Posamezna Številka ZO vtnttffgv, Šlev. 89. r m, ne e turni it LeloILTl = Volja po pošti: za celo leto naprej .. K 40'— sa tn mesec „ .. „ 3.50 za Nemčijo celoletno. „ 45-— za ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljabljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36-— za en meseo „ .. K 3'— 1 upravi projentan mcseCno,, 2-50 = Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 8 — sa Nemčijo oeloietno. „ 10 — zaostalo inozemstvo. „ 13— Inserat.. Enostolpna peUtvnt uui široUa in 3 mm visoka ali 140 prostor) n enkrat .... po 50« sa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjlli naročilih primeren popust po dogovoru. 01) sobotah dvojni tarlL 1 1 Poslano: ■■ ■ ■ « Enostolpna petitvrsta Ji h— Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 2. url popj Redna letna priloga vozni rod Uredništvo ]• v Kopitarjevi nlloi ttev. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se no = sprejemajo. — Urednllkega telefona štov. 74. = Wfčen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račun poštne hranllnioe avstrijske 61. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 75C3. — Upravnlškoga teleiona St. 188. izjava Jugoslovanskega kluha" in Češkega Svaza". Dunaj, 18. aprila. Predsedstvi »Jugoslovanskega kluba« in »Češkega svaza« sta danes popoldne po skupnem posvetovanju o premembi v zunanjem ministrstvu izdali naslednji komunike: Ker je grof Czernin podpiral aneksij-sko politiko nemškega cesarstva ter sam ustvaril novo netivo na vzhodu z aneksi-jami in drugimi napačnimi ukrepi, ker se je frivolno igral s pojmom narodne samoodločbe in je s samovoljnimi premem-bami dokumentov s pomočjo c. in kr. poslanika pl. Wiesnerja omajal vero v poštenost avstrijske diplomacije, se je vedo-ma odstranil z edino mogoče poti, ki bi čimprej mogla silno trpečim narodom monarhije prinesti mir. S svojim govorom pred nepoklicanim forom, v katerem je Nemce in Madžare hujskal proti sodržavljanom, čeprav je natančno vedel, cla so naši narodi solidarni z voditelji, in s katerim je brez vsakega razloga telebil v svet z debato o prejšnjih mirovnih poskusih, je zopet podaljšal vojsko za nedogle-den čas. Diplomatična samostojnost je s Czerninovo pomočjo doživela drugi Kraljevi gradeč, žal ž njo tudi mir, ki avstrij-ska-ogrska demokracija tako hrepeni po njem. Mi Čehi in Jugoslovani smo kljub nemškemu zasmehovanju dosledno zahtevali demokratizacijo tudi zunanje politike, posebno udeležbo ljudskih zastopnikov pri mirovnih pogajanjih. Naš predlog za spremembo ustave v tej smeri pa so nemške meščanske stranke rogaje odklonile, če te stranke, ki so proti Slovanom vedno klicale na pomoč absolutizem, danes govore o demokratizaciji in neodgovornih faktorjih, moramo to označiti kot hinav-ščino, pravtako, kakor je to vse ogorčenje proti »veleizdajalcem«, ker danes vidimo, da gori omenjene stranke odpovedujejo državi pomoč, glasove in zvestobo, kakor hitro se zgodi kaj, kar njim ni všeč. Ta vrišč vojsko le podaljšuje in je toliko bolj vreden zaničevanja, ker krščanski socialci in nemški nacionalci dobro vedo, da zastopajo le neznaten drobec prebivalstva ter da za svojo vojno politiko v parlamentu nimajo večine. Naša delegaciia bo kakor doslej tudi poslej zasledovala demokratično mirovno politiko z namenom, izvojevati avstro-ogr-skim narodom takojšen mir, po katerem naj se obenem ustvari tudi med njimi trajni mir. Do novega zunanjega ministra n i -mamo za u p a n j a z ozirom na njegovo preteklost ter z ozirom na dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Madžarov. Tudi on bo, kakor grof Czernin, namestu samostojne taktike, ki bi odgovarjala gorečim mirovnim željam vseh avstrijskih-ogrskih narodov, vodil politiko pod vplivom od zunaj, ki brani tuje interese ter zasleduje enostranske narodne cilje. Dunaj, 18. aprila 1918. Danes popoldne sta se oglasila pri min. predsedniku Seidlerju poslanca dr. Korošec in dr. P o g a č n i k glede beguncev, ki se vračajo v domovino ter zahtevala tudi domače vojake na pomoč pri delih za obnovitev dežele. Zahtevala sta, naj se izplača begunska podpora tudi prebivalcem onih krajev, ki so bili dejansko, četudi ne formelno evakuirani. Min. predsednik je obljubil, da bo v najširši meri vpošteval vse pritožbe ter je izjavil, da aačrt, kako raj se razdeli 7 nilijonov kron, leži pri tržaškem n a m e s t r. i š t v u. Poslanca sta nato :'n. predsednikom govorila o več 7 ki se tičejo •aznih prikazni na r : polju slo-vanskerfn iurfa Czernin v mažarski izdaji. Po padcu grofa Czernina se je mudil cesar v Budimpešti. Pri tej priliki se je zgodilo, da je konferiral z grofom Tiszo, ki je vrgel ta teden Wekerlejevo ministrstvo in stopa zopet na krmilo ne samo Ogrske, ampak cele monarhije. Burian ni nič drugega kakor plašč, pod katerim se skriva največji absolutist v monarhiji: grof Štefan Tisza. »Neue Freie Presse« poroča o dogodkih na Ogrskem pred imenovanjem barona Buriana za zunanjega ministra tako-le: »Cesar je povabil grofa Tiszo, naj se pelje ž njim v Alcsut. Med vožnjo je imel grof Tisza priliko, povedati svoje mnenje o političnem položaju. V naslednjem avtomobilu sta se vozila baron Burian in generalni pribočnik cesarjev princ Lobkovic. Pri povratku je bila razvrstitev ravno nasprotna. Na levici monarha je sedel v dvornem avtomobilu baron Burian, v naslednjem grof Tisza in generalni pribočnik princ Lobkovic. Precej verjetnosti je, da je na tej vožnji dozorel monarhov sklep, da poveri vodstvo zunanjih zadev baronu Burianu. Po vrnitvi iz Alcsuta je povabil monarh Tiszo in Buriana h kosilu. Pri tem kosilu se je izvršilo formelno imenovanje barona Buriana.« Tisza je torej danes prvi mož v monarhiji. Nemški listi, ki so dr. Seidlerju zelo naklonjeni, so po krivici dolžili dr. Wekerleja, da je prej vedel za imenovanje kakor Seidler. Sedaj razglaša dr. \Ve-kerle potom ogrskega korespondenčnega urada, da ni o imenovanju ničesar vedel in da je ravno radi tega dejstva podal svojo demisijo. Listi registrirajo to dejstvo, da se je imenovanje izvršilo pod vplivom Ti-sze in da sta bila ministrska predsednika obeh državnih polovic popolnoma nepoučena o tem. »Arbeiterzeitung« izvaja iz tega, da je nujno treba spremeniti našo ustavo. Burian se je že oglasil. Brzojavil je nemškemu državnemu kanclerju zagotovilo, da bo »utrdil in poglobil preizkušeno zvezo z Nemčijo«. V nagovoru na urad-ništvo zunanjega ministrstva pa je dejal: »Moja politika bo zasledovala iste cilje, kakor politika grofa Czernina.« Lepa tolažba za narode monarhije. Po padcu Czernina smo dobili novega Czernina in sicer v mažarski izdaji po kroju in vzorcu grofa Tisze. Naš parlament se sestane 30. t. m. in pravijo, da bodo zborovale kmalu tudi delegacije. Takrat bo dolžnost zastopnikov avstrijskih narodov, da se razgovore tudi z novim Czerninom v mažarski izdaji. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. aprila. Veliki glavni stan: Sovražnik nam je včeraj prepustil dele flanderske zemlje, katere si je v večmesečnih bojih z oromnimi žrtvami priboril. Armada generala Siksta pl. Armina jc, tesno sledeč sovražniku, ki se jc korakajoč umika , vzela Poelcappelle, Langenmark in Zonnebeke in ga vrgla za Haenebeek nazaj. Južno od jezera Blanckaert je sovražni protisunek zaviral naše prodiranje. Severno od reke Lyse smo pod močnim ognjenim varstvom pridobili na prostoru in očistili nekaj gnezd, kjer so bile postavljene strojne puške. V bojih zadnjih dni smo ujeli nad 2500 ujetnikov, zaplenili nekaj topov in veliko strojnih pušk. Na bojišču na obeh straneh Somme sc je topovski boj od časa do časa okrepil, posebno pri Moreuilu in Montdidieru. Na vzhodnem bregu Moze so imela manjša podjetja pri Ornesu in Watronwillu popolen uspeh in so privedla ujetnikov. Severno od flireya se je s krvavimi izgubami izjalovil močan francoski sunek. Berlin, 18. aprila, zvečer. Na Flan-drskem in ob Lysi se položaj ni izpre- Močni napadi Francozov severozahodno od Morcuila so se krvavo zrušili. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Berlin, 18. aprila. Uradno: Ponoči od 17. na 18. aprila so z morja obstreljevali Ostende. Vojaške škode ni. Naše torpe-dovke so obstreljevale IS. aprila sovražne tab ore in skladišča med Dunkerque in Nieuportom; izstrelile so 600 strelov. Načelnik gen. štaba mornarice. Angleško poročilo. London, 17. aprila, zvečer. Uradno: Sovražnik je pričel danes zjutraj silno na celi bojni črti ob Lysu in od gozda Nieppe do Witschaete streljati s topovi, sledili so na to napadi pehote. Vse napade smo odbili z znatnimi izgubami za sovražnika. Naše čete so vdrle danes s protinapadi v Meteren in v V7ytschaelo, a ker je sovražnik neprestano napadal, niso mogle svojih tamošnjih postojank držati. Na tej bojni črti sodelujejo Francozi z Angleži skupno. London, 18, aprila, zjutraj. Uradno: Položaj se ponoči na angleški bojni črti ni izpremenil. Sovražno topništvo je živahno delovalo na južnem delu bojne črte ob Lysu od Givenchyja do vzhodno od Ro-becqua. Naše črte med Loconom in Ro-becquom so še obstreljevali s težkimi topovi, ko se je pričelo daniti. Naše čete so odbile ponoči sovražne napade v odseku pri Merresu. Francosko poročilo. Pariz, 17. aprila, popoldne. Na bojni črti Sornme-Oise so na obeh straneh precej močno streljali s topovi; v praskah so se spopadle tudi poizvedovalne čete. Francozi so večkrat v manjšem obsegu napadali nemške črte posebno jugozahodno od Butte do Mesnila in so ujeli nekaj mož. Izjalovil se je napad, katerega so poskušali Nemci na desnem bregu Moze vzhodno od Sounogneuxa. Na ostali bojni črti je bilo ponoči mirno. Pariz, 17. aprila zvečer. Uradno: Podnevi pehota ni nastopala. Sovražnik je obstreljeval silno naše najprednejše črte in nekatere kraje, ki leže severno od Mont-didierja. Naše baterije so se z uspehom borile s sovražnimi baterijami in so z osredotočenim ognjem obstreljevale nemške postojanke. Maši letalci so sestrelili 15. in 16. aprila štiri nemška letala. XXX Nemci merijo zdaj s svojimi napadi na Ypcrn, oziroma proti Yserskemu prekopu. Langemark, Poelcapelle in Zonnebeke leže severnovzhodno od Yperna. Od Zonne-beeke do Yperna je še kakih 7 km. Angleži in Francozi branijo Ypern z vso silo in se položaj včeraj tam ni spremenil. General Foch vodi bitko pri Avmentieresu sam. Genf, 18. aprila. »Petit Journal« poroča: General Foch je prišel na bojišče pri Armentie resu in vodi osebno vse obrambne boje posebno v tistih odsekih, v katerih se bijejo najbesneiše. Fochov generalni štab, Berlin, 18. aprila. Iz Par iza: General Foch sestavlja zdaj nov generalni štab, v katerem bodo najboljši francoski, angleški in belgijski generali; Petain bo najbrže njegov načelnik, XXX Wolffovo poročilo, Berlin, lB. aprila. Sovražnik se je v Bailleulu branil zelo žilavo. Z vso silo so sledili povelju maršala Haigha, ki jc ukazal, da se ne smejo umakniti niti za korak. Ko smo osvojili višine, ki leže vzhodno od mesta, Angleži niso več mogli držati svoje postojanke v mestu, posebno še ne potem, ko so zjutraj nemške čete 1.....'"'jcvale svoje napade, V prvih jutra- •"ah smo vzeli močno utrjeno opira- Cappelynade, katerega je sovražnik kilavo branil; tam smo ujeli 300 mož, ki so pripadali dvema angleškima divizijama, a kljub temu so Angleži skušali držati mesto s svojimi mnogoštevilnimi strojnimi puškami, toda nemške čete, ki so prodirale s severovzhoda in s severozahoda, so premagale v boju z ročnimi granatami Potem, ko so naši vzeli Bailleul, iz katek rega vodi devet cest na vse strani, so naši napadali dalje na celi bojni črti. Nemd so korakali s snežnih slemen vzetih višin in napredovali. V Bailleulu smo ujeli 70G mož. Angleške krvave izgube so posebne visoke. Angleži uporabljajo Francoze od 21. marca za to, za kar so Rusi stvoj ča* uporabljevali svoje smrtne bataljone. Po. vsod, kjer Nemci s svojimi napadi prebijejo angleške postojanke, morajo v prvi vrsti nastopiti Francozi. Kolikor mogoč« hitro jih pripeljejo, precej jih vržejo v bitko in napadati morajo s protinapadi. Francoske izgube so zato posebno težke. Berlin, 18. aprila." Wolff: Angleži sc morali prepustiti Nemcem Langemark in Poelcapelle; kraji, ki so jih v flandrski bitki leta 1917. kljub premoči ljudi in materijah priborili šele po bojih, ki so sc bojevali več tednov. Poelcapelle so zasedli Angleži 4. oktobra 1917 po boju, ki se je bil nad dva meseca. Ministrski predsednik je takrat zapovedal, da so zvonili ? Londonu. V celi Angliji so slavili zmago s 4. oktobra. Nemci so 17. aprila 1918 to angleško zmago uničili. Angleško in francosko časopisje. London, 17. aprila. »Manchester Guardian« piše o vojaškem položaju na Flan-drskem: Vsled padca Baillcula je sicer položaj resen, a zaupamo še trem močnim či-niteljem: hrabrosti naše armade, generalu Fochu. in izredno močnim postojankam na višinah za ravnino Lyse. Položaj je podoben^ položaju Pri Verdunu pred ofenzivo ob Sommi. Kakor takrat Angležem, gre zdaj generalu Fochu pred vsem za to, da kolikor mogoče dolgo zavlačuje ofenzivo, »Times« pišejo: Protiudarce moramo sprejemati take, kakršni so. Ne smemo njih važnosti podcenjevati in tudi ne prečenje vati. Resnejša je sila nemškega sunka ka< kor izguba ozemlja. Preveč smo se zana šali na sovražnikove iztube in popolnom prezrli, da še vedno lahko prepelje iz Ru-sije nove divizije. Voditelji " sporazuma morajo upoštevati, da razpolagajo Nemci na ruski fronti s še ne izčrpanimi rezervami. London, 17. aprila. Polkovnik Reping-ton piše: Peta angleška armada ie bila zato premagana, ker so Francozi iz voiaških in iz političnih razlogov želeli, naj se angleška fronta razširi južno od Oise. dasi je angleški generalni štab ugovarjal. Armada je štela le enajst divizij'in tri rezervne divizije. Podrobro poročilo o položaju na zahodnem bojišču. Bern, 18. aprila. (K. u.) General Mal-terre je pisal 13. t. m. v »Tempsu«: Ne pre-rokujmo, kar se lahko zgodi.' Sedanjost je dovolj resna, cla moramo vse storiti, da se nc poslabša položaj. Eern, 18. aprila. (K. u.) Francosko časopisje se za bitko pri Armentieresu vedno bolj zanima in si ne prikriva, da jc položaj od sobote naprej zelo resen, posebno še zato, ker groze Nemci iz Bailleula in iz Bethune Arrasu in Yseri. Amsterdam, 18. aprila. (K. u.) Vojaški sotrudnik »Tajda« piše: Ker obstreljujejo nemški topovi Hazebrank, je prekinjen železniški promet v Poperinghe. Celo fronto severno od Ypema morajo zato preskrbovati z ljudmi in z blagom po železnici Dunkerque-Veurne. Rotterdam, 18. aprila. »Times« poročajo: Francozi so poslali na angleško severno bojno črto močne ojačbe.* Madrid, 17. aprila. (K. u.) Portugalsko vojno ministrstvo poroča, da so štiri portugalske brigade prve in druge portugalske divizije vsled izgub povodom napada Nemcev umaknili iz bojne črte, da jih iz-popolnc, Genf, 18. aprila. Ministrski predsednik Clemenceau in generala Foch ter Petain so včeraj obiskali velike premogokope pri Bethuni. Ukrenili so vse, da v te največje premogokope izpuste vodo, če bi Nemci šc napredovali. XXX Angleške ojačbe. n18. aprila. S švicarske meje se poroča: Vrhovni poveljnik angleške celinske armade ie zaoov.cdaL nai so ltl>m*if*iTi precej prepelje v Francijo. Čete že prevažajo čez Kanal. Angleški general Plumer, ki je bil dozdaj na italijanski bojni črti, poveljuje zdaj severni armadi Novi pozivi v Kanadi Ottawa, 17. aprila. (K. u.) Ministrski predsednik je danes v tajni seji poročal parlamentu, da je položaj resen. Parlament in časrmir'c Ljavlja, da so pripravljeni na •Ivo in I?ud>. Cc ,lasno so sklenili, < jo • orožje neoženjeoe od j 23. iv a in da popišejo 19letne fante. Obstreljevanje Pariza. Pariz, 18. aprila. Iz Pariza bodo te dni odposlali 100.000 otrok. XXX ANGLEŽI IN AMERIČANL London, 18. aprila. (K. u.) Reuter: Angleška delavska stranka je priredila ameriškim delavskim odposlancem v spodnji zbornici pojedino. Ob tej priliki je posl. Thomas rekel: Nastop Amerike v vojski je zelo upravičil bratsko politiko. Velika večina angleškega delavstva je ravno tako, kakor Amerika, prepričana, da moramo nadaljevati vojsko. Pred vsem se moramo za to boriti, da se spoznavajo med seboj demokracije vseh dežela. Nočemo sramotnega miru, zahtevamo marveč sporazumen mir, ki ne bo zapustil kali bodočim vojskam Artur Henderson je rekel: Odločno nastopamo za zvezo narodov. Nihče med nami noče nemškega miru. Želimo si odkritih odnošajev z delovnimi sloji sovražnika, a nočemo posveta z obveznimi sklepi. Nemški demokraciji moramo jasno povedati, da njena vladna oblika zelo ovira mir in da se ne bomo nikdar uklonili nemškemu militarizmu. Američan Frey je rekel: Vojskovati se nismo pričeli tako hitro, kakor ste Angleži pričakovali, a polagoma nam je postajalo jasno, da imamo opraviti s Prusi: z brigantom. Proti sili se mora nastopiti s protisilo. Z železno silo moramo kljubovati »srednjeevropskemu brigantu, vojnemu narodu. Vojskujemo se za naprave, ki so za demokracijo storile rac, kar je mogoče. Nemci izvajajo zdaj ofenzivo, zato zdaj ni časa, da govorimo o miru, ker bi tako priznali svojo slabost Novi angleški vojni minister. London, 18. aprila. (K. u.) Reuter poroča uradno: Lord Milner je povišan v tajnika vojnih zadev, Carl of Derby v veleposlanika v Franciji; sir Artur Cham-berlain je pozvan v vojni kabinet. Pariz, 18. aprila. (K. u.) »Echo de Pariš« poroča: Ministrski predsednik Clemenceau se je razgovarjal z novim angleškim vojnim ministrom lordom Milnerjem. Proti LIoydu Georgu. Genf, 18. aprila. »Manchester Guardian«, »Evening Standard« in »Evening Times«, ki so se dozdaj zavzemali za Lloy-da Georga, zahtevajo, naj angleški ministrski predsednik odstopi. - Pri nzonn. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. aprila. Uradno: Pri Azorih je neki naš podmorski čoln v zadnjih tednih potopil 5 parnikov in 2 jadrnici, ki sta bili obe oboroženi. Topova: eden 9 cm, drugi 15 cm, smo zaplenili. Plen je zelo dragocen. Načelnik gen. štaba mornarice. Boji Z \M\)W. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. aprila. Uradno se poroča: Med Gardskim jezerom in Piavo živahen artiljerijski boj in živahno delovanje letalcev. — V Albaniji je častniški namestnik Arrighi priboril svojo 24. zračno smago. Poročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaj, 18. aprila. (K. u.) Vojni tiskovni stan: O delovanju letalcev meseca februarja 1918 se poroča temeljem statistike, da se žc naprej onemogočijo sovražne pretirane trditve: Na jugozahodni bojni črti so podvzeli naši letalci 1051 poletov; med katerimi so se zapletli 226krat v boje, v katerih je izgubil sovražnik 16, avstrijsko letalno orožje pa 7 letal. Skupno smo izgubili s tistimi letali, ki so jih sestrelili z zemlje, 9 letal in 1 zrakoplov; sovražnik je pa izgubil 21 letal. Z uspehom smo izvedli več podjetij, pri katerih smo metali bombe in opazovali za avstrijske baterije. Kako Italijani pretiravajo, nam dokazuje poročilo lista Nuovo Giornale« s 15. t. m., ki trdi, da so Avstrijci od 1. januarja do 15. marca i/.gubili 85 letal. V resnici smo v tem času v zračnih bojih izgubili 10 letal, sovražnik aa 30. Dunaj, 18. aprila. Dne 16. t. m. je večkrat odlikovani letalni častnik linijski lad-jini poročnik Fontaine pl. Felsenbrunn v svojem poklicu ponesrečil. Danes so ga v Pulju pokopali. z MUm. mnogih bojih na levem bregu Strume pri Kjupriju in pri Prosemku, 15 km južno od Demirhissarja, z bolgarskimi prednjimi stražami in so več Bolgarov ujele. Sovražnik je poskušal napadati v ovinku Črne in zahodno od Bitolja, a sta se njegova poskusa popolnoma izjalovila. Pri jezerih streljajo s topovi. Boli Turkov. Carigrad, 18. aprila. Uradno: Naše čete se po načrtu bližajo okolici Karsa. Naša konjenica je zasedla na obali Čuruk Su (Kobulety). Sovražnika preganjamo. V Ba-tumu smo ujeli dozdaj 600 častnikov in 2500 mož, mod njimi trdnjavskega poveljnika in več višjih častnikov. Zaplenili smo 250 topov, lokomotive, železniške vozove, vozila in veliko živil. V Palestini smo odbili sovražne poizvedovalne čete. iz Me. Stockholm, 18. aprila. (K. u.) »Afton-bladet« poroča iz Abo: Ko so beli gardisti vzeli mesto, so dognali, da so povzročili rdeči gardisti za več milijonov kron škode, ker so plenili. Belim gardam je poveljeval švedski poročnik Ehrenspard. Stockholm, 18. aprila. Iz Aba: Rdeče garde so izgubile tudi Salo, Uystad, Riihi-meki in Lahtis. Nemške čete so se združile z Mannerheimovo vojsko. Vsa južna Finska je osvobodena. Rdečo armado so pri Toijali popolnoma obkolili. Stockholm, 18. aprila. »Stockholms Tidningen« poroča iz Petrogtada: Finska rdeča garda je predlagala beli gardi mir s sledečimi pogoji: Oblast prevzame parlament. Vladna armada se po sklenjenem miru zniža na 1000 mož. Ruske trdnjave se morajo podreti. Bela garda je predloge odklonila. iz nosile. Kodanj, 18. aprila. »Utro Roskij« poroča: Ljenin je pozval k sebi moskovskega patriarha in vprašal, zakaj da je izobčil boljševike. Zahteva, naj patriarh izobčenje prekliče in grozi, da ga bo kaznoval, če tega ne stori. Genf, 18. aprila. »Temps« poroča: Moskovska vlada je naznanila nemški vladi, da je povišan v prvega tajnika ruskega veleposlaništva v Berlinu vojni ujetnik Via- i dimir Zagorskij, ki je v nekem' ujetniškem | taboru v Nemčiji. Pogajanja z liiitiiiilo. Berlin, 18, aprila. Kiihlmann se vrne jutri iz glavnega stana v Berlin, kjer ostane še nekaj dni, ker ne odpotuje precej k mirovnim pogajanjem v Bukarešt, Politična novice. -j- Shod S. L, S. v Dolenjem Logatcu. V nedeljo, dne 21. t, m,, se vrši ob 3. uri popoldne v Dolenjem Logatcu, v dvorani društvenega doma, političen shod. Poroča poslanec Jože Gostinčar. -j- Duhovščina dekanije Leskovec se je ob priliki dekanijske konference 4. februarja 191.8 izrekla za sledeče resolucije: 1, Soglasno se pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba v celem obsegu — za zedinjeno samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. 2. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje. 3. Prevzvišenemu gospodu knezoškofu izražamo iskreno hvaležnost za odločen nastop v prilog jugoslovanski ideji. 4. Pridružujemo se človekoljubnemu prizadevanju sv. očeta in presvetlega cesarja za skorajšnji mir. 5. Z veseljem pozdravljamo prizadevanje za zopetno skupno delovanje slovenske duhovščine v S. L. S. in prosimo čč. gg. sobrate, naj bi se ne cepili v razne stranke na ljubo posameznim osebam, saj načela nas ne ločijo. Sledi 33 podpisov in siccr 25 svetnih (t. j. vsi razun 2) in 8 redovnih duhovnikov. + Brambeni odsek je njega načelnik vitez Pogačnik, kakor nam poročajo, preložil na izrečno željo vlade, ki se ji čas notranjih kriz ni zdel primeren za sejo , brambnega odseka. 4- Kočevske občine proti Jugoslaviji. ■ Proti zahtevam Jugoslovanov so se izjavile naslednje kočevske občine: Kočevje, Polom, Koprivnik, Nemška Loka, Mozelj, Knežja Lipa, Novi Lazi, Sela, Smuka, Črni potok, Poljane, Lienfeld, Stara cerkev, Gotenica, Borovec, Reka, Zdihovo, Spodnji Log, Stari Log, Čermošnice, Mala gora. Tozadevne izjave so poslali ministrskemu predsedstvu in cesarjevi kabinetni 1 pisarni. 4- Protestni shod proti dr. šusteršižu v Trstu. »Edinost« od 18, t. m. naznanja, da pol. društvo »Edinost« sklicuje za nedeljo občni zbor v Narodni dom. Na dnevnem redu je nagovor predsednika in protest proti podtikanjem dr,- Šusteršiča. 4- Burian Hertlinga. Zunanji minister baron Burian je poslal nemškemu državnemu kanclerju grofu Ilertlingu brzojavko, ki se med. dnitfim glasi; 'Utrditev, in izpo- polnitev staropreizkušene zveze z nemško državo je bil odnekdaj temelj mojega političnega mišljenja in čuvstvovanja. Na tej nepremakljivi podlagi graditi dalje tudi v bodoče, smatram za tvojo najodlič-nejšo dolžnost in upam, da mi bo v zvestem sporazumu z Vašo ekscelenco mogoče, dovesti zavezniške države v nepre-daljnem času do zaželjenega cilja — pravičnega in častnega mira. f Burian potuje v Berlin. Z Dunaja poročaio: Zunanji minister baron Burian v kratkem odpotuje v Berlin, kjer obišče cesarja in državnega kanclerja. !-f Program novega zunanjega ministra. Baron Burian je 18. t. m, nastopil svojo službo in pred uradništvom zunanjega ministrstva razvil svoj program takole: »Ko je bil grof Czernin nastopil svojo službo, je povdarjal, da bo ohranil pravce moje politike neizpremenjene. Sedaj, ko na žalost nas vseh, mojo in vašo, odhaja s tega mesta, vam rečem: Moja politika bo šla za enakimi cilji, kakor Czerninova. Zvesto se držeč naših preiskušenih zvez, v polnem zaupanju na našo slavno armado in na preizkušeno požrtvovalnost prebivalstva bomo vojno z naporom vseh svojih sil tako dolgo bojevali, dokler nas bo v to sililo ravnanje naših sovražnikov. Ob tem ne bomo izgubili izpred oči poti, na kateri je ustanovil grof Czernin temeljne in važne etape, ko je neomajno nadaljeval mirovno delo, katero je naš vzvišeni mladi vladar v zvezi s svojimi visokimi zavezniki velikodušno začel še za-časa mojega službovanja. V smotrovitem stremljenju in v tesni zvezi z našimi zavezniki bomo to pot nadaljevali do srečnega konca. Pri tem delu računam na vašo požrtvovalno pomoč.« -f- Burianovo imenovanje in ogrska volilna reforma. Imenovanje barona Buri-ana smatra ogrsko delavstvo za udarec proti volilni reformi in je skrajno razburjeno. Zaupniki budimpeštanskega delavstva so se 18. t. m. sešli na posvetovanje in sklenili, da se boj za volilno rcfor.no obnovi v največjem obsegu, -f Wekerle odstopil radi Buriana. Ogrski urad poroča: Neki dunajski list je poročal, da je bil avstrijski ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler glede imenovanja barona Buriana za zunanjega ministra obveščen že v nedeljo in da je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle v sporazumu z avstrijskim ministrskim predsednikom že v naprej pritrdil temu imenovanju. To poročilo ne odgovarja resnici. Dr. Wekerle ne le ni prejel o Buriano-vem imenovanju nikakega prejšnjega poročila, marveč o tem sploh nič vedel ni; zato je sklenil odstopiti, + Nemški odmevi cesarjevega pisma Czerninu. Nemški listi naglašajo važnost cesarjevega pisma Czerninu, posebno z ozirom na zatrdilo, da ostane politika od-stopivšega ministra prej ko slej pravec za habsburško-lorenško hišo in Avstro-Ogr-sko. Te besede so toliko kot manifest, ki uničuje vse nasprotne nade inozemstva. -t- Kaj poreče parlament. Z Dunaja poročajo 18. t. m. iz parlamentarnih krogov; Zadnji politični dogodki bodo po vsej ! priliki že v prvi seji poslanske zbornice ! sprožili vrsto interpelacij, katerim utegne- j jo slediti razdražene politične debate. So- ' diti po mnogostranskih izjavah poslancev, ni pričakovati, da bi izprememba v zunanjem ministrstvu povzročila razbremenitev političnega položaja in da bi prihodnje zasedanje poteklo tako gladko, kakor je to upal ministrski predsednik ob svojih zadnjih posvetovanjih s strankami. Pa tudi v gosposki zbornici bodo stranke seveda nasproti političnim dogodkom zavzele stališče; načelnika središčne in ustavne stranke sta za soboto 20. t. m. sklicala na sejo izvršilna odbora, da se posvetujejo o novem položaju. V ustavni stranki z iz-premembo v zunanjem uradu niso zadovoljni in iz središčne stranke prihajajo enaki glasovi. -j- Prva žrtev praške manifestacije. Bivši minister za javna dela, zadnji čas tehnični nadzornik v vojni službi stoječih zasebnih industrijskih podjetij, baron pl. Trnka, je kakor znano poslal na praško manifestacijsko zborovanje brzojavko, v kateri je opravičil svojo odsotnost z boleznijo, obenem pa izrazil željo, naj bi bilo zborovanje mogočen izraz narodne edinosti in politične zrelosti težko preizkušenega češkega naroda in zagotovilo srečnejše bodočnosti. Sedaj poroča »Wiener Allg. Ztg,«, da so barona pl. Trnka kot generalnega domobranskega inženirja odstavili in mu odtegnili prejemke. -)- Adalbert pl. Sheck - Vugrovečki, tajni svetnik in priznan mažaron, je poslal »Obzoru« popravek, v katerem pravi, da ni napisal knjige »Die siidslavische Frage und der Wcltkrieg von L. von Siid-lana«. -j- Mažarski jezik pri armadi in hrvatsko domobranstvo. »Pesti Hirlap« objavlja naredbo vojnega poveljstva, kako se mora postopati z mažarskim kot službenim jezikom pri armadi. Ker so v rabi zasebni hrvatski žigi in imena pri hrvatskem do-mobranstvu y praksi že dali časa odprav- ljena, je zapovedano vsem oblastem hon-veda, da v občevanju s civilnimi in vojaškimi oblastmi Ogrske, ako ne razpolagajo z osebo, ki zna mažarsko, rabijo dvojezične tiskovine, z nemškim besedilom na levi, z mažarskim besedilom na desni strani. Vsak nemažarski spis se mora prestaviti na mažarski jezik, ako pa dotično poveljstvo ne razpolaga s silo, ki bi bila sposobna to storiti, se mora izročiti spis bližnjemu poveljstvu. Na fronti se more to izjemoma opustiti, ako bi se cela stvar preveč zavlekla. Kjer so mažarske oblasti doslej mažarsko uradovale, se mora tako postopati tudi v bodoče. Imenovani časopis pa izrecno ne pove, če velja ta nared-ba tudi za hrvatsko domobranstvo; po-st&vno seveda ne velja. Praksa bo kaj več pokazala. -f Nemci proti jugoslovanskemu nje-dinjenju. Današnja »Tagespost« prinaša Članek »iz slovenskih dežel« pod naslovom »Slovenci in jugoslovansko vprašanje«, v katerem razlaga v stilu dr. šusteršlčeve »Resnice«, da je med Slovenci in Srbo-Hrvati nepremostljivo nasprotje in da nas Srbi in Hrvati nikakor ne dosegajo. Zato ne sme priti do združenja Jugoslovanov in do jugoslovanske države. Pri tem nas seveda »Tagespost • tako kakor ob vsaki priliki clr. Šusteršičeva »Resnica« denuncira in pita. z veleizdajalci. Slavnostna akademija, ki jo jc priredila »Glasbena Matica* v počastitev spomina dr. J. E. Kreka na korist njegovemu spominiku v Ljubljani, se je izvršila kar moč vredno spomina velikega moža. Dvorano jc brez vsakršnih oficial-nih visokih krogov do zadnjega prostora napolnil narod, prve sedeže so zasedli možje odlični ne po službi, ampak po svojem javnem političnem in kulturnem delu. Nad poslušalci je še pred začetkom zavladalo občutje, da je zbrana družba bratov in sestra, ki jc nc zastira niti lahna senca prisiljenih form; duh osvobojenega demokratizma je za en večer razprostrl svoja krila nad nami. Glasbeni del prireditve je glede formalne usovršitve dosegel višek, kakršnega tudi pri »Matici« nismo vsekdar vajeni Mogočno zasnovani, globoko interpretirani Gallusov moški zbor: Glejte kako umira pravičnik«, je takoj iz vsega po-Četka ustvaril mogočno slavnostno razpoloženje. Zbor, ki te vrste glasbe gotovo ni vajen in se mu je to semtertje v malenkostih, n. pr. v cezurah, za las prevelikih, v zastrtem izgovarjanju končnega s, skoro poznati hotelo, se je v krepko zarisani črti povzpel do nenavadne moči in veličine, ki je pretresala mozeg. Po uvodnem spevu je nastopil slavnostni govornik stolni vikar in urednik »Mira» Fran S m o d e j iz Celovca, ki ga je občinstvo s prisrčnim ploskanjem pozdravilo. Govornik je izvajal približno: Volespoštovana gospoda! Pred tako odličnim občinstvom bi govornika morala prevzeti tesnoba, če bi ne imel naloge, da govori v čast možu, ki je last vsega naroda, ki je najpopularneši mož na vsem slovanskem jugu. Zakaj pozna tega moža ves jug, zakaj ga pozna sleherna duša, ki čuti slovansko? Zadnji koroški kmet, dasi ne zna slovenski brati, ker se v svojih šolah slovenski ni učil, ve, zakaj domovina spleta Kreku vence hvaležnosti On ve, da je bil Krek tesno spojen s slovenskim nai-odom, zlasti pa, da je izrekel narodu odrešilno besedo, in da se bo ta beseda izpolnila, da bo postala meso. Ta beseda ni bila samo izliv bistrega dma Krekovega, ni bila samo plod njegovega gorkega srca, ampak trdim: ta odrešilna beseda je bila rojena iz njegove kristalno čiste značaj n o s t i. Le značaju je mogoče, da _ v takih trenutkih nastopi in izreče odrešilno besedo. AH bi bile vse plasti naroda šle za njim, če bi ne zaupale temu značaju? Marsikdo ima obilo lepih besed, a narod mu ne zaupa, ker ve, da so to besede. In če je na ta kristalni značaj Krekov po smrti padel kamen, ga je mogel vreči le človek, ki sam nima značaja ali ne stoji več v narodnih vrstah. (Burno pritrjevanje.) i Bilo je spomladi leta 1915., ko je prišel Krek v Celovec, na obisk. Potujoč potem iz Celovca v Maribor, se je zagledal v severne griče Koroške in me je vprašal: »Kje je tukaj narodna meja?« Že takrat je gorela v njem deklaracijska misel. V Mariboru sva srečala gospoda, ki se tiste čase preganjanja še ni bil otresel strahu, toda Krek ga je glasno potolažil: »Prijatelj, mene je skoro sram, da sem tuka), kakor bi ne bil Slovenec!« V tistem času so te glasne besede v obmejnem mestu pomenile junaštvo. Grški kralj Agamemnon jc imel v svoji vojski Terzita. Makedonski kralj Filip se je po zmagi nad Atenci upijanil in je zaničeval premagane Atence. Teda) stopi iz vrst ujetnikov predenj Grk De-mant in mu zakliče: »Kralj, brezpravne sužnje zasmehuješ. Spomni se, da je bil z Agamen^nonom Terzit in ti ravnaš kot Terzit!« Tudi Krek je zaklical nekaterim: »Vi bi lahko imeli v naši državi vlogo Agamemnona, pa hočete biti Terziti!« Sam pa se je postavil na čelo jetnikov in jih je pozval: »Zdrobimo vezi, odložimo jarem, zakaj to suženjstvo je veleizdaja!« (Burno ploskanje.) Gospoda moja! Danes je led predrt, a v tistih časih je bilo treba junaka, da je izrekel take besede. Tako govore in delajo samo veliki značaji. Ravno tako moramo občudovati Krekovo nesebičnost. P«ar mesecev pred otvoritvijo državnega zbora je prišel zopet v Celovec in sedela nas je trojica v restavraciji. Snoval je načrt, da pojde v Prago, potem v Zagreb, hotel je oživeti nekako slovansko unijo. Omenil je, tako mimogrede, da se ne čuti zdravega, in prijatelj ga je posvaril: »Varuj se malo!« Toda Krek je odgovoril: »Zdaj je čas pripravljalnega dela, od katerega je uspeh odvisen. Zato morajo vsi oziri v kot. Zdaj je čas, da planemo na dan!« To je nauk za vsakega Slovenca. Naš narod je po številu majhen, toda česar mu narava ni dala po veličini, to je nadomestila: dala mu je visoko inteligenco in zahteva od vsakega Sosameznika požrtvovalnosti. Danes vi-imo, da nesebični voditelji igrajo glavno vlogo v javnem življenju. Francoski kralj Ludvik XIV je rekel o sebi: »Država sem jaz.« So posamezniki, ki mc o: »Narod sem jaz.« Krek ni bil iz tega lesa. Bo-lehen, trhel na telesu, a bistrega uma je šel na jug med svoje brate umirat, in ko je umrl, je imel dve kroni v žepu. A zapustil nam je krasno dedščino: narodno slogo in pomenljiv nauk; Surova sila ne more nikdar zmagati, ampak duh je, ki zmaguje, ideje zmagujejo in načela! (Burno ploskanje.) Krek je bil tisti, ki je vse svoje upe stavil na moč lastnega jugoslovanskega naroda. In ni se varal! Saj vidimo, da povod žarč srca za te velike ideale: med našimi vojaki na Ironti, v zadnji obmejni vasi in koroška dekle, ki goji svoj nagelj, ga goji, da splete venec zmagoslavni Krekovi ideji. Motijo se tisti, ki menijo, da bo prišla reakcija, ako se Krekovi načrti v dveh do treh letih ne uresničijo. Duša je neumrjoča in Krekova ideja, iz nje porojena, je neumrjoča! Krek je vedel, na kaj gradi svojo misel. Nasilje je trhlo in gnilo, na njem ne more nobena stavba sloneti. Nadvlada naroda nad narodom je trhla in se bo zrušila! (Ploskanje.) Resničen je ugovor, da Krek ne potrebuje spomenika, da bi ga ne maral. Toda hvaležnost naroda se na to ne more ozirati, narod potrebuje spomenik zase, da se uči iz njega: Bodite trdni, kakor ta skala, bodite značajni, kakor je bil Krek značaj, značajno služite svoji domovini!« Občinstvo je z viharnim pritrjevanjem zahvalilo govornika, na kar je za govornikom zbrani Matični zbor zapel »Slavnostni spev«. DvoFakov Slavnostni spev je veličastna kantata, ki se ji vsled čudovite preprostosti njene melodične zamisli na mah pozna, da je plod velikega genija, iz tako preprostih sredstev more le prvovrsten umetnik roditi tako veličastno, globoko učinkujoče delo, ki naraste do take silovite moči, kakor nas je koncema prežela in prepojila z odločno voljo in neomajnim upanjem, da bo delo slavljenca v nas oživelo. Po Dvorakovem »Slavnostnem spevu« je nastopil prof. Ivan D o r n i k, ki je de-klamiral Gregorčičevo pesem »V pepel-niČni noči«. Občinstvo je pazljivo poslušalo pomenljive verze, ki jih je deklama-tor recitiral s prikupljivim glasom, dasi malo prenizko, in je po zadnji kitici: »Le vstani, borni narod mpj — tvoj je vstajenja dan!« živahno pritrjevalo. Med narodnimi pesmimi so po svoji melodični strukturi pa tudi po svoji harmonični fakturi zavzemale srbske brez dvoma prvo mesto. To je čisto samostojna vrsta glasbe, ponosi ta, samorasla, brez vsakršnega kozmopolitskega priznaka, zdrava do korenin, brez vsakršne mehkužne sentimentalnosti, krepka, globoka, pa tako čudovito pestra in slikovita; in kakšno bogastvo v melodiki, kakšna razlika v ritmiki, koliko izpremembe v to-aalnosti: dur, mol, stara cerkvena fonal-nost in še nekaj, kar je še samo tej pesmi lastno. Sicer pa tudi ta dur ni kozmopc-litski dur in kdor bi meril mol po molu sedanje glasbe, ga ne bo zmeril. Ali je potem čuda, če človek žaluje, da jc nas Slovence tuja kultura tako podse dobila, da imamo uho skoro samo še za ene vrste dur in se s tem skoroda še ponašamo, drugo bogastvo, ki njega skoro zabrisane sledi le še semtertje po težkem trudu moremo opaziti, nam je pa — nepazljivim — vse uničila. Mokranjac jc pesmi duhovito harmo-niziral, bodisi, da gledamo njegove kano-nične imitacije, ali njegov silno spretno zasnovan ležeči bas, ki povzroča tako tople barve, da sr 7.di kakor da bi po mogočnem violonu vlekel. Občudovali smo tudi zbor, ki je zlasti v drugi pesmi, nenavadno bogato, pa tudi težko karmonizi- rani ostal tako čist in veren interpret har-monizatorjeve globočine; krasen je bil bas, ki je vzdihal »de profundis«. Hrvatske narodne deloma že kažejo kozmopolitski značaj, zlasti znana »O, jesenske duge noči!«. Pač pa ji je Anton Ai^dčl s harmonizacijo dal nekak specifično hrvatski priznak. Igra »Kolo« je pa s čisto drugačnega lesa rezljana. Dvodelni ritem je v harmo-nizaciji krasno zadet, ravno tako dobro, neprisiljeno ga je pogodil zbor. Tretjo »Dragi je daleko« karakterizi-ra nenavadno globoka melanholija, ki jo ležeči bas v harmonizaciji le še poglobi: kakor da orgle igrajo mrtvaško pesem. Zbor je čudovito narastel v tesnobni boli. Na zadnje mesto so bile postavljene slovenske. Slišali smo jih že pred dobrimi dvajsetimi leti, dobro so jih tedaj peli, a zdi se, kakor da jih je isti konccrtni vodja Hubad topot še potenciral. Nova nam je bila koroška: »Gor čez izaro«, po svojem melodičnem ustroju najdlje od značaja srbskih in hrvatskih, zelo blizu nemškim alpskim. Zbor jc pel izborno; šlo je v živo, zlasti ker je — kakor sploh pri vseh pesmih — pevovodja s čudovito umetniško iznajdljivostjo interpretiral besedilo. Premrlova Zdravica je slavnost zaključila; preprosta v koncepciji, pa močna po duhu je učinkovala s svojo izrazito ritmiko, pa nič manj s proroškim Prešernovim besedilom. Po viharnem priznavanju izzvan je zbor zapel .našo jugoslovansko himno: »Lepa naša domovina«, ki smo jo užgani stojč poslušali. Fr. K. Dneime novice. — Duhovniške vesti. Jakob Ogrizek, župnik v Lomu, je bil 12. t. m, kanonično umeščen na župnijo Šenturško goro, Franc Govekar, župnik v Planini pri Vipavi, pa 18. t. m. na župnijo Lom. — Zlata poroka staršev pisatelja Fin-žgarja. Dne 17. t. m. sta praznovala v domačem krogu oče in mati književnika F. S. Finžgarja zlato poroko. Oče France je 88 let star, mati Terezija pa 87 let. Naše najiskrenejše čestitke! — Zanimiv občni zbor Deželne vinarske zadruge. Pišejo nami Dne 18. t, m. dopoldne se je v deželnem dvorcu vršil občni zbor Deželne vinarske zadruge. Načelnik g. dr. Pegan otvori zbor s pristav-kom, da je sklepčen. Kot prva točka dnevnega reda so bili trije predlogi o spremembi pravil. Koj pri tej točki se je pokazalo, da sta zastopnik »Gospodarske zveze« g. Kump in član zadruge g. Cotič v opoziciji. Načelnik dr. Pegan je nato takoj prekinil občni zbor za pet minut z motivacijo, da ima s svojimi tremi gospodi važno posvetovanje. Z njim so se odstranili gospodje ravnatelj Rohrman, vinarski nadzornik Skalickij in C. Dolenc, ravnatelj prisilne delavnice. Za njimi so začeli še nekateri drugi gospodje — seveda na ukaz — odhajati in jih ni bilo več nazaj. Ko se načelnik dr. Pegan vrne, omeni s par opazkami bilanco za leto 1917, potem pa pravi: »Ker občni zbor ni več sklepčen, ga razpuščam.« Zakaj je načelnik svoje ljudi proč poslal in shod razgnal? Ustrašil se je gg. Kumpa in Cotiča, ki sta bila pooblaščena od Vipavcev, da zastopata prave koristi Deželne vinarske zadruge. — Poljedelski dopusti. Dovolite nekaj besed na notico v »Slovencu« štev. 76 z dne 4. t. 'n. Umljivo je, da se je v ministrstvu nakupičilo polno prošenj za dopust. Vzrok temu pa ni pri moštvu, ampak pri posameznih krdelnih poveljnikih, ki dopustov ne dovoljujejo ali vsaj ne dovolijo toliko, da bi odgovarjalo najnujnejšim potrebam poljskega dela. Misliti je tu le na moštvo v zaledju. V dokaz navedem le slučaj od svojega oddelka. Smo že četrti mesec v zaledju in so prvi prosilci dobili dopust s potjo vred 14 dni, drugi pa le še 10 dni. Po večini so vsi imeli prošnje potrjene ocl uradov. Ali je to dopust za obdelavo polja? Pri sedanjih prometnih raz* merah se mora računili za pot 4 do 5 dni in še več; kaj potem ostane za delo? Se-li splača začeti in kaj se obdela9 Alco se bo tako skrbelo za obdelavo polja, je gotovo, da vojska ne. bo več predolgo trajala. — Iz seje kranjskega deželnega odbora. V seji dne 17. t. m. je deželni odbor sklenil izplačati 1. maja ljudskošolskemu učiteljstvu predujeme na račun državno- : deželnih draginjskih doklad. Gledališkemu konsorciju se pod gotovimi pogoji dovoli začasna brezplačna uporaba deželnega gledališča za gledališke predstave. Podrobno poročilo o seji priobčimo jutri. — Poroka. Gospodična Julka Vovko-va, upraviteljica penzije »Vovk« na Bledu se je poročila z rez. poročnikom Šandorjem Molnarjem. — Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 7. gor. top. p. Oskar Marsič. — Srebrni zaslužni križec je dobil četovodja 87. pp. Franc Brinovec. — Za višjega deželnega sodnijskega svetovalca je imenoval cesar deželnega sodnijskega svetovalca v Ljubljani dr. Otona Papeža. —»Slovenec in Hrvat« — na Črnem morju. Zagrebški »Obzor« piše: Od zasebne strani smo zvedeli, da je imenovan za kapitana v luki v Sulini na Črnem morju linijski poročnik v rez. Wilfan, rodom Slovenec iz Trsta, za poveljnika pa-robrodne postaje v Sulini pa je imenovan saperski stotnik v rez. nadinženir Mijo Philippovič, bivši občinski svetovalec v Zagrebu. Oba sta že meseca marca nastopila svojo novo službo. — Umrl je v Osjeku generalni major Mijo Gunčevič, star 63 let. —Požar. Pred kratkim je izbruhnil pod streho hiše v Ameriki bivajočega Jožefa Stopničarja iz Pičice, občina Mirna, ogenj, kateri je vpepelil hišo s hišno opravo vred. V hiši je stanovala begunska družina, kateri je pogorelo več obleke in živeža. Škode je okoli 4000 kron. Orožniki so zaprli 15 let starega delavca Alojzija Stopničarja iz Orešja, ker jc na sumu, da je zažgal. — Dne 9. t, m. je izbruhnil v gozdu grajsčakinje g, pl. Bianke Wurzbach iz Lanžpreža ogenj, ki je napravil okoli 1000 K škode, — »Kme«ka založba« v Ljubljani. V zadružni register pri deželni sodniji se je vpisala zadruga pod gornjim imenom. Zadruga ima namen izdajati in zalagati časopise, politične, strokovne in leposlovne knjige, muzikalije, umetnine itd. V načel-stvu so župan Belec, Karel Dermastia, deželni poslanec Dimnik, posestnik Valentin Remškar z Brezovice in Jože Erjavec, župan iz Drage pri Višnjigori. Pravila so posneta po pravilih »Nove založbe«, ki se pa te nove konkurence menda ne bo ustrašila, — Prodaja sukanca se prične v Ljubljani 22. t. m. Nakaznice bo izdajala preso-jevalnica o potrebi, Šolski drevored št. 2. Po možnosti bo vsako samostojno gospodarstvo dobilo eno izkaznico na en vitel belega oziroma črnega sukanca; vitel po 16 vinarjev (50 metrov). Na deželo se je večinoma že v vse okraje odposlal sukanec in se je pričelo z izdajanjem izkaznic. p Županstvo Vrtojba uraduje od 1. aprila dalje v Vrtojbi. Občinarjem se naznanja, da ni treba oditi domov, kar no slepo s celo družino, ker je vse porušeno, ni nobene strehe. Začasno naj pridejo le delavne moči, da si napravijo vsaj začasno stanovanje ter na polju vsejejo kar jc mogoče. Za matere z majhnimi otroci je najbolje, da ostanejo tam, kjer so! Vsakdo naj poprej pismeno naznani županstvu svojo vrnitev, da ga vpiše v seznam za apro-vizacijo, sicer ne bo kaj jesti. Boljše pa je, če si vsakdo živeža s seboj prinese. Občinarje, ki so v vojaški službi, posebno starejše letnike in posestnike poživlja županstvo, cla naznanijo svoje naslove: 1. ime in priimek, 2. rojstno leto, 3. pristojno občino in hišno številko, 4. dan in leto, ko so bili potrjeni v vojake, 5. saržo, 6. oddelek pri katerem služijo, vojno pošto, 7. velikost posestva skupaj, posebej pa, koliko njiv orane zemlje, vinogradov, travnikov, gozdov, da jih bo predložilo c. kr. okrajno glavarstvo za začasno oprostitev vojaške službe v svrho obdelovanja polja ter poprave domov, p Lokovec. Dne 27. marca 1918 je prišla ob hudem snežnem metežu v Lokovec pri Čepovar.u komisija, sestavljena iz dr. Faidutt.ija, dež. glavarja, dr. Friig'.:rja, odposl. min. preds., dr. Hirscha, uradnika pri namestništvu v Trstu, in grofa Dandini-ja, gor. preds. nrehr. urada, da se prepriča o resničnos.i obupnih prehranitven;b razmer. Komisija se je ravno na dan delitve v resnici na licu mesta prepričala, da je naravnost blazno zahtevati, naj ob tej hrani ljudstvo živi. Obljubila je hitro cd-pomoč. p Podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Sežani ima v nedeljo, 20. t. m. ob 10. uri v prostorih »Gulič« v Sežani svoj ustanovni občni zbor. K obilni udeležbi .vabi pripravljalni odbor. p Za hrvsisko srednjo Solo v P ulju so nabrali nad 50.000 K. p Umrla je na Viču pri Ljubljani begunka iz Gorice Jožefa Simšič roj. G'.-brovic, stara 28 let. p Kdo ve? Alojzija Jakončič, Koza na št. 100 pri Gorici, išče svojega moža Antona, o katerem že tri leta nima nobenega poročila. Služil jc pri 7. lovskem bataljonu, 2. stotnija. — Za svojim sinom Ivanom Devetak, ki je služil pri domobr. polku št. 27 in bil leta 1914. vjet, pozvedujc Marija Devetak, begunka, Nelahozeves pri Kralupcih nad Vltavo, Češko. Ljuhllanske novice« lj Šentpctersko prosvetno društvo. V nedeljo dne 21. aprila ob '/sil. dopoldne opravi sv. mašo za člane in članice Šent-peterskega prosvetnega društva častni član preč. g. župnik Fr. Petrič. Pri sveti maši sodeluje društveni pevski zbor ter društveni orkester. , lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Sadnikar, posestnica, 92 let. — Stanislav Baj- žclj, delavčev sin, poldrugo leto. — Mihael Gorjup, begunec, kočar, 81 let. — Jo-sipina Lukač, vdova carinskcga sluge, 82 let. — Josipina Smrckar, kurjačeva hči, 5 tednov. — Marija Barle, žena dninarja, hiralka, 39 let. — Josip Arhar, mestni ubožec, 66 let. — Apolonija Stržinar, logar-jeva vdova, 81 let. — Jakob Drinovec, hi-ralec, 55 let. tonski DJirBvizscijo. a Krušne komisije bodo uradovale v soboto dne 20. aprila 1918 od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za petrolej, maščobo ter milo, in sicer po sledečem redu: 1. Izkaznice za petrolej dobe le stranke iz Ljubljane — nc pa iz zunanjih okrajev, to je iz Zgornje Šiške, Viča in Most. Istotako člani vojne zveze. — 2. Izkaznice za maščobo dobe le zunanji okraji, to je Zgornja Šiška, Vič in Moste — nc pa stranke iz Ljubljane, — 3. Izkaznice z-\ milo dobe vse stranke, vpisane v krušnih vpisnikih, istotako člani vojn-.' z veze. a Stranke z rumenimi izkaznicami C ponovno opozarjamo na sinočni razglas v časopisih, da se zglase prihodnji teden racli izkaznic za mesarje. Določeni red smo objavili in ponovno opozarjamo, da je v interesu strank samih, da se po tem redu zglasijo. a Meso na nimene izkaznice C štev. i301 do konca, St.anke z rumenimi izkaznicami C štev 1301 do konca dobo meso v soboto, dne 20. aprila popoldne na Poljanski cesti št. 15 po znižanih cenah. Določen je ta-le red: ad 1. do pol 2. št. 1301 do 1453, od ooi 2. do 2. št. 1459 do 1616, ocl 2. do pol 3. št. 1617 do 1774, od pol 3. do 3. št. 1775 do 1932, od 3. do no! 4. štev. 1832 do 2090, cd pol 4. do 4. žt. 2091 do 2248, od 4. do pol 5. št. 2249 do 2406, od pol 5. do 5. št. 2407 do 2564, od 5. do pol 6. štev. 2555 do 2722, od pol 6. do 6. štev. 2723 do konca. a Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Suankp z zelenimi izkaznicami .8 štev. 1201 do konca dobe meso v soboto dne 20. aprila popoldne po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: ocl 1. do pol 2. štev. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. štev. 1321 do 1440, od 2. do pel 3. štev. 1441 do 1560, cd pol 3. do 3. štev. '561 do 1680, cd 3. do pol 4. štev. 1681 dc 1800, od po! 4. do 4. štev. 1801 do 1920, od 4. do po! 5. štev. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do po! 6. št. 2161 Jo 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca :ija, Jugoslovanski klub in S. L S. Jugoslovanskemu klubu so došle na„ bledeče izjave za majniško deklaracijo: j^S i.eu in dcjvlet iz župnije S t. i tira na Medvedovem selu se - z največjim navdušenjem izreka za majniško deklaracijo. — Katoliško slovensko izoDrazevairio društvo pri iiv. Petra ca Medvedovem ts u se na.dušeno pridružuje majniški deklaraciji, — iVrajni šolski svet Siv. Peier ua _ jucdvc&ove:.* sciu navdušeno odobrava majniško deklaracijo. Knezoškofijskl župni urad »v. Peter ua Medvedovem selu se z največjim vcse»|cm i::raža solidarnega z majniško deklaracijo, — Kmetijska podružnica jViesiinje - ov. Fetcr na Medvedovem selu j največjim veseljem pritrjuje majniški deklaraciji. — Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru na Medvedovem 38iu izru^a svoje popolno ] soglasje z majniško c/.dtiaracijp. — Zene in dekleta, moije in fantje iz lare bi^-a Oseiica ter iz vasi Koprivnik clu bkotjoloko se z dušo in srcem pridružujejo majniški deklaraciji loOfl podpisov). — Možje in lantje, žene iii dekleta lare Nova Oseiica nad bkoijo Loko se pridružujejo majciški deklaraciji. (67 podp.) — Zcne in dekleta občine Pacinje, župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju, ss pridružujejo majniški deklaraciji. (238 podp.) — Slovenske že-ue in dekleta iz Maribora ia okolico, občina oiivnica, soglašajo z majniško deklaracijo. (82 podp.) — _ Nadalje se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji: Občinski odbor občine Šiko!e, okraj Ptuj; slovenske žene iu dekleta z Maribora in okolice, občine Podo-va-Brezu.e (240 podp.); žene in dekleta, možje ia fantje občine Uogoznica, okraj Ptuj (387 podp.]; ob vinski odbor črmljenšak, okraj Maribor; občinski odbor in posestniki občine Trnovska vas pri sv. Bolfanku v Slov. goricah; občinski odi)or Videm ob Savi; občina Vrbo-ic pri Slov. Bistrici; vsi duhovniki ceijske de-karijc; družinski zastopniki občine Valila Boč in občine V»:rmat župnije sv. Duha na Ostrem vrhu; možje in fantje občine Podvinci, okraj Pluj_(101 podp.j; občinski odbor občine Ra-goznica; občinski zostop v Kalobjti; begunci iz Primorskega v pi jsken političnem okraja (slede podpisi); občina Kostrivnjca pri Rogaški Slatini; žene in edkieta občine Kostrivni-ca (330 podp.); žene in de>l