tako kol minula leta) nanienQi za nadaljnji razvoj sistema.
Med posebnostmi, ki so zaznamovale preteklo leto, ne gre prezreti odprtje trga delnic. Uspcnsobljeno omrežje in njegove vse većje možni>stÍ za većnamensko rabo .so - po Ko-renićevili besedah • povečali zanimanje po obvladovanju celotnega sistema, pt)slcdica lega pa je biJoveqe zanimanje po delnicah KRS Velenje. V akcije različnih Ix^rzno po-
sredniških hi< se je vključilo 1231 delničarjev druide KR.S Velenje. Ti soje manjšim skupinam posameznikov in podjetjem iz cele Slovenije pr<Hlali več kot ."^01)0 delnic, zaradi tega pa seje spremenila sintkiuradelnićarjc-v. "'lb ni zanemarljivo dejstvo, saj novi delničarji zahtevajo povećanje vrednosti delniškega kapitala. Vse pogosteje jih zanima, kdaj bodo dobili dividende. Njihova /av/emanja predstavljajo nasprotje 7. dosedanjo socialno politiko, ki so jo vodili organi družbe, koje bil uporabnik hkrali ludi delničar. Pravice enih in drugih pa st> zelo ra/Jične. V dolgoročnih usmeritvah družbe predvidevamo i/plačilo dividend konec srednjeročnega obdobja. lorej leta 21XKV " Ob tem je Korenič že podčrtal, da so na lanski skupščini novi delničarji podprti nji-hiwe poslovne odločitve injim s icm prignali uspei^no v<xlc-nje družbe, kar se je nenazadnje odražalo v dokaj liilri rasli vredncwti delnice. Maja lani jeta stala 4.Si)() SIT, ob koncu lanskega lelapa je bila vredna že več kot 7(KJ0 lolarjev.
Letos bistvenih novmii v osnovnih prograniskih paketih ne načrtujejo. Spremenila se ho kiikovost prenosa, kar je eden glavnih ciljcv družbe, ki bo ponudila uporabniki)m (udi prve pakete programovvdigilalnioblikj. Zanimivi bodo za liste, ki bodo hoteli gledati nekaj več in kaj bolj zanimivega. Za večjo upiirabnost dvosmernega omre/jabopolrebna nadaljnja obniwa in píxsodobiícv omrežja. Ob tem Slavko renič naglasa, da bo Piljenje ponudbe dodalnih storitev in paketov plačljivih programov zahtevalo velika vlaganja, ki jim družba sama ne bo kos. Povc/ave v drugimi operaterji bodo neixbežne."Pojavljajo se stiateSki partnerji, ki želijo povezati ali celo kupiti posamezne kabelske sisteme in preko
Stavko Korenič, dfVekfor družbe KRS Velenje: "Na razvojno tehnološkem in strateškem področju nismo ostali na obrobju, ampak smo v središču dogajanj na
trgu teíekomunikacij."
njih ponujali svoje storilve- V lakih pogovorih se lH>mo mi zavzemali za olilike, ki l^odo p<^nujale učinkovito in razvojno obetavno poslovno sodelovanje in bodo družhi omogočale ohranitev statusne ter organizacijske samt>slojnostL Poslovno ire sodelujemo ssosednjimi sistemi, povezani smo z Ljubljano in Mariborom, dokaj daleč smo v dogovorih z ne-kalerimi operaterji ludi o razvojnih projektih," je Se dejal direktor uprave družbe KRS Velenje Slavko Korenič.
■ cp

26. aprila 2001

PRAZNIČNE ČESTITKE

Prodaja poslovnih prostorov in stanovanj:
1.	Poslovni prostor
Velenje, Nakupovalni center, Pivnica Martin Krpan
2.	Poslovni prostor
Velenje, Stantetova 2, nel^danji VTV studio (140 m2)
3.	Posiovni prostorip novogradnja Žalec, Heroja Staneta 1b (od 28 m2 do 200 m2)
4.	Posiovni prostorip novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 113 m2)
Srn Stanovanja« novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 91 m2) Vse dodatne informacije dobite na tei.: 586-97-95
Naša strokovna prizadevanja in vlaganja intenzivno usmerjamo v tehnološko posodobitev in obnovo naprav. Naš cilj je podaljšati njihovo življenjsko dobo, Vso skrb pa namenjamo tudi izobraževanju kadrov, razvoju humanizacije dela in kakovosti naše dejavnosti kar potrjujejo tudi pridobljeni certifikati ISO 9001 In IS014001, ki ga bomo pridobili še v ietošnjem letu.
Z izgradnjo razžveplalne naprave petega bloka končujemo trinajstletno obdobje ekološke sanacije in tako uresničujemo naš osnovni dolgoročni cilj: varno, zanesljivo in okolju prijazno obratovanje Termoeiektrarne Šoštanj.
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOIINA z.o.o.
Šoštanj, Trg svobode 12, telefon (03) 588-25-67,588-26-26,588-30-05
Kuptem, poslovnim partnerjem Sn brakem želimo prijetne prvomajske praznike fer jih vabimo v naše poslovalnite:
Mesnica Šoštanj	J^H
588-25-27
Mesnica in delikatesa Velenje^^^p
iEQlfc	587-43-89	/I«, f«^»^*-
Nudimo vdm domače meso iz Itmecitiii hleVov Šaleške doline. Zaupajte kvalit^i!
Kmetiisica trgovina Velenie ^fl
897-28-30^
Kmetijska trgovina Šmartno ob Râlfi Prodaja jabolk Turn - Vejenfe.
1
v
Čestitamo Vam
za
27. apríly Dan upora
in
i. maji^ Praznik dela
Svetniška skupina	v Svetu MO Velenje
10
NASI KRAJI IN UUDJE
"»«ČAS
26. aprila 2001
Skupščina velenjske turistične zveze
m V
Brez turističnih društev ni turizma
Na 'Mdnji avji skupi^ine 'f\iri.s(ične mv.e Ve-lur^jvjc bila p(;stni ín zaniinívH raxprHVH o (cm« kiik» vidijo trenutni položaj In perspektivo turizma v MO Velenje predstavniki turistične druiiCvcnc d«J»vnosti in gostinci.
Turistična zveza in dništva so v zadnjem letu kitr precej aklivnosti namenjali jj^vajanju projekta Moja dežela lepa in gostoljubna. Pri tem ugotavljajo, da Še vsi lastniki javnih in drugih povržin ter objektov ne namenjajo dovolj pozornosti urejemwii in iNstoČi.
Veliko besed je bilo namenjenih prirediivam, kijih je sicer vellk<.\ vendar se pt^siavlja vpraàin-je. ali jnamooj njih dovolj izirřJti in Ce so gostje zadovoljni, ko odhajajo domov. Nekaterim veCjim prireditvam bi morali dali nekaj svežine, pri j?)stinski ponudbi pa hi moralo so delovali več gostincev. Poudarili so tudi, da morajo turi-stiCna druiiva in gc«tinska podjetja ter zasebni gostinci te.sno ^''deksvali in se .skupno dogcAar-jal!, kako posamezno prireditev ćim bolje organizirati.
Predstavnik Oorenje luri^ma je dal zanimivo pobudo, da hi oh Velenj.skem jezeru organizirali sreCanje turističnih društev iz vse Slovenije, 2001 in 2i«)2 sla leli naravne in kulturne dediščine v turizmu. Veliko bi storili, če bi na območju MO Velenje v teh dveh letih za turi-stii^ne oglede uspost>hilÍ naravni kamniti most VelunjopeCvPakj lerjamo Vranja peC v Ložnici. Ocenili so, da je prava sramota, da imamo
gradova Turn tn Schwarzenstcin takána kot .sla.
Turistični ul rip in življenje je potrebmi dati dogajanjem na jezerskih površinah. Vse bolj pr(w padajoča čolnarna ob Velenjskem jezeru pa jc "črna t^>čka Rl'C Jezero," RTC Jezero je gotovo naž glavni turistični produkt zat«^ ga bi morali lemu primemo ludl propagirali. *'Gremo na Velenjsko jezero", bi moral bili slogan v vseh lu-risličnih edicijah.
Predstavnik TD Salck je opozorilna neurejeno llnanctnmje turisliCnih dm<tev.'('D hi morala v zaCetku lela vedeli, kcHiko sredstev btxlo dcv bila za osnovnem dejavnost iz občinskega proračuna. Udeleženci skupj^ine so tudi menili, da MO Velenje namenja področju turizma premalo .sredstev. Zamrlo je tudi sodclcwanje s partnerskimi mesti. Na ravni ohčine se bi morali dogiwrili, kako in vkollk.<ni meri to sodelovanje naprej razvijali. Več pozorntwii ho treba tudi namenili turističnim podmladkom na ^'«novnih Šolah. Letos namreč ni nobena osnovna Si>{a iz našega t^bmiJČja sodelovala na festivalu "'lurizmu pomaga lastna glava". Udeie?>cn-ci skup^ine so tudi optizorili na pomanjkanje propagandnega materiala, predvsem cenenega za mnt>žično uporabo.
Turistični dehivci pričakujejo ,da bodo kmalu ustantwíli Ltïkalno turistično i organi zaci jo, ki bo mesto dogovarjanja o turističnih problemih in nadaljnjem turističnem raAXiju.
■ /K.
Gasilci Zgornje Savinjske doline
Dobro sodelovanje z občinami
v soboto pop4»ldne je bil v dvorani ^asilske^a doma v Novi Štilli oK-ni zJ)or Gasilske /y«/e Zj^ornJe Savinjske dt>line. p4KJIaf<a /it delo in sklepe pa .ho seveda bili (>l>čni zl>on posameznih gasilskih društev, ki so jih i/* vedli februarja in marca.
Spk)šna ugo lovile v je bila, da je zveza v preteklem letu uspeSno delovala, njen predsednik Ri">maii Krajncr pa je posebej poudaril: Veseljem ugotavljam, da so vse občine dogovore glede zagotavljanja sredstev v celoti upoštevali in izpolnile, zato na tem področju zares ni težav. To pa jc vnovična potrditev, daje skupna zveza za obe dolini smotrna, z operativnega vidika pa tudi nujna."
Pt>sebno pozornost so gasilci tudi v preteklem letu namenjali izobraževanju in
Roman Hrajner: "Posebej se gâsitci veselimo rdzumevanja naših občin"
uspmabljanju, saj sc zavedajo, daje to edina prava pot, ki zagotavlja strokovnost in uspešnost posredovanj ob požarih in drugih nesrečah. Pri tem so posebej zadovolj-
ni, da sov lanskem letu pridobili tri vLsjc gasilske častnike, obenem pa pričakujejo, da se bo za ta lečaj letos opogumilo Še več kandidatov, kar bi Ic dvii^ilo raven .strokovnosti v dfuHvih in zvezi kot ccloti.
"Pohvale vredni so tudi napori pri vključevanju mladih v na.^ vrste, kar tudi v bodoče zagotavlja uspešno dc-kwanje druslev, precej manj pa smo uspešni pri vključevanju ^ensk. kar mora bili ena izmed prednostnih nalog v tem in naslednjih letih. Na drugi strani smogasilci zelo zadovoljni s tesnim sodelovanjcmzi^upa-ni in občiaskimi s'veli, ki sc dobro zavedajo kako pomemben člen smo gasilci pri delovanju in razvoju posameznih lokalnih skupni*»lih," je med drugim dejal Roman Krajner.
mjp
Krajevna skupnost Plešivec
Letos predvsem projekti in dovoljenja
Pred nedavnim je približno 20 članov Šp<»rtne skupine krajevne skupnosti Plešivec pripravilo očiščevalno akcU<» nu trasi javne razsvetljave in s lem nekako o/načilo začetek aktivnosti v kraju.
'leh bo, pravi predsednik KS Marjan Stumpfel manj, saj je njihov letošnji delovni program skromnejši v primerjavi »programi iz minulih nekaj let. Nezařadí tega, ker nc bi imeli poireb, ampak jih omejujejo denarne zmožm>sli. /-a vodstvo KS in predsednike gradbenih odborov pa kljub temu leto 2001 nc bo prav lahko. «Letos bi> mo namreč posku.^li pripraviti potrebno dokumentacijo, pridobili soglasja in projekte za večje naložbe v prihodnje. Leta 2002 naj bi začeli gradili kanalizacijsko omrežje, v programu imamo še izgradnjo mrliške vežice. Sicer pa lakih pridobitev, kot smo jih bih vajeni v minuhh letih, letos nc bo, Cc bomo za predvidena viaghnja pridobili vse p^irjc, bomo lahko kar zadovoljni» Poleg omenjena so v programu predvideli tudi nadaljnjo posodobitev odseka Pusti potok v dolžini 570 m. /. asialtno prevleko ga bodo lahko prekrili takrat, ko jim bo mestna občina Velenje za to namenila denar. Marjan Šiumpťcl upa, da bodo krajani imeli razumevanje za njihove skupne potrebe in se v ta prizadevanja vključevah po svojih močeh. Kajti, če bo tako, ki)t v zaselku Crna gora, kjer bi radi krajani uredili boljšo razsvetljavi), a jim to še ni uspelo, ker
Predsednik KS Plešivec Marjan Štumpfett'^Če bomo letos pridobili soglasja, projekte in ostaio dot<umentacijo za predvidene naiožbe v prihodnje^ bomo opravlft veliko
de/a.«
čakajo na soglasje enega od krajanov, si od zastavljenih aktivnosti ne morejo obetati prav veliko.
■ Tp
Kulturno društvo Šmartno ob Pakl
Izkupiček za zgoščenko in nova oblačila
v v
ŠMARTNO OB PAKI, 22. aprila - Mešani pevski zbor Šmartno o Ihiki Jeol) koncu lanske sezone pripravil v domači dvorani koncert. Na prireditev z naslovom S pesmijo v pomlad so povabili š« tamburaše iz Polzele in pevci in pevke mladinskega ^boni osnovne šole Šmartno oh l^aki.
Njihov naslop na koncertu ni bil naključen. Organizatorji prireditve .so se namreč cxi-ločili, da bodo izJcupiček od prodanih vstopnic namenih mlademu zboru za nakup novih oblek in pokrivanje stroškov ob izidu njihove prve Zgoščene.
Izšla naj bi konec letošnjega maja. Polovico posnetkov je za Mavrico prijateljstva (iak.^'n je na.slov zg<^enke) pri.Kpeval Radio Slovenija, preostale so posneli v snemalnem studiu Ota Vrhovnika v Pamečah pri Slovenj Ciradcu. Izdali jo bodo ob pomoči pokroviteljev, že omenjene prireditve, sami pa načrtujejo koncertno lurncjo po različnih krajih .Slovenije. Predstavili sc bodo na 10 nastopih, med njimi pa bo gotovo najl>olj zahteven naslop na mednarodnem pevskem festivalu v ( elju. Nanj se skrbno pripravljajo.
■ tp
Nastopili bodo tudi na mednarodnem pevskem festivalu v Cet ju
26. aprila 2001
'»«Hias
PRAZNIČNE ČESTITKE
11
Prentaoalmo izzive, Izpoliilmo prlčakovanla. Prisluhnimo svojim oMutkom.
Čestitamo la prainik dela in dan upora.
OBONSKISVET IN ŽUPAN OBČINE GORJ^I GRAD
Fm
£

bifiniring za Energetiko in Ekologijo,d.o.o OVA CESTA 20,1111 LJUBLJANA telefon: 014742761,03 8993679 telefaxiOl 2511676 e-mail: info@cee.si
ZelimóWam
prijetne, prvomajsJdè praznike!
oa038976360
meh ln-«elen[eji '
'dAA.
Foitova 2, 3320 Velenje 03/586-18-35. 0609-624-775, 041-605-786
PROMUT Z NBPmiNIČlilNAMi

/
Prijetne praznične dni voščimo z željo, da jih čim lepše preživite!
v
Občina Šoštanj
OPEL ASTRA CLASSIC. JE TO SPLOH LAHKO RES?
OPEL CREDIT
Da res je. Opel astra Classic je kakovosten, trajen !n zanesljiv družinski avto, ki bo ustrezal potrebam prav vsakogar, Zdaj ga lahko odpeljete že za neverjetnih 1.710.000 SIT.
Opel astra Classic. Še nikoli vam ni bila tako blizu. Ne odlašajte!
OPEL^
AVTOHIŠA JAKOPEC, Kosovelova 16, VELENJE tel.: (03)5 664 380;
AVTOCENTER CEl£IA. Mariborska cesta 107, CEUE, tel.; (03) 42 54 600;
PE ROOATEC, Mersijeva 11, ROGATEC tel,; (03)81 07100;
AH JAKOPEC & PANDEL, Pohorska 12, SLOVENJ GRADEC, tel.: (02) 86 38 100
Čestitamo za 1. maj!
vaše okno v svet
	
	FLORJAN
o %
C «
"O
INŽENIRING IN PROIZVODNJA
Sedež podjetja:
Stanetova 37 3320 Velenje Tel./fax: 03/ 897 03 30 897 03 31 Delavnica: Ravne 23 Šoštanj
Tel./fax: 03/ 5893 076 E-mail: jan-floijantgsi ol.net
-	STROJEGRADNJA
-	AVTOMATIZACIJA PROIZVODNIH PROCESOV
Čestitamo za I .maj - mednarodni praznile dela in dan upora!
Stanovanjsko podjetje d.o.o., Velenje Cesta Františka Foita 6, 3320 Velenje telefon: 03/ 5869-435, 899 17 60 fax: 03/ 5869 436 E-mall: info@linea.sl
Upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov
Cenim, vaše z^upâty'e! ZâPo se zá vđs še PoUKo í^Jj trudimo. CestiPâmo zá prâZJiiK deiâ!
NOVOST!
Promet z
nepremičninami.
(prodajamo,
najamemo,
i(npuiemo).
12
GLASBA
"»^JIÍS
26. aprila 2001
Glasbeni festival »MUSICA VIVA - Velenje 2001«, koncerti ob SO-letnIcI Glasbene šole Velenje
v
25 let umetniškega dela skaldatelja Slavka Suklarja
Slavko Suktar
N]ap4)ved:inj inžekartežko pričukovani «ivtorski vei^er nasepa, že k»r velenjskega skladatelja je i/polnil vsa pričakovanja. Nekako kron«»-loètki» in v fiajra/llcncj^ih instrumentalnih zasťdhiih je Slavko Šiiklar svojo bo^alo glasbeno invencijo in skladateljske ».spretnost prvprical tudi Hste, holj ^»tradicionalne p<»slušalce«, da je lahko tudi s<»dol)na )>la<ha tista, ki prepriča in pusti v poslušalcu sled. kitten) hi niu sicer lahko hilo /al, če je ne hi za/nal.
Slavko Sukiar nI samo izvr-sicn skladatelj» ampak ludi sijajen glasbeni organizator» saj mu je uspeio na ta koncert pripeljali poleg domaOe CA-MERATE VELANENSIS
(Alenka Cloršič - ilavia, Oto Koi^ulî - klarinet, David Špec Je/crnik - trobenla, Damir Tkavc - trobenta, 'Ioni Vr/.c-lak - pozavna, Miran Šumečnik -pozavna, Jerneja Grebenšek - klavir, Davor Piamberger - lolkala in diri-genlka Ljiljana Djukić Šuk-lar) ludi icemen lercel flavt (Karolina Sanll /.upan. Maicj (îrahck in Matcj Zupan) ob pomoči vibrato nisi a Davorja Plambergcrja, SLOVENSKI KVINTET TROBIL (Tone Gríar, Stanko Arnold, BoSíjan LipovŠck, Stanko Vavh, Darko RoSkcr) in soliste Barbaro ScvSek. Tino Žer-din in Kristino Suidar, idjilí je skladaIclj spremljal z elcku-o-niko 1er pianistko Jernejo
Grcbcnšck- Vcícr-p<")ín glas-bcnili presenečenj in novih spoznanj, so uvodoma popestrili pcvci in pevke njegovega »domaČega« zbora »Slcfan Kovač« iz Murske Sobote, za kalcre je priredil prckmuiskiî narodno ZREJLO JE ŽITO, kijojczborzelouspeSno promovira! na Ickinovanju Naša pesem v Mariboru in jo vedno /. veseljem in velikim uspehom poje tudi po svojih gosto vanjih (ludi v Ameriki).
Koncert, ki je bil za mnoge Vcienjčane pa ludi goste pravo presenečenje» je v celoti posnel Radio Slovenija, smiselno in profesionalno pa ga je povezoval mag. Majda Zave rSnik Pue.
■ tvan Marín
Nastop slovenskih študenti Univerze za glasbo z Dunaja
Prejisnji peteksos« vof^d« ski dvur.ini Glaslxine šole Velenje predstiivili tudi nekateri slovenski študenti, ki študirajo na Univerzi za glasbi» na Dunaju. Ob naši 'Hni Žerdin - harfa, kije koncert pripravila. sta se v Velenju prvič predstavila njena glasbena kolega Maša SenČar - viola (Radovljica) in Maríno Hri-bernik- klavir {Ljul>ljana).
Tina Žerdin se je predstavila s Štirimi skladbami - solistično:
J.S.Bach: ANDANTE iz 2. sonate za solo violino, J.Per-r>: SONAFA za harfo (Allegro, Andanle» Gavotla), S. Natra: S ONAllNAza harfo, M. Grandjany: AUl'OMNE za harfo.
Maša Senčar je «olisličnt) zaigrala: II.J.F von Bíi>er: PA-SAKALIJA za violo solo, G. Enesco : CONCERf PIECE za violo in klavir, G. Faur?: APRÈS UN RÉVE za violo in klavir.
Ob izvrstni klavireki spremljavi Marka llribemika smo kar nekako obžalwali, da se ni ludi on predstavil solistično.
Vsi irije mladi umetniki so prikazali mnogo glasbenega znanja in mlada«5lnega muzi-
ciranja, predvsem pa je bilo sl&iti, da sti najbrž pravi predstavniki »Dunajske Sole«, ki poudarjajo komorno muzici-
ranje.
Hvala Vam - Tina, Maâa in Marko - za to spoznanje in vabimo Vas, da še z drugimi
našimi studenli z Dunaja čimprej spet zaigrale v naši orgelski dvorani.
■ Ivan Marin
Ttna Žerdin, fotografije: J. Miktavc
5. revija godalnih orkestrov siovensiiih giasbenlli soi
Nastopilo kar 560 mladih godalcev
V petek seje na dveh koncertih- ob 10.30 (Brezice, Cerknica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Moste - l^>lje Ljubljana, Ptuj, Skofja I^^ka, TV-iHiv^e) in oh 17.4N) (CeUe. Koper, Franca Šturma Ljuhlja« na, SGBŠ LjubUana, SGBŠ Marilwr, Nova Gorica, Novo mesto. Postojna, Velenje)- v velenjski glasbeni Š4»li predstavilo IH godalnih orkestn>v iz vse Slovenije s prek<i 560
mladih učencev in dijakov godal.
Na obeh koncerlih smo slišali kar nekaj zelo obetavnih ansamblov - strokovno jih je spremljal dirigent Marko Munih (vsak orkester bo dobil ludi pisno »razglednico« svojega nastopa) - ki so bili vsi veseli svojega nastopa, zelo dobre organizacije in izjemne publike (velika dvorana glasbene Sole je bila oba-
krat polna) in vsi so ižjavljali, da odhajajo domovs kar najlepšimi viisi in da bodo v Velenje še radi prišli.
■ Ivan Marin
Godalni orkester velenjske glasbene soie pod vodstvom dirigentke Vite Gregore - Rošker (prvi z leve)
26. aprila 2001
"»Hlas
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Obiskali smo osnovno šolo Biba Roeck v Šoštanju
Vsak tretji učenec je tabornik
Težko bi našli še kakšno šolo, ki je tako tesn<i povezana s ta-borništvoni, kot je šoštanjska usnovna šola Biba Roecka! Skoraj tretjina učencev - 98 - je tabornikov, čeprav taborniški krožek še zdaleč ni edina zu-n^jšolska interesna dejavn<»st, ki jo šola omogoča učencem, 'nih imajo letos 44! Nekatere od njih delujejo skozi celo šolsko leto, nekatere občasno, nekatere so izjemno množične, nekatere nekoliko manj. Ampak čez tabornike jih ni. Kot bi bil pogoj, da prideš ne Roeckovo šolo ta, da postaneš tabornik.
To, da s() izvenšolskc dejavnosti dobro obiskane, posebej veseli zato, ker Jih je ležko organi-
Vida Rudnik, ravnateljica: "VelifKO naših otrok je vozačev. "
zirati. "Težava je namreč ta, da jih je večino Ireba razporediliv času, ki je učeneem na voljo. i)gromno naših otrok je vozačev in interesne dejavnosti zanje je ireba organizirali v za njih najbolj .sprejemljivem času; lo pa je do pol druge ure popoldne, čeprav smo z nekaterimi uspeli ludi kasneje. Večina izvcnšol-skih dejavnosti deluje na šoli, nekaj pa tudi zunaj nje," pravi ravnaleljiea Vida Rudnik.
Veliko učencev je vključenih v več interesnih dejavnosti hkrati, je pa tudi nekaj takih, ki niso vključeni v nobeno. Tem bodo v naslednjem šolskem letu posvetili posebno pozornost, ker bi radi tudi te vključili, v vsaj eno ...
Helena Urhjc mcntoriea taborniškega krožka in učiteljica 1. razreda. Tudi sama je bila učenka te šole in tudi sama se je, podobno kot številni drugi, stabomiki srečala v 1. razredu. "Taborniki nismo ne športniki.
Helena Urh, učiteljica in mentorica taborniliom:
"Vzgoja mladega človeka na drugačen način. "
ne planinci, ne učitelji, ampak smo vsakega po malem. Bistvo je vzgoja malega človeka na drugačen način:skozi igro, učenje, spoznavanje sveta, osvajanjem posebnih taborniških znanj, soočanjem z ekologijo, spoznavanjem narave in varstva narave...". Vpeli so v življenje Šoštanja, udeležujejo se očiščevalnih akcij, pomagajo pri pripravah kulturnih prireditev, kmalu bodo začeli postavljati taborniške ognje. Skratka, zraven so povsod.
Urška Verbič, učenka 8. razreda, je vodnica učencem 2. razreda. "V Ribnem sem opravila tečaj, zdaj pa vidim vod osmih otrok. Prav uživam z njimi. Meni je pri tabornikih najbolj všeč, da smo povezani med seboj, da se poznamo, da .smo veliko skupaj,..".
Una Čebul, tudi učenka 8. razreda, je poleg tega, da je tabornica, tudi planinka. Krožek na šoli deluje peto lelo, vanj je vključenih 35 učencev. "Uh, koliko smo že prehodili skupaj! Po trški poli smo dvakrat, tudi na Celjski kočo smo jo mahnili dvakrat, se povzpeli na Šmohor, B<.)č. Kum, Uršljo goro, Smreko-vec, Klemenčo jamo, Strelovec, ( )kre.šclj, Savinjsko sedlo, Meni-no...". vS(xlelujejo s šoštanjskim planinskim društvom in se udeležujejo orientacij.skih tekmovanj. Posebej so ponosni na tek-
Tina Čebul: "V orientaciji smo dobri. "
Urška Verbič: "Veliko se družimo. "
movanje Mladina in gore v Crni, kjer so med 30 ekipami dosegli 8. mesto. Na državnem tekmovanju. ki je sledilo, pa so bili de-.seli.
■ Milena Krstič - Planine
349 učencev
šola ima dve podružnici. Bele Vode zli učenci in Ravne s 13 učenci, skupaj z učenci centralne šole, jo obiskuje 349 otrok.
Nagrada novinarjem
Novinarski kn>žek je za tematsko glasilo ob dnevu odprtih vrat šole (ob 8. febru-niju) prejši^ji teden na Festivalu vzgoje in izobra/.evanja, na CeUskem sejmu, prejel posebno nagrado sejma.
Zelo u.spešni so šahisti na centralni in podružnični šoli Ravne, uspešni so športniki...
Tri taborniške obletnice
Taborniki komaj čakajo tri letošnje jubileje, ker bodo povsod zraven: 35 let tabi>ra v Ribnem, 50 let Zveze tabornikov Slovenije in 85 let delovanja skavtizma na slovenskem.
Izbrane točke so bile povezane s skrbjo za lepo naravo, pa tudi oder je bil okrašen temu primerno.
IIKOKCI IZ l'KETI^iailSTI (ť>|
Límbarskí grad nad Pesjim
Škalski župnik Matej Glušič in njegov čas
V preteklosti Šaleške doline je v njej delovalo, se rodilo ali bilo kakorkoli drugače z njo povezanih mnogo zelo pomembnih ljudi, katerih delovanje in pomen daleč presega meje doline. Med te ljudi prav gotovo ne moremo prištevati Mateja Glušiča, župnika v fari sv. Jurija v Skalah med leti 1574 in 1 fi04. Pa vendarle je potrebno in zanimivo spomniti tudi na tega človeka, ki je živel in deloval v prevratnem 16. stoletju, bil tako sam kol njegovo delovanje prav tako konlra-diktoren kot čas, v katerem je živel, in v življenju katerega lahko najdemo vse karakteristike negotovega in prevratnega obdobje.
16. stoletje je v Šaleški dolini gotovo listo obdobje, ki spada med najbolj hvaležne teme za preučevalee preteklosti naših krajev. Komaj se je konec 15. stoletja polegel praii za turškimi vojskami, ki st) dvakrat prečkale tudi naše kraje in komaj se je za sûo umirilo življenje. ki ga je povsem na glavo postavilo izumrtje Celjskih knezov, borba za njihovo dediščino in kot krona velike strukturne spremembe v lastni.ških in posestnih odnosih, je v Šaleško dolino pljusknil nov val, ki jc grozil, da bo pomenil tako veliko zarezo v življenju, da si tega ljudje skoraj niso znali in upali predstavljati: to je val luteranskih idej in novega gledanja na tisto, kar je ves čas vendarle ostajalo sveto - vere v Boga. Le tri leta po tem, ko je Martin Luter sprožil to velikansko plimovanje, beležimo tudi v Šaleški dolini pristaše novega nauka, ki jih najdemo predvsem med pripadniki plemstva in Iržanov Velenja in Šoštanja, medtem ko med kmeli ta nova vera, 7£ zaradi nasprotovanja svojim gospodarjem. ni našla pristašev. Ni ga bilo gradu v dolini, katerega prebivalci se ne bi prištevali med luterane. Posebej močni centri tega novega gibanja so postali grad Forhlenek, kjer se je kot strastna luteranka izkazala vdova Baltazarja Altenhau-serja, kije gostUa na gradu tudi poročenega menih Jurija Veršeea, grad Švarcenštajn v Lazah pri Velenju, kjer je bil v drugi polovici 16. stoletja eden od centrov za distribucijo Dalmatinove Biblije po Štajerski, ter grad Velenje. Na velenjskem gradu so od leta 1541 dalje živeli pripadniki rodbine Wa-gen von W^gensberg, kot se na Štajerskem imenujejo. Baltazar Wagen je bil eden najpomembnejših in najbolj zagretih luteranov ne samo v Šaleški dolini, temveč tudi širše na področju današnje slovenske Štajerske. Leta 1572 je začel zahtevati, da se naj v cerkvi Matere Božje v Velenju opravlja služba božja po novi postavi in lo utemeljil, daje ta cerkev tako ali tako grajska kapela in da ima zato pra-via) določati kakšna maša se bo v njej brala. Temu seje intenzivno uprl škalski župnik Urban Lakner. Pri tem gaje podprl tudi ljubljanski škoť, najprej Konrad Glušič (sorodnik na.šega junaka) in nato njegov naslednik Janez Tavčar. Vendar sta imela oba škofa v tej borbi dolgo časa vezane roke, saj je bil deželni knez ali na strani Wagna ali pa se vsaj ni hotel temu zameriti, ker je potreboval podporo vseh plemičev in je zalo ostajal nevtralen. V tej borbi je dolgo časa ostajal škalski župnik
osamljen. In ravno v takšnem prevratnem času je leta 1574 prevzel mesto župnika v Ška-lah Matej Glušič. Korespondenca, vezana na borbo za cerkev v Velenju, ki nam jo je na srečo v zelo dobrih regestah ohranil vestni cerkveni zgodovinar Ignac Orožen, je izredno
Prafarna cerkev sv. Jurija okoli leta 1830.
zanimiva in polna presenetljivih in včasih tudi pretresljivih zgodb. Velenjski graščak se v svojem hotenju pridobili si cerkev ni ustavljal pred ničemer inje seveda brez vsakih zadržkov uporabil tudi silo proti cerkvenim ključarjem in tudi proti samemu župniku. Pri tem jo je župnik odnesel dokaj dobro, saj se ga zaradi njegovega stanu vendarle niso resno lotili in ga nabunkali. Kljub silnim Glušičevim prizadevanjem jc cerkev v Velenju ostala prote-slanslskavse do leta 1600, ko je v povsem novih okoliščinah škof Tomaž Hren cerkev zasedel in jo nazaj pridobil za katoliško bogoslužje.
To jc bila ena stran Mateja Glušiča. Iz ohranjenih zapisov pa izvemo tudi za njegovo drugačno stran Leta 1581 so se na primer šoštanj-ski tržani pritožili pri ljubljanskem škofu Janezu Tavčarju, da se Glušič preveč ukvarja s trgovino in da premalo skrbi /.a duševne zadeve. V nekem drugem spisu pa izvemo tudi kakšna trgovina je to bila, s katero se jc Glušič tako intenzivno ukvarjal. Šlo je za trgovino z vinom, poleg trgovine pa je imel prižupni.šču tudi to, kar bi danes lahko poimenovali z lepo sk)vensko besedo »pušl šank«, ter si je tako pomagal prelolči skozi življenje. Zakaj je potreboval več denarja in je bilo zalo takšno neduhovno delovanje nujno, pa poslane bolj jasno, ko preberemo dopis, ki ga je sam Glušič poslal škofu I Irenu in v katerem med ostalim prosi škofa tudi, da naj poskrbi za njegovega sina, ki nima dela, živi pri njemu in jc v spotiko pri ljudeh. Naš Matej Glušič je torej spadal med iLste katoliške duhovnike, ki st) bUi dokaj pogosli v času konca 15. in v 16. stoletju, ki so živeli v konkubinatu, imeli torej ljubico in z njo tudi otroke, ki so jih legalno priznavali.
Omejen prostor ne omogoča natančneje obdelali tega zanimivega moža. Napačno pa bi bilo v njem videti ali junaka zaradi njegove borlx; z Wagnom ali grešnika, ker je bil vse prej kot zgleden katoliški duhovnik. Bil je preprosto čkwek s-vojega časa, z osebnimi lastnostmi. ki morda najbolje ponazarjajo tudi čas, v katerem je živel: poln nasprotij, negotovosti, junakov, grešnikov in svetnikov, ponavadi vse skupaj združeno v eni osebi.
■ Tone Ravnikar
/
Osnovnošolci ob dnevu Zemlje
Da bo sonce še sijalo na cvetlice in živali
VELENJE - Že nekig let po srednjih in osnovnih šolah, pa tudi vrtcih v Šaleški dolini, poteka projekt z naslovom "Narava in varstvo okolja", ki sodi v pnigram okoljske vzgoje prebivalcev Šaleške doline. Vodja projekta je Kata Taliyic, poteka pa s pomočjo MO Velenje, podjetja PUP Velenje, Komunalnega podjetja Velenje in Andraguškega zavoda (LU) Velei\je. Vse v prepričanju, da se mora skrb za okolje pričeti zgod^, končati pa nikoli.
Ob 22. aprilu, dnevu Zemlje, so udeleženci projekta, osnovnošol-
ci iz Velenja, Šoštanja in Šmarlnega ob Paki, pripravili prireditev ob rojstnem dnevu našega planeta. Obiskovalci so si lahfo) v avli Kulturnega doma ogledali razstavo, posvečeno skrbi za okolje in Zem-lj<î, na prireditvi pa so prisluhnili številnim nastcipajočim, ki so pripravili prav simpatičen program. Nastopili so učenci šol Antona A-škerca, Gorica, Livada, Šalek, M.P.Toleda, G. Šiliha, Centra za vzgojo in u.sposabtjanje. KD. Kajuha in B. Letonje.
■ bš
14
PRAZNIČNE ČESTITKE

26. aprila 2001
Praznujmo skupaj,
vsiErini
Ko vrhunska tehnika dobi obliko!
SIEMENS
vsmbndkimhibndceni
voščim ob jmizn^ddaJ
B/S/H/
KiSni aparati d.o.o.. Savinjska cesia 30.3331 Uazans; lel; 03/ 839B 222: íax: 03/ 6398194
Blagirya, demokracija, svoboda, izobraz0yaf^e niso nagrade.
Razvijajo, izrazijo, ud^anjujo se v vseh od nas.


Cesiitamo dan upan in praznik dět^^
ŽUBViňK SVET OBČINE ŠMARTNO OB PAKI

Svobodni Sindikati Slovenije
i.
i»
čestitamo za 1. maj - praznik dela!
26. aprila 2001
'«»íÉAS
V SREDISCU POZORNOSTI
15
Vodooskrba v občini Šmartno ob Pai<i
Dolgoročne rešitve zahtevajo takojšnje ukrepanje
v zadnjem letu skorajda ni biio seje svcia občine Šmartno ob Paki, na kateri ne bi kdo od svetnikov (i^e najbolj vztrajen jo predsednik odbora za gospodarske javne službe pri obdni Frančišek Berdnik) naicl temo o oskrbi s pitno vodo, Občani so prepričani, da pijejo oporečno vodo, da so cenc vodooskrbc za njihove razmere previsoke. Prav tako jih zanima, kaj jc Koniunalno podjetje Velenje, ki ima v upravljanju vodo-oskrbni sistem v občini že 36 let, v tem času storilo /a izboljšanje oskrbe s pitno vodo oziroma kam je v teh letih vložilo denar občanov, ki so ga odvajali za razširjeno reprodukcijo. Sla njihova skrb in je/a upravičena ali ne?
Skrb upravičena, jeza ne
Vodja poslovne enote Vodovod Komunalnega podjetja Velenje Maksimiljan Ram.šak
pravi, da je skrb občanov rřuoi-mljiva, do neke mere tudi upravičena, jeza, ki jo stresajo nanje, pa ne. "Dejstvo je, da je oskrba z vodo eelovito vprašanje in ga je tako potrebno tudi reševali. Komunalno podjetje je le upravljalec .sistema. Njegova lastnica je občina, ki se bo morala na o.'înovi strokovnih ptxllag upravijalca odloČili o dolgoročnih rešitvah. Kam sm(5 dali denar? Ko smo sistem prevzeli, smo prevzeli le en vodnjak s črpališčem in en zbiralnik. Če smo hoteli zadovoljiti potrebe po novih priključnih in dodatnih vodnih virih, smo moraJi opraviti nekatere raziskiive, iinalize, zgradili še kakšno črpališče, pove-
zali cevovode. Sredstva za razširjeno reprodukcijo pa odvajamo šele od leta 1992 dalje." Sicer pa, pravi Ram.šak, oskrbav lem trenutku ni tako kritična, kot bi radi naglasili nekateri. "'Irdim (takšno jc tudi mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki redno analizira vzorce pitne vode v sistemu), da je vodooskrba na območju Šmarlnega ob Paki od leta 1997dalje, koje stopil v veljavo nov pravilnik, varna, pitna voda iz javnega sistema pa zdravstveno ustrezna. Naj še poudarim, da smo števik^ preiskav v tukajšnjem sistemu precej povečali. Mikrobiološka analiza 114odvzetih vzorcev v minulih dveh letih je po kazala, da je bilo samo 5 vzorcev neprimernih (ali 4,39%), od 76 vzorcev za ťizikalno-ke-mično analizo pa je bilo neprimernih 6 ali 7,9%." Na sistem, ki ga ima.jo v upravljanju na tem območju, je priključenih 2515 gospodinjstev, 376 pa jih rešuje oskrbo z lastnimi zajetji.
Dolgoročne rešitve terjajo takojšnje ukrepanje
Skrb občanov je - po njegovem mnenju - razumljiva in do neke mere upravičena zato, ker jc potrebno razmišljati o dolgoročnih rešitvah, te pa terjajo čimprejšnjo rešitev predvsem štirih dvomov. V ospredju vseh je Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki bo v celoti stopil v veljavo leta 2003. Glede na njegova precej strožja nova merila se lahko zgodi, da bo voda neprimerna za up<ira-bo. "Šmartno ob Paki je od-
visno od oskrbe z vodo iz plitkih vodonosnikov, ki so precej občutljivi na vplive okolice. So na območju kmetijskih zemljiš, ki jih lastniki intenzivno obdelujejo. Ker je izplačilo odškodnin zaradi omejevanja kmetijske dejavnosti ali odkup velikih površin vedno težavno, smo lani opravili raziskovalni vrlini na dveh lokacija." Ob črpališču v Rečici ob Paki so našli dovolj vode, vendar je analiza te pokazala na prisotnost strupenega antimona. Ni običajen v vodi in postopki za <idpravljanje tega niso dovolj znani. Tudi podaljšanje črpanja ni dalo ugodnih rezultatov. Kakovost vixle druge vrtine pod vznožjem gore Oljke pa bi najbrž ustrezala, vendar je njena izdatnost manjša. Naslednje vprašanje so razpoložljive količine pilne vode. Lani, ko na lem območju ni bilo prevelike suše, je bila izdatnost obeh vodnih virov manjša od maksimalne dnevne porabe vode. "Za obe omenjeni dilemi iščemo alternativne rešitve. Poleg nadaljnjih raziskav za koriščenje vodnih virov iz globinskih vodonosnikov predlagamo za dolgoročno rešitev oskrbe povezavo vodovoda Šmartno ob Paki z vodovodom Velenje - Šoštanj. V predlogu smo predvideli dve možnosti, predinvesticijska študija pa bo pokazala, katera je najbolj optimalna. Obe zahteva precejšnja vlaganja (po grobih ocenah 250 oziroma 190 milijonov SIT). Obstaja pa tudi verjetnost, da se bo do leta 2003 vsebnost problematičnih peslicidtw in razkrojnih produktov antrazina
zmanjšala pod dovoljeno vrednost. Do konca letošnjega junija bomo lastniku sistema - občini - predložili strokovne podlage, na osnovi katerih se bo ta lahko cxlločilaza nadaljnjo zanesljivo in varno vodooskrbo." Izguba vode v omrežju je tretji dvom. Te v tem trenutku presegajo normalne povprečne izgube, saj se je lani na območju središča občine "izgubilo" približno 40% oziroma 57 tisoč kubičnih metrov vode. Več kol tri mesece v letu so vodo črpali samo za pokrivanje izgub. Vzroke zanje Ramšak pripisuje salonitnim cevovodom, priključki so še iz pocinkanih jeklenih cevi. Ker so položene v prodnatih tleh, ne morejo ugotoviti, lqe puščajo. Kljub temu naj bi do konca prve polovice leta ugotovili kritična mesta netěsnosti in jih sproti odpravljali. Za občutno zmanjšanje izgube pa se zanesljivo ne bodo mogli izogniti temeljiti ziimenjavi dotrajanih cevovodov. Z alternativnimi rešitvami naj bi rešili pogoste pripombe uporabnikov glede delcev, ki mašijo mrežicc na pipah, in belih madežev na posodah. "Na področju Šmarlnega ob Paki ima voda zelo visoko trdoto. Povprečna vrednost dosega približno 19 ncm.ških stopinj, v velenjskem jc - na primer -12 nemških stopinj. Kljub temu, da ta trdota vode zdravju ni .škodljiva, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru proučujemo možnost njenega zmanjšanja s posebnimi kemičnimi postopki."
Glede previsoke cene o.skr-be je Ramšak povedal, da so
Ivan Rakun, župan občine Šmartno ob Paki: "Naložba v vrednosti 190 ali 250 milijonov je za občino nedosegljiva. To je enoleten občinski proračun."
cene v vseh treh občinah enake. V tem trenutku siane kubični meter vode 54 SIT, 22 tolarjev za kubični meter vode pa porabniki plačajo za razširjeno reprodukcijo. Občina Šmartno ob Paki na leto zbere iz RR-a približno 2,5 milijima tolarjev, kar je glede na potrebna vlaganja trajno rešitev vodoo.skrbe tamkajšnjih gospodinjstev zelo malo."
Poudarek rednemu spremljanju kakovosti vode
Po zagotovilih župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna se v okolju že dalj časa zavedajo odprtih vprašanj glede {)skrbe s pitno vodo in se po svoji močeh vključujejo v iskanje alterna-
Maksimiljan Ramšak, vodja PE Vodovod Komunalnega podjetja Velenje:" Sistem vodooskrbe v občini je majhen, stroški pa so fiksni, zato je bojazen občanov o previsokih cenah odveč. "
tivnih rešitev. "Ukrep, ki smo ga lahko izvedli, je bila postavitev opozorilnih tabel na vodovarstvenih pasovih in skrbno spremljanje kakovosti pitne v(.>de. Možnost priključitve našega sistema na vodovodni sistem Velenje -Šoštanj je za našt^ občino skorajda neizvedljiva. Naložba predstavlja enoletni občinski proračun. Če res drugih rešitev ne bo, bo gotovo morala pomagati država, sami ji ne bomo kos. Mislim pa, da stanje ni tako porazno, in da vznemirjćmje ljudi ni potrebno," je sklenil pogovor Ivan Rakun.
mtp
Ocenjevanje letnilta 2000
Kar sedemna
ŠMARTNO OB PAKI, 20. aprila-Društvo vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki je v prostorih domaćega gasilskega doma tudi letos pripravilo ocenjevanje lanskega vinskega letnika. Sedemčlanska komisija je ocenila 78 vzorcev.
Predsednik komisije mag. Anton Vodovnlks Kmetijskega inštituta Maribor se jc čudil dvema posebnostma: velikemu številu izločenih vzorcev (od 78 so jih izločili 22) in kar 17 dobitnikom zlatih medalj. Poleg teh so podelili še 23 srebrnih medalj in 3 priznanja. Mimogrede, lani so ocenili manj vzorcev, kot leto.";, i zlato medaljo pa nagradili »le« 4 vzorce. O napredku. ki so ga pri pridelovanju kakcmistne kapljice dosegli
šmarški vinogradniki, pa priča tudi podatek, da je bila letošnja povprečna ocena vzorca 17.55, pri ocenjevanju letnika 1999 pa 16,85. V skupini zvrst bela vina so prejeli zlate medalje: Ivan Brišnik (18,40), Stanko Ko-stajnšck (18,38), Danilo Pokleká (18,34), Franc Podgoršek (18,24), Pavla Lcsnjak (18,16), Ivan Brišnik (18,16) in Miha Fajfar (18,08); sortna vina; kerner, zlata medalja: Franc Setinšek (18,32), Franc Mandele (18,30), .íožc Blatnik (18,28), Karli Žibret(18,20); chardonnay, zlata medalja: Franc Malus (18,04); chardonnay - pozna trgatev, zlata medalja: Danilo Pokleká (18,46); sauvignon, srebrna medalja: Ivan Rakun (17,28);
sauvignon — jagodni izbor,
zlata medalja: Zinka, Beno Zager (18,86); laški rizling, srebrna medalja: .fože Drev (17,98); rizvanec. priznanje: Anton Krajne (15,50); trami-nec, srebrna medalja: Frančišek Rednak (17,54); ranibl. srebrna medalja: Alojz Podgoršek (17,92). ' V skupini zvrst rdeča vina, je komisija dodelila srebrno medaljo vinu vinogradnika Franca Meža (17,54), med sortnimi rdečimi vini, pa so bila najboljša: modri pinot, zlata medalja: Peter Krajne (18,26), modra franki nj a,/Jata medalja: Stanko Ko-sia.jnšek (18,22), zweigelt, zlata medalja: Anton Krajne (18,22).
■ Tp
Med oœnjevanjem letnika 2000
16
Ml IN OKOUE

26. api-ila 2001
Še letos odlok o ekološki sanaciji tal Šaleške doline
Na odgovor, ali je solata Iz vrta zdrava, bo treba še počakati
<)1>se/n;i ra/.iskav2i ni/isko-vitlcev invtitutji /a ekološke ni/isksivť IíRICkí Veltryf o nnťsna7.ťnosli lul v Šaleški dolini n« ihjv mlgovom na vpniišHnJe. aU Jv /višnja-va, ki,fo pridelamo n» vrtovih in njiv.iii v dolini zdrav». Ij-k(» /a živali kot ljudi. Dnje pa «»dgovore na sklop vprašanj o lem, k;ij l>o moralu lokiilna skupnost v prilHkdnosti naredili, da vme tlom in /ťmlji v dolini >«/dravje«. Povedano dru^aCe - ni/iskovalni pn^ jeki, imenovan >»Slrokovne IHidla^e /a izvedix» sanacIj*^ skega pn^^rama tal v MG Ve^ lenje«, kije nastajal ml Icla 1997 tlo |M^preÍ>siXíeua tedna,
ko so pï prvič predstavili javnosti tK»(iol»ra pi>dla}ia /^ob-likfivanje novega ol)člnske$>a «kJI«»-k;i.Z njim naj hi po l>esedah niesl-rega arhitekta Marka Vuřlne poskrl)eli. <la na tla. ki SI» /aradi številnih dejavnikov v preleklosli in sedanjosti v dolini pri/jideta, ne IkhIo |>o/abili. Ne i^lede na lo, kdo 1)0 na c^hlasti in kdo na posa-me^^ili |H»meml>-nih občinskih polomiji h. Za tla velj:i. da jim laiiko pomaga le l>reveniiva. Ce te ne Ih), pra^i-j<» strokovnjaki, jih Ihi nemoči »će w pozdravili«.
Na predstavitev obširnega projcku v nafHil prd/ni sejni mestni dvorani so priSli predvsem predstavniki obćiaskih 1er dr/avnih služb, ki se Vdko ali drugače ukvarjajo s področji, ki so jih v;'cli v raziskavi pod dn^bnoglccî ra/isko Vilici ERlC-a. Prišla jc tudi pcsOica občinskih sveiniktw, Č-epravsn bili vabljeni vsi! Sktv da, kajti navdušenje listih, ki sosc udelcJ:ill dobro pripravljene predstavitve projekta, ki jc bila za p^TVrhu še zelo razumljiva in prav nii dol-giv^asna, jc bilo veliko, Pa č-epravsoudclc/cncl ugotavljali, da bi radi o stopnji onesnaženosti tal zaradi odkopa-vanja premoga, onesnai^cno-sli zraku, radioaktivni'wti tal kot posledici proÍ7Vodnjc električne energije, stopnji onesnaženosti kmcujskih zcmljii^C zaradi uporabe pesticidov in drugih dejavnikw ter onesnaženosti tal zaradi íxipadkov izvedeli i>e već. Vse našteto so delčki raziskave, ki so jih pod drobnogled vzeli raziskovalci. Dodiili .so Ic ^ degradacijo tal zaradi plazov, ki so zadnja leta aktualni tudi v .^ale.^ki dolini.
Projekt je vodila dr. Marta
leto, ixUagajo ga na70 hektarjih površine za sanacijo tal /a-radipogrczanja Na pixlr*^ju okoli jezer je odloženih l.> milijonov ton pepela in Žlindre ter 700 tisoč ton sadre. Najve<2 raziskav so opravili na odlagališču pepela. Rezultati so v/podbudni, saj že nekaj 10 metrov stran gama žarkov nc zaznavajt>, le pa ^ oslabi prekrivanje z zemljo. Mafi. Samar Al Savegh Petkovšek jc raziskovala kmetijska tla in
Razsikovalci ERIC-a so na predstavitvi projekta, ki bo služit i<ot Qsnova za izdelavo odloka o ravnanju s tlemi v MO Velenje^ nanizali vrsto zanimivih, pa tudi skrt zbuja* JoČih podatkov. Dobro bi bilo, če bi se našel tisti, M bi odpri denarnico in plačat podrobnejše in še bolj usmerjene raziskave, saj vpliv okotja na zdravje In počutje ljudi kJJub odvisnosti od industrije v dolini ne bi smel biti
tabu tema!
Območje sanacije ugrezntn med Velenjskim In Družmirskim ;ezerom^ kjer se odlaga pepel In produkti
razžveplanja.
Degradacija tal, kot posledica ugrezanja zaradi
premogovništva.
Svedna, ki gaje uvtnlomH tudi predstavila. Zanimivo je. da so raziskovalci precej časa posvetili ic Ispravljenim raziskavam. ki so jim služile kot izhodišče za nove, a jih žal ni bilo veliko. Manj kot so pričakovali in manj. kot lahko ob velikih govoricah o slabih vplivih okolja na zdravje ljudi pričakujejo Velenjčani. Na to je opozoril ludi svetnik Ivan Kralj, ki kot zdravnik ve, da so ljudje bolni, i^eli pa si dobiti v roke strokiwno študijo o zdravslvcnem stanju prcbivalcevv primerjam z drugimi podr^Jčji v državi. Da te Še ni, naj bi bil kriv denar, ki je tzklj učni krivec t udi z^to, da razi^ovalci ELRK-a níw mo-
gli dati vseh želeniii odgovorov na vpraivanja o onesnaženosti tal /a natančncj-še in obširnejše raziskave so st rtv kovno asposobljcni, Ic plačnika bi bilo ireba najti! Ob tem so nekateri prisotni poudarjali, da občina ne sodi med najrevnejše in da bi bilo omenjene raziskave vredno naredili!
Tla v Velenju so kisla
Dr. Marta Svetina je pri predstavitvi degradacije tal kol paslediei zračnega onesnaževanja povedala, da so tla v i^alcški dolini kisla in da so v njih zasledili tudi zdravju škodljive in strupene težke kovine! Našli st*) svinec, kad-
SaleSka dolina
Normativ RS
Referenčne lokacije
Slovenija Zasavje
Mežica
Ljubljana
O O,S 1 1,5 2 2.S Cd (mg/kg)
■Mediana
3 3.5
HadmiJ v tleh na območju MOV v primerjavi z nekaterimi
slovenskimi regijami.
niij, cink in arzen. Leta 1997 sta kadmij in arzen prekoračevala mejne vrednosti v državi. Več ga je ob ceslah, zalo odsvetujejo vrtičke v njihovi neposredni bližini! »Za-kísovaixjť tal je naravni proces, ki tí.ň pospešuje človek / dodajanjem dušikovih gnojil in k H rje njem fosilnih uoriv. V MO Velenje prevladujejo klslu tla, |)h je pod 5«5,« jc povedala Vzrok naj bi bil v geološki podlagi in kislemu de?ju- Z ekološkega slaliSČa so kisla tla neugodna, saj se v njih raztapljajo snovi, ki so sicer nedostopne. Ib lahko pomeni posredno tveganje za i^ivali in ljudi, ki uživaji.i rastline in pijejo vodo. Kol rešitev predlagajo dokončno očiščenje plinov na vseh blokih ITEŠ. izdelavo katastra emisij in imisij, ocenitev nevarnosti kritičnih snovi In izdelavo baze podatkov, Ze kmalu naj bi znaii občanom in kmetiwal-cem ludi svetovati. Recimo» kje naj kupijo čim manj one-snai^eno zeniljo za gradnjo ali sčim naj kmetje gnojijo tla, da bodo pridelki čim bolj zdravi!
Odlagališča so polna, nekatera neraziskana
Mag. Lilijana Mljačje predstavila radioaktivnost tal kot poslcdieo pridobivanja elektrike v TES. Povzročajo jo dimni plini in pepel. Tega pro-izvedcjcî kar 8(10 listić ion na
povedala, da na pixllagi dmlcj zbranih rezultatov ni mog(5če cKeniti stanja v tleh zaradi astankíw pesticidov. Uvodna raziskava pa je pokazala, da so mejne vrednosti na 4 od 5 opazovanih mest prekoračene. Precej podatkov jc nepopolnih, sploh o uporabi umetnih gnojil, problem pa so tudi neustrezni zbiralniki gnojevke in onesnaî^evanje s smradom. Precej škode tlom naredi ludi težka mehanizacija, vleka lesa po gozdovih, ne-
strokovno krčenje zemeljskih površin, kar lahko pwzročí plazove ... Skratka, več bo Ireba narediti ludi pri oza-ve^anju kmetovalcev in sploh vseh Vele njča nov.
Svojevrsten problem so in bodo odpadki. O njih je spregovorila Jelka riis. 98% prebivalcev občine ima urejen odvoz odpadkov, ki se zbirajo na skoraj polnem komunalnem odlagališču. Potoka tudi Kíčeno zbiranje, vseeno so med komunalnimi odpadki tudi nevarni odpadki iz go* .spodinjstev. Število divjih odlagališč kljub povedanemu narašča. Leta 1999jih je bilo evidentiranih 82Jeta 1989 pa »le« 33- () škodljivc^ti okolju ostajata neraziskani odlagališči v Skalalt (HO iLsoč m3 odpadkov je potopljenih v Velenjskem jezeru) in industrijsko odlagališče v Ležnju (9.741 m3 odpadkov), ki je zaradi pogrezanja pod zemljo.
Zadnje predstavljeno področje r<izisk;we, ki jo je naročila MO Velenje, Urad za okolje in prostor, pa je bila degradacija tal kcit posledica çlaziw. Predstavil gaje Matjaž Salej. Vzrokov/a narasčiinje Števila plazíw je več. /.a ene po.skrbi narava z večjo količino padavin v kratkem času. neustrezna gradnja hiš in prcv metnic pa jc eden glavnih kriv-ccv med nepravilnimi posegi v prostor. MO Velenje ima pestro geoloSko strukturo, delež ogroženosti zaradi plazov pa ostaja majhen - 0,0369ř površine. Riizporejeni so dokaj enakomerno, izsiopajo pa nekatera področja kot so Ar-nače. Laze... Vseeno predlagajo natančno evidenliranje plazov ter večji nazor pri posegih v prostor.
Bojana Špegel
Mestna občina Velenje olwega 83 km2 idi slovcaske-ga ozemlja /Au^adi premoga In 'I CŠ-a ima Šaleška dolina velik nacionalni pomen. TTîS namreč proizNvde tretjino slove n-ske elektrike. PiKicdiee tega so bile dobre in slalv-med dobre so razísktwalci uvrslili httcr razvoj M^lenja (vpra^je. če bi staraselc) i o šteli med dobre posledice), med slalx: pa degradacijo površja in onesnaževanje okolja.
Raba tal seje v Šaleški dolini v zadnjih 50 letih močno spremeniJa. Leta 19.^1 je bilo47% gozda. 51% kmelijskih lal 2% ner(»doviinih tal. Lani je bilo gozda kar 51%, kmelijskih ta) le še	nerodovitnih pa 12%. Kar
I0km2 dolinskega dna, kije bilo včasih kmetijsko, je danes neuporabno zemlji.^če. /aradi odkopavanja premoga se po^eznine raztezajo na površini 6km2. od tega so 4km2 v MO Velenje. Jezera ol^^egajo 2 km2, po^eznin-sko področje Premogovnika pa 15 km2. 'Ib pc^drt^^e je predstm'il mag. Emil Šterbenk
Strokovnjaki CRIC-a so prepričani, da je eden od možnih dejavnikov, ki bi ustavil degradacijo tal. tudi ta, da se namcmbnasti zemljišč ne bi smeli več spreminjali. .Še naprej pa bi morali skrbeti za re kul livac i j o, ohranjati kopne površine v okolici pogreznin in čim manj obdelovalnih jxivršin namenjati drugim rabam.
26. aprila 2001
«ff^ÈAS
VRTILJAK
17
K, ^kr .M. .sT^^^ln
7
'IS
-Peter Podgoršek (drugi z leve), direktor tekmovanja obrtnikov v tenisu, ki je bilo konec prejšnjega tedna v velenjski Beli dvorani, se je izkazal tudi kasnje, ko so se obrtniki pomerili v pikadu. V konurenci osemdesetih obrtnikov je premagal tudi taka asa. kot sta gostinca Franc Klemene in Marjan Vrtačnik (prvi z leve). Za slednjega očividci trdijo, da je trikrat "ponavljal" (pri pikadu, se ve).
')anez Janša, predsednik SOS, je bil gost ene aprilskih oddaj Radia Velenje. Izkazal se je kot prijeten sogovornik, ne samo v studiu v uradnem delu pogovora, ampak tudi kasneje. Dokazal je. da nima ravno dveh levih rok. Franc Sever, član njegove stranke pa budno spremlja, da se ne bi kaj poiilo.

Velik popust ob plačani naročnini!
nsi
četrtek z Našim časom
popusta ob plačilu enoletne naročnine. Polna cena: 11.000 SIX s popustom: 8.030 SIT.
popusta ob plačilu dveletne naročnine. Polna cena: 22.000 SIT, s popustom: 12.540 SIT.
O Naš čas naročam najmanj za 1 leto O Naš čas naročam najmanj za 2 leti

Za naročnike s plačano naročnino v vsaki številki brezplačen nekomercialni mali oglas do 80 znakov!
^ Podpis
Te berem Naš čas, vem več, če v njem oglašujem vedo, drugi več o men/j
Ime in priimek
Kraj (ulica)
Pošta
Telefon
Datum naročila
Kakšna je podobnost med moškim in parketom?
Če ga na začetku dobro p4>!<tžiš, lahko še dolgo hodiš po nJem.
Možakar pride v lekarno in vpraša: "Kdo Je prejšnji
-Franci Blatnik, dr. veterine, je na tej sliki videti precej zamišljen. Običajno ni tak. Možnosti zakaj je tokrat drugače, sta dve: ati ga begajo nore krave ali pa nori Abraham.
Stari vici
teden prodal moji ženi lepilo namesto zobne paste?" Mlad prodajalec ves prestrašen dviyne roko: "Ja.. Ja.. Jaz!" Možakar nadaljuje: "Tukaj Imate tisočaka v zahvahi!"
FRKANJE
Zežiganje
Po Vcknju so sc med nekaterimi ljudmi razširile govorice, daje ludi (îore-njc kurilo tjslankc živalskega izvora. Na to so pomi.s-lili potem, koso slišali, da jc (iorcnje v sobolo v Rdeči dvorani »pokurilo« Perutnino, "l isto iz Pivke.
(Ne)omejitev
Na nekaterih naših srednjih šolah so tudi letos omejili vpi.s. So tudi laki mladi, ki nc hi imeli nič proti, če bi omejili tudi vpis v o.snovnc šole.
Mrtvi vic
Aveste, kakšna je razlika med Titom in velenjskim Titovim trgom? Nobena! Oba sta mrtva!
Konec težav
Tudi največjemu bloku šoštanjske termoelektrarne so nadeli »nagobčnik«. Zdaj ljudi nc bo več tako »griztl«.
Šprlc(anje)
Zadnji čas smo dobili znova dokaz, da je včasih med skoraj enakima besedama velika ra/lika. Špri-canje v šolah kaznujejo, velenjski šolski Spric pa je dobil (še eno) nagrado.
Novo gorivo
Bencin sc kar dniži! Glede na viške energenlov bi pri nas kazalo strniti vse sile v iznajdbo vozil na maščobni pogon, ivlorda bi ptitem tudi v krajih, kot je Velenje, kjer so velike prometne zagate, promet bolj stekel..
Dan Zemlje
Proslavili smo dan Zemlje. Cîlcde na to, kako silo ji delamo, bi si za.služila vsaj mesec.
Up z nado ali brez
Slišim, da se nefoitcri Vc-Icnjčani z zanimanjem ozirajo pr(.>ti »mestnemu« sadovnjaku: v upanju, da ga je močno prizadela piweba. Morda bi ga potem kmetijska zadruga l<ižje prepustila za stanovanjsko gradiijo.
Cvetje in giasba
v Mozirskem gaju spet pripravljajo veselo prireditev, Letos kar festival cvetja in glasbe. In to ne le zvončkov in trobentic.
Prestavitev
Organizatorji so cvetlični sejem s Cankiirjevc ceste prestavili na Titov trg. Vreme ga je prestavilo z aprila na maj.
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03, VODOVOD: 03 KANAUZACIJA:03
806-12-50 80-91-420 880-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: • za individualne hiše: D3/896-11-50 ali 896-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11-45 ali 896-11-46
-	za industrijo:	03/896-11-44.
Polnidlli se boio. di liodi reklamacije reSeoe v CiikrajSeii nilieoi roku!
18
V SREDISCU POZORNOSTI
'«^ČilS
26. aprila 2001
Peti praznik kra/evne slcupnosti Mozirje
Slavje, pridobitve, sproščeno veselje
Minilii je pet let iid kar s» se v Mcizirju po tehtnem iskanju dogovorili, da bo praznik njihove krajevne skupnosti JurJevo. Za ta dan so se odločili zato, ker je sv. Jurij njihov farni zavetnik, v cerkvi pa je ludi njegov izredno lep kip. Poslej vsako ieto v dneh okoli Jurjevega pripravljao raznolike slavnostne, kulturne in razvedrilne prireditve, ki so jhi letos raztegnili kar na štiri dni. Žal so morali zaradi izrazito slabega vremena v so-b«ito (»dpovedati sejem domače obrti v trškem jedru in družabno srečanje krajanov, oboje pa so preložili na junij.
Z usianovilvijo novih občin jc veliko prejšnjih krajevnih skupnosli, ki so tvorile skupno občino Mozirje, izgubilo svojo vlogo in pravni položfij. V Mozirju so se odločili drugače. Razloge je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Mozirje Roman Čretnik: "Prvič zaradi tega. ker je lo največja krajevna skupnost v dolini, ki skupaj s prav tako veliko krajevno skupnostjo Rečica ob Savinji sestavlja občino Mozirje. Pravvelikosl je torej odločila, da krajevno skupnost ohranimo, saj se tako lajžje dogovarjamo o
Roman Čretnik: "Naša največja želja je celovita ureditev starega trškega Jedra"
manjših, a za krajane prav tako pomemb nih stvareh in nalogah, kijih moramo uresničiti v po-samcznih krajih in za.selkih. Sicer pa naša krajevna skupnost šteje okoli 4000 prcbivaiccvv Mozirju, Smi-helu. Lepi njivi, Ljubiji. Ra-dcgundi, Lokah 1er na Brezju in Dobrovljah."
VíkIsCvo kra.jevne skupnosti si želi tehtnega sodelovanja z vsemi in na tej poti so pred nedavnim naredili pomemben korak: " Naša krajevna skupnost je zelo razprostranjena, zato so sliki s krajani
Aleksander Videčnik že brusi nove narodopisne bisere Novim orgiam so po blagoslovu sproščeno nazdravili
p<igosLo oteženi. 'lô nas je vodilo, da smov Šmihelu ustanovili vaško skupnost, saj Šmihei dosicj ni imel svojega predstavnika v svetu krajevne skupnosti. Njgeovčlanježe s samo usianovilvijo vaške skupnosli poslal predsednik njenega odbora, skupaj z njim pa bomo poslaj lažje usklajevali vse zadeve," pravi Roman Grelnik,
V lanskem Iclu so se najbolj veselili novega mosla preko Savinje pred Mozir-skim gajem, kije odpravil ozko grlo in povečal poplavno varnosl prebivalcev na desnem bregu. Seveda smo že krepko v ielu 2001, v katerem pa večjih naložb ne bo,
saj je proračun zaradi lanskih naložb in obveznosti prceej "izčrpan." Kljub temu bodo uredili klanec v Podvrhu in odcep do pokopališča, ki kar kličeta po obnovi. Sredstev za nujne zadeve manjka vsem krajevnim skupn<^slim, želje in polrcbe pa seveda ostajajo. Tudi v M<v,irju, kjer imajo zares lepo in veliko željo. "Mozirski trg jo že sedaj lep, lahko pa bi bil še mnogo lepši, če bi ga zmogli urediti kol si želimo. Ta želja in naloga hkrati se vleče žc vrsto let, za popolno ureditev pa žal .še nekaj Icl ne bo dov(îIj denarja. Morali bomo namreč povsem na novo speljali kanalizacijo, elektriko in
vse ostale napeljave, kar bcî zares velik zalogaj. Kljub temu ne bomo poziibili na ostale naJoge, kol so širjenje javne razsvetljave, urejanje ce.sl in peš poli in še marsikaj se najde vsak Irenulek. Seveda se pri tem v celoti zavedamo dejanskim možnosti, z dobrim sodehwanjem krajanov pa bomo z roko v roki gotovo postorili šo marsikaj dobrega," pravi predsednik krajevne skupnosti Mozirje Roman Čretnik.
V prazničnih dneh so v galeriji kulturnega doma odprli razstavo ljubileIjskiJi in poklicnih slikarjev iz Mozirja in okolice, prav tako v galeriji so predstavili že 25. knji-
go vsem znanega zbiratelja domoznanskega blaga Aleksandra Videčnika, v njegovi narcxlopisni kovnici pa žc naslajajo novi biseri, sobotni razvedrilni del s srečanjem krajanov pa so morali zaradi zares slabega vremena prestaviti na junij.
Višek praznovanja je bil nedeljski blagoslov novih orgel v iarni cerkvi, preko 200 iet stare in povsem dotrajane so zamenjali z novimi, ki so za orgiami v Cankarjevem domu druge najboljševSi<weni-ji. Veselo srečanje krajanov pred farno cerkvijo je bilo zalo še toliko bolj upravičeno.
MjP
Program čezmejnega sodelovanja
Za dva projekta 62.000 evrov
Pnigram prekomejnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo v okviru programa Phare CliC oziroma njegovega sklada za male pn)jekte je v začetku letošiyega januarja objavil razpis, na katerega so se dobro odzvali na Savinjsko - šaleški območni razvojni agenciji.
Na osnovi temeljitih priprav so iz Šaleške in Zgornje Savi njske doline na razpis prijavili šest projektov. Od tega sta bila odobrena dva in zanju so tudi že podpisali pogodbi. Prvi projekt je pripravila agcncija sama z naslovom "trženje kmetijskih pridelkov," zanj je bilo odborenih dobrih 18.000 evrov, drugega pa mestna občina Velenje s Premogovnikom, gre pa za "traasverziilo podzemnih muzejev," za njeg(Wo uresničevanje pa je na voljo 43.700 evrov. Zelo pomembno je dejstvo, da je hilo s celotnega področja ob meji med Avstrijo in Slovenijo prijavljenih kar 99 projektov.
Trženje kmetijskih izdelkov takoj
Program projekta trženja kmetijskih izdelkov bodo začeli uresničevati takoj. Osnova lega programa je predstavitev in izmenjava iz-
ku.šenj na področju organiziranosti in oblik izobraževanja in usposabljanja nosilcev dejavnosti na kmetijah v lîbeh sosednjih državah. Takoj za tem bo na vrsti izvedba ocenjevanja izdelkov s kmetij, prav tako izvedba usposabljanja za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Četrta in sklepna aktivnost bo srečanje z izmenjavo izkušenj med pridelovalci z avstrijske Koroške na eni in Koroške ter Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
"Pri ocenjevanju izdelkov s kmetij smo se opredelili predvsem na suhomesnate izdelke, zlasti na salame in delno zgor-njcsavinjske želodce, slednje v navezi z ocenjevanjem žek)dccv na Rečici ob Savinji, drugo pa so izdelki iz.sad-ja, kol so sladek sok, kis, žganje, mošt in suho sadje. S tem bomo začeli takoj, zato vabimo izdelovalce, da se javijo in prinesejo izdelke na strokovno ocenjevanje, ki ga bo izvedla ljubljanska biotehnična fakulteta. Smisel cx:e-njevanja seveda je, da dobimo primeijavo kakovosti teh izdelkov, zalo bomo ob koncu projekta izvedli se srečanje pridelovalcev z obeh sirani meje, kjer se bomo pogovorili o načinu izdelave in izme-
njali izkušnje, zlasti pa bomo primerjali kakovost izdelkov.
Druga aktivnost bo u.spo-sabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ko bomo v maju pripravili več izobraževalnih oblik za različna področja, kol sta na primer računovodstvo in način trženja. Delamo s polno paro, pričakujemo pa tudi polno mero sodelovanja pridelovalcev," pravi in vabi Cvelka Go-ličnik, ki vodi la projekt.
Povezovanje
opuščenih
rudnikov
Projekt transverzala podzemnih muzejev, ki ga bo skupaj z velenjsko mestno občino izvajal Premogovnik Velenje, je namejijen povezovanju regij z [)puščen(3 rudarski.) dejavnostjo, lo pa velja /a področja okolja, turizma in kulture. Ze ob postavitvi muzeja premogovništva so v Velenju poudarili, da je zelo pomembna medijskii p<ikrilost s promocijo tega muzeja, prav tako pa izmenjava izkušenj s podobnimi muzeji, ki jih razvijajo v Sloveniji in Avstriji.
"Skupni cilj tega projekta je sodelovanje med muzeji v Velenju, Mežici in Avstriji, 'Ib pomeni izdelavo skupnega promocijskega gradiva, pro-
Cvetka Goličnik: "Pričakujemo polno mero sodelovanja pridelovalcev domačih kmetijskih izdelkov"
speklov, predstavitvenih tabel in izdelavo skupne spletne strani. Načrtujejo tudi skupne nastope na turističnih sejmih, pa tudi izmenjavo izkušenj med vsemi delavci, ki delajo v teh muzejih in skrbijo za njihovo čim večjo uspešnost," pojasnjuje Jasna Kle-pec. Sicer pa bodo projekt kmalu podrobneje predstavili.
■ iP
Gozdno-gospodarslio območje Nazarje
Podlubniki čakajo v zasedi
v minulih dveh letih na na-zarskem gozdno - gospodarskem območju ni bilo posebnih težav z lubadarjem in podlubniki nasploh. Tako so zaradi tega v letu 1999 tri odstotke vsega drevja v gozdu, lani samo dva. "Vendar nas to ne sme zavesti. PtHlatki z drugih območij kažejo, da so podlubniki vseeno prisotni. D) pričajo tudi podatki zavoda za gozdc»ve, saj gozdarji postavljamo lovne pasti in z njimi nadzorujemo stanje.
Zelo pomembno je namreč dejstvo, da so vremenski pogoji zadnjega obdobja za razvoj podlubnikov zelo ugodni. Lansko poletje je bilo namreč zelo
suho, zima je bila zelo mila in brez večjih zmrzali in otoplitev, tudi pomlad je bila doslej v glavnem topla. Zalo sklepamo, da obstaja velika verjetnost povečanja števila podlubni-kov v naših gozdovih," pravi Marjan Denša z nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Marjan Denša: "Lubadar letos spet grozi"
dove in posekali vsa oslabela drevesa ter jih pravočasno spravili iz gozda. Dejstvo namrečč je, da se podlubniki na.jprcj razvijejo v za-nemaijenem gozdu. Pi>sečnji je Ueba obvezno naredili gozdni red. "To pomeni, da veje zložimo skupaj, pri čemer debelejše skrijemo pcxl tanjše, nujno pa moramo obelili panje smreke, rdečegaborain bresta, ki mu po domače rečemo im. lako bomo preprečili ra/r mnirževanje pixllubnikovin naše gozdove ohranili /ilrave," opoza-ija Maijaji Deaša.
mjp
26. aprila 2001
fia^ÉAS
PRAZNIČNE ČESTITKE
19
POSLOVNI SISTEM

AVTOSALON Z GALERIJO IN UPRAVA VELENJE
Prešernova lA, 3320 VELENJE	^^ ^ -,	^^
TEL:038984700	fOf UIU WlUU© mi0§m
PROIZVODNI OBRAT VELENJE	' ir iT Preloška C. 1,3320 VELENJE - TEL: 03 898 47 64
^H- SERVISNO PRODAJNI CENTER	TRGOVINA
m. SLOVENJ GRADEC	pRQIZVODNJA
Celjska cesta 45,2380 SLOVENJ GiîADEC	r^^iA WWWIWM
TEL: 02 881 25 00	POSREDNIŠTVO

Cene so brez DDV.
ITE SI SVOJEGA
AcerTM 202T 259.900 SIT
-	Irtel Celeron 650 MHz -64Mb SDRAM •12,1"TFT zaston
-	Irtegrirana 3D Grafika
•	Integrirana zvočna lartica
•	integrirana CD24x, FDD •Modem 56kb •Windows ME
AcerTM522TXV 449.900 SIT
•	Intel Pentium III 600MHz •64Mb DIMM RAM ■14.4'TFT zaslon -Grafika ATI 8Mb
•	integrirana zvočna kartica
•	DVO-ROM 6x/24x •Modem 56kb. 10/100 LAN
•	Windows ME

AcerTM 351TE 533.100 SIT
-Intel Pentium 111700MHz, •128M8 DIMM RAM • 13.3'TFT zaslon •zunanji CD in FDD. •IfDAin FIR port, 2x USB -Modem 56kb. 10/100 LAN •Windows ME
Naročila tudi preko intemetal
www.trendnet.sl
Tel.: C03] 5BB3 033
Acer Veriton 5100 203.900 SIT
Intel Pentium lil 866MHz 64MB RAM 133Mhz AC97 3D zvočna kartica 20GB disk CD ROM48X. FDD mrežna kartica 10/100 USB tiii^ovnica in miška iinux
Acer Power SX 129.600 SIT
Intel* Celeron 700MHz 64Mb SDRAM 20Gb trdi disk AC97 3D zvočna kartica mrežna kartica 10/100 CDROM48X, FDD Acer* tipkovnica in miška Unux
Trend/V£T
r e
i t v e
DOMOSDOS®
• ° ft/epa«^^
d.0.0.
Prelska 48 a. 3320 Velenje
TeL: 03/ 5890 252, teL/fax: 03/ 5890 25
Gsm:041/693 349, 628 685
Cenjenim strankam in posiovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Žeiimo vam prijetne praznilie.
VzdrŽevanje gozdnih cest
Smo občina s prihodnostjo. Izicoristimo možnosti in znanjel
Čestita
J IfiV^ I

Tr		
J A	U	■
r

Denarja vsako leto manj
Neizpodbitno dejstvo je, daje izgradnja gozdnih cest na nazarskem gozdno-go-spodarskem območje v preteklosti omogočila izkoriščanje do takrat nedosegljivih gozdov. Se bolj pomembno je, da so gozdne prometnice mnogim višinskim kmetijam dobesedno odprle pot v svet, jih povezale z dolino in krepko pripomogle k njihovemu preživetju, obstoju in razvoju.
Z vračanjem nekoč odvzetih gozdov nekdanjim lastnikom seje seveda bistveno spremenilo lastništvo, v navezi s tem pa tudi njihovo upravljanje in vzdrževanje. Še pred petimi leti je bilo na celotnem območju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline skoraj 900 kilometrov gozdnih cest, danes pa jih je skupno 562 kilometrov, od tega 435 v zasebnih in 127 v državnih gozdovih. Cest seveda ni manj, razlika pa je nastala leta 1996, ko so nekaj sto kilometrov gozdnih prometnic preimenovali v javne ceste, njihovo upravljanje pa so prevzele občine. Z njimi so sedaj križi in težave, saj jih je 156 kilometrov v gozdovih, ki bodo vrnjeni ljubljanski nadškofiji. Ker
so to javne ceste, bi jih lahko iz vračila izvzeli, vendar občine nimajo naravnost veh-kanskih sredstev, ki so potrebna za odmero. Vse torej kaže, da jih bo skupaj z gozdovi dobila nazaj nadškofija, ki naj bi za tem z lokalnimi skupnostmi sklenila ustrezne pogodbe o upravljanju in vzdrževanju.
To je seveda druga zgodba, prva pa velja za trenutno stanje. Vzdrževanje obstoječih gozdnih cest je v pristojnosti občin, njihovo vzdrževanje pa načrtuje zavod za gozdove, ki skrbi tudi za izvedbo, tako namreč določa zakon o gozdovih. Vsa sredstva se zbirajo na žiro računih posameznih občin, virov za njihovo zbiranje pa je več. Glavni delež predstavljajo pristojbine lastnikov gozdov, to pa pomeni 6,9 odstotka od letnega katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja z gozdovi v državni lasti, pa od katastrskega dohodka plačuje 9,4 odstotka. Po zakonu je lastnik gozda tudi lastnik gozdne ceste, to lastništvo pa je omejeno. Zakon namreč te ceste opredeljuje tudi kot javne, saj jih koristijo tudi vsi
ostali, zato država iz proračuna za njihovo vzdrževanje prispeva svoj delež. Tretji vir so prispevki občinskih proračunov, ki so razumljivo med posameznimi občinami zelo različni.
Tako se je lani za vzdrževanje gozdnih prometnic na celotnem območju devetih občin nabralo 57 milijonov tolarjev. Od tega so jih 28 zbrali s pristojbinami, 12 iz državnega in 17 iz občinskih proračunov. Ob tem na zavodu za gozdove poudarjajo, da je ta znesek že nekaj let enak, torej je glede na rast stroškov dejansko iz leta v leto manjši. Sredstev je zato vedno premalo, dokaj ugodno dejstvo pri tem pa je, da je raven vzdrževanja v zadnjih letih bistveno višji, kot denimo leta 1994, ko vzdrževanja skoraj ni bilo. Zato načrtovalci in iz-vajalci vzdrževalnih del pričakujejo, da bodo tudi z nižjimi sredstvi uspeli zagotoviti dobre vozne razmere.
V tem času v vseh devetih občinah izbirajo najboljše ponudnike za vzdrževalna dela. Ker so to javna sredstva, je za izbor izvajalca po zakonu o izvajanju proračuna potreben javni razpis, če vrednost del
presega 5 milijonov tolarjev, če je vrednost manjša pa velja javno zbiranje ponudb; po novem bo ta meja 8 milijonov tolarjev. Glede na trenutno stanje na nazarski območni enoti zavoda za gozdove Slovenije pričakujejo, da bodo izvajalci v vseh občinah znani vsaj do konca maja. Upajo namreč, da se letos ne bodo ponavljale zgode in nezgode iz preteklosti. To ve-
lja za enega od možnih izvajalcev, ki je na vsak način želel dobiti posel, zato seje pritoževal na izbiro v vseh občinah, pristojna republiška komisija pa mu je celo ugodila. Nazadnje je v eni izmed občin delo dobil, s tem so uspeli tudi ostali razpisi, dela pa so navkljub zamudi vendarle še opravili pravočasno.
Dolžina gozdnih cest po občinah v kilometrih: Solčava 52.030 (41.580 v zasebnih in 10.450 v državnih gozdovih, Luče 59.350 (38.800 in 20.550), Ljubno 88.600 (77.050 in 11.550), Gornji Grad 109.720(72.070 in 37.650), Nazarje 63.950 (32.050 in 31.900), Mozirje 85.230 (78.980 in 6.250), Šoštanj 69.700 (62.050 in 7.650), Velenje 28.780 (27.980 in 0.800) in Šmartno ob Paki 5.200 (4.600 in 0.600).
Avtohiša
Selmar d.o.o
3000 CELJE
Prodajno servisni center
za motorna vozila
BMW-ROVER-LAND ROVER-MG
Mariborska cesta 119
Tel.: prodaja: 03/424-40-11, 424-40-17
Tel. servis: 03/424-40-20
Fax: 03/424-40-19
Možen nakup po sistemu
"staro za novo", "staro za staro", kredit ali leasing
NE SPREGLEJTE: pooblaščen
kakovosten SERVIS za vsa motorna kolesa BMW - z originalnimi rezervnimi deli!
20
TO IN ONO

26. aprila 2001
Že 5. družinsko petje v Mozirju
Najlepša prireditev doslej
v mozirski krajevni skupnosti so si pred petimi leti za svoj praznik izbrali Jurjevo, prav tako pred petimi leti pa je tamkajšnje Kulturno • pntsvetnodruštvojurij izvedlo prvi) prireditev z imenom družinsko petje. Na njej vsako leto nastopijo družine, ki v svojem krogu še net^jejn in ohranjajo lepo slovensko narodno pesem.
V nedeljo pdpoidnc so lako slavili mali jubilej, Icmu primerna pa je biia tudi udeležba, saj se je z ubrano pesmijo predstavilo kar 15 družin od blizu in daleč. To je največ doslej, hkrali pa so bili nastopi ludi na visoki kakovostni ravni.
Nav/lic dokaj hladnemu vremenu so je pred lanio cerkvijo zbrala prava množica ljuibileijev lepe narodne pes-
-M "M
Najštevilčnejša skupina so bili Oblakovi bratranci iz iz Mozirja
mi, ki jo družine negujejo in promet Jakob Presečnik in ohranjajo pred pozabo. Med predsednik slranke Nova Slo-gosli sta bila ludi minister za venija Andrej Bajuk.
JP
Kviz tekmovanje VDC-jev
V finale ekipa Slovenj Gradca
VELENJE, 20. aprila - Van»vanci varstvenn-delovnih centrov, ki zaradi svoje dru{;ačnosti potrebiyejo pomoćna različnih življenjskih področjih, imajo prav tako različne potrebe in želje. Med drugim tudi intelektualni izziv, seveda prilagojen stopnji njihovega razvoja. Prav to je spodbudilo osebje in varovance varstveno- delovnega centra Ježek Velenje, da so pred štirimi leti zastavili tako imenovani projekt kviz. Tema letošnjega je bila bonton, vanj pa se je od 42 vključilo kar 32 VDC-jev po Sloveniji. Pokroviteljstvo nad njim je prevzelo republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Minuli teden so se ekipe posameznih centrov pomerili na regijskih pred tekmovanjih. V telovadnici Centra za vzgojo, izobraževanje in uspo.sablianje Velenje je nastopilo osem ekip iz celjsko, savinjsko-šalei^ke in koroške regije. Zmagali so predstavniki Slovenj Gradca, ki se bodo skupaj z ostalimi štirimi zmagovalnimi ekipami pomerili na 1'inaJncm delu tekmovanja, ki bo 18. maja na velenjskem gradu.
■ tP
Domača ekipa - ekipa varstveno delovnega centra Ježek Velenje se je letos uvrstila precej skromneje kot minula leta.
Zahvala Karitas Šaleške dekanije
Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili dobrodelni kcmcert od lO-letnici Karitas Šaleške dekanije. Z v.stopnicami smo zbrali zbrali 444.000 bilarjev in 262.000 tolarjev pa so prispevali sponzorji.
Prireditev so omogočili: Blagus Bato in Vladka, "Cvetje" Ivana Gradišnik. ERA d.d.. Kolene Romana - balkoaski dekor, Šoštanj; Kulturni center Ivan Napotnik, Lichtenegger Franc s.p. Velenje, Naš čas, d.o.o., Osmica d.o.o. Šoštanj, pekama Presta Velenje, pekarstvo Vodončnik, Paka pri Velenju, Petrič Igor, Velenje, PUP d.d. PE Vrtnarstvo, Radio Velenje, slaščičarna Sladek butik, Tampotisk Niegeihell Boris s.p. Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Tiskarna Bi^'ak Velenje, VI"V studio Velenje.
Pokrovitelji (po vLšini humanitarnega prispevka): SLS - SKD, Slovenska ijudska stranka, ()() Velenje, Parudy, proizvodnja & storitve, KS Škale, Plastika Skaza, Polak Marjana s.p., Strip d.o.o., Avtocenter Meh, PSC Praprotnik, Avloličarstvo, kleparstvo Cilinšek s.p., KS Konovo, Občina Šoštanj, ,Iev.šenak Andrej, Gostilna Štorman Šempeter, Avtobiša .lakopec d.o.o.
S svojim nastopom nn koncertu so sejali ljubezen in dobro voljo: otroško-mladinski zbor sv. Mihaela iz Šoštanja ob .spremljavi skupine NARF, zborovodja Anka .lazhec; solopevke Glasbene šole Nazarje z mentorico prof. Kaljo Kovač: Jelka .luvan, Karmen Pečnik, Kristina Šuster; Agata Šumnik - Zgonec, Uriška Menih, kvartet Mavrica umetniški vodja Blanka Gagulič. Kvartet pozavn, mentor prof. Maijan Stropnik, dekliška vokalna skupina OŠ Gorica obklavir.ski spremljavi Tjaše Lešnik, zborovodja Vanja Pant-ner, duo Maja & Boštjan, Robi Goter, MePZ in otroški zbor sv. Mariina iz Velenja ob klaviski spremljavi .lerice Bukovec, zborovodja prof. Katja Kovač, povezovalec programa Boštjan Der-mol.
Vseh deset let se Karitas Šaleške dekanije polegvodje .Tožice Po-gorevc, nesebično razdaja Marija Šalej, nekaj leta pa sodelujejo Andreja Zupančič, Marija Kanduti in Zvonka Špeh.
Mneja in odmevi
Še enkrat Míjav!
Ker .sem ena izmed ljubiteljic živali, predvsem muc in kužkov, me je prispevek z naslovom Mijav zelo vznemiril.
Kaj pa delajo te male živalice, kveqemu polovijo miške, katerih pa res ne potrebujemo vrtičkarji.
Sama tam muce nimam, imam jih pa vedno polno okoli sebe.
Saj živali dobro vedo, kdo jib ima rad. Pa pravijo da ljudje, ki ne marajo živali, ne marajo ljudi in tudi sebe ne spo.štujejo. Zakaj pa je potem dovoljeno, da pripeljejo tja pse. četudi na povodcih in so tam z njimi cele dneve in prijazno lajajo v narekovaju. Kinta-kunte so objekt za nas starejše in si tam želimo miru. Mačke ne povzročajo nobenega hrupa, kvečjemu te pomiri mala muca, ki boječe pokuka izza vogala in čaka, dii bo kaj dobila za pod zob.
Kaj pa psi v mestu? Pred leti je bil izdan občinski odlok, da morajo vsi lastniki psov te imeti prijavljene za hišnega člana za vodo in da morajo tudi iztrebke/a njimi pobirati. To se ne izvaja in moral bi se sprejeti stroqi ukrep, da ne bi bile vse zelenice po Velenju onesnažene. Toliko v vednost tistim, ki jih motijo muce.
■ Angelca Skela
Velikana poljske in slovenske romantike Mickiewicz in Prešern, Wallenrod in Krst pri Savici
1:0 za poezijo, pesnike, narodovo vest
Zbrali sme» se v velenjski Kulturnici. Društvo poljsko-slovenskega prijateljstva v Sloveniji je pripeljalo »izvajalce«, Kulturnica in Gorenje pa sta primaknila nek^u »sol-dov«, da bi Ijubite^em žlahtne besede predstavili dva velikana evn)pske nimantike: največjega poljskega pesnika Adama Mickiewicza in največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Zanimivo! oba - Poljaki Mickiewicza (wiesœz /beri: vješč/ v poljskem jeziku), Slovenci Pre.šerna-označujejo kot »pesnika jasnovidca«.
Ob slovenskem prevodu »Konrada Wallenroda« smo želeli izvedeli, kaj nam spk)h Prešern in Mickiewicz lahko povesta danes.
Dr. Niko Jež z ljubljanske univerze, naš vrhunski poznavalec poljske literature in njen prevajalec, je znal z uravnovešeno inero strokovne in poljudne razlage približati ustvarjalnost obeh pesnikov na osnovi slovenskega prevoda Mic-kiewiczevc pesnitve »Konrad Wallenrod« v prevodu gospe Rozke Štefanove. Naka/al je tudi, kje so slične točke in v čem se razlikujeta »Konrad Wřillenrod« in »Krst pri Savici«.
Wallenrod je litvanski deček, ki ga ugrabijo križarji in vzgoje v krščanski veri. Po z.aslugi vajdelota (iitvanskcga duhovnika in ljudskega pesnika) pa se mladenič nauči materinega jezika in se seznani z zgodovino svojega naroda. Ko odraste prebegne k Litvancem, .se poroči s hčerko Iitvanskcga kneza Kjestuta Aldoiio.
Kmalu spozna, da Litvanci kol majhen narod nimajo možnosti za zmago nad močnejšimi napadalci (križarji), zalo znova zbeži na drugo stran, kjer se uspe dokazati kol vojščak, vojskovodja in na koncu postane celo veliki mojster križarskega reda.
Prav ta trenutek je čakal. Napade Litvo, toda svoje križarje vodi tako, da so poraženi in njihova vojaSka moč uničena. Žal, pri tem tudi sam tragično konča.
V primeijavi s Črtomirom iz Krsta pri Savici, ki se upira do konca in .se šele po katastrofalnem porazu odreče svoji ljubezni Ljudmili in veri očetov in postane duhovnik, se Wallenrod odloči zadrugo pol. Pot človeka, ki se zavestno (navidezno) odreče s"vojemu narodu, .svojemu jeziku, kuituri, svojemu prepričanju, da bi dosegel najvišji položaj in ga v določenem trenutku izrabil v dobro svojega naroda.
Sporo moralnosti ali nemoralnosti W^llenrfxlovcga početja se je vlekel vse od njegove prve objave. Mogoče je konec temu le postavila Maria Janion v razpravi »Iragičnosl Konrada Wallenroda« (Varšava 1969), ko pravi, da gre za Mic-kiewiczevo veliko meialbro za moralne dileme tako ruskih dckabristov kot poljskih vslajnikov, ki jih je vse obvezovala pri.sega zvestobe vladarju. Wallenrod je Mickiewiczu bil le pi^doba moralne sliske sodobnikov, ki so delovanje za di> movino sprejeli kot najviiijo vrednoto.
Srečanje je s Prešernovo »Gloso« začel Tone Kunlner, slovenski pesnik in igralec. In bilo je kol bi že takrat slutil konec večera. Po odlomku iz »Konrada Wallenrtxia« in kratki cezuri, ko nam je dr. Jež prebral del »Wallenroda« v poljskem jeziku in naj bi bilo vsega konec, je prišla....
Replika Ibnela Kunlnerja, na mogoče malce preohlapno izjavo dr. Ježii, da danes ob množici ministrstev, ministrov, sekretarjev, organov in podorganov, ki skrbe za »blagor očelnjave«, pesniška beseda nima več tiste leže, kot jo je imela včasih,
»Ne z mojimi, z njegovimi, Prešernovimi.... » — Lako Tone Kunlner,
že dolgo Prešernove pesmi niso zadonele, zagrmcle in zazvcnele tako polno, tako njegovo, naše in za te naše čase.
Crlomirin Ljudmila; Wallenrod in Aidona,... so res odšli, jih res ni več?!
Kakorkoli že gre ta svet. pustite, da verjamem v te verze iz Wallenroda. »Obšel bom v Lilvi meslo, grad in vas, če jaz ne hum, dospel bo pesmi glas, za viteze jo v bitkah bard l)o pet, doma otrokom materin ho spev ohranjal jo, da iz nje v piihodnusti vstal maščevalec naših ho kosti!«
■ Dušan Pire
26. aprila 2001

107,8 Mhz
21
muai /ur asopm mouik * musKi m asopis/ii mozaik
Kazen!
Vili Grabncrje bil v ponedeljek slabe volje. K«! je šel iz radia, še ni bil tak, (ak je postal šele kasneje. Peš jo je mahnil čez Foi-tovo ravno tam. kjer Jo ne bi smel in ravno takrat, koje bil "organ" nadru;;! strani buden na tovrstne prekrške. Policisti so ga popisali in mu napisali položnico z mandatno kaznijo.
Skratka, zdaj bo moral delati še bolj, ker je že pokril ta nenačrtovan izdatek. Je pa tudi res, lia jt> čez Foitovo nc bo mahal več po svajc. Sieer pa bo Vili Cirabner svoje zveste poslušalce, tiste, ki bodo med pra/niki kje v bližini, ob nedcijskili popoldnevih razveseljeval 7. oddajo Minute z...,ob 17.30.
Smo pa na tem mestu dolžni napisati še kak stavek o praznovanju Janezove (Plesnik) okrogle, .'>0-lctnice. Bilo je v Nazarjah in bilo je po kraljevsko. Celo kraija in
kraljico sta hila z nami v družbi. Kralj pa ni bil Janez, kot bi kdo pričakoval, ampak Marjan Slapnik, za kraljico pa je bila imenovana Bojana Špcgcl. V kraljevski opravi sla se prav dobro počutila.
Naš čas bo i/Sel čez šlirinajst dni. oddaje Radia Velenje pa bodo ludi med prazniki tekle po ustaljenem redu. Kjer koli že boste in karkoli boste že počeli - lepo naj vam bo.
■ mkp
Kralj in kraljica ■ Marjan in Bojana.
ERIC CLAPTON KMALU DRUGIČ OČKA
Britanski pevec in kitarist Cric Clapton (.'^6) bo kmalu že drugič postal očka. Kot piše britanski tabloid The Sun, ho Claptonova prijateljica Melia

NA KRATKO
KONCERT
Za dober uvod v praznike se nam danes v Rdeči dvorani obeta koncert, na katerem bodo nastopili Tabu, (Jude, Zmelkoow, Six Pack Cukur In Apoíonija Band. Koncert bo mogoče spremljati tudi na spletni strani www.trendnet.si.
SIDDHARTA
Ljubljanska skupina po dolgem premoru končno napoveauje nov album. Izšel bo 9.maja, njegov naslov pa bo »Nord«. Prva skladba: »B IVlashina«.
TABU FAN CLUB
Skupina Tabu je ustanovila svoj fan Club, naslov: TABU/AN CLUB, PP 40, 3310 ŽALEC.
V elektronski dobi pa bodo veseli tudi mailov na: skupina_tabu®liotma-il.com.
HEAR'SAY
Podobno kot so Nemci v oddaji Popstar izbrali članice skupine No Angels, so v Veliki Britaniji izbrali člane skupine Hear'say. Razl-ka • namesto petiti deklet, so v skupini tri predstavnice nežnejšega spola in dva fanta.
DRUGA GODBA
Od l.do T.junija bo v Ljubljani potekal festival druoačne glasbe Druga godna. Tokrat bo to že sedemnajstič, šest koncertnih večerov pa bo spet mogoče spremljati v Križan-
McEnery rodila čez dva meseca. Prvega otroka je britanski pevec izgubil v tragični nesreči pred desetimi leti, koje takrat Štiriletni Connor padel z okna 53. nadstropnega newyorške-ga nebotičnika in se ubil. Eric Clapton mu je takrat posvetil skladbo »Tears In heaven«, (sta)
MICAHELJACKSON
AmeriSki pop zvezdnik Michael .lackson bo kljub šele (ali pa že) svojim 42 letom, letos praznoval že tridesetletnico glasbene kariere. Jubilej bo obeležil z velikim koncertom, ki bo septembra v New Yorku, na njem pa bodo med drugim sodelovali Maa* Anihony, Britney Spears, Whitney Houston, Shaggy in skupina N'Sync. Koncert bo predvidoma 7. septembra na na Manhattnu. 42-
letni pevec je imel zadnji koncert v ZDA v 80-tih letih, ko je predstavil album Bad. Zvezdnik trenutno pripravlja novi album, ki bo predvidoma izšel septembra. Na koncertu bodo prvič po 20 letih nastopili tudi Michaelovi bratje, ki so nekoč skupaj z njim nastopali v skupini Jackson Five, (sta)
ZAKLONIŠČE PREPEVA
NovogoriSka skupina je pravkar posnela videospot za novo skladbo »Mičo Muriqi ide u Holivud«, ki je obenem prvi singl s prihajajočega albuma »Odoh majko u rokere«.Cjre za nadaljevanja in zaključek epopeje o Miči Muriquiju, ki se je pričela s "klasiko »Žitije MiCe Muriqija« in zapletla z volilno »Glasajte za nas«. V zadnjem delu se Mičo Muri-
V s<iboto 19.miya bomo na n^ivečjem partyju v Velenju doslej (Love Design III) lahko med drugim občudovali tudi mojstrstvo, po mnei\iu mno-^h, najboljšega didžeja na svetu - C^rla 0>xa.
Za Carla laskavi naslov »'iliree Decks Wizyard« in etikete, ki so p poveličevale v največjega mojsira vrtenja plošč, niso bile dovolj. Svoj veliki talent je dokazal tudi kot odličen pmducent, umski mojster, radijski in televizijski moderator, poslovnež in predvsem ambasador dance ^asbe. V zadnjih le-tili je prekrižaril vse svetovne celine. na njegovo glasbo pa so plesali tudi tam, kamor sicer didžeji redko zaidejo. Najpomembnejši pa so seveda par-tyji v Evropi, ZDA in Avstraliji in med njimi še posebej ber-liaski Lxwe Parade, kjerje Carl Qw zčtbaval milijon in pol glavo množico.
Vrsto let je deloval pod lastno blagovno znamko Ultimate, ki je vzela pi^d okrilje še nekaj drugih znanih didžejev, v letih 1994 do 20(K) pa je izdal vrsto singlov in albumov, da o remik-sih, s katerimi se je pojavil na različnih kompilacijah niti ne govorimo. Po letih uspehov in nagrad, ki j ib je požel kol D.I, se Q« lahko pohvali z bogato in raznoliko kolekcijo posnetkov, ki bodo vctino zadovoljili njegtv ve oboževalce, ne glede na to, katere vrste ^asba jim je najbolj všiči. Na njegovi zadnji izdaji
NON STOP 2()IX) je tako moč najti vse ^ od njegovega remixa starega orgazmičnega hita »French kiss« do hip hop house klasike »Let It Roll«,
Med množico talentcw.ki jih ta karizmatični deidžej poseduje, pa je ludi filmska žilica. V Veliki Britanijije lako aspešno nastopil v tllmu Human 'Ihilïîc, kije predvsem na Otoku požel precejšen uspeh. Seveda je Cox izrabil prDožnasl in tilm izkori-slQ tudi za predstavitev svoje glasbe.
Cari Gw je res veliko ime sodobne urbane gla^e. Kako veliko, pove predvsem podatek, kakšno zanimanje velja za njegove nastope. T;iko so na primer v Sydneyu v pičiih štirih lednih prodali ]5.0(X) vstopnic

z a
i	Mil-
lenium Party, ki gi je oplemenitil s svojim nasttv pom. Kako vciik je in da mu denar še zdaleč ne pomeni vsc-ffi. pa pcwe naslednje: po nastopu v Avstraliji je odleiel na I Li-vaje, kjerje po devet ur trajajočem letu nastopil v I lonolu-luju, na še enem partyju ob prelomu tiscičletja, in to zastonj!
In ta veliki Carl Cox bo zdaj prišel tudi v Velenje. Nastopil bo še ob množici drugih didžejev, ki bodo z glasbo polnil i tri prizorišča že tretjega Design (.)f Love partyja. O njih pa več prihodnjič... {se nadaljuje)
■ MiČ
qui po končani vojni, razočaran, odpravi v Ameriko. S sloganom "Za ideale samo hrabri se pale!" obračuna z gnilim kapitalizmom, saj so ravno Američani po njegovem mnenju listi, ki nosijo večji del bremena za razdejanje njegove očetnjave. Spol je spel delo Vena .lemenšiča,	■
BIG FOOT IVIAÍVIA Ljubljanska skupina je dočakala izid novega albuma. Naslov: »Doba nořili«, prva skladba: »Oklep«.
Akademc uspel navztrajneši do Jutra. Čakamo na lignit 2!
v soboto se Je v Hotelu Paka zgodila že ne vem katera ponovitev Akademskega plesu. Kljub rahli ůisovni /amudi sen) prišel ravno pravi trenutek na prvi nastop plesne skupine, Čeprav jo večina večerjo že pojedla .so mi prijazni natakarji brez icžav princ.sti Jelenov fik z brusnicami in Cordon blue. Hrana je biia resnično okusna. Nadaljevalo seje poštari navadi, z glasbo in pijačo, ob premoru okoli polnoči pa je iz Belih vod prišel Pungartnikov Korl. Ker ima rumen irakior, v Velenju pa uvajamo modre conc, ga je moral pustiti v Pesju. Tudi Michael .lackson ali Miha Drekson pride večkrat na obisk, pa Whitney Houston, Oba pij C ta predvsem mleko njegovih (norih) krav, ki bojda zadene boij kot koka. Drekson mu je pred hotel pripeljal še hladilnik za najvišjega ponudnika. KorI je liciti-tral za buteljke, vendar pa ni bilo nekega naprezanja, morda
ravno zaradi lega, ker so manjkali glavni sponzorji ter nekatere emnintne osebnosti. Žal. Zmagovalec je dobil poln hladilnik hrane in največjo nagrado - Dreksonov nos. Ta mu je namreč odpadel, ko je hit še črn. Vse to le za 16 buteljk. Se cenejša je bila soba v hotelu, ki so jo oddali za bore 4 buteljke. KorI sc je naio poslovil, znova so zaplesale plesalke, tokrat je bil na vrsti kan-kan. In v takšnem tempu do jutra, koje še kakšnih petnajst SSK-jevcev in starih bajt zaključilo večer ob jutranjem svitu, kje drugje kot v Placu.
Lignit 2. Pravzaprav hi moral iziti }.c prejšnji četrtek. Žal se
srečujemo s tehničnimi težavami, upam pa, da nismo precenili svi>jih sposobnosti. Kljub temu z optimizmom zremo v na--sicdnje dni in kmalu pričakujemo izid težko pričakovane zgoščenke. Novega datuma pa raje ne bomo izdali, saj smo se enkrat že hudo ušteli. Lignit 2 bo! Ne glede na vse težave smo .s (pred) promocij o že začeli. Prejšnji četrtek sta bila konccr-tav K4 in Stuku. Skupaj je na-.stopilo 13 izvajalcev na Lignitu. Postregli so nam z odličnimi nastopi in vsekakor so dali od .■iebe svoj maksimum. Seveda smo nastope tudi zabeležili s ptimočjo Fotokiuba Zrno, tako da bo v kratkem tudi razstava fotografij v galeriji Mesnica. Odzivi v.seh .sodelujočih in prisotnih so bili zelo dobri in neverjetno pozitivni, vendar z obiskom ne moremo biti zadovoljni- Toda vse naštete težave nam morajo biti v poduk, da bomo v prihodnosti delali čim manj napak. Na ogled pa vam dajemo še platnice ovitka zgoščenke Lignit 2.
■ Mitja Gavriloski
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programi Radia Velenje dvakrat dnevno po poročilih ob 9.30 in po pofofiilih ob 18.30.
1.	DJ SOBO & IRENE CARA -What A Feeling
2.	DESTIřJYB CHILD-Sunřtor
3.	NELLY FURTADO - I'm Ulffl A Bird
1D7.SMIIZRI
Ta leden sle največ simpatij namenili švicarskemu pop pevci DJ Bobi. ki se je lotil predelave velike uspešnice iz osemdeselih let, skladbe »What A fe-eling<', ki jo je takrat zapela Irene Cara. Če vas spomin še ni zapistil, gre za skladbo iz takrat zelo zelo uspešnega glasbenega fiima »Flashciance«
• •••••••••••••••••
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 22. aprila:
1 .TA PRAVI FALOTl: Šoštanjčanke 11 glasov
2.MLADE	FRAJLE: Če te srček tDoli
3.KLAVŽAR:	Ančka
4.ŠTRK:	Veseli Prlek
5.PUŠN1K:	ko se ptički ženijo Predlogi za nedeljo, 29. aprila: 1.1G0R-I-ZZ: Slovensko dekle
2.KL1NC:	Dober nasvet
3.UP0VŠEK;0brani	zori
4.PLANŠARJI:	V planšarski koči
5.PRlM0RSKl:Vsrcih	je sreča
■ Vili Grabner
9 glasov 6 glasov 4 glasovi O glasov
22
NAGRADNA KRIŽANKA
««Hias
26. aprila 2001
NAGRADNA KRIŽANKA MIZARSTVA KOVAČ
JMÊSi
MIZARSTVO KOVAČ
Ljubija 55,3330 Mozirje, Tel.: 839 46 46, 893 46 45,5833 681 Delovni čas: vsak dan od 8.00 -13.00, in od 15.00- 18.00, ob sobotah od 8.00-12.00
Če prenesete s pomočjo številk iz križanke črke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka MIZARSTVA KOVAČ, najkasneje do
ponedeljka 7. maja. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1.	nagrada: okno 80 cm x 140 cm
2.	nagrada: 5 m2 fasadne brune
3.	nagrada: prikolica drv
Izdelava oken po meri. Odkup hlodovine.
ZRELO, GOLT ' {medicin.)'
ljupezen dr.zivaga otok v irskem morju
ime slovenskega pravnika in politika ' pa tudi pesnika in dramatika snuderu
svenssoni
junakinja iz tragedije ! hamlet i
kar je namazano, na primer na kruh i
REKA V ; SRBIJI I RISTO ' SAVIN ,
najvišja gora turčije ,
TOMO. IVKOVIC
11
sodarskq: orodje perzijski duh zla
STAR SLOVAN
pisateu fleming smerni kazalec
lastnost! skrite stvari, i predmeta
USTNIK ' MILIJONOV
vazno
LQ
(kakuei)
RUSKI SLIKAR i (MIHAIL, I 1882-1954),
začetek
ZNIZANA i NOTA »d« i
kar obda-! ja mesto i gregor hribar
topovsko streljanje
IGRALKA 1 BLYTH . SPREMLJE-VAL.EROSA
kos spri-jete prsti,
nevarno obolenje
bitje v , sholast filozofiji!

materija
soproga!
charlija'
chaplina!
odlslovi alpinist, ' ki je sam i preple- i zaljuž- I no steno' lhotseja, (tomo)
1S
PETER OBUK
ivan i napotnik
himalaj. ska koza, groza
ZGORNJA OKONČINA
GR.OTOK, DOMOVINA ODISEJA
uresniče-; valeč
SLOV POLITIK GOLOB
10
STROKOVNJ ZA KRIMI-
16
•K V ŠVICI
am.igralec (richardi
15
arhar
hrv humoristka
erzisn!k
glajenje
perila
glmestoi egipta !
HRVAŠKA■ IGRALKA BEG0VIĆ :
posoda i zadela : pod vodo
zelo prozna,razteg-I uivajçsno se pri-'legajoca pletenina
OBLIKA RASTLIN. STEBLA
PRIPADNIK ROMOV
PRVA SLOV IGRALKA RINA
vrteči se del el motorja

i angl. ! pesnik . (christopher)
mesto v srednji italiji
makedon, kolo
emil nolde
25
I reka, ki teče skozi mùnchen
I^PRI
izol.ve-slac tul
19
ang.rzik franç1sw.
"R^ulw
MALINSKl
državica v pirenejih
ČLAN SA-MOSTANS-<EGA REDA
IVAN
rAMlCAD
■./rt; ii\ni i
NEPROFE-SIONALEC
izkrčen svet v gozdu
reka v angliji
sl.igralka
I GRŠKA ' BOGINJA
anton novacan
POSODA
ZA UMIVANJE
HRVAŠKI IGRALEC NALIS
PODZEMNI DEL RASTLINE
'A
gorska i rastlina
15
; danski OIOL
. PREBIVA-iLECAONIJE
irtna por-
TligALSK
■^SUAJ.LESK
kraj pri velikih laščah
diktat
'gr.filozof narave izmileta
konjs.tek
karel ostir
letalska
škotski otok
ZA
ETIOPSKI MEZ.
suwilna pesem
andrej nahtigal
okrasni kamen, nefrit
» ' vonj.
:madzaf
politik (janosl
S
pestner 0J0_
stane grah
' pol-' finale
11
i angl. pisatelj • greene
robert redford
sl. igral-ka(vera)
GLAVNO MfSTO BASKIRUE
lEKAVJUZ FRANCIJI TENISAČ COURIER
PLENILS-KA PTICA
IŽŤÓiT HRIBAR
ervina 5tencl
2Ô
grobo domače sukno, raševina
22
1 Z 3 ^ 5 G

Id RT
11



16
17 iiž _i_
19
M
2d
22
25

26
26. aprila 2001
»»^JIS
MODROIIEILA KRONIKA
23
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Čelno trčenje v Ravnah
v petek, 20. aprila, okoli 14.45 Je 22-lelna B. V. iz Galx?rk vozila <")sebni avtomoliil po lakalni cesti iz smeri ( Jaberk proti Ravnam pri à^Stanju. Pred vrhom klanca je pričela prehitevati tovorni avlomobil. ki jc vozil pred njo. V lislem je iz nasprotne smeri pripeljal zosebnini avtom<ibilom 44-let-ni R. I). izGaberk. Kljub zaviranju obeh voznikov, je prišlo med vozili do čelnega irčenja, v katerem .sta se oba voznika hudo telesno poškodovala. S kraja nesreče so ju odpeljali v .slovenjegraSko bolnisniai.
Tatvina kolesa
v noči na pelck, 20. aprila, je nc/nanec priicl na hodnik v pelem nadslropju sianwanjskega bloka na Serccrjevi v Velenju. Tam je nai5el in odnesel zaklenjeno kob in lastnika J. K. oškodoval za okoli l.^ll.iXKJ tolarjev.
Viom v vikend
Neznanec je v noči na soboto, 21. aprila, vlomil v vikend last F. Gm iz Skalskih Cirkovc, Odnesel je dva zvt)čnika. vrtalni slroj 1er nekaj drugih predmetov, s čimer je lastnika oškodoval za kakšnih 50.(i0f^ tolarjev.
lUSlIO

Nesreča mladega kolesarja
V iorek, 17. aprila, ob 15.40, se je v Veliki Pirešici hudo poškodoval U)-lctni voznik gorskega kolesa J. G. iz Veiikc Pirešice. Pri naselju Prenovo je hotel s kolesom zapeljali na lK)dnik za pešcc. Ko je zaviral, je počil var med ogrt)djem in vilicami kolesa. Kolesarje padel in se hudo pi)škodoval.
Voznik v voznico, ta v tovornjak
Včelrlek, 19. aprila, m<i]o po 11. uri, je prtólo do promel ne nesreče vLcvcu-24-lclna P. U. iz Celja se je v Lovoj razvrstila ob sredinsko črto, ker je nameravala zavijati levo. 'Ib je nakaziilassmermm kazalcem in zmanjševala hilrost. V tistem je za njo pripeljal 29- lelni voznik osebnega avtomobila R. B. iz Žalca ín kljub umikanju trčil v zadnji del vozila voznice, ki jo jeza tem (xJbilo na levo .stran vozišča. Tam je zadek) levo zadnje kolo tovornega avtomobila za prevoz nevarnih snovi, s katerim se je iz smeri Petrovč pripeljal 44-letni J. P. iz Velenja,
Pri Irčenju se je voznica lai^je telesno poškodovala.
Rože bo sadil
v noči na torek, 17. aprila, jc neznanec v Kamenčah vlomil v rastlinjake scvetjem. Odnesel je več kol 4.000 različnih rož in drugih sadik. B. O. je oškodovan za okoli l.5()(i.(K)0 tolarjev.
Po opozotllnem strelu osumljenci nehali bežati
Drzna tatvina v Velenju
V ponedeljek. 23. aprila, okoli 16.4(1. so hili velenjski policisti obveščeni, da so trije neznanci na peš poti med starimi Pfeloj^ami in Šoštanjem, napadli 63-letm) M. P. Vzeli soji torbico z vsebino In pol)^nÍll, ženska pa je obležala na tleh.
Takoj po prejetem olwcstilu .so policisti v bližini kraja dogodka izsledili iri osebe, ki so ustrezale opisu. Pri sledenju osumljencev je policist v zrak izstrelil "opozorilni strel". Tega so osumljeni upo.Števali in prekinili z begom.
Osumljencem, 17-lelnemii S. O. ter 15-letnima A. D. in A. M., je bila odvzela prost(«l. Vse tri so privedli na Policijsko postajo Velenje. Nihče od udeležencev ni bil poškodovan. OŠkodovanki so nudili prvo pomoč v Zdravstvenem domu Velenje, kjer so ugotovDi.daje všoku in brez poškodb, Preiskava je }>e v teku.
Istega dne popoldne pa se je v Velenju zgodil ik? en rop. 'Ibkrat pred Šolskim centrom. Oškodovana sta bila dijaka tega centra, eden pa je bil pri tem ludi telesno poškodovan. Policisti zatrjujejo, da bodo storilci, ki so jim že na sledi, znani v kralkem.
Državno prvenstvo policiîe v košarki
VELENJE - Policijska postaja Velenje, športno dništvo Vepol, jc organizator letošnjega državnega prvenstva policije v košarki, P{>lek4do bo 12. maja v lelovadnici osnovne šole Sa le k. Pričakujejo, da se bo prvenstva udeležilo 12 ekip policijskih uprav iz vse Slovenije.
■ mkp
Radarji!
Velenjski ptilicisti hmlo danes (četrtek, 26. aprila), po* |)oldne, z radarji umirjali hitrost na na,|l>oI,j problematičnih odsekih cest v Šaleški dolini, istočasno pa izvaja« li poostren nadzor nad vozniki enoslednih vozil (motornih koles In koles i motoi^jem).
Z radarji bodo na cestah spet v ponedeljek, 30. aprila, (lopoidne. Vse dni od l.do 16. m^ja pa bodo imeli v upo« rahi laserski merilnik hitrosti.
Glavno je, da imamo
Spet je 22. april, dan Zemlje, nami in letos ImlJ kot lani ugotavljam« da \*[eúe tej^a dneva Veler^čani ne m(»remo imeti čiste vesti. Pod geslom ''dajmo Zemlji, kar je Zemljine* ga", kot gohe po deigu rastejo že kar ob glav« ni cesti (kdo bi se mučil s skrivanjem, saj minister Gregor na UE itak ne reče nič), deponije raznoraznega gradbenega odpada.
V prtKcsu scKializacije mladih ni dovolj samo to, da sc v šolah in podjetju Erico trudijo z izobraževanjem mladih o možnosti ponov-
ne uporabe gradbenega odpada, kol to delajo v Evropi in kamor bi radi šli tudi mi, ampak jc mladim potrebnodali tudi konkretne zglede.
Zatorej, kje je inšpekcija, kje so ustrezne institucije, ki Ix^do na tem področju naredile red. Čakanje na moralno o.sveščenosi prebivalcev bo, kljub izobraževanju mladine, vendarle malo prepozno.
■ Foto: mt}
VITAMINI IN MINERALI
Večina ljudi se vsaj načeloma zaveda pomena vitaminov In mineralov za človeško telo oz. za ohranitev zdravja. Pravilna in uravnotežena pœhrana zdravemu človeku zagotavlja dovolj potrebnih snovi. Žal pa je pœhrana velikega števila ljudi nepravilna saj se srečujemo z neješCImi otroci, aH zaman prepričujemo našega našega najstnika o pomenu sadja In zelenjave ,ko nam on prisega samo na pizzo In coca^colo,. ali pa so potrebe doloi^enih skupin lju<3l po teîi snoveh povei^ane. Različne okoliščine povečujejo potrebo po vitaminih in mineralih. Naštejmo samo nekatere: stres, kajenje, tiietna in nezadostna prehrana, alkohol, stamst, psihični in fizični napori, zdravila, bolezni, onesnaženo okolje, nosečnost, dojenje, menopavza, rast in razvoj. V naštetimi primerih je smiselno zadostHiti povečanim potrebam organizma z jemanjem vitamlnsko-mineralnlh preparatov. Vrsti težave ali pomanjkanla je po^bno izbrati preparat s piimerno sestavo. Pomembno pa je tudi pravilno doziranje. Priporočenih dnevnih doz naj ne bi prekoračili. Res je, da se v vodi topni vitamini v telesu ne kopiiijo, zato jemanje prevelikih kolliln ne povzroči posebne škode, koristi pa tudi ne. V maščobah topni vitamini (A, D, E, K) pa se kopičijo v Jetrih, zato je dolgotrajno nekontrolirano jemanje teh vitaminov zdravju škodljivo. Zaradi splošnega spoznanja, da so vitamini dobri za naše zdravje so mnogi prepričani, tla nam bodo velike količine teh snovi še posebej koristile. Pogosto zmotno mislimo, da bomo z veliko količino vitaminov mani dovzetni za prehlad In gnpo, oziroma se ji bomo na ta način izognili. Vitamini te čudežne moči nimajo, res pa je, tia, daljše pomanjkanje teh snovi zmanjša obrambni sistem našega organizma in da prf obolenjih s povišano temperaturo potrebujemo več vitaminov. Na voljo so nam različne kombinacije vitaminov. Kadar vsebuje pripravek večino vitaminov, potrebnih našemu organizmu, ga poimenujemo
Nasveti iz léKárm
multivitamin ski. Kadar potrebujemo vitamine skupine B, ki jih je skupaj osem, je smiselno da jih uživamo vse, razen kadar nam je zdravnik pn določenih boleznih pradpisal samo posamezne predstavnike te skupine. Pogosto so tem kombinacijam dodani še minerali, izdelki pa so nam na voljo v obliki sirupov za otmke, zrno, tablet, kijih pogoltnemo, raztopimo v ustih, najbolj pa so priljubljene v obliki šumečih tablet. Ker so ponavadi prijetnega okusa, napitek iz njih pa tudi osvežilen, jih včasih neupravičeno uSvamo kar tako.
Med minerali, ki jih v nekaterih stanjih primanjkuje v našem organizmu so najpogosteje železo, kalcij, magnezij ter kalij. Pomanjkanje železa ugotavlja In zdravi zdravnik, prav tako [e tudi pomanjkanje kalija največkrat posledica jemanja določenih zdravil in nadomestilo kalija predpiše zdravnik Potrebe po kalciju so zelo povečane pri otrocih v obdobju rasti, pri ženskah med nosečnostjo in dojenjem, ter pri ženskati v menopavzi, ko postajajo njihove kosti bolj krhke. V teh primeriti je dodajanje kalcija potrebno. Sestavni del multjvttaminov so pogosto tudi antjoksidarrti. Mednje sodijo vitamin E, C, beta karoten ter mineral selen. Delujejo tako, da nevtralizirajo proste radikale, to so škodljive snovi, ki nastajajo v našem organizmu, ali pa so to škodljive snovi Iz našega okolja. Antioksldantl lovijo te škodljive snovi, ki bi sicer povzn}čile poškodbe celic našega organizma, pospešeno staran|e, zmanjšano odpornost in pospešen mzvoj različnih bolezni. Vitamini in minerali so prisotni v zelo različnih kombinacijah. Kadar se sami ne znamo odločiti za najbolj primemo kombinacijo, vprašajmo svojega zdravnika, ali pa poiščimo nasvet pn fannacevtu v lekaml.
Zap/sd/d: Mdgďa Baůomk Zt'mic, mag. farm.
oluminij montol komen
Vam lahko pomagamo pri izbiri PVC in ALU oken, vrat, senčil, zimskih vdov, fasad?
POKLIČITE NAS!
CEUE: (03) 425 49 38 (041)345 378
www.aluminij-montal.si
KOMEN: PVC (05) 7395 915 ALU (05) 7395 910
24
SPORT IN REKREACIJA

26. aprila 2001
NK Rudar
V soboto proti Tomažiču
V pni no}><imctni lí^í sn v sohotn in nvdcijo íj^ruli tekme 21. pr-venMvcnegu kroga, kije znova pit.skrhcl /a prcsencćenja. N»jveêjc je bílo v Msiríixinj. kjer	[>hov;iijí pi>|)oni/ii pre<] tednom
dni vSe/jiní slaholudí proH prcd^iidnjím Doin/alain. Nv> k<l;<nji Vvleiij^an Slavko Konnír je oh koiieii prvei>H <IcIh pi^pcyal Dani/iitc v vodstvo. Mnribor pn jc Icvko oMojil i^řlc tri minute před koncem r. udarcem / hele točkc.
loni loiiiažič. prejšnji Rudarjev irciicn jc do/ivcl hi drugi redni pc^raz, ajdiwsko Primorje jc nanirtî^lUT Ctorico prt:m:igdla na njcnciii igri^ću;' 1:(K Koroikt deiiiisav Dravogradu Jobili ci Korouina z 2:1. Niwj pora/pa Jc hil p^woJ /a odstop Vtílcnjčanii na dravograjski klopi Drag.i Kostanj 5ka. Olimpjja jc /a Bc/ígra<Íoni žadnjcnni lahoru iiJtre*.la k:ir pol ducala vadctkov, saj jc zmagata s 6:0 m zavixlilntm Maribon^in po 27. k^>gu ZiK«laja leza dvc icíCkL V Kopru incil domai^mi isiotnicnskini moíivoní iii Mun^iiiUiloznia-gtwalea, pa ladí nobenega zadcika, savinjsko • Salcíki dcrbi pa so dobili ('cljani in ses icm Vvsaj ddnotxidoiřiii Vclcnjtíanom za dva poraza v letošnjem prvenstvu.
Tekma je bila zelo zaním i va, borbena, z veliko priložnosti. Nogi v lîîciai'i Piiblikimia so izkorisi ili zaCcinonezbramisl Rudarja in že pti slabili dvcii tninulah povc<lli z zadetkom Bogalitiova. Nalo sví vzeli vse nil! igre v noge tLidarji in z lepim zadetkom Plcsc«i v 23. mi-
nuti izenačili, io je bil ludi izkl prvega poli^asa. Po napaki velenjskih obrambnih igralcev y vrataijem LaMcem na ^lu je najKiijši slrclcc prve tigc Pekič v minuli zm^va popeljal domače v vixKtvo.
Rndarju ni preo:<iali> drugcgii ki>l samo najiad, UuUi ludi iz idealnih potožiijcv niso /nali in mogli zadeli, «ij jc bil domaći vralar Mujčinovič i/vrslcn. Oh nenehnih napadih so nekoliko zanemarili igrovt^biambi in slabih de.sct minul pred koncem je Pckié dosegel svoj drugi zadelckza končnih
Trener Rudarja Edin Osmanovif: "Mi.smo prišli v Ctíljc igrati mv gomel. Nismo sc priSli hranili in čakati na nasproiiie napade. Bili sniii boljši naspnMnik, vendar jc v nogomelii tako, da nc zmaga vedno najboljši. Imeii smo veliko izrednih prlfo-^noslf, domnčinipa izjemnega vrataija Mnjčinoviča in na koncu so (očke o.stalc doma. Pričakujem, dabixlo vst^boio moji igralci uêinkovitejîi, da znajo igrali so že dokazali."
V soboto Ihi namreč v Velenju }2os(ovaÍa HI T (loriea ji lonijem 1<h mazicem. iiekdaiumi Rudarjevim trenerjem, (iledv na to, daje nekdanji Rudarjev trener i/rekel neka.j pikrih o (ne) kakovosti Rudarjevih igralcev, bodo li jjoiovo zťh> molíviruni proti njemu in njegovi nt IHtoveem. Začetek (eknteboi»h 18.00.
VOS
NK Usnjar
Pregazili prvega zasledovalca
Na vrhu severne skupine Ireije državne nogometne lige ni po sohoinem kroi^ii nié novvg». Vodilni Ptuj jv zaneslji-vo zmagiil in olulr/al prednost orni točke pred so stanj ski m l'snfarjcm« ki jena 5>'(»jeni igrisču kiirK6;2 |)ri•mn^Kl Iret-jeuvr^^čeno l^lunio. po prvem polčasu pa so usnjarji vodi* li Žv s5:0. KerPaloma na Crcijem mvsiu Ziidruyim l'snjar-Jem sedaj /^ostaju Že/a devet točk. Je pov.scm Jusno. da Ih>* di> o prvaku odločali Ptujôtniin ^»stanJčani/IVikrat stuJi»čo mre/o /^dcl Kovačič. )><> enkrat pn so bili usiK'i^ni Suljič, Pudeur in Š'abHn(mč. V soboto ho Usnjar gostoval
v Beltincih.
Trener Usnjarja Marjan Marjanovlč: "S to (ckmtî î>mo potrdili drugo mesto in kandidaturo za prvo, dvoboj y vodilnimi PtujèanipiibogiMovcï ilraž nadaljevanja prvenstva. v a koj o nas ^ tekme in na vsaki sc bomo morali potrjevati.
/ji tekmo s Psiiomo si fantje zaslužijo vse čestitke za odlično igro, sitvr pa velja, da nas luorajo sp<.>šlova-tj (udi m<^ncjSc ekipe, kadar smc^ v po-ptilni pK^slavi.«
■ vos
Tako so igrali
Liga Si.Mobil, 27. krog:
CM0PublllQim-Rudaf3:1(1:1)
Rudar: Ulič, Tuik (Holnik), Pod-vinski, Sulejmanovič. Šumnik. 6e-rzriit (Mtjjanosd^)» Boškovič, Spa-sojević. Resec. Lavnč (Mujako-vi6), Goršek.
Strelci; 1:0- 6ogđinov(2},1. 1-Plesec(23),2:1-Pekić {63). 3:1- ft»kl6 (82). Oru^a SNL. 22. krog: 6sotecti Smartflo - Renkovci 4:2 (2:1)
Esc^ech: Katlš«k. Purg, Boršti^r. VecíGrík, Mernik, Kraljevič. Re-povž. Mujdkûvlô (Zloděj), Ariič (Korun). Ulaga (Mir). Smajlovlč. 5{relcl:l:0-Arllč(3l.1:1-Ko. sec (30). 2:1 • Repovt (36). 3 : 1-Muiaknvič{59).3:2-S. Boj-nec(65, nm),4:2.Repovž (67.11 m). Tretja SNU Id. krog: Usn|ar-Pâloma6:2(5:0) Usnjar: Jâlù(. Daničič. MerSnlk.
Sul|ić (Hadusinuvić). Kočnik. Novak, šabanovič, Pudgar. KovacIČ (Rusmir), Hfjjnik fenko). èvsic. Srrelt;i:t:O.KovaČ!Č {10).2:0 -Suilfč(13),3:0-Pudgaf(21). 4:0-Kovačli; (23).5:0Ko. vačič (38). 6:0'Šabanovič (47).6:1 - ŠtQ^9eli(58),6:2-Tu^1<(81).
PrvaSRL. moški-19. krog: Gorenje • Pivka Perutninarstvo 33:24(18:12) Gorenje: Rutenko 14, Gajšek 2. KdvašS, Kavtlćnikt.Plaskaní. M. 0St}r4.B. 0Hir,Sovič4, La-Inšček. Kukavica 2. Dobelšek. Doubonossov, Šlefanč. Prva 6. SKU predzadn|l krog do-igravaflja:
Elektra -ZM Maribor 105:92 (24:28.28:17.30:Z1,23:26) El&kira: Bnnovsek3. Kovačevič 2. NultannvJž, Rfzman 14, Tajnik 26, Vugd3li623,Mallčevič 2. MIlič iaGonekJúžíč10,2upanc2. Karto 10.
NK Esotech Šmartno
Znova nizajo zmage
ŠinnrČani so v nvdcijo na razmočenem in tcxkcm igrí^^u gostili /.adiijvuvrŠi^cno ekipo na lestvici Renkovci.'.
Domaći so začeli zcio napadalno in fc v .^.minuli, ko jc Ariič ptcdloi^ck Boiitnarja poslal v gol. Sc naprej so oblegali gosla-joCa vraia, napadalei pa so zapravljali lepe pi'ilořn4>sti etio/a drugo. Kazen jc sledila v 3ÍI.minuti, ko so gosljc izcnaiili, lakoj za icm pa so go.'iljc spel zaprciili. vendar seje i/kazal <lomatíi vralar KaliSck. Kapc(an Esotccha Rcpov:^ je v 36.minuti dosegel dru^i Zíultílek za Šmarčanc. taksen pa jc bil Uidi izid prvega polčasa. Slika se na igrišču v drugem poléasu ni spremenila. DomaČi so po<Ijelno napadali, gostje pa w schránili in in .svoje priložnosti liiakali v fîasprofnth napadih. V 59.minuti «c je v gncCi v kazenskem prostoru gostov najbolje /našel MvijakoviC in dosegel vodsivo 3:1. Šest minul kasneje jc domači branilcc v kazenskem pro.sloru podrl gostujočega napadalca. Kalisek pa je bil pri sirdu z enajstih metrov nemt>čen. Le dve miiiuti kasneje skd gosljc Morili prekršek nad Ariičcm pred mojimi vrai i. zanesljiv izvajalec najsirozje kazni pa je bil Repovž. ki je s svojim drugim zadelkoni na tekmi postavil končtii i/id4:2. Nogomc(asi Esotee-ha so siccr do konca stískali obroC <Arog naspr<ilnikovega gola. vendar žoga ni hoiela v mrežo, Šmarčani pa ostajajo v boju za vrh.
Trenutno so mi	s točko zaostanka 7At tretjim Aliinu-
iiijem, ki pa ima tekmo več. D^u^i Klan ima pred Esoteehom prednost .štirih točk, v zanesljivem vodstvu pa je kranjski Triglav, ki odinčno hiti proti ligi Si.Mobil. V soboto bodo igralci E^olťclia guslovali v Rcltiricih.
■ / Gortčnik
Plavanje
Vrhunski rezultati Tine Pandža
v pokritem 5(1 m bazenu v IjjxemlNmrgu je na tradicionalnem niid-narodnem ntitingu nastopilo 570 plavalcev iz 18 držav. V spomladanskem času je (o tekjnovaiije namen jeno kadetoni in mladinccm prav gotovo najmocncj.ic v Kvropi.
Viuîadinski rcprezi:nlanci Slovenije so nnsiopili štirje velcnj4:l plavalci in dosegli nekaj tnJIiČnih tn ixlmcvnih revaihatov. Najuspc5ncj?^a jc bila Tina PamlŽa. ki je zmagitla v disciplinah 100 m. 20<lm in 41)0 m prt>sto. V vseh disciplinah kjer je nastopila je ponovno izpolnila normo ra nastop na Iciosnjecu Mladinskcoi evropskem prvenstvu. Naj-kvalirelnejjiirezuUai je tlosegla v disciplini 200 m Njcii rezultat 2:05.^9 je četrti najboljši rezultal v.^ch ča.sovvSK)vcniji. Dv)bn>je leknvivala Ludi Maja Sovfnck,čcpravJe /a normo spet mininudnoza-nslaia (12 stotin k sekunde J.
Rezultati: niladijîke - 50 m prosto: 2. lina Pandža 27.(v predîek-raovanju27.42-kltih'^ki rekor<í); 100inproí;lo: I.Tina Pandž^a17 (klubski rekord): 2«) m prosto: L Tina Pandža 2:059<J (klubski re-kor<l); 4(XI m prosio: 1. Tina Randža	50 m hrbtno: Maja
Sovinck31.76: llMmhibtno: l.MajaSovinek 1:07,47; 2011 m hrbtno: 2. Maja Sovinck 2:2.\47; HH^m prsno: fj. Nina.Sovinek l:iy.2û: 200 m prsiîo: Nina Sovinek 2;47..^4; 200 m mcSano: 8. Nina Sovi-nek 2:28,84 (klubski rekord): mladinci - 200 m hrblno: V. David Da-nev 2:17.32
■ Marko Primožič
Dviganje uteži
Verbnjak državni prvak
Težkoalletski kJuli Rudar Velenje je v pri>st<kríh tehničnih služb velenjskega Premogovnika izvedel lel<»Šnje čiiinsko driLtvuo pr* venstvo.
Med Velcnjčani seje najbolj izkazal Damjan Verbnjak, ki je v najtežji kategoriji nad 105 kg osvoj il naslov državnega prvaka. V kategoriji do 69 kg je bil Ronian Oermadnik drugi, <io 77 kg pa Slavko Laljek četni.	■
RK Gorenje
Lahka zmaga s pol moči
Rokometni prNoligasi so v .soboto odigrali I9.pnens(>eni krog. Igralci (•orenja sov Rdeči dvorani gostili za<li\ieuvrvčeno Pivko Perutnina r.vtvo in zmagali s Domači j) rol i gostom, ki so doslej osvojili eno .samo UtCku, niso igrali z vso močjo, Temu priineix*n je bil (udi izid prvega pničasa. ki so ga («o-renjćani dobili "le" 6 16:12.
V nadaljevanju so Velcnjčani zaigiali nekoliko bolj zavzeto in SI zlahka priigrali zmago z devetimi /adctki ra/líke. zjiova pa je bil n:ijbolj jitrclsko razpoložen Rutenko, ki jc kar siiri-najs(kra( z-itresel gos(ujočo mrch\
Trener Gorenja Miro Požun: "< toslje, ki .so na zadnjem mestu, so proti nam igrali izredno disciplinirano in z dolgimi napadi. Nj5í igralci so za (o nekoliko izgubljali pinrpljenjc in igralci Pivke so lažje dosegali zade(ke. Sicer pa sla najpomembnejši dve točki, ki nam zagotavljata 4. mesto. V leh dneh trdo treniramo in se pripravi)luiu"» z^ nasletlnje tekme. v Siibiv to igramo z Dobovo, naslednjo soboto pa doma s Prulami. Na tej tekmi bomo zagotwo igrali bolj zavzelo, k (emu pa nas bodo spodbmiili tudi nasi gledalci, kijih na leni derbiju pričaku-jemoveliko.«	H
ïnp'j
It* *
U i, i
KK Elektra
S Polzelani za ligo Kolínska
Košarkarji Elektre so si / zmago nad neposre<lnim tekjneeem /m drugo nusto izborili kvalHîkaqje m l.igoKolinskii.V Šo^iat^jii so pre-nuigali Maribor kar» 105 : 91.
Nekaj upanja in veselja sti i*í»stanjski ki^šarkuiji gosU>m pustili le v prvi čeirlinf. h'* so Vezjakovi vjirovanci pove41i s 14: 21, nato pi\ je Elektřin sln^dekwal kot namazan. Otlličm^ so igrali prcUvsem v tretji četrtini, kost» vcxlili žc z7t : 50. Tajnik in Karlo sta s pridom izko-ri^a asistence Rizmana in V\igdiiliČa. prav vsi i^atei Elcktre pa so txligrali izredno borbeno, tnicli se» kar ř>5-ix]stolni met iz igre. sest igralcev je <lalo vsaj deset iç^k. prav lako 5cst košarkarjev domače ekipe pa je moralo igro zapustili zaradi pciih osebnih Jiapiik. Borbentv sli jim torej res negr« očitati.
Elektra sije zagiMovila nastop v kvaiitlkaeijah, kjer jih 6ikajo Savinjski Mopsi. Piav z njimi pa .si v SoStanjskem lalxnu v kvalillkaci-jali, ko sc bo igralo na dve zmagi, najbolj želijo igrati.
Darko Mirt. trener ElekUe; "To je bilaveijetnonajsjaj^^i mislim. da smo si jozAsIvižili. predvsem «fantastično igro v irclji četrtini. Pv'livaliti monuM vse igralce. vU^kazal i so. da lahko igrajo, ko} sc dtigiworimo in eden za drugega, če dajo i^Male stvari na stran, pred éasi^n sem povedal.da siv kvalitikaeijah Želimo I^jIzcIo. kijock)bni poznam^» in incnim. da jo lahko premagitmo."
Zqdnji krog doipavajija so koš;irkarji Elektre o<ligrali sinoči, v sredo. Got^tovaii so pri vixiilnem Kopru, tekma p ni odločala o ničemer več. Gostitelji so si namreč že Ziigotovili nep^isrcdno napredovanje v ligo Kolínska. .Šo5lanjčani pa drugih mesto in kvalifikaei-
■ 7! Rehar. foto: vos
Atletika
Jolanda ni dovolila presenečenja
Na Ravnah na Koro.skeni je bih» v miIxiIo državni» pnensivo Ataiet 4x8011 ine(n»v in v teku na lO.IHHI metrov. Velenjske tekačice na sreilnjepn^e so se odlično izkaziile. saj so Udga Tamse, Anja Arrcn^ek. .lozica Hozjan in Jolanda Oeplak v štafeti zanesUivo osvojile naslov <lrÀtvnih prvakii\j. Do zadnje preds^e .so .sicer vodile Mariborčanke, .lohind^i Ceplak pa ni dovolila presenečenja inje v ci|j pritekla osem .sekund pred Mariborčanko.
Na 10.000 metrov je bila Slavica Poznič pri članicah diiiga, pri Članih jc bil Dušan Pcc('i>s(Tii, pris(arejsih mladincih ^or (Mklpeli. prav (ako peli je bil pri mlajših članih Bt)ris Vugjincc, Bť>risV;rdnÍkpasesti.
Ob pivensivusii izvedli ludi miting, kjer so mtstopiliuuii mlaili Velcnjčani. Anja Rakjebilaviekuna.^íKlmelrw 17,..laMia Njenjič druga iía4(í0 in z ovirami, Sašo NjenjiČpa deveti na fi(X) meiro\'. |
26. aprila 2001
»«láÉiis
SPORT IN REKREACIJA
25
Taekwo-do
Mitja Potočnik brani evropski naslov
član taekwon-d<) klub Sun iz Braslovč Mi^a Potočnik, sicer doma iz Šentilja, bo danes odix)-toval v Španijo na letošnje član-.sko in mladinsko evropsko prvenstvo. Mitja bo na tem prvenstvu branil naslov mladinskega evropskega prvaka v borbah v kategoriji nad 70 kilogramov, skupno s kolegi iz slovenske reprezentance pa tudi naslov ekipnega evropskega prvaka. Ob teh dveh zlatih kolajnah je Mitja P<»točnik na lanskem prvenstvu osvojil še bnmasto koleno v testu moči.
Pred odhodom Mitja ni želel napovedovati uvrstitve, jasno pa je povedal, da bo dal vse od sebe in se boril do zadnjega aloma moči. Žal mu je le. da z njim ne more odpotovali njegov trener Simon Jan. sieer pa bo slovensko reprezenlaneo vodil svetovni prvak Toma/ Barada iz Maribora. Velika ležava je tudi v tem. da slovenska zveza skoraj nima denarja, zato si je moral Milja pot na evr{)psko prvenstvo (spet) plaćali sam, ob o.slalih pokroviteljih pa mu je največ pomagal velenjski IITZ.
Lokostrelstvo
Nove zmage Mozirjanov
v Mostah je bil v soboto lok<»strelski turnir za slovenski pokal v poljskem streljaryu, na katerem so bili spet uspe.šni člani LK Mozirje. Prvo mesto je osvojil Sebastjan Ošep pri dečkih, pri članih je bil Štefan Ošep drugi, pri veteranih pa sta Dušan Perhač in Miran Borštner zasedal druge» oziroma četrto mesto.
Odlični so bili tudi v nedeljo na mednarodnem turnirju v Murskem SrediSču na I Irvaškem. Zmagali so Janja Perhač pri deklicah, Primož Perhač pri dečkih in Dušan Perhač med veterani. Bernarda Zemljak Perhač pa je bila pri članicah druga. Ob tem je Du-šan Perhač med
člani v lïnalnem streljanju osvojil tretje mesto. _" _■
Četrti turnir žrebanih dvojic
Zmagala
Domjanič in Tratnik
Območna obrtna zbornica Velenje in 'l'RC Jezero sta pripravila 4. teniški turnir žrebanih dvojic. Med 22 tekmovalci sta bila na koncu najbckijša Milivoj Domjanič in Metod Tratnik, ki sta v finalu ugnala Zahida Babajiča in Uroša Potočnika; tretje in četrto mesto sta si razdelili dvojici Stane Sovič - Drago Rezec in Dušan Čater - Branko Vrtačnik.
V tolažilni skupini sla Stanislav Rakun in Miloš 'lajnik v finalu premagala MarJina Anderliča in Marjana Knapiča.
Pri žen.skah sta zmagali Smilja Cverlin in .lana Pirečnik. drugi sta bili Breda Zalokar in Irena Mežncr. tretji in četrti pa dvojici Bo/a Knapič - Suzana Potočnik in Karmen Orter - Justina Tratnik.
Kar 80 tekmovalcev pa sc je pomerilo na turnirju v pikadu. Najboljši trije so bili Peter Podgoršek. Franc Klemene in Marjan Vr-lačnik.	■
Zmagovalci. Metod Tratnik je zmagal že tretjič zapored in prejel tudi velik prehodni pokal (foto: vos^
Sabljanje
Tri medalje iz Zagreba
v soboto je bil v Zagrebu mednarodni turnir Hamlet <»pcn. na katerem so se dobro odrezali predstavniki Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Štirinajstletna Polona Brložnik je v kategoriji do 15 let s fluretom usvojila srebrno medalje», njena šestnajstletna sestra Barbara pa je bila v kategoriji do 20 let s lloretom tretja.
Anže Ouček še s šestnajst lepi in pol v kategoriji do 20 let prav tako osvojil srebrno medaljo, pri tem pa je z izrednim sabljanjem v izločilnih bojih premagal glavnega lavorita iz Zagreba. Klemen Speh je bil II., Renato Knez pa 13.	H
Alpski smučar Bernard Vajdic
Najboljšim diha za ovratnik
Minula smučarska sezona je bila za mladega velenjskega smučarja Bernarda Vaj-diča zek» uspešna, ni^jbolj doslej. Trenutno je na aktivnem odmoru, obenem pa že razmišlja o naslednji tekmovalni sezoni, za katero bo treninge na snegu začel že maja.
"Zaradi poman jkanja snega smo sezono sklenili veliko prej, ne glede na Ki pa sem /. njo zelo, zek) zadovoljen. Na lekmah za evropski pokal sem odlično tekmoval v disciplinah, na kateri pred začetkom nisem niti pomislil. To sta bila namreč smuk in slalom. Posebej sera zadijvoljen in ponosen ob dosežkih na univer-ziadi. lorej svetovnih študentskih igrah, kjer sem nastopil v vseh disciplinah, osvojil pa tri medalje. Zlati v supervelesla-lomu in trojni kombinaciji su-perveleslaloma, veleslaloma in slaloma 1er bronasto v slalomu. Piko na i sem dodal na
državnem prvenstvu, kjer sem med vsemi najboljšimi osvojil tretje mesto v slalomu, v ostalih disciplinah pa nisem imel prilike pokazati kaj znam in zmorem, ker st) ziiradi premalo snega na Rogli odpadle," je upravičeno zadovoljen Bernard Vajdič.
To pomeni, da že diha za ovratnik najboljšim slovenskim smučarjem? zelo se Iru-dim, da bi bilo tako. To dokazujem ludi z rezultati, čeprav
še ne na vsaki tekmi. Veliko delam za dokazovanje na lekmah nižjega ranga, velik cilj za naslednjo sezono pa so nastopi v s'velovnem pokalu, da se di)kažem .še tam. Sicer pa bom letos dopolnil 21 let in pred mano je še veliko priložnosti v .smučanju in ludi sicer v življenju."
In kaj Bernard počne v tem času? "Pravega počitka ni. Mi mu pravimo aktivni odmor, zato se telesno že pripravljam
na začetek vadbe. Čas namenjam tudi šoli, saj zanjo prej ni bilo časa. Lani sem u.spešno zaključil gimnazijo, nato pa sem se vpisal na holelirslvo in turizem v Portorožu, kjer ludi želim bili uspešen," ne manjka volje Bernardu.
Prave priprave na prihodnjo sezono o začel sredi maja, ludi s prvimi ireningi na snegu, nalo pa ga čaka naporna vadba vse do novembra in do prvih tekem na ledenikih v evropskem in svetovnem pokalu.
Naslednje leto so zimske (»limpijske igre? "Moj prvi cilj ostajajo nastopi na lekmah svetovnega pokala. Lc tako si lahko priborim nastop na olimpij.skih igrah, čeprav so lo zaenkrat zame le še sanje. Vendar, ogromno truda sem vložil v smučanje in ogromno ga še bom. to pa se mora obrestovali." Prav lo mu želimo tudi mi.	■ vo$,jp
Mladi odlični na turnirju v Pragi
Igralci mlajših selekcij RK Gorenje so že |}etič zap<»red nastopili na velikonočnem turnirju, mli^jši in starejši dečki ter kadeti pa so dostojne» zastopali barve svojega kluba in slovenskega rokometa.
Starejši dečki pod vodstvom Braneta Dobnika so v prcdtck-movanju premagali vse nasprotnike, v osmini finala pa so klonili proti češkim vrstnikom, od vseh pa so imeli najmlajšo ekipo. Mlajši dečki so pod vodstvom Tomaža Juršiča osvojili četno mesto, pred tem pa so v polfinalu v zadnji sekundi ne-

lM À
srečno izgubili z beograjsko Crveno zvezdo. V osmini Hnala si^ premagali nemški Leipzig s 15:8, v čclrtfinalu pa Tallas iz Estonije s I fi:8. Tako kot lani so bili tudi letos najboljši kadeli Gorenja. vaR)vanci Ivana Vajdla. Že v predlekmovanju so polrdili raz-
^ iti
košen lalent in se s prepričljivimi zmagami uvrstili v sklepni del. V polfinalu so premagali jugoslovanski Stari Gradz 19:11. v finalu pa so jih pričakali znani tekmeci, kadeti slovenjgraškc-ga Preventa. Mladi velenjski upi so še enkrat več dokaz.ali. da za-
^^ W ; "i, '
res znajo igrali rokomet in so premagali sosede .s 14:11.
V najboljšo ekipo turnirja sla bila od igralcev Gorenja izbrana krožni napadalce Samo Ru-lar in desni zunanji igralec Vid Kavtičnik.
6. turistični avto rally Velenje
Lepa udeležba
Avto moto turing klub Velenje je i)od pokr(»vitelj.stvom AS maz-da Skornšek v soboto izvedel 6. turistični avto rally, ki sodi v sklop slovenskega turističnega prvenstva. Kljub dežju seje pred Rdečo dvorano zbralo 23 posadk, ki so kasneje prevozile 45 kilometr<»v, opravile 4 hitrostne ter 3 spretnostne preizkušnje.
Generalna uvrstitev: 1. Mitja Jurak - Andreja Jurak, 2. Primož Ko-stanjšek - Miran Kostanjevcc, 3. Rado Romih - Branko Obrežan; do lOIMlecm: 1. Branko Mesarec - Rudi Mesarec. 2. Bojan Stn)žič - Janko Špeh, 3. Roman Krištof - Andrej Klančnik; do 1500 œm: 1. Mitja Jurak - Andreja Jurak. 2. Primož Koslanjšek - Miran Kostanjevcc, 3. Rado Romih - Branke^ Obrežan; nad 15(H) ccm: I. Milan Zorman - Silvo Ramoveš, 2. Uroš Naprudnik - Branko Gužej, 3. Joško Baš - Janez Baš; ženske: 1. Marina Strmljan - Magdalena Paternosl, 2. Maja Vede - Lili Kranjc. 3. Manuela Šuligoj - Natalija Škerget; ekipno; I. l.Celjskigrof, 2, Max Sport Kunovar Team, 3. Silvo Trans.	■
Nazarje
23. maraton v malem nogometu
člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij bodo konec tedna izvedli že 23. po vrsti maratonski turnir v malem nogometu, ki ga že vsa leta doslej namenjajo 27. aprilu in 1. maju. Letos bo nastopih» 10 ekip, ki se bodo najprej pomerile po skupinah, nato pa po izločilnem sistemu.
Turnir bodo s priložnostno slovesnostjo začeli v petek ob 19.00, tekma za prvo mesto pa bo na vrsti naslednji dim, torej v soboto, ob 18.15. Pokrovitelja vsakoletnega tekmovanja, ki je tudi družabna prireditev, sta občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje.
NTK SPIN Šoštanj
Poical v trajno last
Igralci namizn(»teniškega kluba SPIN iz Šoštanja so doslej dvakrat zmagali v ligi ob Savi in Savinji, pred nedavnim pa so v Radečah s tretjo zaporedno zmago osvojili lep pokal v trajno last. Sicer v tej ligi tekmuje 12 zelo povezanih in požrtvovalnih ekip.
Med posamezniki je Ivan Zera zmagal v kategoriji do 40 let, oče in hči Ivan in Ivana Zera sta med dvojiaimi osvojila tretje mesto, prav tako tretja pa sta bila med starejšimi dvojicami Milan 1 lohnjcc in 'Ione Lebar. Řisebno priznanje za dolgoletno in prizadevno delo je dobil mentor šoštanjskega kluba Jako Novak.	■
Judo DP osnovnih šol
Na državnem prvenstvu osnovnih šol v Slovenj Gradcu je nastopilo peko 150 tekmovalcev s 54 slovenskih osnovnih šol, velenjske osnovne šole pa je predstavljalo devet judoistov.
Najboljši med njimi je bil Nejc Miklavžina z drugim mestom, v finalu pa je po hudem boju klonil proti vrstniku s Ptuja. Bronasto kolajno je osvojila Sara Ocepek, od 4, do 6. mesta pa so se uvrstili Ne-rmin Omerovič. Marko Sešel in Rok Drev.	■
26
PRAZNIČNE ČESTITKE

26. aprila 2001
PECOVNIK d.0.0.
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV Koroška 31/A, VELENJE Tel. in tax: 03/5-866-311 03/5-866-359
TEHNOLOŠKE TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERUSKO PROIZVODNJO!
v
Ct^tHŘín^
p^A^Hlk ÁtOií
uS
ALFA fr GEO g.i.z.
gospodarsko interesno združenje geodetov Šaleške in savinjske doline
Trg Mladosti 6,3320 Velenje
Tel.: 03/ 8S7 57 7$, Fax: 03/ 897 57 77
Ddsa Rdmèâk s.p. - GSM: 041 / 76 89 95 Andrej Peunik s.p. • GSM: 041 / 69 62 91 Bojan Mrak s.p. - GSM: 041 /41 90 94 STRAT d.0.0. - Zoran Gregom GSM: 041/24 92 22
POTREBUJETE GEOMETRA?
PRI NAS LAHKO NAROČITE NASLEDNJE
STORITVE:
-	urejanje mej in parceliranje
•	geodetski načrt) ( M t r &00 ) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov
•	geodetski načrti komunalnih vodov
-	spremembe vrste rabe - vris objektov v kataster
•	izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiško knjigo
•	nastavitev tn vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacflskih sistemov
-	izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave
•	svetovanje
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje.
Želimo vam prijetne praznike.
Del. Čas za stranke:
v&akdelovnikod 7.00- do 15.00, ob sredah od 7.0D-do 16.00.

Vmif^ PREŠERNOVA 7; TEL. (03) 586^58
OPTIKA
Več kot
, dobrega 'K.vidai
Prijetno praznovanje prvomajskih praznikov vam želimo!
Zadruga mozirje
Mercaior • Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
Cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Tudi v prihodnje bomo veseli vašega obiska.
Preživite kar najlepše praznike.
o
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Trg svobode 12,3325 ŠOŠTANJ
ŠOŠTANJ
Poslovne enote:
Velenje, Prešernova 10, tel. 586-95-13 Šoštanj, Trg svobode 12, tel. 897-27-50 Šmartno ob Raki 137, tel. 588-55-67
HAGftAiENCI NAGRADNI PODJETJA AVTO DOM IN objovjene v tedfiHcu Naš čciS/5.apnio 200K
Izžrebali bomo 5 nagrad - darilnih vrečk-NOVA LAGUMA! SREČNI DOBITNIKI: ' Brglez Slavko. GraskogorsKa d1,3320Velanie4 'Gabrijel Triglav,Trubarjeva 13.3320 Velenje
-	Tanja Grošelj. Cankarjeva 2/a. 3320 Velenje
-	Gregor R u pni k, Šercerjeva 10,3325 Šoštanj -Ološmid, Stantelova 5, 3320 Velenje
Nagrajenci prejmejo nagrade v prostorih pođielia AVTO DOM IN, na cesli talcev 28,3320 Velen je - 2 osebno izkaznico! Ce$(/tamof
ZAKAJ IZBRATI TRÊOVINO
řUČÁ
^ Ker ifîiajû odliíno izbiro Ker dobiš brezplačen nasvet
metrskega blaga	modne kreatorke
B| Ker imajo najboljše šivilje @ Ker vsak mesec dobite daleč naokoli
akcijskih cenah
VSI ODGOVORI SO PRAVILNI
•LIKCA je edina trgovina, kjer zasilni izhodi niso potrebni !
FLIKCA - trgovina z metrskim blagom
Šořtanj, Tovarniška 2b Tel.: 5881-029 PON - PET: 9 - 19 h SOBOTA: 9 - 13 h
JOl'
ŠOLSKI CENTER VELENJE mladosti 3, 3320 Velenje Tel: 03I587'41'55
*	Poklicna in t«hm$k3 elektro in računalniška îola
*	Izklicna in tfhniSb $trojn3!oia
*	Poklicna in tehniška rudarska šola *Poklíoiaint«hní!k3Sofa
la storitvene dejavnosti
*	$p\(ňnz in stroitovna gimnazija
*	Višja strokovna »la 'Dijalki in študentski dom
Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje vam želimo prijetne praznične dni.
AC MAN
v
Čestitamo za praznik dela
acman, úaa. ptnu«mki i. idutv).
Državno tekmovanje iz znanja angleškega jezika
VELENJE, 18. sjprila-Na osnovni áoli Šalck «i sredi prejîinjc-ga ledna pripravili dr/avno tekmovanje iz znanja angleškega jezika. Na njem je Si^ddovalo 55 lekmovalcev 12 31 osnovnih Šol iz koroSke. savinjske in delno celjske regije. Med njimi je bilo tudi 15 najboljših s predhodnih preverjanj iz Sol občin Velenje, ŠoS-tanj in Šmarino ob Paki.
Tradicionalno kresovanje v starem predelu
(;ABERKE - člani MladiR^ke-ga druSiva Gaberke bodo ludi lelosposkrlieli za primerno obe-ležiiev 1. maja - dclas'skega praznika. Na predveder praznika bodo organizirali kresovanje v starem predelu Gaberk. Kol pravijo, so poskrbeli za vse, kar sodi k vedremu razpoloženju: za glasbo (igral bo aasîtmbel Izvir), jedačo in pijaco. Vabijo oRane iz bližnje in daljne okolice, da se jim pridru/^ijo v iim večjem ilevilu,
mtp
ly^ORAGG^i ZA\Ô5" //^UUOSKAi
UUDSKA UNlveríZA
TItov trg 2 , Velenje V maju razpisujemo nosledniQ usposabljanja:
'STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACUE (60 ur)
-	VOZNIKE WIČARJEV (SO ur)
-	VODÍTEUE ČOLNOV (25 ur) • DEIAVNIOO ZA ČRNO-BELO
FO7OORAřtJO(20ur} ^OSNOVNI + NAOAUBVALNi rSČAJ RAČUNAiNIŠm WINDOWS. WORD. êXCEL. INTERNET
Informacije in prijave na telefon : 898 54 62 ter 898 54 50 I
ffOŘOtKOř
Oven od 21.3. do 21.4
Spn/a se bo rešitev zdela kot slaba, že kmalu pa boste spoznali, da ni kritična. Celo veseli boste, da se bo izteklo tako, kot se bo, sploh, ker boste iz vsega skupaj potegnili celo materiatno korist. Denarja pa vam še vedno kronično primanjkuje. Ko boste izbirali darilo pazite, da ne bo vaš smisel za tiumor izpadel kot neslana šala in da ne boste obdarovanca prej prizadeli kot osrečili. Ljubezen - mlačno obdobje je pred vami, v katerem boste razmišljali tudi o spremembah.
r


Bik od 22.4. do 20.5.
Če boste nadaljevali s sedanjim načinom življenja, se ne čudite, če boste imeli zdravstvene težave. Prav dobro veste, kaj vam škodi in da premalo naredite zase, obnašate pa se ravno obratno kot bi se morali. Ne čakajte, da vas zaradi rahlega zdravja za-_ grabi še panika in strah, kaj vam je, ampak se čim prej spremenite. Če boste verjeli v svojo moč in sposobnosti, boste uspeli tudi v službi, kjer bodo v naslednjih dneh od vas pričakovali zelo veliko.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ko vas bo nekdo prosi I za pomoč, boste reagirali kot ranjena žival. Prošnjo boste namreč razumeli kot grožnjo, zato se boste izmotavali in včasih dajali nepremišljene izjave. Nimate morda malce slabe vesti? Razmislite, kako boste nastalo situacijo razrešili, saj ne bo enostavno. Veliko spominov vam bo v naslednjih dneh hodilo po glavi, zato boste precej brezvoljni in potrti. Poskusite si najti kreativno zaposlitev.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ste se že vprašali, kdo stoji za neutemeljenimi napadi na vas in vaše delo. Ulica vedno kaj govori, ponavadi zeio neresnične stvari, Tokratne govorice vam bodo šle krepko na živce, zato po-skušajte z dejanji doseči, da bodo utihnile. Potem pa pazite, s kom govorite o zasebnih zadevah, saj niso vsi vredni vašega zaupanja. S partnerjem bosta kovala načrte za prihodnost, ki bodo od vaju terjali veliko napora, predvsem pa denarja. A že sanjati o njih bo lepo.
Lev od 23.7. do 23.8
Še vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. To pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, koî od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. Ti so se že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa jih praviloma ne. Manjkalo vam bo nežnosti in topline, krivi paste sami.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Čepjav boste hoteli pomagati prijatelju, se bosteznašii vzadre-gi. Če mu boste, bo namreč marsikaj narobe. Zadeva ne bo lahka, a povsem na cedilu ga tudi ne boste mogli pustiti. Zato mu pomagajte toliko, da se izognete težavam. Teden bo sicer miren, vendar boste precej napeti. Malce vas bo skrbelo za zdravje, ki vam bo precej ponagajalo, malce pa vas bo skrbela situacija v službi, ki ne bo rožnata. Sploh, ker vas bodo krivili za nekaj, kar bo izven vaših moči.
Tehtnica od 24. 9. do 23.10.
Ukrepajte premišljeno, umirjeno in s trezno glavo. Če se boste preveč zaleteli, boste naleteli na močan odpor, poleg tega pa ne boste dosegli nič. Po diplomatski poti in z močjo argumentov bo šlo veliko lažje. Četudi se ne bo izteklo tako, kot ste dolgo verjeli, da se bo, boste znali poskrbeti zase in poiskati rešitev. Morda še boljšo in boste na koncu še hvaležni, da se bo Izteklo, kot se bo. Konec tedna boste preživeli med tistimi, ki jih imate Iskreno radi.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Poskusite razumeti, kaj vam pripoveduje sodelavec, pa čeprav se ne boste strinjali z njim. Veliko mu bo pomenilo že, če mu boste prisluhnili. Sploh, ker se boste v naslednjih dneh znašli v precej podobni situaciji, pa tudi ne boste vedeli, kako odreagi-rati in kje iskati pomoč. Če boste pametno ravnali, ne boste tiho. Pritisnite na tiste, ki vam bodo znali pomagati, hkrati pa bodo imeli moč za to.



Strelec od 23.11. do 22.12.
S partnerjem bosta vsak na svojem bregu, vsak s svojo zgodbo in razlago za dejanja, ki bodo sledila. Če si ne bosta podala roke, bo zima dolga in hladna. Predvsem čustveno. To se bo poznalo tudi na vašem razpoloženju, ki v prihodnjih dneh ne bo najboljše. Tudi energije ne boste imeli, zato bo vse skupaj še slabše. Morali se boste odločiti, kaj vam pomeni več; kariera ali družina. Ob tem se spomnite, kako težko vam je bilo, ko ste bili še sami.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Izteklo se bo tako, kot ste že dolgo računali in hkrati vedeli. Časa za počitek vsekakor v naslednjih dneh ne boste imeli, saj bodo dnevi mnogo prekratki za vse, kar boste morali urediti. Vslužbi vas bodo nosili po rokah, kvam bodo prihajali po nasvete, ki bodo, kot vedno dobri in realni. Partner pa bo še naprej verjel v vas in vaše sposobnosti, zato bo ob vas iskal varno zavetje.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svo-^	je delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, za zelo dobra. Na-
ksjj^, i enkratsevam bodo poskušali približati tudi tisti, ki sovamdose-^ daj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Predvsem pa se boste premalo posvečali partnerju.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Želeli si boste, da bi spremenili svoj vsakdanjik. Ste že pomisli. koliko lažje bi vam bilo, če bi dolge popoldneve in večere izkoristili za dodatno izobraževanje? Preverite, če idejo še lahko uresničite, saj je čas več kot ugoden za kaj takega. Poleg tega bo to še ena stopnica več na poti do željenega cilja, kamor vas bo pripeljalo le znanje in trdna volja.Zdravje bo občutljivo.
Spomladanski kros
413 tekmovalcev
Na področnem prvenstvu v krosu je v Velenju nastopilo 413 otrok iz vseh devetih osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki, prvič pa so nastopili tudi učenci iz Luč ob Savinji in Gornjega Grada. Ponovno je zmagala OŠ Livada, njeni učenci in učenke pa so se s tem uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 5. maja v Šmartnem pri Litiji.
Ekipni vrstni red: 1. Livada 43 točk, 2. Bratov Letonje 36, 3. Gustava Siliaha 31,4. Luče 28,5. Šalek 27,6. Gorica 23,7. Antona Aškerca 20, 8. - 9. Bibe Roecka in Mihe Pintarja Toleda 9,10. Karla De-stovnika Kajuha. Najboljši trije po posameznih kategorijah - deklice letnik 92:1. Ajda Praznik (GŠ), 2. Ines Krebs (Luče), 3. Manja Part (Livada); dečki 92: 1. Uroš Rupreht (GŠ), 2. Almadin Muharemo-vič ((Gorica), 3. Žiga Burič (Salek); deklice 91: 1. Tina Tavčar (BR), 2. Ajda Trdin (Livada), 3. Brigita Ža§^ar (Luče); dečki 91:1. Matic Ogrizek (Livada), 2. Aleks Javornik (GS), 3. Jaka Kladnik (Luče); deklice 90:1. Špela Mardetko (AA), 2. Tadeja Menih, 3. Lucija Ar-lič (obe Livada); dečki 90:1. Žiga Jamnikar (AA), 2. Gašper Berlot (GS), 3. Alen Kopic (Livada); deklice 89:1. Karmen Zabukovnik (BL),
2.	Romana Tesovnik (G. Grad), 3. Tanja Strniša (KDK); dečki 89: I.Vid Lictenegger (Gorica), 2. Sandi Avbreht, 3. Alen Pašagič (oba Livada), deklice 88:1. Kaja Rudnik (BL), 2. Sabina Alihodžič, 3. Živa Koželjnik {obe Livada); dečki 88: 1. Nejc Lipnik (Livada), 2. Nejc Lenart (GS), 3. Adnan Pijukovič (MPT); deklice 87:1. Špela Jandrok (Šalek), 2. Ksenja Pompe (Gorica), 3. Tamara Jerič (Livada); dečki 87:1. Aljaž Zagajšek (BL), 2. Amel Memič, 3. Damjan Trifkovič (oba Šalek); deklice 86:1. Vesna Glinšek (Livada), 2. Tadeja Kolar (KDK),
3.	Dea Grazer (Gorica); dečki 86:1. Miha Robnik (Luče), 2. Josip Lukenda (BL), 3. Janko Mandič (Livada).	■
Ekipni vrstni red: 1. Livada 2. Bratov Letonje , 3. Gustava Šilitia (foto: vos)
Namizni tenis
Finale šolskega prvenstva v Velenju
Delavci velenjske osnovne šole Šalek so skupaj z Namiznote-niškim klubom ERA Tempo v sredo, 18. aprila, zelo uspešno izvedli finale državnega šolskega prvenstva v namiznem tenisu. Na fmalu v telovadnici OŠ Šalek, ki se gaje udeležilo 14 najboljših posameznikov in 4 ekipe iz 17 slovenskih šol, sta sodelovala tudi učenka 7. razreda OŠ Livada Velenje Tamara Jerič in učenec 6. razreda OŠ Šalek Miha Kljajič. Oba sta velik uspeh dosegla že z uvrstitvijo v finale, na koncu tekmovanja pa sta osvojila šesti mesti.
Med tem, ko imajo igralci prve ekipe ERE (razen Uroša Sla-tinška, ki trenutno nastopa na svetovnem prvenstvi v Osaki na Japonskem) pred končnico prvenstva tekmovalni premor, pa mladi igralci ERE nastopajo na različnih turnirjih. Konec minulega tedna sta se 2. selekcijskega turnirja SV regije za kadete v Gornji Radgoni udeležila Benjamin Klaužar in Miha Kljajič. Miha je brez poraza in le z enim izgubljenim nizom v 1. skupini osvojil prvo mesto, Benjamin paje v 5. skupini s tremi zmagami osvojil šesto mesto.
■ DK
OmSKIlOHBI rcvetlifneniMfku
Za darilo ste kupili lončnico in želite jo podariti v okrasnem loncu. Ali pa ste dobili lončnico in najprej pomislite, v kateri okrasni lonec jo boste postavili. Verjetno ste že naleteli na vprašanje: »Kakšen okrasni lonec izbrati?«. V današnjem članku sem zbrala nekaj napotkov, na katere je potrebno pomisliti pri izbiri okrasnega lonca.
1. VELIKOST
Okrasni lonec mora biti primerno velik. Lahko je 1 do 2 cm veqi od lončka, v katerega je posajena rastlina. V prevelikih okrasnih loncih se rastlina izgubi. Pri premajhnih okrasnih loncih lonček, v katerem je zasajena rasdina, ne sede popolnoma vanj. Kot nam ne pristojijo pre-
kratke hlače, tako lončnicam ne pristojijo premajhni ali preveliki okrasni lonci.
2. BARVA
v prodaji so enobarvni in pisani okrasni lonci. Pisanolistna ali cvetoča lončnica bo prišla najbolj do izraza v enobarvem okrasnem loncu. Rastlinam, ki so okrasne v listih in katerih listi niso pisani, pristojijo tako enobarvni kot pisani okrasni lonci. Pozorni bodite tudi na izbiro barve okrasnega lonca. Če vašo pozornost pritegne rastlina in ne okrasni lonec, ste izbrali primeren okrasni lonec. Če vašo pozornost pritegne okrasni lonec in ne lončnica, ste izbrali okrasni lonec, ki je prepisan ali ima premočno (agresivno) bar-
vo. Pred leti so bili zelo modni beli okrasni lonci. Velikokrat tudi pri belih okrasnih loncih opazimo predvsem lonec in ne lončnice. Torej tudi bela barva okrasnega lonca ni vedno naj-
Fiamingovec v primerni posodi
Kompozicija iončnic v ustrezniti okrasnih /one//).
Flamingovec v prepisani posodi.
NATAŠA DOLEJŠU.p.;
\f h Goriška 46	j
y 1 3320 Velenje kultura cv^ telefon: 041/269-
bolj primerna. Če postavimo bel lonec na belo polico z belim oza-djem, pride do izraza tudi lončnica.
3.	MATERIAL
Okrasni lonci se razlikujejo po materialu, iz katerega so narejeni. Povsem neprimerni so plastični okrasni lonci, saj delujejo preveč umetno. Tudi medeninasti okrasni lonci radi zavladajo v prostoru, namesto da bi ta vloga pripadla lončnicam. Menim, da so najprimernejši glineni okrasni lonci. Ponudba teh je zelo pestra.
4.	OBLIKA
Pomembna je še oblika okrasnega lonca. Obliko okrasnega lonca usklajujemo z stilom prostora, kamor postavimo lončnico. Pri modernejših prostorih lahko damo »piko na i« prav z lončnico v usti'eznem moderno oblikovanem okrasnem loncu. Pri opremljanju klasičnih prostorov je lahko postavljanje modernih okrasnih loncev moteče. Primernejše so gladke oblike okrasnega lonca. Pri izbiri rastlin za okrasne lonce, ki imajo večkotno obliko ali različne reliefe, moramo biti previdni, saj je potrebno izbrati višje in bogato olistane ali cvetoče rastline, ki so na pogled pomembnejše od večkotnega okrasnega lonca ali okrasnega lonca z različnimi reliefi.	■
28
TV SPORED

26. aprila 2001
ČETRTEK, 26. aprila
PETEK, 27» aprila
SOBOTA, 28. aprila
NEDEUA, 29. aprila
PONEDELJEK, 30. aprila
TOREK, 1. maja
SREDA, 2. maja
SLOVENIJA 1
08.ÛD Odmevi 08,30 McsîDVi 09.10 Pwlkloûukom 10.00 ZgodDef7ll<ol|ke 10.30 Zgodbe o Icomisarju Rexu 11.30 5lgvenrjasto2i£as 12.00 Ljubo doma, oddaja tv
Mdribor 12.30 Gospodarski izzivi 13.00 Poroćila, §poit, vreme 13.40 Pod preprogo 14.30 Pomladní3x3 16.00 Slovenci po svelu 16.30 Poroeila, šport, vrerne 16.45 Pusldovšćlne pod vrbami. risanka 16.50 Volkovi, čafovnice in veli*
katii 17.00 Nallnljf
17.45 Pri* circom • izgrajene
oddaje 2000 16.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik Sport, vreme 20.00 Drfâvna počastitev drieva upora pfol) okupatorju, prenos \z CD 21 OS Prviindnjgi 21.25 Osmi dan 22-05 Odmevi. Sport, vreme 22.55 Pi»ve 23.25 Plenilci, 4/6 23.55 Prix circom • nagrajene oddaje 2000
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.00 Vkieospolnke 09.35 i^adfmamLucy 10.00 Angel, varuh mo). 9/30 10.40 Carclinevveiemestu.6. del
11.05 Frasier, 20/24 11.25 TV prodaja 12.20 èport 14.20 Svet poroča 14.50 Getting it rigH amer, firm 16.30 RadImamLucy, 22. del 17.00 AngeUaruli moi. 10/30 18.00 Najboljši prijatelji, nem. f. 19.35 VideospolHKe 20.05 Tednik
20.55 Evroson® pred cvroson-gom
21.45 Na$ematomesio.3yi3 22.35 Posefien pogled: doktor.
slovenski filrn 00,10 VkleospolTiKe
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Prisluhnimo tiSini
Oâ.OO	2verink:e iz re?ije. 10/13
09.20	Pustoiovičine pod vrbami, 13/13
09.25	Volkovi, čarovnice in velikani. 7/13
09.35	Ka limit
10.05	RazjamikovI v prometu, V10
10.30	Frb;ciruom-nagratene
oddaje 2000
11.25	Second sight, 1/2
13.00	Poroćđa, šport, vreme
13.25	Prviindr\jgi
13.45	Nazaj v divjino
14.35	Osmi dan
15.05	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
18.30	Poročna. Šport» vreme
16.45	Sanjska dežela
17.10	Zares divje Jivali, 22/26
17,45	Zenit
18.20	Dose2ki
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport vreme
20.05	Garačt,14.del
21.00	Deteljfta
21.10	TV poper
22.00	Odme^, Sport, vr^me
22.25	Gledališče Rok
22.30	Polnočni kiub
23.40	Comedian harmonists, nemSki film
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.05 Vkleospotnice 09.35 Rad imam Lucy, nad. 10.00 Ans«l. varuh moj. 10/30 10.40 Evroson^ pred evroson-gom
11.30 TV prodaja
13.00 Kdo zadnji odide, am. f.
14.30 Canterborvjska zgodl}a,
ang. ib nim 16.30 Rad imam Lucy, nad. 17.00 Angel, varuh moj. 11/30 18.00 Kajjesli^lgluhimož,
amer, film 19.40 Vkleospotnice 20,05 Cousteau ponovno odkriva svet 2/4 21.00 Kontesa Dora. 2/6 21.50 Proti koncu noći» nem. I. 23.25 Mccallum. 1/10 00.15 Iz slovenjih jazz klutwv 01.15 South part(. nan. 01.35 Vkleospotnice
07.00	Dobro jutro. Slovenija		
10.00	Moja usoda si ti		» ."■"'NX
11.00	Črni biser, nad	j 07.00	Dobro jutro, Slovenija
11.50	Obala Iji^ezni, nad.	[ 10.00	Moja usoda si ti, nan.
12-40	TV prodaja	i 11.00	Črni biser, nan
13.10	lepo je biti milijonar	i 11.50	Obala ljubezni, nad.
14.05	Umor, nan.	[ 12.40	TV prodaja
15.00	TV prodaja, nan.	i 13.10	Lepo je biti milijonar
15.30	Oprah show	[ 14.05	Umor, nan
16.25	Obala ljubezni, nad.	i 15.00	TV prodaja
17.20	Ćmi biser, nad.	i 15.30	Oprah show
18.15	Moja usoda si ti. nad.	[ 16.25	Obala ljubezni, nan.
19.15	24 ur	i 17.20	Ćmi biser, nan
20.00	Družinski album, 1/4	[ 18.15	Moja usoda si U, nan
21.00	Družinsio album, 2/4	i 19.15	24 ur
21.45	Urgenca, nan.	i 20.00	špiciji. nad.
22.40	JAG. nan.	\ 21.00	Ubežnik, amer film
23.30	M.AS.H., nan.	i 23.10	Zlata krila. nan.
00.00	24 ur, ponovitev	i 00.00	Nevarne dirige, nan
	^ M ^ HmnmU	i 00.50	24 ur
©
27
sa
<52>
umnmu 87
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Radovedni Taćek 0S.45 Podktobukom 09.35 Ragamikovi v prometu, 2/10
10.00	Veliki voz, danski film
11.40	Lingo, tv Igrica
12.05	Tednik
13.00	PonDčiia, iport. vreme
13.30 Mostovi
14.00	Pod piramido, oddaja tv
MarilKf
14.30	Oddaljena otjzorja
16.30	Poitićiia, iport. vreme
16,45	Franček 25/26
17.05	Leteče dvigato. 6/7 17.50 Na vrtu
18.15	Ozare 18.20 Svet čudes, 6/13
13.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30 TV dnevnik špon. vreme
20.05	Resje! 21.35 Frasier 22/24
22.10	Poročila, iport. vreme 22.45 Sopránoví, 16. del 23.35 Adijo. škrat, iranc. liim
SLOVENIJA 2
09.45 VideospotJiice 10.10 Jasno In glasno 11.05 GlaslKni festivali 12.00 TV prodaja
13.00	Spofi
sledi	RokomeL finalne tekme v evrop. pokalih (M), povratne tekme
sledi	KošarRaNBAactton
19.30	Videospotnice
20.05	My^ptzza, amer, film 21.50 Praksa. 29. del
22.30	Sobotna noč
00.30	Videospotnice
06.00 TV prodaja
08.30	Zajec dcigouhec in prija-telp
10.00 Princesa Sissi, ris. se/ija
10.30	Navihanka. nan.
11.00	Mestni fantje, nan
11.30	Šolska koSaricar^ka liga
12.30	Ameriška gimnazija, nan. film
13.00 Formulai,prenostrenin-ga
14.00	TVdoberdan
14.50	Rock'n'Roll 16.30 Močno zdravilo, nan.
17.30	Cena lepoie, amer, film
19.15	24 ur
20.00	Lepo ie bili milijonar
21.10	Kviz, amer film
23.35	Dih ljubezni, amer, film
01.30	24 ur, ponovitev

•(•na 11
27
S2
09.00 09.05
09.00	Naj spot dneva			1 10,05
09.05	Košarii^, posnetek tek-	i 09.00	Dobro jutro, informaliv«	
	me. Union ONmpija : Pi-		no-ra^redrilna oddaja	: 10.10
	vovarna Laško	i 10.00	Olimpijsku,2,3	
10.35	Vabimo k ogledu	1 10.05	EX-TEMPOREAVSENIK,	1 10.30
10.40	Naj spot dneva		posnetek prir. iz Beguni	
10.45	NajspoL pon. glasba	i 11.35	Vabimokogledu	
	oddaje, gostje: Make up 2	! 11.40	Naj spot dneva	i 11.20
11.45	Vkleostrani	i 11.45	Motor sport mundial. pon.	i 18.55 i 19.00
17.55	Naj spot dneva	1 12.15	Vkleostrani	
19.00	Regionalne novice	1 18.25	Naj spot dneva	
19.05	Evr. tumiril v goflu. pon.	i 18.30	Miš rraš. otroška oddaja	i 19,30
19.35	Obvestila		(3. TV mreža)	: 19.55
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	[ 19.30	Obvestila	1 20.00
20.00	Zdravie iz narave	1 19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi	
20.30	EX-TEMPOREAVSENIK.	I 20.00	Koncert borbenih in parti-	i 20,20
	neposredni prenos prire-		zanskih pesmi, posnetek	i 20,30
	ditve Iz Begunj	i 20.30	Spommi njeCega kralja.	
22.00	Olimpijstó 1,2.3		pon.. pogovor z Nesdom	
22.05	Regionalne novice		Žgankom	i 22.00
22.10	Motor sport mundlal	i 21.30	Iz oddaje Dobro jutro	
22.40	Naj spot dneva	1 22.20	Nai spot dneva	i 22.20
22,45	Vkleostrani	1 22,25	Vkleostrani	1 22.25
Naj spot dneva Mi§ maS. oddaja za otroke. ponovitev Vabimo k ogledu Koncert bortwnih In partizanskih pesmi, ponovitev Spomini rdečega Kralja, pogovor z NesUom Žgan^ kom, pon. Videostrani Naj spot dneva Aerobika, 5. oddaja Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi 985, VTV magazin, reg. informativni program Glasbeni utrinki Lord of the dance, posnetek plesneça splekta-kla
VTV magazin, pon Naj spol dneva VideosTrani
SLOVENIJA 1
08.00 2ivžav
Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenija 2000 Med valovi Svet divjih bivali, 2/9 Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, Sport, vreme Na svoji zemlji, sk}v. čb fitm
Sledi, U Manbor Ljubo doma. oddaja tv Manbor
Pon>čila. šport, vreme Vsakdanjik in praznik Alpe-Donava-Jadran Slovenija skozi čas Risanka Žrebanje lota Danes Zrcak tedna
TV dnevnik, Sport, vreme Zoom
Portret Andreja Brvarja Poročila, iport. vreme Zgodbe o knjigi Brez reza
Eksplozivni ples. gala plesni večer
SLOVENIJA 2
08 55 Vkleospotnice Nanizanka
Naše ralo mesto, 3/13 Glasbena oddaja Folk Area, folkkxni festival
TV prodaja Šport
Rokomet finalne tekme v ep (M), povratne tekme Rokomet trnalni turnir za slovenski pokal • F (2) Odbojka ev. S. tekma f nala končnice dp (M), posnetek Vkleospotnice Največji procesi vseh č* asov, 1/3 Cik cak
Homo turistícus Končnica Germinal, film VWfeospolnlce
09.55
10.20 10.50 11.20 11.25 11.55 13.00 13.40
15.25 16.00
16.30 16.50 17.45 18.15 18.45 18.50 1900 19.05 19.30 20.05 21.40 22.40 23.00 aie 00.10
09.30 10,00 10.50 11.20
11.45 13.00 Sledi
sledi
sledi
19 30 20.05
21.00 21.35 22.05 23.05 01.35
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08.20 Zftalo tedna 06.40 Pod piramido 09.10 Risanka 09.20 Sanjska dežela 09.45 Zares divje »vaP 10.05 Razjamikow v (tfometu,
4/10 10.35 Zenit 11.10 Oose2ld 11.30 Na vrtu 11.55 Svetčudes.6/13 12.25 Sledi
13.00 Poročila, Sport, vreme 13.30 ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila. Iport, vreme 16.45 MikinMakinčrt(opis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček 17.45 Adijo. knapi, dokum. him 16.35 žrebanje 3)c3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Jull|a,3/13 21.00 Mednarodna oDzoria 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.20 Stebri sfôvenskega gledališča
23.05 Adijo. knapi, dokum. lilm
SLOVENIJA 2
09.00 Videospobiice 09.35 Rad imam Lucy 10.00 Angel, vanih moj. 11/30 10.40 Kontesa Dora, 2/6 11.30 TV prodaja 13.05 Cousteau ponovno odkri*
va svet, 2/4 13.55 Cik cak 14.25 Sobotna noč 16.30 Rad imam Lucy. nan. 17.00 Angel, vamh moj. 12/30 18.00 Tele M. tv Manbor 16.30 átaíeta mladosti 19.30 VkleospotnKa 20.05 SknvnosTivojne,11/13 21.00 Studio city 22.00 Mo^ liga. 1. del 22.30 Metropole 23.00 Brane RoDčel izza odra 00.25 Madeleine, ang, film 02.15 Vkleospolnke
08 30	Zajec Oolgouhec in prija-	: 08.30	Meč kialja Arturja. amer.
	telji		film
10.00	Princesa Sissi. nan.	i 10.00	Moja usoda si ti, nad.
10,30	Navihanka	i 11.00	Čmi biser, nad.
11.00	Mestni fantje, nan.	i 11.W	Obala ljubezni, nad.
11.30	Šolska košartcarska liga	1 12.40	TV prodaja
12.30	Ameriška gimnazija, nan.	! 13.10	športna scena
13,00	Brata, amer, film	i 14.05	Umor, nan.
13.30	Formulai: Barcelona,	i 15.00	TV prodaja
	prenos diri«	i 15.30	Oprah show
16.00	Sam 2 dojenčkom, nan.	i 16.25	Obala ljubezni, nad.
16.30	Močno zdravilo, nan.	i 17.20	čmi biser, nad.
17.30	Temna resnica, nem. him	i 16.15	Moja usoda si ti. nad.
19.15	24 ur	i 19.15	24 ur
20 00	Lepo je biti miliionar	i 20.00	TV dober dan
21.10	Tat za vedno, nan.	i 20.55	Sedma nebesa, nan.
22.10	Športna scena	i 21.50	Možje v belem, nan.
22.55	Bogovi so padli na glavo.	i 22.40	JAG, nad.
	amer film	i 23.30	M.AS.H., nan.
01.00	24 ur. ponovitev	i 00.00	24 ur. ponovitev
<52>
HMnmH
S3
:	PONOVITEV OODAJTEDENSKÊ-
i	GA SPOREDA
•	09.00	Miš Maš
i	10.00	Iz pon. Odd. Dobro iutro
\	10.50	984. VTV magazin
\	11.10	Športnitorek
i	11.30	Športni gost
i	11.50	Vabimokogledu
i	11.55	EX-TEMPWIEAVSENIK.
i	posn. prireditve iz Begunj
i	13.25 Iz sred. odd. Oobro jutro
i	14.15	985, VTV magazín
:	14.35	Iz pel oddaje Dobro jutro
i	15.25	Vrdeostranl
:	17 .00 Kako do sodobn^šega
\	Onkološkega inštituta?,
i	pon. pogovora
i	18.00	L<^ of the dance, po-
j	snetek plesnega splekta-
i	kla
i	19.30	Vredno je stopiti noter*
:	obisk v šolskem muzeju
i	20.00 Naj spot
j	21.00	Vkieostrani
lK«in«ill
27
sa
09.00 Dobro jutro, infomuttvno
• razvedrilna oddaja 10.00 965, VTV magazin, pon, 10.20 Val»mo k ogledu 10.25 Najspotdneva 10.30 Lordofthedance.po-snetek plesnega splekta* kla
12.00 Vkleostrani 18.25 Najspotdneva 18.30 Regionalne novice 16.35 Knjigaod^ungli.l.del
filma 19.30 Obvestila 19.55 Vabjmo k ogledu/Oglasi 20.00 Oober večer, gospod predsednik, gost Tone Partljič, preds. Bralne značke Slovenije 21.00 Regionalne novice 21.05 Ombci življenja, pogovor 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 22.35 Najspotdneva 22.40 VIdeostranI
SLOVENIJA 1
08,30 Mostovi 09.00 Radovedni Taček 09.15 Boana, lutkovna pred. 09.50 orle in Aleksander. 4/7 10.10 RazjamikovI v prometu, 5/10
10.35 Adijo, knapi, dokum. film 11.25 Naokoli po Nemčiji 12,05 Juhja,3/13 13,00 Poročna, šport, vreme 13.30 Nazaj v divjino 14.20 Mednarodna ob2orja 15.10 Stebri slovenskega gledališča
16,00 DulvDvni utrip 16.30 Poročna, šport, vreme 16,45 Glasbena šala 17.05 SkrivnidnevnikJadrana
Krta. 3/13 17.45 KansHollein, dok. oddaja 18,45 Risanka 19.00 Kronika
19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrfókanill, 9/12 20,40 Tartufi, dokum. oddaja 21.05 Osvd)odilna fronta 22.25 Odmevi, šport, vreme 22.45 Globlp pogled. 2/2 00,05 KansHollein,dok.oddaja
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 08.35 Rad imam Lucy 10.00 Angel, vanih moj. 12/30 10.40 Skrivnostivojne. 11/13 11.30 Največji pn»:esl vseh č-
asov, 1/3 12.25 TV prodaja 13.05 Oddaljena obzorja, film 14.55 SQjdncity 16,00 Metropolis 16,30 Rad imam Lucy, nan, 17.00 Angel, vanih moj. 13/30 18.00 Ura klavirja, amer, film 19,35 Videospotnice 20.05 Razvedrilna oddaja 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 Alica, dokum. film 23.00 Dediščina, slov. film 00.45 Svet poroča 01.15 Tigrero, amer, film 02.30 Videospotnice
08,20	Daleč od doma. amer, film
10.00	Moja usoda si ti. nad.
11,00	Ćmibiser, nad
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	TVdoberdan
14,05	limor, nan.
15.00	TV prodaja
15,30	Oprah^ov/
16,25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Čmibiser, nad.
18.15	Moja usoda si ti, nad.
19.15	24 ur
20.00	Rešitev družine, amer, film
21.45	Naša sodnica, nan.
22.40	JAG, nan,
23.30	M.A.S.H.. nan.
00.00	24 ur, ponosiiev

Hmnmlf
97
oa
09.00 Naj spot dneva 09.05 Knjlgaodžungli. I.delf. 10.05 Vabimokogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Dober večer, gospod predsednik gost Tone Partljič, preds, 8ralne značke Slovenije 11,15 Videostrani 18,25 Naispotdneva 18,30 Knjiga o džungli. 2. del f, 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 966. VTV magazin, reg.
informativni program 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.45 ŠportnIgosLpog. v studiu 21.30 Evropski tu miril v golfu
(3. TV mreža) 22,00 ATV predstavlja (3. TV mreža)
22.K Iz produteije ZLTV; odd.
TV Primorka (3. TV mreža) 22,55 VTV magazin, pon. 23.20 Športni torek, pon. 23.40 Naispotdneva 23,45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Dober dan. Koroška
08.30	eabar. 68/78
08.50	Leteče dvigate. 6/7
09.15	Olie in ^ksander, 5/7
09.35	RazjamikovI v prometu. 6/10
10.00	SkrivnidnevnikJadrana
Krta. 3/13
10.30	Lingo.tv igrica
11.00	Hans Hollein. dokum. oddaja
12.00	Vrtičkariill.,9/12
12.30	Tartufi, dokum. oddaja
13.0	Poročila, šport, vrert«
13.50	Obzorja duha
14.20	Veliki voz, danski film
16,00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Malesivecelice. kvlz
17.45	Dolina kroka^ev
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19,30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Angleški pacient, am. film
22.55	Pon:ičila, šport, vreme
23.10	Svetovni Izavi
23.40	Verdijevo življenje, dokum oddaja
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnx:e
09.35	Rad imam Lucy
10.00	Angel, vaojh moj
10.40	Dediščina, slov. h^
12.30	TV prodaja
14,05	Homo turisbcus
14.35	ALica, dokum. film
15.00	Štafeta mladosd
15.55	Folkarea.lolkl.festival
16.30	Rad imam Lucy
17.00	Angel, varuh moj
18.00	One the beat, ang. film
19,40	Videospotntóe
20.05	Špoitna sreda liga prvakov v nogometu
23.00	Umori, 3/23
23.40	Whoops apocalypse.
ang. film
01.15	Vkleospotnice
08.20
10.00 11,00 11.50 12.40 13.10 14.05 15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20.00
21.45 22.40 23.30 00.00
J
Nove pustobvščine. amer, film
Moja usoda siti. nan. Črni biser. nad. Obala liubezni, nad. TV prodaja Naša sodnica, nan. Umor. nan. TV prodaja Oprah show Obala liubezni, nad črni biser. nan. Moia usoda si b. nan. 24 ur
Tujec med nami. amer.
film
Newyorška poiidia, nan. JAG. nan M.A.S.H.. nan. 24 ur, ponovitev

kanali
a7
sa
09.00 Kniigaodžungli, 2. delf. 10.00 986 VTV magazin, pon. 10.20 Športni torek. pon. 10.40 Vabimokogledu 10.45 Najspotdneva 10.50 ŠpoitnigosL ponovitev 11.35 Vkjeostrani 16.25 Najspotdneva 16,30 Otroški pn^gram (3. TV
mreža) • Uršarije 19.00 Spoznajmo jih, obisk v Živalskem vrtu Ljubljana, morski lev, šimpanz in ris 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Video top. oddaja z glasbenimi videospoti 21.00 Vivatunstica 21.30 Nogomet, posnelektek* me. Hit Gorica: Publikum 23.00 Najspotdneva 23,30 Videostrani
26. aprila 2001
«»ÍÉAS
TV SPORED
29
ČETRTEK, 3* maja
PETEK, 4. maja
SOBOTA, 5. maja
NEDEUA,
6. maja
PONEDEUEK, 7. maja
TOREK, 8. maja
SREDA, 9. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Mostovi
08.30	Male celice, kviz 09,Zgodbe i: Školjke
Od.45	Olid In Alek&ander 6/7
10.05	Razjarnikovi v prometu. 7/10
10.30	Dolina krokar^v
11.20	Slovenija skozi čas
11.50	Ljubo doma
12.20	Svetovni izzivi
13.00	Poročila, žpon. vreme
13.40	Portret Andreja Brvaria
14.30	Zoctfn
16.00	Slovenski utrinki
Î6 30	Poročila, Sport, vreme 10.45 Volkovi, čarovnice m velikani
17.05	Enajsta šola
Î7.45	Prix circom - nagraiene
oddaje 2000
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19.30	TV (Jnevnik. ipon. viçme
20.05	Tednik
21.05	Prviindnjgi
2120	Osmi dan
22.00	Odmevi Ipon.viBme
22.50	Opus
23.20	Plenilci. 5/6
23.S0	Prix circoiTi • nagrajene oddaje 2000
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.10 Viđeospotnice 09.3S Rad imam Lucy 10.00 Angel,vanjhmc^.14/30 10.40 CaroNnevvelemestu,7. del
11.05 Ffasier, 21/24 11.25 TVprodaja 11.55 Šport 14.05 Svet poroča 14.30 SP v hokeju na ledu skupine A Rusija: Kanada, posnetek 16:30 Rad imam Lucy, 27. del 17.00 Ang^.vanjhmc^.15/30 18.00 Amos, amer, nim 19.30 Viđeospotnice 20.05 Evn^ngpredevroson-gom
21,00 Na§e malo mesto. 4/13 21.50 Poseben pogled 23.20 Dle scfiwadron. non. film 00.50 Viđeospotnice
08.15	Deček In fis, (ínski film
10.00	Moja usoda si ti
11.00	Čmibisernad.
11.50	ObaQllubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar
14.05	Umor. nan.
15.00	TVpiodaia, nan.
15.30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	čmi biser, nad.
18.15	Moja usoda si ti. nad.
Î9.15	24 br
20.00	Dnjžinski album. 3/4
21.45	Urgenca, nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev
SLOVENIJA 1
OB.OO	Odmevi
oaso	(Duhovni utrip
08.50	Zvertnice iz Re2ije, 11/13
09.05	Volkovi,čarovnKeinvelh
kani, 8/13
09.15	ArCIbaid, 1/26
09.30	Enajsta šola
09.55	die in Al^ander, 7/7
10.15	Razjamikovi v prometu, 8/10
10.40	Prix circom-nagrajene
oddaje
11.35	(dobiji pooled. 2/2
13.00	Poročila, šport vreme
13.45	Alpe-Donava-Jadran
14.15	Prvllndrucji
14.35	Osm^dan
15.05	V&dkdanjikinprazrik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, Sport vreme
16.45	ZaresdfVieživali.23/26
17.05	Pravfjičaf, 9/9
17.45	Modro
16.20	Dosežki
ia45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, Sport vreme
20.05	GaračI, 15. del
21.00	Deteljica
21.10	TV poper
22.00	Odmevi, iport, vreiî^e
22.50	(^edališčeRok
22.55	Polnočni klub
00.05	Mrs. Ûataay, ang. Olm
SLOVENIJA 2
09.00	Vremenska panorama
09.05	Vldeospotnice
09.35	Rad imam Lucy, nad.
10.00	Angel, varuh moj, 15/30
10.40	£vrosong pred evroson-gom
11.30	TVprodaja
13.00	Ellen Foster, amer, film
14.35	Madeleine, ang. film
16.30	Rad imam Lucy, nad.
17.00	Angel, varuh moj, 16/30
18.00	Missingpieces, ang. film
19.30	Viđeospotnice
20.05	Tito, dokum. oddaja
21.05	Konte&a Doca, 3/6
22.00	The wench is dead.
amer film
00.00	Mccallum, 2/10
00.50	U slovenskili jazz kJubov
01.50	South pane nan.
02.15	Viđeospoftice
08.2S	čarobni prstan, ang fifm
10.00	Moja usoda si ti, nan.
11.00	ûrtîi Biser, nan.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijc^ar
14.05	Umor, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	C^ala ljubezni, nan.
17.20	Crni biser, nan.
18.15	Moja usoda si li, nan.
19.15	24 ur
20.00	Špíciji, nad.
21.00	Posebna enota, am. tilm
22.45	Zlata krila, nan.
23.40	Nevarne dirke. nan.
00.30	24 ur

■vnwil
ST
sa
<53>
le Ana M
27
SS
SLOVENIJA 1
06,^ Zgodbe iz Školjke 0&55 Radovedni Taček D9.10 Razjamikovi V prometu, 9/10
09.35 Otročka oddaja 10,05 Fearies, ang. him 11.30 Lingo, tv Igrica 12,00 Tednik
13,00 Poročila, Sport, vreme 13.10 Mostovi 14.10 4x4
14.40 Oddaljena obzorja, tranc. film
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 FrančeK 26/26 17.05 Leteće dvigalo, 7/7 17,50 Navrtil 18.15 0:af6 18.20 Svet čudes. 7/13 18.50 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Utrip
19.30 TV dnevnik, ^port, vreme 20.05 Pikatial 21.35 Frasier, 23/24 22.10 Poročila. Sport, vreme
22.45	Sopránoví, 17. del 23.35 Pogreb v Berfínu. ang. film
SLOVENIJA 2
09.25 Vtdeospolnve 10.00 Štafeta mladosti 10,55 TVpnîdaja 13.00 Šport 19.30 Viđeospotnice 20.05 Cvetje v jeseni, slov. film 21.55 P(?ksa. 30. del 22,40 Sobotna noć 00,40 VtdeospoInKe
09.00	Naj spot dneva	1 09.00	Dobro jutro, Informa-	1 09,00
09,05	Otroški prog. - tJršarije		tivno-razvedrllna oddaja	i 09.05
09.35	Spoznajmo jih, obisk v	\ 10.00	OlimFHjskil.2,3	
	Živalskem vrtu Ljubljana -	i iao5	Planet FULL POINT, pon.	j 10.05
	morski lev, šimpanz in ris		oddale-Kako do	
10.05	Vabimo k ogledu		boljšega počitka?	1 10.10
10.10	Naj spol dneva	i 11.05	Vabimokogledu	
10.15	Video top, ponovitev	\ 11.10	Naj spot dneva	1 11.30
	g^sbene oddaje	i 11.15	Košarka, posnetek	1 18,55
1115	Videostrani		tekme, Pivovama Laško :	
17.55	Naj spot dneva		Geoplin Slovan	i 19.00
18.00	Košarka, posneti	j 12.45	Videostrani	
	tekme, Pivovama Laško ;	Î iai5	Naj spot dneva	I 19,30
	Geoplin Slovan	i 18.20	Regionalne novice	I 19.55
19.35	Obvestila	i 18.25	Športni blok	1 20.00
19.55	Vabimokogledu/Ogiasi	\ 18.30	Miš maš, otroška oddaja	
20.00	Potovanja po Sibiriji		(3. TV mreža)	
21.00	Olimpijski 1,2,3	i 19.30	Obvestila	
21.05	Planet FULL POIWl-	i 19.55	Vabimokog ledu/Oglasi	i 20,20
	Kako do boljšega poč li-	i 20.00	M lice, komedija	
	ka?	i 21.30	Regionalne novice	i 21.40
22.05	Regionalne novk:e	i 21.35	Športni blok	: 22.40
22.10	Motor sport mundial	i 21.40	Iz oddaja Dobro jutro	
22.40	Naj spot dneva	i 22.30	Naj spot dneva	1 23.00
22,45	Videostrai^i	i 22,35	Videostrani	i 23.05
06.00 TVpnîdaja 06,30 Zajec dotgouhec in pri' jatelji
10.00 Princesa Sissi, ris. serija 10.30 Navihanka. nan. 11.00 Mestni fan^e. nan. 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Borila se je sama, amer, film
14.00 TV dober dan 14.50 Močno zdravilo, nan. 17.30 Ponedeljek po Čudežu,
amer, film 19.15 24 ur
20,00 LepojebAimilijonar 21.10 Prebujanja, amer, film 23.00 Pilotova ljubezen, amer, film
01.00 24 ur. ponovitev
©"s
Naj spot dneva
oddaja za otroke, ponovitev Vabimo k ogledu Milice, akcijske komedija, ponovitve Vkleostranl Naj spot dneva Avtomobilsko zrcalo. 14. oddaja Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi 987. VTV magazin, re-gnnalni informativni program
5 let ansambla Rosa. ponovitev koncerta Popotovanja, pogovor VTV magazin, pon. N^ spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Žlv2av
09.55	Ozare
10.00	Apače: podpomicâ-do-
bmdelna prireditev
11.00	Svet divjih živaii. 3/9
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje In zemlja
13.00	Poročila, êport, vreme
13.15	Pika na I
14.40	Garači. 15.del
15.30	Sledi, tv Koper
16.00	Ljubo doma, oddaja r^
Maribor
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjik in pfazt^ik
17.45	Slovenski magazin
18.15	Po dolgem in počez
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	TV dnevnik. Spoft vreme
20.05	Zoom
21.40	Večerni gosi Janez Kacin
22.40	Poročila, Sport, vreme
23.00	Zgodbeo knjigi
23.10	Brez reza
00.10	Mednarodno baletno tekmovanje
SLOVENIJA 2
08.55 Vkleospotnice 09.30 Nanizanka 10.00 Naše mak) mesto. 4/13 10.50 Pripravljeni, oddaja o slo-
venski vojski 11.20 Naša pesem Maribor 2001 11.45 TVprodaja 12.25 Motociklizem za vn Španije, do 250 ccm 13.20 Košarica nba action 13.55 JererMolocikSizemzavn
Španije, do 500 ccm 15.55 SP v hokeju na ledu skupine A
18.15 Športni plesi, posnetek Iz Izole
19.00 Košarka nba action 19.30 Vkleospotnice 20.05 Največji procesi vsah č'
asov, 2/3 20.50 Trend 21.25 HomoHristfcus 22.00 Končnica 23.00 Lea, češko-nemški film 00.30 Vkleospotnice
08.30
Zaiec Oolgoubec in prijatelji
Princesa S issl, nan. Navihanka Mestni fantje, nan. Šolska košarkarska liga Ameriška gimnaziia, nan. Švcar^ družina Robin-ston, amer, film Vrnitev Mikea Hammerja, amer, film
Močno zdravilo, nan. Mirovna misija, nemški film 24 ur
Lepo je biti milijonar Tat za vedno, nan. 22.10 Športna scena 22.55 Bogovi so padli na glavo 2. amer, film
10.00 10.30 11.00 11.30 12.30 13.00
14.45
16.30 17.30
19.15 20.00 21.10
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip
08.20 Zrcalo ledna
08.40 4x4
09.10 Zares divje živali
09.30 Pravljičar. 9/9
10.00 Naočnikinočalnik,S/10
10.35 Modro
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Svet audes. 7/13
12.25 Sledi
13.00 Poročila, ipofi, vreme 13.30 Ljudje in 2emlja 14.20 Polnočniklub 15.30 Opus
16.00 Doberdan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Maidn črkopis 16.50 Teiebajski 17.15 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 2rebanje3x3 plu$6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, Spod. vreme
20.05 Julija, 4/13
21.00 Tranzicijski Don Kihot,
dc4ujm. meseca 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Stebri sk)venskega
gledališča 23.40 Recept za zd ra vo življenje
SLOVENIJA 2
09.00 Viđeospotnice 09.35 KonEesa Dora, 3/6 10.25 TVprodaja 11.10 Športni plesi 11.55 Košarita nba actnn 13.30 Trend 14.00 Sobotna noč 16.00 Pripravljeni, oddaja o
sk}v. vojski 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Angel, vanjňnwj. 1&30 18.00 Tele M, tv Maribor 18.30 Jasnoingiasno 19.30 Videospotnica 20.05 Skrivnosti vojne, 12/13 21.00 Studncily 22.00 Moška liga, 2. d^ 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Ta srečni ljudski rod,
ang. čb film 02.05 Viđeospotnice
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Moja usoda si ti, nad
11.00	Cmi biser, nad
11.50	Obataliubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Športnascena
14.05	Umor, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah shov^
16,25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Čmi biser, nad.
18,15	Mojausodasi ti, nad.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.55	Sedma nebesa, nsn.
21.50	Mo2jevbelem, nan.
22.40	JAG, nad. 23.30M,A.S.H.,ftan.
00.00	24 ur, ponovitev
©
kMAlI
S7
S2
SLOVENIJA 1
08.30 Mostovi 09.00 Radovedi^ Taček 09.15 Oddaja za otroke 10.00 Otroška oddaja 10.30 Recept za zdravo življenje 10.30 Pomagajmo si 12.05 JuHja, 4/13 13.00 Poročila, Šport vreme 13.10 Vremenska panorama 14.20 Tranzfcijski Don Klliot 15.10 Stebri $k)venskega
gledališča 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Iport vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana
Kita, 4/13 17.45 I.M.PE1, dokum oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 VrtičkariilL 10/12 20.40 Potopisi - reportaže 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, iport, vreme 22.50 Badry's alibi, drama 23.35 I.M.Padokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09.00 Viđeospotnice 08.35 Rad imam Lucy 10.00 Angel, varuh moj, 16/30 10.40 Skrivnosti vojne. 12/13 11.30 Največji pnKesI vseh
časov, 2/3 12.15 TVprodaja 13.10 Oddajna obzoria, film 15.00 Studio city 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17,00 Angel, varuh moj, 17/30 18.00 Meč maščevanja, franc, film
19.40 Viđeospotnice 20.05 športni film 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 Kolesarska dirka po
Sloveniji 23.30 Afica. dokum. íDm 23.55 Pot navzdoL Irski film 01.35 Sv« poroča 02.05 VideospoUiice
07.00	IDobro jutro. Slovenija
10.00	Moja usoda si ti, nad.
11.00	Črni biser. nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	TV dober dan
14.05	Umor. nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Ot)al3 ljubezni, nad.
17,20	Črni biser, nad.
18.15	Moja usoda si ti, nad.
19.15	24 ur
20.00	Toženi starši, amer, film
21.45	Naša sodnica, nan.
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev

tcanall
2T
SS
09.00 09.05
00.45	24 ur, ponovitev	1 09.00	Dobro jutro, infomiativno	
	^^^^ Kanali		• razvednina oddaja	i 10.00
à	rf> ar	1 10.00	987. VTV magazin.	1 10.05
1	iS		ponovitev	! 10.10
		i 10.20	Vabimokog ledu	1 10.40
PONOViïEV ODDAJ		i 10.25	Naj spol dneva	s 18.55
09.00	m Maš	1 10.30	5 let ansambla Rosa	1 19.00
10.00	Iz pon. odd. Dobro jutro	i 12.00	Videostrani	
10.50	986. VTV magazin	! 18.55	Na| spot dneva	
11.10	Športni torek	i 19.00	Regionafne novice	i 19.30
11.30	športni gost, pog. v studiu	I 19.05	Avtomobilsko zrcalo.	1 19.55
12.15	Vabimo k ogledu		ponovitev 14. oddaje	1 20.00
12.20	Planeî aiLL POINT-ka-	1 19.35	Obvestila	
	ko do boljšega počitka?	! 19.55	Vabimokogledu/Oglasi	j 20.20
Î3.35	987. VTV magazin	i 20.00	Reztiarije • zakladnica	
13.55	Iz pet oddaje Dobns jutro		slovenske ljudske ustvar-	Í 2a45
14.45	Videostrani		jalnosti. ob 1. rastavi del	
17.00	Dober večer, gospod		sk>vensk>h rezbarjev •	[ 21.30
	predsednik, gost Tone		Hoče 2001	
	PartijiČ, pred bralne	1 20.55	Regtonafne novice	1 22.00
	značke Slovenije	1 21.00	Zdravje iz narave, pogov-	
18.00	Milice, akcijska komedija		or • l(;čne žile	i 22.25
19.20	Čas za nas	1 21.30	Iz oddaje Dobm jutro	s 22.45
20.20	Vkieotop	1 22.20	Naj spot dneva	1 23.05
21,20	Vkleosi;anj	i 22,25	Videostrani	[ 23 .10
Naj spot dneva Rezbanie - zakladnica slovenske ljudske ustvarjalnosti, ob 1. rastavi del ski^venskih rezbarjev-Hoče 2001 Vabimo k ogledu Naj spot dneva Zdravje iz narave, pog. Videostrani Naj spot dneva Spoznajmo jih, obiskv Živalskem vrtu Ljubljana • morski lev, šimpanz In ris Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi 988. VTV magazfl, reg. Informativni program Športni torek, športna in-formatívna oddaja Športni gost pogovor v studiu
Evropski turnirji v golfu (3. TV mreža) ZgodovKia avtomobilizma (3. TV mreža) VTV magazin, ponovitev športnitorek, ponovitev Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmesi
08.30	Dober dan, Komška
09.00	8abaf. 69/78
09.20	Leteče dvigak), 7/7
09.45	Sprehodi v naravo
10.00	SkrivnidnevnikJadrana
Krta, 4/13
10.30	Lingo, tv igrica
10.55	I.M.PEI, dokum. oddaja
11.50	Vrtičkarjill.,10/12
12.20	Potopisi • reportaže
13.0	Poročila, Sport, vrwne
13.30	Obzorjaduha
14.00	V deželi vil, ang. film
15,20	AMualno
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16 45	Pod klobukom
17.45	Vidrinoleto
18.45	Risanka
1900	Kronika
19.30	Dnevnik, Šport, vreme
20.05	Tango, film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Cospodarsld izzivi
23.30	Končal oriestra slov. fil-hamronije
SLOVENIJA 2
0910 Vkleospotnk:e 09,35 Rad imam Lucy 1000 AngeL varuh moj 10.40 i went down, irski film 13.20 Kolesarska dirka po
Stoveniji 13.45 Homo turisticus 14.15 Alica, dokum fifm 14.40 Jasno in glasne 15.35 Verdijevo življenje 16.30 Rad imam Lucy 17.00 AngeL varuh moj 18.00 Zlati salamandr, ang. čb film
19.30 Viđeospotnice 20,05 športna sreda ii0á
prvakov v nogoiDetu 23.00 Kc^esarska dirtca po
Sloveniji 23.30 Umori, 4/23 00.10 Samo skomine, amer, film
01.35 Vkleospotnice
I-
07.00	Dobro ju&o, Slovenija
10.00	Moia usoda si ti, nan.
11.00	Čmi biser, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnica, nan.
14.05	Umor, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprabshow
16 25	Obala iiubezni, nad.
17.20	Cmibisernan.
18.15	Moja usoda si ti, nan.
1915	24 ur
2D.00	Primer navijačice, amer, film
21.45	Nev^orška polk^ija, nan.
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev
kanali
2T
SS
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 988. VTV magazin.
ponovitev 10.20 Športni torek, ponovitev 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 Naj spot dneva 10.50 Športni gost, ponovitev 11.35 Videostrani 18.20 Najspotdneva 18.25 Regfônalne novk» 18.30 OtroSki program (3. TV mreža}-V mojem košku je pa mavrica 1925 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Naj spol kontaktna glasbena oddaja 21.00 VlvaturistKa 21.30 Regnnalne novice 21.35 Iz oddaje dobm jutro 22.25 Najspotdneva 22,30 Videostrani
Kino nagraiuie
Kupon št. I
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:_
Naslov:_
KINO VELENJE-
Od maja dalje bodo filmske predstave ob 18.00 in 20.30 (redne predstave) ter otroška matineja ob 17.00!

102 DALMATINCA
družinska komedija Režija: Kevin Lima Vloge: Glen Close, Gerrad Depardieu, loan Gruffu Dolžina: 100 minut Četrtek, 26.4., ob 17.00 in 19.00
Petek, 27. 4., ob 17.30 in 20.00 Sobota, 28.4., ob 17.00 In 19.00
Nedelja, 29.4., ob 17.00 in 19.00
Ponedeljek 30.4., ob 16.00 in 18.00
Torek, 1.5., NI FILMSKIUH PREDSTAV!
Sreda, 2. 5. ,ob 18.00 Četrtek, 3.5., ob 18.00 Sobota, 5.5., ob 18.00
Cruellaje ozdravljena. Obožuje živali, še posebno psičke. Kot popolnoma spremenjena osebnost želi pomagati pasjemu zavetišču, ki ga želijo lastniki zemljišča podreti. Toda nekaj v njej se prelomi. Vtem času se rodijo srčkani mali Daimatinčki. Ali so v nevarnosti za nov Cruellin plašč? Veliko zabave za vso družino!
PLESALKA V TEMI
mjuztki
Režija:Lars Von Trier Vloge:Bjork, Catherine Deneu-ve, David Morse Dolžina: 122 minut Četrtek, 26.4., ob 21.00 Nedelja, 29.4., ob 21.00 Češka emigrantka v podeželski Ameriki se bori z redko genetsko boleznijo, zaradi katere izgublja vid. Umika se v domišljijski svet glasbe in zbira sredstva za operacijo, ki bi njenega sina rešila podobne usode. Film je drzna kombinacija dokumentarnega sloga in domiselnih glasbenih prizorov, ki so buili posneti tudi s po sto kamerami hkrati. Film, ki je absolutna zaznamoval evropsko filmsko produkcijo v letu 2000 ! Evropski film leta!
GLADIATOR
drama, spektakel Režija: Ridley Scott Vloge: Russell Crowe Dolžina: 156 minut Petek, 27. 4., ob 22.15 Sobota, 28. 4., ob 21.30 Nedelja, 29.4., ob 14.00 Zgodovinski spektakel, ki je zajel samo delna zgodovinska dejstva, sicer pa je film ljubezenska zgodba, ki se odvija v času Rimskega imperija in pripoveduje zgodbo o generalu, ki postane gladiator in kot gladiator spet vojščak. FILM LETA! 5 letošnjih OSKARJEVI
MEHIKANKA
romantična komedija Režija: Gore Verbinski Vloge: Brad Pitt, Julia Roberts Dolžina: 125 minut Sreda 2. 5. ob 20.30- premiera! Mafijski kurir za vročo robo jerry je pred težko izburo. Po ukazu šefa mora v mehiko po neprecenljivo starinsko pištolo, imenovano »mehikanka«. Če naloge ne izpolni, se lahko poslovi od življenja. Njegovo dekle Samantha pa gleda na stvar nekoliko drugače. Njej je obljubil, da bo zaživel pošteno in jo odpeljal v Las Vegas. Če obljube ne izpolni, ga ne bo več pogledala...
POKER
slovenski triler Režija: Vinci Voque Anžiovar Vloge: Borut Veselko, Pavle Ravnohrib, Aljoša Rebolj Dolžina: 105 minut Četrtek, 3. 5., ob 20.00- predvidevamo predstavitev filmske ekipe
Petek, 4.5., ob 20.30 Sobota, 5.5., ob 23.00 Nedelja, 6.5., ob 20.30 Ponedeljek, 7.5., ob18.00 Torek, 8.5., ob 20.30 Poker ni samo igra. Za nekatere je filozofija, za druge prava moška stvar. Brezkompromisni Borut se vanjo zaplete po naključnem srečanju s poklicnim igralcem pokra Pavletom, ki mu poker pomeni večjo strast kot celo ljubezen. Pavletove besede izzovejo Boruta, da se namesto njega odpravi na kvartopirsko srečanje, ki se spremeni v srhlji-
Moda za močnejše
Velenje 58 62 925, Griže 7100 420, Ljubljana 43 61 181
ACMAN, <1.0.0., Rirtizadska 5, Šoitanj,
Kaj ima sin Edvarda Kocbeka
vo kriminalno dramo, polno preobratov in krvavih obračunov. VESNA (glavna nagrada festivala slovenskega filma v Porotrožu) za glavni moški vlogi (Pavle Rav-nohrib in Borut Veselko) ter VESNA za montažo (Anžiovar),
SOVRAŽNIK PRED VRATI
vojna drama
Režija: Jean-Jacques Annaud Vloge:Jude Law, Joseph Fien-nes, Rachel Weisz, Ed Harris Dolžina: 131 minut Petek, 4. 5., ob 23.00 Sobota, 5.5., ob 20.30 Nedelja, 6.5., ob 18.00 Ponedeljek, 7.5., ob 20.30 Sreda, 9.5., ob 20.30 Bitka za Stalingrad, Svet čaka na izzid. Smrt kosi vsevprek.pod natančnimi streli ruskega ostrostrelca Vasilija pada sovražnik za sovražnikom in njegova slava seže tudi do nemških vrst. Zato nadenj pošljejo najboljšega ostrostrelca iz nacističnih vrst. Sredi ene največjih bitk dvajsetega stoletja se tako začne tih, neusmiljen osebni obračun dveh mož neupogljive volje in sokoljih oči.

Sobota, 28. 4., ob 16.00
OTROŠKA MATINEJA
Nedelja, 29.4., ob 16.00 102 DALMATINCA
Diesneyeva družinska komedija.
Sobota, 5.5., ob 17.00 Nedelja, 6.5., ob 17.00
Petek, 27. 4. ob 19.00 in 22.00
PLESALKA V TEMI
mjuzikl-drama
Sobota, 28. 4., ob 18.30 in
21.30
EVROPSKI FILM LETA! Nedelja, 29. 4., ob 19.30
Ponedeljek, 30.4., ob 19.00
FILMSKI CIKLUS: Oskarjevci 2001
Sreda, 2. 5., ob 19.00
GLADIATOR
drama, zgodovinski spektakel. 5 Oskarjev 2001 - Film leta!
Petek, 4. 5., ob 19.00
POKER
slovenski triler Sobota, 5. 5., ob 21.30 Nedelja, 6. 5., ob 19.00
Sobota, 5. 5., ob 19.00 SOVRAŽNIK PRED VRATI
vojna drama
povedati Ladu Jaksi na predvečer dneva upora? VELENJSKA KNJIŽNICA ČETRTEK, 26. APRILA 2001, OB 19. URI
Ponedeljek, 7. 5., ob 19.00 Filmski ciklus: DE-LUXE PROGRAM
prvič v Velenju Torek, 8. 5., ob 19.00
SAMOVO POLETJE
drama, triler RežijaiSpike Lee
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremlre 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. NI rezervacij vstopnic! KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREIVIEMBE PROGRAMA!
it A IM O V E L E K J
8 : 897 5005
ČETRTEK, 26. aprila:	g.oo Dobro jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualna; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Oddaja o lovstvu 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27. aprila:	6.00 Pozdrav;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto nnoto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost;; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. aprila:	g.OO Dobro jutro;
6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V innenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29. aprila:	6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.55 Kličemo policijsko upravo Slovenj Gradec; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 30. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK,!, maja:	6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. maja:	6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 7.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec 8. 50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Go-
vorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ČETRTEK, 3. maja:	6.00 Dobro jutro;
6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan 7.00 Horaskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 KvazI kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. maja:	6.00 Pozdrav;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. maja:	6.00 Dobra jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. maja:	6.00 Dobra jutra;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Dutiovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poračila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 7. maja: 6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poračila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. maja:	6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poračila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. maja:	6.00 Dobro jutra;
6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Go-stova turistična ponudba;; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PROGRAM Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
MALI, MOJA DEŽELA
v petek, 4. maja, ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju predavanje z diapozitivi MALI, MOJA DEŽELA. Ibrahim Nouhoum je diplomirani inženir gozdarstva, ki je v Ljubljani dokončal študij in ostal pri nas. Svojo ljubljeno deželo zna predstaviti na
izreno zanimiv in prijeten način. Spoznali bomo vse bogastvo Malija, njegovo zgodovino, kulturo... Vstopnine ne bo.
RIGOLETA
v petek, 11. maja, ob 20.00 bo v domu kulture Velenje gostoval Cafe teater iz Ljubljane z odmevnim dezinfici-ranim musicalom Andreja
Rozmana Roze RIGOLETA. Komedijo je režiral Branko Durič- Đuro, igrajo pa Mojca Partljič, Mateja Golob, Branka Kraner in Gojmir Lešnjak Gojc. Vstopnice po 2000 SIT lahko kupite v predprodaji vsak delovni dan med 9.00-11.00 v pisarni prireditev v domu kulture Velenje.
26. aprila 2001
"«H'Jis
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO in
tračni obračanil< prodam ali menjam za konje. Telefon 5881-778. MALO RABLJEN ŠTEDILNIK GORENJE, električen, prodam. Telefon 586-62-08.
PLETILNI STROJ BROTHER, 260
(volna, bombaž), prodam. Telefon 041/509-906.
KOSILNICO ALPINA za hribovit teren prodam. Tel.: 041/289-252.
DELO
KUPIM
KUPIMO RABLJEN IN DOBRO OHRANJEN PIANINO. Telefon 03/589-38-52.
KUPIM VEČJE STANOVANJE v
Velenju. Telefon 5864-202. KUPIM VRTNO KOSILNICO, dobro ohranjeno, a ne predrago. Telefon 040/38-58-98. KUPIM "FRAJTONARICO" BE, ES, AS Od najboljšega ponudnika. Telefon 03/5866-235 ali GSM 041/39-20-21,
KUPIM BREJO KRAVO. Telefon 5893-432,
POSESTI
© KOMERCIAUSTI POZOR!
g Redno zaposlitev nudi	1 @ uspešno podjetje »seminarli* @
© bonusi*nagrade*potovania*	©
©Tel.: 035 411 64S, pon.-pet,	©
® od 8. do 17. ure In sob. od S.	® © do 12. ure. M.ANO-LINK d.O.O. S
INSTRUKCIJE
MATEMATIKO za OŠ in SŠ instruira univ. dipl, inž, el. GSM: 041/80-80-08.
USPEŠNO IN UGODNO INŠTRUI-
RAM matematiko za Dsn, in Sred. šole. Telefon 041/887-378.
HIŠO NAD SV. JEDRTJO, takoj vseljivo, CK, na parceli 861 m2, ob gozdu, s krasnim razgledom, sadovnjakom in vinogradom, asfaltom, prodam, Miran Podrepnik, TV Dober dan, 6SM 041/916-768. KUPIM ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Velenja, Tel. 041/637-322,
STIKI-POZNANSTVA
UREJENA IN POŠTENA 40-letna uslužbenka iz Šoštanja, želi prijatelja do 53 let starega. Tel. kom. 090/7442.
UČITELJICA, 33-ietna, samska, si želi ustvariti družino z moškim
do 41 let starim. Doma je iz Žalca. Kom. tel. 090/7442. DINAMIČNA VELENJČANKA, stara 50 let, si želi prijatelja do 63 let starega. Kom. tel. 090/7442. 22-LETNO DEKLE iz Šaleka, lepe postave, si želi prijatelja, starega dp_35 let. Kom. tel. 090/7442. IŠČEM FANTA ali mlajšega upokojenca za občasni prevoz s kombijem. GSM 041/814-120. SITUIRAN VELENJČAN, 4Meten, športne postave, želi spoznati žensko od 30 do 40 let staro. Kom, telefon 090-7442.
RAZNO PRODAM
BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 5886-267,
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK
Peg-Perego ugodno prodam za 20,000,00 SIT Telefon 5885-155, SEDEŽ (voziček) za kosilnico BCS prodam. Telefon 041/333-986. PRAVKAR PODRTO LIPO, CCa, 3m3, zdravo, prodam. Telefon 5869-558,
STANOVANJE
STANOVANJE 90 m2 v Gaberkah, vrt in teraso, oddam. Telefon 041/216-125.
V ŠALEKU ODDAM mirnemu naj-
emniku dvoinpolsobno stanovanje ter garažo, (ali vsako posebej). Telefon 03/5864-110 po 20. uri,
OPREMLJENO STANOVANJE v
stanovanjski hiši oddam. Telefon 5865-086,
ODDAM DELNO OPREMLJENO
dvosobno stanovanje na Kardeljevem trgu 10 z 1, junijem, GSM 041/652-215.
VOZILA
HONDO CIVIC 323, letnik 98, prevoženih 40.000 km, prvi lastnik, vsa oprema, prodam. Telefon 5885-157 ali 041/538-960. PRODAM LADO NIVO 4x4, letnik 94, brezhibno, reg, 1/02, Telefon 041/753-450,
ŽIVALI
TRI TELIČKE PRODAMO. Telefon 5869-969,
PRAŠIČA 130 kg težkega prodam. Telefon 5888-728. TELIČKO, staro 7 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5893-652. TELICO BREJO 8 mesecev, prodam. Telefon 5882-710. JAGNJE PRODAM. Telefon 5882-146.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavamvanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na Î0 teiefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 26. aprila - dopoldan Čolič, dr, med,, popoldan Čolič, dr. med., nočni Rus, dr. med. in Budnjo, dr med. Petek, 27. aprila - dopoldan Rus. dr. med,, popoldan Budnjo, dr med., nočni Rus. dr. med. in Budnjo, dr. med. Sobota, 28. aprila - dežurni Lazar, dr. med, in Čolič, dr, med.
Nedelja, 29. aprila - dežurni Lazar, dr med. in Čoiič, dr. med.
Ponedeljek, 30. aprila - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan
Lovrec-Veternik, dr med. in Friškovec, dr med., nočni Lovrec-Veternik, dr med, in Friškovec, dr med.
Torek, 1. maja- dopoldan Friškovec, dr med., popoldan Lovrec-Veternik, dr med., nočni Friškovec, dr. med. in Lovrec-Veternik, dr. med. Sreda, 2. maja - dopoldan Pu-valič, dr. med., popoldan Friškovec, dr. med,, nočni Puvalič, dr. med, in PirtovSek, dr. med.
Zobozdravniki:
27., 28. In 29. aprila-Mojca Pusovnik, dr stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure)
mmma^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13 ,00 do 14.00, telefon 898-1880,
Veterinarska postaja Soštan
Od 27. aprila do 4. maja - Mateja Stvarnik, dr. vet, med., gsm 041/919-098.
Od 4. maja do 11. maja - Ivo
Zagožen, dr, vet. med,, gsm 041/633-677,
Umrla je
IVANKA KURMANŠEK
upokojenka Osnovne šole Bibe Ročka Šoštanj Oliranili jo bomo v lepem spominu.
Kolektiv Osnovne šole Bibe Ročka Šoštanj
DOPOLNITEV
ZAHVALE:
v prejšnji Številki Našega časa je v besedilu zahvale za pokojnega IGORJA MEDVEDA manjkal
stavek: Zahvaljujemo se tudi družini Stropnik za vso ptimoč! Pokojnikt)vi svojci se prizadeti družini tipravičujejo!
ONESNAŽENOST ZEiAK
V tednu od 16.aprila 2001 do 22.aprila 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
18.aprila 2001 AMP ŠOŠTANJ 263 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od W.aprila 2001 do 22.aprHa 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
, fh , Jt , ^ fin. , /L
«OiTANJ TOPOlSlCA UVOSrUE ORAiKA VELENJE VEIIKIVRH $KAIE QOIU
|B16.apr B17.apr HlS.apr 019.apr B20.apf 021.apr B22.apr j
TRGOViNA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Ttolefon/fe» 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
OLJE ZVEZDA 12/1L	179,90	KRMNI JEČMEN 1 KG	42,90
NAPOLITANKE 1 KG samo 429,90		KORUZA 1 KG	42,90
M0KAT50025/1KG	69,90	PERSIL 6KG	1.999,00
PAŠTETA GAVRILOVIŮ100G	169,90	ARIEL 4.5KG	1,599,00
KAVA BAR 100G	139,90	JERUZALEMČAN12/1L	319,90
BRIKETI ZA PSA 15KG	2.599,00	VRTNA KOSILNICA 3,5KM	31.990,00
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V TRGOVINI Z ŽIVILI IN V KMETIJSKI TRGOVINI, SAJ VAS PRIČAKUJEMO 00 RON. 00 PET. 00 7. 0019.ti, OB SOB. OD 7. DO 15.h IN OB NEO. 00 7, DO 11.30h.
*mR mČUJE v TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Peter Grudnik, Velenje, Kidričeva C, št, 17 in Emilija Primožič. Velenje, Kidričeva c. št. 17; Boris Riga, Velenje, Jenkova c. št. 21 in Nataša Turk, Velenje, Jenkova C. št. 21; Matej Dragic, Lokovica št. 105/a in Franja Selič, Lokovica št. 105/a,
Vladimir Repenšek, roj, 1922, Velenje, C, Františka Foiîa št. 8; Terezija Pogoreičnik, roj. 1931, Velenje, Tomšičeva c, št, 4; Jožef Ger-lih, roj, 1941, Polzela št. 66; Rudolf Kokalj, roj. 1928, Srednja vas v Bohinju št. 72; Ljudmila Turi<ar, roj. 1919, Velenje, Cesta X. št. 41; Ivanka Kurmanšek, raj. 1921, Šoštanj, Tekavčeva c. št. 5.

29. aprila mineva tri leta samote, odkar nas je zapustila draga žena, mama, oma in tašča
VIKTORIJA KREGAR
rojena STREL
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Vsem iskrena hvala za vsak podarjen cvet in lučko v spomin.
VSI NJENI
Noj cveti Ti mnogo rožic, tam. kjer zdaj si Ti, naj Ti svetel plamen sveti v spanju dolgih dni. Tvoja dela in ljubezen z nami bodo vsepovsod, lep spomin na zlato mamo utiral nam bo novo pot.
V SPOMIN
KRISTINI ZALEZNIK
1907-1991 iz Šoštanja
19. aprila je minilo deset let, odkar je za vedno
odšla od nas draga mama. Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen grob le rože zdaj krasijo in svečke ji v spomin gorijo.
NJENI NAJDRA2JI
Odprta 33. razstava Likovni svet otroi<
Barve v nas in okrog nas
Razstava bo v prostorih šole na ogled vse leto do naslednje, štiriintridesete
ŠOŠTANJ, 21. aprila -"Na likovna dela, ki bodu zdaj leto dni dopolnjevala prostore Osnovne šole Karla Destovni-ka Kajuha v Šoštanju smo lahko resnično ponosni. V času, ko problematika položaja likovne vzgoje v novem predmetniku še vedno ni razčiščena, naj bo ta razstava še eno sporočilo javnosti: sporočilo, ki s svojo bogati
barvitostjo potrjuje pomen likovnega izražanja za otroke.
Hkrati pa je razstava Likovni svet otrok 2001 manifestacija, ki sporoča, da imamo v Sloveniji veliko dobrih likovnih pedagogov," je na otvoritvi 33. razstave v Šoštanju dejala prof. Silva Karim, svetovalka za likovno vzgojo na zavodu za šolstvo in predsednica strokovne komisije, ki je
odbrala dela za razstavo in predlagala nagrajence.
Pokrovitelja tokratne razstave s poetičnim naslovom Barve v nas in okrog nas, sta PIL in Občina Šoštanj. Likovne izdelke je poslalo 85 šoi iz vse Slovenije, skupaj blizu tisoč izdelkov. Izbranih je bilo 70 šol, 92 likovnih pedagogov in 307 učencev.
Med nagrajenci tudi šoli KDK in MPT
Med vsemi šolami in drugimi vzgojno-izobraževalnimi institucijami, ki so prispevale svoja dela, je komisija za nagrado izbrala pet takih, ki so s celotno kolekcijo poslanih del še posebej izstopale in opozarjale na visoko didaktično strokovnost mentotjev, ki učence motivirajo in spodbujajo pri delu:
Vrtec Koper, enota Kekec. Vida Lampe in Darinka Sever: OŠ Otlica Ajdovščina, likovna pedagoginja Silva Čopič, VZ Frana Miličinskega Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan, OŠ Karla De-stovnika Kajuha, likovna pedagoginja Alenka Venišnik in Osna šola Mihe Pintaija - Toleda. likovni pedagog Robi KJanČnik.
Pet pohvaljenili
Pet šol si je s svojo kolekcijo likovnih del zaslužilo posebno pohvalo: OŠ Ljutomer, OŠ Janka Padežnika Maribor, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Neznanih talcev Dravograd in OŠ Veržej.
■ mkp, fotografije: vos
Alenka Venišnik, likovna pedagoginja na OS KDK, Silva Karin, svetovalka na Zavodu za šolstvo in ravnatelj KDK
Darko Meniti
Robi Klančnik, likovni pedagog na OS MPT vedno preseneča z neizčrpno zalogo domiselnih idej
Z območnega srečanja otroši^iii fàiidorniii sliupin
Vsaka zanimiva na svoj način
ŠMARTNO OB PAKI, 19 aprila - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline sta bila organizatorja tokratnega 17. srečanja otroških folklornih skupin. Na odru kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je prikazalo delček bogatega ljudskega izročila naših dedkov in babic sedem skupin, kar je manj kot minula leta.« Žal, saj so nastopajoči dokazali, daje lahko delo z mladimi na področju folklore pestro in zabavno. Vsaka skupina je bila zanimiva na svoj način,« je komentiral dogajanje na odru strokovni spremljevalec Mirko Berložnik iz Celja.
Poleg folklorne skupine šmarške osnovne šole, so na srečanju pod naslovom Z igro in plesom v pomlad nastopili še mladi folkloristi osnovnih šol Braslovče, Gustava Šiliha in Gorica (obe Velenje), prireditev so z ubranim petjem popestrile članice pevske skupine Pomladni odmev iz Paške vasi, za piko na i pa sta poskrbela harmonikarja Miha Meh in Boštjan Polak.
MTp
REKLI so« • • H sva, da sami
Tomaž Lesnjak, mentor na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki:
»Ohranjanju ljudskega izročila namenjam kar precej prostega časa, saj tudi sam plešem v šmarški skupini Oljka. Zanimanje med učenci šole za to
Tomaž Lesnjak
dejavnost počasi narašča. Na začetku sem imel štiri, danes imam osem parov. Otroci radi hodijo na vaje, radi plešejo, najraje pa imajo stare igre.»
Sonja Ramšak in Mihaela Britovšek, mentorici na OŠ Gorica Velenje: »Našo šolo obiskujejo mestni otroci, ki starih običajev praktično ne poznajo. Kljub temu je zanimanje za folklorno dejavnost med njimi precejšnje. Vese-
sprašujejo, kdaj bodo vaje, kaj bomo letos počeli. Vsako leto pripravimo nekaj novega. Do seja smo »obdelali« ljudske običaje, kot so ofiranje, kožuhanje, življenje pastircev na paši, pripravljamo pa kmečko ohcet - slovo neveste in svatova-nje. Srečanja skupin so priložnost za prikaz našega kulturno-raziskoval nega dela. Mi očitno dobro delamo, saj smo že štirikrat sodelova-li na državnem
Sonja Ramšak
Neva Trampuš
Mihaela Britovšek
srečanju folklornih skupin in lani osvojilo zlato priznanje.»
Neva Trampuš, dolgoletna folklorna delavka in spremljevalka mladih folklori-stov: »V letih, odkar spremljam delo mladih na področju folklore. seje precej spremenilo. Včasih so na šolah delovale po tri skupine, danes je zanimanja med mentorji in tudi učenci za dejavnost manj. Mladi imajo na voljo veliko dejavnosti, v katere se vključujejo in dajejo prednost tistim, kjer ni potrebno vlagati truda v učenje plesa in pesmi. Tam, kjer skupine delujejo, namenjajo pozornost petju, kar ni slabo. Sicer pa je v folklorni dejavnosti tako, kot v ljubiteljski kulturi nasploh - niha. Upam na boljše čase.«
izmt
E R^A
Tiyvfcw	irtiiprn
MODRI NAKUPI po modrih cenah
šampinjoni v^slanici 370 g
Čajna pašteto
■g-
s. s
850 g
IlODRÂCÎÎSJ
69,
ov s'