Leto VIII, štev. 51
Lfubljana, torek 1. marca 1927
Poštnina pavSadrana. Cena 3 Oin
c= Izhaja ob 4. »jutra], asa
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tariiu.
Uredništvo i
Uubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 71, ponoči tudi
štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.843 - Praha čislo 78.180 Wten.Nr. 105.141-
Ljubljana, 28. februarja.
Podoba je. da se bo vprašanje oblastnih samouprav razvilo v naš največji notranjepolitični škandal. Teden dni je ze skoraj minulo, odkar so se oblastne skupščine sestale, da prično s koristnim delom predvsem na gospodarskem in socijalnem polju, a dosedaj ni videti še nikjer nobenega pozitivnega dela. Večinoma so oblastne skupščine pokazale uprav žalostno sliko nesposobnosti in nerazpoloženja za naloge, ki so jim po zakonu izročene. Edina zadeva, ki so io menda rešile že vse oblastne skupščine kot nujno in neodložljivo je vprašanje dijet oblastnih poslancev in vprašanje plače oblastnih odbornikov, kar pa tudi plava še med nebom in zemljo, ker oblasti zaenkrat nimajo še niti ficka denarja. Vse živijo na krediti Baš to dejstvo ie značilno za nesposobnost in brezvestnost onih, ki so bili poklicani in dolžni, da spravijo oblastne samouprave v življenje in jim omogočijo prve korake v delu. Vlada je obljubila izdatna finančna sredstva. SLS, ki je urbi et -orbi proglašala, da je vstopila v vlado zato. da osigura oblastne samouprave pred poizkusom sabotaže od strani — SDS. je krepko obetala. Rezultat imamo sedaj pred seboj.
Priznati moramo, da smo bili optimisti in smo verovali vsaj v skromne podpore, ki da jih bo kleroradikalska vlada že v interesu lastnega prestiža dovolila predvsem prečanskim oblastnim samoupravam. Uredba o finansira-nju in sestavi oblastnih proračunov je hiia prva ledena ploha na vse optimiste. Še pa se je verovalo, da bo vlada vsaj izvršila sklep o začasnih posojilih in podporah oblastnim samoupravam, ki sa je razglašala po časopisih. Dogodki pa so nadkrilili vse. Danes stojimo pred dejstvom, da oblastne samouprave zborujejo že osem dni, pa še niso prejelo niti počenega groša za svoje najnujnejše izdatke in potrebe. Reči moramo, da bi se kaj takega ne moglo zgoditi, če bi bila na vladi SDS in značilno je, da je to mogoče, ko sede v vladi trije klerikalni ministri.
Tudi potek razprav in sklepov v oblastnih skupščinah je dosedaj malo obetajoč. Zlasti se je potrudila ljubljanska oblastna skupščina, da bi pokazala, Ja noče biti to, kar bi po zakonu morala biti in da ji zlasti ni za to, da bi postala nepolitični in nestrankarski gospodarski parlament Slovencev, kjer bi se pričela smotrena renesansa našega vsled vojne zaostalega in oškodovanega gospodarstva. SLS je kot večinska stranka takoj v prvem tednu oblastne skupščine storila vse, da oblastno samoupravo spremeni v svojo lastno strankarsko ekspozituro, ki ne trpi po-lesr sebe nikogar in ki tudi nikomur ne dovoljuje, da bi mogel vršiti nad njenim početjem efektivno kontrolo. Kakor se je v bivšem deželnem odboru kranjskem razvil v absolutistično in teroristično kliko. ki je končno zrasla že lastni stranki čez glavo tako, da jo je sama poskušala odstraniti z intrigami pri dunajski vladi, prav tako so sedanji oblastniki na delu. da si vstvarijo za daljšo dobo let predpogoje iti temelje za uredbo strankarskega absolutizma v oblastni ^samoupravi.
še pred no so se sestale oblastne skup ščine. ie SLS v Beogradu kot strankarsko koncesijo, menda za glasovanje v zaščito korupcijonrstov, dosgela izpre-membo provizoričnega poslovnika, s katerim je bil odpravljen za volitev oblastnega odbora proporc. Ta provi-zorij je sedaj SLS petrificirala tudi v novem poslovniku, ki je bil danes sprejet. Gospodje morajo imeti res silno plemenite namene, da so se tako zbali vsake prisotnosti kakega člana opozicije v oblastnem odboru. V bivšem deželnem odboru kranjskem sta bila pôles; treh odbornikov še dva neklerikal-ca odbornika, a je vendarle klerikalna večina uganjala svojo politiko. Mislimo si lahko, kake strankarske orgije bo mogel, če bo hotel, uganjati sedanji oblastni odbor, ko sploh nikogar ni, ki bi mu gledal na prste. Ne motimo se, ako trdimo, da bo ta absolutizem tudi samim pristašem SLS več škodoval kot Pa koristil.
Večina SLS v oblastni skupščini je v zasledovanju svojih absolutističnih ciljev in iz bojazni pred javnostjo in kritiko tudi sicer krepko zabarikadirala oblastni odbor, ker je odklonila predlog opozicije. da naj bodo seje oblastnega odbora za vse člane skupščine javne. Odklonila je celo predlog, da si smejo poslanci ogledati akte in spise v arhivu!
V splošnem se je SLS pri novem skup. ščinskem poslovniku ravnala po starem po» s'ovniku deželnega zbora kranjskega, ki da» tira še iz časov predvojnega klerikalnega trnožoltega despotstva. Zaman so jo na» "redni poslanci opozarjali na poslovnik Narodne skupščine, ki navzlic temu, da ni b'l sestavljen na izrecno «krščanski» pod« 1'gi in navzlic temu, da njegovi avtorji ni»
reprezentanti «zapadnocvropske kulture in demokracije», ki so jo imeli klerikalci
tolikokrat na jeziku, ne krati in ne oro» na poslancev, tudi če pripadajo manjšini, temeljnih poslanskih pravic.
Poslovnik Narodne skupščine, v kateri je
Novi potresi za kleroradikalsko vlado
Ostala je v zakonodajnem odboru v manjšini. — Pozicija ministra Maksimoviča nevzdržna. — Situacija vlade stalno nesi-
gurna.
Beogra,d 28. februarja, p. Po sobotnem glasovanju v Narodni skupščini je vsaj na zunaj nastopilo politično zatišje. Z 18 glasovi večine je vladi podaljšano življenje za nekaj dni. Veruje se, da vprašanje Bože Maksimoviča s tem glasovanjem ni likvidirano in da je njegov položaj, s tem pa tudi položaj vlade še dalje enako nesiguren. Nocojšnji dogodki to znova potrjujejo. Paši-čevci so sicer pri glasovanju o radičevski obtožnici proti Maksimoviču glasovali zanj, a vprašanje je, kako bodo postopali pri novi obtožnici Davidovičeve stranke, ki je mnogo resnejša in podprta z mnogimi dokazi. Ni izključeno, da bo velika skupina radikalov glasovala za to obtožbo. Zj(I6 se sodi, da Boža Maksimovič niti ne bo čakal glasovanja o drugi obtožnici, temveč da se bo že prej sam umaknil. Tak razvoj dogodkov ima veliko verjetnost. Kot naslednika Bože Maksimoviča se omenjata dr. Srškič in Miša Trifunovld. In-teresantno je zabeležiti, da nocojšnji zelo važni dogodki potrjujejo tudi to pre-miso. Vlada je namreč ostala v manjšini pri glasovanju v zakonodajnem odboru, dasi je minister Jovanovič napravil od tega glasovanja vprašanje. Govor je bil pri zakonu o centralni upravi o ministrskih pomočnikih. Niti opozicija.
niti radikali v tem vprašanju niso bili složni in ministrov predlog je bil odklonjen s 13 glasovi proti 12 glasovom. Seja zakonodajnega odbora je bila takoj prekinjena ter je minister Jovanovič odšel v predsedništvo vlade. Vaš dopisnik se je z ministrom Jovanovičem razgovarjal pred njegovim odhodom k Uzunoviču in tedaj mu je Jovanovič rekel, da on to vprašanje jemlje resno. Razen tega je očital nekaterim radikalnim poslancem, da niso prišli na glasovanje in ga pustili pasti. Po sestanku z Uzunovičem se je poznalo ministru Jo-vanoviču, da je bolje razpoložen. Ob 18. zvečer je minister Srškič šel na dvor in na vprašanje vašega dopisnika je odgovoril, da je šel na dvor radi podpisa nekaterih ukazov. Na vprašanje ali bo viada izvajala posledice radi glasovanja v zakonodajnem odboru, je Srškič odgovoril, da vlada od tega ne bo napravila vprašanje, ker je že sprejela nekatere koristne predloge opozicije, pa je tudi to vprašanje le teoretično, ne P3 politično. Opazilo se je. da je bil danes v predsedništvu vlade pri ministru dr. Periču tudi g, Davidovič, ki je potem izjavil, da ga je dr. Perič prosil, naj pride po informacije glede ekpozeja, ki ga bo minister dr. Perič v kratkem podal v Narodni skupščini.
Politična senzacija v zakonodajnem
odboru
V včerajšnji seji je vlada ostala s 13 :12 glasovom y manjšini. —
Vlada se dela naivno.
Beograd, 28, februarja n. Današnja seja zakonodajnega odbora je končala s senzaci-jonalnim obratom. Zgodilo se je, da je vlada pri glasovanju o čl. 13 zakona o vrhovni centralni upravi ostala v manjšini. jVlinistrova stilizacija je bila ta: V ministrstvu se imenuje pomočnik ministra, ki po pooblastilu ministra vrši nadzorstvo nad vsemi posebnimi oddelki Ln ki se briga za enotnost njihovega dela. Vse uradne akte, katerih si, minister ne pridrži za svoj podpis in kifne spadajo v delokrog njegovega dela, ' podpisuje ministrov pomočnik. Proti tej stilizaciji in prati temu členu sploh je bila vsa opozicija, od vladne večine pa Velja Popovič, ki je predlagal, da se ta člen sploh ukine in da se stvar reši z uredbo. Enako je tudi dr. Hohnjec vprašal, kaj ostane načelnikom, akn se pomočniku ministra daje ta delokrog. Aleksander Mijovič ln dr. Šu-rnenkovič ter drugi člani opozicije so tudi trdili, da se mora ta člen črtati ter so govorili sploh pro*I vsemu zakonu, češ da to ni zakon o centralni državni upravi, temveč
zakon o ukinjenjn nekaterih ministrov. Nato se je vršilo glasovanje. Proti je bilo 13 glasov, za pa 12. Potem je predsednik odbora Ljuba Živkovid hotel prekiniti sejo, temu pa se je protivil minister, ki Je zahteval, da se seja zaključi, kar je predsednik storil Ta dogodek je v vseh političnih krogih izzval razne komentarje. Na vprašanje novinarjev, kaj bo sedaj, je minister Jovanovič odgovoril, da gre najprej k Uzunoviču, da vidi, kaj bo, nakar je takoj odšel k njemu.
Beograd, 28. februsrja. n. Ko je Vasa Jovanovič odhajal s konference 7. Uzunovičem, je dal novinarjem pismeno sporočilo, v katerem pravi: Člen 133. načrta zakona o vrhovni državni upravi ni pœebnega pomena in ni nobena načelna velika stvar. Mi nismo in-sistirali niti na važnih odredbah tega zakonskega načrta, kamoli na odredbah, ki govore samo o urejevanju administrativnih aktov. V ostalem ne smemo pozabiti, da ta zakonski načrt ni šel skozi sekcijo zakonodajnega odbora in zato zakonodajnemu odboru ostaja več elastičnosti v delu, kar smo sedaj tudi dokazali, ko smo upoštevali upravičene opazke opozicije.
V znaku novih zapletlia'ev
Večerne konference v predsedništvu vlade. — Debata o demi-
siji notranjega ministra.
Beograd, 28. februarja p. Ves današnji večer je v predsedništvu vlade minul v znaku zapletljajev v situaciji. V političnih krogih in tudi v ožjih vladnih krogih se trdi, da predstoii ostavka Bože Maksimoviča. Ves večer so se vršile konference, ki so trajale pozno v noč. Veliko pozornost je vizbudil prihod bivšega ministra Miše Tri-funoviča v predsedništvo vlade, kjer so že bili Uzunovič, Srškič in Maksimovič. Nekoliko pozneje je prišel tudi predsednik radikalskega kluba Ilija Mihajlovič. Ob 20.30 se je Mihajlovič s te konference v avtomobilu g. Uzunoviča peljal k Aci Stanoje-viču in Marku Trifkoviču, odkoder se je zapet vrnil v predsedništvo vlade. Mihajlovič in Uzunovič sta bila popolnoma rezervirana. Uzunovič je izjavil novinarjem, da zvečer ne bo ničesar in da ne gre za ostavko Bože Maksimoviča, češ razpravljali smo samo o strankarskih stvareh. Novinarji so pripomnili, da je tudi Maksimo-vičeva ostavka strankarska stvar. Mihajlovič je ostal približno še pol ure v predsedništvu vlade, kier ie bilo tudi nekoliko radikalnih ministrov, večinoma Maksimovi-čevi pristaši. Okoli 21.30 je Uzunovič izstopil v spremstvu bivšega ministra Trifu-noviča. izjavil ie, da nima za novinarje ničesar, da ni treba za danes pričakovati nobenih važnih dogodkov, nakar je Uzunovič z Mišo Triftmovičem odšel domov. Nekoliko pozneje sta odšla tudi Maksimovič in Ilija Mihajlovič, ki sta bila enako rezervirana, češ, da so govorili samo o strankarskih stvareh. Po avtentičnih informacijah
Težkoče na vseh straneh.
vašega dopisnika je bilo na nocojšnjih konferencah govora o tem, ali naj vlada, ker je ostala v zakonodajnem odbora v manjšini, poda ostavko. Odločitev je padla v negativnem smislu. Dalje se je govorilo o splošni situaciji, posebno pa o Boži Maksimoviču. Po zatrdilu nekaterih radikalnih prvakov je bila večina mišljenja, naj Maksimovič čim prej poda ostavko. Današnji dogodki v zakonodajnem odboru se navzlic temu, da vlada Izjavlja, da so brez važnosti, smatrajo kot izredno karakteristični za resen položaj vlade. Govori se, da je Uzunovič v pogajanjih z Nikičeim in da se radi tega danes ni vršila seja anketnega odbora, na katerega dnevnem redn je obtožba proti bivšemu ministru Nikiču.
Nova omejitev oblastne samouprave
Beograd. 28. februarja, n. V finančnem ministrstvu se te dni pripravlja amandma, ki se bo predložil Narodni skupščini o izpremembi zakona o oblastih. Poostrilo se bo nadzorstvo vlade nad samoupravami. Minister je to odredil zato. ker so -nekatere oblastne skupščine določile zelo visoke dnevnice za oblastne poslance, in sicer tako visoke. kakor veljajo za Narodno skupščino. Z amandmanom se bo določil tudi maksimum teh dnevnic.
315 poslancev, priznava vsakemu poedine> mu poslancu pravico interpolacije in vlaga, nja nujnih predlogov. Klerikalni absoluti» zem v ljubljanski oblastni skupščini, ki šte« je 53 poslancev jc odredil, da mora biti vsak nujni predlog podpisan od najmanj 15 poslancev, torej za tri več nego šteje celokupna opozicija, interpelacijo pa od pe. tih! Zlasti določba, da se lahko v debati vsak čas lahko stavi in sprejme predlog za nreliod na dnevni r d. dokazuje, da si jc SLS hotela uzakoniti pravico kratiti nelju» bim ji govornikom tudi svobodo besede ter
zadušiti vsak opozicijonalni pojav v oblast, ni skupščini. Tako je pripravljena pravni, ška formula za golo nasilstvo.
V naši ljubljanski skupščini vlada, vsaj dosedaj, precej miren in uglajen ton. «Mi Evropejci» se ponosno trkamo na prsa, ko gîediimo, kako ostro in ne baš zelo «parla, mentarno» se obnašajo «tam doli». Toda nič ne bodimo ponosni. «Tam doli» so bese. de primitivnejše, dejanja pa mnogo kultur, r.ciša. Poslovnik, kakršnega je sklenila ve. čina ljubljanske skupščine v tem oziru ni> ma para ne v Jugoslaviji, ne drugod.
SDS postaja centrum dogodkov
Odgovor vodstva SDS na Radičeve izjave. — «Vse za parlamentarizem, vse za gospodarsko obnovitev, vse proti reakciji.» Nov slavospev Stj. Radiča na Svetozarja Pribičeviča.
Beograd, 28. februarja p. Povodom včerajšnje izjave Stjepana Radiča o možnosti in potrebi sodelovanja HSS z SDS (o kateri poročamo na drugem mestu), je vaš dopisnik s strani samostojne demokratske stranke dobil sledeče obvestilo: »Kakor smo doslej vodili borbo za unitarizem, za edin-stvo naroda in države, tako tudi sedaj in odslej vodimo borbo za parlamentarizem in za državljanska prava, za rešitev gospodarskih vprašanj in proti reakciji. Ako pri tej borb) dobivamo priznanja, je to samo dobro s splošnega stališča. Ono, za kar se ml borimo, ni samo specijahia naša partijska, temveč splošna stvar. Mi nismo niti z enim korakom niti z eno besedo odstopili od svoje smeri.«
Radičeve ponudbe samostojnim demokratom so izzvale veliko pozornost v politični javnosti. Го kaže, da samostojni demokrati postajalo centrum dogodkov In da se okoli njih grupira celokupna opozicija.
Zagreb, 28. februarja n. Zvečer ob 19. je St. Radič ponovno sprejel novinarje v prisotnosti Pavla Radiča, dr. Mačka in dr. Krajača. Govoril je najprej o delu zagrebške oblastne skupščine. Kar se tiče dela v karlovški oblastni skupščini, je vodstvo moje stranke ponovno sporočilo v Karlovac, da se ima brezpogojno napraviti sporazum s samostojnim'" demokrati. Stvar je, zdi se mi, obtičala na tem. da je odšel poslanec dr. Juričlč in da Je tretji radikal pristopil k HSS S tem se je HSS smatrala obvezano tudi na neko sodelovanje z radikali. Jaz pa sem proti temu, ker vem, da samostojni demokrat' absolutno nočejo z radikali Veliki župan karlovški se vara, ako misli,
da bo prišlo tam do novih volitev. G. Pribičevič stoji na stališču: Mi nočemo nikjer z radikali Samostojni demokrati so nas obvestili o svojem agrarnem programu, iz katerega sledi, da so tudi oni seljaška stranka. Radikali so glasovali za voliltfi teror.
Boža Maksimovič je personifikacija sile in terorja. Radikali uvajajo iste metode tudi v zunanjo politiko, kar vidite z Albanijo. Njihov Laza Markovič je v Ženevi vsak čas delal incidente. V vsem je videl nepri-jatelje. Sedaj se dela prijatelja Madžarov, dasi je prej bil njihov sovražnik. Potem pa ta naš minister Perič, kakšen človek je to? Perič je rekel nekemu mojemu prijatelju: Ako gre Laza Markovič v Pešto. bom jaz rajši položil mandat. A sedaj vidimo, da jc Laza v Pešti, Perič na molči. Prava sreča je za državo, da je dr. Korošec odšel k radikalom in ne k Pribičeviču. Dr. Korošec če bi mu radikali dali vse, kar želi, ne more imeti več kot 20 poslancev, g. Pribičevič jih dobi 40, 50 in tudi več. Pribičevič je nekoč izrekel veliko besedo: Stranke, ki niso sposobne iti v opozicijo, niso vredne, da živijo. Vsi smo mislili, da Pribičevič ne bo zdržal opozicije niti tri mesece, on pa je, eto v opoziciji že skoraj dve leti. Vem, da so Pribičeviču neprestano ponujali, da vsto-ki v vlado, on pa ni hotel. On je morda hotel s pokojnim Pašiče.n, s sedanjimi radikalnimi pigmejci pa tega nikakor noče. In tu se je g. Pribičevič pokazal. Tndi Vola Ma-rinkovič je temeljito izpremenil svoje mišljenje in noče iti z radikali: niti dr. Niklč.
Nagrada klerikalcem za sobotno
glasovanie
Klerikalna velika župana v Mariboru in Ljubljani. — Razpust občinskega sveta v Celju. — Nov gerent ljubljanske Mestne hranilnice.
komisarja je imenovan srezki poglavar Žužek.
Danes je bil razrešen dolžnosti ge-renta Mestne hranilnice v Ljubljani doktor Marušič, na njegovo mesto je imenovan dr. Adlešič, advokat v Ljubljani.
Beograd, 28. februarja, p. Pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani sta upokojena šef oddelka Ivan Sancln in veterinarski inšpektor Alojzij Pavlin.
Beograd, 28. februarja, p. Klerikalci so za kompenzacijo ob priliki glasovanja proti obtožbi Maksimoviča dobili obljubo, da bosta velika župana v Ljubljani m Mariboru te dni odstavljena. V Mariboru bo imenovan za velikega župana dr. Schaubach, odvetnik v Slov. Bistrici, v Ljubljani pa bivši veliki župan dr. Vodopivec.
Beograd, 28. februarja, p. Danes je bil razpuščen občinski odbor v Celju, za
Komunistična zarota na Madžarskem in v Rumuniji
Skoro istočasno so v obeh državah razkrili tajne komunistične mladinske organizacije, ki jih je financirala Moskva. — Številne aretacije.
gibanja živeli prav razkošno.
Budimpešta, 28. februarja, s. Na prošnjo budimpeštanske policije je bil danee v De-brecinu e tremi tovariši aretiran vodja eks-tremnoeocijalistične Vagyjeve stranke, Zoltan Szanto, o katerem je budimpeštanska polici ja doznala, da je organiziral na Madžarskem široko razpredeno komunistično zaroto. Pri zaslišanju je Szanto priznal, da je res organiziral tajne komunistične celice in je izjavil med drugim: cDobili smo toliko denarja iz Moskve, kolikor smo zahtevali., Szanto je hotel izvežbati madžarske mladinske komuniste za napadalne čete ter z njimi dne 21. marca prirediti velike demonstracije in eventualno izzvati krvave spopade s policijo. Drug aretirani voditelj je izjavil, da je vsakega 1. in 15. v mesecu prišel kurir z Dunaja, odnosno iz Berlina, ki je vsakokrat razdelil med gotove osebe 6000 dolarjev za agi-tacijske svrhe. S tem denarjem so voditelji
Budimpešta, 28. februarja, s. Kakor javljajo večerni listi o razkriti komunistični zaroti, se je na podlagi dosedanjih zasliševanj ugotovilo, da je Vagyjeva stranka res dobivala denar iz Moskve. Vodstvo stranke je za agitacijo dobivalo mesečno po 2000 dolarjev.
Bukarešta. 2S. februarja, s. Vojaško držav, no pravdništvo je včeraj aretiralo več komunistov, ki so med rekruti razdeljevali letake. Med aretiran« sta tudi dve ženski. Vsi ar»»-tiranci pripadajo komunistični mladinski organizaciji. Z ozirom na dokumente, ki so jili našli pri aretirancih, se pričakujejo nadaljno aretacije zlasti v provinci. Razkrili 60 tuiii tajno komunistično tiskarno. V tej tiskarni so našli letake, v katerih se naznanja, da b» koncem marca izbruhnila svetovna komunistična revolucija.
Nadaljevanje proračunske debate
Beograd, 28. februarja, r. Današnja seja Narodne skupščine je bila slabo obiskana in je potekla v popolnem miru in redu. Pred prehodom na dnevni red se sporoča, da je samostalni demokrat dr. Milan Popovič predloži! interpelacijo na ministra za socijalno politiko radi postopanja zagrebškega velikega župana napram vojnim invalidom v Zagrebu. Debato o načelnem pretresu pro računa je otvoril predstavnik Nikičevega kluba dr. Lončarevič, ki bo glasoval proti. Črnogorski federalist dr. Sekula Drljevič je govoril v imenu Narodnega seljačkega kluba in se je izjavil proti proračunu. Davido-vičevec dr. Dragutin Rankovič je napadel notranjega ministra Božo Maksimoviča, o katerem trdi, da je najnesposobnejši minister. Pravi, da je skočil iz šolskih klopi naravnost na ministrsko stolico. Maksimovič je trudi, da bi postal diktator in da pokaže čvrsto roko. Razume, da so imeli čvrsto roko Stojan Protič, Draškovič in Svetozar Pribičevič. Ali kaj hoče Boža Maksimovič, ki je slaboten celo napram svojim uradnikom? Basariček je imel prav, ko je govoril o vplivu tajnih sil Boža ie dober samo za tamburanje in za popivanje. — Prihodnja seja jutri.
Novi italijanski poslanik v Beogradu
Beograd, 28. februarja, r. General Bodrero, ki je bil premeščen iz Beograda, je posetil ministrstvo zunanjih del in sporočil pomočniku ministra Jovanu Markoviču, da je italijanska vlada upokojila prvotnega kandidata za posla-niško mesto v Beogradu Biancherija. načelnika balkanskega oddelka v italijanskem ministrstvu zunanjih del. Italijanska vlada želi imenovati kot poslanika v Beogradu Luigija Vanutelija, dosedanjega diplomatskega agenta Italije v Tangerju. Tej želji je naša vlada ugodila in dala svoj agreman za g. Vanutelija.
Polmilijardno notranje posojilo
Beograd, 28. februarja, n. V finančnem ministrstvu se izdeluje zakonski predlog o notranjem posojilu 500 milijonov dinarjev, ki naj bi izključno služilo za graditev in popravo cest. Posebna svrha tega posojila je. da se ž njim olajša brezposelnost in angažira mrtvi kapital, ki radi splošne gospodarske krize leži v bankah.
PoplavHenci v Sloveniji niti počenega sroša, drugi pa 50 milijonov
Dr. Kulovčeva skrb za poplavljence: Bački, Banatu in Baranji 50 milijonov, poplavljenim krajem v Sloveniji pa «načelna enotnost»
renči se je razpravljalo o kreditu za uravnavo rek Drave, Save in Donave. Tudi v tem pogledu se je dosegla načelna enotnost. Končnoveljavno se bo to vprašanje rešilo prihodnje dni» To je dosloven citat iz «Slovenca». Torej Bačka, Banat in Baranja bodo prejele 50 milijonov vladne podpore, slovenski kraji, ki so utrpeli nad 10 milijonov škode, pa so izšli praznih rok! Konferenci je prisostvoval slovenski minister doktor Kulovec, ki je domačin in ki torej dobro pozna lanskoletne strahote poplav v Sloveniji, saj je o teh strahotah največ pisal «Slovenec» A kje je ostala podpora za Slovence? AH ni znal nihče zagovarjati Slovencev, da bi tudi oni kaj dobili? Bačka, Banat in Baranja 50 milijonov, naši kraji pa nič, ko je bil minister dr. Kulovec. Žalostno, a resnično!
Radič ogorčen, ker oblastne skupščine nimajo denarja
Napoveduje, da bodo radičevci radi finančne uredbe o oblastnih skupščinah obtožili celokupno vlado radi kršenja ustave in
krivoprisege.
drugi goli človek. Kakšna predrznost: razpisati oblastne volitve, sklicati oblastne skupščine in ničesar storiti, da
»Slovenec» objavlja v nedeljski številki debelotiskano brzojavko iz Beograda, v kateri poveličuje dr. Kulovca. Pravi, da se je v finančnem ministrstvu vršila konferenca, ki so ji prisostvovali finančni minister, minister za agrarno reformo, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, glavni ravnatelj Hipotekarne banke in minister poljedelstva dr. Kulovec. Nato nadaljuje doslovno: «Razpravljali so o posojilu, ki ga naj dobe vodne zadruge v Bački, Banatu in Ba-ranji, da bi se s tem denarjem pokrila škoda vsled poslednjih poplav, da bi se izvedla vsa potrebna dela in da bi se v bodoče obvarovali pred temi nesrečami Zedinili so se, da dobi Hipotekama banka 50 milijonov dinarjev posojila, ki flh bo potem posodila vodnim zadrugam. Ta transakcija se bo izvršila prve dni prihodnjega tedna. Na isti konle-
Zagreb, 28. februarja, Stjepan Radie je podal več izjav o političnem položaju v zvezi s položajem v oblastnih skupščinah, v katerih je ostro napadel kleroradikalski režim, češ, da sabotira in davi oblastne samouprave. Izvajal je med drugim:
«V političnem položaju je najvažnejše to, da so vse prečanske oblasti pričele z delom in to razborito in uspešno, čeprav brez vsakih sredstev. Uredba ministrskega sveta z dne 18. februarja o sestavljanju in funkcijoniranju oblasti ne rešuje niti najmanj oblastnih financ. Vlada se je obvezala, da bo oblastem za začetek dovolila posojila iz državnih sredstev. Od tega je prošlo že 14 dni in vlada ni ukrenila ničesar. Oblastni poslanci v Bosni so morali medsebojno podpisovati menice, da so se lahko vrnili domov. Poslancem v Zagrebu je bilo pomagano prijateljsko, predvsem onim, ki so ostali po petih dneh zborovanja v Zagrebu popolnoma brez sredstev. V Osijeku se je morala oblastna skupščina zadolžiti pri banki, kar je sicer praktično, pomenja pa za vlado škandal prvega reda. Ko sem doznal za te stvari in ko sem zvedel, da se tudi brzojavi Nj. Vel. niso odposlaii na službeni račun, sem nameraval pozvati HSK, da povabi celokupno opozicijo, naj postavi celo vlado pod obtožbo radi očitne sabotaže oblastne samouprave in radi kršitve ustave.»
«Kar se je storilo z oblastmi, je strašno. Kaj takega svet še ni videl! To je
bi lahko delovale. Čim prispe Pavle (Radič), bomo razpravljali o tem, kako postaviti celokupno vlado pod obtožbo, ker so kralja direktno prevariii Kralju ni treba, da je jurist. Oni so mu predložili uredbo in kralj je upravičeno smatral, da je v njej vse potrebno. Kralj ni mogel vedeti, da v uredbi ni vsega, kar so obljubili in da niso rešili vprašanja finansiranja oblastnih skupščin. Kralj mora verovati svojim ministrom, ki nosijo odgovornost. Kako naj kralj misli, da je uredba z dne 18. februarja, ordi-narna prevara, ako so jo podpisali toliki ministri? Čudim se, da v parlamentu o tem ne govore. Opozicija bi morala izjaviti: «Vi varate kralja na najordi-narnejši način. Narod derete, kralju pa razen tega še ordinarno lažete. Dobro, pretepli so človeka, toda kaj delate s kraljem? Prisegli ste zvestobo kralju in ustavi in varate kralja in kršite ustavo! To je krivokletstvo. Radi te uredbe bomo obtožili vse ministre, celo vlado.»
Neki poslanec iz Banjaluke je pristavil: «Mi nismo imeli niti denarja za pozdravni brzojav kralju in smo ga morali med sabo zbrati . . .»
«Mi pa smo morali plačati brzojavko iz strankarskega fonda,» je nadaljeval dr. Maček.
«Vidite, gospodje,» je končal Stjepan Radič «ako varajo kralja in narod, zakaj ne bi pretepli Jovana Ristida » . j>
Ozadje Basarickovega govora pofasnjeno?
Uzunovič je povzročil Basaričkov govor, da obnovi stike z radicevci. — Kaj je z atentatom na Radiča, — Sklep predsedstva HSS o sodelovanju s SDS.
Zagreb, 28. februarja, r. Posl. HSS dr. Basariček je v soboto zvečer izročil predsedniku Narodnega seljaškega kluba dr. Šibeniku pismo, v katerem izjavlja predsedništvu Narodne skupščine, da odlaga svoj mandat. Svoj korak utemeljuje z nesoglasjem s svojimi klubskimi tovariši. V spremnem pismu povdarja dr. Basariček, da gre za nesoglasje in da prepušča vodstvu stranke nadaljne odločitve. Ako se vodstvo uve-ri o njegovi krivdi, lahko pismo izroči predsedništvu Narodne skupščine.
V	vodstvu HSS prevladuje mnenje, da prestopek posl. dr. Basarička ni tako hud. kakor je izgledal v prvem trenutku. Iz stenografskega zapisnika baje sledi, da gre najbrže samo za «nerodno izražanje» posl. Basarička.
V	zvezi z nastopom dr. Basarička tekom debate o obtožbi proti notranjemu ministru se je vršila včeraj v Zagrebu konferenca vodstva HSS. O tej konferenci je zvečer Stjepan Radič podal novinarjem prav zanimive izjave. Najvažnejši odstavki te Radičeve izjave so nastopni:
«Najpreje smo reševali vprašanje dr. Basarička. On ja izročil pismeno ostavko na poslanski mandat. Zaključili smo. da bomo to ostavko uvaževali. razen ako ne nastopi jutri, ko prispe Basariček v Zagreb, tako odločilen moment, ki bi vodstvo HSS prepričal, da ni smatrati odložitve mandata za potrebno.
Vodstvo je prejelo informacijo, da je dr. Basariček izrekel svoj govor po dolgotrajnem razgovoru z radikalnim prvakom, ki je Basarička pridobil za to, da izjavi, da Maksimovič osebno ni kriv. kakor ni kriva tudi radikalna stranka, temveč da gre za sistem in za poedine uradnike. Basarička so prepričali, da bo taka izjava mostišče do nove seljaško-radikalne koalicije. Pri tem je sodeloval tudi Uzunovič. ki je zato z vso silo deloval na to. da dr. Brankovič ne poda izjave, s katero se Basaričkov govor označuje kot povsem nasproten s pojmovanjem in prepričanjem seljaškega kluba. Uzunovič je prepričeval dr. Kež-mana. naj Bankovič ne čita svoje izjave, češ. da bo Basaričkov govor imel velike koristi.»
«Razpravljali smo potem o potrebi sodelovanja med HSS in SDS v primor-
skokrajiški oblasti. Dr. Šibemk odpotuje v Karlovec, da tamkaj brezpogojno doseže sporazum za to sodelovanje. Pri tej priliki smo ugotovili, da se SDS drži pri obrambi volilne svobode, ustavnosti in parlamentarizma odlično. Potrebno in želeti je, da sodelujejo samo-stalni demokrati tudi v bodoči najširši koncentraciji, ki naj radikalno samovlado omeji in utre pot k popolnoma svobodnim volitvam.»
«Narodni seljaški klub je nadalje sklenil, da se ne odpove pravicam, ki jih ima po poslovniku Narodne skupščine v proračunski debati. To stališče se bo priporočalo tudi ostali opoziciji. To smo storili zato, ker je verjetno, da bi sedanja vlada, čim bi dobila proračun, odgodila skupščino. Storjen je bil tudi sklep, da se Narodni seljaški klub ne pogaja o kombinaciji, v kateri bi bil Boža Maksimovič. ker se mu je poslednje dni dokazalo, da je baš on poosebljenje sistema nasilja in prevare.»
Na vprašanje novinarja, kaj je s tako-zvanim atentatom, ki je bil pripravljen na Radiča in proti njegovi stranki, kakor je govoril dr. Basariček, je odvniil Radič:
«Basariček je na potu in prinaša te dokumente. Videli bomo, kaj je na stvari. Potem bomo sklepali o njem. Gre za življenje. To je resna stvar, ali o tem ne smemo govoriti, ker bi lahko trpeli nedolžni ljudje, ki so mi o stvari poročali.»
Vest o pripravljenem atentatu na Stjepana Radiča so v Zagrebu vzeli baie zelo resno. Radič ie stvar prijavil policiji. Od včeraj straži Radičevo vilo na Pantovčaku Radiču osebno dodeljen stražnik.
Kompromis v Karlovcu
Karlovec, 28. februarja, n. Danes se je tukaj Ar. Stanko Šibeflik razgovarjal z dr. Edem Lukiničem glede skupnega sodelova» nja samostojnih demokratov in radičeveev v karlovsH oblastni skupščini. Kolikor je znano, se jc dosegel sporazum za pariteto obeh strank v oblastnem odboru, dočim vprašanje predsednika do zvečer ïe ni bi» lo rešeno. D". sioenik se je zvečer obrnil te Icfonicno direstno na Svetozarja Pribičevi. ca, da. se z njim sporazume o tem vpra» Šanju.
Davidovicevska obtožba proti Maksimoviča
Beograd, 28. februarja, p. D&nee je imel demokratski klub sejo, na kateri je Kost a Timotijevič predložil načrt nove obtožbe proti ministru Maksimoviču. V obtožbi so navedeni obsežni dokazi o terorju politi č. nih oblasti in o zlorabah političnih organov.
V	klubu se je razvila živahna razprava in so poslanci zahtevali, da ee v obtožnico sprejmejo še nekateri novi momenti Izvo» Ijen je bil poseben odbor za končno re» dikcijo obtožnice. Obtožnica bo vložena v sredo in mora v smislu poslovnika v pet. najetih dneh pred Narodno skupščino, to» rej še v času proračunske debate. Ker bo debata o tej obtožnici trajala par dni, bo sprejem proračuna zelo otežkočen in ee zdi, da ga vlada ne bo mogla spraviti pravoée» no skozi Narodno skupščino.
Posojilo za vodne zadruge v Vojvodini
Beograd, 28. februarja, n. V finančnem ministrstvu je bila konferenca, na kateri Je bilo sklenjeno, da Hipotekama banka dobi posojilo 60 milijonov dinarjev ca vodne zadruge
V	Bački Baran ji in Banetn.
Misija dr. Markovtča v Budimpešti
Beograd, -S. februarja, r. Sinoči j« dr. Lacs Markovi6, bivši minister odpotoval v Budimpešto. Dr. Markovič je Izjavil novi» narjem, da je njegovo potovanje privatne narava Politični krogi pa so mnenja, da se bo dr. Markovič v Budimpešti sestal z ne» kimd političnimi znane, iz Ženeve in da bo pri tej priliki poskušal rešiti vprašanja, ki Se niso rešena med Madžarsko in Jugoela» vijo. Zdi se, da bo dr. Laza Markovič na» čel tudi vprašanje tranzita in izhoda Ms* džarski na morje.
Inž. Košutič obsojen na 3 mesece
februarja, n. Na tožbo dr. Nfldča prof1 inž. Košutiču, bivšemu mini» trn sa јатои zgradbe, radi klevete je bil pri prvostopnem sodišču v Beogradu Košutič obsojen na tri mesece zapora ln 3000 Din globe. Gre za slučai, ko je inž. Ko&utič dal sotrudniku «Vremena» Izjavo, da je dr. Ni» kič kot minister za šume in rudnike po» skušal podkupiti radičevskega poslanca Sa» lamona, da bi v topil v njegovo skupino.
Trgovinska pogajanja s ČSR
Beograd, 28. februarja p Danes 90 Velizar Jankovič, dT. Milan Stojadinovid la dr. Slavko Šečerov, člani naše delegacije zo gospodarsko in kulturno'sodelovanje s Čehoslovaki, podali referat zastopniku tr» govinekega ministra Simonoviču. Na noooj» šnji seji so naši in češkoslovaški delegati prvikrat prišli do stvarnih razgovorov o trgovinski pogodbi. Poslanik Seba je izja* vil -ašemu dopisniku, da se bodo pogaja» nja vršila deloma v Beogradu, deloma v Pragi Na današnji konferenci se je sest a» vfl program dela.
Spremembe v vodstvu zagrebškega gledališča
Beograd, 2S. februarja, n. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim ee dosedanji upravitelj zagrebškega gledališča Juraj Be» cešič imenuje za profesorja realne gimna» rije v Zag ebu. Za novega upravnika še nihče ni imenovan tear bo te posla vodil g. Bach.
fašizma
Cilji
Rim, 28. februarja, o. Seje poslanske zbornice, ki je te dni pričela razpravo o državnem proračunu, so bile odgode-ne do srede, ko se bo vršilo tajno glasovanje o odobritvi proračuna ministrstva za javna dela. Zbornica bo na to pričela razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Včeraj je glavni tajnik fašistovske stranke Turati zbral v Napolju voditelje fašizma južnih italijanskih pokrajin ter je imel ob tej priliki daljši govor o nadaljnih ciljih in namerah fašistovskega gibanja. Naglašal je med drugim, da fašizem ni samo protisocijalističen, marveč da je tudi neizprosno protidemokratski, protilibe-ralen in protiframazemski. Nastopil je tudi proti vmešavanju ljudi, ki so v prejšnjih časih vodili socUallstičoo delavsko gibanje, v zadeve, ki se tičejo fašistov-skih sindikatov.
23. marca se bo vršila po vsej Italiji proslava obletnice ustanovitve bojnih fašiev. Ob tej priliki bo Mussolini naslovil na fašiste posebno poslanico. Fašistovski direktorij se bo sestal že v prihodnjih dneh, da določi natančni spored teh svečanosti.
Poljska na zasedanju Sveta Društva narodov
Varšava, 28. februarja (va,) Na 44. zase» danju Sveta Društva narodov v 2enavi bo zastopal Poljsko zunanji minister Zaleski, katerega bodo spremljali poljski generalni komisar v Gdanskem Strassburger in trije visoki uradniki zunanjega ministrstva, in si» cer Tarnowski, Szimitrek in Lubomirski.
Nesreče na morju
Berlin, 28. februarja, (be.) Nemški pamik «Fhôbus» je rešil 53 mož pœadke franco» eke ribiške ladje «Makmin», ki se je raz» bila ob pečinah pri Quessantu.
Berlin, 28. februarja, (be.) V Rigajakem zalivu je prišlo zaradi spremembe vreme» na 12 zamrznjenih parnikov v nevaren po« ložaj. Zlasti je v opasnost! danski pamik «Nidaros», ki ima na krovu 30 potnikov.
Protisocijalistična fronta v Avsttiji?
Dunaj, 28. februarja, (be.) Vodstvo vele. nemške ljudske stranke v Avstriji se na» merava obrniti do krščanskih socijalcev s predlogom, da bi ti dve skupini ustvarili skupno proriaocijaltBličuo fronto.
Odločen ruski odgovor Angliji
Sovjetska vlada je včeraj odgovorila na angleško protestno noto. — Rusija odločno zanika vse angleške očitke in se sama pritožuje nad protisovjetsko propagando angleških ministrov m
politikov.
Moskva, 28. februarja d. Sovjetska vlada je včeraj odgovorila na angleško noto. Ruski odgovor je sestavil in podpisal Lit-vinov, namestnik zunanjega komisaria Či-čerina. Nota je bila včeraj izročena angleškemu začasnemu diplomatskemu predstavniku v Moskvi Petersu.
"Sovjetska vlada najprej zavrača angleške, očitke da ne drži svojega dogovora z Anglijo iz I- 1923, in izjavlja, da v angleški noti ni naveden niti en konkreten slučaj, ki bi te očitke podprl. Rusija je vedno zahtevala od Velike Britanije, naj ji sporoči vsak primer, ako bi sovjeti po njenem mnenju kršili obveznosti, izvirajoče iz pogodbe z Ve liko Britanijo. To je leta 1923. svečano obljubi! tndi takratni zimanji minister lord Curzon. Doslej !e Anglija samo enkrat, leta 1934, skušala v tem smislu dokazati kršitev pogodbe na sovjetski strani, sldicajoč se na neko pismo Utvinova, kar pa se ji nI posrečilo. Angleška nota nit! z besedo ne navaja kake kršitve dogovora iz leta 1923.
Nota pravi nadalje, da se kot protiangle-ška propaganda nikakor ne more smatrati kritika zunanje politike londonske vlade in njenega razmerja do sovjetov, kakor tudi di ne načelna izvajanja voditeljev stranke o tem, da se svetovna revolucija ne bo dala preprečiti in o pomena narodno-revolu-cijonarnega pokreta na vzhodu. CHede posebne aevoLje angleške vlade, ki so jo povzročile Izjave ruskih državnikov o sovje-tom sovražni politiki Velike Britanije, se lahko z isto pravico označujejo za fiksne ideje tod! stalna naslažanja angleških politikov ln ministrov, da so takorvane sovjetske aseotare vzrok vseh angleških težav in vseh ne®ril& v svetovni polltfld.
Tudi ruska vlada zelo obžaluje nezadovoljne odnošaje med obema državama, misli pa, da tiči vzrok v sovražni pisavi obojestranskega časopisja. Anomalija, ki se kaže v teh odnošajih, je tudi posledica dejstva, da se angleška vlada v svojih izjavah sovjetskemu kabinetu vedoma ne drž splošno veljavnih mednarodnih običajev in se ne drži niti temeljnih pravil dostojnosti ter da od časa do časa prihaja z neutemeljenimi očitki na naslov sovjetov. Britanska vlada si dovoljuje govoriti s sovjetsko vh-do v obliki ultimativne pretnje, pri tem pa ignorira rusko ustavo in skuša v svoji r.O' zamenjati strankine organe ali druge mednarodne institucije s formalno rusko vladr. Ista anomalija razmerja se izraža tndi v nezaslišanem ta brezprimernem tonu angleške note glede zunanjega komisarja Čiče-rina
Javno mnenje Rusije ne more odobravati stališča britske vlade, ki pospešuje proti sovjetsko gonjo in ne Rusiji sovražnih odgovorov angleških politikov in celo ministrov v londonskem parlamentu. Ta rusk nevolja se umetno izraža tudi v govorih ia člankih sovjetskih državnikov, ki jih atla ška nota tako obširno navaja.
Kar se tiče angleške pretnje s popoiuir prelomom trgovinskih in diplomatskih o-dne-šajev, naglaša končno sovjetska nota, da take pretnje ne morejo nikogar v Rus; ustrahovati. Sklenitev angleško-ruske trgovinske pogodbe in obnova diplomatih odnošajev sta pač odgovarjali interesom: obeh držav, ne pa samo Interesom Rusije. Ako bi res prišlo do prekinjenja gospodarskih in diplomatskih odnošajev. bo to škodilo obema državama in ne samo eni.
Odmev sovjetske note v angleškem časopisju
Vse stranke nezadovoljne. — Vlada naj odgovor položi ad aeta. Sovjetska politika ni iskrena.
«Daily Chrooicle» smatra ruski odgovor za poskus, da se izbegne resničnemu stanju stvari. Angleška nota se ne omejuje na pr tožbe proti posameznikom, ampak trdi nara'. -nogt, da so vodile napad na angleške inter<"-e#*na Kitajskem ruake oblasti same. Ruska nota tega ne taji, saj bi tudi ne mogla. Ravno tako ne navaja protiobtožb, ker ji manjka za to materijala Angleška vlada ni nikdj" vodila v drugih državah pro t i ruske politik«1, kakor je to storila Rusija na Kitajskem. Tu ne zasleduje Anglija takih nevarnih namenov, kakor to dela ruska vlada s pomo?j'> tretje Internadjonale in političnega biroia. «Daily Newe» kakor tudi drugi liberalni 'i
London, 38. februarja (lo.) Angleško jav- J no mnenje je sprejelo ruski odgovor nesim- ' patično in temu razpoloženju primerni so tudi komentarji vodilnih angleških novin. Največji angleški časopis «Times» pravi: «Anglija bo storila najboljše, ako ne posveti ruskemu odgovoru nikake pozornosti. Ruska nota ne vsebuje ničesar drugega kot mešanico potvorjenih poročil, neresničnih obdolži tev in meglenih izjav o mirovnih namernih ruske vlade, kakor se je vee to v najmanjših podrobnostih lahko pričakovalo že prošli teden.*
«Daily Telegraph» povdarja, da se ruski odgovor v nobenem oziru ne približuje načelnemu stališču angleške note. Anglija ne eme tvegati, da stopi z Rusijo v diskusijo o stvareh, ki eo nepokolebljiva dejstva in o katerih je dovoljno označila svoje mnenje.
<Moraingpost> piše: «Sovjetska vlada skuša zvaliti krivdo zaradi protiangleške propagande na razne agencije, vendar pa bi bile te agencije popolnoma brez moči, ko ne bi bile v organični zvezi z rusko vlado, kar je dokazal že svoj Sas Ramsey Macdonald v svojem odgovoru na pismo Zinovjeva.»
sti bi pozdravili vsak korak ruake vlad p. ki bi pripomogel do angleško - ruskega sporazuma, toda fakta, Id jih Je navedla angleška nota, ni mogoče zanikat!. Angleška vlada n» bo posvetila ruskim zanika van jem nikake p-v zornœtl. Fakta, navedena v angleSki noti temelje na poročilih ln pričevanju diplomatskih predstavnikov in agentov angleške \> de v inozemstvu. Ruski emisarji sami so d?li v trenotkih vzhičenja v svojih privatnih iz-javah podlago anglešldm obtožbam.
-6S9-
Med Berlinom in Varšavo
2e dve leti traja gospodarska vojna med Nemčijo in Poljsko; gospodarski odaošaji med obema državama so se domala popolnoma prekinili, kar je tem pomembneje, če se pomisli, da so bili poprej vedno zelo živahni, saj je nemško ozemlje v polkrogu obdajalo rusko Poljsko in so nekatere province, kakor gornja Šlezija, Poznanjska in Pomorje tvorile celo politično in gospodarsko enoto z nemškim teritorijem.
Dveletna doba je že dovolj, da izgubi vnanji svet zanimanje za vojno stanje v gospodarskih odnošajih med obema sosedama: pozoren postane nanj šele. kadar ga vznemiri znova kak izreden dogodek, kakor je baš. sedaj prekinje-nje pogajanj med poljsko in nemško 'trgovinsko delegacijo v Berlinu. V Nemčiji kakor tudi v Poljski so prve težave prekinjenja trgovinskih odnošajev že pretrpeli in se aklimatizirali na vojno stanje; v Nemčiji zagotavljajo, da lahko izhajajo tako brez poljskega premoga in lesa kakor brez živine, krompirja in žita. Tako enostavna stvar sicer ni, zakaj v obmejnem nemškem teritoriju v Šleziji nikakor ne more biti vseeno, ali dobivajo premog tik z onstran meje ali od daleč. Prav tako je n. pr.: poljski minister industrije in trgovine te dni izjavil, da rezultati poljsko-nemške gospodarske vojne niso neugodni za Poljsko, ki je bila prisiljena emancipi-rati se od nemške produkcije — zanjo so prihajali v poštev predvsem nemški industrijski proizvodi.
Nekateri komentarji trdijo, da leži vzrok za prekinjenje trgovinskih pogajanj v Berlinu v sestavi nove nemške vlade, češ, da so nacionalci. ki se opirajo na severonemške in pruske agrar-ce iz ekonomskih razlogov prekinili razgovore, ker bi jim bil uvoz živine in poljskih pridelkov iz Poljske neprijeten in da bi Marxov kabinet, ako bi bili v njem socijalisti, mnogo boljši pogoj za nemško-poljska pogajanja.
Toda z druge strani se temu nazira-nju oporeka. Drugi komentarji trdijo, da ne gre niti za premog, niti za žito niti za živino, marveč da gre kratkomalo za politični boj med obema državama. Poljaki trdijo, da stremijo v Nemčiji za tem, da z gospodarskim pritiskom politično škodujejo Poljski in da je Nemčija po locarnskem sporazumu na zapadu koncentrirala svoje prizadevanje, da oslabi Poljsko. V Berlinu trdijo, da Poljska vedno in povsod deluje zoper nemške interese, da izpodkopuje osnove sporazuma v Locarnu in v Thoiryju, da krtrigira v zadevi nemških trdnjav na
vzhodu in sploh pri sleherni priliki, ki se Ji ponudi.
Nemci so formalno koncentrirali svoje zahteve v trgovinskih pogajanjih na točko o nemških podanikih na Poljskem. Očitajo Poljski, da sistematično izganja nemške državljane s svojega teritorija, da odstranjuje po vrsti direktorje, in-ženjerje in druge uslužbence s svojega teritorija ter se seveda nad tem silno razburjajo. Poljaki se trdovratno branijo priznati zvezo med temi kot političnimi vprašanji in gospodarskimi problemi, zato med nasprotnima s tališči m a ni moglo priti do kompromisa.
Vidi se, da leži potemtakem jedro spora v medsebojnem nezaupanju in tihem obtoževanju. Poljsko-nemška me in je danes faktično ena nainemirnejših v Evropi in neprestana borba, ki se vrši faktično na onih področjih, ki se ofici-jelno ne imenujejo, še bolj intenzivno in srditeje, ni privedla še do nikakih pomirjeni. Dejansko so nasprotja tako velika, da zares ni videti možnosti sporazuma.
S te perspektive dobijo trgovinska pogajanja med Berlinom in Varšavo in njih prekinjenje še mnogo večji pomen nego samo gospodarski.
Položaj v Šanghaju
Berlin, 8. februarja, s. Posebni poročeva» lec «Lokalanzeigerja-» poroča iz Sanghaja: Vesti o dogodkih na kitajskem si nasprv* tujejo. Po eni verziji pride v svrho sklepa premirja do sestanka med zastopnikom sc« veme armade in generalisimom južne voi> ske. Druga vest pa pravi, da bo severna ar« rua da pričela z napadom. Vendar sc meni. da ne bo zmožna izvesti tega načrta, ker ie beg premaganih čet Sunčuangfanga toli« ko vplival na vojake, da so izgubili vso vo« ljo do boja. Predstraže kan tonske vojske stoje nekaj milj pred Šanghajem. Veliko deževje ovira glavne kantonske čete na na» daljnem pohodu.
Šanghaj, 28. februarja, (lo.) Tu se je iz« krcalo 1000 angleških vojakov.
Šanghaj, 28- februarja, (be.) Med vojaškimi oblastvi in konzularnim zborom ie nastal spor, ker hoče general Čang ponoči zapreti prist tišče. Konzuli so proti tej na» meri ostro protestirali.
Šanghaj, 28. februarja, (lo.) V mestu ie vse mirno. Kitajci so zelo veseli dejstva, da bodo v mednarodni coni skrbele za red an» gleške čete. Лсјо mednarodne naselbine so zasedle v petek angleške čete ra direkten poziv rvredsedniica ameriškega občinskega sveta. Itr!jjanske mornariške čete sodeluje» jo z angleškimi.
London, 28. februarja, (lo.) V bližini Sungkianga si stojita nasproti v precejšni moči severna in južna kitajski armada. Ker jc radi dol" ttrajneoa deževja ozemlje po« plavijeno, so vojaške operacije začasno za« stale.
SLS je včeraj po celodnevni živahni debati in kljub najtehtnejšim argumentom opozicije odklonila vse manjšinske predloge ter uveljavila v zasmeh vsem principom demokracije in pravičnosti nasilen poslovnik, s katerim se uvaja v oblastno samoupravo popoln absolutizem ve-čine. - Pogažena so najprimitivnejša prava poslancev in onemogočena ljudskim zastopnikom vsaka učinkovita kontrola m kritika gospodarstva oblastnega odbora.
Ljubljana, 28. februarja.
Danes se je vršila tretja seja oblastne skupščine ljubljanske. Poslanci so bili zbrani polnoštevilno. vlado sta zastopala vladna svetnika dr. Andrejka in dr. Senekovič. Seja je bila mestoma zelo živahna in je prišlo ponovno do ostrih kontroverz med večino in opozicijo. tako da je moral predsednik pozvati poslance, naj čuvajo dostojanstvo zbornice. Zlasti posl. prof. Mazo-vec (SLS) se je pokazal kot silno raz-borit duh. Govori opozicijonalnih govornikov, posebno poslancev dr. Kra-merja in dr. Puca v obrambo parlamentarizma in najprirnitivnejših pravic poslancev so napravili sicer tudi na večino močen vtis, vendar pa je večina kljub temu glasovala korporativno proti vsem izpreminjevalnim predlogom opozicije k poslovniku. Pokazala je s tem sicer discipliniranost svojih članov, vendar pa malo uvidevnosti.
Popravek zapisnika
Po prečitanju zapisnika druge seje oblastne skupščine po tajniku posl. Pe-teriina se je oglasil dr. Puc (Napr. blok) k nripombi:
Dr. Puc: Glede svoje osebe moram pripomniti, da nisem apeliral na oblastno skupščino, da naj da večini zastopstvo. stavil sem samo vprašanje, da naj se večina jasno izjavi, ali želi našega sodelovanja, ali ne. Bilo je samo vprašanje. nisem pa apeliral!
Predsednik dr. Natlačen: Ali je kdo
proti temu popravku?
Poslanec Ivan Mazovec: To ni bilo tako jasno rečeno, kot pravi g. dr. Puc. Za moje pojmovanje so bile besede gospoda dr. Puca nekak apel. Isto smo ugotavljali tudi v odsekovih sejah. Vsi smo razumeli tako.
Predsednik dr. Natlačen: Ugotoviti je treba najprej, ali sprejme skupščina ta popravek ali ne. Prosim gospode poslance, ki so za to, da se popravek sprejme, naj obsede. (Vsa zbornica obsedi). Torei je popravek sprejet. Popravi se, da je gospod poslanec dr. Din-ko Puc stavil na oblastno skupščino vprašanje ne pa apela.
Gospodje poslanci, dobil sem cel kup predlogov, in sicer veliko predlogov že pred sejo od večine, veliko predlogov pa tudi šele sedaj med sejo. Večini te zbornice sem že rekel, da se mi mora dati možnost, da preje stavljene predloge pregledam. Ta zahteva je tembolj utemeljena, ker sem slučajno ravno sedajle naletel na neki predlog gospoda poslanca Sitarja, ki vsebuje osebne žalitve, za katere jaz nikakor ne morem osebno odgovarjati. Jaz bom poprej predloge pregledal in jih bom nato šele dal čitati.
Upošteval bom sedaj zaenkrat samo predloge oblastnega odbora, ki so mi znani in ki jih moramo nujno obravnavati.
Generalna debata o poslovniku
Referent večine brani reakcijonarni n avtokratični načrt poslovnika.
teto za vse poslance oblastne skupščine.«
Večina želi sodelovanja z manjšino in opozicijo. Zato je postavila v novem poslovniku načelo, da naj opozicija ne pomeni sovraštva
Predsednik dr. Marko Natlačen: Preidem k dnevnemu redu, poročilu odseka za uredbe o predlogu na spremembo poslovnika. Poživljam g- poslanca prof. Evg. Jarea, da poda svoje poročilo.
Poslanec prot Erg. Jarc: Novoizvoljeni oblastni odbor je v ekupščineki seji 23. februarja predložil načrt spremenjenega poslovnika. Ta načrt je odkazala skupščina odboru za uredbe, ki se je posvetoval o njem v sejah 25 in 26. februarja in sklenil, da ga predloži skupščini z nekaterimi spremembami. Gospodje poslanci! Poslovnik je najvažnejši instrument vsakega zastopstva. Pomanjkljivosti in zastarelosti poslovnika je treba pripisovati mnogo neuspehov parlamentarnih zastopstev. Demokratični parlament mora znati sam v sebi združevati disciplino in delazmožnost. Močno ljudsko zastopstvo rabi izdatno omejitev nepotrebnega govorjenja in birokratizma. Moderni parlamentarizem rabi predvsem uveljavljanja parlamentarne autoritete predsednika in večine, ki nosi naravnost odgovornost za vse delo skupščine. Vem, da se mi bo s strani manjšine ugovarjalo različno.
Ugovarjalo ee bo, da se ni izvedel proporc na celi črti. V demokratski državi smo navezani na dobro organizirane stranke, vsaj v demokratski državi si ne moremo misliti državnega ustroja brez organiziranih strank. Toda čim manj Je strank in čim krepkejše so posamezme stranke, tem večja je garancija za uspeh parlamentarnega dela. Večina, ki je odgovorna za svoje delo in И hoče nositi to svojo odgovornost, zahteva, da je samo ona zastopana v predsedstvu ln v obl. odboru. Omogočili pa smo tudi sodelovanje manjšine v posameznih odsekih. Sicer pa, kar Re tiče predsedstva in oblastnega odbora, govorimo odkrito: »Cosi fan tutte.«
Pesi. Urek: »To ste jasno pokazali.« --Posl. Ivan Tavčar: »Vpeljali ste absolutizem-« — Prof. Ivan Mazovec: »Najbolj pametno je, če bi manjšina vladala nad večino-«
Prof. Jarc nadaljuje: Vodilna načela novega poslovnika so sledeča: Novi poslovnik čuva avtoriteta predsednika. Predsednik Je v modernih zastopstvih ona oseba, ki uživa zaupanje cele zbornice. Njemu srno zato prepustili, da odloča o načinu glasovanja. Mi bi radi, da bi bila oblastna skupščina aparat, ki bi bil kolikor mogoče poenostavljen in zahteva stvarne poslovne debate. Težišče vseh modernih zastopstev ne Ježi v govorih v zbornici, ampak v delu v odsekih. Moram reči, da bi govorniki s svojimi izjavami govorili be-sedp. ki na zunaj vžigajo, najbolj hvaležno delo je intenzivno delo v posameznih odsekih. (Ploskanje pri desnici in v sredini.)
Odkrito povem, da hoče poslovnik onemogočiti obstrukcijo. (Klici: Tako ie prav!) Zato so tudi stavljeni predlogi na konec posameznih sej.
Naša popolnoma upravičena in prva zahteva ;'e, da se ne držimo črk in besed, ampak bistva in dela. Gospodje poslanci, končno Vam predlagam, da sprejmete še sledečo resolucijo:
Klerikalci zahtevajo imuniteto poslancev
»Centralna vlada se poziva, da čimprej uzakoni določbo glede imunitete poslancev oblastne skupščine, kakor je to določeno za poslance narodne skupščine.«
Prof. Jarc: >če bo prevzeia oblastna skupščina tako važne posle od državne uprave, je ; ač nujna in pravična zahteva, da se mi ne bo treba zagovarjati za to, kar bom jaz aH kateri od nae tukaj govoril in da nas ne bo imel nihče pravice za besede, izgovorjene v skupščini, klicati na odgovor. Če ne bomo imeli pro?te. besede, potem je konec našega dela. Gospodje poslanci, tozadevno moramo glasno dvigniti svoj glas in zahtevati imuni-
ut Slovenia docet. Kajti, kar bomo v Sloveniji delali, na to bo gledala vsa naša država, kar bo v Ljubljani narejenega, v to bodo uprte oči vseh ostalih 31 oblastnih skupščin širom naše domovine, ker je znano, da je bila bivša dežela Kranjska po svojem deželnem zboru upravljana tako kot inalokatera druga pokrajina. Bila je najbolje organizirana samoupravna edinica. V tem znamenju prosim, vzemite to moje poročilo na znanje, ker zahteva in želi stvarnega dela, slonečega na medsebojni lojalnosti.
Napredni blok za zaščito parlamentarizma in svobodo govora
Predsednik dr. Marko Natlačen: »Sedaj ima besedo še referent manjšine, g, dr. Dinko Puc.«
Dr. Dinko Puc: Nikakor ni bilo potrebno, da se je kot prva točka delovanja oblastne skupščine postavila preuredba poslovnika. Za prvo silo bi pač zadostoval še stari poslovnik. Po mojem mnenju je precej drugih bolj važnih zadev, ki bi jih bilo treba nujno rešiti. Vendar smo pristali na spremembo pravilnika in srno v odseku lojalno sodelovali. Kon-statiramo, da je bilo naše upanje v marsičem razočarano. Nismo našli pri stranki večine tistega pojmovanja, ki je potrebno, ako hoče, da bo oblastna skupščina mogla uspešno delovati. Našrt poslovnika je ta, da se moramo sedaj boriti za popolno objektivnost, za svobodo govora in za kontrolo, ki jo moremo izvajati nad delovanjem oblastne skupščina Ti principi, prvič poštenost in uspešno delovanje, drugič svoboda govora in tretjič kontrola, so po novem pravilniku kršeni. Parlamentarizem je nujno potreben v demokratičnih državah. Toda če hočemo parlamentarizem držati, mora biti dana možnost, da se krešejo mnenja; potrebno je, da se zasigura 6voboda govora in da je zasigurana kontrola. Gospodje! Ako se prepreči, da bi manjšina svobodno izražala svoje mnenje, da bi neovirano stavila predloge in kontrolirala delovanje večine, potem je jasno, da odloča izključno večina (Medklici: »Seveda odloča večina'« Toda, gospodje, večina zopet ne odloča sama, ampak v večini odločajo tisti, ki so najbolj brihtni, to se pravi: parlamentarizem se iz-premeni v strankarsko diktaturo.
Živahni ugovori pri večini. (Tajnik Alojz Peterlin: »Ali smo mi samo statisti?!« Prof. Evgen Jarc: >To se pravi norčevati se iz skupščine!« Prof. Mazovec: >Ali ste samo Vi brihtni?!« Velik nemir.)
Dr. Puc: Jaz odrekam tej večini, da bi bila ta večina absolutno brihtna. Ona sicer nosi odgovornost za vse poslovanje oblastne skupščine, toda poslušati mora tudi glas manjšine. Zakaj odrekate manjšini v plenumu pravico sodelovanja, zakaj stavite v poslovnik določbe, ki dajejo predsedstvu možnost, da manjšino zadavi?! Vi sicer pravite: Mi bomo lojalno postopali. Mogoče — a garancije za to nimamo v poslovniku. Poslovnik mora tudi ščititi manjšinsko pravo (Profesor Ivan Mazovec: »... in Vaše obstrukcijske težnje!«). Teh nismo imeli in jih ne bomo imeli. Vsi moji tovariši so v tem pogledu enega mnenja z menoj. Mi emo za trezno delo in ne bomo obstruirali. Saj Vas bo narod obsodil, če boste slabo gospodarili. (Medklici večine.)
Gospodje, rajši mirno poslušajte in se nič ne razburjajte. (Prof. Ivan Mazovec: »Saj se le zabavamo!«)
Predsednik: »Prosim gospode poslance, da varujejo dostojanstvo skupščine!«
Dr. Puc: Če se sprejmejo v poslovnik določbe, ki onemogočajo manjšini, da bi pri ka-
kem predlogu sploh ne mogla govoriti, če se ji onemogoča staviti nujne predloge in interpelacije, potem je to diktatura večine in o parlamentarizmu ni vež govora. Vi uvajate volilni red, ki onemogoča manjšini zastopstvo v predsedstvu in v oblastnem odboru. V odsekih je večini omogočeno, da vsak hip izključi manjšino. To je davljenje manšinjskega prava in Vi niste več upravičeni, ako vztrajate pri tem, da bi se imenovali demokratična in parlamentarna stranka. Manjšini morate dati pravico, da vrši kontrolo Prof. Ivan Mazovec: »Kakor ste jo Vi dajali!«) Kdaj smo jo mi dajali? (Prof. Ivan Mazovec: »Vaša stranka je meni dala pravico, da sem na celem zletel v Maribor.« Ugovori pri poslancih SKS. Prof. Iv. Mazovec: »Gospodje od SKS so mi pa res šli na roko, to se mora priznati.«)
Gospod poročevalec je rekel, da je proporc zasiguran za odseke, izključen pa za predsedstvo in za oblastni odbor. Kako se to strinja z zaščito manjšinjskega prava? Govorilo se je o moči predsednika. Res, predsedstvu se daje s tem poslovnikom absolutna moč v roke. In reči moram, da bi na to ne pristal, tudi če bi sedel na mestu cenjenega gospoda predsednika naš pristaš. Take moči nima predsednik po poslovniku nobenega parlamenta in ni prav, da je baš v naš poslovnik prišla taka diktatorična določba. Jaz se sicer zanesem na to, da bo naš predsednik objektiven, dasi tega v otvoritvenem govoru nI posebej povdarjal, kar sicer običajno predsednik stori po svojj izvolitvi. Toda če ee zanašam na objektivnost gospoda predsednika, pa ne morem popolnoma verjeti v objektivnost oblastnega odbora. Ze ▼ teh par dneh imamo v tem pogledu izkustvo, da se hoče večino absolutno identificirati z oblastnim odborom in predsedstvom. Od strani večine se nam je namreč reklo, da bo odsek predložil načrt poslovnika; v resnici ga je pa predložil oblastni odbor. Ko eo prišli gospodje od večine v odsek, niso prinesli s seboj odsekovega načrta, ampak že predelan načrt. Ta novi načrt določa, da mora predloge podpisati 15 članov, tako da jih opozicija sploh ne more staviti, dočim je prvotni načrt zahteval samo 8 podpisov. Jaz sedaj ne vem, kdo je stavil ta predlog, ali so ga stavili člani odseka, ki so pristaši Vaše stranke, ali pa ga je stavil oblastni odbor. Gospodje! Svarim pred tem, da bi se Vi postavili na stališče, da je oblastni odbor samo za večinsko stranko. Oblastni odbor je urad, ki mora biti objektiven za večino in za manjšino, ta davkoplačevalce z one in s te strani. (Živahno odobravanje pri manjšim.) Oblastni odbor mora paziti na to, da ne bo postal strankar-ka institucija SLS!
Predsednik dr. Marko Natlačen (zvoni): Prosim gospoda govornika, da govori o predmetu, ki je na dnevnem redu. Sedaj ne razpravljamo o poslovanju oblastnega odbora, ampak o poslovniku.
Dr. Dinko Puc: Toda poslovnik določa o delovanju oblastnega odibora. Zato je umestno, da opozarjam na to, da ne sme oblastni odbor postati organ kake stranke. Kajti, gospodje, če pridemo tako daleč, potem je sploh škoda, da sedimo tu. Skupščina stane vsak dan 10.000 Din — dočim bi se vsi posli lahko vršili v tajništvu SLS. (Klici pri manjšini: »Tako je!« — Ugovori pri večini: »Kako bi pa Vi delali?«)
Želel bi omeniti še nekaj. Strinjamo ee » tem, da se omeji v skupščini neprestano govorjenje, toda zahtevati pa moramo zase pravico govora. Zalibog je Vaš poslovnik tak, da moramo gledati z velikmi nezaupanjem v bodočnoet. Morebiti se bo tudi naši skupščini zgodilo to, kar se je zgodilo v Narodni skupščini v Beogradu. Ne da se tajiti resnica, da je vsled stranikarstva v narodni »kupščini prišlo tako daleč, da izgublja narod zaupanje v narodno skupščino. Narodna skupščina ne more delovati, ker prevladujejo v njej strankarske strasti in politično sovraštvo. Prav bi bilo, da bi mi te faktorje iz naše skupščine izločili. (Klici pri večini: »Jih tudi bomo«!) Svarim gospode, da bi ta poslovnik, če se bo sprejel, kakor je predlagan, izvajal preveč pc mrtvi črki. Če ee bo to zgodilo, bodite prepričani, da bo narod izgubil zaupanje tudi v to skupščino, k! je po zakonu ustanovljena samo za to, da gospodarsko pomaga narodu. Ce se bo poslovnik izvajal tako, kakor bi bilo po besedilu mogoče, potem je bolj pametno, da gremo takoj domov.
Radi tega, ker nag poslovnik ne varuje dovolj stališča manjšine, stališča parlamentarizma in svobode govora, bomo glasovali ▼ na čelu proti njemu. (Odobravanje na levici.)
Inž. Franc Zupančič: Samo formalno bi pripomnil, da se nam je načrt osnutka tega poslovnika, za katerega ee je tako strašno mudilo, čeprav imamo še stari poslovnik, ki bi lahko zadoščal za nekaj dni, dostavil šele danes tik pred eejo. Jasno je, da ni mogoče v tako kratkem času preštudirati tako velikega elaborata. Proti takemu postopanju odločno protestiramo in prosim, da naj bodoče vse predloge dobimo vsaj en dan poprej v roke tako, da se bomo lahko primerno branili proti nasilju, ki ga hoče ve čina izvajati.
Predsednik dr. Marko Natlačen: Gospodu inž. Zupančiču moram pojasniti, da začasno oblastni odbor ne razpolaga še z zadostnim številom pisarniških moči. To je edini razlog, da ni bilo mogoče takoj od vsega početka dati gospodom poslancem v roke pravočasno osnutka predloga. Ko bomo imeli svoj lastni aparat, ne bomo dajali nobenega povoda za take očitke. Besedo ima sedaj g. dr. Kramer. IL
Dr. Kramer za parlamentarne svoboščine
Dr. Kramer: Visoka zbornica! Ko smo prvič sedeli v tej dvorani, je tov. dr. Puc stavil na večino vprašanje, aH hočete sode« lovanje manjšine ali ne in Vi ste soglasno vsi zaklicali: «Hočemo, hočemo!» Prav. To« ca lepim besedam morajo slediti tudi dej a» nja. Svoje besede «Hočemo, hočemo» ste gospodje ilustrirali z dejanjem tega poslov» nika, katerega bistvena vsebina je, da korenito postavi na laž vašo besedo ter onemogoči sodelovanje manlšine. (Nemir.)
Predsednik dr. Marko Natlačen: Ргсх sim gospoda mir!
Dr. Kramer; V novem poslovniku je iz« vedeno načelo mi in mi sami. Kar mi reče» mo, kar mi določamo, samo to se more zgo« diti. Vi opoziciji odrekate pravice, ki so običajne v vsakem parlamentu. Toda mi zahtevamo zase pravico, da sklepe, ki jih ustvarja večina in ta. katero nosi skupščina odgovornost, delamo skupno z vami. (Ivan Mazovec: Saj imate te pravice!) Vi ste nam v tem poslovnika pokopali zakonite pravice govora, razen tega pa, ako hočemo mi staviti nujen predlog, nam je to popolnoma nemogoče, kajti predlog mora imeti podpis najmanj 15 poslancev. (Mazovec in Jarc: Sa» et,o enega, gospod doktor!) Jaz mislim nuj», ne, samostojne predloge in za te je potreb» no 15 podpisov. Vi ste nam odvzeli pravice, katere imajo vsi poslanci v vsakem parlamentu. Gospodje, v Narodni skupščini, ki Šteje 315 poslancev, ima vsak pravico i do samostojnega predloga in do nujnega predloga i do interpelacije; v ljubljanski oblastni skupščini tega ni.
Mi do sedaj ne sumimo v lojalnost in objektivnost skupščinskega predsedništva, akoravno za to nimamo nobenih garancij. Predsednik nI postavljen za šefa te oblastne skupščine, ampak je on samo nekak primus inter pares, to se pravi za prvega izmed nas, on zastopa našo skupno voljo. On pa ne sme biti komandant oblastne skupščine, za katerega ga postavlja nov poslovnik na način, o katerem moramo reči, da je edinstven v Evropi. (Klici: Aha, aha!) Poslovnik Narodne skupščine je v primeri s predlaganim poslovnikom prava magna charta svobode, demokracije in parlamentarizma. (Medklici: Cujmo, oujmo!)
Vaš poslovnik izrablja pravo majoritete v nasilje večine nad manjšino. Ne maramo zase nikakih predpravic. (Smeh pri večini.) Dvigamo le svoj glas, da odstranite iz poslovnika vse nezakonitosti. Vi gospodje, pa odločajte, na vas je vsa odgovornost! (Pritrjevanje na levici.)
Pravi parlamentarizem zahteva svobodno diskusijo. Na žalost pa moram konstatirati, da ste v poslovniku postavili možnost, da vsak govor manlšine zadavite. Kakor hitro bo ta Vaš poslovnik sprejet, bomo mi odvisni od Vaše milosti, ali smemo govoriti ali ne. Toda mi nočemo in nočemo biti odvisni od Vas, mi hočemo imeti v poslovniku ugotovljeno pravico do govora.
Gospodje! V novem poslovniku je onemogočena tudi kontrola delovanja v odsekih. Odseki so tako rekoč aparat oblastne skupščine, da nam ni treba na plenarnih sejah neposredno reševati vprašani. Radi tega je za javnost ravno tako važno vedeti, kaj se godi v odsekih, kakor na plenarnih sejah oblastne skupščine.
Oblastni odbor je izvrševalni organ oblastne skupščine, saj moralo bi tako biti. Toda po novem poslovniku je postavljen za nekaj nad nami stoječega, katerega delo ne soie nihče kontrolirati. V Beogradu ima vsak državljan pravico na podlagi starega sitskega zakona, da sme proti plačilu petih dinarjev zahtevati, da se mu vsak akt
izroči v vpogled. Pri nas, gospodje, poslanec nima te pravice. Tu se, gospodje, res vse neha. Ta poslovnik, ki tudi na originalen način izigrava proporc, je prava posmeš-nica na parlamentarizem in princip demo-krEcij б
Ignacij Sitar (soc.): Spoštovani gospodje! Vsi predgovorniki so izjavili, kako krivičen e ta poslovnik. Pomanjkljiv je na vseh straneh in manjšini ne daje nikakih pravic, tak--, da manjšina niti nujnih predlogov ne more staviti. Zato ne bom ponavljal besed svojih gospodov predgovornikov, katerim se tudi jaz priključujem in izjavljam samo, da bom gl« eoval proti poslovniku.
Ivan Tavčar: Poročevalec se je indirektno izrekel proti proporcu in to je treba konstatirati, da se vidi, da stianka, katere zastopnik je gospod poročevalec, sicer vsepovsod zagovarja proporc in načelo demokracije, se pri tem poslovniku ni držala tega temeljnega stališča. (Prof. Jarc: To je bilo samo moje mnenje.) Vaše mnenje je bilo tudi mnenje večine, kajti Vaše besede so veljale tudi za stranko, koji pripadate. Vendarle ne prihajajo pri številu poslancev v poštev samo mandati, ampak tudi številke iz volilnega boja. Vpoštevati je treba, da v imenu opozicije ne govori samo 12 članov te oblastne skupščine, ampak da govore desettisoči ;n desettisoči volilcev (dr. Kramer: 37.0001) in da je to številčno razmerje v Sloveniji 95.000 proti 65.000.
To je skoro polovica volilcev (Medklic: »No! No! No!), ki 9e niso izrekli za Vas. Ni prav, če hočete uveljaviti samo svoje mnenje, ker niste izključni zastopniki slovenskega ljudstva, in niste samo Vi upravičeni govoriti v imenu večine. Prišel bo čas, ko bodo tudi drugi Vam rezali isti kruh, kot ga režete sedaj Vi nam, ko boste morali tudi Vi jesti kruh opozicije. (Mazovec: Takrat boste pa VI tako delali kot delamo mi!) Vi ste ee postavili v enako vrsto z najhujšimi absolutisti. (Ploskanje pri opoziciji.)
Dr. Juro AdlešiS (SLS): Novi poslovnik svobode govora ne omejuje, ampak vsakemu poslancu je pravica do svobodne besede zajamčena, toda določbe poslovnika hočejo doseči, da ne bodo govorniki govorili kilometrskih govorov, ampak da bodo kratki v svojih izvajanjih. (Medklic: Polmetreke govore.) Ta določila 90 bila zelo potrebna. Sicer pa to dovoljeni polurni ln četrturai govori. (Medklic d. Puca: To ne zadostuje!) Mi hočemo biti stvarni, reelni, vse se lahko pove v pol ure. (Posl. dr. Kramer: Če pa ne smemo govoriti!) Kar se sme govoriti, se lahko izčrpno pove v pol, odn. v četrt ure. (Poslanec-dr. Kramer: Kaj pa predlog na konec debate?) V tem ne Uči nobena nevanost. To je samo sredstvo, da se onemogoči brezplodna opozicija. To je opomin vsem, da naj opuste vsako brezplodno obstrukcijo. (Dr. Kramer: Vi imate možnost, da nae enostavno maj«> rizirate!) Naš poslovnik mnogo bolj upošteva opozicijo, kakor jo je vpošteval poslovnik, ki ga je izdelalo ministrstvo. Pravilnik ministrstva določa število pet pri posameznih odsekih. Po našem, danes predlaganem poslovniku, se pa ne bo treba združiti vsem strankam opozicije, da dobite zastopstvo v odsekih, kajti novi pravilnik določa deset odsekovih članov, zato bo lahko vsak klub posamezno udeležen v odsekovem zastopstvu. Radi te^a je Vaše nezaupanje, da bo odbor nezakonilo potoval in pritisnil opozicijo v stran, popolnoma neopravičeno. Danes smo slišali prv« predloge odbora, ki so vendar taki. da je Vaše nezaupanje popolnoma odveč. V odsekih 6mo vsak predlog, ki je bil utemeljen in upravičen, sprejeli, posvetovali smo se o vseh možnostih, ki ste nam jih douesli, zato nimate vzroka, da prihajate z nezaupanjem. Zato predlagam, da se preide v specislno debato. (Ploskanje pri centrumu in desnici.)
Specijalna debata o poslovniku
Predsednik dr. Marko Natlačen: Otvar» jam specijalno debato. — Dr. Dinko Puc: «Prosim za besedo, moram odgovoriti drju. Adlešiču.»
Dr. Puc: V principu moramo vsekakor zahtevati, da se vse krivične določbe popra» vijo. Zato zahtevamo, da se olajša opoziciji način pri ravnanju predlogov in interpela» cij, ker tu je šla večina mnogo, mnogo da« lie. kot poslovnik bivšega deželnega zbora, o katerem je bilo znano, da manjšini ni bil ravno preveč naklonjen. V bivšem deželnem zboru je bilo določilo, da je 7 poslancev lahko že stavilo svoj predlog, torej je manj« šina vsikdar lahko prišla do besede; pri nas pa »te izračunali, da šteje manjšina 12 čla» nov in zato ste stavili v poslovnik določilo, da more šele 15 poslancev staviti predloge, oziroma interpelacije. S tem ste hoteli one» mogočiti, da opozicija sploh ne more sta» viti nobenega predloga in ako že stavimo kak predlog, bi naš predlog šel šele v do» tifini odsek, vaš pa, ki bi imel 15 podpisov, bi bil pa takoj kot nujen predlog obrav» navan. VaS poslovnik jemlje poslancem pra vioo do interpelacije. Vsak poslanec ima pač pravico interpelirati in skrbeti za red, saj zato je bil izvoljen. Naš tovariš Sitar pa ne more vršiti svoje poslanske dolžnosti in ne more staviti nikake interpelacije, ako noče beračiti za glasove pri ostalih manj« šinskih skupinah, zato da sploh more vršiti svojo poslansko pravico. Gospodje, kako Vi razumete svobodo, ako nam hočete one» mogočiti, da vršimo svoje poslanske doli» r;osti. Gospodje SLS stranke imate res ve« liko večino, ki ni sicer v nikakem razmerju 3 dejanskim razmerjem glasov, kjer si sto»
jita nasproti 52.000 glasov proti 37.000 gla« sovom. Pa ne samo številno niste v pravici, tudi po kvaliteti niso Vaši glasovi boljši. (Medklici: «Ojoj, Vaši glasovi so veliko boljši!) Ako nam Vaš poslovnik ho» če zamašiti usta, moramo proti temu, kar najodločneje protestirati in glasovati proti predlogu večine. (Nastane hrušč in kriča« nje, prerekanje in medklici.)
Predsednik dr. Marko Natlačen zvoni: Prosim gospodo, da se umiri in ne moti raz prav. Vrsta govornikov je izčrpana, zato ima končno besedo gospod profesor Jarc, kot poročevalec odseka.
Profesor Evgen Jarc: Takih govorov no bomo na noben način nikdar več trpeli. Ne bomo pripustili nikdar več, da bi kdo o naših kmečkih poslancih tako govoril kot gospod dr. Dinko Puc. Na naših kmečkih volilcih sloni celokupno naše zadružništvo, ki je vzor zadružništva vsem oblastem naše države, na njih sloni vse prosvetno delo, ki je pri nas nedvomno višje razvito kot pri Vas, na njih visi naša sijajna organizacija in mi ne bomo nikdar in nikakor dopustili, da bi Vi ali kdorkoli te naše može, ki so se težko stvari na ljubo, odtrgali od svo» jrga težkega kmečkega dela in prihiteli sem v oblastno skupščino, da vrše svoje težko in odgovornosti polno delo za do« brobit našega naroda, da bi kdo imenoval te naše volilce in naše kmečke poslance šlafažo...
Dr. Dinko Puc: To je podtaknjeno. Pro. sim in izjavljam, da te besede nisem rabil. To je zavijanje.
Profesor Jarc: Sej jaz sem tako razumel in vidim, da so tudi drugi Sani oblastne
dnevnikov. Podrobnosti o legitimacijah in izvrševanju določb glede poročanja določi skupščinsko predsedstvo v sporazumu z odborom ljubljanske sekcije JNU.
Ljubljanska sekcija JNU prosi predsedstvo oblastne skupščine za posredovanje, da bodo navedene želje upoštevane v samem skupščinskem poslovniku, ako pa bi to ne bilo mogoče p;. vsaj v posebni resoluciji, priključeni poslovniku.
Predsednik dr. Natlačen: Kar se tiče prisostvovanja pri sejah skupščinskih odsekov, bo morala'o tem odločati skupščina. Kar pa se tiče dela oblastnega odbora, bodo listi točne obveščeni po posebnih komunikejih. Mislim, da se gospodje novinarji doslej niste imsli razloga pritožiti. Dali srno vam v skupščini precej svobodne roke. To se bo godilo tudi v bodoče. Edina meja bo ta, da ne bo skupščinsko delo v nobenem oziru moteno Mislim, da se gospodje novinarji s to izjavo lailko zadovoljijo.
Iv. U r ek: Nisem imel možnosti, da bi ves projekt novega poslovnika preštudiral, vendar sem uverjen, da so bili razni predlogi, bodisi dodatni ali apreminjevalni, ki jih je stavila manjšina, stvarni in da niso šil nikjer čez mejo sprejemljivosti. Tudi niso predlagatelji zas edovali nikakih političnih ali strankarskih ciljev. Toda večina ni tega prav nič uvaževala in jih ni hotela sprejeti. Vem sicer, da bo to zaman, vendar moram storiti svojo dolžnost in apelirati na Vas v tejle točki: Nij se vendar omogoči vsakemu poslancu vršiti poslansko dolžnost z določbo, da gotovi predlogi niso navezani na veliko število podpisov. Kajti na ta način je opozicija prisiljena, da se njeni člani navežejo drug na drugega in da delajo vse skupno in vzajemno. Vsak poslanec prihaja iz določenega kraja, čuti posebno krajevne potrebe in mora večkTat storiti kak котак; ki je nujen; mučno je, če je pri tem vedno navezan na določeno število podpisov. Zato bi želel, da naj gre večina naim posameznikom vsaj toliko na roko, da nam v poslovniku zasigura pravo prošenj, predlogov in interpelacij. Tudi nujne predloge naj lahko stavi manjšina. (Profesor Evgen Jarc: »Bomo pa vaše nujne predloge mi podpisali, če bodo res umestni.«)
Anton Š i r o 1 a-B r n a s (radičevec iz Ka-stva): Slavna skupštino i bračo Slovenci!
Ja kao zas-mpnik hrvatskega kotara Kas-,,. 'imam tešku du/nost, Ja zastupam »va; tar u ovoj skupštini. Slavna skttp.štino i b:.:-čo Slovenci! Nadam se, da eu nači u . %• skiupštioi razmmijevanje do onog jadnog roda. ko.ii se bori u najvedim gospodarsk poteškočaina. Dosti je spomenuti, da smo izgubili dragucijenu nam Rijeku. što pred-stavlja za nas Hrvate i za vas, bračo Sii» venci teški gospodarski udarac. A koji uda-rac osiječa onaj jadni narod kotara Kastu. to je absolutno nemoguče opisati. Ja se na-(lam u oudučini moiim predloztnta, da či> nači u Vas bratske ljuba v i i razirmivaipi da se ovom kraju pomogne.
Ali jednome, visoka skupštino i bračo Slovenci, vrlo u srce usijekalo, nainie to. da srpsko-nrvatski jezik nede imati onih priva, koja prava imade vaš bratski slovensk jezik. Toga radi predlaižem, da srpsko-hr-vatski jezik bude ravnopravan bratskom slovenskom jeziku u ovoj skupštini. (Splošno živahno odobravanje in ploskanje.)
Predsednik dr. Natlačen: Besedo ims g. prof. Ivan Mazovec.
Prof Ivan Mazovec: Slavna skupiti-no! U ime SLS pozdravljam u našoj sredini zastupnika Kastva. kolegu i dragog nas: prijatelja Antuna Širolu-Brnasa kao milo-nam druga i zastupnika bratskog nam narr-da hrvatskoga Ugodno mi je, da mogu na ovom mijestu na najsvečaniji način izjavi!:, da mi, zastupnici SLS, ni najmanje ne mislimo krnjiti prava bratskog nam naroda hrvatskog. Svaka pomisao na to je absurdna i razgovor o tome puka politika. Da ovii iizjavu posvijedočim, govorim ja, premds rodjeni Slovenac, u srpsko-hrvatskom jeziku, ovom najlijepšem slovanskem jeziku. Upotrebljujem ovu zgodu, da s ovog mesta još jedaniput braši Hrvatima tumačim simpatije SLS in čini mi se, da mogu u ime svih kolega u ovoj skupštini kazat!: Živeli Hrvati! (Veliko navdušenje v vsej zbornici.)
Govorilo je še več govornikov, nakar jc sledilo glasovanje o drugem poglavju poslovnika. Večina ie zopet odklonila vse iz-premrajevalne predloge opozicije.
Seja se je zaključila okoli 3. popoldne ter je predsednik napovedal prihodnjo sejo za 6. popoldne.
Ob 4. popoldne sta se sestala k seji od seka za proračun in za oblastne naredbe.
ia seja
skupščine Vaša izvajanja tako razumeli. Gospodje so prišli v to zbornico z veli» kanskim nezaupanje. .. S svojim referatom sem hotel ustvariti neko pravo razpolože» nje, da bi bilo v bodočnosti mogoče skupno delo. Zavedam se, da veljajo tudi za nae besede tatička Masaryka: «Demokracija je diskusija!» To stališče sem jaz povsod za» stopal in ga bom zastopal tudi v tej zbor» niči.
Gospodu Tavčarju bi rekel samo to»le: On je takoj izrabil moje osebno mnenje in rekel z veliko gesto: «SLS je proti propor» cu! To bom povedal ljubljanskim volilcem in potem gorje Vam!» Gospod Tavčar, ta stvar je jako enolična. Bil sem svojčas pro» fesor logike in tam smo take stvari imeno» vali «napačno posplošenje». Imam to do» bro ali slabo navado, da sem tudi v lastni stranki za absolutno svobodo diskusije. To je moje načelo, in kakor se ga držim v lastni stranki, tako ste lahko, gospod Tav» čar, prepričani, da bom tudi tukaj za svo» bodo govora.
Vendar pa si ne morem kaj, da ne bi re» kel, da me ni noben argument prepričal, kar sem jih čul v tej debati. Zato predlagam, da preidemo v podrobno debato.
Predsednik dr. Marko Natlačen: Gospod dr. Dinko Puc se je javil k osebni opazki.
Dr. Dinko Puc: Konstatiram, da nisem v svojem govoru izrekel nikake žalitve na na» slov nikakega poslanca, ampak sem samo koostatiral, da Vi zastopate 52.000 glasov, manjšina pa 37.000 volilcev, ki niso v no» benem oziru slabše kvalificirani od Vaših. (Velik nemir in medklici.)
Predsednik dr. Marko Natlačen: Culi ste predlog gospoda poročevalca, da preidemo v podrobno debato.
Podrobna debata se bo vršila na sledeči način: Vso tvarino bomo razdelili na 4 poglavja. Prvo poglavje bo obsegalo §§ 1 do 15, ki obravnavajo otvoritev in konstituira« rie oblastne skupščine, oblastni odbor, predsednike in tajnike skupščine ter dolžnosti in pravice poslancev.
Kot drugo poglavje se bodo obravnava» ie določbe §§ 16 — 32, ki govorijo o se» jah, o skupščinskem pečatu, o posvetoval» nih predmetih, nujnih predlogih, interpela» cijàh. prošnjah in pritožbah.
V tretje poglavje bomo sprejeli določbe §š 33 do 50, ki govorijo o odsekih.
Četrto in zadnje poglavje bo pa obsegalo §§ 51 do 79, ki govorijo o razpravah, o gla» sovanju in o zapisnikih.
Preidemo takoj k prvemu poglavju, to je k določbam §§ 1 do 15. Prosim gospoda poročevalca, da povzame besedo.
Razprava o prvem poglavju
Poročevalec prof. Evgen Jarc: Gospodje, mislim, da proti prvim 15 paragrafom ne bo mnogo ugovora. Ti paragrafi obsegajo, kakor ste slišali, določbe o otvoritvi in konstituiranju oblastne skupščine, o oblastnem odboru, o predsednikih in tajnikih skupščine in o dolžnostih in pravicah poslancev. K tem paragrafom jaz nimam kaj posebnega pripomniti in Vas prosim, da jih sprejmete v obliki, kakor se predlagajo.
Predsednik dr. Marko Natlačen: K besedi se je prijavil gospod dr. Dinko Puc.
Izpreminjevalni predlogi Naprednega bloka
Dr. Dinko Puc: K temu odstavku bom stavil nekaj spreminjevalnih predlogov, ki Vam jih ne bo težko sprejeti, ki so pa za nas važni.
K §§ 1—5 nimam ničesar pripomniti. Enako tudi ne k prvim trem odstavkom § 6. Četrti odstavek § 6. se glasi: «Na enak način se voli nato predsednik skupščine, a za tem trije tajniki.' Tu predlagam, da se dostavi: «Tajniki pa se volijo po proporčnem sistemu, pri katerem se za količnikom upoštevajo največji ostanki.» S tem torej predlagam, da se vsaj tajniki volijo po proporčnem sistemu, tako da more tudi manjšina priti vsaj do enega tajnika. Mislim, da je to tako skromna zahteva od strani manjšine, da bolj skromna brti ne more. Če ste res tako lojalnega mišljenja, kakor to radi naglašate, je naš predlog za večino lahko spremljiv.
Pri § 8. naj se prvi odstavek črta, namesto njega naj se pa vstavi to-le besedilo: «Na prvem sestanku nove izvoljene skupščine se voli predvsem oblastni odbor v smislu člena 89. in 90. zakona o oblastni in srezki samoupravi, in sicer po proporčnem sistemu, pri razdelitvi mandatov je upoštevati tudi največje ostanke..» Predlog meri na to. da naj se voli oblastni odbor po proporčnem sistemu. V najhujšem slučaju bi prišel v oblastni odbor en odbornik iz vrst manjšine. To za večino ni taka nesreča, saj ima še vedno 4 odbornike. Pri § 9. predlaga večina, naj oblastni odbor šteje 5—8 članov. Mi predlagamo, naj šteje samo 5 članov. Oblastni odbor naj ne bo kak gummi-elastikum, ki se lahko spreminja od zasedanja do zasedanja, ampak naj se zanj za stalno določi najmanjše število. To bi bilo v interesu oblastnih financ; s tem pokažemo, da hočemo kolikor mogoče šte-drti.
Pri § 10. naj se črta zadnji stavek, ki govori o plačah članov oblastnega odbora. Tam stoji: «Iz oblastnih sredstev dobivajo letno odškodnino, katere visokost določi oblastna skupščina.» Ta določba pravi, da bodo člani oblastne skupščine dobivali obenem dnevnice in plačo. Jaz sicer ne vem. koliko bo znašala plača oblastnih odbornikov. V odseku se je govorilo o 4000 Din mesečno. če bi skupščina ves mesec zborovala, bi prišli člani oblastnega odbora z dnevnicami po 150 Din vred na ogromno plačo 8500 Din na mesec. Pri tem je treba upoštevati, da oblastni odborniki tega posla ne bodo izvrševali kot svoj poklic, ampak samo kot postranski posel, za katerega bodo žrtvovali par ur oa dan. Jaz sem mnenja.
da je ta tako rekoč dvojna plača preveliko zapravljanje denarja davkoplačevalcev, in predlagam: <ČIani oblastnega odbora ne dobivajo skupščinskih dnevnic, pač pa dobivajo mesečno odškodnino, ki se določi po členu 90. zakona o oblastnih skupščinah začetkom vsake skupščinske dobe.» Mislim, da je to pameten predlog, ki ga večina lahko upošteva.
Za § 10. naj se vstavi nov paragraf, ki se glasi:
«Seje oblastnega odbora se vrše redno vsak teden na določeni dan in uro. Tem sejam sme prisostvovati vsak član oblastne skupščine.
Sklepi in odloki odbora se morajo, v kolikor se ne tičejo notranje uprave, dostaviti vsem poslancem pismeno v enem tednu potem, ko so bili sprejeti.
Vsak član oblastne skupščine sme v času, ko to ne ovira delovanja in ga določi predsednik oblastnega odbora, vpogledati vse akte, tekoče pri oblastnem odboru, oziroma spise v arhivu.»
Gospodje! Pri tem predlogu nas vodi predvsem ozir na važne poslanske pravice, tudi Vaše poslanske pravice, gospodje iz večine. Oblastni odbor je organ te skupščine in nima skupščini ničesar prikrivati. K sejam oblastne skupščine bomo prihajali — v kolikor nam bo to dopuščal čas, saj mnogokrat itak ne bomo mogli priti — le kot poslušalci, ako bo na dnevnem redu seje oblastnega odbora kaka točka, ki bo zanimala enega ali drugega člana oblastne skupščine. Zakaj bi ne smeli pri sejah poslušati, ko tma vendar vsak član oblastne skupščine pravico, da vse izve?! Če ima vsak poslanec pravico poslušati pri sejah odseka, naj ima tudi pravioo. biti navzoč pri sejah oblastnega odbora.
Poleg tega predlagam, naj se sklepi in odloki oblastnega odbora, v kolikor se ne tičejo notranje uprave, sporočijo vsem članom Narodne skupščine.
Naša skupščina gre sedaj na dopust. Sešli se ne bomo več v mesecu. Oblastni odbor bo pa v tem času delal. Zato je važno, da smo vsi informirani, kaj dela oblastni odbor. Radi tega pa moramo dobiti dostavljene vse njegove sklepe. Ta stvar je za gospode, ki stanujejo na deželi, še važnejša nego za nas, ki bivamo v mestu. Če bi se moj predlog ne sprejel, bi pomenilo to kršenje naših poslanskih pravic, po katerih imamo pravico do vpogleda v vse spise. Gospodje! Vi ne morete vršiti svoje poslanske dolžnosti, ako nimate pravice, da si ogledate vse spise pri oblastnem odboru. Pravica za to Vam pa mora biti zajamčena v poslovniku. Pri tem omenjam, da je sličen predlog vseboval že vladni načrt poslovnika.
§ 15. določa tudi, naj znaša poslanska dnevnica 150 Din. Moj predlog je, da naj znašajo samo po 100 Din.
Predsednik dr. Marko Natlačen: Besedo ima gospod dr. Kramer.
Dr. Albert Kramer: Gospodje! K izvajanjem gospoda tovariša dr. Puca nimam mnogo dodati. Samo glede oblastnega odbora bi ponovno opozoril, da je oblastni odbor naš izvrševalni organ in da ga radi tega ne moremo postaviti izven nas. Ne moremo mu pripustiti, da bi delal po mili volji, zanašajoč se na svojo odgovornost. Oblastni odbor je po zakonu podvržen naši kontroli, gospodje! Naš predlog ne vsebuje nobene druge tendence kakor to, da se oblastni skupščini omogoči kontrola nad delom oblastnega odbora na eni strani s tem, da dobimo možnost, prisostvovati njegovim rednim sejam, na drugi strani pa možnost, da pregledamo njegove akte, nanašajoče se na javna gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja, ki se bodo v tem odboru razpravljala. Tretjič pa moramo kot poslanci vedeti in izvedeti, kaj bo oblastni odbor ukrenil, to je imeti moramo pravico, da zahtevamo od njega obvestila o sklepih. Mislim, da je to zahteva, ki se med ljudmi, ki zborujejo pri skupnem delu. sama po sebi razume.
Kar se tiče zahteve po proporcu pri sestavi oblastnega odbora opozarjam na to, da je že nekdanji deželni zbor kranjski, čeprav ne formalno, pa vendar dejansko v polni meri upošteval opozicijo. In to je storil deželni, ki je bil izvoljen na nedemokratičnem temelju, na temelju kurij. Posamezne kurije so dobivale v deželnem odboru svojega zastopnika in tâko je bilo poskrbljeno, da večina ni ostala sama zase. Mar hočemo v naši demokratični oblastni skupščini uničiti te pri nas že stare pravice opozicije?! Če ste količkaj objektivni, morate sprejeti naš predlog, ki ni ne neutemeljen in ne krivičen.
Ivan Bukovec. (SKS): Predlagam, da se poslovnik, to je prvi del poslovnika, točka 1 do 15 vrne nazaj odseku, da popravi osobito člen 10. in člen 15.
Ignacij Sitar (soc.): Glede člena 15. poslovnika bi si usojal pripomniti, da je čisto v redu in pravilno, da so določene poslancem dnevnice, zlasti tistih, ki stanujejo izven Ljubljane. Morajo prenočevati v tujem kraju, morajo se voziti domov in v Ljubljano, skrbeti za hrano v gostilnah, za te izdatke je brezdvomno potrebno kritje. Čudno se mi pa zdi, da so se določile iste dnevnice za one gospode, ki stanujejo v Ljubljani in za one, ki stanujejo izven Ljubljane. Za one poslance bi bilo treba dnevnice znižati zlasti pa še za člane oblastnega odbora, ki imajo povrh dnevnic še svojo posebno plačo kot oblastni odborniki.
Dr. Juro Adlešič (SLS): Trdim, da oblastni odbor ni politično odgovoren tej skupščini. Vi ne morete odbora odstaviti, ako se tačas skupščina spremeni On je izvoljen na štiri leta. Zato .ie tudi popolnoma v duhu zakona, ako je
poslovnik odredil, da ne more poslanec prisostvovati posameznim sejam oblastnega odbora. Oblastni odbor je zamišljen kot urad, ki bo reševal akte in ni mogoče, da bi se posamezni akti reševali pred plenumum zbornice. Vi pa lahko izvajate kontrolo. Poslanci imajo po členu 16 jako dalekosežne pravice napram oblastnemu odboru. Ne samo da skupščina lahko kliče odbor na kazensko odgovornost, ampak more od njega zahtevati tudi odškodnino, ako bi ne ravnal pravilno. To pravico imate in te pravice vam nihče ne krati. Zato pa je protizakonito, ako bi se morali poslanci udeleževati vseh sej. Vi trdite, da naj odborniki ne prejemajo plače takrat, ko skupščina ne posluje. Redno zasedanje je eno samo, druga zasedanja sc» izredna. Izredna so kratka. Odborniki morajo za ves čas dobivati plačo, kakšno, o tem se še ni razpravljalo in kot vidite še danes ni predloga, kakšno plačo naj imajo, бе sam ne vem, kakšno plačo naj imajo. Da bi se pa vzele temeljne pravice poslancev do dijet, tega pa ne smatram za resno zahtevo. To pravico imajo odborniki, imajo jo pa tudi poslanci, kajti vsako delo je vredno primernega plačila. Predlagam, da naj se manjšinski predlogi odklonijo.
Glasovanje o prvem poglavju poslovnika
Predsednik dr. Natlačen je odredil nato glasovanje o prvem poglavju (§§ 1—15) poslovnika. Večina je korpo-rativno odklonila vse izpreminjevalne predloge opozicije in sprejela predlog poročevalca prof. Jarca.
Drugo poglavje
Predsednik dr. Natlačen: S tem bi bil prvi del glasovanja končan in prvih petnajst paragrafov poslovnika sprejetih. Prehajamo k naslednjemu poglavju k paragrafom 16. do 32. Prosim gospoda poročevalca, da poroča.
Poročevalec proi. Evgen Jarc: Za to debato smo porabili že toliko časa, da ne kaže mnogo besed izgubljati. Pripomnil bi samo nekaj gleie nujnih predlogov in interpelacij. Demokracija je mogoča samo tam, kjer so stranke organizirane. Običaj je, da se o vsaki stvari razpravlja v klubu, preden se stvar spravi pred kako zastopstvo. Posameznim strankam samim bi bilo neprijetno, če bi poslanci stavili interpelacije in predloge, ne da bi se poprej posvetovali s svojimi klubi. Kar se tiče števila 15, ki ga določa poslovnik za vlaganje nujnih predlogov, je pač splošen običaj, da se za vlaganje nujnih predlogov zahteva nekaka tretjina poslancev. Prošnje in pritožbe pa lahko vsakdo vlaga.
Predsednik dr. Natlačen: Besedo ima manjšinski poročevalec dr. Puc.
Dr. Dinko Puc; Visoka skupščina! Poglavje, o katerem pričenjamo sedaj razpravljati, je zelo važno in zasluži, da ga temeljito premislimo, preden o njem sklepamo. Kajti v tem poglavju se krši zakon in opozarjam zastopnika velikega župana, da posebno pazi na te odstavke, ker se, kakor sem reke!, tukaj po mojem mnenju kršijo zakonite pravice poslancev.
Kar se tiče paragrafa 16., nimam ničesar pripomniti. V par. 17. naj pa se drugi odstavek glasi: »Izjemoma se seje iproglase za tajne, ako veliki župan ne ugovarja in če se za to odloči skupščina s soglasnim sklepom.« Mislim, da nimamo ničesar skrivati. Radi tega naj se tajne seje kolikor mogoče orne je. V par. 19. naj se za odstavek vstavi nov odstavek:
»Zastopnikom onih listov, ki so službeno priglasili predsedniku skupščine, da žele razpravljati o skupščinskih razpravah, je določiti v skupščinski dvorani poseben prostor, na katerega imajo z legitimacijo svojega uredništva neoviran dostop. Novinarji imajo tudi pravico, dobivati proti primerni odškodnini za materijalne izdatke steno-grafske beležke po redu, kot se izdelajo.«
Delovanje skupščine mora stati pod kon-' trolo, in sicer ne samo pod kontrolo od strani poslancev, ampak tudi pod kontrolo od strani javnosti. Radi tega je po moiem mnenju potrebno, da je javnost kolikor mogoče informirana o vseh stvareh in da ima pristop, kjerkoli je mogoče. Ce sprejmete ta predlog, se ne bo moglo nikdar očitati, da so novinarji napačno poročali.
Vloga Jugoslov. Novinarskega Udruženja na skupščino
Pri tej priliki je predsednik dr. Natlačen prečital sledečo vlogo ljubljanske sekcije JNU tia skupščino:
»Povodom razprave o skupščinskem poslovniku si dovoljuje odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja prositi v interesu našega časopisja in naših novinarjev, da se po možnosti že v poslovnik sam sprejmejo določbe, ki bodo omogočile in olajšale tečno obveščanje javnosti o delu v oblastni skupščini. Zlasti prosimo, da bi se upoštevale naslednje stvarne želje:
1.	Pri razspravah plenuma se določi za poročevalce listov poseben prostor, odkoder jim bo mogu če točno slediti poteku raziprave in kjer jim bo omogočeno svobodno kretanie vsaj v toliko, da pridejo lahko v stik s skupščinskimi poslanci in da lahko tudi med sejo odpošiljajo poročila svojim uredništvom
2.	Stenografsk urad skupščine daje poročevalcem proti povrnitvi stroškov na razpolago stenografske zapisnike, kar bo naiboli oinogoči'o r* točno poročevanje.
3.	Poročevalci imajo pravico prisostvovati tudi sejam skupščinskih odsekov, v kolikor niso moTda tajne.
4.	O delu oblastnega odbora bodo obveščeni listi odnosno ;ih poročevalci po posebnih komunikejih
5.	Kot poročevalci listov se v sknščini in njenih prostorih sn^atraio oni novinarii. ki sc izkažejo s prisebno legitimacijo Prednost imajo vedno poročevalci ljubljanskih"
Ob 18.15 je predsednik dr. Natlačen otvo-ril četrto sejo oblastne skupščine ter naznanil, da se zapisnik o dopoldanski seji че more prečitati, ker je bila njegova izgotovi-tev fizično nemogoča.
Kraljeva zahvala za pozdrav
Nato je predsednik naznanil, da je prejel z dvora odgovor na vdanostno brzojavko, ki jo je skupSčina odposlala kralju s prve svoje seje. Odgovor se glasi:
«Gosp. dr. Marku Natlačenu, predsedniku ljubljanske oblastne skupščine. — Gospodi-ne, Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel z zadovoljstvom vdane pozdrave ljubljanske oblastne skupščine in je blagovolil odrediti, da se skupščini izjavi njegova iskrena zahvala in želja, da bi bilo njeno delo dobrodelno za narod. Beograd, 24. februarja 1927. Minister dvora: Janko vid 1. r.»
Čitanje kraljeve zahvale je vsa skupščina poslušala stoje ter burno aklamirala kralju.
Formalnosti
K besedi v formalni zadevi se je priglasil dr. Dinko Puc, ki je naglašal, da bi se po poslovniku moral prečita ti zapisnik. Konšta-tirati hoče, da s tem ne sme biti ustvarjen noben precedens.
Predsednik dr. Natlačen: Precedens ni ustvarjen.
Ivan Tavčar se javi v formalni zadevi ter ugotovi, da je predsednik izjavil, da je nemogoče prečitati vse predložene predloge. Izraža željo, da bi se predlogi prečitali vsaj po naslovih.
Predsednik: Predlogov je bilo vloženih vseh okoli 100. Teh predlogov ni bilo mogoče pregledati. Opozarjam na poslovnik, da se morajo na seji prečitati predlogi, ki so bili doposiani do dneva seje. Vsi predlogi pa so bili vloženi šele danes.
Ing. Zupančič: Mislim, da je mogoče, da se prečitajo predlogi vsaj po naslovih. Ako pa to ni mogoče, naj se jutri dopoldne vrši še ena seja, na kateri naj ee teb 100 važnih predlogov prečita.
Nadaljevanje dnevnega reda
Predsednik: Da se naj jutri vrši seja, smatram kot željo. Sicer pa se predlogi sedaj registrirajo. Prehajamo na dnevni red: na da Ijevanje podrobne debate o poslovniku. V debati so najprej členi 33. do 50.
Poročevalec prof. Jarc navaja, da vsi ti paragrafi govore o odsekih, izmed katerih so trije stalni in obstoje iz 5 do 10 članov in namestnikov, ki se volijo proporčno po listah.
Dr. Dinko Puc predlaga k § 53., naj se namesto odstavkov 2., 3. in 4. vstavi: Vsak teh odsekov obstoji iz 10 članov, odsek se voli proporčno s tajnim glasovanjem. Glavni odseki so proračunski, za oblastne uredbe in za prošnje ter pritožbe. Ti odseki, ki so stalni, naj obstoje iz 10 članov. V prvi seji skupščine je manjšina dobila od večine izredno zagotovilo, da bodo imeli ti odseki po 10 članov. Večina svoje besede ni držala ter predlaga 5 do 10 članov, iz česar sledi, da bo odseke sestavljala, kakor bo slučajna politična situacija njej v prid. Zdi se, da je večina od zjutraj do popoldneva postala nek>> liko mehkejša, — da bo dovolila zastopstvo v odseke vsakemu klubu. Sprejmemo to na znanje, želimo pa, da bi ne bila vaša milost, ampak naša pravica. K § 42. predlaga, naj se spremeni v toliko, da bi namesto člana, ki je zadržan udeležiti se seje, stopil na njegovo mesto z isto pravico njegov namestnik.
K § 50. predlaga dr. P u c, naj ee spremeni v toliko, da imajo k vsem odsekovim sejam razun vseh članov skupščine dostop tudi zastopniki listov. V izrednih slučajih se smejo seje itak proglasiti za tajne. Govornik je pa principijelno proti vsaki tajnosti. Nada-
lje predlaga, da imajo vsi poslanci praviro pregledati akte in spise odsekov. Drugače je vsako stvarno delo poslancev nemogoče, ako se ne morejo poučiti o 6tvari, o kateri ima: razpravljati. Naglaša, da poslanci ne smejo biti stroj za glasovanje, ampak morajo bi'i informirani, ker morajo za svoje delo odgovarjati narodu.
Ing. Zupančič priporoča, naj večii.j sprejme te predloge, ker gre za to, da imajo poslanci pravico in da ne uživajo samo milost.
Dr. Kramer opozarja, da so akupk-iii-ski odseki samo pripravljalni odbori, ki predelujejo gradivo, katero je treba v plenumu obravnavati. Vpmšanje je, zakaj bi izlocev li od odsekovih eej zastopnike javnega mnenja. V Beogradu zastopa SLS to pravilno stališče, zakaj drugače v Ljubljani.
Posl. Ivan Tavčar (N. k.) naglaša, <1a mora iti stremljenje skupSčine za tem, da *e v zbornici omogoči stvarna in temeljita debata. Če se poslancem onemogoči pogled v akte, jim je sploh nemogoče vršiti dolžnost Absolutno nemogoče je, da se v gotovih stvareh, v katerih narastejo spisi v debele kon volute, pred oči dejanski položaj v celoti, ai>< poslanci ne morejo dobiti poprej vpogleda v akte. Saj vendar ni razloga, da bi odseki kaj prikrivali!
Dr. Adlešič (SLS) obžaluje, da išče mauj šina nekake politične razloge. Poslovnik dela za daljšo dobo, zato mora biti gibčen. Manjšina je lahko uverjena, da so bili m-rodajni samo stvarni razlogi. Kar se tiče izpremembe § 50., po kateri smejo odsekovim sejam prisostvovati tudi novinarji, nagla-, da je skupSčina edina v umevanju važuočti novinskih poročil, toda delo v odsekih je i«' pripravljalno za razprave v javni skupščini in zato ni potrebe, da bi se v listih o eni in isti stvari dvakrat poročalo. (Dr. Kramer. Vi ste pravi zaščitniki novinarjev! Smel?.) Kar se tiče vpogleda v akte, ki se bodo obravnavali v odsekih, je to stvar vsakokia'-nega referenta. Dr. Puc hoče videti v večini samo glasovalni aparat. To večina odločno odklanja.
Dr. Dinko Puc povdarja, da bi poslan ; večine, ako bi bili na mestu, ne ploskali izvajanjem dr. Adlešiča. Res je, da v klubih dva. trije gotove zadeve preštudirajo, vsi drugi pa se ne morejo o njih enako informirati. (Protesti pri večini.) Toda poslanci ne sm< jo biti samo glasovalna masira in imo:m bodo hoteli stvar tudi sami proučiti. Če gospodje iz večine taki, da samo iz poročevalčevih besed črpajo vso modrost, jih občudujem. Dr. Adlešič se boji, da se bodo akti izgubili, ako se dovoli poslancem vpogU- !■ Kdo pa zahteva akte domov? Če imam pr.; vico akte pregledati v 6odniji, v Narodni skupščini, moram imeti pravico tudi v oblastni skupSčini.
Dr. Anton Brecelj (SLS) je nato skušal zavrniti nekatere pomisleke in očitke opozicije. Glavni cilj poslovnika je, dn zabrajii opoziciji, da ne moti večine v nje delovanju Večina želi z manjšino v najboljšem razmerju sodelovati, zato pa zahteva jamstev.
Ivan Tavčar (N. k.) reagira na izvaja nja predgovomika in dr. Jure Adlešiča. O i dobre volje večinskega referenta je odvisno, če dobi opozicija vpogled v spise odseka ali ne. Treba pa je to statuirati kot pravico.
Posl. Strnad (SLS) izraža ogorčenje na tem, češ da je dopoldne dr. Puc žalil skur> ščinsko večino.
Dr. Puc odločno zavrača očitek posi. Striia da. Ni rekel, da so tu dvoje vrste ljudje! (Večina vpada z raznimi medklici.) Nagla si I sem, da naši volilci niso nič slabši kot vaši (V centrumu in na desnici viharni ugovori ) Vi pa niste dali manjšini nikakih pravic m ste ji še vzeli tiste, ki so ji bile zajamčene v predlogu oblastnega odbora
!'o kratkem res ume ju večinskega poročeval ru pro!. Evgena Jarca, ki je izjavil, da je proti temu, da bi novinarji prihajali na od-sekove seje, je predsednik odredil glasovanje o §š 33. do 50.
Soglasno je skupščina sprejela besedilo !■§ 34., 35., 36., 37-, 3S., 39., 40., 41, 42. (v spremenjeni obliki, kakor jo je predlagala manjšina, kar je večinski poročevalec osvojil), *43, 44., 45., 47., 4S. in 49. Vsi manjšinski predlogi so bili odklonjeni in sprejeto besedilo odsekovega predloga.
Deviza: Zadavite opozicijo!
Skupščina je nato prešla k podrobni debati o četrtem in zadnjem poglavju poslovnika, ki določa postopanje pri razpravah.
Dr. P u c predlaga k §§ 53., 57. in zlasti 60. in 61. važne spremembe. Načrt odseka omejuje svobodo govora, § 61., ki med drugim dopušča v vsaki razpravi takojšen prehod aa dnevni red, je pa naravnost rabeljski, ker omogoča, da manjšina sploh ne pride do besede. Ako sprejmete — je naglašal dr. Puc — ta paragraf, potem ste pokazali, da vam ni do stvarnega dela, potem ste napravili iz tega parlamenta farso, ponižali ste to skupščino na navadno odborovo sejo ene stranke. K § 70. predlaga, da se predsednik ne udeležuje glasovanja. To zato, da se varuje njegova avtoriteta. Predsednik na sedežu predsednika ne pripada nobeni stranki, ki ima vršiti svoje funkcije objektivno in ne sme bii.i eksponent enega kluba.
PosL dr. K r a m e r konštatira z obžalovanjem, da se deli skupščina res v poslance, ki so «boljši», t. j. privilegirani, in v poslan-cp. ki so «slabši», t. j. skoraj brezpravni (Klic v centrumu: Grozno!) Res. grozno je to za stranko, ki pravi, da je zaščitnica demokracije. S famoznim «prehodom na dnevni rod> opoziciji vsak hip lahko zamašite usta in vrišete vsak njen predlog v koš in z določbami o koncu debate ji odvzamete zadnjo možnost stvarne besede. Imejmo respekt tudi pred predsednikom. Pretvoriti predsednika na glasovalca, za to je treba lepe poreije uespoštovanja tega visokega zbora napram predsedniškemu položaju.
ing. Fran Zupančič (SKS) je konâtatiral, da je zadala smrtni udarec manjšini že dopoldanska seja. Princip demokracije je poga-žpn. Nikdar ni pričakoval od SLS, da bi bila v položaju izglasovati tako reakcijona-ren poslovnik, ki ga ni nikjer drugje. SLS je dokazala, da je celih šest let govorila skozi okno.
Kočevski poslanec E p p i c h : Opozicija Daglaša, naj bomo pravični. Vsak pa ima več pravice kakor jaz, ki se ne smem v tej zbornici posluževati niti svojega materinega jezika. Protestira proti temu. (Odobravanje na desnici.) Očita opoziciji, da nima čuta za pra-
V IčilOSt.
Posl. dr. Adlešič naglaša napram opoziciji: Ce boste stvarni, se nas ne bojte, če boste obstruirali, preprečimo vsako zavlačevanje. Ne vidim nobene nevarnosti za lojalnega nasprotnika. (Dr. Kramer: Ne boj se, brate 1 Smeh.)
Posl. Jarc v svojem resumeju omenja, da sp je vodil 1. 1909. podoben boj za poslovnik \ bivšem kranjskem deželnem zboru. Takrat je dr. Triller ogorčeno raztrgal poslovnik in napovedal najhujše posledice. A nič se nI zgodilo. Tako bo tudi z, žalostnimi napovea-1 •-mi današnje opozicije.
Pri glasovanju so bili soglasno sprejeti ne-« orni §§ 51.. 52.. 54.. 55., 56., 58., 59., 60., «'•'•• <54.. 65.. €6., 67., 68., 69., 71., 72, 73. in '•'•• konca. K § 60. je bil sprejet predlog njSiop. Sporni §§• 53., 57., 61. 1er 70. bo bih sprejeti z večino glasov.
S fem je bila specijalna debata zaključena in večina je sprejela poslovnik tudi v celoti.
Predsednik: Poslovnik je v celoti sprejet in stopi v veljavo. (Klici na levici: Oho! Po-č-ikajte .3« malo. Saj je to uredba!)
Za imuniteto in proti njej
Predsednik spor-jča, da sta k poslovniku predloženi š; dve resoluciji. Prva (prof. •i.irc) se glas' »Osrednja vlada se poziva, nai čim prej uzakoni določbe o imuniteti po-vancev oblastnih skupščin in sicer v smi mu dotičnih duiočb, veljavnih za člane Narodne skupščine.«
Druga (pos!. Arnež) resolucija: »Oblastni odbor naj posreduje pri železniški upravi, da se poslancem oblastne skupščine dovoli ii3 železnici največja vozna ugodnost.«
Za referentom g. larcom, ki kratko ute nieljuje svoj predlog, govori dr. Kramer: Principijelno gotovo odobravam stališče resolucije, da skušamo podpreti vsako akcijo, ki gre za tem, da se osigura svoboda naših govorov in naše debate v tej zbornici, to je prostost od vsakega preganjanja po kazen-sivih, političnih ali disciplinarnih predpisih Razumem, da je treba izogniti se možnosti da bi jutri g. državni .pravdnik, ako je rabil kdo izmed nas ostrejše besede, prišel s pa< ragrafom 104 s. k. z. Naša medsebojna гаг računavanja so stvar, ki se tiče nas in nikogar drugega. Odobravam torej stremlje nje po imuniteti za naše delo v skupščini, imuniteti naših govorov in razprav v smi slu čl. 87. ustave. Iskreno pa moram priznati, da me stališče večine pri razpravi o poslovniku straši pred imuniteto po čl. 88. ustave. Če nam zamerite ali ne, če se nam čudite ali ne, mi se v tej skupščini zelo bojimo, da bi popolna imuniteta poslancev še bolj pojačala tisto razliko, zaradi katere je bil tako razburjen naš tovariš g. Strnad, razliko med privilegiranimi in neprivilegira-nimi poslanci. V poslovniku ste to razliko koditicirali. Sedaj gospodje, recimo, bo eden izmed nas za dejanja iza-en skupščine preganjan. Ce pripada manjšini, ali ne, bo večina hitela, da ga izroči? (Dr. Brecelj se strahovito razburja in deli medklice, posl. Mazovec tolče besen po pultu. Iz vaših protestov vid'm. da ne nameravate postopati tako. Dcbro. Upam torej, da se ne bo zgodilo, da bi delali razliko med člani različnih klubov Vendar, ko vidimo, kako ste do skrajnosti izrabili svojo večinsko moč, se ne moremo odločiti, da se vaši zahtevi v celem obsegu pridružimo. Mi bomo torej glasovali za resolucijo, v kolikor se tiče imunitete, predvidene v členu 87. VWowdanske
ustave, ne moremo pa glasovati za imuniteto, kakršno predvideva čl. 88 ustave.
PosL dr. Brecelj: Najodločneje protestiram proti insinuacijam dr. Kramenja. Mi bi svojo večinsko moč lahko drugače izkoristili, kakor smo jo. in sicer tako, kakor jo vi •povsod, kjer imate večino. Vi sodite vse po sebi.
Posl. dr. Puc: Razburjenje članov SLS kluba je deplasirano. Pojasni razliko med imuniteto, navedeno v čl. 87 in ono v čl. 88. Vldovdanske ustave.
Po kratki repliki g. Strnada na besede g. dr. Kramerja* govori dr. Adlešič, povdarja-joč, da nastopajo poslanci SLS iz najideal-nejših motivov za popolno imuniteto, ki bo tudi subjektivno vzpodbujala poslance skup. ščine, da zunaj zbornice delajo in nastopajo, kjer treba.
Poslanec U.-ek (SKS): Bojazen manjšine je bila po nastopu večine zelo upravičena. Razburjenje g. Breclja pa kaže, da je odkritosrčno in da moramo verjeti, da bo večina čuvala imuniteto vseh. Izjavlja zato v imenu kluba SKS, da bo glasoval za predlog.
Predsednik je da! predlog odseka za popolno imuniteto oblastnih poslancev na glasovanje in so glasovali za predlog vsi poslanci, razen članov Naprednega bloka. Spreminjevalni predlog dr. Kramerja je s tem odpadel
Druga resolucija za železniške usodnosti članov oblastne skupščine je bila soglasno sprejeta.
S po polnitev odsekov in izvolitev novih
Predsednik dr. Natlačen : V smislu novega poslovnika imamo izvršiti volitev še enega tajnika v oblastno skupščino in raznih odsekov.
K besedi se priglasi g. dr. Kramer: G. predsednik je koncem razprave po zaključku glasovanja o novem poslovniku izjavil, da stopi poslovnik takoj v veljavo in odreja na podlagi tega poslovnika že nove volitve. S čisto pravnega stališča ugovarjam temu nabiranju. Poslovnik ni stopil v veljavo. On je naša uredba, s katero je postopati, kakor zakon predvideva. V poslovniku so razna vprašanja, ki se tičejo njegove zakonitosti in o katerih bo moral odločati še veliki župan. Izjavljam ponovno, da mi nikakor nI do tega, da bi se g. veliki župan mešal, nasprotno svarim, naj ne izzivamo intervencije kogarkoli izven nas. Pravniško
je stvar izven vsakega dvoma. Da je poslovnik oblastna uredba, to stališče so zastopali tudi člani večine — pravniki v odseku. Ne verjamem, da bi iz kakih oportu-nističnih razlogov sedaj ono svojo pravniško mišljenje predrugačiii. Opozarjam, da ima naš poslovnik javnopravni značaj in tiče se pravic ne samo nas, ampak tudi dTU-gih oseb. Zato prosim g. predsednika, da radi očuvanja zakonitosti svoj predlog umakne.
Predsednik smatra, da je poslovnik popolnoma notranja zadeva skupščine in da ni oblastna uredba. Tega mišljenja ie tudi zastopnik velikega župana. Poslovnik je pra-vomočen in izvršen. Toda tudi če bi bil dr. Kramerjev nazor pravilen, smatra, da je praktično vseeno. Mislim, da je v interesu manjšine in večine, da pridemo čimprej do odsekov. Zato bom volitve izpeljal.
Dr. Kramer izjavlja, da ni proti volitvam odsekov, da pa prosi predsednika, da ne vrši volitev na podlagi novega poslovnika temveč na podlagi tozadevnega skupščinskega sklepa.
Dr. Puc navaja še nekaj momentov, ki dokazujejo, da gre pri novem poslovniku za uredbo in ne za sklep Oblastne skupščine.
Oblastna skupščina je za tem volila nadaljnega tajnika skupščine. Glasovalo je 52 članov, od katerih je bilo 40 glasovnic oddanih za Gabrijela Oblaka, 12 glasovnic pa je bilo praznih.
Glede odsekov šo se zedinili načelniki klubov, da se razširi odsek za proračun in finance od 5 na 10 članov in 10 namestnikov Ravno tako odsek za oblastne uredbe. Dalje se ustanavlja nov odsek za kmetijstvo z desetimi člani in desetimi namestniki nov odsek za javna dela z desetimi člani in 10 namestniki in odsek za zdravstvene humanitarne in socijalne zadeve s petimi člani in petimi namestniki.
Ivan Tavčar predlaga, da se ta odsek razširi na deset članov ali pa, da se zdravstvene in humanitarne zadeve ločilo od socialnih in se ustanovi poseben odsek za socialno polftiko. Dr. Brecelj Je mnenja, da se naj ta stvar reši hitri.
Sledilo ie glasovanje en bloc po razširjenju odsekov in po ustanovitvi novih odsekov, kakor ie navedeno zgoraj. Predi02 je bil v celoti soglasno sprejet
Ob 21.20 Je predsednik na željo večine poslancev prekinil sejo do jutri ob 9- ko bo oblastna skupščina nadaljevala z današnjim dnevnim redom.
Poslovnik skupščine ljubljanske
obtasti
Dr. P u c in tovariši so stavili k posameznim paragrafom sledeče izpreminjevalne predloge, katere pa je večina vse odbila: §6.
Predlog večine: Predsedništvo Oblastne skupščine obstoji iz predsednika, podpredsednika ta štirih tajnikov. Izvolijo se s tajnim glasovanjem za celo poslovno dobo Oblastne skupščine na tale način.
Najprej se izvoli predsednik oblastne skup ščine. Ako se absolutna večina ne bi dobila pri prvem glasovanju, zadošča pri drugem glasovanju relativna večina. Pri enakosti glasov pri drugem glasovanju določa žreb. Na enak način se voli nato podpredsednik skupščine, a za tem štirje tajniki. Voli se lahko tudi celotno predsedništvo skupščine naenkrat z listami.
Predlog opozicije: Četrti odstavek § 6 naj se glasi: Na enak način se voli nato podpredsednik skupščine. Tajniki pa se volijo po proporcijonalnem sistemu, pri katerem se za količnikom vpoštevajo največji ostanki.
§8.
Predlog večine: Na prvem sestanku izvoljene skupščine se voli predvsem oblastni odbor v smislu člena 89. in 90. zakona o oblastni in srezki samoupravi in sicer z absolutno večino oddanih glasov.
Ako se absolutna večina ne bi dosegla pri prvem glasovanju, zadošča pri drugem glasovanju relativna večina. Pri enakosti glasov pri drugem glasovanju odloča žreb.
Predlog opozicije: § 8. naj se glasi:
Na prvem sestanku novoizvoljene skupščine se voli predvsem oblastni odbor v smislu čl. 89 in 90 zakona o oblastni in srezki samoupravi in sicer po proporcijonal r.em sistemu; pri razdelitvi mandatov je vpoštevati tudi največje ostanke.
§9.
Predlog večine: Oblastni odbor šteje pet do osem članov, ki volijo izmed sebe predsednika oblastnega odbora.
Predlog opozicije: § 9. naj se glasi: Oblastni odbor šteje 5 članov...
§ 10.
Predlog večine: Člani oblastnega odbora morejo biti samo člani oblastne skupščine. Člani oblastnega odbora se morajo nastaniti v Ljubljani, iz oblastnih sredstev dobivajo odškodnino, katere višino določi oblastna skupščina.
Predlog opozicije: Člani oblastnega odbora ne dobivajo skupščinskih dnevnic, pač pa dobivajo mesečno odškodnino, ki se določi po čl. 90 zakona o oblastnih skupščinah začetkom- vsake skupščinske dobe.
Za § 10. naj se vstavi nov §: Seje oblastnega odbora se vrše redno vsak teden na določeni dam in uro. Tem sejam sme prisostvovati vsak član oblastne skupščine. Sklepi in odloki odbora se morajo, v kolikor se ne tičejo notranje uprave, dostaviti vsem poslancem pismeno v enem tednu, potem, ko so bili sprejeti. Vsak član oblastne skupščine sme v času, ko to ne ovira delovanja in ga določi predsednik oblastenga odbora, vpogledati vse akte, tekoče pri oblastnem odboru, oziroma spise v arhivu.
§ 15.
Predlog večine: Poslanci oblastne skupščine dobivajo za čas zasedanja dnevnice po 150 Din. Vctotega jim gre ob začetku in
prej, pride v razpravo redoma, ko se je rešil dnevni red, kar ga je prišlo dotični dan v posvet in sicer tako, da dobi prvi besedo podpisanec, naj utemelji nujnost Nato se brez debate glasuje o nujnosti, ko skupščina nujnosti pritrdi, odkaže predsednik predlog takoj pristojnemu odseku: po potrebi se izvoli po sklepu skupščine v ta namen takoj poseben odsek. Odsek ima v prvi naslednji seji podati ustno poročilo. Če pa skupščina nujnost odkloni, se predlog obravnava kot navaden. Razprava o nujnem predlogu, ki se ni končala v eni seji, se nadaljuje v prihodnji in sicer redoma koncem seje, če predsednik ne ukrene, da se nadaljuje že prej.
Predlog opozicije: 1. odstavek naj se glasi: Samostojni predlogi, za katere se zahteva nujnost, se obravnavajo takole: § 31.
Predlog večine: Predsednik izroči vsako prošnjo odnosno pritožbo odseku za prošnje in pritožbe, ki jih po vrsti, kakor so došle skupščini, vpiše v poseben zapisnik, v katerem je zabeleženo ime in priimek, poklic in bivališče prositelja ali pritožitelia kakor tudi na kratko vsebina predmeta. Ta zapisnik sme vsak poslanec pregledati kakor prošnjo oziroma pritožbo.
Predlog opozicije: § 31. naj sc glasi: Interpelacije na predsednika skupščine, predsednika oblastnega odbora, načelnike odsekov in na velikega župana o predmetih, ki spadajo v področje oblastne skupščine, ki pa niso na dnevnem redu, sme staviti vsak poslanec. Izročiti jih mora pisano predsedniku skupščine. Interpelant sme zahtevati ustmeni ali pismeni odgovor. Predsednik skupščine in člani oblastnega odbora morajo odgovoriti v teku 14 dni ustno ali pismeno. Debata o odgovoru na interpelacijo je dopustna, če Jo sklene skupščina. V tej debati se smejo staviti in razpravljati tudi predlogi, ki se smatrajo potem kot nujni.
Predlog večine: Na drugem sestanku izvoli oblastna skupščina razvea oblastnega odbora:
1.) proračunski in finančni odsek; 2.) odsek za oblastne uredbe in druge predloge
koncu zasedanja ta vselej, kadar se obastna skupščina odgodi za več nego pet dni, potnina, ki se izračuna poleg dnevnice tako, kakor potnina uradnikov oblastne samouprave najvišjega plačilnega razreda.
Dnevnice prično teči poslancem s tistim dnem, ko vpišejo $voj prihod v zapisnik, ki je za to določen. Za čas dopusta se poslancem dnevnice ustavijo, razen če Imajo dopust radi boleznL Prav tako se dnevnice ustavijo, ako se oblastna skupščina odgodi za več nego pet dini.
Predlog opozicije: Poslanci oblastne skup ščine dobivajo za čas zasedanja dnevnice po Din 100.
§ 17.
Predlog večine: Skupščinske seje so javne. Izjemoma so seje, ako veliki župan ne ugovarja, proglase za tajne, če to želi predsednik ali to zahteva vsaj 15 poslancev in se za to odloči skupščina, ko so se odstranili poslu-šalcK
Predlog opozicije: 2. odstavek naj se gia si: Izjemoma se seje proglase za tajne, ako veliki župan ne ugovarja in če se zato odloči skupščina s soglasnim sklepom.
§ 19.
Predlog večine: Za časa skupščinskih sej ne sme ostati v dvorani nihče, ki ne spada med skupščinsko osobje, razen na mestu, ki je določeno za poslušalstvo oziroma novi-rarje. Oni, ki prisostvujejo skupščinskim sejam na prostoru, ki je določen za poslušalstvo, se morajo vesti dostoino in molčati. Ako bi kdo od poslušalcev dajal znake odobravanja ali neodobravanja, ga predsednik opomni; če se to ponovi, ga pa da iz skupščine odstraniti. Če bi se ne moglo takoj ugotoviti, kdo je motil sejo, se odstrani vsak skupina poslušalcev, kjer se je motitev vršila. Predsednik skupščine naj javi ime onega, ki je sejo motil, z navedbo dejanskega stanu velikemu županu, da ta proti krivcu postopa po zakonu.
Predlog opozicije: Za 1. odstavek naj se vstavi nov odstavek: Zastopnikov onih listov, ki so službeno priglasili predsedniku skupščine, da žele razpravljati o skupščinskih razpravah, je določiti v skupščinski dvorani poseben prostor, na katerega imajo z legitimacijo svojega uredništva neoviran dostop. Novinarji imajo tudi pravico dobivati proti primerni odškodnini za materijal-ne izdatke stenografske beležke po redu kot se izdelalo.
§21.
Predlog večine: Dnevni red In vrsto predmetov, ki pridejo na seji v razpravo določa predsednik skupščine. Dnevni red se mora poslancem praviloma naznaniti 24 ur pred sejo. Ako pa slede seje dan za dnem naznani predsednik koncem seje ustno dnevni red za prihodnji sejni dan.
Predlog opozicije: Prvi odstavek naj se glasi: Dnevni red in vrsto predmetov, ki pridejo na seji v razpravo, določa predsednik skupščine. Dalje nai se dostavi na kon cu: ..........In srbohrvaški.
§ 28.
Predlog večine : Samostojen predSog podpisan vsaj od 15. poslancev, ki nosi naslov nujen predlog,' se obravnava takole: Izro «H se mora pravočasno, to pred otvoritvijo seje, skupščinskemu predsedniku. Če predsednik ne ukrene, da se obravnava že
ter 3.) odsek za prošnje in pritožbe. Vsak teh odsekov obstoji iz pet do deset članov in namestnikov.
Odseki se volijo proporcionalno po listah s tajnim glasovanjem. Ako se vse stranke zedinijo na eno listo, se voli z vzklikom.
Po potrebi si izbere skupščina za posamezne važnejše oblastne uredbe in druge zadeve tudi še posebne odseke na isti način
Predlog opozicije: § 33 naj se za 1. odstavkom glasi: Vsak teh odsekov obstoji iz desetih članov. Odseki se volijo proporcionalno po listah s tajnim glasovanjem. Pri razdelitvi mandatov je upoštevati tudi liste z ostanki. Ako se vse stranke zedinijo na eno listo, se voli z vzklikom. Po potrebi si izbere skupščina za posamezne važnejše zadeve tudi še posebne odseke od pet do deset članov na isti način.
§ 42.
Na predlog opozicije je bil ta člen izpre-menjen sledeče: Namesto člana, ki je zadržan udeležiti se odsekove seje, stopi z istimi pravicami njegov namestnik.
Opozicija je stavila dalje še sledeče izpreminjevalne predloge:
§ 46. 1. odstavek naj se glasi: Vsak odsekov predlog se mora razmnožiti In razdeliti med poslance. Odsekova ....
§ 50. naj se glasi: Vsem odsekovim sejam sn.-ejo prisostvovati vsi člani skupščine. Dostop imajo tudi zastopniki službeno prijavljenih novin. Vsi oblastni poslanci imajo pravico pregledati akte odkazane odsekom, toda samo v skupščinski zgradbi in v času, ko to ne moti odsekovega delovanja.
Novoustanovljeni § 54. naj se črta.
§ 57. zadnji stavek naj se glasi: V tem slučaju ne sme govoriti več kot 10 minut.
§ 60. na kcmcu naj se-doda: ......vendar ne za sklepno besedo poročevalca.
§ 61. naj se črta.
§ 62. v 1. odstavku naj se črtajo besede:
..... in na prehod na dnevni red.... V
drugem odstavku naj se črta zadnji stavek in dostavi: Ako se volitev ne izvrši soglasno, ima manjšina tudi pravico do pro in contra govornika.
Francoske finance in politika
a, Pariz, ; . februarja. Zdaj poteka že sedmi mesec, odkar je dobila Francija vlado nacijonalne sloge za rešitev franka. Poincaré je prevzel oblast dne 27. julija 1926. v tragičnih trenutkih položaja. Funt sterling je dosegel višino 240 frankov. Francoski denar je bil tedaj vreden samo še eno desetino predvojnega franka. Državna zakladnica je morala poravnati ogromna plačila, pa je razpolagala pri Francoski banki samo z enim milijonom frankov kredita, kar je bilo toliko kot nič. Ljudstvo se je začelo vznemirjati Bati se je bilo izbruha splošne panike, ki bi jo ne bilo več mogoče ustaviti. Državi je pretil bankrot. Prihajalo je že do sovražnih manifestacij pred parlamentom, splošno nezadovoljstvo bi utegnilo dovesti do velikih nemirov v celi Franciji
V takem trenutku se je pojavil Poincaré kot rešitelj. Priznati je treba, da se je lotil nad vse težke naloge z globokim znanjem, premišljeno in s čudovito energijo in vztrajnostjo. Najprej je podvzel potrebne korake, da se izogne katastrofi. Pri velebankah si je izposodil eno milijardo frankov, s katero se je prebil skozi prve težave. To milijardo je doslej tudi že vrnil. Nato je sklical veliko narodno skupščino v Versailles in si dal od nje odobriti ustanovitev amortizacijske blagajne, ki so ji bili dodeljeni znatni dohodki, namenjeni izključno za izplačilo državnega dolga. Parlament mu je dovolil nove davke, ki so zagotovili popolno ravnotežje proračuna.
Zaupanje v francoski frank se je zopet vrnilo, ljudstvo ni več zahtevalo kot prej izplačila obveznic »narodne obrambe«, marveč jih je znova podpisovalo in sicer s tako vnemo, da so se morali podvzeti koraki, da se to navdušenje zajezi. Frank se je raipidno popravljal in se že dalj časa drži v približni višini 123 za en funt sterling. Po-incaréju se je torej posrečilo podvojiti vrednost francoskega denarja.
Za nadaljno konsolidacijo .ie imela vlada odprti dve poti. Gotovo je, da bi se frank lahko še izboljšal. To dokazuje baš dejstvo, da je sama Francoska banka začela na borzah ustavljati nadaljno naraščanje francoske devize. Nekateri krogi so se bavili z mislijo, da bi se dal frank spraviti celo na predvojno višino. Priznali pa so, da bi se ta operacija morala vršiti počasi, ker bi sicer izbruhnila usodna gospodarska kriza. Za izvedbo takega načrta bi se rabilo deset do dvajset let.
Nasprotniki pa imenujejo to tezo za utopi. o. Predvsem se jim sploh zdi nemogoče popraviti frank do predvojne višine. Nadalje rabi francoska trgovina in industrija sigurnih tal za svoje kalkulacije, ki je nestabilnost valute ne bi dopuščala. V dolgem času, ki bi bil
Eotreben za nadaljno izboljšanje fran-a, bi bile številne politične krize neizbežne. Te pa bi utegnile ogroziti celo sanacijsko akcijo in frank bi utegnil zopet katastrofalno padati. Končno pa se mora vpoštevati še, da bi z nadalj-nim zboljšanjem franka rastla tudi vrednost notranjega dolga. Francija mora plačevati letno 20 milijard svojim upnikom. Ce bi frank dosegel predvojno vrednost, bi morala francoska državna blagajna odračunati letno 20 milijard zlatih frankov. Takega bremena pa Francija v nobenem primeru ne bi prenesla.
Iz vseh teh razlogov se je Poincaré odločil za previdnejšo, sigumejšo pot. Začasno drži frank na sedanji višini
Francoska banka razpolaga z zadostnimi sredstvi, da zasigura to dejansko stabilizacijo. Čeprav ne mara Poincaré izdati, da li namerava končno ostati pri tej višini, vendar se splošno smatra, da iznad nje ne pojde. Zlasti pa čuva Poincaré popolno tajnost glede trenotka, ko bo pretvoril sedanjo dejansko stabilizacijo v zakonito. Ta molk se mu zdi neobhodno potreben, da se sprečijo eventualni protimanevri.
Poincaré je že dosedaj izvršil veliko zgodovinsko delo. Rešil je Francijo finančnega poloma, kakor ji ie nekoč Clemenceau omogočil zmago na bojnem polju. Vendar pa Poincaréjeva misija še ni končana. Francija neobhodno rabi še več mesecev strankarskega cremirja, če naj se njene finance ne izpostavijo novim nevarnostim. Krepka vlada narodne sloge mora na vsak način biti še dalj časa na khnilu.
Na žalost imamo že polno znakov, da se strankarska strast, ki se ie morala v težkih dneh potuhniti pred ljudsko jezo, zopet pojavlja s svojim pogubnim vplivom. Nič čudnega ni, če napadajo socijalisti Poincaréja, ker je toliko popravil francoske finance, da je mogel že začeti misliti na odplačevanje zunanjih dolgov. Očitajo mu. da se za hrbtom parlamenta obvezal plačati Angliji tekom letošnjega leta šest milijonov funtov šterlingov, čeprav ni parlament ratificiral svoječasne pogodbe med Ca-illauxom in Churchillom. Dolžijo ga tudi da hoče izvajati tudi dolgovni dogovor z Ameriko brez vprašanja parlamenta. Ne glede na to, da so ti očitki neutemeljeni, se mora vpoštevati, da mora Francija na ta ali oni način rešiti vprašanje svojega inozemskega dolga, sicer je vse sanacijsko delo v stalni nevarnosti. Namesto, da bi bili veseli, da more Francija sploh začeti z likvidacijo inozemskega dolga se dajo socijalisti vo diti od zavisti in slepega strankarstva.
Toda oni so v svoji vlogi. Hujše jc, da tišči dober del radikalov še vedno za socijalisti, čeprav le-ti niti malo ne skrivajo svojega prezira nad bivšimi zavezniki v levičarskem kartelu, smatrajoč jih samo za pomagače za svoje lastne cilje. Čeprav Herriot lojalno pomaga Poincaréju, vendar se precejšnjemu delu njegove stranke zdi. da je frank že izven nevarnosti in da se sine zopet začeti z eksperimenti levičarskega kartela.
Razpoke v vladnem bloku oa se kažejo tudi z desne strani. Marinova zmerna skupina je skrajno nezadovoljna z vladnim predlogom volilne reforme ki hoče zopet uvesti volitv po arondis-sementih. Ker se boje,, da bi jim tak sistem škodoval, so se znašli na istem terenu s socijalisti in prete z izstopom iz vlade.
Strankarska borba, ki je v veliki meri zakrivila propadanje francoskih financ zadnja leta. ogroža obstoj rešiteljice franka —- Poincaréjeve vlade. V interesu napol dosežene finančne zmage pa je. da pride do neizbežne strankarske borbe čim kasneje.
„Lažna sramežljivost"
(Falschc Scham) Pozor! Ločene predstave! Pozor! Dnevno ob 4. in ^ 8. samo za dame! Dnevn > ob Уг 6. in 9. samo za moSke!
Kino «Dvor» - Telefon 397.
Trgovinski promet med Trstom in Jugoslavijo
bjava našega tržaškega generalnega konzula.
Trst, 24. februarja.
Po izjavah zastopnikov držav tržaškega zaledja, češkoslovaškega, avstrijskega, madžarskega ia rumunskega generalnega k outilla, priobčuje «Piccolo» končno tudi izjave TUgoslovenskega generalnega konwila gosp. Saviéa. «Piccolo» piše:
«Trgovinski odnošaji mod tržaškim imperijem in sosednjo kraljevino SHS so_se v letu 1926. znatno in progresivno skrčevali in srno v tej stvari vprašali za mnenje ju-goelovenskega generalnega konzula v našem mestu.
Preden pa objavimo ia razgovor med nami m jugoslo'venskim zastopnikom, objavljamo statistične podatke o blagovnem prometu iz Jugoslavije in v Jugoelavijo preko tržaškega pristanišča, ki jih posnemamo iz sporočil tukajšnje trgovinske zbornice.
V prvem polletju proSega leta se je promet delil takole: pomorski prihod 47-014 kvintalov, po kopnem 785.425: pomorski odhod 259.294 po kopnem 443.727 kvintalov; skupni promet 1-535.460 kvintalov (15.354 vagonov). V drugem polletju se je napram predidočemu letu* občutljivo zmanjšal, in sises- pomorski dohod premoga, lesa. kož in vina. pomorski odhod žita, moke, steklenice in iesa, in potem po kopnem dohod in odhod žita, kave. riža, žitne inoke, premoga, duhana, magnezita. sladkorja. Skupni promet v drosem polletju leta 1920. izkazuje 1.2S0.561 kvintalov (12.805 vagonov), kar pomenja zmanjšanje za 254^899 kvintalov (2549 vagonov) napram prvemu poBetja.» ' Jugoslovenski generalni konzul gosp. Sa-vid je izjavil «Piceolovemn» poročevalcu:
cRazkrei. ki so povzročili nazadovanje jugoslovanskega prometa preko Trsta, zaradi katerega ee -toži, so različni, ali vsi lahko razumljivi. Predvsem ne moremo pri nalogah tržaškega pristanišča, ki so prirêinno neobhodno potrebne za trgovinske zveze tržaškega srednjeevropskega zaledja z Levante in Orijentom. sodelovati mi, ki za promet^ z omenjenim zaledjem uporabljamo svoje železniške proge in v velikem obeega donavsko povodno pot. Ta pot nam omogoča, aa sa izvoz proizvodov, ki se ne pokvsrjajo, in za uvoz tistih, ki jih potrebujemo, moremo zelo poceni občevati z madžarskim, češkoslovaškim, avstrijskim in nemškim ozemljem. Isto velja za žitni izvoz v Levanto, za katerega se uporablja Donava do ВгаВв. odkoder gre potem z italijanskimi, jugosloven--kimi in grškimi parniki v namembne kraje. Treba je celo zabeležiti navidezno čudno dejstvo, da se tudi jugoslovanski uvoz žita vrši tudi preko Braile in po Donavi.
So pa tudi še drugi činitelji. ki prispevajo k zmanjševanju prometa med Jugoslavijo in Italijo preko "Trsta, ki pa se ne morejo vpisavati v zlo Jugoslaviji. To zmanjševanje e nasprotno neizogibni plod mentalitete ita-lijanskih kupcev in odpraviteljev, ki pa se nikakor ne morejo ob6ojati Le-ti bo namreč v svoji logični špekulaciji uvideli, da morejo dosegati večje dobičke pri svojih nakupovanjih. če se pogajajo neposredno s proiz-vodniki na lien mesta, kot pa potom posredovalcev, ki s svojim posredovanjem vedno podražujejo blago. Tako jugoslovansko sveže me», ki ga kupujejo severo italijanska središča in je šlo prej preko Trste, gre sedaj preko Postojne naravnost na lombardske trge. Izvoz italijanskega riža. ki je šel prej preko tržaških skladišč, gre iz proizvodnih krajev in prihaja naravnost v razpečavali-šča (reška rižaraa dela imenitno), z južno-italijaask» sreže sadje prihaja v Gruž na napnlj&ih jadrnicah, ki z lahkoto prejadra-jo Jadran in se ne vračajo prazne, temveč natrpane z mnogoštevilnimi jugoslovanskimi oroizvodi ki so prihajali prej preko Trsta. Iz Gruža gre italijansko južno sadje po ozkotirni železnid preko Hercegovine in Bosne v Srbijo in Slavonijo in se more hitro razposlati po vseh ostalih krajih kraljevine.
Jugoslovenska železniška mreža proti jadranski obali je še vedno pomanjkljiva, ali ko se bodo načrti, ki ee proučavajo, mogli ustvariti, se trgovina z nasprotno italijansko obalo ne bo samo podvojila, temveč bo tudi Italija sama imela svoj dobiček, če bo uporabljala nove jugoslovenske železniške proge za promet z evropskim Orijentom.
Kar se je reklo za italijanske trgovce, mora seveda veljati tadi za trgovce vseh ostalih držav in potemtakem tudi za jugoslovenske. Zato se angleški premog, ki je prej šel preko Trata, sedaj, če je namenjen v Hrvatsko, izkrcava na Sušaku, če pa je namenjen v Dalmacijo, pa v Splitu in Sibeniku, • unižki in maroški fosfati, ki so ee prej v ogromnih količinah kopičili v tržaških skladiščih- pa gredo preko reškega pristanišča, ki je bližje jugoslcvenskemu ozemlju.
Izključeno tudi ni kolikortoliko hambur-ške konkurence v prevozu kave Ne sme se pa pozabiti, da so prejšnji nakupi jugoslovenskih trgovcev in morda ekrčena poraba tudi vplivali na zmanjšanje te trgovine preko Trsta.
Iz istih razlogov, ki so izvor padanju prometa v ostalem blage, irramši slovensko leaao trgovino, ki še vedno, četudi v skrčeni meri, teži v Trst, gre tudi tega proizvoda le pičla količina preko tržaškega pristanišča. Zelo veliki prihranki, ki ee dosegajo po velikem de!n z uporcbo fc rodovja na jadra in ■nakupovanjem na izvornih trgih, priporočajo neposredni uvoz. ki gre redno za bosanski les preko Sibenika (ne veliko) in za hrvatskega in slavonskega preko Sušaka in Splita in koliko toliko preko Reke. Ali moli bi se, kdor bi mislil, da je jugoslovanska lesna trgovina kaj izgubila, ker je opustila tržaško pristanišče. Pač pa neprestano razveseljivo raste in to je dokaz- da nove oblike prometa v resnici škodujejo italijanskim interesom. (Zdi se. da je ta tiskovna nareka in bi se moralo glasiti: ne škodujejo. Ured.)
Reklo se je, da se jugoslovenska lesna trgovina izogiba tržaškega pristanišča vsled jugoslovenskih železniških tarifov, ki da se uporabljaj d kot orožje krepke konkurence v škodo Trsta; ali tudi to ni popolnoma točno. Jugoslovanski železniški tarifi se niso uvedli zaradi konkurence Trstu, temveč iz notranjih raziogov, in sicer zato, da se pride v okom škodljivi borbi med samimi jugoslo-venskimi lukami, da se izenačijo z oeirom na važnost razvoja njihovega delovanja na po 'ju trgovinskega prometa na Jadranu, tar bi se ne bilo dalo doseči na drug način zakadi nedostatnosti ter težav in dolžine prometnih žil ki izhajajo iz Splita, v oBgled lažje izrabe tistih, И rabijo manjšemu, su-šaškenm pristanišču.
To so razlogi za sedanj položaj s ozirom na jugoslovenski promet preko Trsta. So tudi res-še drugi razlogi, ki bi jih bOo treba dodati. kakor prepoved preveša krompirja lz
Slovenije preko Trsta, M se ga tri do štiri tisoč ton na leto izvaža v Grško in ceio т Ameriko. Toda to prepoved je izdala Italija in nismo mi niti najmanje krivi.
Tržaško pristanišče smo in bomo vedno uporabljali za bogate jugoslovenske proizvode, ki so namenjeni v Italijo in dežele okoli Sredozemskega morja, ter za uvoz blaga od istotam ali za amerikansko kolonijalno blago in nekatere indijske proizvode.
Taka je naloga, ki jo ima z ozirom na nas tržaško pristanišče, ki ee zemljeipiaao — tre-
ba je govoriti odkritosrčno — ne more smatrati za naravno in bistveno sredstvo za razmah jogodove&skega trgovinskega prometa.»
Tako torej po «Piceolovean» poročilu naž tržaški generalni konzul, gosp. Savič, ki je govoril nedvoumno jasno, točno in odločno ter je bree dvoma s temi svojimi odkritosrčnimi besedami podrl zadnje upanje tistih tržaških neozdravljivih optimistov, ki so pričakovali, da se bo Jugoslavija odrekala svojim lastnim koristim v prid «odrešenemu» italijanskemu Trstu.
Naši onstran granic
Itaiijanstvo na meji
Znova se povračajo soriški listi k problemu italijansîva ob meji. Če je bila goriška prefektura zato apostavljena, da vrši eno slavnih nalog, raznaroditi naše slovensko prebivalstvo, imajo goriški listi nedvomno nalogo, da pišejo ia razpravljajo, kako naj se tika naoga čim preje in tem uspešneje izvrši tudi s pomočjo tistih ustanov, ki so v ta namen poklicane v življenje in z oblastmi niso v direktni zvezi. pa jih v obmejni politi;:! »uspešno« podpirajo.
Ni skoraj dneva, da ne bi prinašali listi kako novo misel o tem, kako je treba delovati za poitalijančenje meje. V Sanka o italijanstva na vzhodni meji je »La Voce« zopet pov daril a, da se ni treba čuditi, če se povračajo znova in znova vedno k istem vprašanja, zakaj o položaja italijanstva na meji se pač mnogo govori, a malo stori.
Pravijo, da morajo tadi oni doprinesti po svojih skromnih močeh kaj k tema, da se ta problem reši čim hitreje in aa najlažji način. Orisati je treba v glavnih potezah načrt, ki ga je treba poizkušati in ndejstvo-vati.
»S tako zvano obmejno politiko se bavi-jo, vsaj idefco in po svojem naemena, različne politične, gospodarske in narodne organizacije. Poleg teh v prvi vrsti vladna akcija. — Imamo različna dnrštva, ki se bavijo s šolskim vprašanjem (med temi mislijo »Lega Nazionale» ln »L' Italia Reden t a«), kulturne organizacije, gospodarske in narodne organizacije na splošno. Vsaka teh organizacij ima svoj poseben namen ia svoje polje, njih delo ima eo sam cilj: izžarevati itaiijanstvo med tujerodno prebivalstvo. Vsaka teh organizacij si izbira sredstva, ki so najprikladnejša. Vodijo jih najboljši nameni. Ce jih vprašamo, kakšen je splošnejši program, v katerem se stekajo smotri teh društev, bomo dobili odgovor: Prodiranje italijanstva. — Kakšno sredstvo je najboljše, da bomo čimprej dosegii svoj cilj — o tem še nismo govorili.*
Malo dalje govori Slaaek:
»Kadar se govori o problema drugorod-cev, ki je važen in živ med političnimi mejami vsakega naroda, posebno pa našega, je treba razločevati dvoje: prvo je političen moment, ki je zadeva države oz. via-de, ki jo vodi, dragi je narodnostni mo-mest, ta ie zadeva vseh državljanov. Politična akcija čaka narodno vlado; ta akcija je velevažna, akcija najstrožje kontrole in paznosti. -Čisto narodna akcija pa čaka na državljane. Vladna ie snoparska in ve, kaj je njena dolžnost, v tej zadevi naj si državljani ne delajo nepotrebnih skrbi. To je enkrat ena. Državljani naj se posve-fijo narodni akciji z vsemi silami in zmožnostmi. Ta akcija se deli v dve veji: prva je kulturna, draga gospodarska. Po eni strani se morajo pridružiti organizacijam, ki delajo na kulturnem in vzgojnem polja; po drugi strani pa organizacijam, ki so gospodarske. Ne samo ta pa tam, ne z malimi akcijami posameznikov, toda vsi združeni z vsemi svojimi močmi proti enema samemu cHjn in z enakimi sredstvi. Sole, časopisje, predavanja, Ijadske univerze, knjižnice i. t. d. za kulturno prodiranje italijanstva. Iadastrijalne in trgovske zveze, kmečke zadruge, sindikati po dragi strani, za uspešno gospodarsko akcijo. Urejeni, složni, disciplinirani, v enotni fronti in z neumornim delom bomo prišli do čili a. Zato pa je treba priprave, organizacije in discipliniranosti.«
K tema ni potreba komentarja- Vid: se, kako se Italijani pripravljajo na vse načine s kulturnimi in gospodarskimi napadi na nas, »vlada pa 2e opravlja svojo dolžnost», kakor pravi članek.
p— Smrt odličnega goriškega rodoljuba.
V Gorici je umrl v visoki starosti 83 let gospod dr. Aleksij R. Rojic, zdravnik in bivši deželni poslanec. Pokojni je slovel po vsej deželi bot izvrsten in človekoljuben zdravnik. Njegovo politično delovanje pa» da v dobo, ko se je pričel veliki boj za narodne pra .ce goriških Slovencev. Zlasti je zavzemal za slovensko šolstvo in po» sebne zasluge si je pridobil za otvoritev prvega slovenskega vrtca v ulici sv. Klare. Kot zdravniku mu je bik) pri srcu zboij« šanje svoj naravno: t strašnih bolniških razmer v goriškem mestu. Dr. Rojic se je rodil v Žalošihh pri Domb -rgu in tam so gr tudi pok ncli. Ne; —očiva v mira!
p— Kako je reška pokrajina gospodar• sko odvisna od Jugoslavije. Trgovska zbor« i;:ca na Reki je izdala poročilo o gospodar« skem stanju v deželi. Iz tega povzemamo castopne zanimive številke. Reška pokra ji» na ima 10.363 glav goveje živine, 6332 ovac, 8414 prašičev in 300 ! onj. Za vsakdanje življenske potrebe je premalo mesa v de« želi, zato se uvaža živina iz Jugoslavije v velikem Številu. Tudi mleka je premalo do» ma in tako ga pošlje Jugoslavije v reško pokrajino na leto okoli 1.240.000 L Rib se •e uvozilo iz Jugoslavije leta 1923. 783378 kg za vrednost 3.927.S90 ИгЛаш pa 182501 kg za vrednost 913.6(6 lir. Ta uvoz je zelo padel pa je vendar še znaten. Tujoev je v provinci 17.872. 16.9 odst industrije in 223 odst trgovine je v rokah tujcev, 20.7 odst gospodarskega delovanja je v skupnem v la sti tujcev in od teh odstotkov imajo Ju» posloveni 12.1 odst Tipična obrt ra Jugo» slovene je mesarska in čevljarska. Poročilo pravi, da je v reški pokrajini 30.000 Jugo« sîoveaov in 37.621 Italijanov. To pa ni res.
Prebivalstvo je v večini jugoslovenske in h kateri narodnosti pripada največ izmed enih 17.800 tujcev.
p— V Trgovskem domu v Gorici bo na pustni torek družabna prireditev slovenske mladine.
p— .N ove električne napeljave se baje po stavijo med Slapom pri Vipavi in Postojno, med Šempasom in Mirnota, Solkanom in Šempetrom, Salono in Kanalom. Komisijski ogledi bodo v prihodnjih mesecih. Prošnje zu izvedlo lektričnih napeljav je vložila družba za gradbo električnih naprav v v: hodni Italiji.
p— V Bovcu premišljujejo, kako je mo» goče, da je skupni občinski proračun za le» to 1927. dosegel fantastično vsoto okoli 220.000 lir izdatkov. Za kritje se pričakuje od sekanja gozdov 40.906 lir, od uritnine 110321 lir, davka na živino 39.492 itd K tej vsoti treba prišteti državnega davka 350.000 lir. V obsegu občine je 606 krav, 1115 ovac, S14 koz, 27 konj. Ali je mogoče, da bo mo» glc 233 bovgkih m 217 okoliških gospodar» ;ev vzdrževati svoje družine in plačati 350 tisoč lir državnega in 220.000 lir občinske« ga davka?
p— V Vipavi so imeli italijansko dobro» delno prireditev, ki je prinesla za reveže nad tisoč lir. Pri veselici je pela gospa Ana Cemetova iz Vidma, za kraljico vipavske doline pa je bila izvoljena z večino glasov gdč. Štefanija Ponižava v Vipavi. Na pust« no nedeljo so v Hrovatmovi dvorani ple» sali v korist cLege». To zvečer, popoldne pa je prinesla Legina edoposcuola» pred» stavo nekaj burk, petje in deklama ci jo, seveda vse italijansko. Tako hočejo ubijati slovenske prireditve med našim ljudstvom.
p— Za načelnika občin Avber, Stjak in Toma j je imenovan prof. G. Serafini iz Krmina. Vsi laiki gospodje, ki prihajajo v slovenske občine kot podeStati, se ozna» čujejo v italijanskih listih kot profesorji ali pa doktorji. Koliko je med njimi res profesorjev ali doktorjev? Bolje bi bilo, ako bi prizadeti občani pri imenovanju izvedeli, da jih osrečijo s svojim prihodom možje, sposobni za županske posle.
p— Na Vrhpolju pri Dekanih so se v noči 20. novembra 1912 tihotapci a toba» kom skrili v nekem hlevu. Finančni stražni» ki so obkolili hlev. Ko sta stopili iz njega dve osebi, so se jima približali stražniki. Vnel se je prepir in pokali so streli, ko so prišli iz hleva še ostali tihotapci Stražniki so se morali umakniti Pozneje so bili are» tirani Ivan Krt bel, Nazarij Krmac, Bogumir Kaptm, Antonijo Kocijančič in Marija Ju» riševič. Vsi ti obtoženci so bili v zaporu do razprave, ki se je vrSila 17. t m Pravi tilotapci so oetaB najbrže neznani. Obso» jeni so: Krebel in Krmac vsak na 1200 lir £lobe, KocjanSč na 750 ia Juriševič na 950 lir globe. Kapuna je zastopal odvetnik dr. Slavik, ld je protestiral proti temu, da. se je proti Kapunu sploh socfco postopalo, ker m zagrešil prav ničesar. Kapun je sin last» niče onega hleva in se ga ne more pozvati na odgovor radi prestopkov drugih oseb.
Prasneta
Mariborsko gledališče
Maribor, 2S. februarja.
Mariborsko gledališče nas je letos prav skrbno zalagalo z ljubezenskimi problemi Dosedanje varijante so si bile vse precej sorodne. Nekoliko krepkejše hrane so prinesli na oder končno s Strindbergovo komedijo <Tovaiši>, katero ao igrali v soboto že v tretjič in obenem baje že zadnjič. Predstavo smo zabeležili med najboljše letošnje drame. Strindberg je sicer položil svojo glavno silo med njega in njo, slikarja Aksla in njegovo ženo Berto. ki bi tudi hotela biti slikarica, umetnica. V moža hoče imeti samo «tovariša» in mu biti enako vredna, vsaj v besednem dvoboju. V razpletu dejanja jo Strindberg potisne globoko pod moža, ki končno triumfira na vsej črti la ne podleže niti prerojeni — ljubem!
Ulogi sta skrajno hvaležni in sa je zlasti gosp. Kovič, ki je igro režiral in prevel, glc-bdko vživel in tudi znatno približal Strind-bergovemu bojevniku za moževo pravico v domačem ognjišču. Dostikrat pa so motile Kovičeve običajne geste z rokami, posebno trkanje na prsi Starčeva je igrala dobro. Tehnično tej njeni ulogi gotovo ni ugovarjati. Toda baš, ker je hotel Strindberg pokazati to slikarjevo ženo kot bitje, ki je globoko pod moževo moralno silo, srčno dobrino, žensko, brez globlje duše in nežnejšega čustvovanja, je bilo treba пг odru tei Berti vliti mnoge duše. Tega Starčeva ni dosegla. BDe eo le besede, kretnje in nervozno pro-meniranje. Tudi njena prijateljica Abel ni bila mnogo bol pa v Strmdbergovih očeh, samo druga izdaja ženske, ki je zgrešila svoj pravi cilj, ali pa ga ni mogla najti: materinstvo. Vendar jo je Kovačičeva podala tako naravno, da je ogrela. Železnih in Grom s»a zadovoljila, drugi so se potrudili. Vse pa je obvladala gospa" Bukšekova. ki smo jo že ponovno občudovali, njeni pijana ločena žecs v «Tovariših» pa je bila tako strašno resnična. v vseh podrobnostih, zlasti pa v tistih blodnih očeh. da je res vzbujala grozo in stud, kakor jo je napovedal slikar Aksel, ko je prosil svojo ženo. nai se zvečer ne vrača pijana.
Predstava je nudila res literaren in umetniški užitek in bi Mariborčanom toplo priporočali da si jo ogledajo, če jo bodo še ponovili Sedaj pa bi" bil res že čas da nam nmtijo v gledališču končno že tudi kako sl> vaasko umetnino. Pravkar smo imeli svoje parlamentarce v Pragi, ki so ob veličastnih slovanskih govorih dolge dneve konferirali s Čehoslovaki o kulturni konvenciji češka vlada je lani še posebej odlikovala mariborsko gledališče radi pospeševanja češke kulture, naš oder pa letos še ni videl češke drame, kakor tudi nisn3 imeli nobene glasbene slovanske predstave. Potrebno je. da izvajamo svojo slovansko kulturno vzajemnost tudi praktično, ne pa samo ob slavnostnih napitnicah. Upamo, da naš ponoven : pel ne bo ћггтпгттУу	Dr. A_ R—n. i
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v L 1926»
Treovinfka bilanca aktivna za 17 milijonov zlatih dinarjev.
Te dni je generalna direkcija carin uredila tudi podatke o našem uvozu za IV. tro-
mesečje i 1926.. tako da so sedaj тпдтп vsi uvozni in izvozni podatki za lansko leto.
Naš uvoz v IV. tromesečju 1926. je znašal 817.910 ton v vrednosti 1932.44 milijona papirnatih ali 579.29 milijona zlatih dinarjev napram 338.S82 tonam v vredno?ti 1991.7 milijona papirnatih ali 182.89 milijona zlatih dinarjev v enaki dobi 1. 1925. Uvoz v IV. tromesečju 1926. je torej po količini <ia 20.972 toni in po vrednosti (za 29.26 milijona papirnatih ali S.6 milijona zlatih dinar-iev) maniši kakor v enakem času prejSniesa leta.
Glavni predmeti našega uvoza v zadnjem tromesečju 1926. so bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev; v oklepajih odstotki od v=eea -uvoza): bombažne tkanine 243.4 (12.40): volnene tkanine 125.4 (6.39); stroji in aparati 106.2 (5.41 odstotka); bombažno predivo 100.1 (5.10 odst.) ; sirova kava 68-7 (3.50): razni železni predmeti 6S.6 (3.50) : neizdelane kože 50.3 (2.57) ; premog vseh vrst 50.2 (2.56); sirovi bombaž 47.5 (2.42): elektrotehnični predmeti 34.7 (1.77); luščeni riž 34.7 (1.77); petrolej 32.7 (1.67): ovčja volna 30.0 (1.53): železna pločevina 24.1 (1.23): bencin 23.8 П.21): rastlinska olia
23.6	(1-20); volneno predivo 22.8 (1.17); prevozna sredstva 22.3 (1.13) ; kuhinjska " sol 22.1 (1.12): nepredelano in -poloredelano železo 21.9 (Lil); tiskarski papir 17.9 (0.91); vreče 15.8 (0.81): bombažne nogavice in rokavice 15.4 (0.78); razno bombažno blag ) brez šivenega 14.0 (0.72) in ostalo.
Največ smo uvažali v tem času iz Češkoslovaške, Italije, Avstrije, Nemčije in Francije.
Napram uvozu v znesku 1962.44 milijona papirnatih ali 179.29 milijona zlatih dinarjev je znašal izvoz v IV. tromesečjn 1926. vrednost 2237.61 milijona papirnatih ali 204.44 milijona zlatih dinarjev. Izvoz ie bil torej za 275.17 milijona papirnatih ali 25.15 milijona zlatih dinarjev (za 14.02 odstotka večji od uvoza.
V celem minnle.m letn je dosegla vrednost uvoza 7631.78 milijona papirnatih ali 696.66 milijona zlatih dinarjev, vrednost irrora pj 7818.18 milijona papirnatih ali 713.69 milijona zlatih dinarjev. Lanska celoletna trgovinska bilanca je. kakor je razvidno ii številk. aktivna za 186.40 milijona papirnatih ali 17.03 milijona zlatih dinarjev, odnosno izvoz je bil za 2.44 odstotka večji od uvoza.
Zanimivo je, da je bila v prvih devetih mesecih 1926 trgovinska bilanca pasivna za
88.7	milijona papirnatih ali 8.1 milijona zlatih dinarjev, a mp,trta aktivnost v zadnjem tromesečju je pokrila ves primanjkljaj in še omogočila prffičen prebitek. Posamezne po-droteosti o" naši lanskoletni zunanji trgovini bomo še ob priliki objavili Z lanskim letom emo torej zaključni že tri aktivne letne trgovinske bilance.
Spremembe sflede državnih dobav
Naši gospodaraki krogi deloma zelo optimistično sodijo o H eau 158. novega finančnega zakona, ki bo baje ugodao vplival na upoštevanje domače industrije, zlasti pa obrti, pri državnih dobavah. Določba zakona o abrtih, da smejo biti ponudbe domačinov glede domačega proizvoda nekaj višje kakor inozemske, je" veljala za Srbijo že doslej, a tamošnjim obrtnikom ni mnogo koristila. Tako tudi vsem skupaj ni pomagal ČL 58. a) zakona o državnem računovodstvu, ki je tu;e blago prav za prav dovoljevalo le, v kolikor se takšno blago ne more izdelovati ali predelati doma. Erar se je bal prevelikih razlik in je zaradi tega čl. 85. a) ostal na papirju. Bati se je, da bo tudi novi ali prav za prav za Srbijo stari in neizvrševani člen 158! ostal na papirju.
Velike važnosti bi lahko postala določba, ki priporoča, da ee naj omogoči udeležba tudi manjšim industrijcem in obrtnikom. Ta določba ištotako že zdavnaj velja v Srbiji a vsa praksa je pokazala, da je bila doslej tudi ta brez praktične vrednosti.
Sicer pa je brez krepke kontrole in obram be vedno tako. zlasti mali interesenti ostanejo nacedilu. Kakor so svoječasno zbornice dobro podpirale davkoplačevalce v obrambi, tako moraio zdaj organizirati kontrolo dobav in izzvati s kritiko poedinîh primerov reformo razpisov. Nedvomno bo v vseh ministrstvih razven morda v prometnem, kjer vlada duh bolnega centralizma, doseči umevanie za to, da se dobave rszdele v primerne manj še edinice. da bodo mogli tudi manjši interesenti tekmovati Razpisi se morajo reformirati tako. da se bodo mogle sprejeti tudi ponudbe, ki bo manjše, kakor je vsa razpisana množina.
Mi smo glede tehnike državnih dobav še v povojih. Marsikdo si je že pri njih prste opekel tako, da je imel za vedno dovolj. Poleg dobavnih pogojev, ki зе tiskajo v razpisa, veljajo še cele knjige sperijahiTh pogojev, kakšne kakovosti sme biti blago. V Ljubljani pri diviziji redno prodajajo domači mesarji ker vsakikrat zadenejo ob nižjo ponudbo kakšne beograjske firme, ki dobavlja slabšo kakovost mesa, katera pa Se vedno ustreza dotičnim špecijainim predpisom. Tudi pri dobavah čevliev je ključ najbrže v dobavni instrnkcip. ki omogoča gotove trike in s tem na videz cenejšo ponudbo.
Naše zbornice in skupine interesentov, ki redke globlje prodirajo v umetnost, kako postati državni dobavitelj, da ee pri teci pošteno ne j>pečeš. bodo prav storile, če začno od stroke do stroke prodirati v tiste podrobnosti ki nazadnje pri cenah odločajo, a nam niso še zadosti znane.
Država, ki jo hoče vsakdo molzti če se le da, je skrajno nezaupen kupec. Ona in domači proizvajalec spadata skupaj, a neza-upnost in iz nje nastali paragrafi ter pravilniki 90 kakor stena med njima. Država ne more kakor zasebnik kupovati brez teh previdnostnih mer. V kolikor niso dobre, jih je treba popraviti. V tem oziru pa 9e še ni mnogo delalo ia razpravljalo.
Ako hočemo, da razširjenje srbijanskega člena 140. zakona o obrtih ne ostane na papirju, se mora organizirati: L) sistematična kontrola dobavnih razpisov v smeri približanja domači zlasti manjši industriji in obrti: 2.) proučevanje in kritika raznih dobavnih pogojev, ki obstoje posebej zlasti za prevzemanje blaga, in seveda pouk interesentov o teh posebnostih.
Manjšim proizvajalcem ni treba preveč žalovati. da doslej niso bSi deležni
dobav, kajti denarne teikoče države »o bi]« take, da so ubijale tudi velike dobavitelj, šele sedaj, ko polagoma korakamo k rei nemu proračunu in večji rednosti plačil, bliža možnost, da lahko mislijo na doba.« tudi tvrdke brez velikih rezerv lastnega kapitala. Pa tudi danes ie velika previdno?' baš radi zakasnelih plačil potrebna in kdor ne more čakati naj se ne podaja v opesno-'
_ Za trgovce - izvoznike. Naš generalni konzulat v Ameriki je obvestil naše gos- -darske zbornice, da se ameriški trgovci zanimajo za naše gospodarske razmere in b' radi imeli tudi naslove poedinih večjih jugoslovenskih tvrdk Ker konzulat nima n? razpolago točnih podatkov, prosi zbornic-da mu pošljejo sezname onih jugoslovenske tvrdk, ki bi bile pripravljene stopiti v stiV« z ameriškimi trgovci.
= Vesti o nameri pori^anja železniškik lariL Iz Beograda poročajo, da se spričo p: ■ manjkliaja v našem železniškem gospodo ■ stvu na pristojnih mestih razmišlja o pocc -nem povišanju železniških tarit Kako je ' da so naše železnice deficitne. ie sploh tež*" razumljivo. Zaradi slabega gospodarstva pr železnicah pač ne gre znova povišati tariV ki eo za naše gr^podarstvo že itak previsoka
= Državna hipotekama banka namera»* znižati obrestno mero. Po vesti iz Beo-gra namerava Državna hipotekama banka v ns -krajšem času znižati obrestno mero za kredite. ki jih d2je na nepremičnine. To da b v stanju izvršiti zaradi tega. ker bo bank* spričo pocenitve kapitala v inozemstvu r -bila večje prsojilo po ugodnejših pogojih ks-kor doslej.
= Lombardiranje državnih vrednot pr Poštni hranilnici. Nadzorstveni svet Poštn-hranilnice je te 'dni sklenil, da se z jutr šnjim dnem od L marca zopet vrši lomb:--diranje drâvnih vrednot, ki je bflo začs^!-ustavljeno.
—	Povečanje produkcije piva т CeJ-ko-i« vaški. Iz Prage poročajo, da se je v Cešk v sl o vaški proizvedlo v i 1926. 0.71 milijona L piva proti 9.21 milijona hI v 1. 1925.. k?r znači porast za 5.4 odstotka.
—	Hrvatski obrtniki ra ločene gospodarska zbornice. V Zagreba se je v nedeljo vršil-zborovanje hrvatskih, siavcmskih in medaur-ginh obrtnikov, ki v sprejeti resoluciji zahtevajo med dragim ločene gospodarske zbornice, češ. da skupne zbornice niso v k ori-: obrtništva.
= Hipotekama banka jngosloTinskih hra ni lui e v Ljubljani bo imela v četrtek dr« 10. marca t. 1. ob pol 4. popoldne redni obr-ni zbor delničarjev v posvetovalnici za vois v Ljubljani z običajnim dnevnim redom
= Tarifni odbor bo imel 14. marca t. v Splita sejo. na kateri bo razpravljal o že lezniških tarifah za cement. 19. marca t. 1 pa sejo v Sarajevu, na kateri bo razprav]j-", o leenih tarifah.
= Velika insolvenea v češkoslovaški tek stilni stroki Iz Brna poročajo, da je posta'-insolventna tamošnja tekstilna tvrdka ki:''. Fuehs. Terjatve upnikov ee cenijo ns okr^c-lo 10.8 milijona češkoslovaških kron
Borze
28. februarja-
LJUBLJANA. (Prve številke povpraše &-nja, drage ponudbe in v oklepajih kupči;-ski zaključki.) Vrednote: investicijsk' 87.50 — 0, Vojna škoda 339 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197. Ljubljanska kreditna 150—' . Merkantilna 9S — 100, Praštadioca 925 — . Kreditni zavod 190 — 170, Stroine 85 — Trbovlje 0 — 415, Vevče 120—0, Split cement 725, Stavbna 55 — 65. Sežir 104 — — Blago: Zaključenih 5 vagonov le-Teadenca v lesa čvrsta, v deželnih prideik nespremenjena.
ZAGREB. V zasebnih vrednotah zmere . promet brez večjih tečajnih sprememb. Tendenca za Vojno škodo je bila zelo čvrsta in je tečaj poskočil za 4—5 točk Promet v Vc ;-ni škodi je bil ob velikem povpraševanju i -vahen. — Na deviznem tržSiču sta bila elib-ša Dunaj in London. Italija napram sobo., nespremenjena. Narodna banka je dala nekoliko blaga na Prago in Švico. Notirale so d e-vize: Amsterdam izplačilo 2279 — 225-". Dunaj izplačilo 800.4 — 803.4, Berlin izplačilo 1348.2 _ 1351.2, Budimpešta 995.CS •<-> 99&25, Italija izplačilo 243.1 — 250.1, Lond-r izplačiio 275.975 — 276.775, New York čoV 56.75 — 56.95. Praga izplačilo 168.3 — 169.'.. Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: d<-lar 56.15—56.35; efekti: bančni: Eskomp'-na 104 - 1045, Poljo 165 - 175, Kred it r, s Zagreb 103 — 103.5, Hipo 645 — 65. Juz 102 — 103, Praštediona 925 — 935, Srpf- ч 137 — 140, Ljubljanska kreditna 150 — 15-, industrijski: Dubrovačka 4125 — 415, Da; ca 112 — 120, Gutmann 280 — 290, Slavet? 118 — 150, Slavonija 0 — 34. Trbovlje 4 i do 429, Vevče 135 — 145, Drava 485 — 50-": državni: investicijsko 875 — 88. agraru" 56 — 565, Vojna škoda promptna 3435 : 344, kasa 3435 — 344. za marc 3455 — 346 o. april 347 — 348.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 80046 do 803.46. Berlin 134S5 — 13515. Bruselj 79! 5 do 7945, Budimpešta 9965 — 999.5, 1talij? 24S57 — 25057. London 276 — 276.8. Ne^ York 56.75 — 56.25, Pariz 222.25 — 224.25. Praga 1ÔS-3 — 169.1, Švica 1094 — 1097.
CURIB. Beograd 9.135, Beriin 123.25. New-York 519 in petnajst še*tnajstink, Loa-joa 252225, Pariz 20.3«. Milan 22.74, Praga 15.40 Budimpešta 90.8875. Bukarešta 3.10. Sofija 3.75, Varšava 58.40. Dunaj 7320.
TEST. Devize: Beograd 39.75 — 4-3.» Dunaj 320 — 330. Praaa 6750 — 66, Par'z 89 — 89.75, London 110.40 — 110.90. Ke*r York 22.70 _ 22.90, Curih 434 — 444. Budimpešta 365 — 405. Bukarešta 13 — 14: v a-lute: dinarji 39.50 — 40.25. dolarji 2250 do 22.80.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 -io 12.4950, Berlin 168.CC — 16857. Budimpeš:a 123-92 - 124.22. Bukarešta 4.2650 - 4.2850. London 34.4050 — 345050, Milan 31.07—31.17 New York 709 — 71150. Pariz 27.76 — 27 Sù. Praga 20.9950—21.0750, Sofija 5.1075-7.147-".. Varšava 79 — 7950, Curih 136.39 — 136.89; valute: dinarji 12.4350 - 12.4950. dolarji 706.10 — 710.10.
Devin Beograd na «-talib borzah: v Pragi 59.19. v Berlinu 7-399. v Londonu (popol-<hi£) 277. v New Yorku ("36. t m. po boni) 1.7&
asi
Československa Obec v Ljubljani
V soboto 28. t. m. je imela «Ceskoso-venskâ Obec» svoj letošnji občni zbor. Zbor je z lepim nagovorom otvoril predsednik g. ravnatelj Fr. Chvatal. Tajniško poročilo je podal g. Jar. Kla-pdlek. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društvo štelo 279 članov, med temi 265 rednih, 10 ustanovnih in 4 častne. Glasom blagajniškega izkaza je znašalo imetje Obce koncem leta 1926. 37.798 Din in 59 p. Vsa poročila društvenih funkcijonarjev so bila odobrena, nakar je zbor na predlog preglednikov gg. Vančate in Hlusičke dal odboru absolutorij. Živahna debata se je razvila o odborovem predlogu, naj se s posebno pogodbo izroči društvena knjižnica v upravo Št. Jakobske knjižnice. O pogajanjih s Št. Jakobsko knjižnico je poročal g. prof. dr. Buri-an. o pogodbi sami s pravniškega stališča pa g. konzul dr. Resi. Ko se je stvar vsestransko pretresla in pojasni-nila. je zbor soglasno odobril odborov predlog. Volitve novega odbora so dale ta-le rezultat: predsednik: prof. Jos. Vedral, podpredsednika inž. dr. Al. Kril in Ferd. Čermak. v odbor: doktor Vacl. Burian, Jos. Baran, Fr. Illich, Rik. Fries. Boh. Kyncl, potom koopta-cije: ga. M. Hutterova, Fr. Chvatal, Avg. Ludvik, Vacl. Mikyšta, Fr. No-votnv. R. Pustoslemšek. dr. Fr. Resi, Em. Rosa, G. Jurasek. V. Sequardt, J. Vančata, ga. M. Vedralova, Vlad. Vrtel, n namestnike: Vacl. Skrušny, Old. Vo-tava, Jan Šlais in Jos. Ciblar, za preglednika pa St. Hlusička in J. Novak.
Državna obrtna banka ni politikum
Nedeljski «Slovenec» objavlja pod na« »lovom «Obrtna banka SHS — politikum» članek, v katerem pravi, da ni zadovoljen i izvolitvijo uprainega odbora nove obrtne banke v Beogradu. Seveda mora pri tem psovati tudi mojo malenkost. «Slovenec» ima edino le v tem prav, ko piše, da se pri r.as ne more nobena stvar osnovati, pa če« rudi je še tako gospodairsko važna, ne da bi rosila pečat strankarstva. Dokazal je to ravno s svojim Člankom, ko se je pričel vti« kati v zadeve, strogo gospodarskega zna« čnja in jih strankarsko politično obravna« vati.
Ko se je lansko leto pričelo v Beogradu « pripravljalnimi deli za ustanovitev banke, tedaj se je slovensko obrtništvo borilo predvsem za to, da dobimo v Ljubljani po» družnico tega važnega zavoda. Če bi našo obrtništvo podružnice v Sloveniji ne imelo, je gotovo, da bi ugodnosti, ki jih bo banka nudila, ne bi bilo deležno v toliki meri, kot če ima samo svojo podružnioo. Interesi obrtništva so tedaj zahtevali borbo za po» družnico. Ker je bil pa izid te borbe v prvi vrsti odvisen od vpisa delnic je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani razvila najširšo agitacijo za vpis delnic. Prirejala je sestan» ke in zborovanja, na katerih je povdarjal» vsžnost te banke za slovensko obrtništvo in priporočala nakup delnic, da si pridobi» mo čimprej podružnico. Uspeh te akcije je bil izredno ugoden, ker se je samo potom zveze vpisalo čez 3500 delnic. — Če bi ram pri tem pomagale vse organizacije, bi danes lahko drugače govorili, toda tekom vpisa se jo pokazalo, da gotova struja, ki jo .pozna tudi «Slovenec» vpisovanju delnic ni bila baš naklonjena in je mnogokatere» ga obrtnika odvrnila od vpisa delnic, češ, podružnice v Ljubljani ne bo! Tu naj v pffecejšnji meri iščejo gotovi gospodje vzrok za minimalen vpis delnic v Slove» niji! S tem pa so seveda tudi pokazali, ko» lika je njih vnema za novo banko. Zveza obrtnih zadrug pa je nasprotno dokazalo, da je prava zastopnica našega obrtništva in je v veliki meri prav njena zasluga, da »e je vpisalo v Sloveniji vsaj toliko delnic. •Slovenec» pa se potem čudi, da je bil na« črfnik te zveze izvoljen v upravo banke! Tu ni treba nobenih zavijanj in predbaci» vin j o strankarstvu. S svojim dopisom na osnovalni odbor banke v Beogradu me je predlagala zveza kot kandidata v upravo banke. V to je bila pač upravičena ne sa» mo zato, ker se je za ustanovitev banke suma najbolj brigala, ker je sama vpisala velik del delnic, ampak v glavnem, ker so
ji tudi drugi pred ustanovnim zborom za« upali tako število akcij, da je bila njena le« gitimacija izven vsakega dvoma. Akcijo» rarji pa izbirijo upravo in ne politiki. Tu nima politika nobene moči, ampak samo ve» čina onih obrtnikov, ki so podpisali delni» ce in ki so s tem, da so mi jih zaupali pred zborom samo hoteli dokazati svojo željo,
da ostane zavod čisto obrtniška ustanova, kejo naj upravljajo obrtniki in ne politiki. Tako je in nič drugače!
Piscu «Slovenca» svetujem, da v svoji je« zi ne izziva, ker bi me sicer primerai, da načnem vprašanja, kojih razpravljanje mu najbrže ne bi bilo preveč prijetno.
Engelbert Franchetti.

Uspehi naše plesalke v Španiji
Prinašamo sliko naše slovenske plesalke Rut Vavpotičeve (na desni) in njene partnerice znamenite ruske plesalke Sonje Oaskelove (na levi), ki žanjeta kot prvi plesalki na triumfalni turneji ruskega umetniškega teatra Kirobok v Španiji večer za večerom viharne ovacije navdušene publike.
Trenotno gostuje Korobok v Madridu in časopisje prinaša entuzijastična poročila In oduševljene kritike. Sliko, ki jo pri občujemo, je prinesel na odličnem mestu že vodilni list v San Sebastianu »La Voz de Gui-puzcoa« ob priliki gostovanja družbe v tem najslavnejšem kopališkem mestu Španije, ki proslavlja obe plesalki v »Los Arlequines« kot »vzor klasičnega baleta« »de gran emo-cion estética«. »El Pals Vasco« v San Sebastianu z dne 23. Januarja t L pa je posvetil
naši plesalki, ki nastopa pod imenom Rut Varja — skoro pol strani sijajno risanih impresionističnih študij slavnega španskega slikarja Fortunata Juliana, predstavljajoče umetnico v raznih fazah njenega Indijskega plesa in kjer jo naziva kritik Eduardo Ara-stl »una maravillosa baraitija« (čudovita plesalka). Original pa Je poklonil slikar naši umetnici, ki Je z največjimi uspehi nastopala doelej že razen v San Sébastian«, v Biïbao, Burgosu, Vitorla, v El Principe teatru v Valadolldu, v Salamanki, Zamori in sedaj v Madridu, odkoder se nameni« družba v Toledo In Sevlllo.
Gotovo so veliki uspehi naše Rutičke v Španiji najlepše ve žilo njenemu očeta Ivanu Vavpotiču ob njegovi petdesetletnici.
Najlepše maske na Taboru
V bleščečem slogu zasnovano pustno slavje Sokola I. na Taboru je v sobotni noči izpadlo na moč sijajno. Bil je pristen karnevalski metež, v katerem smo pozabili na vse skrbi in brige.
Že en sam pogled na dvorano te Je prepričal, da Je Skružny res mojster. Prestavil nas je v Ženevo, kjer Siprejemajo z ban-deri, prapori In pestrobojnimi zastavicami zastopnike vseh držav In narodov, res da prav vseh, kar jih zaslediš v leksikonu in tudi tistih, katerih n! v njem.
Raz lož in galerije sam puipur in zlato v razkošnih preprogah. Bil je ediasten, veličasten pas, ki je objemal prostrano dvorano kakor mogočen pester venec. Valček, charieston. tango, blues in boston, vseeno kaj plešeš, danes je dovoljeno plesati na vse načine, charieston ca valček in narobe, samo da se vrtlnSS in kotobariS ln da končno prideš nekam naprej.
Nagrade so prejeli po dolgih debatah Ju-rorjev ob rastoči nervomosti publike v dvorani In po galerijah: Prvo darfle za naj-
Skupina s sijajno uspelega «plesa v slovanskih narodnih nošah», ki ga je priredila «Jadranska Straža» pretekli četrtek v Ljubljani.
lepšo masko »nočna vešča« je prejela gdč. Uršič Erna, in sicer za Izredno enotnost in skladnost njenega rafinirano- elegantnega kostuma, z njeno vnanjo pojavo, harmoničnost v lineamentu ter izbrani skladnosti or-namenta in izbran.h barv. Drugo darilo je prejela Žužek Anica za njen orginalni in istotako elegantni p.rokostum, z apartno in originalno v harmoničnem, barvnem (črno-belo-rdeče) in arhitektonskem (razdelitev volan) skladu aranžiranimi volani. Ker je prezgodaj odš;! k'ovn, ki mu je razsodišče hotelo prisoditi nagrado za idejno najbolj »prismuknjeno masko«, je tretjo nagrado prisodilo gdč. Hildi Jansky za njeno dokaj apartno in elegantno Odalisko v črnem baržunu s kratkim rdeče-vijoličastim krilcem.
Tudi ta revija mask nam je dokazala, da se okus v Ljubljani od dne do dne boljša.
Ustanovni občni zbor Narodno strokovne zveze
se bo vršil v nedeljo dne 6. marca ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma, I. nadstropje v Ljubljani.
Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Naše naloge in cilji. 3.) Sklepanje o ustanovitvi NSZ. 4.) Volitve a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora in c) nadzorstva. 5.) Slučajnosti.
Vabimo vse tovariše delegate in zaupnike, da se sigurno in točno udeleže tega važnega občnega zbora, ki naj bo obenem tudi manifestativno zborovanje narodnega delavstva.
Storite vsi svojo dolžnost in prihitite polnoštevilno.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1927.
Rudolf Juvan 1. r., predsednik.
Dr. Joža Bohinjec 1. r„ tajnik.
Alojzij Slanovec f
Včeraj dopoldne je nenadoma preminul v Ljubljani popularni oblastni poveljnik varnostne straže, g. Alojzij Slanovec.
Okrog 10.45 je stal v svojem pisarniškem kabinetu ravno pri telefonu in sprejeuial neko poročilo. Sredi pogovora je nenadoma omahnil ter padel brez glasu na tla. V sobi se mudeči okrajni nadzornik g. Gril je one» sveščenemu poveljniku takoj priskočil na pcmoč in poklical tudi dva zdravnika, ven« dar jo Slanovec med tem že izdihnil. Pod» legel je srčni kapi.
Smrt oblastnega poveljnika varnostne straže je težko zadela celokupno ljubljan« sko policijo, tako moštvo kakor uradništvo. Pokojnik je bil namreč ! vedno korekten ln dober predstojnik ter vrl tovariš. Od» tod tudi veliko spošlovanje, ki so ga imeli vsi do njega, odtod nt~gova izredna pri« ljubljenost med prebivalstvom. Vlojzij Sla« novec je ">il star 62 let ter je bil rodom Ljubljai.-an. Ko je slekel vojaško suknjo je vstopil leta 1894 v magistratno službo, kjer je ostal do 1. 1913. do podržavljenja poli« ci je inšpektor mestne straže. V državni službi je bil imenovan za okoliškega nad» «omika, nato za kontrolnega nadzornika, tik pred prevrato . pa za revimega nad» «oraika, dokler ni dosegel z letošnjim le« tom imenovanja za oblastnega poveljnika.
Pokojnik jo bil vedno narodno zaveden mož, ki tudi v času najhujšega avstrijskega terorja ni klonil. Zapušča žalujočo vdovo ln 6 otrok. Izbornemu uradniku in pleme» fdtemu človeku blag spomin, žalujočim na» ie ooSaljo.
Šestdesetletnica večnega mladeniča
Danes praznuje šestdesetletnico rojstva g. Viktor Tančič, inšpektor pivovarne Union, znan pod imenom «večni mladenič». Rojen je bil v Šmarju pri Jelšah, kjer je bilo tako rekoč tudi rojstvo našega najstarejšega dnevnika «Slovenskega Naroda». Izdajo sta namreč omogočila njegov stric in oče z večjim denarnim prispevkom.
Morda nima v Sloveniji nihče toliko osebnih znancev in prijateljev kakor
g. Tančič. Povsod ga imajo radi zavoljo njegove koncilijantnosti, njegovega humorja in tenorja. Kot šestdesetletnik je še vedno mladeniško čil in živahen tako telesno kakor duševno. Vsako družbo spravi v dobro voljo in smeh — razen če ni siten kakor pravi Strajzlova Pepca — in če še zapoje s svojim prijetnim in močnim tenorjem svojo najljubšo pesem: «Kar sem rekel, to sem storil: ledig sem ostal», ter se pri tem udari na svoje močne prsi, tedaj imamo pred seboj pravega mladeniča kakor je edini mogoč le g. Tančič.
Zelo priljubljen je tudi v lovskih družbah, zato je tudi že več let odbornik «Slovenskega lovskega društva», agilen, delaven in požrtvovalen zlasti
pri aranžiranju lovskih razstav in plesov.
Ima godine, toda na naporne love hodi z večjo čilostjo kot marsikateri njegov dvajsetletni lovski tovariš.
Njegovi prijatelji in znanci mu k šest-desetletnici ne želimo drugega kakor, da bi še leta in leta naprej ostal naš večni mladenič!
„Lažna sramežljivost"
(Falsche Scham) Pozor! Ločene predstave! Pozor! Dnevno ob 4. in % 8. samo za dame! Lu.-vno ob 3-j 6. :л 9. samo za moške!
Kino «Dvor» - Telefon 397.
Premogar Matiček...
Ljubljana, 28. februarja
»Tak, Matija, ali že spet delaš, že spet garaš?! Pa zopet tam, kjer ni treba, kakor bi ne smel, če bi bil pošten človek!«
Besede so padale kakor tolkač na ubogega Matijo, k: se ie oziral za glasom izza kupa premoga na kolodvoru in pobingijaval z že napolnjeno vrečo. Skušal je zasukati glavo nazaj, pa je bil trd v celo telo in je stal kakor ukovan. Dvigniti ni mogel ne desne ne leve noge, le oči so se mu sukale v jamicah, ter švigale iz kota v kot.
Nenadoma pa je Matija začul za hrbtom hiter korak in to mu je šele dalo moč. da se je instinktivno sklonil; toda pomagalo ni nič, stražnik ga je že držal za vrat.
Matija, ki je znan kot notoričen tat premoga na kolodvoru, je bil radi tega prestopka aretiran že petnajstič in je tako doživel majhen jubilej.
»Uh, ali me pa preganjate!« se je potožil Matiče na policiji in si v zadregi vihal že sivkaste brke. — »Ja. Matija, saj nas po- / znate, da mi ne odjenjamo, boste morali-že vi!« — Matija se je pogladil po čelu, kakor da premišljuje, ali se splača odgovoriti na to, potem pa je napravil obraz, da je bilo Citati : »I, saj tako veste, da si ne dam ničesar dopovedati!, — »Saj v hlevu na Kodeljevem, kjer spite, menda vendar ne kurite, pa spravljate premog domov!« Matija tudi na io nI dal določnega odgovora, marveč ga je zavil v strašno važen, vsebine polni: »Hm!« — »No, Matija, kar povejte, da oddajate premog drugim ljudem in ga pretvarjate v »fraklje!« Žganje, žganje, ah. kako to praska, pa ne samo po grlu, tudi na cesti!« Matija se je zasmejal in jel postajati po teh besedah zgovoren. — »No, pa naj bo. res ga včasih rad stisnem merico ali pa dve! Sicer iw mi je vseeno, če me zašijete. Tudi mi je vseeno, ali spim na sodniji ali pa v Kodeljevem hlevu, saj tamkaj zadnje noči tako komaj vzdržim. Vesle, meni, ki sem pošten, gospodar že dovoli, da prenočujem tamkaj, ker se zavalim v slamo. Toda zadnji čas so se navadili tudi drugi, ki pa se skobacajo v seno, česar pa gospodar ne trpi. Saj pride kar po dvajset tistih mladih, ki pripeljejo s seboj tudi ženske. V »luknji« na sodišč«, verjemite m! gospodje, je več miru in ni takega življenja!«
»A tako, a tako?«, so se čudili gospodje na policiji. »No, potem pa kar pojdite s temle gospodom stražnikom ln spočijte se!« »Pa pozdravljeni!« se je nasmehnil Matija resignlrano, obrnil hrbet in odkrevsal skozi vežo in usmeril v spremstvu stražnika korak na cesto proti justlčnl palači.
Najboljša med najboljšimi
ie
INDIAN PASTA
za čevlje
en sam poiskus stalna uporaba
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitatl tudi ponoči. — En primer.
Domače vesti
*	Diplomski izpit na ekonomski kotner-cijatai visoki šoli v Zagrebu je poloiil dipl. mere. gosp. Franjo Tavčar, rodom Ljubljančan, sedaj uradnik Narodne banke v Mariboru. Čestitamo!
*	Liga za pravice državljanov. V Beogradu je bila v nedeljo prva skupščina Lige za obrambo državljanskih pravic in za podporo žrtev reakcije. Za predsednika Lige je izvoljen odvetnik Jov. Grebenac, v iz-vrševalili odbor pa: bivši minister za socijalno politiko dr. M. Jovanovič, književnik dr. M. Bogdanovič m novinar Gojko Sa-mardžič. Skupščina je razpravijala o načinu razširjenja organizacije po pokrajinah.
*	Beograjski Rdeči križ. V nedeljo je bila glavna skupščina beograjskega Rdečega križa. Izvoljena je bila glavna uprava s polkovnikom Stanojem Rističem na čelu. Skupščina ie odposlala udanosme pozdrave kralju, kraljici in prestolonasledniku. Odobren je proračun v znesku 735.000 Din.
*	Poziv rekrutov v letu 1927. Dne 14. marca ob S. zjutraj se morajo priglasiti re-kruti rojeni 1900 in starejši, ki so bili re-krutovani in usposobljeni v 1926. in 1927. ietu radi nastopa kadrovske službe in sicer v štabu komande Ljubljanskega voznega okruga, kasarna Vojvode Mišiča-vbod od Pražakove ulice aH od Tabora. Na odslu-ženje kadrovskega roka bodo naznačene-ga dne odpravljeni s transportom rek ruti sledeča vrst orožja: Konjenice kraljeve garde, artiijefije kraljeve garde, konjiče, konjički pionirji, konjički telegrafisti, poljska artiijerija, gorska artiijerija, havbička artiijerija, težka armijska artiijerija, pionirji, pontonirji, reflektorji, železnička komanda, vozači, telegrafisti, marveni, bolničarji, pe-karji, I. partija mornarice in I. partija letalcev. Za prednje edinice se je pozvalo tudi nekoliko rekrutov rokodelcev iz pešadije." Ostali rekruti, ki so bili rekrutovani za pe-šadijo, se bodo pozvali tako, da se javijo za nastop kadrovske službe dne 27. marca cb 8. uri istotain, oni za avtokomando dne 19. «pri!a. Za slučaj. da kak rekrut ne dobi pravočasno poziva, mu naj ta oglas služi v ravnanje. Prednji poziv velja samo za one rekrute, ki so domovinsko pristojni v območju srezkega poglavarja: Ljubljana okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Novo mesto, Kočevje, Logatec in mestnega magistrata Ljubljana. Vse rekrute se opozarja, da se priglasijo pravočasno, trezni in toplo napravljeni in obuti.
*	Himen. Dne 27. februarja se je poročila gospodična Anica Lapajne. hčerka znane ugledne trgovke gospe Ane Lapajne z gospodom Krôllom, stavbenikom v Celovcu. — Včeraj se je poročil v Ljubljani avskultant g. Branko Goslar z gdč. Vido Savn i k, hčerko bivšega finančnega nadsvetnika g. Angela Savnika, Bilo srečno!	335
*	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je preminul v Ljubljani g. Ivan P o d r ž a i, oče našega slavnega urednika g. Ivana Podržaja. Pokojnik je bil zelo agiien društveni delavec in Ijubeznjiv človek, ki je vživat spošno spoštovanje. Pogreb bo jutri ob 2. popodne iz Streliške ulice 6. _ V Vel. Laščah je umrla po dolgi bolezni gospa Marija D o g a n o c, roj. Pavčič. Pogreb bo danes, ob 10. d tip. V nedeljo je umrla v Leonišču v Ljubljani gespa Pavla Jaške. roj. Srenovec, trgovka v Železnikih, mati g. dr. Josipa Jaškeja. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Na zborovanju društva meščanskošol-skega učiteljstva v Sloveniji, ki je bilo v soboto, dne 36. februarja v Ljubljani, je bil soglasno sprejet predlog, naj se javno pozove gg. velika župana ljubljanske in mariborske oblasti, da preiščeta. kdo je kriv. da se učkeljstvu na meščanskih šolah v teh dveh oblastih že od 1. aprila 1926. dalje ne izplačujejo nagrade za nadure. Učiteljstvo meščanskih šol je dolžno glasom posebnega pravilnika, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete. prevzeti v slučaju potrebe poleg maksimalnega števila obveznih ur še 6 prekomernih ur na teden proti določeni nagradi. V vseh pokrajinah naše države, kjer so meščanske šole. se nagrade za nadure uči-tel.rstvu redno izplačujejo, le v ljubljanski in mariborski oblasti ne. Vsa tozadevna posredovanja so ostala dosedaj brezuspešna. Znano pa je. da dobivajo učiteljice ženskih ročnih de! na nesistemiranih učnih mestih redno svoje prejemke iz proračunske postavke, ki je določena tixli za plačevanje nagrad za nadure na meščanskih šoJah. Zakaj se ne izplačujejo iz te postavke tudi nagrade za nadure na meščanskih šolah? Ce je ta postavka prenizko odmerjena, naj bi se bilo izplačevalo nagrade za nadure vsaj toliko časa, dokler bi bilo to mogoče.
*	Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Dvor (IV-2). Jamčevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din. doklada (50% redne plače) 2400 Din. za brzojav 240 Dir,, za prenašanje pošte 3640 Din. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. marca. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošte kakor to določa ČL 16. pravilnika o pogodbenih poštah.
*	Delojemalcem z večjim številom nameščencev! Da Okrož. urad za zavarovanje de lavcev podrobneje seznani delodajalce, delavske zaupnike in druge ftmkcijonarje z nalogami in koristmi preventivnega zavarovanja, t. j. preprečevanja nezgod in obolenj, priredi v nedeljo dne 6. marca ob 10. dopoldne v dvorani na Miklošičevi ces« št. 20. predavanje. 1.) O pomena zdravstvenih in varnostnih naprav v obratih ta preprečevanje nezgod in obolenj. 2.) O obratni hi-ziieni in interesa delodajalcev ter občfai na zdravstvenih napravah. D O vpSvn pomanjkljivih varnostnih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode nastajajo, kako in zskaj.
*	Nadaljci trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Maribora se vrše zaporedoma pet dni, t j. od 8. do 12. marca in sicer: L dne 8. marca (torek) o trsni rezi m o grozdnem sukaču; II. dne 9. marca (sreda) o cepljenju in rrsničarstvn; III. od 10. do 12. marca (četrtek petek in sobota) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja- z vajami. Začetek vsak dan ob 9. trri. Vinarji ш njih odrasli otroci obojega spola se nai tečajev udeleže v obilnem številu. Pismene prijave sprejema direkcija navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine o siromaštvu. — Direktor AndTej Žmavc.
*	Črno boo je pozabila neka oseba v nedeljo. 27. februarja v vlaku, ki je pripeljal zjutraj ob 7.30 v Ljubljano. Vlak je nadaljeval vožnjo proti Mariboru. Najditelj naj pošlje boo proti primerni nagradi na upravo -Jutra« ali na naslov A. Korbar. Ljifbljana, Bežigrad št. 14.
*	Dva velika požara v Dalmaciji. V soboto ponoči je požar nničS v Splitu hišo rodbine Matevič v bližini narodnega gledališča. Škodo cenijo na 100.000 Din. Splitskim gasilcem se je z največjim naporom posrečilo požar lokalizirati. Istočasno je divjal velik požar v bližnjem Trogiru. Ogenj je nastal v skladišču tvrdke Pasini & Tirani. Zgorelo je 15 vagonov razne bombaže-vine in 150 vagonov olja. Škoda znaša 2 milijona dinarjev.
*	Lov za tihotapce tobaka. V Dalmaciji še vedno bujno cvete tihotapstvo s tobakom. dočim je na severna mejah proti Italiji že povsem ponehale. Organi finančne kontrole so v soboto zaplenili 250 kg tobaka, ki so ga skušali tiTiotapci iztihotapiti iz Trogira v Split.
o— Drugi »KoKzejski karneval« bo danes 1. marca v salonu pri »Levu«.	1533
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
*	Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo.	60
„Lažna sramežljivost"
(Falsche Scham) Pozor! Ločene pred ve! Pozor! Dnev. ob 4. in Jž 8. samo za dame! Dnevno ob 'A 6. in 9. samo za moške!
Kino «Dvor» - Teleion 397.
Iz Ljubljane
u— Obastni savez dobrovoljcev za Slovenijo sklicuje svoj redni letni občni zbor za soboto 12. marca ob pol 8. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor. Ker so na dnev nem redu važne točke, prosi, da se ga udeleži vse tukajšnje članstvo. — Odbor. 342 u— Višji kapelnik dr. Josip Čerin šestde-setletnik. Koncem marca praznuje kapelnik dr. Josip Čerin svojo 60 letnico. Dr. Čerin stoji v našem glasbenem življenju na odličnem mestu in to kot dirigent in glasbeni zgodovinar. Po prevratu je z neizmerno energijo in neumornim delom ustanovil Mu-ziko dravske divizijske oblasti, katero je dvignil in izpopolnil na nivo simfoničnega orkestra. S tem orkestrom je priredil, četudi dostikrat pod najtežjimi okoliščinami, izza prevrata celo vrsto simioničnih koncertov. Dr. Čerin je pa delaven tudi kot glasbeni znanstvenik in velike važnosti je njegova študija o Trubarju in njegovih sodelo-valcih, s katero je razkril vire melodij Trubarjevih pesmaric. Ob priliki svoje 60 letnice bo izvajal dr. Čerin dne 19. marca IX. Beethovnovo simfonijo.
u— Redne vaje orkestralnega društva Glasb. Matice se tekoč! teden ne vrše ker je de! članov zaposlen pri skušnjah za Beethovnovo simfonijo pod taktirkama gg. opernega ravnatelja Poliča in višjega kapel-nika dr. Čerina. Dan prihodnje redne vaje priobčimo pismeno. — Odbor.
u— Masarykovo slavnost priredi v nedeljo 6. t. m. na predvečer rojstnega dne pre-zidenta češkoslovaške republike Jugoslov.-češkoslov. Liga v veliki dvorani »Kazine«. Na programu je: Govor društvenega predsednika g. dr. Kramerja in g. konzula dr. Resla, deklamacije, izbrane glasbene ш pevske točke itd. Začetek ob pol 21. Na to prireditev že danes opozarjamo naše občinstvo. Nadejamo se, da bo ta prireditev imela prav številen Doset.
a— Ciril-Metodovi podružnici šentpeter-ski imata dne 7. marca ob 30. v gostilniška prostorih S- L. Zupančiča, Ahaclieva cesta 15, občni zbor. Vsi prijateji družbe se vabijo k mnogoštevilni udeležbi.
o— šentjakobski gledališki oder vprizori v soboto 5. in nedeljo 6. marca ob 30. zvečer buiko »Vražji Rodi«. Vsebina burke je vzeta iz podeželskega uradniškega življenja na davkariji, kjer je vse polno kleče-plazcev, ki se vedno prilagodijo vsem iz-premem'bam. V burki briljira uradni sloga Mišar s svojim humorjem, u— O Burmi (Slamu) bo predaval v anglež kem jeziku Me. Cowel danes ob 3. na univerzi. Vabljeni vsi!
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 vlom, 1 prestopek kaljeoja nočnega miru, 1 nezgoda o pijanosti, 2 plesni prireditvi brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka boje po železnici, izguba psa, 1 prestopek izzivanja io 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bih izvršeni 2 io sicer obe radi tatvine.
и— V zmedenosti v smrt. Naše nedeJjsko poročilo o tragični smrti Frančiške Volan pod goreojim naslovom popravljamo v toK-
ko, da je Frančiška Volan skočila z balkona 1П. nadstropja in ne z П. nadstropja. Kakor nam njen soprog sporoča, je pokojnica storila ta usodepolni čin iz obupa in žalosti. Enako ne odgovarja resnici, da je pokojnica že lansko leto nameravala skočiti skozi okno. Pogreb pokojnice bo danes v torek ob 2. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče Sv. Križa.
u— Oj ta nesrečni predpust. Mlada in lepa Poldka C. je letošnji predpust pošteno izrabila. Uhajala je skoro sleherni dan od doma tn neredko celo »pozabljala« domov spat. Poldka se ie rada lepo oblačila in treba je bilo zaslužiti denar, četudi s prodajanjem lastnega telesa. V nedeljo ponoči je zopet uživala prepovedano ljubezen v nekem hotelu, ko je nenadoma potrkal na vrata mož postave kateremu se je preplašen parček moral odzvati. Poldka je romala seveda na policijo, kjer se .ie izkazalo, da jo je pust prav nesrečno pobodel, kajti radi bolezni bo morala v bolnico.
LETOS M JI -REDPUST ZAKLJUČI na pepelnčno sredo špeciielna
slanikova pojedina
v restavraciji „Ljubljanski dvor*
Koncert salonskega orkestra. V sto? prost Špeci;alitete raznih nnrskih rib, školik in pa ; kov	Odprto do 3. ure zjutraj.
u— Predrzen vlomilec, V nedeljo zvečer okrog 19. ure je razbil neznan vlomilec na oknu in v vratih kuhinje poslovodje N. Luna Pred škofijo št. 20 v II. nadstr. dve šipi ter skozi odprtino izvlekel na mizi se nahajajoče železno kaseto, za katero je menil, da vsebuje denar. Vlomilec je kaseto razbil. Ker pa ni prišel na svoj račun, je pustil razbito blagajno na stopnjicah v I. nadstr. in pobegnil. Vloma je osumljen okrog 20 let star mladenič majhne postave oblečen v črno suknjo, ki ga sedaj zasleduje policija.
u— Najdena ura. V neki luknji v Zvonar-ski ulici je našel Stanislav Kratohvil pred dnevi uro budilko, ki jo je tamkaj odvrgel bržkone neznan tat. Kratohvil je uro izročil na policiji kjer jo dobi lastrrik zopet v last.
u— Navihan družabnik. V kavami Merkur je pred dnevi zmanjkala v družbi pod-poručniku I. N. težka srebrna doza. Oškodovanec je tatvino takoj opazil, vendar ni mogel uzmoviča eruirati. Predvčerajšnjim pa se je neprevidni tat, ki je potreboval denar izdal sam. Vedno veseli in zabavni Jože T. je ustavi! na promenadi nekega svojega znanca, izvlekel dozo in mu io ponudil v nakup za 500 Din. Njegovo ponudbo je znanec odklonil, kajti v ponujani dozi je spoznal podporučnikovo last. Predno je Jože nato mogel priti do denarja, ga je že pograbili stražnik ter ga povedel v rdečo hišo na Bleiweisovi cesti.
u— Pevski odsek »Graiika« v Ljubljani se tem potom zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepo uspelemu III. zabavne mu večeru. Posebno se zahvaljuje vsem uredništvom ljubljanskih dnevnikov in ostalih časopisov, ki so v izdatni meri pripomogli k uspehu, dalje litograiičnemu zavodu Čemažar & drug za efektne brezhibne plakate, Zadružni tiskarni za lepo izdelane plesne rede ter vsem ostalim tiskarnam za njih darila. — Odbor.
u— V Sokolskemi domu na Viču nocoj valčkov večer. Dekoracije velike sobotne maskerade ostanejo. Jazz-Band. Dostojne maske dobrodošle.
u— Običajna maskerada K. K. »Triglav« se vrši danes. Maske darilo. Začetek ob 7., konec ob 4. zutraj.	345
u_ Volna — bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižja cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 u— Domača plesna veselica se vrši danes v torek na Strelišču Pod Rožnikom. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. 327 u— Srajce za gospode 30% ceneje F. I. Goričar, Sv. Petra cesta 29. 336 u— Namočena poienovka v gostilni pri BobenScu. 338 u— Pustni tingl-tangl danes na pustni torek Arena Narodnega doma od 20. ure naprej. Maske, jazz-band, ples do zore. Vstopnina 10 Din. 344 o— Valčkov ples prirede danes dne 1. marca mesarski pomočniki Zadruge mesarjev in prekajevalcev na Taboru. Dostojne maske dobrodošle. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 15 Din. Vozovi električne železnice bodo postajali na ovinku Sv. Petra ceste in Škofje ulice. — K obilni udeležbi vabi — Odbor 306
Ob:
15
4,7,9
se vrše predstave velikanskega BI« SCOT.fiIma (32 dejanj).
Elitni Kino Matica
Najoenejša zbirka klasična in modernih skladb za klavir:
Corona-Collection,
vsak zvezek 10 Din
92 Matična knjigama. Kongresni trg.
Da se Vam ne vrine
slabše blago, zabtevaj e povsod »Van Kaster" kakao v zavitkih z etiketo zaprtimi.
Danes zadnji dan
Fantom ženskega kopališča.
Fiim kakor ustvarjtn za pustni torek, V glavni vlogi Reginald Denny. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.	Kino Ideal.
Iz Maribora
a— Prosta stanovanja. 1.) Gregorčičeva ulica št. 4/II-, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Peter Kosič. 2.) Koroška cesta 18 na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Aioizij Weitzler. 3.) Linhartova ulica št. 14 v podstrešju. 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Terezije Metzinger. 4.) Židovska ulica št. 5 v podstrešju, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ferdo Šlik. 5.) Krčevina, Aleksandrova cesta št. 146 v podstrešju, 1 soba s štedilnikom od' stranke oziroma hišne posestnice Štefanije Koren in Terezije Pavel.
a— Otroško rajanje. Včasi Mariborčani prav lepo skrbijo za razvedrilo naših malčkov. In to je potrebno, zlasti pozimi, ko se mladina ne more razigrat; v zelenju proste narave. V nedeljo popoldne smo imeli že drugo otroško maškerado, ki jo je vzorno aranžirala »Hazena-Maribor« pod vodstvom ge. dr. Ravnikove. Marljivo ji je 1x1 ob strani urednik Cizelj in drugi gospodje športniki. Popoldan je bi! izredno ljubek in dvorana Narodnega doma ravno zadosti prostorna da so lahko malčki razposajeno rajali Ob zvokih dijaškega orkestra g. Ne-rata so se sukale po dvorani pestre mlade Japonke, gibčne Hrvatice, bele in rmene drobčkane bebice, škrateljni. Za smeh sta skrbela posrečena Pat in Patachon, za umetniški užitek pa 61emi harmonikar in nič starejši metuljček, hčerkica godbenika Silber-steina, ki je tudi mladino očarala s svojim plesom frfotajočega metuljčka. Tudi publike je bik) mnogo in vsi smo se divili našim mladim umetnicam plesalkam, posebno tudi Hrvaticam. In prav, da ni bilo preveč programa tako, da so mladi škratdjčki čisto sami rajali po mili volji. Revnejše je društvo iz dohodkov maskerade še brezplačno pogostilo in tako so bili vsi zadovoljni tn veseli pustne nedelje v Narodnem domu.
a— Obsodba v mariborski poštni tatvini. Svoječasno smo poročaii, da je bila izvršena 23. decembra med prevažanjem pošte iz rnagdalenskega predmestja v mariborsko glavno pošto drzna tatvina. Izginilo je 5500 Din v gotovini in 12 priporočenih pisem. Sledovi za storilcem so bili dolgo časa skriti. V časopisih so se pojavljala čudna pisma, ki bi naj bila obrezuspešila zasledovanje storilca. Čez nekaj časa so našli poštno vrečo v Dravi. V vreči je bilo še 12 priporočenih pisem in pa ovoj denarnega pisma, denarja samega pa ni bilo več. Aretiran je bil poštni sluga Ivan Povh, ki je prevažal pošto. Tatvino pa je odločno tajil. Vršili sta se že dve razpravi, pri katerih je bilo zaslišanih nebroj prič. Včeraj pa je bila končno izrečena razsodba, v kateri je bil Povh obsojen na 6 mesecev težke ječe in spoznan krivim na izvrševanju predmetne tatvine.
a— Intimno Masarykovo proslavo priredi v nedeljo 6. t m. v dekliški šoli v Cankarjevi ulici ob 10. mariborski češkoslovaški klub. Predavanje o Masaryku bo imel predsednik kluba g. svetnik Knop. Nastopijo tudi gojenci češke šole. Vabljeni so vsi prijatelji Čehoslovakov, zlasti pa člani JčL.
a— Jugoslov^češkoslov. Liga. V četrtek točno ob 18. zadnji sestanek odbornikov pred občnim zborom v Grajski kleti. V soboto 5. t. m. ob 30. pa je v mali dvorani Narodnega doma letni občni zbor Lige, h kateremu so že javljem' tudi zunanji gostje. Udeležba članov obvezna, pričakujemo pa predvsem tudi prijateljev JČL.
a— Poskusen samomor. V mariborsko bolnico so pripeljali 35 letnega delavca Karla Ozvaida od Sv. Lenarta v Slovenska goricah. Vso pustno nedeljo je popival. Ko je prišel v pondeljek zjutraj domov, se je ustrelil s samokresom v glavo. OzvaJd se bori s smrtjo v bolnici.
a— Predpustni krvavi pretepi. Iz Št. Ilja so pripeljali v mariborsko boinico 56 letnega delavca Karla Šikerja, uslužbenega pri veleposestniku Baumanu. Med prepirom ga je drogi Baumanov uslužbenec z nožem zabodel v pljuča. — Iz Marije Snežne ob Muri pa so pripeljali 25 letnega posestnika Martina Seca, ki je bi! z bratom na preža-nju gostije. Po preveč zaužitem alkohohi sta se brata doma stepla in je brat brata tako oklal na glavi in levi roki. da so ga skoro nezavestnega in težko poškodovanega prepeljali v bolnico.
Iz Celja
e— Grernj trgovcev v Celju naznanja vsem gospod irskim krogom v Celju in celjski okolici, da se je moral na 1. marca določeni uradni dan referenta zbornice preložiti na torek 8. marca. Vršil se bo v ravnat eljski sob! Prevozne družbe (poslopje carinarnice). Savinjsko nabrežje št 7, od 8. do 12. ure dopoldne.
e— Odvetnik dr. AL Goričan v Celju je preselil svojo odvetniško pisarno v prostore Narodnega doma.	339 e— Sk(optično predavanje, ki ga priredi Tnristovski klté> «Skala.v mestnem kinu. se vrši dne 3. marca ob 4. pop. za dijake z znižanimi cenami, ter ob pod 7. za ostale. Na predavanje, ki bo pokazalo preko 80 krasnik slik iz naša zasnežena planin ponovno opozarjamo vse občinstvo. Fotografi čni posnetki naša Skalašev so bi!i dosedaj povsodi sprejeti s posebno pohvalo. Motivi naša divna gora so tndi iz umetniškega stališča dovršeni hi kažejo visok napredek v fotografiji sploh, za kar gre fotoama-teTjem Tur. kluba »Skale« vse priznanje. Celjani-planinci ne zamudite izredne prilike udeležiti se zanimivega predavanja!
e— Sestanek krajevne org. SDS v Ceiju ki se vrši vsako sredo, ta teden zaradi mnogoštevilnih drugih prireditev odpade.
e— Predavanje v Celjskem domu. Kulturno društvo »Svoboda« priredi v četrte* dne 3. marca ob pol 20. uri v mali dvorar Celjskega doma javno predavame o »For: in marksizmu«. Predaval bo g. dr. H. Tuma iz Ljubljane. Po predavanju diskusija.
e— Žalčani so nameravali prirediti ra pustni torek popoMne pester in originale ; sprevod po celjskih ulicah. Sprevod naj b: predstavljal rusko svatbo. Udeleženci, ki bili kostimirani v ruske narodne kostutre. bi se vozili po mestnih uiicah v slikovite: sprevodu na 15 avtomobilih Kot čas -o spremstvo bi jezdilo pred tem sprevodo-50 konjenikov, ki bi bili istotako obleče -v ruske narodne kostume. Sprevod na; -bil spremljal ruski narodni baialajka or :-ster. Prireditev, ki je bila po plakatih Г; razglašena, je vzbudila v Celju splošn-. - • zornost ter se ;e vse ljudstvo že iskren veselilo, da vidi že vendar enkrat pc do -gih letih prizor slovanskega narodnega življenja na celjskih mestnih ulicah- Kar. -pa smo v večernih urah zvedeli, je srezk poglavarstvo v Celju prireditev prepovedalo.
e— Sokolska maskerada v Celju :e v .-
deljo, dne 27. t. m. zvečer napolnila vse prostore Celjskega doma s pestro razposajeno množico. Nešteto okusnih mask je v 'e-okrašenih prostorih vzbujalo pozornost občudovanje. Prireditev je potrdila sti.-sloves sokolske maškerade v Celiu ter v bližnji in daljši okolici. Zbrani so bHi v- , ki upoštevajo ш cenijo pomen razvoja ? -kolstva na celjskih tleh.
e— Gibanje srednješolske mladine. V deljo, dne 27. februarja se je vrši! v co -skem Narodnem domu III. pokrajinski z~ r Zveze jug. srednješolskih udruženj za S -> venijo v Ljubljani. Na tem zboru so 2 pred vsem uredile vse priprave za g'a\ zbor v Mariboru. Med drugim se je : -sklenilo, da bodo napredni dijaki prirt izlete na deželo, se zbrali na gotovem kr. -ju, taborili in si pripovedovali o vtisih. '■. so jih dobili. Ob -4. uri se je vrši! skup -sestanek vseh družin, ki ga je priredila ga«. Tovariš Pančič je navdušeno deklam -ral Grudnovo »Tržaškim bratom«, tovar * Javornik pa predaval o staroslovenski demokraciji. Sledila je deklamacija prvošo^.. Raiča Gangl »Peter Mrkonjič«. Nato ч . -stveno dekiamirala terv. Peričeva Šantičt\ »Ostajte ovdje«. Predsednik župe tov. K -bilica je poda! poročilo o stanju družin. Ljubljani je »Preporod« in »KNUN« v Mar -boru »Napredek«, v Celju »Sloga« iti K>..-rotan« in i-Prosveta« v Novem mestu Pri-stopH pa je tudi dijaški odsek «Sokoia v Kranju. V kratkem se bo organiziralo ' -še Kočevje. Ptuj m Murska Sobota. Akademik g. Čeraej je poda! kratko po->. -o stanju akademskih društev. Vršil se c - -d: šahovski turnir med »Slogo« in Prepo- -dom na 8 deskah. »Preporod« je dobi- " partij, «Sloga» 2. Od Preporodašev, < večinoma člani šahovskega kluba, se je r -sebno odlikoval tov. Rupnik. S tem je -zaključen lepo uspeli III. pokrajinski ~
[
Nedoseghi.a
Esh de Cologne whypre Bourjois - l'arit
Iz Trbovelj
t— Uradni dan okrajnega glavarstva -e bo vršil danes v Trbovljah.
t— Občni zbor gasilskega društva s- i r-bo vi j ah je sklican za 6. t. m.
t— Novi volilni imeniki so izgotovtfeni in se vabijo vsi volilni upravičenci, da po--gledajo ali so v nja vpisani. Ker sc indij* strijska podjetja niso popolnoma uklonili navodilom, ki ja je izdala občina po<i prêts njo kazni, če se ne bodo po njih ravnali, sc jc bati, da so novi volilni imeniki prav ta« ko nepopolni, kot so bili stari.
t— Veseli pustni karneval. V nedeljo s se vršile Številne pustne veselice v Trb' >v< ljah in v Hrastniku. Ena najbolj elitnih m^ skem d pa je bila sobotna v Sokolskem o-mu. Nekatere dame in gospodje so sc odlikovali po zelo izvirnih maskah. Izmed vt. jih maskerad, ki so prijavljene za dar.t-omenjamo ono v hrastniškem Narodnem domu.
t— Podružnica Zveze slov. vojakov v Tr< bovljah je prejela kot prvo svoto za --vo: podporni fond. namenjen vdovam in sirotam. 700 Din iz veselice pri Forteju.
t— Kulturno delo Narodnega dorru Predstava «Edinosti» v Narodnem domu v Hrastniku pod režijo Antona Veleja je bi< la prav dobra, če upoštevamo, da so ne> kateri igralci prvič nastopili Zanimanje /a kulturne filme v zvezi s predavanjem se le* po stopnjuje. Za «Fordove tovarne» so inteTesirali predvsem delavci, medtem ko «o «Spolne bolezni» privabile najširše sloje Predavanje o spolnih boleznih sc jc vršijo dvakrat: najprvo za ženske in potem z« moške. Obakrat je predaval dr. Vrtovec od državnega higijenskepa zavoda v Ljub» Ijani. V kratkem s>e obeta operetni večer, ki ga bodo priredili člani Narodnega gleda« lišča v Ljubljani
t— Prvo posestvo na javni dražbi V.n 12. t. m. je napovedana pri okrajnem sodišču v Laškem javna dražba hiše in k nje spadajočega sveta v Lokah 402. Najnižja ca na je 55.945 Din- Imenovano posestvo it prvo, ki je letos v Trbovljah na javni draž« bi. Baje bodo sledila še oetala.
Zahvala
Podpisana smatram za dolžnost, da izrc< čem tem potom najprisrčnejšo zahvalo f primariju dr. M. Cerniču za njegov požrt' vovalni trud ob priliki težke operacije moje 71etne nečakinje Milenke. Obenem se zahvaljujem gg. sestram sanatorija za skrb» r.o postrežbo za časa njene bolezni.
Maribor, 26. februarja 1927. 343	MILICA SEMOLIC
Naisijajnejšo izbero najnovejših modernih damskih svilenih klobukou
po Din 100'-, 110'-, 120'— in naprej
prioorofa modni salon Z. MAHNIč-GORJANC,
Vsa popravila in moderniziranje izvršuje nakulantneje.
, Sv. Petra cesta štev. 19.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Sah
Šahovski veleturnir v Newyorku
ŠESTO KOLO V nedeljo se je pričel drugi turnus tega tnamenitega turnirja, oziroma Šesto kolo.
Capablanca drvi nevzdržema naprej. Po kratki igri je Marshalla naravnost stri
Naš prvak dr. Vidmar se je zopet srečal s Spielmamnom. Partija je končala remis.
Partija Niemoovič»Aljehin je bila preki» niena.
Stanje po VL kolu: Capablanca 5, Niem» covič 3 in pol (1), Aljehin 2 in pol (1), Vid» mar 2 in pol, Spielmann 2, Marshall 1 in
pol.
„Lažna sramežljivost"
(Falsche Scham) Pozor! Ločene predstave! Pozor! Dnevno ob 4. in /-> 8. samo za dame! Dnevno ob K 6. in 9. samo za moške!
Kino «Dvor» - Telefon 397.
Sport
Tekma v smuških skokih za državno prvenstvo
Državni prvak Joško Janša (Ilirija)
Ob zelo •neugodnih vremenskih in snež« r.ih razmerah, toda ob mnogo večjem zani< raanju naših športnikov kot dosedaj, se je v nedeljo vršilo v Mojstrani tekmovat nje v smuških skokih za državno prven» stvo. Južno vreme, ki je vladalo tudi v Mojstrani je povzročilo, da sneg ni bil ravno najprikladnejši za to važno tekmo. Radi tega naši skakiči niso dosegli onih skokov, kakor se je pričakovalo. Vendar p>> je bila tekma, ziaisti za one, ki so pr» vič videli smušlce skoke, prav nimiva.
Za tekmovanje se je prijavilo 11 skaka» Cev, med njimi en Zagrebčan in dva Ce» liana. Zelo razveseljiv napredek je poka» /al naš smučarski prvak na dolge proge .loško Janša (Ilirija), ki si je tudi v tej p; nogi smučarskega športa priboril držav» no prvenstvo za leto 1927. Najdaljši skok, ki ga je dosegel brez padca je znašal 18J metra. Poleg njega se je odlikoval član ljubljanskega Hermesa šubert. Samo ta dva športnika sta izvajala vse skoke brez padca. Kot tretji je bil klasificiran Skalaš Golob, kot četrti pa Kveder (Skala). Naj» daljši skok, ki ee je dosegel v nedeljo, je znašal 24 m.
Po tekmi je predsednik JZSS dr. Souvan razdelil tekmovalcem vseh letošnjih savez» nih tekem darila. Za popoldne so bile pro« jiktirane razne ture na smučeh v okolico Mojstrane, ki pa so morale radi dežja iz» ostati.
veška); 5000 m: 1. Evenson 8:53.5, 2. Carl» son (Norveška) 8:54.9, 3. Ztaprud 8:56.8; 1500 m: 1. Thunbeirg 2:24.1, 2. Evenson 2.26.3, 3. Lavson 2:28.7, 4. Skutnabb 2:29.8; 10.000 m: 1. Evenson 18:05.3, 2. Carlson 18.06.1, 3. Ztaprud 18*34, 4. Thunberg 18:36.4 Končna klasifikacije je bila: 1. Everson, 2. Thunberg, 3. Carlson, 4. Larsen, 5. Skut» nabb, 6. Ztaprud.
Zadnje nogometne tekme
BEOGRAD: V soboto in v nedeljo je dunajski Wacker gostoval v Beogradu. Pr» vi dan je po ostri borbi zmagal proti Ju» £osIaviji z 2 : 1 (1 : 1), drugi dan pa ga jc BSK porazil s 3 : 2 (2 : 1). Niti BSK niti Wacker v nedeljo nista pokazala dobre igre. Zlasti Wacker je igral brez vsakega sistema, morda radi tega, ker je manjkal v moštvu izborni srednji krilec Resch. Prvi gol za BSK je bil avtogol Wackra. Za BSK stii seortala Marjanovic in Dragi če vie.
ZAGREB: Finalni tekmi za pokalni tur» nir na igrišču Concordije sta bili radi sla» boga vremena odpovedani.
ALEKSANDRU A: V nedeljo je igral Gradjanski v Aleksandriji proti tamošnji reprezentanci. Tudi tretji njegov nastop v Egiptu je končal s porazom. Reprezentan» ca Aleksandxije je zmagala s 3 : 2 (3 : 1). Gradjanski je sioer igral dobro, vendar pa jc imel smolo v streljanju. Seortala sta za Gradjanskega Giller in Babic.
PRAGA: Sparta : Vršovice 2 : 2 (1 : 0), Slavija : Viktorija Žižkov 3 : 2 (2 : 1), CAFK : Nuselskv 2 : 1 (1 : 0), Kladno : Meteor VIII. 4 : 3 (0 : 1), Liben : Union Žižkov 6 : 4.
TOPLICE: Teplitzer FK : Sparta Košire 5 : 0 (4 : 0).
BRATISLAVA: SK Bratislava : Szopro» ni AC 7 : 0 (2 : 0).
DUNAJ: Dve nedeljski prvenstveni tek» mi sta končali z nepričakovanima rezulta» roma. Sportklub, ki v dosedanjih nastopih "i še ničesar pokazal, je s 4 : 1 (1 : 1) po« razil Rapida. Rapid je po nedeljskem po razu na petem mestu prvenstvene tabele, kateri načeluje BAC. Drugo presenečenje jf. bila zmaga Hakoah nad Vienno s 3 : 2 (0 : 1). S to zmago jc Hakoah dospela na četrto mesto. Ostala rezultata sta bila: BAC : FAC 2 : 2 (1 : 0), Austria : Slovan 1 : 0 (0 : 0). Kljub temu. da je bil Slovan večji del tekme v premoči, jc moral podleči. Sim mering : Rudolfshiigcl 3 : 0 (2 : 0).
BUDIMPEŠTA: Hungaria : WAC (Du* raj) 3 : 0 (1 : 0).
Dopisi
ZIBI. Volilni boji so potihnili, novi župan je prevzel občinske poele. Uloga župana v sedanjih razdrapanih razmerah ne bo lahka stvar, rane po povodnji ne bodo dolgo ozdra vljene. Pogodba radi oddajo toka menda Se vedno ni definitivno podpisana; radikali bi morali tukaj zastaviti svoj vpliv pri vladnem komisarju na mestnem magistratu, da izvrši sklep gereotstva in reSi za Žiri tako važno gospodarsko vprašanje. Prometne razmere 80 sedaj v zimskem času zelo slabe. Cesta proti Logatcu, ki je danes edini izhod iz 2i-rov, vodi čez hribe, ki so še vedno pokriti z debelo plastjo snega, dočim je ravnina že skoraj brez njega, tako da ni mogoče voziti tovora ne na saneh in ne na vozu. Nujno smo potrebni še ene cestne zveze, toda proti Skofji Loki se še vedno nič ne popravlja. Cestne zveze z Vrhniko čez Smrečje pa tudi ne bo tako kmalu. — Po daljšem času nam je priredila Zveza kulturnih društev za nedeljo zopet predavanje o zrakoplovstvu s filmskimi slikami. Predaval je gosp. dr. Rape. Zvečer se je predvajal film Fordove tovarne v Ameriki. Reševanje ponesrečencev v Alpah in «šaljiva zgodba trgovskega vajenca Tomažka>. Občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanjem in filmom. Želimo še pogostejših sličnih prireditev. — Gosp. poštar Marušič se menda preseli v Maribor, kjer je že nastanjena njegova gospa. Gospod Marušič je bil splošno priljubljen v uradu in izven urada, kjer je bil vedno na svojem mestu kot vnet narodnjak. Naša želja Je, da bi nas ne zapustil, ker bomo le težko dobili njemu vrednega naslednika. On je šel vsakomur čini največ mogoče na roko.
DAVČA. Na otvoritveni seji skupščine za ljubljansko oblast v Ljubljani dne 23. febr. je g. zastopnik velikega župana v svojem ekspozeju med šolskimi zadevami poročal, da je država naklonila šoli v Davči 20.000 Din podpore. Da javnost ne bo v pomoti, povem, da do danes nismo prejeli niti vinarja. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, po kakšni poti je bil denar nakazan, kdo in kdaj ga je kdo prevzel ali kam je izginil. — Rud. Potočnik, šolski upravitelj.
BLED. Prednjaški zbor sokolskega društva na Bledu je sklenil, posvetiti posebno pažnjo telovadbi moškega naraščaja od 14—18 let in je za vodstvo tega oddelka določil dva izkušena člana iz svoje srede. Telovadba se bo vršila za enkrat vsako sredo od 8.15—9.30 zv. Vpisovanje je v nedeljo, dne 6. marca ob 9.30 zjutraj. Vpisati se morajo vsi naraščajniki, tudi oni, ki so že prej telovadili v tem oddelku. Pri vpisovanju je predložiti dovoljenje roditelja, oziroma odgovornega skrbnika (mojstra), da naraščajnik sme posečati sokolsko telovadbo. Apeliramo na zavedne roditelje in mojstre, ld so poklicani skrbeti za telesno in duševno zdravje in pravilni razvoj svojih varovancev, naj jih pošljejo vse k telovadbi. Vsi, ki nameravajo telovaditi, naj takoj pričnejo, da ne bodo zaostali in da ne bo pozneje redni pouk zaradi njih oviran.
RADOVLJICA. Sokolsko društvo priredi danes v domu plesno zabavo s komičnimi nastopi. Sodeluje priznana godba. Vabljene so tudi maske, ki se, kakor čujerno, prav pridno pripravljajo za ta večer.
MALA NEDELJA. V Društvenem domu se bo v nedeljo, dne 30. marca vršilo predavanje in predvajal film (kino): Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa (Basi j on). Da bo omogočeno vsem okoličanom in domačinom, da si znamenitost ogledajo, se bodo vršile tri predstave: prva po drugi sv. maši, druiga ob 3. popoldne in zadnja ob pol 7. zvečer.
PREVALJE. Sokolsko društvo priredi danes maskerado, za katero vlada veliko zanimanje. Brzoiavila sta nam Pat in Patachon, da bosta skrbela za zabavo. Torej, kdor se hoče prav od srca nasmejati, mora danes na maskerado. Prireditev se vrši
v vseli prostorih restavracije Rozman. Dve najlepši maski dobita krasni darili. 341 PTUJ. Občni zbor podružnic GMD bo dne 2. marca ob pol S. zvečer v Narodnem domu. Uro pozneje bo občni zibor, tudi če bi po pravilih ne bil sklepčen.' Takoi po obč. izboru je družabni večer. Svira »šramel kvartet« mestne godbe Gostilničar preskrbi гагпа zdravilna jedila in pijače, s katerimi se ozdravijo bolezni predpustoega časa.	340
Pred sodnih!
Lani 15. avgusta je bilo v Doleh žegna-nje. V Novakovi krčmi je sedel e svojo družino kmet Jaka. V drugi sobi so pa bili štirje fantje z nekim dekletom, Miciko P., ki je bila nekdaj ljubica Jakovega sina Jože, ki je pa pozneje ni več maral. Zato je Micika naščuvala fanta Ludvika, naj Jožo pretepe. Joža, ki je tedaj slonel pred gostilno ob mizi, ker si ga je malo preveč privoščil, pač ni mislil na pretep. Tedaj je pa naenkrat pristopil Ludvik, mu jel deliti zaušnice in ga podrl na tla. Pritekli so Joži domači na pomoč, pa so še oni trije fantje navalili nanje in jeli udrihati po njih s pestmi in poleni. Posebno jih je dobil stari Jaka, ki je slučajno stal blizu drvarnice, in so tam fantje našli svoie orodje — polena ter ga ž njimi pretepli. Pa tudi ostali 90 bili lahko poškodovani. Pretepači so dobili vsak svoj delež: po 2 meseca, 1 mesec in 6 tednov, tudi priznali so vsak nekaj. Proti Francetu pa, ki je bil pred novomeško poroto obsojen na 2 leti ječe radi nekega uboja, se je postopanje izločilo in pride kasneje na vrsto.
*
Dva Toneta, Francelj in Jelček so delali v Ljubljani in tudi postopali, kakor je pač naneslo. Pred par dnevi sta privlekla dva izmed njih večjo množino cinka s kolodvora, tretji je pa pomagal. Prehitel jih je stražnik, ki je ugotovil, da je cink last železnice. Prišel je tudi Tone drugi v preiskavo, a bil je zelo ogorčen, češ da je on samo ostale tri grešnike čakal, ker so mu oni obljubili, da bodo pili, ko se vrnejo in naj jih počaka. Dočakal je stražnika. Sodnik ga je oprostil, Francelj in Jelček bosta ostala v preiskavi, ker sta najbrze tudi brez dela postopala, prvi Tone je pa avanziral; iz zaporov okrajne sodnije pride na deželno sodišče, ker ima še tam nek stari greh na vesti; bodo pa kar skupno obračunali.
*
Na kmetih je še veliko lepih starih navad, ki pa pogosto d o vede jo do pretepa. Taka navada je tudi kožuhanje, ki je zlasti v brežiškem okraju zelo razvito. Posestnik Ivan Grubič v Črncu, občina Zakot pri Brežicah, je povabil domače fante za 10. oktobra na kožuhanje. Fantje so fe vabilu odzvali. Domenili so se pa tudi fantje iz Sel. ki so za to zvedeli, da pridejo v Črne in da bodo v slučaju potrebe skupaj držali. Da pomeni tak dogovor, da bodo izzvali pretep, je popolnoma jasno. Po končanem kožuhanju so domači fanje, kakor običajno, zaplesali. Kar vstopi eden izmed selških fantov in začne grdo preklinjati Boga in Mater božjo. Ko ga je Miha Deržič opozoril, da ga ne mara poslušati, je že dobil od nekoga s palico po glavi. Začel se je splošen pretep, v katerem so rabili selški fantje neko vojaško sabljo, nože in kole in udrihali po Mihaelu Deržiču in njegovem bratu Jožefu. Oba sta bila ranjena, zlasti pa je dobil Miha Deržič zelo težke poškodbe, tako da je bil v smrtni nevarnosti. Vsi fantje so se zagovarjali pred senatom okrožnega sodišča v Celju in so bili obsojeni: Anton Savrič na 8 mesecev, Ivan Kopinč in Franc Presker na 6, Rudolf Krulc, Franc Crinski in Franc Zorko na 4 in Josip Kobler na 8 mesece težke ječe s primerno poostritvijo. Kakor se vidi iz ponovnih takih slučajev, ie kaj malo ljubezni do bližnjega med našimi fanti, zlasti v onih krajih, kjer je ogromna večina klerikalna. Naši gospodje bi pač bolje storili, da bi ee zanimali več za take stvari. manj pa za politiko in hujskanje med ljudstvom.
*
Pred štirimi leti je prišel iz Amerike, kjer pa ni mogel vzdržati radi prehude žeje. Doma je pridno pil in razgrajal. Ime mu je bilo Janez in posestnik je bil v Cerknici. Uboga žena Urša je mnogo prestala pred njim. Lani oktobra je spet začel peovati svojo Uršo. Ušla mu je na dvorišče. Drvil je za njo. Žena. ki je zelo slabotna, se pač ni mogla braniti, podrl jo je na tla, pokleknil nanjo, jo suval in tepel ter ji tiščal rata. Nato je ubogo Uršo vlekel po kamnitih tleh do bližnje kadi ter ji vodo vlival v usta, da bi ne mogla kričati in koga priklicati. Zenica je bila vsled tega vsa krvava po rokah in nogah
ter čma pod očmi in je omedlela. Drugi dan jo je preiakal zdravnik in ugotovil, da ima spačen obraz od poškodb in telo zateklo in
opraskano, kar je skupno tvorilo težko telesno poškodbo. Vsled strahu je dobila Urša
tudi izredno močan živčni šok. Te dni bi se morala vršiti pred eodnijo proti Janezu Vidmarju pred senatom razprava. Obtoženec pa
se je obsodil medtem že sam; dne 15. februarja se je namreč — obesil.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani 28. februarja 1827.
Višina barometra 308.8 m
ASK Primorje. Celokupno članstvo naj sc po možnosti udeleži pustnega rajanja, danes v Areni Narodnega doma. kjer se vrši: Pustni tingl»tangi. — OdboT.
Za predsednika zagrebške Concordije, ki slavi letos 201etnico svojega obstoja, je bil na nedeljski glavni skupščini izvoljen g. Makso Bosnie. Podpredsednika sta dr. snklje in dr. Prebeg, I. tajnik pa g. Dem»
Evenson svetovni prvak v hitrostnem orsanju. V nedeljo so se vršila v Tammers» forsu tekmovanja v hitrostnem drsanju za svetovno prvenstvo, pri katerih je, kakor j c bilo pričakovati, zmagal Norvežan Even» 4-n. Rezultati so bili nastopni: 500 m: Thunberg (Finska) 46.3, 2. Larson (Norve» ška), 3. Kortian (Finska), 4. Evenson (Nor.
Kraj
Cas
:<~,vanja
Ljubljana (dvorec) .
Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo , Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha
7.
8. 14. 21.
1 s S	O o.	—те--- čr ГЗ	Smet veti a ir brzint	o Go »o —	Vrsta padavine 1 ;	
		> ^		P		
e ca		1џ	■ e^r'1		ob opazovanju	» mm do 1. are
764 -i	o-l	100	ГПЈГПО	10	megla	0-2
764'5	iN	100	NE 0.5	10	raegia	
7623	98	7s	WSW 5	4		
767S.	76	70	MW 3	8		
|7№4	1-0	86	NW 7	0		1.0
0.0 0	o-o	00		0		
! 7n2 9	80	чЗ	SSW 1.5	Л		5.0
: 7H,V3	50	78	E 3	0		«
| 761"Л	b-0	96	mirfio	10		1.0
/t-3 2	12-0	66	W 0.5	s		
! /63-o	lt -o	95	N 0.5	0	morje mirno	
i 757-9	6-o	-	SW 1.5	■		0.1
luna vzhaja ob 5.13, zahaja ob 12.57. Ljubljani 10.7 C, najnižji — 0л C. Ljubljani višji za l.V mm kot včeraj.
Solnce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 17.45,
Na]v1š]a temperatura danes Povprečni barometer j( danes Dunajska vremenska napoved za torek: Milo vreme bo trajalo, nejasno nebo, nekaj padavin ni izključenih.
Tržaška vremenska napoved za U>rek: Lahni morski vetrovi, nebo večinoma oblačno, megla, temperatura 7 do 10 stopinj, morje mimo.
Velezanimivô! Napeto! Ljubavno! Pu» -tolovno! Kriminalno! Romantično! Ve« selo! Duhovito! Zabavno!
Biscot
najboljši komik Francoske v svojem največjem in najboljšem filmu
Parisette
Po romanu Louis Peuilladea. (Nova iz» daj a. — Čiste slike. — Lepi napisi.) ; V ostalih vlogah dobro znani francoski j igralci, člani prvovrstnih francoskih gle» ■ dališč Hermann, Michel, Mathé, S. Mi« ivanov itd. Ta imenitni film je posnet Marselji, Parizu, Nizzi, Monte C ar ki. Užiru, Tunisu itd. — Da se omogoči nedvajanja tega ogromnega filma se vrše predstave točno
ob 4«, 7», 9.15»
Pri vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno neavišane.
Elitni Kino Matica
najudobnejši kino v Ljubljani. Tel Ш.
Zdravstvo
Medicina primitivnih narodov
Če pomislimo, da je preteklo komaj sto let, odkar so 6ežgali v Evropi na španskem zadnjo čarovnico na grmadi, se ne bomo čudili, če čujemo, da divja in napol kulturna ljudstva in plemena obvladuje vera v vraže in čarovništvo. Če je bilo še leta 1781 mogoče, da so v Švici verjeli in bili trdno prepričani, da je Ana Goldijeva začarala flletno Ano Marijo Tschudijevo, ki je tekom enega samega meseca izbljuvala nad sto bucik, žebljev in zaponk (katere je menda deklica sama požrla) in so nesrečno obdolženko po strašnih mukah končno obglavili radi čaro-dejstva, potem bomo razumeli, da si tudi divjak bolezni in smrt, ki posegata v njegovo življenje, razlaga na sličen način in meni, da so razni zli duhovi, demoni, duše umrlih ali ubitih sovražnikov, ki ga delajo bolnega, mu žro srce, otravljajo drobovje, pošiljajo mrzlico in druge bolezni in ga skušajo z raznimi čarodejstvi uničiti.
V boju proti tem eo seveda najbolj umestna protivna čarodejstva in ž njimi v zvezi stoječa sredstva, zagovori, rotitve in razni talismani, amuleti in podobna praznoverska Sara. katere se, kakor potrjujejo vsakdanje izkušnje, tudi na svojo visoko izobraženost tako ponosni Evropec še dolgo ni povsem otresel. Svetovna vojna je pokazala, da od preprostega vojaka pa do najvišjih šarž visok odstotek stoji najmanj na tem stališču, če že stvar ne pomaga, pa vsaj ne škoduje. Poleg svetinjic, škapulirjev in križcev so se pod srajco, na nedrjih in po listnicah skrivale razne korale, obročki, zvezdice, korenike, živalski zobje, kristali, deteljice, uročnice itd. itd. in pri justifikacijah so se dogajali čestokrat š-kandalni prizori, ko so razni barjeverci kot šakali planili na še gorko žrtev, ji pulili lase, brodili po. ranah, po izstrelkih ali so se trgali za koeee vrvi pri obešenih, kajti vsi taki in slični ostanki in predmeti imajo čudodelno moč, varujejo zanesljivo pred boleznijo in smrtjo in so imeli radi tega tudi veliko denarno vrednost. Kakor svedočijo torej taki primeri, nismo po svojem čustvovanju in naziranju tako silno daleč od raznih divjih plemen.
Primitiven človek, ki ai more naravne pojave še dokaj manj primerno in pravilno razlagati kot izšolanec, živi v večnem strahu pred temi demoni in njihovo močjo. Kakor ga puščajo mnogokrat najsilnejše naravne prikazni, težki potresi, hudi cikloni in silovite nevihte povsem ravnodušnega, ga lahko vsak pojav, vsak predmet, vsak šum ali karkoli,. česar ni vajen, spravi naravnost v blazno grozo. Zato pa mora biti vedno pripravljen na odpor in rešitev in mora biti za vsak primer oborožen naipram vsem zavarovalnim nakanam zlih duhov. Zavratne in morilne infekcijske bolezni po njegovem mnenju povzročajo taki zločesti demoni ali duhovi, ki trosijo po deželi kugo, kolero in koze. časih so to tudi bogovi ali boginje, ki jahajo na konju ali muli in imajo razna imena kot ï matere« v Indiji in »gospoje« v Ge-orgiji, in ki živo spominjajo na »kužne jezdece,« kakor si jih je zamislil v naših krajih srednji vek.
Pa nc le demoni in njim slična brezteics» na ali nadnaravna bitja povzročajo bolezni iu smrt. Tudi ljudje, ki se odlikujejo po manj nadnaravnih močeh in darovih ter svojem posebnem znanju, se lahko težko zneso nad sočlovekom, če mu niso naklo« njeni ali če ga celo črte. Od tod vera v ča» rovnike in čarovnice, ki se slično kot demo» ni lahko spreminjajo v poljubne živali, so lahko istočasno na več mestih, umejejo le» tati po zraku in so poučeni v vseh mogo» čih .čarodejstvih, s katerimi poleg druge škode povzročajo še ono na zdravju in živ» Ijenju neljubih jim oseb. Vera v volkodla» ke in vampirje temelji na teh naziranjih. Čarovniki se spremene na magičen način v živali, se čudežno lotijo srca svoje žrtve, ji pijejo kri in podobno, tako da le ta zboli, prične hirati in končno umre. Že sa» mo želja takih čarovnikov, da, celo zločest pogled (malocchiol lahko napravi, da obo< lis.
Da se proti nakanam te čarovniške go»
spode z navadnimi sredstvi, osobito z orož» jem, ne da dosti opraviti, je jasno. Čar©» dejstvo se najuspešnejše pobija s čarodej« stvom. — samo znati je treba. To p» žal ni stvar vsakogar, ampak samo posebno i'/» učenih aii pod demonsko zaščito stoječih umetalnikov čarodejcev, zagovornikov, zdravljačev in šamanov, ki stoje v zvezah z demoni in božanstvi ter imajo prijatelje med duhovi, posredujejo pri njih, poznaj<» sredstva in razpolagajo s čudežnimi močmi, kar jih vse usposablja za težke boje z nad» naravnimi protivnikL
Ti čarodejci so torej nekako napol du. hovniki, n ipol zdravniki, večinoma, sleparji, ki vsaj deloma sami verujejo v demone in nadnaravne sile ter končno vedo marsikaj, česar drugi ne vedo, poznajo razna zelišča, učinkovite strupe, zdravila in bolezni Ca* sih so tudi ženske, ki opravljajo te posle. Do teh čarodejstev vodi potem neprestano razvojna vrsta do naših konjačk zdravo» molk, zagovarjalcev in mazaôev» ki ena» jo tudi v Srednji Evropi dokaj boljšo Mi» jentelo kot kak študiran zdravnik, la to ne samo med kmetskimi in delavskimi stoji nego tudi med izobraženim ljudstvom. Ko je nekoč policija v Ljubljani aretirala ta» kega glasovitega hudodelca та<В mazaštva, su je pokazalo, da je med njegovo klijentelo bilo dokaj nemške aristokracije m najviš» jega uradništva in da je bil učmek popoln — zaupal se mu ni samo mestni general, ampak tudi g. državni pravdnik sam!
Povedali smo že, da jc dobršen del čaro« dej skega poslovanja pri divjakih pterara. Čarodejci se namažejo in našemijo r vso mogočo navlako in nadevajo posebne krinke ter hočejo po možnosti izgledati strašilno in grozno. Med raznimi ceremoni» jami, plesom, godbo, petjem, tnienjem itd. zažigajo kadila, se valjajo po tleh itd. m sc boré proti zlim duhovom. Prav radi »iz* coprajo« iz bolnika kako žival in jo spra» vijo na premeten način v izbfjtmke ali iz» ločke aji mu jo tudi »izsesajo« iz telesa ter jo »izplunejo« potem iz sebe kot n. pr. črve ali hrošče in drugo drobnjad.
Rekli smo pa, da poznaj o ti čarodejci tudi v istini razna ločilna zelišča, zdravila ir. strope, osobito mamila, s katerimi ne samo da zdravijo, ampak predvsem lajšajo bolečine.
Saj smo celo vrsto takih drog in iz njih napravljenih zdravil prevzeli kajpada od divjakov, da le omenimo kinin. kokain. ese> rin, johimbin in druge. Od zdravnikov in potnikov po tropah vemo. da poznajo ti medicinci primitivnih narodov zanesljivo in presenetljivo učinkujoča sredstva, n. pr. sredstva proti kačjemu strupu, ki jih pa hranijo kot velike tajnosti, ki jih nc izda« do nikomur tudi za visoke denarne v,-,otc in vrednosti v blagu. Poznajo sredstva, ki povzročajo vizije in halucinacije in so torej v resnici čarobne pijače. Tudi masaža. !c= čenie z vodo, z obkladki in druge procedu» re jim niso neznane. Cepljenje z neznatni» mi množinami nevarnih kačjih strupov do» kazuje. da jim tudi imunizacija ni neznana. Pravtako jim ni neznano nekako cepljenje proti kozam kot poročaio to potniki o Ašantijcih. Da pa so tudi vešči raznih ki» rurgičnih noslov in operacij, o tem bomo čuli prihodnjič.
M. Benedik Št. peterski bazar
manufaktura Ljubljana, Kette-Murnowa S.
se priporoča za vsakovrstno pomladansko blago, po najnižjih cenah. адавааааатаа(запоапгт-лј:дхох1
Ažuriranje
robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje
TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1.
dejni načrt luke na Sušaku
Idejni projektant nove luke na Sušaku, g. arhitekt Spinčič, nam ie dal k svojim idejnim skicam, ki predvidevajo preureditev sušakega pristanišča tudi nastopna stvarna pojasnila.
Projekt nove luke na Sušaku je v glavnem idejnega značaja in prikazuje možnost arhitektonske rešitve pristaniškega problema. O vprašanju se je pri nas že večkrat govorilo — predvsem
se nahaja v Martinščici, iuka za uvoz pa se razprostira od Delte oziroma Ba-roša preko Rečine in Brajdice do Pečin. Pred vsako luko je predviden va-lolom, ki ščiti pristanišče pred ogrožu-jočim južnim vetrom (»širokom«).
V luko na Brajdici vodi stara proga od Bakra, ki gre skozi spiralast predor. Proga za Martinščico pa je zamišljena tako, da se ziveže z njo Braj-
Siiuacija luke od Baroša do Martinščice
tedaj, ko je bila na dnevnem redu zveza Slovenije z morjem.
Naloga arhitekta je bila včasih reševati probleme zgolj kulturnega značaja, konkretno povedano: graditi cerkve in stanovanja. Pri industrijskih zgradbah in napravah je odločal večinoma praktičen razum. Ta poslopja so se gradila z vidika utiHitarnosti po načrtih inženjerjev. Arhitekt je imel kvečjemu vlogo podrejenega značaja: okraševal je zgradbe z mogočimi in nemogočimi motivi, z detajli preteklih dob.
Delokrog modernega arhiteka pa je docela drugačen. Njegovo udejstvova-nje se danes pojmuje jasnejše in širše. Danes ne gradi arhitekt zgolj božjih hiš. Svet je prišel do prepričanja, da potrebujejo tudi drugi objekti obli-kujočih rok, ki so vešče razumnega ustvarjanja oblik. Baš spoznavanje estetskih vrednot obstoječih industrijskih zgradb je napeljalo arh. Spinči-ča, da se je lotil idejnega projekta su-šaške luke.
Vse oblike in vsi motivi za novo luko so zgrajeni na podlagi posameznih danih elementov, funkcij in prostora. Grupacija poedinih objektov je organizirana v smislu zahtev bistvenega dela v sušaškem pristanišču — v smislu nakladanja in razkladanja tako, da funkcije na prvi pogled omogočajo jasen pregled dela in kretanja v luki.
Radi pomanjkanja prostora na obali in radi težkega zavarovanja obale je luka razdeljena v dva dela: v luko za izvoz in v luko za uvoz. Luka za izvoz
dica pod zemljo. To je ena možnost Druga bi bila ta, da se napelje od Bakra v Martinščico nova trasa z zlož-nejšim padcem.
Stranska luka na desni od Martinščice bi bila luka za petrolej in mineralna olja. Ta bi bila na morju in kopnem popolnoma ločena in niti kolodvor, niti vagoni, pripravljeni za nakladanje,
ne bi prišli v direkten dotik z ostalim materijalom. Na obali te luke so predvideni tanki v podzemskem prostoru. Na levi strani nižjega platoja bi bil rezerviran razsežnejši prostor za skladišče lesa, dočim bi bil kolodvor teh skladišč nad cesto, ki drži s Sušaka v Bakar. Kolodvor bi vezale s skladiščem drče za spuščanje lesa navzdol.
Glavni srednji del luke bi omogočal nakladanje in hranitev cementa, za kar je predviden silos na levi strani. Na desni od pomola bi bila žitnica s shrambo in horizontalnim skladiščem za hranitev žita. Ta silos bi bil tako urejen, da bi čtrval žito pred kaljenjem. Mogoče bi bilo nakladanje in razkladanje žita -posredstvom avtomobilov. Na čelu luke bi stale večje odprte zgradbe za težke tovore. Podaljšek ln zveza ceste Sušak-Bakar bi tvoril most, ki bi držal čez kolodvor v Martinščico.
Kolodvor in pristanišče luke za uvoz sta zamišljena tako, da bi stala luka za osebni promet na Rečini, in sicer na gornjem koncu ob začetku mesta, tovorni kolodvor pa bi segal od Brajdice do Delte in Baroša. Baroš bi bil v tem primeru luka za premog. V obrambo toka Rečme je projektiran pomol, ki bi služil obenem pa pristajanje večjim ladjam. Na tem pomolu bi stala tudi čistilnica za riž, na ostalih pomolih pa bi bila skladišča za spedicij-ske tvrdke.
Na desni strani novega platoja bi bila luka za osebni promet z večjim trgom. Odtod bi šle rampe na vrfmjl plato za vozni in avtomobilski promet Na vrhnem platoju zadaj bi se terenu prilagodila zgradba pristaniškega urada s trgovskimi pisarnami. Na levi bi stale kavame, restavracije in hotel. Hodniki gornjega dela mesta bi stali tako visoko kot strehe skladišč. Tako bi imel'i sprehajajoči se pasanti lep razgled in tudi dostop na večje parnike.
Pod rampami in terasami vrhnjega platoja bi stale garaže in skladišča.
Vsi objetkti in prostori okoli njih bi dajali obali horizontalno tendenco, dočim bi zaključeval vertikalni silos žit-nice v Martinščici sliko v dominujočem pomenu, napram svetilniku pristaniškega urada. Ta svetilnik razsvetljuje ponoči vhode v luko. Vziporedno z luko bi se tudi uredilo mesto, kateremu bi bila potrebna regulacija že radi obnovitve obale. Industrijski del Sušaka bi se moral preseliti v bližino Martinščice, trgovski del bi stal ob prometnem tr-
gu osebne luke, dočim bi se stanovanjski del razprostiral nad cesto Sušak-Bakar. Tu sem bi vodila cesta z ovinkom pri Martinščici in tod bi šel vozov-ni promet Pešci pa bi se posluževali bEžnic v obliki stopnišč, ki bi vodila k posameznim hišam.
Sušak je danes v naši državi edino pristanišče, ki lahko postane luka Slovenije na Jadranu; razume se torej, da nam je njegova usoda pri srcu in da nam postane še bližji, ko dobi Slovenija krajšo in dlrektnejšo zvezo z morjem.
Pogled na uvozno luko s kolodvora na Brajdici
Darujte za spomenik kralja Petra i.
Osvoboditelja!
Žitnica v luki
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrok, kateri ima neprecenljivo priložnost, da ga mati s
svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranjen otrok je najbolje odhranjen. Potrebno je, da mati pred in po porodu pije „OVOLMATINE*. Zdravniki, dojenke in matere potrjujejo, da
pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato ker imajo „Ovomaltine" koncentrirano hrano vi ahko prebavljivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc
Ena skodelica OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lahkejša za prebavo.
Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din, 250 gr 36'25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list od
Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov
ZAGREB. Jurjevska uL 37.
Izvozna luka v Martinščici
A. D.:
V Trogir
Parnik Kosovo (896 ton) ie naju odpeljal ob obali, koder je svoje dni stalo nad 70 kapelic in koder so še razvaline iz rimskih in starokrščanskih časov. Eni se pravi Sv. Marija Prisinič. Zakaj se južno obrežje otoka Čiova nazivlje Mavarščina? In na protivnem bregu vas Albanija blizu Slatin? Rdečerjavo kamenje kaže na rude in vas Rudine v sredini potrjuje domnevo.
»Gre Mrdulja, gre!« velijo Bračani na ladji, ker se jim zdi, da se ta krševiti ostrovček pomika za njimi Tako bi midva, moj protinožec Suhač. lahko dejala o Sv. Evfemiji ali o Kraljevcu kamor se je bil zaklonil k r a 1 i Bela IV. od straha, da ga Trogirani ne bi predali v roke Tatarom. ki so se približali mestu, zahtevajoč njegovo izročitev. Na onile prazni otoček ie priveslal na galeji, v naglici zgrajeni, z vsejn svojim kraljevskim blagom, kar ga je bil prinesel iz Ogrske. Ej. nekdanje brodo-gradilišče na Ciovu je bilo pač modernejše od današnjega. Uboge pare nimajo pare!
»Viš. ondi pa je selo Okrug«. me opozori prijatelj antipod, »tam so nedavno
komunisti napali nacijonalne kmete, ki so izstopili iz njih stranke. Okrog 25 ljudi se je zbralo v krčmi radičevca Jakova Radiča. Drugi pa so zborovali pri Ko-limbatoviču...«
»Aha. pa so pograbili k o 1 in bat. Nekaj sem čital o pretepu. Odlikoval se je posebno Vukan Batinica. Odvetnik Britvič ga v Splitu skuša izrezati iz zagate.«
»Tule pa je zaliv Saldon. soliden kot vojni pristan, kakor mi je razkladal ugleden Splitčan že prvi dan. A tudi za kopanje ni neprikladen. Beli Split z rdečimi strehami se ie že skril in v dobri uri pristanemo ob Trogiru. ki ga s kopnim spaja kamenit most. a s Čiovojn pokretni most, da morejo ladje pod njim Pred vojno je štel okoli 3800 duš. Vsi tujci ga imajo za najzanimivejše mesto vse Dalmacije, celo vsega Primorja od Trsta in Reke pa do Bojane, mi je rekel ondan g. Uvodič.
Takoj pri vhodu zazreš hotel Belle-vue in blizu njega kavarno-restavrant Central, kjer sva štiri ure kasneje za 23 »'dinozavrov« dobila makaronov v omaki namesto juhe. brtavs tolstega odojka, trdo solato in imenitno vino gosto ko zajčja kri. V 2 urah obideš glavne znamenitosti: mestno »polačo« obnov
ljeno v prvotnem slogu ter ozaljšano z neštetimi grbi. krasno stolno cerkev, izreden umotvor, kakor ulit. V pridvoru velik portai, delo domačega umetnika Radovana z natankimi rezbariiami iz 1. 1240. Moške glave s turbani oričajo, da je to pokrivaio tukaj že dolgo znano. Znotraj polno kipov, dragocenih oblek, cerkvenih posod in priprav, grobnic. Ena krije Mladina Subiča. ki se v nad-pisu zove Ščit Hrvatov, Croatarum Cli-pens. V krstilnici Aleksija Santiča (1467) sluje pridvižni okras sv. Hieronima v jami. Strokovnjaku bi bilo treba vsaj en dan za pregledovanje.
Razdrtine gradu Kamerlenga, stolpi, utrdbe, bazilika sv. Barbare iz IX. stoL. samostani, cerkve in kapelice ovajajo beneško gospodstvo, ki ga je Trogir trpel od 1420. Enako mestna posvetovalnica (loggia) po kateri čečkaio današnji izletniki kot n. pr. Ljubica Skočibušič. Po trgovinah srečaš dovoli laških priim kov: Russo. Sentinella. Tironi i. dr. Kovač Suleta ie pač z otoka Suleta ali Solte. Odkod na K^ndiia in Kanžiia? Slade zveni po kranjsko, vendar živi baje samo neki kamenar iz Slovenije tu. V grobišču zunaj mesta si moreš Dopolniti seznam izrazitih patronimikov: Gu-lišija, Mrduljaš Mileva, Rabar in Hra-
bar, Lozovina. Pako, ki ie že davno ostavil zemski raj ali «pakô». Na lesenem križu še malce živi mrtvi Zivko Devivi. Ze zopet ta Štambuk! Ne vem kolikič čitam to ime. ki sem ga smatral za Žida Stammbucha. pa je bil prednik Stambecchio kupljen kot izvrsten klesar izmed beneških galeotov, a tja je baje prišel iz Češkega. Vendar prepustimo Cvijiču, da prebrska rodovnik te narodno zavedne družine. Kakor drugod po Dalmaciji naletiš i tu na velike kamenite grobnice za skupno počivališče bratovščinam ali plemenom. Na eni se da še razbrati napis: Ovo su gre-bi Eredi & Milati.
Toda vrniva se v mesto. Evo »peca-ra« (rakijar) a ni za naju. Krčmar Grga Kovačev ima izvesek »Danas plati, su-tra mukte, aimo u Grge«. dočim Marija Torba ne vabi tako kričavo v svojo točilnico. Mimo vseh teh Scil in Karibd odkorakava v vežo božjo, kjer drgetav slaboten pop glagoljâ mašo z jecljavim glasom: «Nemooj vjeerooovaaatii«. Tudi v bližnjem selu Segetu. znanem že iz rimskih časov po industriji kamena, sva ujela odlomek staroslovenskega bogoslužja. Same ženske so čepele po tleh, kakor čepijo njih kamenite potleušlce. »Muškiči« so pač v Trogiru na nedelj-
skem sejmu, kjer se osli dero. kakor da jih dereš pri živem telesu. Drasci ženo kruto krulbo in cvilbo. sejmarii v slikovitih nošah, često v rjavem plašču z oglavnico, pa se patetično vleko in tolčejo v dlan za borne opančice <42 Din): »Daj ruku. neka ide k vragu tava i ja-ja!< Podoben rivs in ravs za sita iz trave in za sprte (kofe). Marsikâk Martin Zakrpan te spotoma s pritlične kobilice pozdravi: Faljen Isus! ali: Dobar dan! Ako ga kaj vprašaš, vedno in redno potrjuje s krepkim »e!<
Nalik žalnim zastavam vihraio ob zidovih dolgi pasovi črnega sukna. ki ga barva podjetnik Petrič (mlin. tangarijn. mastiona, stupanje). Po vseh vrteli opremljenih z vodnjaki vode živice ali morda somornice. bohoti razna zelenjaJ ves kraj je posajen s trto. starimi oija-mi, cipresami, štilcem. Bujna zemlja sega ob Kaštelanskem zalivu, globokem 2 do 40 m, noter do Solina in Splita. Kaj čuda. če je Anglež Jackson v svoii knjigi Dalmaty and the Ouarnero (1887) trdil, da ga ni zlepa tako sijajneea po-Kleda kakor na to dalmatinsko Tempe. Z njim soglašata Sir Gardner Wi'kin-son in Maude M. Holbachova. Sploh so potovale! iz meglenega severa polni zanosa in pohvale za naše kraje: komu nI
Kulturni pregled
gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
fforck, 1.: 16.: «Danes bomo tiči». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv.
Ljubljanska opera:
lîorek, 1.: Zaprto.
ISrcda, 2.1 «Tannhâuser». B.
Mariborsko gledališče:
Torek, 1. ob 16. uri «Vesela vdova». Kuponi. Kreda. 2. Zaprto.
fcetrtek. 3. «Vesela vdova». A. Kupom.
, Danes bomo tiči» v ljubljanski drami.
Udarjamo na današnjo popoldansko predstavo, ki se vrši ob 16. uri v ljubljanski -ami. Vprizori se pri znižanih cenah Ne-■tro.veva burka «Danes bomo tiči». Pri ■edstavi sodeluje tudi muzika dravske di-ziiske oblasti. «Vesela vdova» na mariborskem odru. Va oustni torek ob 4. uri popoldne se bo vprizorila melodijozna in zabavna Leharje-va opereta «Vesela vdova», ki je žela že lansko leto mnogo priznanja in je ponovno napolnila gledališče.
Za narodov blagor» na mariborskem odru. Mariborsko gledališče se drži stare -adicije in vprizarja vsako leto po eno Cankarjevo delo. Letos je vzelo v študij ia!efektnejšo' njegovo komedijo «Za narodov blagor». Preiniiera bo v kratkem. Re-vodi g. Kovič.
Jugoslovenski umetniki v Severni Ameriki
Na lansko mednarodno razstavo v Fila-delfiji je bil povabljen tudi mojster Ivan Meštrovič. Ker se Jugoslavija, kot sploh nnbena evropska država razstave oficijelno i. udeležila, je Meštrovič sam povabil več-e .število jugosl. slikarjev, da obenem z tjitn razstavijo v dveh dvoranah, ki so mu li dali na razpolago. Pozval je iz Ljublja-c 6 umetnikov (R. Jakopiča. F. Vesela. M. lamo, M. Sternena, Franca Kralja in Tone-Kralja), iz Beograda sedem in prav to-iko iz Zagreba. 1/mied petdesetorice dvoran je jugoslov. ddelek zbuja! izredno živo zanimanje. Zbirka je bila strogo enotna, povsem moderna in osebna, a brez pretiravanja. Jury e bila zelo stroga, tako da so bila razstav-jena res samo izbrana, 6olidna dela.
Filadelfija ni umetnostno središče, zato e osta! materijalni efekt razstave prav kromen Prodanih je bilo od več tisočev ::k komaj nekaj del, skupno za malenkostno vsoto 8000 dolarjev. Naši niso ničesar prodali. Temu neuspehu je bila kriva slaba rxanizacija celotne razstave, ki je končala tiaskom in velikim deficitom. Mesto prikovanih dvajsetih milijonov obiskovalcev ic obiskalo razstavo komaj pet miljonov ljudi.
Meštrovič se je odločil, da našo kolekcijo prenese še v draga ameriška mesta, da jo poka'ze javnosti, kateri je jugosloven-umetnost čisto tuja, razen v kolikor pozna Doe.dir.ce predvsem seveda Meštroviča mega. ki je tam že ponovno razstavljal. Г*пе 1. decembra pr. 1. je bila v Newyotku »tvuriena ta razstava. Naimestili so jo v raz-tavnih prostorih »Art Center-a«. Obisk in plošno zanimanje je bilo izredno veliko. Precej prvi dan, ob otvoritvi, je bilo predanih dvanajst slik in se je med newyorski-mi umeminarji in umetnostnimi zbiratelji opazil prav živahen interes za naše umetnike.
Iz razstavnega seznama posnemamo, da je razstavilo vsega skupaj 15 umetnikov. To so: Becič Vladimir (6 slik). Kljakovič J->7.0 (3), Kralj France (3 slike: Oljska gora,
.Magdalena, Snemanje s križa), Kralj Tone (k: ga katalog pogrešilo imenuje »Ivan«, 3 slike: Zadnja večerja, Getzemani. Revolu-ciia). Miše Jerolim (1), Nastasijevič Živo-ad (3) Pcnpovič Branko (2), Radovič Ivan lil. Stanojevič Veljko (3). Tartalja Marin '-), Trepše Marijan (1), Varlaj Vladimir (3), Krizman Tomislav (19 grafičnih listov) in Kostip Konstantin celo zbirko pokrajinskih b. Sam Meštrovič ie raastavil 18 svojih skuliptur.
Predgovor seiznarnu. ki nosi naslov »The Jugoslav Exhibition 192fi-19?7«, je napisal kritik Christian Brinton. V njem izvaja, da so jugoslov. umetniki polmi možate neodvisnosti in goreči nacijonalisti. Naša umetnost mu je pretežno resna in fantastično prežeta tragičnim fatalizmom, ki so ga rodile neprestane trpke preizkušnje narodnega mučen ištvu. Trivijalnosii ta literatura, glasba
n upodabljajoča umetnost ne pozna, konce-i ne dela. Izraz zdravega, ponosnega na-oda je. — Razstavljalce naziva pisec poteze svoje narodne duše, dasiravno so študirali na tujih umetniških središčih. Seznam ie opremljen z reprodukcijama dveh slik: Becičevcga '-Ženskega portreta« (z mestom Rahom v odzadju) in Fr. Kraljevega, tudi v
Ljubljani že razstavljenega »Snemanja s križa«.
Dne 5. januarja t. 1. je bila ta razstava zaprta. Iz Newyorka se v kratkem prenese v Worcester in v Buffalo in morda še v druga severoameriška mesta.
Milan Begovič in ljubljansko gledališče
Pesnik Milan Begovič je poslal upravi našega gledališča pismo, polno pohvale in priznanja. Pismo se glasi:
»Po premijeri mojega »Božjega človeka« v Vašem gledališču smatram za svojo dolžnost, da Vam izrazim svojo zahvalo za vse ono, kar ste storili, da je moje delo doživelo taka lep usipeh pred odličnim slovenskim občinstvom. Brez vsakega laskanja lahko izjavim, da je bila ljubljanska predstava te moje drame, ki je bila igrana na raznih odrih v Jugoslaviji in v inozemstvu,
prav gotovo ena izmed najboljših. Kar se tiče izralžanja pesniških kakovosti mojega dela, lahko rečem, da je bila ta predstava najboljša. Zakaj režiser g. Pugelj je sijajna izjema v masi modernih režiserjev ekspe-rimentatorjev. ki so teatralnosti žrtvovali vse literarne in pesniške kakovosti dramskih tvorb, posvetili zunanjim efektom vso svojo skrb, pozabljajoč pri tem na ono glavno in to je na pesnikovo razpoloženje. Zato je g. Pugelj režiser-poet in on je dragocena vrednost za Vaše gledališče. Neizmerno sem mu hvaležen in uverjen sem, da je uspeh »Božjega človeka« v glavnem njegovo delo.
Pri tem so mu vsekakor izredno pomagali odlični Vaši umetniki, ki so sledili njegovim mtencijam do skrupuloznosti, katera je na čast njihovi umetniški disciplini.
Gosipa Šaričeva je bila vzorna Mara: njena velika scena v II. dejanju mi ostane neizbrisno v spominu. Prehodi v duševni borbi 3. dejanja so dokaz sijajnega poznavanja človeške psihe. Poleg tega je še njena zunanjost dala tej težki vlogi vse potrebne linije, da je uspela tako dovršeno. Nežnost gdč. Juvanove in njena diskretna igra sta napravili izredno Gjurgjo. Ci. Levar je bil momimentalen! O. Rogoz ie dal hladnemu iu svetemu Damjanu ki je bolj ideja kakor živo bitje, mirnost in abstraktnost, ki sta potrebni za to težko figuro, g. Cesar je bil
živ in izcizeliran do popolnosti in vsi ostali ž njim. Prizor bolnika je bil ohef d' oevre igralske in režijske umetnosti. Bil bi na čast tudi marsikateremu velikemu svetovnemu odru. Posebno se še zahvaljujem inscena-torju g. Vavpotiču za lepe in harmonične interijere. Ne morem si kaj. da bi ne pohvalil ves tehnični Personal, ki ie tako precizno izvršil svojo nalogo.
Tako je v vsakem oziru ta moja ljubljanska premijera za me lep doživljaj, ki me je umetniško in osebno zadovoljil in spada med najprijetnejše spomine mojega dramaturškega delovanj^.
Sprejmite, spoštovana gospoda, izraze mojega posebnega spoštovanja in zahvalnosti.
VLjubljani, 25. februarja 1927.
Milan Begovič.
M. Marjanovič o povojni književnosti
Znani hrvatski pisatelj in publicist Milan Marjanovič, ki se je vrnil pred tedni iz Amerike, kjer je preživel več let, je dal uredniku zagrebškega »Vijenca? izjavo o svojih načrtih. Najbolj zanimivo je, kaj sodi Marjanovič, ki je bil pred vojno eden izmed voditeljev modernističnega gibanja v hrvatski književnosti, o povojni literaturi.
— Mar niste opazili — je vprašal Marjanovič svojega interviewista — da vsa vojna in povojna doba niso dala — z malimi izjemami — niti enega v resnici velikega in močnega dela? Ne morda zbog t,ega, ker ne bi imeli li dogodki velikih momentov in velike inspiracije, temveč zato, ker še gledamo nanje z majhnimi očmi. predvojnimi očmi, z dušo, ki je še vkovana in z mislimi, ki so preveč ša-blonizirane. Le negativne tendence podiranja in revoltiranja so našle tuintam močnejši izraz in kako novo izraževalno obliko n. pr. pri Miroslavu Krleži in do neke mere pri Milošu Crnjanskem. Ali ta doba ima v sebi veliko več. polnejšo in širšo vsebino nego so révolté, protesti in uničevanja. Ta doba nosi v 6ebi najglobljo -tragiko in najneumnejšo komiko, največjo prjstudo in najvišjo vzvišenost — vse hkrati; ta doba je velika Pretvorba, Pre-iom in Porajanje v istem hipu, zato je v nji več nego lahko vidijo oni, ki so se navadili gledati na življenje in svet skozi predale odrevenelega Reda, pa tudi oni, ki lahko občudujejo zgolj Kaos. Vsi ti dogodki in ljudje okoli nas kakor vsi ti živci, misli in občutje v nas, so hkrati dobri in zli. črni in beli, svetli in temni, razdiralni in vstvarjajoči, vendar pa še ni nihče našel pravegà načina, da bi to izrazil tako, kakor zahteva pravo stanje stvari in pravo razpoloženje sodobnih duhov.
Zato današnjemu občinstvu ni mar za našo literaturo, umetnost in teater. Svet, to se
znano priznanje Sira Hunrohreya za naš Viutgar? In nedavno je pisateljica iz Londona v svoji noveli spustila krilatico, da je Bog ustvaril Bled s svojim nasmehom!
Znaten del Trogircev biva na »Cio-vu«: dočim je okolica štokavska, so meščani cakavci: mačka .ie lovila paša (mačka je lovila psa). Ob tem sem se spomnil, da ie nekdo razdelil vsa narečja in razrečja naše države na kaj —, koga—, kua—, ai—, šte— in čikekavce v Sloveniji, na šta—. što—. ča—, in L'akavce po Hrvatski in Srbiji. To bržkone ni vse, zakaj »stokavce« n. pr. dobiš od Triglava do črnega morja.
Popoldanskega »trčanja na noge« nisva pričakala, temveč urno odrinila sko zi plodne poljane z močvirskim blatom oh desni: iz njega bi se po Aristotelovi abiogenezi lahko razvilo bosrve koliko žab. »Kako s zove ovo seoce?« «To su Arbanasi«. odgovori mladič, »imadu mala riju... Ali govoru našim jezikom, iugoslovenskim«, doda moii radoznalo-sti. Po gladki cesti brez ostre »škarpe« dospeva v dveh urah v Kaštel Stari, katerega se drži Novi in Štafilič. Poslednji menda nima nobeneza stika z grško rozino, staphylê, medtem ko je
Tragurion-Trogir grška naselbina iz 4. stoletja pred Kr.
Krenivši navkreber oroti severu na postajo pod golim Kozjakom, skoraj pričakava vlak iz Ogulina. Iz niega sva opazovala podrtine starega kraljevskega dvorca Bihača s cerkvijo svete Marte (Stomrata). nato Kaštel Lukšič s parki, pensionom in sanatoriiem, potlej Kaštel Kambelovac. kjer je kraljevič Peter lani prebil mesec dni. Pri Kaštelu GOmilici ie vlak Drešel mejo med Trogirom in Splitom, t. zv. Vlači-no. ki se v listinah latini z Drillatum.
Oj ti ovco strigo moja! zveni izza grmovja v Kaštelu Sučurcu. In res, narod v sedmerih Kaštelih z veseljem prepeva. Tednik »Pobeda« je nedavno poročal, kako se od tod razvija povsem nova junaška pesem o nastopih orjunaških: že danes bi se dala zbrati precejšnja «milopojka» iz krasnobojne kaštelanske rivijere, ki se ie dvignila iz tal v 15. in 16. veku kot obramba proti turškim navalom.
Na desni se mreži v zadnjih odbleskih solnčnega zatona sinja gladina dolgega zaliva s pošumljenim otočkom, na levi pa na žicah zračne železnice visé temne košare za prevažanje lapora iz tu-pinoioma na solinsko postajo. Kraj me-
pravi občinstvo, je šel znatno dlje kot je prispela naša literatura, ki je večinoma še vedno predvojna in provincijaina. Ce bi bil iznašel kdo nov način izražanja, pripovedovanja, izgovarjanja, uprizarjanja, način, ki bi bil v skladu z onim, kar se giblje v duši današnjega človeka, bi dal kot umetnik res nekaj novega in velikega, hkrati pa bi bil uspel, uprav senzacijonalno uspel pri sodobni publiki — naši in inozemski. Vsak novi literarni poizkus in vsak neuspeh me vedno bolj prepričuje o tem. Seveda, tudi jaz nisem našel novega, vendar pa ga iščem.
Snovi je dovolj, obilne snovi, toda vprašanje je, kdaj bom in ali bom odkril baš jaz prve elemente tega novega. Menim, da tega sploh ne bo odkril posameznik, marveč bo odkritje rezultiralo iz cele vrste poizkusov in manjših odkritij, ki bodo prišla stopnjema ...
Končno pravi Marjanovič, da umetniki premalo proučujejo in premalo umevajo našega človeka; prav radi tega njemu ni mar za umetnost in umetnike.
„Mariborski klopotec"
Povodom plesa »Jugosl. Maticec v Mariboru je izšla letos v februarju že druga številka »Mariborskega klopotca«. Za razliko od prve je ta številka dokaj obsežnejša, zelo lepo opremljena in urejena kot literaren almanah. Najbrže so imeli Mariborčani pred očmi mo-nakoveko »Jugeod«.
»Mariborski klopotecc je uredil dr. M. Snu-derl. Sodelovala je večina v Mariboru živečih slovenskih književnikov; pogrešamo Antona Novačana, Stanka Majcena in nekaterih drugih. Sicer pa številka izpričuje, da bi imel lahko Maribor dostojno literarno revijo, če bi se dala najti podlaga za redno izhajanje »Mariborskega klopotca« ali podobnega časopisa.
Med pesniškimi prispevki, ki jih je v tej številki največ, omenjamo »Mariborsko legendo« Janka Glaserja in »Slovenske gorice« R. Maistra, pesmi, ki imajo trajno in nesporno vrednost. S koloritom Slovenskih goric so pobarvane tudi pesmi J. Bauliarta, I. Vidica in M. šnuderla, medtem ko imajo pesmi J. Sor-lija, J. Samca in R. Reharja večinoma nacijo-nalistično-domovinski značaj. Nadalje so prispevali v verzih: G. Šilih, F. Stamol in N. Pirnat. Posebno poglavje tvorijo epigrami: najduhovitejši satirik je oni, ki je najbolj miren in stvaren: Dizma.
Izmed sestavkov v prozi je najzanimivejši odlomek iz »Serenissima«, romana, ki ga piše avtor uspelega »Medvladje«, Jože Pahor, sedaj v Marenbergu na štajerski meji. Odlomek obeta krepko delo, ki ga spričo velike suše v produkciji slovenskih romanov pričakujemo z največjim zanimanjem. Matija Malešič je priobčil črtico »Beli labod«, ki diha poezijo mariborskega pariva, Gustav Šilih pa daljšo »filmsko dogodivščino« »Ljubezen nesrečnega tolovaja«. Stilistično zanimiva je kozerija A. Leskovca »Od grada do Centala«, satire in persiflaže na rovaš mariborskegag teatra pa se dotika duhoviti dr. F. Sušnik. Literarnih pretenzij ne kaže skromen sestavek Strmiš-kega.
Brezpogojno je treba pohvaliti grafično opremo, ki je »Mariborski tiskarni« na čast. Že naslovna stran vzbudi pozornost po večbarvni reprodukciji slike Antona Trstenjaka »Blažene vinske gorice«. Trstenjak je dobro zadel karakteristiko slovensko-goriške pokrajine, vendar pa je pri njem že manira, da podaja vinograde v preveč rumeni barvi, ki jo imajo samo nekaj časa po končani trgatvi, ko začenja odpadati orumenelo listje, časopis je tiskan na finem papirju, s prijetnimi petit-črkami in je posrečeno ilustriran z risbami V. Cotiča, I. Kosa iu N. Pirnata.
Jezikovna korektura ni bila preveč skrbna in natančna, kakor bi bilo želeti pri taki publikaciji. V splošnem pa je mariborska »Jugoslovenska Matica« storila z 2. številko »Mariborskega klopotca« lepo uslugo slovenskemu Mariboru, ki se sicer zaman trudi, da bi zbral svojo literarno družino okoli kakega almanaha ali časopisa. Plesi, ki imajo take atrakcije kot je bil »Mariborski klopotecc, ne ostanejo pozabljeni kakor ostala predpustna ropotija.
Kulturni proračun Splita
Kakor poročajo iz Splita, je v proračunu splitske občine za tekoče leto velika in za razmeroma malo mesto, naravnost impo-zantna postavka namenjena kulturnim svr-haim. Maloikatero mesto v naši državi se tako zaveda svojih kulturnih dolžnosti kot Split. Oglejmo si torej kredite, določene za splošne prosvetne, znanstvene in kulturne svrhe. Izidatki za šolstvo so zabeleženi še iposebej, enako kot podpore raznim izobraževalnim in prosvetnim društvom.
Za mestno knjižnico je določenih 92.000 Din, za arheološko društvo »Bihač« 24.000 Din, za prirodoslovni občinski muzej 139.000 Din, za meteorološki zavod, ki ga občina
podpira, 52.000 Dta, za mestno slikarsko galerijo 50.000 Din, za »Narodni muzej«, ki
je nastanjen v stari občinski palači na Narodnem trgu, 100.000 Din. za Narodno gledališče ki je tudi v občinskem poslopju in ki poleg občinske subvencije dobiva še vse mogoče ugodnosti od mestnih podjetij (kot n. pr. na električni tok, plin, vodo itd., vse po izredno znižanih cenah) 120.000 dinarjev, za projektirani spomenik kralja Petra je
ne puši prileten pater nalik lukimatiji, gosposki fičfirič iz Splita na žvižguca naš »regiment po cesti gre«, ki ga je pogosto slišati bodisi pri vojakih ali pri navadnih grajanih. Tam zadaj Da se pogovarjajo o kmetu Šeparoviču iz Blata na Korčuli, ki je šele po 11 letih priše-pal iz ruskega ujetništva.
Po večerji poslušam v Matičevi Narodni kavarni med 500 gosti sviranje češko-nemške ženske kapele, ki smo jo. svoj čas imeli v ljubljanski Zvezdi. Spremenila se družba ni, razen da je načelnica prišla ob svoje ime. ker se je poročila. Domačini radi čujejo kako arijo iz operete »Kraljica lopte«. ki jo je uglasbil Spličan Tijardovič. Ker je spanec bolji kot žganec. ne vztrajam do enih, ampak se poslovim tedai ko tipični šjor Felicijo. boljše vrste Zane iz Iblane, ki vam veli: Boog!
Z Bogo'van!
Din
predviden v-proračunu en obrok v znesku 100.000 Din. za spomenik sv. Grgurja Nin-skega. katerega je zasnoval Meštrovič, pa 50.000 Din. Razen tega omenja proračun za publicistično propagando in reklamo še vsoto 100.000 Din, za splošne »kulturne svrhe« pa še posebej 50.000 Dir..
Skupno ie torej določenih za izrecno kulturne svrhe preko 800.000 Din. Го dejstvo lahko služi , kot svetel zgled drugim javnim korporacijam, posebno mestnim občinskim zastopstvom. Tudi naša slovenska mesta naj bi se ravnala po tem lepem splitskem vzoru. Kakšni so kulturni proračuni Ljubljane. Maribora in Celja ...?
Ruski tisk v številkah
Po ruskih virih je znašalo število dnevnikov v Rusiji pred vojsko 800 in njihova naklada 2.800.000, zdaj izhaja 595 časnikov, naklada 7,300.000. V jeziku narodnih manjšin v njihovih republikah oz. avtonomnih pokrajinah izhaja 161 časnikov v 32 jezikih, jiakla-da 672.737 iztisov. Omeniti je treba tudi p;>-sebne vrste stenske liste, ki so razobešeni v vseh večjih tovarnah in drugih podjetjih. Večinoma so to rokopisni listi ali pisani s pisalnim strojem, poleg internih vprašanj do-tičnih podjetij obravnavajo tudi politične dogodke. Število znaša 27.000. Mreža delavskih, kmetskih, vojaških- strankarskih in drugih dopisnikov političnih listov je izredno velika, število teh korespondentov presega 216.000. (Sistem dopisnikov je svoje vrste denunciacij-ski sistem v dobrem smislu, izrednega pomena za kontrolo in je mnogo pripomogel, da so se listi razširili tudi po deželi.) Časopisov (revij itd.) izhaja 900, v 16 jezikih nar. manjšin pa 80. Kar se tiče vsebine, so znanstveni in poljudnoznanstveni listi z 22 odst. na prvem mestu. Založb je okrog 2700, vendar ie pripomniti, da jih 15 t)ajvečjih obvladuje 80 odst. vseh izdanih knjig, državna založba izda 50 odst. vseh knjig". Privatnih založb je 137, založb narodnih man jšin 28. Na leto izide okrog 18.000 novih knjig, t. j. približno ena milijarda tiskanih strani (I. 1913 okrog 800 milijonov strani). Povprečna naklada knjige je 10.250 izvodov. (Nekatere knjige, n. pr. Leninovi spisi, so izšle v nakladi 1.000.000 izvodov.) — Beletrističnih del izide na leto 1800—1900. Značilno je. da izhaja vedno več del ruskih sovjetskih pisateljev na škodo ruskih pisateljev, ki živijo v inozemstvu; tako je najvažnejša beletristična založba »Zemlja i Fabrika« od leta 1924 znižala izdanja inozemskih Rusov v razmerju 84 : 45 odsi., druga največja založba >Priboj< pa v razmerju 78 : 20 odst. vseh svojih izdanih del. -Skupno število organiziranih pisateljev v Rusiji znaša okroglo 5000. —
„Naš glas"
Prenovljen, prerojen je stopil tržaški »Naš glas« pred našo ljudstvo onstran meje. Roman Pahor ga je začel izdajati v obliki družinsko-literarne revije. Po dveh številkah, ki leže pred nami, smemo sklepati, da bo »Naš glas« izpolnil vrzel, ki so jo občutili naši rojaki zbog pomanjkanja literarne revije.
V	prvi številki je izšel začetek daljše povesti Lojza Kraigherja »Matej in Matilda«, Ši-rokov literarni interview s pisateljem Francem Bevkom; Bevkova povest »Nevšečen dogodek« in več manjših prispevkov v prozi iz регева Ive Lazariča (v srbohrvaščini), Ivana Vouka, Marije Kokaljeve in Karla Kocjanči-ča. Pesniški del zastopajo Stane Kosovel, Ivo Mihovilovié in Stanko Slavec. Drago Godina je spisal narodno-goepodarski članek. Ilustratorji so sami domači: Bucik, Sirk in Gorše.
V	drugi številki nadaljuje Kraigher svojo povest. Širok pa prinaša razgovor s skladateljem Vasiljem Mirkom. S krajšimi prispevki v prozi so zastopani Fr. Bevk. M. Kokaljeva, Zorka Pregarčeva, F. Plemič, D. Gervais in drugi, Drago Godina pa pile o bodočem denarju. Pesmi so objavili : Joško Kralj. I. Mihovilovié in Karel Širok.
Obe Stèvilki prinašata tudi krajše gradivo, zlasti o športu. »Naš glase se naroča v Trstu, Casella postale 348.
Geografski vestnik
Pred dnevi se je razposlala 2./3. številka »Geografskega Vestnika«, časopisa, ki ga izdaja Geografsko društvo v Ljubljani v redakciji dr. Valterja Bohinca, dr R. Savnika in dr. I. Rubiča. »Geografski Vestnikt prinaša tudi prispevke v srbohrvaščini, važnejše razprave pa imajo résumé v nemščini ali francoščini, tako da lahko beležijo izsledke naših zemljepisoev inozemske strokovne revije.
2/3. številka je priobčila na prvem mestu začetek še nezaključene razprave mariborskega profesoja Franja Baša o Mariboru. Pisec je dognal nekatere nove detajle o srednjeveškem Mariboru, čigar historično-zemlje-pisni razvoj prikazuje s kritičnim premotri-vanjem dosedanjih izsledkov, ki so nekateri še nepopolni. Baševa razprava je pisana tako zanimivo, da bo lahko tudi vsak lajik, ki se zanima za mariborsko zgodovino, segel po nji in jo z užitkom prebral.
Ivo R u b i č i je prispeval meteorološko razpravo o padavinah v Splitu, ki je utemeljena z obilnimi statističnimi tabelami.
Tudi širše kroge, zlasti naše planince, bosta zanimala dva članka dr. Jožefa R u s a o Triglavu. V prvem piše o Triglavu pred Valvasorjem. Prvikrat se omenja največja gora na Slovenskem v pismenih virih 1. 1573. le kot »summus vertex Creinae montis«. Ime Triglav pa se je pojavilo v listinah šele okrog 1. 1573., torej dobrih sto let pred Val-vazorjem, vendar pa Valvazor tega imena še ni poznal V drugi črtici se opisujejo vzroki, radi katerih je Valvazor omenjal izmed Triglavskega gorovja samo Krmo (Kerno), ki se mu je zdela najvišja in najpomembnejša gora na Kranjskem.
Henrik T u m a nadaljuje v razpravi »Krnica in Polica« svoje toporomantične študije in dokazuje, da ti imeni nista pogosti samo v Julijskih Alpah in v sosednem pogorju. temveč segata tja do romanske Švice.
Prof. Marijan Salopek je objavil razpravo o razvoju tri jasa na geološko slabo zariskanem Visu. Razprava je opremljena s 4 slikami.
Številko zaključujejo polemike o slovenskih geografskih učnih knjigah in razne notice iz zemljepisnega sveta s kritikami novih publikacij, izmed katerih je za širšo javnost ' posebno zanimiva Mladinejeva razprava o Jugo9lovenih v Zedinjenih dTiavah.
»Geografski Vestnik« ima v tuzemstvu 400 naročnikov. Več kot polovica jih je državnih uradnikov, med njimi 112 profesorjev. 20 vseučiliščnih profesorjev, 16 učiteljev. 10 odstotkov je zasebnih uradnikov. 8 odstotkov odvetnikov in notarjev, 8 odstotkov zavodov in knjižni«-, po 5 odstotkov zdravnikov, duhovnikov. trgovcev oziroma industrijcev in dijakov. 82 odstotkov vseh naročnikov je v Sloveniji, ostali so v Srbiji, Dalmaciji in na
Hrvaškem. V inozemstvo gre malo izvodov, večinoma na razna geografska društva; imu onstran meje tudi nekoliko zasebnih naročnikov.
Vsekakor je »Geograeki Vestnik« značilen za stanje geografske vede v Sloveniji.
Ing. Gvidon Gulič, „Parni stroj in parna turbina"
Z veseljem sem vzel, to knjigo v roke, ker sem vedel, da bo v polni meri izpolnila moje pričakovanje. In nisem se motil! V pregovoru navaja sicer avtor, da je knjiga namenjena v prvi vrsti strojnikom, ki м pripravljajo na izpit. Pri skrbnem prebiranju knjige pa sem našel, da ne bo ta knjiga zanimala le strojnikov, temveč bo tudi uspešno prodrla na naše srednje tehnične šole, v roke pa jo bo vzel rad tudi oni tehnično naobra-žen čitatelj, ki bi ee rad na hitro informiral o delovanju parnega stroja.
Snov je v knjigi zelo pregledno razvrščena in avtor obravnava v kratkih jedrnatih stavkih znanstveno in obenem tudi praktično parni stroj in njegovo delovanje. Posebna zasluga avtorjeva tiči v tem, da vedno le v kratkih stavkih jasno razlaga ustroj parnega stroja, kar priča o njegovi globoki teoretski in praktični naobrazbi. Tudi deloma nova tehnična terminologija ee mu je popolnoma posrečila. Našel sem v knjigi nove tehnične izraze, ki izvenijo neprisiljeno in domače. Slike so koncentrirana na koncu knjige t»? so jasne in razumljive. Kot novum je knjigi dodeljen seznam važnejših strojev, kar je velikega pomena, ker ima projektant kake nove naprave pri roki smernice za določitev velikosti pogonskega stroja.
Srce in duša parnih strojev — krmila — so izvrstno izdelana, pri tem pa ne preobložena z višjimi teoretskimi izvajanji. Nadalje vsebujejo posamezna poglavja nebroj praktičnih naukov za obratovanje a parnimi stroji, na koncu I. dela pa najdemo še 8 poglavje, ki daje čitatelju v kondenzirani obliki vse potrebno za izurjenega praktika.
Ne bom ee spuščal v nadaljno ocenjevanje te knjige, skratka še enkrat ugotavljam, da se je avtorju njegova naloga popolnoma posrečila, dal nam je knjigo, ki naj nam bo vzgled, kako se naj pile knjige za prakso. Toplo priporočam knjigo vsem, ki si želijo izpopolniti svoje znanje o parnih strojih in turbinah.	Dipl. iag. A. D.
Guličeva knjiga stane v platno vezana 8Л Din in se naroča tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Uspehi ge. Lovšetov« v Beograda. Dne
22. t. m. je nastopila v beograjski operi kot gost članica ljubljanske opere ga. Lovšeto-va. Pela je vlogo paža Oskarja. Kritik «Politike» piše o njenem nastopu sledeče: «Ga. Lovšetova, Sanica ljubljanske opere nas ie posebno prijetno presenetila s svojim liričnim, fino izdelanim sopranom, z ■muizikalnostjo in blestečo dikcijo, čeprav njen glas ni baš posebno močan, vendarle vpliva s toploto, ki ž njo frazira in ki se čuti tudi v njeni biserni koloratnri». — Kritik «Vremena» pa poroča: «Izmed solistov sta vzbudila posebno pozornost gosta: ga. Lovšetova. članica ljubljanske opere in t. Alaunovič. Ga. Lovšetova, koloratnrna so-pranistka je pokazala svojo odlično pevsko šolo, svoj kakor zvon zvočen fn prileten glas in veliko muztkataost.»
Recltacljskl vete v UoMfansU drami. Dne 8. marca bo v dramskem gledališču recitacirskl več«- pesmi Srečka Kosovela. Pokroviteljstvo večera je prevzela častna dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva. Sodelujejo ga. Miia Saričeva. g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Ker Je Ss« dobiček prireditve namenjen za izdajo knjige pokojnega poeta, opozarjamo na ta večer in apeliramo na kulturno Javnost, da se prireditve v dostojnem številu udeleži.
Beethoven: IX. simfonija za simfonični orkester, soli tn zbor. V četrtek, dne 10. marca se izvaja prvič v slovenskem Jeziku eno največjih simfoničnih del svetovne glasbeen literature, Beethovnova IX. simfonija za veliki simfonični orkester. 4 soliste in mešani zbor. To naravnost epohalno delo se bo izvajalo pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poflča. Pri izva-jnju sodelujejo: celotni operni orkester, pomnožen s člani podsaveza Muzlôarjev v Ljubljani. Kot solisti nastopijo gdč. Žaludo-va, ga. Thierryjeva, g. Knittl in Betetto. Zb<i-rovski part pa poje pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pomnožen z gojenci Matične šole tukajšnjega konservatorija. Občinstvo opozarjamo že danes na to spominsko svečanost v počastitev spomina nesmrtnega spomina duševnega velikana Beethovna. Vstopnice rezervira Matična knjigarna. Vse podrobnosti sledijo.
Instrumentalno-vokalnl koncert v Zagrebu. Dne 6. marca priredi Zagrebška filharmonija svojo deveto glasbeno matinejo v letošnji sezoni. Program te produkcije obsega kompozicije Baranovlča, Cajkovskega in Caselle. Orkester bo vodil kapelnik Ba-ranovid. pri klavirju bo pianist P. Schramm, tenorske partije pa bo izvajal J Rijavec.
Stoletnica Hrv. glasbenega zavoda v Zagrebu se proslavi na posebnem koncertu dne 21. marca. Izvajala se bodo nekatera karakteristična dela iz starejše hrvatske mu-zike. predvsem kompozicije Lisinskega. Zajca in Vancaša. Na ta koncert bodo rmeli dostop samo povabljeni gostje.
»Pesem o štirih arhangelih« se imenuje najnovejše delo pesnika Vlad. Nazora, ki živi sedaj kot ravnatelj ženske realne gimnazije na Sušaku. Avtor tiska knjigo kot rokopis in bo publikacijo razdelil med svoje prijatelje.
Klavirski virtuoz Backhaus nastopi dne 3. marca v Zagrebu.
Bakljanov v Zagrebu. Ruski pevec Bakljanov je v drugi polovici februarja par-krat gostoval v zagrebški operi. Pel je tudi »Borisa Godunova«, s katerim je dosegel ogromen uspeh zlasti v imuzikahiem predavanju. katerega mnogi veliki pevci zanemarjajo v prid igralski strani
Schônherrieva proslava na Dunaju. Koncem prošlega tedna je proslavil dunajski VoMcstheater Schônherrjevo 60-ietnico rojstva z uprizoritvijo pisateljeve «Јтате »Vera in domovina«. Predstavi je prisostvoval tudi avstrijski zvezni predsednik Hai-niseh. Schônherr, rodom Tlrolec in po poklicu zdravnik, je pisa! najprej pesmi, potem črtice in se je slednjič loti! drame. Največji uspeh je dosegel pač z »Zemljo«, z »Zenovragom«. z »Otroško komedijo« ter z imenovano »Vero in domovino«, ki mu je priborila tudi Schillerjevo dramsko nagrado.
Delegat Francije na Beethovnovih
svečanostih na Dtmaju. Francoski ministrski
svet je imenoval za svojega zastopnika na marčevih dunajskih svečanostih ob Beethov novi stoletnici smrti prosvetnega ministra Herriota
M. Zévacco:
Papežinja Favsta
(Kratka vsebina dosedanjih poglavij.)
Kardinal Farnese je bil koi Jean de Kervilliers skrivaj ljubimec Leono» re de Montaigues. Pri maši v cerkvi Naše Gospe ga je spoznala. Ker je da* la vpričo vernikov duška svojemu ob» upu, je bila obsojena, da jo živo sežgo. Na morišču pa je povila hčerko. Po» miloščent» in blazno so jo odpeljali z Grèvskega trga; otroka se je usmilil krvnik, mojster Claude, ki je vzel de» klico za svojo in jo je imenoval Violetto. Cez nekaj let jo je ugrabil cigan» ski glumač Belgoder, da bi se osvetil Claudu, ker je dal njegovi hčerki Flo» ro in Stello neznani krščanski rodbini vedela, da je blazna vedeževalka Sai» v odgojo. Mlada ciganka Violetta ni zuma, ki se z njo vred skita v Belgo» derovi družbi, Leonora de Montaigues, njena mati... Ko je dozorela v de* vojko, se je v Orléansu zaljubil vanjo Karel Angoulêmski, sin kralja Karla IX. in Marije Touchetove; poželel pa ie Violette tudi vojvoda Henrik Gui» ški, ki se je pripravljal, da bi na čelu «.katoliške lige» : trmoglavil kralja Hen» rika III. in zasedel francoski prestol. Tik pred Parizom se Belgoder zgovori z vojvodo Guiškim: prodal mu bo Violetto, nato pa pojde h Claudu in mu pove...
Ob istem času kakor cigani sta do« spela v Pariz vojvoda Karel Angou» lêmcki in vitez de Perdaillan. Perdail» lan zasleduje Guisevega pristaša Mau-reverta, ki je pred leti umoril njegovo ženo, Loizo Montmorencysko. Na Grèvskem trgu, kjer se je Belgoder ustavil, pride k ijemu kardinal Farne« ški, poverjenik Favste Borgijske, ki ie bila na tajnem zboru škofov in kardi» nalov izvoljena za papežinjo in ki zdaj v Parizu podpira Guisa, da bi kasneje z njegovo pomočjo strmoglavla pape* ža Siksta V. Farnese povabi cigana, naj privede Violetto v Favstin dvorec, in Belgoder, meneč, da ima posla z Gui-sevim odposlancem, to tudi stori. Fav» sta pa hoče spraviti Violetto s poti, ker strast do nje odvrača Guisa od političnih podjetij. Bivši mestni rabelj Claude, zdaj njen tajni krvnik, bi jo moral usmrtiti. Toda Claude in Violet« la spoznata drug drugega; on skoči z njo v Sekvano in jo srečno prinese na svoj dom. Belgoder, ki je prišel v krv« nikovo hišo, da bi se znesel nad njim, vidi to in obvesti Favsto; pod vod» stvom kardinala Farneškega sledi po» novno ugrabljenje Violette. To pot spravi Favsta deklico v samostan svo«
je zaupnice Klavdinc de Beauvillers, opatice na Montmartru in ji postavi Belgodera za ječarja.
Favsta hoče razdreti zakon vojvode Guiškega z razuzdano Katarino de Cle» ves, da bi sama postala njegova žena. Obenem zahteva od njegove sestre Marije de Montpensier, naj pregovori svojega ljubimca, meniha Jacquesa Clémenta, da bo umoril Henrika III, ker je «nevaren katoliški Cerkvi» ... Menih, zaslepljen po ljubavni strasti, pristane na ta naklep.
Politčno ozračje je vobče zelo raz» burkano. Meščani se bunijo, kralj je moral pobegniti iz Pariza, Guise je v mestu neomejen gospodar. Vendar se še ne upa očitno seči po kroni. Kraljica, mati, pretkana Katarina de Medicis, je v svojem dvorcu sprejela papeža Siks» ta, ki je skrivaj pritovoril milijone, da bi omogočil Guisu uspešno akcijo. Skrit za zaveso posluša Sikst njen raz» govor z vojvodo Guiškim, ki se nepre» mišljeno razodene, da je Favstin pri» staš. Obenem pregovori kraljica vojvodo in mu izvabi obljubo, da ne ukrene ničesar zoper kralja; Henrik III, ki je bolan in brez otrok, ga bo pred smrtjo sam določil za svojega naslednika. Ta» ko izpodnese Guisu papeževo pomoč in pridobi s svoje strani nekaj časa, ki ga hoče porabiti v to, da spravi voj» vodo s poti.
Pardaillan se je v Parizu zglasil nri «Vedeževalki», v gostilni svoje vdane prijateljice Hugete Grégoirjeve, ki ga je silno vesela. Baš so mu prinesli knježji obed, ko plane v gostilno Ka» rel Angoulêmski z vestjo, da je ljub« ljenka Violetta izginila z Grèvskega tr« ga. Vitez odide s Karlom ter povabi na svoje kosilo, ne da bi ju poznal, dva siromaka z ulice, bivša Belgodero« va hlapca Picouica in Croassa, ki ju je gospodar «pozabil» v gostilni pri <;Do» bri nadi»...
Pardailkr in Karel doživita veliko, prigod. Iščoč sledu za Violetto, zaide
vitez v Favstin dvorec in napravi na pustolovko silen vtis. Ker noče posta» ti pristaš njenih zločestih načrtov, pokliče svoje opričnike, da bi ga umori» li; Pardaillan jih pobi je in uide skozi krčmo pri «Železni stiskalnici», ki je tajno spojena s Favstinim dvorcem. Ko nadaljuje svojo pot, ga napadeta Picouic in Croasse, po naročilu Mau» reverta, ki je opazil viteza pri «Vede» ževal2:i» in se hoče za časa rešiti nje» gove osvete. Tepena, spoznata svojega dobrotnika Pardaillana, ki jima odpu» sti, in postaneta lakeja Karla Angou-lêmskega. V gostilni pri «Dobri nadi» najde vitez blazno vedeževalko Saizu» mo, zapuščeno po Belgoderu, ki je tam stanoval. Odvede jo v montmartrski samostan ter ji izprosi gostoljubje, da bi pozneje izvedel od nje kaj korist» nega. Naključje mu odkrije Guisev na» men, ugrabiti papeževe milijone, ki so skriti v mlinu Sv. Roka. S pomoči o Karla Angoulêmskega, pogumnega Piccouica in strahopetnega Croassa prehiti vojvodo in omogoči gospodu Perettiju, ki ni nihče drugi kakor pre» oblečeni poglavar krščanstva, da odne» se pete in denar. Pardaillan in njegovi tovariši branijo mlin proti vsej ligar« ski bojni sili; ko prideta guisevca Bus» si»Leclerc in Maineville vohunit, jih zajamejo; Perdaillan premaga Bussija, enega najslavnejših mečevalcev tistih dni, kar mu ta smrtno zameri. Nato privežejo oba vohuna na mlinske ve» trnice in uidejo po tajnem podzemelj» skem rovu.
Kardinal Farnese je vedel, da je biv* ši krvnik pobral njegovo hčerko, ni pa vedel, kaj se je zgodilo z njo. Tudi Claude mu ni hotel povedati; trdil je, da je deklica kmalu umrla. Kardinal, misleč, da je Violetta krvnikova rodna hči, se je po drugem ugrabljenju ma» ščevalno pohvalil Claudu, rekoč, da jo je iz osvete vrnil Favsti. Tedaj mu je Claude odkril resnico: ne moja hči, ampak tvoja! V obupu sta se nesrečna moža zaklela drug drugemu, da umo» rita Favsto. Po dolgem oprezanju jo je Claude zasačil na Montmartru pri opa« tiči Klaudini de Beauvilliers in jo je odvel v paviljon, kjer jo je čakal Far« nese. Favsta se je rešila s tem, da je postavila kardinala pred Saizumo«Leo»
noro. Farnese je zdajci pozabil na osve« to; nekdanja ljubezen ga jc prevzela z novo močjo. Toda Leonora ga ni spo» znala in ni razumela njegovih besed ... Med tem, ko jc obupno klical blaznici, da je njena hči Violetta mrtva, jc Fav» sta izginila; vstopila sta Pardaillan in njegov prijatelj, baš šc za časa, da je Karel slišal strašno novico. Saizuma jc odšla z njima k «Vedeževalki». Raz» odetje, da Violette ni več, je šlo mla» demu vojvodi tako do živega, da se je sklenil ubiti. Srečnejši od njega jc bil služabnik Croasse: starikava redovnica Filoména ga je hotela- zapeljati v ogra» jeno hišico, kjer bi bila čisto sama... Ko pa je Croasse preskočil plot, je uzrl pred seboj Violetto in tik nato strašnega Belgodera. Lesta je neznan* sko premlatil grešnika in ga je zadržal pri sebi kot jetnika. Filomenina tovari» šica sestra Marijangela jc med tem sle» dila Pardaillanu, Karlu in Saizumi do «Vedeževalke». Tako je zvedela Favsta preko montmartrske opatice marsikaj, kar ni bilo za njena ušesa.
Favsta hlepi po osveti. Čeprav na tihem strastno ljubi Pardaillana, ga hoče vendar ugonobiti, da bi rešila svoj srčni mir in svojo sposobnost za ve» like načrte. Videč, da vitez išče Violet» to, jo ima za njegovo ljubico in jo so» vraži še strašneje nego prej. Farnese in Claude sta v njenih očeh upornika. Smrt teh ljudi je zanjo sklenjena stvar. Ko dozna, da drugi dan obesijo in se» žgo na Grèvskem trgu Magdaleno in Ivano, hčerki hugenota Fourcauda, ne« utegoma prepelje Violetto iz samosta« na v Bastiljo in jo podtakne na mesto Ivane Fourcaudove, Ivano pa spravi na Montmartre. Pardaillana je povabila, naj pride ob desetih na Grèvski trg; Farnese bo čakal v njeni hiši na Grèv» skem trgu, ker mu je sporočila, da bo videl Violetto; Claude bo pri njem... Belgoder, ki mu je poverjeno, da poka» že kardinalu in krvniku nepravo Ivano Fourcaudovo, bo nasitil svoje mašče» vanje! Pravi oče, krušni oče in ljubi» mec, vsi trije bodo gledali Violettino strašno smrt!...
Vse gre po načrtu. Obsojenki sta prispeli na morišče. Magdalena Four» caudova je že obešena, ogenj že liže po njej... Belgoder stopi v hišo na
Kaj bo z ubogo Violetto? Kaj bo s Pardaillanom? Kaj čaka mojstra Clauda in kardinala Farneškega? Rešitev... ali smrt?... Čitajte Jutro!	Čitajte Jutro!
Čitajte nadaljevanje „Papežinje Favste"!
grèvskem trgu. kjer sta Farnese in krvnik v tesnobnem koprnenju prečuia noč ... «Ali me poznaš?« plane h Clau. du. »Pomisli?... Fvo ti moje osvete — evo ti hčere na grmadi!« Claude di: pravkar vleko Violetto na grmado.. Izgubljena jc! A tedaj se spomni: Four, čaudki... Fotircaud .. . prokuratori-j Fourcaudu je da! Bclgodcrovi hčeri v odgojo! .. . Magdalena, ki jc že mrtva, je bila Belgoderova hči!... To krikne ciganu; nato skoči z okna med množi, co in uderc z bodalom v roki Violctti na pomoč ...
Prepozno bi prišel Claude, da sc ni med tem zgodilo nekaj drugega:
Pardaillan je baš pri Karlu, ki sc po, slavlja od življenja, ko pade z neba Croasse. Ušel je Belsodcru v njegovi odsotnosti in prinaša gospodarjema vest: Violetta jc bila-v samostanu, živ:. nc mrtva, in snoči so jo nekam odvede li!... Viteza prešine mrka slutnja: тл-. kaj ga jc Favsta vabila na Grèvski trr>? Jadrno se odpravi, z njim Karel in Pi* couic, med tem ko sc bojazljivi Croas= fc potuhne doma. Na Grèvskem trgu spotenata Violetto. Obupno ji planeta na pomoč. Rokovnjači. ki radi udarijo no stražnikih in gosposki, se jima pridruži; io. Pardaillan iztrga Violetto morilcem hi po položi Karlu v naročje: nato zho< ga konje Guisevega spremstva, da p<i< besneli zdirjajo med množico: panika izprazni Grèvski trg... Karel beži z devojko v svojo hišo v Progarski ulici. Pardaillan ubere druso smer, da bi zmešal zasledovalce. Toda sovražniki so mu za petami. Ves izmučen in krvav se zateče k «Vedeževalki» v varstvo dobre gospe Hugete. Sovražna sila Ja obkoli; samo ojačenj še čaka, da pa primejo kakor lisjaka v brlogu. Maur vert je že prinesel Favsti Gnisevo pi* smo, naj pride, da vidi »konec lova-'
Tudi »njena Svetost« ni počivala. Ko je Claude dirjal za Karlom in njegovo izvoljenko v Progarsko ulico, mu ic sledil Favstin ogleduh. Bivši krvnik ; obljubil vojvodi Angoulênskcmu, da mu pripelje kardinala, Violettinega oče» ta; nato sc jc hotel ubiti, da ne bi zve. del svet, kdo je bil rednik bodoče voi< vodinje... Toda Favstin človek mu ic za petami; ko stopi v hišo na Grčv> skem trgu, ga primejo, zvežejo in pre» peljejo v Favstin dvorec. Podobno se je zgodilo tudi kardinalu Farneškemu. Najdeta se v isti sobi, iz katere ni iiz--hoda... In že stojita pred tajnim cerk* venim sodom papežinje Favste. ki ju obsodi, upornika in iznevernika. na strašno smrt: umreta naj od gladu in žeje... in njena Svetost Favsta I. bo služila mašo za zveličan je njunih dus!.
In Favsta ve, da je Violetta v Pro» garski ullcilll...
Espéranto
Esperantisti-akademiki
Predsednik esperantskega udruženja Akademikov dr. phil. A. Steche je naslovil na načelnike podrejenih društev zanimivo okrožnico, iz katere posnamemo naslednje:
Svetovno gospodarstvo preživlja težko in najbrž dolgotrajno krizo. Prebivalstvo zemlje, 1.75 milijarde ljudi, ee pomnoži letno za najmanj 5 milijonov. Posledica je stopnjevana, vedno težja in brezobzirnejša konkurenca med obubožanimi in obogateli m i kultur nimi narodi na vseh področjih. To sili posebno narode Evrope k sporazumi jen ju in zenostavitvi ter štedenju v prometu. Dokaz temu je razvoj Zveze narodov, svareči mednarodni gospodarski manifest in povsod se uveljavljajoče normiranje gospodarstva. Normiranje tehnike je že daleč napredovalo. Veliki prihranki na denarju, času in delu se dado že zaznamovati.
Jezikovna ureditev znanstev še manjka. Tudi to postaja dnevno nujnejše, kajti veda deluje dandanes radi pomanjkljivosti mednarodnega jezikovnega sporazumljenja mnogo predrago in preenotno.
6.	mednarodni kongres filozolov v Cam-bridgeu 1926. je nudil 100 predavanj v raz-pravijalnih jezikih angleško, francosko, nemško in špansko. Izguba časa, denarja, delovne sile in veselja so se bridko občutile, prav tako kakor pomanjkanje splošno priznane terminologije in vzajemnosti v najvažnejših temeljnih vprašanjih.
7.	mednarodni kongres zobozdravnikov v Philadelphiji 1926. je nudil svojim 12.000 udeležencem iz 50 narodov približno 500 predavanj v istih Štirih oficijelnih jezikih. Že ta dva primera najnovejše dobe dokazujeta, da je mnogojezičnost potrata energije, ki jo tudi veda, navezana na internacijo-nalno sporazumi jen je, ne bo mogla dolgo prenašati. Koliko časa bi se že pridobilo, če bi se razpravljalo v esperantu, ali vsaj v njem tolmačilo.
To spoznanje pa že pridobiva tal, posebno na Francoskem. Leta 1921. je zahtevalo 24 članov Academie des sciences v Parizu ee-peranto kot oficijelen kongresni jezik in obenem uvedbo tega »mojstrskega dela
logike in enostavnosti* v vse panoge vede in tehnike. Leta 1920. do 1924 je preiskala Zveza narodov najnatančneje esperanto kot svetovni pomožni jezik in ga nato enoglasno priporočala svojim članom. Leta 192S. se je vršila v Parizu mednarodna konferenca za znanstva in trgovino s 407 zastopniki organizacij iz 32 dežel, ki je enoglasno zahtevala uvedbo esperanta za trgovino, tehniko in vedo, in označila razprave v enern kongresnem jeziku kot pričetek novega razdobja internacijonalniii kongresov.
Mednarodni kongres tehničnega časopisja v Parizu 1920. je priznal esperanto kot oficijelen jezik zraven nanijonalnih jezikov. Nujno je priporočal esnerantski referat v strokovnem časopisju. Časopisi kakor Science Revuo. Bulteno de Intern. Scienca Asocio, Intern. Medicina iu Intern. Radio-Revuo, japonski učenjaki, Gerlands Bei-traege zur Geophvsik. ukrajinski Put Pro svečenja itd. že uporabljajo esperanto.
Kakor si je leta 1880. ustvarila svetovna kemija s svojim umetnim jezikom v »Centralnem listu« list največjega sloga in se radi tega silno razvila, tako zahteva danes svetovna veda radi težko preglednih mno-žinskih izsledkov splošen reteratni list v nevtralnem, enostavnem jeziku esperanto. Osnove za splošno uvedbo esperanta »o podane. Strokovni slovarji za tehniko, tehnologijo, farmakologijo, monarstvo, strojništvo, anatomijo, matematiko, muziko in radi jo so že tiskani, drugi se nahajajo v pripravi.
Sedanjost zahteva nujno normiranje znan-st veno-jezi kovnega svetovnega prometa.
—ša.
Esperanto
Leto 1927 je za esperanisko gibanje jubilejno leto, kajti po celem svetu se praznuje štiridesetletniea njenega obstoja.
Da se res čuti potreba po mednarodnem jeziku, nam pričajo sledeča zanimiva dejstva.
Ze dosedaj je Esperanto upeljan v šole deloma kot obligaten. deloma kot neobliga-ten šolski predmet v vseh evropskih državah, kakor n. pr.: v Angliji, Franciji, Nemčiji, Rusiji. Čehoslovaški, Bolgariji itd.
V zadnjem času ga je uvedel tudi v Ru-muniji J. Teodoru. ravnatelj trgovske šole, kot obligaten predmet v dva razreda trg.
šole. Uči se ga 120 učencev.
Od januarja t. 1. ee poučuje esperanto v aviatični šoli na Poljskem. Vodi ga prof. L. Kronenberg. General Dr. Rouppert, šet poljske vojaške sanitetne službe, je obljubil s posebnim redom odlikovati one vojaške zdravnike, ki bodo doumeli veliko važnost in pomen Esperanta.
Za esperantsko gibanje se navdušujejo tudi Japonci. Njih znanstveniki ga uporabljajo in izdajajo važna dela v esperantu. Prosesor Oiski, ravnatelj zračnega observatorija v Tatnu, je izdal znanstveno poročilo, spopol-njeno z mnogimi ilustracijami, načrti, tabelami in diagrami v mednarodnem pomožnem jeziku.
Tudi v Palestini se širi esperantsko gibanje. V Jeruzalemu in Tel Aviv sta bila nedavno zaključena dva tečaja z dobrim uspehom. Vsi udeleženci so pristopili k Jeruzalemski esperantski zvezi, ki že dolgo obstoja.
Esperanto ima tudi zelo bogato literaturo. V najnovejšem času je začela izdajati svetovno znana založba Rudolf Mosse v Berlinu nove zvezke svoje »Svetovne knjižice« z es-perantskimi prevodi iz ruskega in madžarskega jezika. Tudi tvrdka Hirt & Sohn v Lipskem je že izdala 20 zvezkov prevodov »Mednarodne svetovne literature* v esperantu iz japonskega, angleškega, francoskega, nemškega, holandskega, bolgarskega, hrvatskega in drugih jezikov.
Znani angleški pisatelj Jack London piše v 13 poglavju svojega romane »Martin Eden« »Vseeno je, kaj se učiš. Moreš se učiti francoščine, nemščine ali pa vse skupaj zavreči in poglobiti se v esperanto. Dosegel boš isto izobrazbo. Moreš se zavzeti samo za grščino ali latinščino, toda slednje ti ne bo koristilo v ničem .. .<
Mnenje Jack Londona je torej, da je učenje mnogih jezikov obenem nepraktično, nekoristno, kajti esperanto popolnoma zadostu-, je za medsebojno sporazumevanje.
Iz teh déjstev sledi, da je esperanto postal splošen problem celega kulturnega sveta, kajti človeštvo čuti potrebo po medsebojnem zbližan ju. In k temu bo pripomogel baš esperanto, ki je lahek, preprost in blagodoneč.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Sokol
Glavna skupščina Jugoslov. Sokolskega Saveza se vrši letos v Beogradu 26. in 27. marca. Obenem bo takrat zborovanje župnih načelnikov in zaupni sestanek župnih^ delegatov, ki bo reševal važnejša organizačna in druga vprašanja Sokolstva. Po pripravah sodeč bo skupščina rešila kopo vaiiih vprašanj. Savezno starešinstvo izda tekom marca tiskano poročilo o delovanju Saveza v dobi 1926./27., ki ga dobe vsi delegati še pred skupščino, tako da bo debata skrajšana in lažja. — Za polovično vožnjo skupščinarjev je JSS že zaprosil železniške oblasti.
Sokolsko društvo v Somboru si je leta 1926. zgradilo jako lep in prostoren Sokolski dom, kjer je imelo letos že glavno skupščino in se tudi že uporablja za telovadbo in prosvetnokulturne namene društva. Društvo je v Bački eno največjih in šteje približno toliko članstva kot mariborski Sokol, število telovadcev, naraščaja in dece je zelo visoko — gotovo pa se bo v novi telovadnici še dvignilo. Prav gotovo je, da bo tudi v somborski okolici nastalo kmalu več okoliških sokolskih' društev, kar bo z veseljem pozdravilo naše celokupno Sokolstvo.
Poljsko Sokolstvo oroslavi svojo 601etnico obstoja 1927. leta s priredbo «Pokrajinskega zleta v Varšavi. Leta 1928. pa se vrši istotam proslava lOletnice osvoboditve Polja kov izpod tujega jarma z velikimi slovesnostmi, kjer bo sodelovalo tudi Sokolstvo v odličnem številu. Namerava se prirediti veliki zlet ter povabiti tudi ostalo Sokolstvo.
Zletni film. Češkoslovaška Obec Sokolska je sklenila podariti Jugoslovenskemu Sokol-skemu Savezu velik zletni film, ki nam v večernem predvajanju kaže ves potek lanskega praškega zleta. Češkoslovaško Sokolstvo se s hvaležnostjo spominja ogromne udeležbe jugoslovenskih Sokolov v Pragi; naše članstvo pa bo gotovo z velikim veseljem in zanimanjem opazovalo zlet vsaj v filmu, ako mu že ni bilo mogoče doživeti nepozabne dneve v resnici tam v zlati Pragi.
Sokolski tisk pri Čehih in pri nas. Glavno glasilo ČOS izhaja v 46.000 izvodih — naše glavno glasilo «Sokolski Glasnik» pa
komaj v polčetrtem ttooču. Razmerje je skoraj 14 : 1, medtem ko je razmerje članstva komaj 7 : 1. Nič boljše nI e strokovnimi na-raščajskimi listi pri nas. Za naraščaj iz-daja COS «Sokolsé Beeedv» v 20.000. za deco pa «Vzkfišeni» celo v 30.000 izvodih Koliko pa je naročnikov na «Sokoliča, in «Našo Radost»?!
Vm. vsesokoleki »let v Pragi je finančno dobro œpel. Prebitek znaša nad" 9 milijonov 145.000 Kč, ki ee deli na zletni dave ki ga je članstvo v naprej po 10 ES plača' --3.5 milijona, za znake se je dobilo 2.8 mi! jona in poleg tega še čisti dohodek pri> ditve kot take 2.9 milijona. S tem denarjem namerava ČOS popolnoma plačati zadnje d ' gove za Tyršev dom in še bo oelalo denar za organizačne namene.
Sprejem Madžarov v Mednarodno te! -vadno zvezo je naletel pri Čehoslovakih ■ odpor vsled nezaupanja v lojalnost tega pi mena, ki je še nedavno igralo zelo čudno ulogo proti ČOS.
Lužiško Sokolstvo je iinelo svojo glavim skupščino v Budysinu (Bautzem). števil* enot je zopet naraslo tako da lahko ugol vimo počasno, ali zelo uspešno renesan-lužiške narodne zavesti ravno vsled vztrs nega dela sokolskih društev. Tudi po str -kovni strani je napravljen velik korak naprej. Terminologija se vedno bolj izpop-nuje in širi — pa tudi idejnemu razvoju razmahu služi zelo dobro savezno glasil «Sokolskč Lisly». _ Novo predsedstvo tv rijo starosta Jakob Šajba, podstarosla M PjetaS, načelnik br. Kerk. tajnik dr. Herman Šleca. — V pruski Lužici, kjer je Sokn! stvo še malo poznano in razvito, se vrši 1 tos sokolski zlet, da tudi tam prične intenzivnejše narodno življenje.
Italijanska vlada je dovolila glasom <1! Ginnasta» italijanski nacijonalni gimnastič.n organizaciji 900.000 lir podpore v svrho dobre priprave za Olimpijado v 1. 1928. Italijani upajo na sigurno prvenstvo v telovadni tekmi na orodju. — Radovedni smo, kolik bo naša vla-da dala jugoslovenskemu Sokol-stvu za ta namen. — Za Pariz, kjer je zmagal br. Štukelj nad vsemi šampjoni — nismo dobili pare, za Lyon pa skoro isto. Dokler bo naša skrb za zunanjo propagando tako majhna — bo tudi naš ugled kljub vsem zmagani — na ničli; in naš kre«iit -tudi!
Adamson in stol
Iz življerija in sveta
Nebo v marcu
Solmce se v marcu zelo hitro vrača proti nebesnemu ekvatorju. 1. marca je še 7° 51' pod ekvatorjem, 15. marca samo še 2° 15' pod, a 31. marca že 3° 52' nad njim. 1. marca vzhaja sobice ob 6.39 in zahaja ob 17.35, 15. marca vzhaja ob 6.10 in zahaja ob 17.57. a 31. marca vzhaja ob 5.36 in zahaja ob 18.21. Dan je dolg začetkom marca 10 ur 56 minut, koncem marca pa že 12 ur 45 minut tako, da naraste v marcu za 1 uro 9 minut. 21. marca ob 15.59 stopi solnce v znamenje Ovna. V tem hipu prekorači solnce nebesni ekvator in prične se pomlad. Pomlad traja 92 dni
19	ur in je poleg poletja najdaljši letni čas. 21. marca nastane tako zvani ekvi-nokcij, kar pomeni, da sta noč in dan enako dolga. To pa veli a samo približno. Dne 21. marca je namreč dan za
20	minut daljši kot noč. Ekvinokcij nastane prav za prav dne 19. marca, ko sta dan in noč res enako dolga.
Luna se giblje začetkom marca globoko pod nebesnim ekvatorjem, ki ga prekorači 5. marca ob 19. Nato se dvigne nad ekvator in doseže najvišjo lego 23® 34' dne 12. marca ob 1. Pozneje se začne zopet spuščati proti ekvatorju in ка prekorači 19. marca ob 17. Najnižjo lego doseže 27. marca, ko bo za 23° 34' pod ekvatorjem. Lunine faze bodo v marcu: mlaj 3. marca ob 20.25, prvi krajec 10. marca ob 12.3, ščip ali polna luna 18. marca ob 11.24 in zadnji krajec 26. marca ob 12.35.
Planeti: Merkur se vidi začetkom marca na zapadnem delu nelboskkma, vendar ga je pa težko najti. Zahaja okrog 19. Dne 13. marca bo Merkur v spodnji konjunkciji s solracem. Ob tem času ga torej sploh ne bomo videli. Koncem meseca preide na jutranji firmament, vendar pa za opazovanje njegova lega ne bo ugodna.
Venera je zdaj v ugodni legi tako, da jo lahko opazujemo. Začetkom marca zahaja pred 20, koncem meseca pa pred 21 in sicer na zapadnem delu ne-bosklona. Vidimo jo pod očesnim kotom 11" in sicer v obliki lune tik pred ščipom. Skozi daljnogled, ki poveča 160 krat, bi jo videli kot luno s prostim očesom. Njen premer in svetloba se stalno večata. 5. marca bo Venera 5° severno od lune.
Mars se giblje v sozvezdju Bika in zahaja po 1 uri. Njegov premer in svetloba stalno pojemata. V marcu bo približno tako svetel kakor staînica Alde-baran, najsvetlejša stalnica v sozvezdju Bika. Tudi ta zvezda je rdečkasta kakor Mars.
Jupiter se v marcu ne bo videl, ker ie preblizu solnca. 1. marca ob 12. bo Jupiter v konjunkciji s solncem.
Saturn se stalno približuje, zemlji. V marcu se giblje v sozvezdju Škorpijona in vzhaja okrog polnoči. Zunanji Sa-turnov obroč ima obliko elipse, čije osi merita 38" in 17", dočim znaša premer planeta na videz 16". Izmed 10 Satur-novih spremljevalcev lahko opazujemo z daljnogledom samo Titona kot zvezdo 9. zvezdne velikosti. 24. marca bo luna blizu Saturna. V srednji in južni Ameriki bodo videli Saturnov mrk.
Uran se v marcu ne vidi, ker je preblizu solnca. 21. marca bo v konjunkciji s solncem.
Neptun je zdaj v sozvezdju Leva. Njegova lega je za opazovanje ugodna. Vidi se kot zvezda 8. velikosti. Opazujemo ga lahko tudi z manjšim daljnogledom. Opazovanje tega planeta pa ne nudi nobene zanimivosti. •
Meteorji: V prvi polovici marca stopi v akcijo roj meteorjev z radiantom v sozvezdju Leva blizu stalnice Beta. Okrog 24. marca se pojavi roj meteorjev z radiantom pri stanici Beta v Veliki Medvediri.
Kometi: Izmed kometov, ki so sedaj v ugodni legi. ne moremo z manjšim daljnogledom nobenega videti. Vsi ti kometi so manjša nebesna telesa, ki po svojem obsegu ne prekašajo zvezde 9. velikosti.
Zodiakalna. svetloba se vidi v jasnih nočeh na zapadnem delu nebosklona in sicer začetkom in koncem marca. Ta nebesni pojav lahko opazujemo tudi s prostim očesom, seveda če je atmosfera čista. V mestih se zodiakalna svetloba ne vidi, ker ovira opazovanje ulična razsvetljava.
Lega zvezdnega firmamenta. Začetkom marca ob 22., sredi marca ob 21. in koncem marca ob 20.: na severovzhodu vzhajata lira in Herkules, na vzhodu Gad, nad njim Krona in Bootes, dalje proti zenitu Velika Medvedica, na jugovzhodu vzlajata Gavran in Vrč, nad njim Devica, na jugu stoji nad obzorjem Hidra, nad njo Lev in Rak, na ju-gozapadu se vidi blizu obzorja Velild Pes, nad njim pa Mali Pes in Dvojčki. Na zapadu sta tik nad obzorjem Orion in Bik, nad njima pa proti severuzana-du Kočijaž, Andromeda in Perzeus. Ne. koBko višje stoji Kassiopeja, na severu pa Zefeus.
Pojasnilo.
Slika zvezdnega firmamenta velja samo za marec, ker se v aprilu lega po-edinih sozvezdij zopet nekoliko izpre-meni. Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črticami in označena s številkami. Črke pomenijo okrajšana imena svetlih zvezd. Lunina lega je označena za vsaka dva dneva. Datum je
pod luno, puščica pa kaže smer lunine poti.
1 = Mala Medvedica, P —- Polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica, 3 = Zmaj, 4 — Boothes, A = Arktur, 5 = Krona, 6= Herkules, 7 = Lira, W — Wega, 8 = Zepheus, 9 Labod, D = Deneb, 10 = Kaseotpea, 11 = Andromeda z meglo, 12 = Perzeus, 13 = Oven, 14 = Kočijaž, C = Capel-la, 15 = Bik, A = Aldebaran, 16 = Kit, 17 = Orion, R = Zapah, B = Be-teigeuze, 18 = Dvojčki, C = Castor, P — Polux, 19 = Mali pes, P = Prokyon, 20 = Veliki pes, S = Sirius, 21 = Belouška, 22 = Lev, R = Regulus, 23 = Devica, S = Spica, 24 = Gavran, 25 = Berenikini lasje, 37 = Eridanus.
Planeti: Mars, Neptun (Venera se vidi šele koncem marca ob večernih urah do 10. zvečer) Z = Zenit.
Gledališki paradoksi
Predpustno pismo iz Pariza. Rokoborbec G. Charpentier se vadi v petju. Kralj mode Paul Poiret in pisa; teljica Colette na odru. Ameriško po= tovanje Cecile Sorel.
Letošnja pariška gledališka sezona je skoroda bolj bogata na nepričako« vanih zunanjih presenečenjih kakor na resnični notranji vrednosti. V splošnem taka reklama neznano bolj privlačuje radovedno občinstvo, kakor težka raz« glabljajoča dela. Naj se na tem mestu dotaknem le nekaterih.
Doslej smo poznali G. Charpentie-ra le iz njegovih rokoborb. Dosegel je prvenstvo Francije, pridobil si je mnoga srca, kajti kje si dandanes privlač-rejši in zanimivejši kakor v športu! Sedaj se hoče poskusiti Charpentier še na odru, in sicer v petju. Ali bo imel tudi v tem poklicu toliko uspeha kot doslej, ne vem. Na vsak način pa bodo kritiki morali biti hudo obzirni, če ne... Kajti upam, da imajo tu prav take hva« levredne navade kot pri nas. Ko je ro« koborca obiskal nek časnikar in ga vprašal po njegovih načrtih, se je Charpentier nasmehnil, češ da ga je opera vedno mikala in da namerava prav resno menjati svoj poklic.
Ko je pred tremi leti Paul Poiret ob= iskal Prago in tam predaval, ga je vse pozdravljalo in obsipalo s častmi, kakor se spodobi kralju mode. Ni bilo treba dosti govoriti o njem, kajti vsi so ga poznali; saj je eden izmed naj« večjih pariških krojačev, kakor jih je le pet ali šest v Parizu in tore j na sve* tu, ker je Pariz prvi v modi. V njego« vih salonih se o priliki razstav novih modelov shaja cvet starega denarnega plemstva. Nakupičil si je ogromno imetje, ki pa je že večkrat hipoma usahnilo, ker je znal nele služiti, am« pak tudi razsipati. Pri Parižanih, ki ga pobliže poznajo, ni dobro zapisan; oči« tajo mu, da je banavz, da mu manjka takta in ne vem, kaj še; zato radi zamenjavajo priimek le roi de modes z drugim manj laskavim le roi de mufles. Ne le jaz, ampak marsikateri drugi tu» di ni razumel, ko je zadnjič v večer« nem Intransigeantu videl slavljeno Jo» sephino Baker v njegovi loži, pod sliko pa besede, da morda kmalu skupaj nastopita v Music hallu. Tega sicer še nismo učakali, pač pa so že ozhanili le» taki, da bo igral s pisateljico Colette, v njeni drami «Potepuška» (La vaga» bonde). Vaba je bila tako močna in uspešna, da je vselej napolnila prija2« no in odlično gledališče na Champs Elysées, dasi je igra sama na sebi ne« življenjska in brez vrednosti: staro« davna kakor so jih nekdaj kovali z vsemi ganljivimi pritiklinami, krutimi slučaji in nepričakovanimi razodetji; ustavili bi se lahko v drugem dejanju, pa bi bil prav tako popolen konec, ka« kor je po petem.
Toda videti Colette, ki se ji prikla« nia j o s častmi, da piše med sodobniki najboljšo prozo; Colette, ki je v prvih svojih delih pohujševala, da je bilo kaj in je bila ljubljenka vseh licejk, ki se je pa v zadnjih svojih romanih (Mit« sou, Ché ', La fin de Chéri) povzpela do višine, kjer ni nobena hvala pre» skromna. A kakor je silna v pripove« dovanju, v drami ni uspela. In tako «Poteouška» sama na sebi ni zanimala,
Frigid:
Domisleki
Sai poznate zgodbo o španskem kralju, ki si je v sivih letih bolan zaželel, da bi še pri življenju videl veli-čast svojega lastnega pogreba. In je bil priča slovesnemu obredu v katedrali. kjer so se' s sklonjenimi glavami zbrali svetni in duhovni mogotci države in je nad črno krsto sredi gorečih sveč kardinal z žalostno pojočim glasom molil posmrtnice za dušo Veličanstva in sta dvor in narod točila solze. . Kmalu za tistim, pravijo, je kralj umrl.
Kakor konec tega kralja so smrtne ure trhlih kultur: kakor da se za svoj pokop v ornat odevajo, tako se jim usihajočim poslednje energije izživijo v formo in Iepotičje, v e s t e t i c i z e m. Potem umro.
Dve neznatni zgodbi: o idiotu iz Andersen-Nexôovih novel in o Laszlu Bitskeyu, mladem ogrskem poetu in samomorilcu.
Sila močan je bil idiot in sila delaven, za tri hlapce je bil gospodarju. Nikomur ni bil dober, -nikomur zel; toda imel je posestrimo, ki se nikdar ni ločil od nje — steklenico žgania. Svoj
dušni mir je srkal iz nje in svojo delovno moč. Pastir, dobričina, pa je mislil, da je od žganja idiot, izmaknil mu je steklenico in skrivaj pijačo izmenjal z vodo. Tedaj se je zgodilo nekaj neznanskega: idiot je treščil steklenico ob tla, njegov obraz, prej brez izraza, je grozeče nabreknil, oči so zrastle, izstopile in zasijale in roke so se krčile in divje iskale, da bi davile in lomile; pograbil je vile izpred hlevskih vrat in takšen je hodil po dvorišču in iskal in vsi prigovori so bili zaman in vse ponudbe. Ne pomnim, kako žalostno ie končal idiot; da je bilo žalostno, to pomnim.
Pa Laszlo Bitskey. poet in bohem. Strašno prazno in samotno ie bilo njegovo življenje, prazna in samotna je bila izba, ki je bival v nji: uboga slam-nrca na tleh. vegasta miza in stol m gole. temne stene. Pa ne čisto gole — močan, trden žrebelj je gledal iz ene. Kam, kam pod solncem nai se nasloni siroten? Ni imel človeka. Bore pohištvo .ie vidno razpadalo, in dasi je bil poet sušičen in gladen. je bil mlad in videti je bilo, da bo prei pohištva kraj ko njega. Samo ta žrebeli ie bil trden in močan, samo nanj se je lahko naslonil Laszlo Bitskey. Kadar ie v zim-
skih dneh raztrgan in brez suknje postaval po redakcijah, ponujal rokopise in moledoval za honorar in se je kra-doma grel pri gosposko zakurjeni peči, pa je bilo vse zaman in se je prav tako raztrgan in brez vsega vrnil v mrzle zasnežene ulice in ni imel, kamor bi se za veter postavil, tedaj mu je kakor iz nebes naproti sijala luč: žrebelj, edini prijatelj njegov, trden in dober — v trenutku bi ga rešil vsega hudega. — Čuden konec je storil Laszlo Bitskey: ni imrl na žreblju, v Donavi je umrl. Tako majhen je bil, da bremen tega sveta ni prenesel, toda velik je bil v ooslednji misli: ne bom s smrtjo skrunil — saj boste priznali ž njim: nelepa ie smrt, še manj lepa ko rojstvo — ne bom skrunil edinega dobrega, ki je vse bridko življenje bil z menoi. In se ie vrgel v Donavo. Potem pa so — to le mimogrede — listi z velikimi naslovi objavljali njegovo zapuščino in s tuž-r.im srcem so pristavljali biografijam, da je škoda Laszla Bitskeva in da bi brez dvoma zraste! iz njega velik poet.	t
Razumem prevratne Poizkuse v odrski umetnosti, ki si prizadevajo, da
zato pa je tem bolj privlačevala Coiet« te, ki se je preli' vanjo z vso vero in ljubeznijo. Tudi ni dela oživel Poiret, ki je rešil svojo vlogo kot pravi poklic« ni igralec
Ko se v. pred meseci odpravljala Ce» cile Sorel v Združene države, so jo vs» spremljali s slavospevi in srčnimi vo« ščili. Revije so prinašale slike njenih oblek in razkošja, s katerim se je ob« dala, kot se more obdati le umetnica ostrega in odličnega okusa. Drugi so jo imenovali poslanico, ki bo neznano bolj razklenila sojni krog francoskega duha, kakor katerikoli drugi minister. Kajti danes je ona najimenitnejša predstavnica francoske gledališke umet« nosti in dasi že visoko v letih, je še vedno polna življenja in notranjega ne« mira — vsa iz rodu Sare Bernhardt in Eleonore Duše. Njena igra je umirje« na, gotova, preprosta in naravna, brez velikih gest in brez prisiljene teatrali« ke; celo glas postane topel in prijeten, čeprav se zdi v začetku zadirčen in za« sekan. Vsa je prelita v celoto in do zadnjih odtenkov prepojena s soki kul« tur, ki jih je v retortah stoletij iz varil evropski duh.
In baš zato verjamem danes tistim, ki govore ob njenem povratku, češ da je bila njena kulturna misija ponesre« čena. Ameriška gledališča so bila praz« na...
Preveč vestnosti
Sovjetski listi neprestano razkrinka-vajo nerednosti in zlorabe v ruskih državnih tovarnah. Zdaj na -poroča moskovska »Pravda« o neverjetnem slučaju službene vestnosti.
V nekem uradu so sklenili oregrniti usnjene naslanjače po pisarnah ravnateljev s platnom, da se ne bodo obrabili. Kupili so 160 m blaga za prevleko. Platno je prišlo od trgovca v gospodarski oddelek dotičnega urada, potem k nadzorniku, nato k vratarju. Ta je izročil blago tapetniku in zacjnii je dognal prejemu blaga, da manjka 2.80 m.
Pričela se je stroga preiskava. Izvedenec je napisal obširno poročilo, kjer je razložil zgodovino platnene industrije in njeno sedanje stanje. Toda izgube blaga z znanstvenega stališča ni bilo mogoče pojasniti. Oblasti so ostale seveda nezadovoljne, imenovale so posebno preiskovalno komisijo. Ta tudi ni mogla nič dognati. Med tem oa je priobčil »Stenski dnevnik« (bulletin vsakega sovjetskega urada za domače novice) hudoben podlistek, kjer sé .ie vprašalo kakšno perilo so naredili iz izgubljenega platna? Končno so naročili ravnatelji detektiva s policijskim psom. Ta je skrbno preiskal vse prostore v hiši in končno našel v kleti postrežnico, ki je rekla: Bog ti moj, kaj pa iščete? Sai sem morala oprati blago, predno ga je dobil ta-petnik. Blago pa se vedno skrči če je oprano, Bog ti moj! — Kdo napravi več škode — vprašuje zdaj ruska »Prav da«, pameten tat ali pošten bedak?
Izredna mavrica
Ameriški obzornik S c i e n c e je nedavno poročal o rosni mavrici, ki sta jo opazovala dva Škota Knott in Lundie 1. 1898 na ulici, pokriti z roso iz megle. Koder jo je obseval plinski svetilnik, je bila mavrica bela; ob močnejši električni žarnici pa barvita. Maxwell ie že poprej naletel na sličen pojav: barvano mavrico na ledu za dne. Pripisoval jo je vodnim kapljicam razstresenim po zmrzli gladni. Angleški opazovalec He-ath (Nature, 1916) je videl mavrico v obliki hiperbole ob solnčnem svitu na rosi, ki je bila na trati pokrila pajčevino M. Ewing pa je često zasledil rosno mavrico na tratini. ki jo ie obsevala mesečina. Luna je bila visoko nad obzorjem, rosa pa še mlada. Ce namreč rosa leži nekaj ur. se prikazen poslabša ter izgubi, ker se kapljice povečajo in niso več tako okrogle. Zategadelj se ob nalivu »biserna lestva« ne pojavlja. Rečene mavrice so tvorile črte slabotnega belega sijaja razvrščenega v elipsah po travi. Obseg in obliko elipse sta uravnavala vpadni kot mesečnih žarkov in višina očesa nad tlemi. Vsak opazovalec je kajpak videl drugačen lok.
Vodoravno mavrico ie omenil že S. Fujiwhara. japonski učenjak (Montfcly Weather Review, 1914). ki navaja slič-na opazovanja drugih vremenoslovcev:
na Kostniškem jezeru, na Locli Lomon-du, na japonskem jezeru Suwa. V vseli primerih je mavrica ležala horizontalno na vodi. Na Japonskem sta io Hashimo-to in Tanaka zagledala najprej, kadar je bilo oko 2.70 m nad vodno površino. Pri 1.80 m se je dolžina zmanjšala, barve pa postale razločnejše. Pri 1.20 m je vse izpuhtelo. Medtem ko se ie solnce dvigalo na nebu, se je doga premeščala, nato pa izginila. Ali v znatnejši višini je zopet postajala vidna. Vzrok fenomenu je bila po vsem videzu drobna plaši meglice, ki je pokrivala jezersko površje. Vodoravna mavrica kaže posebna svojstva. Barve so razporejene ne v istosrednih krogih, ampak na žareč način: motrilec vidi navaden lok v prerezu. Pojav se menda dostikrat opaža na Japonskem in se smatra za naiwved hudih viharjev...
Rosna in horizontalna doga na vodi ali na ledu sta redki, zanimivi prikazni, ki zaslužita pozornost. Sosebno fizik in meteorolog ju kaj rada opazujeta in bosta z veseljem čitala teorijo natisnjeno v gornjih zbirkah. — H. V.
Matematične formule za francoski jezik
V poslednji številki nemške, učenju jezikov namenjene revije «Novejši jeziki» priobčuje profesor Fessier iz Leipziga vrlo zanimivo študijo o francoskem pogojniku. Prof. Fessier ie dospel potom temeljitih preiskav do uverjenja. da se dajo vsa pravila o francoskem konjunktivu izvesti iz dveh vprašanj.
Prvo vprašanje: Ali je vsebina, to je trditev stranskega que-stavka mišljena kot istina?
Drugo vprašanje: Ali je ta vsebina, to je trditev, tako važna ali še važnejša kot glavni stavek?
Na podlagi teh dveh vprašanj je postavil prof. Fessier sledečo matematično formulo, ki nam rešuje z neizbežno logiko vsakokratno pravilo francoskega konjunktiva. Odgovor z «da» na prvo vprašanje zaznamujemo s 4- a, odgovor z «ne» pa z — a. Odgovor na drugo vprašanje v pozitivnem smislu s + a. odgovor z «ne» pa z — a. Odgovor na drugo vprašanje v pozitivnem smislu s + b, v negativnem smislu z — b. + a in + b dajeta indikativ. medtem ko sledi že samo enemu minusu te algebraične vsote subjonctif.
Prof. Fessier dokazuje, da velja to matematično pravik) za vse slučaje francoskega jezika.
Puškinov dan
90. obletnica Puškinove smrti je privabila na njegov grob v Svetih Gorah blizu Pskova številne posetnike iz Lje-ningrada in drugih mest. Listi poročajo, da je bil Puškinov grob osnažen in ozaljšan. V Ljeningradu samem je postal 10. februar, dan pesnikove smrti, veličasten narodni praznik. Puškinov muzej, katerega so dan za dnem oblegale mestne šole, je založil knjigo M. Beljajeva in arhitekta A. Platonova «Zadnje Puškinovo stanovanje». Na dan obletnice je bilo občinstvu otvorjeno stanovanje, kjer je pesnik umrl. Oba omenjena puškinista sta po dolgem delu zbrala nekdanje pohištvo. Divan, na katerem je Puškin umrl, je ograjen, zraven stoji bronasto poprsje. Ostale sobe so izpremenjene v muzej. V veži, kjer je nekoč stala pesnikova krsta, so zbrani spomini na njegov dvoboj. Dne 10. tega meseca popoldne je bilo malo stanovanje natrpano z znanstveniki, umetniki, igralci, društvenimi zastopniki i. dr. Predsednik Akademije znanosti A. Kar-pinski je imel uvodni govor. Ob 14.-45 (ob uri, ko je pred 90. leti nehalo biti Puškinovo srce) je zapel zbor Chopi-novo žalno koračnico m Cherubinijev «Requiem». Nato je predaval kustos stanovanja M. Beljajev o zgodovini Puškinovega stanovanja. Naval na to slavnost je bil tolik, da so morali izdati osebna vabila.
Isti večer je imela Akademija znanosti Puškinov večer, gledališča pa so priredila predstave na korist odbora za varstvo Puškinovih nagrobnikov. Za ta denar bodo zgrajeni nagrobni spomeniki. Puškinovi pestunji Rodionovni. njegovemu prijatelju d' Anzase. ki ie bii priča pri dvoboju, in drugim. Vsi listi so prinesli članke o Puškinu, zbirkah nie-
bi rekvizite in kuliserijo dvignili iz neme, mrtve pasivnosti in iih dinamično spojili z življenjem človeka-igral-ca. Zakaj človek ni samo do tam, kamor lahko rokavice natakne, m do vizitke z družabnim naslovom; vse polno nagonov in sil ie v njem, ki jih ne obseže naslov in jih rokavice ne odenejo, ki pa imajo intenzivne odnose z bližnjimi in daljnimi stvarmi v prostoru; tako intenzivne včasi, da so te stvari kakor bistven kos njegovega bitja: žganje idiotu, žrebeli Laszlu Bitskeyu.
*
Umetnikov poklic ni, da bi se kakor kak derviš z afektom in z melodiko besede pačil pred neznanim božanstvom. Emancipirati se mora usodne zmote izza davnih dni o Bogu in stvareh in človeku vmes; razkronati mora človeka, božjega sinu, in ga vrniti na-turie. ki kakor mati-zver ne da in ne da otrok iz svojega naročja in iih je zato priklenila nase s tisočerimi zakoni.
Princip kavzalitete ie dal novo smer naravoslovju in filozofiji, v psihologiji je uvedel determinizem; bebavost in genialnost nam no niem nista več božja kazen ali dar. temveč dva nasprotna si rezultata sekrecije
endokrmih žlez. Pravo, celo konservativno pravo se skuša prilagoditi kavzalitetnemu gledanju na stvari.
A umetnost? — Bolj kakor pravo ie umetnost vezana z vsakdanjim življenjem doma. na cesti, v krčmi, povsod. To življenje pa ie najkonservativneiši od vseh elementov družabnega dela in žitja. In kakor v niem. tako «e tudi v umetnosti človek še ni povzpel do vzročnega pojmovanja in ocenjevanja stvari.
Vstali so proroki novega f art-pour-1'artizma. Očistiti hočein umetnost vsakršnih tendenčnih primesi, zakai vsak tendenca je v prostem in času bolj ali manj relativne vrednosti, prava umetnost pa je — do 1'art-pour-Г artistih — samosvoj svet. vzvišen nad to relativiteto.
Pustimo na strani vobče veljavno dejstvo, da ie vsakršno miselno in čuvstveno dogajanje relativno napram miljeju. dobi in aperceptivnim ter reaktivnim sposobnostim individua, in vzemimo čas. ko narod zaide iz koles-nic svoje običajne voti in se sleherni živec v njem in sleherna kita napne v iskanju nove poti. To so velike ure v življenju narodov, to niso ure tihih, vase potopljenih senthnentov. te fr
Ko vi h slik, njegovi knjižnici in slično. iielavci v tovarnah so priredili posebne proslave in ustanovili krožke za študij Puškina. Med ljudstvo je razdelilo petrograjsko društvo bibliofilov posebno spomenico s Puškinovo sliko, delo umetnika Kustudijeva. Državna založba je znižala ceneno ljudsko izdajo Puškinovih spisov. Ruska emigracija že več let obhaja Puškinov rojstni dan kot narodni praznik. Zanimivo je. da je Puškin zedinil oba nasprotna tabora ruske kulture.
George Washington,
ustanovitelj neodvisnosti ameriških Zedi» njenih držav, kojega obletnico rojstva so p.cd dnevi v vsej Severni Ameriki svečano proslavili. (G. Washington je bil rojen dne 22. februarja 1732.)
Zanimiv pisatelj
Francoski listi se spominjajo 50 letnice smrti pisatelja Henryja Moniera, ki ie prvi pričel risati postave iz najnižjega pariškega sveta. Imenujejo ga zato »predhodnika ruskega realizma«.
V onih časih so vozili Parižane mali in tesni avtobusi. Sprevodnik je moral stati vedno zunaj; listki tn drobiž so potovali iz rok v roke, dokler niso prišli na cilj. Monier si je privoščil v gneči večkrat sledečo zabavo. Ce je izročil denar naprej, je plačal z debelim novcem za 50 centimov in čakal. Le tedko je dal kak potnik ta denar sprevodniku. Večinoma so ga pospravili ljudje v žep in zraven kašljali, da bi prikrili veselje, ki se jim je svetilo v očeh. Pol franka .ie bilo v tistih starih časih dovolj za celo kosilo.
Včasih je študiral Monier na isti način žensko nečimernost. Obenem z drobižem je podtaknil kaki lepi Parižanki listič, na katerem je stalo »Jaz vas ljubim! Sprevodnik«.
Dama je navadno držala pisemce v roki previdno in skrito, prečitaja ga je in zmečkala v roki. S srečnimi očmi je potem poiskala sprevodnika in se seveda čudila njegovemu mirnemu obrazu. Ce je izstopila, se je boli kakor navadno oprla na sprevodnikove roko. Časih je. tudi vzdihnila in sanjavo pogledala za avtobusom, kjer je stal sprevodnik, žrtev službenih pravil z mrzlim obrazom in plamenečim srcem.
Ni dvoma, da je bil Monier dober opa zovalec malih človeških slabosti. »Prehodnik ruskega realizma« pn bi bil gotovo dospel do večje slave, če bi pestai mesto pisatelja detektiv: zasledoval bi lahko tatove in razkrinkaval nezveste žene.
Angleški pastor o brezbožnem cilindru
Nebogljeni cilinder je prišel popolnoma iz mode. Ako se ž njim pokriješ in pojaviš v družbi, te bo ves svet, ako že nisi filmski igralec pred kulisami, po-smatral z ironičnimi nasmeški in občudoval tvojo korajžo. Res je. ni ga še dohitela usoda fesa, ki ga je mlada Turčija obsodila tudi s formalnimi zakoni v pozabo in kier ti zagroze z vislicami, ako ga nosiš pred mladoturškim policistom. Da je tudi cilinder sila osovražen, pričajo naslednji izrazi angleškega pastorja, ki se je z ogorčenjem spravil na reveža, češ «da je grešen, nesramen in grd simbol brezbožne vik-
torijanske dobe». Ta pastor očita cilindru, da je «okoren, trd, nepopustljiv, neroden in domišljav predmet». Zato ne bo odveč, ako napišemo, da se je to toliko klevetano in danes osovraženo pokrivalo rodilo v Londonu, torej na Angleškem.
Prvi cilinder se je pojavil v Londonu leta 1797. Posledica lansiranja nove mode za avtorja ni bila kaj razveseljiva. Londonski župan je povabil trgovca Hetheringtona, ki ga je prvi nosil, pred mestno sodišče, kjer se je moral mož zagovarjati radi kršitve javnega miru in reda (!) in radi navala radovednega občinstva, kar bi utegnilo povzročiti zastoj prometa. Obtožnica je navajala, da je visoki, svetlikajoči se cilinder preplašil pse, konje in živino, da so vozniki komaj preprečili težke nesreče. Mnogo žena je padlo v nezavest. Mister Hetherington je bil obsojen na občutno denarno kazen.
Cilinder pa je kljub temu zmagal. Ugajal je ljudem in kjer je odreklo este-tično čustvo poedinca. sta pritisnila ukazovalka moda in senzacija. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je postal cilinder splošno pokrivalo. Eksaltirani umetniki romantične dobe so ga nosili celo v polmeterski uprav babilonski stolpni višini. Kmalu bomo cilindre rabili samo še na karnevalih. Minljivost tega sveta ne kruši samo človeka in njegovih nazorov, temveč tudi razne priljubljene predmete.
Modna revolucija
Moda je neločljiv in zelo važen del francoskega javnega življenja. Ni čudo, da so sedaj razburili pariški gizdalini (nos élégants) vso javnost, ker napovedujejo vojno »smešnim in utrudljivim prežitkom za vselej pokopanih časov«. »Društvo za pobijanje trdih ovratnikov« ki se je pred kratkim ustanovilo, ne uspeva menda posebno dobro. Zato prinaša sedaj list »L' Avenir« cele članke o smešnosti dolgih hlač. — »Dolge hlače so obsojene na smrt. kakor je bilo obsojeno na smrt dolgo krilo. Naj bi našli trije ducati elegantnih Parižanov toliko poguma, da bi se pojavili na ulicah v hlačah dokolenkah! Nai povedo da je to »le costume à la française«. Dan pozneje bomo videli tisoče ljudi v krat-khi hlačah!«
Avtor se boji samo, da bo imel njegov načrt hude politične nasprotnike in sicer v republikancih. Dolge hlače, ki jih sedaj nosimo in trgamo, so namreč zgodovinska pridobitev velike francoske revolucije. Pred Robespierrom in Maratoni so nosili vsi sloji kratke dokolen-ske hlače »le pantalon lonsr« pariških predmestnih proletarcev. ki so bili prvi vojaki nacionalne garde. Dobili so nekoč zelo znano posmehovalno ime »šansculottesov« t. i. ljudi brez starih, plemiških, kratkih hlač. Sedanii Pariža-ni pa hočejo oživeti predrevolucijske hlače, ker so lepe. prilegajoče se in nudijo prožnost moškim kretnjam.
Ce bi pa prišle v modo kratke hlače, bi vstala iz groba tudi ostala nekdanja eleganca. Moški bi pustili enolične suknje, neumne kratke nogavice in čevlje na zadrgo. Povrnile bi se vesele in žive barve, katere pozna občutljivejši ženski svet. Kavalirji bi v tem'primeru nosili lepe čevlje z rdečimi petami à la I.nji's XIV. visoke nnw-^» н r'--f -r>
Avtomatična pištola za usmrčenje živali
V Parizu delajo sedaj poskuse za usmrčenje živali s pomočjo avtomatične pištole. Dosedanji način ubijanja je namreč zelo nečloveški, ker je še mno-gokje v navadi, da ubijajo vola in kravo kar s topim delom sekire. V Parizu so sedaj uvedli milejši način ubijanja, namreč z avtomatično pištolo. Ta način usmrtitve je zelo hiter in ne povzroča živali nobenih dolgotrajnih muk.
Pariški policijski prefekt Morain je razposla širom Francije okrožnico, v kateri priporoča vsem mesarjem, naj se poslužijo v svoji obrti istega orožja. Na ta način bo žival hitreje končala, človek sam pa ne bo čutil, da jo je tako surovo ubil.
Jack Walker
(italijanski mulat, kojega pravo ime je Ja» covacci) in Belgijec Devos, evropski prvak srednje kategorije (v medaljonu). Boksarja sta se v nedeljo pomerila v Parizu. Doslej sta se srečala dvakrat: obakrat je zmagal Walker, in obakrat je Devos protestiral proti sodnikovi odločbi.
Proroški Schverman
V Parizu nastopa znani dunajski na-povdovalec usode Schverman. Razen številnih čestilcev ima tudi veliko sovražnikov. Njegov zadnji nastop v Zvezi nemških pisateljev se je končal pred 10 leti z velikimi izgredi. Zastopnike tiska je preje! Schverman doma. Prof. Fischer iz Prage jim je povedal, aa jj napravil s Schvermanom 203 eksperimentov v navzočnosti asistentov. Schverman je dognal 145 krat popolnoma natančno po pisavi stališče in značaj poljubnega posameznika. Večkrat je samo otipal pisavo, ne da bi jo pogledal. Včasih je otipal samo zaprto pisavo z zavezanimi očmi. Zmotil pa se ni, čeprav je bilo pismo včasih pisano z nevidnim črnilom.
Znani nemški igralec Arnold Korf pripoveduje o Scfovermanu naslednji, zajamčeno resnični dogo-dek: »Gostoval sem v Newyorku z velikanskim uspehom. Po predstavi sem tekel na pešto, da brzojavno ixizovem iz Berlina svojo rodbino v Ameriko. Domenil sem se bil, dn nride za menoj le, če bo moje gosto-
verg H'OûSmg,
CHANGHA1
:oncession internationale » a n g la iseJa nrerica in e j
à	LL'î
JNANKIN



r/o ChanqTche^ufeV ( Soo-rche^u-^ Sungkiang/ KashinQ-* —
Hang-T<
K bojem na Daljnem Iztoku
Karta Šanghaja in okolice. (Con« cession internationale anglaise et américaine = mednarodna angleška in ameriška koncesija; C française — francoska k.; ville indigène en tourée de murs = kitajsko mesto, obda» no 7, zidovjem: Hotel des Po» stes — poštna palača.)
vanje uspelo. Med tem ko sem pisal besedilo, je stopil k meni majhen možak in rekel: »Naj ostane vaša uboga žena doma. Izgubili boste drugače veliko denarja in imeli samo ogorčenje. Meni lahko zaupate. Jaz sem Dunajčan Schverman«, Korf se seveda ni pobrigal za nasvet in je brzojavil družini, naj pride čez ocean. Šest dni na to je pobegnil Korfov gledališki ravnatelj s celo blagajno. Igralec si je moral pribe-račiti denar pri znancih in je le težko zbral toliko, da je odpotoval z rodbino nazaj v Evropo.
Rasputinov prijatelj
Kriminalni policiji v Ljeningradu se je slučajno posrečilo izslediti intimusa ruskega lažnega meniha Gregorija Ras-putina, znanega prijatelja in proteži-ranca jx>kojne rusk? carice. Mož se piše Ivan Zinovjevič Osipjenko ter je šele 38 let star. Osipjenko je kmečkega pokolenja. Ima krasen glas in to mu je pripomoglo, da ie bil sprejet za cerkvenega pevca v Tuli. Metropolitu Pit-jerinu je tako ugajal, da ga je mož na mah posinovil. Nato ga je poslal na moskovski konservatorij, pozneje pa še v Italijo in slednjič ga je izbral za svojega osebnega tajnika.
Ko je postal Pitjerin Ijeningrajski me-tropolit, je vzel s seboj tudi svojega ljubljenca. In tam je Osipjenko postal zelo važna oseba v triumviratu Viru-bova-Rasputin-Pitjerin. Ta trojica je igrala odločilno vlogo na dvoru bivše ruske dinastije. Za vpliv Vyrubove in Rasputina se je javno vedelo že takrat, Pitjerin je stal bolj v ozadju in še bolj zadaj se je skrival Osipjenko. Ta je dobil sčasoma na Pitjerina velikansko moč. Pitjerin pa je direktno vplival na Rasputina. Rasputin je plel svoje spletke s pomočjo Vyrubove in ta je vsako intrigo primerno garnirano vrgla pred carja ali pred carico.
Ta krog je torej vladal nesrečno carsko Rusijo. Osipjenko je vedel za vse njegovo početje, bil je čestokrat tudi sam povabljen na dvor, kjer mu je carica izročila šifrirana pisma za svoje prijatelje in znance. Premetenost Osipjenka je najbolj razvidna iz činje-nice, da je mož takoj po revoluciji po-
stal član komunistične stranke, kjer se je do zadnjega časa skrival pod tujini imenom. Sedaj pa sedi v ječi in piše svoje spomine, ki bodo gotovo pojasnili marsikakšno stvar, ki je danes še prikrita.
Dan starcev
Prošli teden se je v Alzagi na Span» skem sestalo trinajst starcev, ki so se dogovorili, da bodo skupno proslavili svoja »leta«.
Najmlajši med njimi je štel 80 let, najstarejši pa 87.
Vsi so prišli na sestanek peš. Pri teh letih to že nekaj pomeni, zlasti, če po, mislimo, da so nekateri pripotovali iz krajev, oddaljenih vsem do deset kilo» metrov od Alzage.
Dali so si prirediti obilen banket, na katerem seve ni manjkalo vina. Po ve» čerji je moral vsakdo povedati kako kratko anekdoto, na koncu pa, ko je alkohol že storil svojo dolžnost, so za* peli sentimentalno popevko o tistih »srečnih starih časih, ko je bilo na sve« tu vse bolj luštno« kakor danes.
S tem je bil program izčrpan. Pošlo» vili so se in se domenili za prihodnji sestanek, ki se bo vršil v prvem tednu februarja 1928.
Koliko iih bo takrat manjkalo?
proti gripi - astmi - kataru
se inholira
Smrekovo olje „Trolist"
Razpošil a vsaki dan po pov2et;U D 15 Trolist Logatec ,tl
X Razširjenje Metropolitanke v New yorku. N'ewyorska Metroplitanka je že 43 let središče glasbenega elitnega življenja ameriškega velemesta. Prostori opere pa so daleko pretesni in zato je sklenila uprava gledališča poslopje povečati. Opera dobi prizidek v 57. Aveniji. S tem prizidkom se bo operno poslopje povečalo in bo nudilo prostora za novih 1400 oseb. V celem bo v gledališču prostora za 5000 ljudi. — Mc> tropolitanka v sedanjem obsegu je stala 280 tisoč funtov, za nov objekt pa je potreben kredit 2 milijonov funtov. Tudi razlika v času, prostoru in izdatkih!
Kitajci ne poznajo šale !
Prizor z ulice v Šanghaju: Krvnik se podaja v spremstvu desetih vojakov na svoj zlo» vešči posel. V desnici ima meč, ki je zavit v rdečo svilo.
r
Л
Obramba Šanghaja
Vojne ladje zaveznikov, zasidrane v pristanišču pred mestom
glasen čas, ko gredo ideje iz zapraše- 1 nih knjig na ulice in iščejo smeri in kričijo po trgih. čas. ko je vse življenje iz samih tendenc, sprtih med seboj — kaj bi takšna umetnost drugega ob taki veliki uri, ko da zapre svoj lokal?
Umetnost, sama sebi namenjena, ni le brez barve. To je umetnost, ki se je s ceste življenja zgubila v slepo ulico. J. J.:
L. Andrejev:
Horeografija
Horeografija je umetnost in vrhu tega še sveta umetnost.
To je znano vsakomur. Tako onim, ki niso študirali v semenišču, kakor tudi tistim, ki niso študirali vobče nikjer. Le-tem je še posebno dobro znano.
/Jakaj je horeografija umetnost, ne vem. a prav rad verjamem, da je res umetnost, kajti imamo pač različne umetnosti.
Bil so časi, ko so razen drugih podobnih načinov telesnih naslad smatrali /a umetnost celo to, če je znala služin-čad svojo gospodo dobro ščegetati po podplatih. Kako bi torej ne bilo moči smatrati za »sveto umetnost* tudi tega,
če ščegetaio najelegantnejše nožice plesalk najobčutljivejše kotičke naše duše?
Seveda je to mogoče.
V svojem življenju sem bil nekajkrat na baletu. Zatorej vam lahko povem, kako prav za prav gre ta stvar.
Najprvo stopijo ljudje k blagajni in se iznebijo denarja, ali prisluženega, ali pa na kak drugi način pridobljenega. Za ta denar dobi vsak svoj sedež. Ko vsi po-sedejo in nastavijo kukala na oči, začne igrati godba in zastor se dvigne. Na odru stoji naslikano drevje, po odru pa se sučejo čudne postave, našemljene kakor na pustni torek. Krilijo z rokami, poskakujejo ter begajo z enega konca na drugi konec odra. Vse to pa delajo molče.
Vobče ste pač vajeni, da ljudje, ki jih gledate, govorijo. Zato pričakujete, da izpregovorijo tudi ti, kakor hitro jih godba prestane motiti. A godba svira kar svojo pot naprej in tudi oni molčijo kar naprej.
Menda že mora biti tako. da godba nepretrgoma igra, oni pa da mahajo in krilijo z rokami na vse strani ter molčijo. Če se ozrete na druge gledalce, vsi kukajo v kukala in tudi molčijo.
Med temi in med onimi na odru je najbrže nekak tajni sporazum. Vi pa tega seveda ne veste in zato vam posta-
ja nekam mučno, prav kakor bi se nečesa sramovali.
Zdajci pa jo pribriše izza kulis zastaven dečko ter jame molče poskakovati in odskakovati. Kadar skoči kvišku, potolče po večkrat z nogo ob nogo ter brca od sebe zdaj z levo zdaj z desno, kakor da sta mu obe odveč.
Vi menite, da je ta skakljajoči mladenič od rojstva nem, nezmožen za vsako delo ter da hoče s tem svojim poskakovanjem le ponazoriti obupno in zmešano stanje svojih misli.
včasi je tako.
Ko sem bil še otrok, sem tudi jaz tako odskakoval, ko so mi strgali iz rok steklenico s terpentinom, ki sem ga hotel izpiti.
Nesrečnež je nehal skakati. Nato so mu jeli vsi gledalci ploskati. A še vedno molče, — jim je šlo menda do srca.
Posamezniki pa, ki jim skoro gotovo še ni zadostovalo, kar je dokazoval ta človek, so zaklicali po latinsko:
— Bis! Bis! Bis!
Nato je fant še nekajkrat poskočil, kakor bi hotel reči: Le poglejte me, saj sem dober človek in sem prav rad vesel. Da me je pa Bog kaznoval z ne-mostjo. tega nisem jaz kriv.
Kakor se je izkazalo, ie bilo tam več takih nesrečnežev.
Komaj se je namreč utegnil kakih dvajsetkrat zavrteti na mestu, to je prilično tako. kakor če psa osa piči v nos — je zdajci prifrčala mlada ženska, ki je bila prej ko ne silno ubožna. Oni je j bil vsaj oblečen, ta pa je imela noge, roke in prsi popolnoma gole. Le tam na sredi je ostalo še nekaj oblačila, ki ga menda niso hoteli vzeti v zastavljalnici, gotovo zato. ker je bilo premajhno.
Tudi ta je bila nema in čisto gotovo zaradi tega ni mogla najti nikakega dela. Tudi ona je začela žalostno poskakovati. privzdigujoč zdaj levo zdaj desno nogo v zgovoren dokaz svojega siromaštva.
Tega sicer nisem opazil, da bi bili gledalci jokali, ampak marsikdo se je od samega sočutja nemirno iztezal s svojega sedeža in moj sosed, starček, ki je v življenju bržkone izkusil veliko gorja in bil očividno zelo rahločutna duša, je cmokal z usti in se žalostno oblizoval...
Dekličine prošnje so bile jako prepričevalne. Zato so ji, ko je nehala skakljati in ko .ie godba utihnila, podarili zlatnino.
Edino to se mi je zdelo prav čudno, da je oni starček še dvomil in da je zahteval po latinsko, naj bi še enkrat ponovila svoje prepričevanje.
Meni se je zdelo, da je videl pač že dovolj...
Ko so mi štiri ure nepretrgoma in molče migljale pred očmi moške in ženske noge in sem nato zagledal mirno ulico, mi je bilo nekako tako, kakor da v moji glavi ni vse v redu ...
Zdelo se mi je, ko da sem otrok, ki so ga našeškali.
In beraču, ki je stopil pred me. sem dejal:
— Ne zameri! Svoj denar sem že pustil tam'ie.
X Sistem enega otroka na Š\"edskem. Pravkar je v Stockholmu izšla statistika prebivalstva, ki kaže, koliko je bilo lani po rodov in kolika je v primeri ž njimi umr< Ijivost. Število porodov na Švedskem kon. stantno pada. Od lani se je skrčilo za več nego 1 %, istočasno pa se je umrljivost povečala. Posebno značilno je dejstvo, da se v švedskem rodbinskem življenju čim dalje bolj uveljavlja sistem enega otroka. Vzrok temu je pač gospodarski položaj, pa tudi ženske same, ki nočejo roditi otrok iz samoljubja, da ne bi prezgodaj ostarele. OpaŽ3 pa se v švedskem družabnem življe> nju še drug zanimiv pojav. Število porok še vedno daleko nadkriljuje število ločitev. V Stockholmu jê bilo na primer lani na no« vo vpreženih v zakonski jarem 4444 ženi« nov in nevest, dočim beleži statistika ra*» vedb samo 544 primerov.
Mali oglasi, ki slnžQo ▼ posredovalne ta »od«!» namene občinstva, vsaka beseda 56 p№ Nsjmanjil «nesek Dim 5—o
Snežne čevlje
)E riioše popravlja Avgust {Wf, Borštnikov trg St. 1.
5545
Galoše popravlja
turna vulkanizacija Skalar, Ljubljana, Rimska eest» 11 13
dobe
Trgovskega učenca
t.lnvega, močnega in počenega, kateri je dovršil najmanj 2 rarr. meščanske Ide ter ima resno voljo do пг.евја, sprejme takoj Ant. tariez:. trg. z mešanim bla-Siovenigradcu. 5655

šoferja
cenjenega, treznega m žaljivega sprejmem v trg. , v Beogradu. Zaposlen V,-" bil tudi v trgovini, žena p» kot kuharica. Vožnja «e povrne. Kaslov t oglasnem ciMeltu «Jutra». 6651
Potnike
inteligentne, sprejme za vso giovemjo v stalno službo nroti dobremu zaslužku — rcewïno od S—10.000 Din,
jcf velike tvrdke. И se nahaja pri Karlu Beliču v Ilirski ulici 27/1 - levo.
5595
Manufakturista
prvovrstno moč z dobro iiiobrazbo i S S e večja de. tajlna trgovina. Ponndbe na oelasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ptuj». ®m
Tesače
ii bukove prage sprejmem
takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Juti»». 6524
Lesnega strugarja
hitrega delavca za akordno <Mo sprejmem takoj v Irajn blizu Ljubljane. Pomnite na oglasni oddelek ..lutra» pod značko «Le^ sirugar».	6508
Pletiljo
iiurietio v pletenju nogavic in drugih del. sprejme za stalno Jakob Seltškar v
fkofji Ixiki.
Vrtnarja
(uharica
in sobarica
ananjem nemškega «11 italijanskega jezika in z dobrimi spričevali dobit* stalno sluibo v Gradišču
it. 10Д, desno.	62S4
Knjigovodkinjo
samostojno, takoj prejme T. Majer, kolodvorska restavracija ▼ Maribora.
6S36
Ucu4t
Gospodične
ki si leKjo šivati perilo, sprejme zopet v pouk
M. Alešovefi, Cankerjevo nabrežje I. Učna doba poljubna.	5601
Potnik
i»veiban v kolonijaluj in alkoholni strofci, ieli služ-be. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Agilen 41».	6241
Postrežnlca
iiče posla v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Marljiva 88».
6239

m
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih «enak
Cerne — jnvelir
Ljubljana. Wolfov» ullea t
Staro kočijo
pplpokrito. lahJco, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Kočija 2».
Nemščino in klavir
poučuje državno izprašana učiteljica po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značke «Hiter napredek». 6475-a
Klavir in nemščino
oučuje temeljito učitelji» Taalov v oglasnem oddelku «Jutra».	5540
Francoščino
poučuje diplomiran filozof. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	>304 !
«ščeio
191etna gospodična
iz Koroške Slovenije, ki je dovršila 8 meščanske in 4 trgovske iole, vse z odlike, veiêa strojepisja, stenografije ter obvlada slovenski, nemški, italijanski ia angleški jezik, prosi ea sluibo v kakšni trgovini ali večjem podjetju, katere v •voji domovini ne more dohiti. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «H. H.»	562-2
Dvosedežni avto
močne konstrukcije, prvovrstni špecijalni atroj, električna razsvetljava, vse v zelo dobrem stanju, zelo pripraven za trgovska potovanja, ker ima zaprt prostor za vzorčne kovčke — prodam ali zamenjam za razno manufakturno blago. Popise na podruž. «Jutra» v Mariboru pod značko «Avto 30.000».	5666
Pohištvo
S spaliiee in 1 jedilnico it prvovrstnega trdega, politi-ranega lesa. solidno delo, proda s petletno garancijo M. Gogala, mizarstvo. Bled
Šivalni stroj
ženski «Singer» naprodaj na Borštnikovem trgu št. 1 5546
Avto
šestsedežni, 14/45 P. S., znamke Nesaeldorfer, v zelo dobrem stanju, poceni n&prodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 5588
Lahki avto
Rat Torino, 18 P, na polne gumi, popravljen, kot nov, s jamstvom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	вГ*°
«Express» stroj
nov, še ne rab-
Sesalko za vino
zračno, kupim. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Sesalka 1».
6314
Mlin za dišave
kupi mlineko podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Mlin 15».
6215
Sladke krme
reč voz proda po 90 A. Remec, Zgornja SiSka.
6210
Brinje
vseh vrst nudi najceneje tvrdka I. Knez, Ljubljana,
Gosposvetska cesta št. 3.
Mirna stranka
išče stanovanje sobe in kuhinje, po motnosti v sredi mesta. Pismene ponudbe o* oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «V najkrajšem času».
5607
Stanovanje
2 »ob in kuhinje, z obseï nim vrtom oddam v okolici Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
5526

50—200.000 Din
sem pripravljen družabnik v dobro,
vložiti kot urno podjetje.
tu doblčkaaoeno [^ЈЧЈЧ.Ј... ali p» posoditi denar proti primernim obrestim ln sigurnosti i sodelovanjem v službi. Ponudbe n» oglasni oddelek «Jntra» pod oglas, it. 6657.	5657
Katera dama
>maga Mletnema uradniku unou) e posojilom U ne. prilike. Ponudbe n« oglu. oddelek «Jutra» pod šfro «Vrnitev».	5640
do.
(M
Družabnika (co)
s 50.000 Din, kateri bi po možnosti dnevno S uri v pisarni sodeloval (evemtuelno tudi tihega) išče z naročili dobre preekrbijeno podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod «Času primeren zaslužek» na oglasni oddelek «Jutra».
Ljubko stanovanje
2 parketiranih sob. kuhinje io pritiklin. v več let stoječi vili, 10 minut od gl. pošte, solnčno in suho, oddam takoj za 800 Din na mesec. Število oseb Je navesti v ponudbi, ki jo je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Manzarda».
5488
Gospoda
sprejmem v dobro oskrbo ali samo na stanovanje sa Sv. Petra cesti štev. 29/1.
5684
Gospodična
želi znanja z idealnim go spodom. — Neanonimno na oglasni oddelek «Jutra» pod «Harmonija idealnih duš».
5297
Inženjer I. V.
naj dvigne pismo pri podružnici «Jutra» v Mariboru.	5679
Senzacijonalna prodaja
„Doko" čevljev
po znižanih cenah se urši do sobote.
99
99
Prešernova ulica štev» 9« dvorišče.
Dr. Alojz Goričan,
odvetnik v Celju, Prešernova ul. št. 3
vljudno naznanja,
da je preselil s 1. marcem 1.1. svojo odvetniško pisarno
v prostore Narodnega doma v Celju
I. nadstropje, vhod iz Ljubljanske ceste.
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
5669
Hišo z gostilno
v eentru Ljubljane, prosto udobno, večje stanovanje, dobro obrestovanje kapitala, pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 400.000 Din proda «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18.	5587
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma аГј zakonskemu poru brez otrok n» Rimski i 10/П.	5668
Hišo z gostilno
kupim ali vzamem v najem v sredini mesta. Stanovanje mora bit! takoj na raz-■ ;o. Ponudbe n» oglas
oddelek «Jutra» pod
I «Gostilna 555».
iifro
5585
<i*hro izvežbaaega, sprejmem z* samostojno vodatvo vViegi vrta, posebno za tojitev sadnih sadik. Vrt •V.m event. tudi v najem. 1'ргала vlaeteltn*va Vido-vie, kraj Varaldlna. 5430
Učenko
. pat robno šolsko i»bra>-sprejme trgovina L. Pev»№, Mdovsk» ulica.
5687
Knjigovodja
bilancist
samostojen, v vseh pisar-. niških in administrativnih poslih verzlran, slovenski, srbohrv. in nemški dopisnik, dober organizator, išče nameščenja pri industrij- j skem podjetju ua deželi. — Dopise pod «Stalna služba» na podrninlco «Jutra» v Mariboru.	B4S6
Bivši poštni uslužbenec
jako pripraven in zmožen v lisarniškib poslih, vešč ita-ijanskega, nemškega ter seveda tudi slovenskega Jezika, ieli primerne službe kot skladiščnik ali sluga v kakem zavodu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod
Hen, za kuhanje kave in Žaga S Stan. hlSO Čaja, takoj proda ОвШОД. . 400O m» prostora za » Mrak ua uunajsni cesw. J„k,adanje
in ekladšče, ' hlevi, lastna transformator, ska hišica, pri kolodvoru, mlin za čreslo, stružnica itd. Posestvo se nahaja na slovenski meji Koroške in Je naprodaj za 45.000 Šilingov. Pojasnila daje Pan-jraz Kuhn, Villaoh. Pine-strasse, Karnten 5435
PREMOG-DRVA «Ilirija»
Kralja Petra trg štev. 8. —
Telefon 220
23
Drva
hrastove odpadke (odpadke od žage) dostavlja od parketov ter mehka drv» po nizki cent na dom parna
Natakar, vajenca
iz boljše hiše sprejme Josip Mastnak, Testavrater hotela
«Slon».	5686
Gospodično
intelijenfcno in resno, s per-fskrnim znanjem nemščine, r dolgoletnimi spričevali ш Vi гиа šivaii, sprejmem k ? otrokoma 4 in 5 let. — Oobro ravnanje. Ponudbe s ?->toa:rafijo na: Goldberger, Kriiievei.	6680
Trg. izobraženo
gospodično ali mlado vdovo
i*>braženo, simpatično, prijeme zunanjosti да čiste preteklosti, išče ia vodstvo trgovine z mošaJiim blagom r° lt.pem mestu province lara.MtoJen. mlajši trgovec. BMa naj bi voljna v pro: s: «m času pomagali pn f 's[)odaJStvu. Potrebna go-»ovin» 50.000 Din. V slu-fiju sporazuma tudi tenl-tev ni izklju&ema. Dopise na oglasni oddelek «Jut*a» pod «Vicesetfo».	5683
Trgovski potnik
v Sloveniji pri vseh najboljših odjemalcih pravdo bro vpeljan in zeio priljub- 1 Ijen. žeK evojo dosedanjo službo premeniti. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pomlad 89 Ljubljana».
Izučen trgovec
in spreten komercijalwt, vsestransko dohro verziran, knjigovodja-bilancist in ko-respondent, sedaj komerci-Jalni vodja pri stavbnem podjetju in parni iagi, želi pnemeoLti alužbo. Perfek-ten v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku v govoru in pisavi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Organizator».
5681
Prodajalka
mei»o(i stroke, zanesljiva, dol» »lužbo na deželi z vso Oikrbo v hiši. Ponudbe na oeiasni oddelek «Jutra» pod «Dobra moč 72». 5671
Dve prodajalki
»amifakturne stroke — za nerilo — takoj sprejmem. Totiudb» na oelas. oddelek «•'utra» pod «Zanesljiva — Kranj».	5673
Kavarniškega
vajenca
«prejme s hrano in stanova njem Narodna kavarna.
5698
Služinčad
knhwice, sobarice, nataka-hišne itd. dobe naj-laï.ie floïbo v Beogradu *ko se zeflase v l/irou Eko-tiotoifa. Beograd. Vlsana 11 6220
Gospodično
»prejme uradniška družina ri stanovanje in hrano v Nižini učiteljišča. Naslov v oarlasnem oddelku Jutra.
6217
Praktikant
%j takojšnji stalni naetop dobi službo v tovarni lee-tîih izdelkov JurklošteT.
62S4
Šiviljo
•» .pripravljalna bela del» »prejme tikol Matek k Milni. Dalmatinova пИса 1«.
i dobrodošel».
Nov mlin
no 4 pare kamnov in valj' «ke, zraven tudi
po hjzbj счш пв u«ui (num 1	...	,,
žaga v Scagnetti. Ljubijo žaga na stalni vodi
na, za gorenjskim kolodvo- I ц je napravljena tudi na rom. — Pri odvezmn veïje I pj^ pogon, naprodaj na množine znaten popust 86 I ,,j0 prometnem kraju ob
___I državni eeeti n» DolenJ-
,, . , , ,	I «kem. Naslov pove oglasni
Kontrolna blagajna oddelek «Jutra» v najboljšem »tujju, po-nlkljana, nemški izdelek, ugodno naprodaj. «Vojka». Ljubljana.	""""
>—■ 1 Kupim hišo
3677 najraje v mestu, eventuelno tudi v okolici Ljubljane, v ceni od 200.000—300.000 D. -ж ,.. KHUJV . w i Ponudbe na oglas, oddelek z mladimi maticami proda I «Jutra» pod «Kupim hišo», šola Zalog pri Ljubljani. I	6218
5688
4 A. 2. panjove
„ JS	Hišo z gostilno
Kadioaparat ln gospodarskim poslopjem, kompleten, tricevni, zelo I pripravno za vinsko trgo-dobro ohranjen, akumula- I vino dam v najem ali pro, tor, anodna baterija, anite-1 dani. Naslov v oglasnem na, 8 slušal, pr<>d«m takoj | oddelku «Jutra».	6212
za 4500 Din. Naslov v ogl. |ц	______
oddelku «Jutra». 5676 I
Ključavničarska
obrt s hišo
. sredini meeta naprodaj. Nwlov v upravi «Jutra» v
Mariboru.	6235
Hiša s hlevom
Prazno sobo
* meato iščem, najraje pri gospodarju. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Samec». 5694
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice Itd. Posredovanje ta oddajale» popolnoma brezplačno. «Po. »redovalec», 8v. Petra e. B. 18.	5691
Sobico
čedno opremljeno, v mestu takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	5377/a
Sobo
oddam boljšemu gospodu. Na«tov v oglaenem oddelku «Jutra».	5672
Luštni razposaienki
dvignita pismo v oglasnem oddelku «Jutra». «Velika mirneža».	5682
«R. R.»
Radi bolezni bilo nemogoče. Pismo dobite pri prij
Osamljena 93
S9U. — B»flekttr»m. Prosim za odgovor s polnim naelovom pod «St. 77» na oglasni oddelek «Jutra».
6248
tZ>
Instrumenti
za kompletno godbo na pi hala, 82 po številu, dobro ohranjeni, poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Godba».
6205
Prstan
z briljajitom pogreSam od sobotne maškerade na Taboru. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi v oglaenem oddelku «Jntra» 6209
Lepo mesečno sobo
r. električno razsvetljavo in posebnim vbodom iščem v sredini mesta. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Soba».	5690
Sobo
čisto in solnčno. oddam takoj eaemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 5697
Sobo
strogo separiraao, opremljeno aH prazno, išče gospod. Cenjene ponudbe na
oglasni oddelek '«Jutra» poi «Separiran vhod». 569:
Spalnico
hrastovo, novo — in več
gostiln, inventarja
prodam. Naslov v oglasnem Oddelku «Jutra». """"
Prazno sobo
iščem. Cenjene ponudbe na oelasni oddeleik «Jutra» poil «St. 40».	5700
Lepo prazno sobo
odd» Eesnik v vili Na za-vrteh (za uboïnico). 5696
321etno dekle
se želi poročiti aH pa veto. piti v elužbo k samostojnemu gospodu ali vdovcu za majhno plačo. Neiika Cemaia», Otoče 4 — pošta Podnart.	5678
2000 Din nagrade
tistemu, ki mi ]>ripomore do službe
gozdarja
za takoj ali v doglednem času, ker želim spremeniti sedanje mesto. Sem 32 let «tar, samec, absolvent go-. zdarske šole z drž. izpitom ] in 12!etno prakso. Vešč slov., nemškega in italijanskega jezika. Dokazi dosedanjega vestnega službovanja na razpolago. Cenjene dopise proeim na oglasni oddelek «Jntrm» pod šifro «Marljiv etrokovnjalk».
5675
a ■	~' j«. ! pripravno Za vsako obrt aH
Železen štedilnik ia vpokojenca, pod Kast-popolnoma nov, naprodaj. | vom pri Sušaku naprodaj Naslov v oglaenem oddelku za 60.000 Din. — Vprašati: «Jutra».	6207 Karara, Maribor, Sodna ul.
_ I št. 25.	6237
Jajca za valjenje
od čistokrvnih rumenih Or. pington, oddaj» po 10 Din komad Franzl. Privoz 10.
5-146
Motorno kolo
Opremljeno sobo
oddam na Aleksandrovi cesti. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 5670
2 opremljeni sobi
z električno razsvetljavo in
Eiebnim vhodom dam ta-j r najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
5695
Lokal
takoj oddam v Tavčarjevi .ulici poleg tvrdke K. Puč-
angleški tip, 4 HP, 3 brzi- Hjj-	P" ^
пеГ prodam radi selitve. 1 Mku'	65S-
Naslov v oglasnem oddelku
Kos blaga
plesiranega, je izgubila ši vilja. Poštenega najditelja It naproša, da ga proti odškodnini vme v oglasnem oddelku «Jutra».	5699
nudi zagrebška banka ti. stim, ki prevzamejo prodajo mesečnih vrednostnih papirjev na obroke. Ponudbe na «Publicitas» d. d., Zagreb Gunduličeva ulica 11, po< «Za 11.150».	----
Boljše abonente
sprejmem po 12 Din na kosilo ш večerjo blizu Mestnega doma. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	5534
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič, Nunska ulica 3.
Brezplačna knjiga
zdravi
0
«Jutra».
Okrogel les
I Pozor, penzionist) in vdove
Stara trgovina
z gxlanttgjo, drobnarijo Ul papirjem, v mestu na
deželi, kjer je Hvljenje poceni, lepo založena in vpeljala, naprodaj. Donaša mesečno 4000 Din, ima lep
Službo postrežnice
za ves dan ali samo za zjutraj ali zvečer, išče pridno ia zanesljivo dekle. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Postrežkinja 1000». 6808
Mesarski in preka. jevalski pomočnik
dobro izurjen in z letnimi »pričevali, išče službo v kakem večjem mestu. — Naslov v oglaenem oddelku «Jutra».	6221
v^u.vt,«..	i mosecno 4U00 Din. ima lep
orehov, črešnjev, javorjev, I i0fcal in stanovanje. Potre-brestov in hrastov — samo ben kapital 80.000 Din. — prvovrstno blago kupi Ru- j-ahek in čeden posel. Po-dolf D e r g a n. trgovec v nudbe na oglMni oddelek Laškem.	5658 | ,J0tra» pod šifro «Dgodna
prilika 27».	5627
Parno lokomobilo .
polštabilno, že rabljeno, a	Lep lokal
v dobrem stanju, s ca. 25 I ob Aleksandrovi cesti odda k. s., s predkurižčem in takoj po znižani najemnini stopničasto rešetko (Trep-1 Pokojninski zavod v Ltub-penrast — vorfeuherung) — I цапј.	5088
sistema «Lanz» ali «WoU» kupimo. Cenjene ponudbe na naslov: M. D o b n i k, lesna trgovina in industrija, Blanca pri Sevnici
Opremljeno sobico
z električno »zevetljavo oddam blizu pošte. Naslov v oglas, oddelka «Jutra».
6216
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
6219
Sostanovalca
e braoo sprejmem takoj k akademiku. Naelov v ogl.
6240
oddelku «Jutra».
Službo šoferja
iščem. Nastop po dogovoru Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra, pod iiiro «Šoferska služba». 6!S6
Gospodična
• polletno prakso, s znanjem stenografije ia strojepisja, iiče «lužbo v mestu aii n« deželi. Ponadbe pod «Prida» П» aa ogluai od-MA «W». W
«Ljubljanski Zvon»
dobro ohranjene letnike: 1881. 1882, 1883, 1884, 1886, 1888. 1889, 1890, 1884. 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900. 1906, 1911, 1913, 1914, 1915 in 1916 kupim. Ponndbe na
Trgovino
. z mešanim blagom, dellka-5537 I teeami, prodajo žganja, pi-1 va in vinotočem prodam m prometni točki v sredini mesta. Naslov v ogla*»« oddelku «Jutra». 5693
Pekarno
.. inventarjem vzamem ta-
in 1916 kupim. Ponudbe na | kojy najem - tudi na
oglasni oddelek «Jutra» pod <!eJeI4	P1?1««» ™
S~r'	p-Vno I oglasni oddelek «Jatra» pod
•Zvon>-	б4и" I šifro «Takoj 13». 6213
Lepo sobo
oddam blizu Taboru dvema gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6238
Solnčno stanovanje
S sob, kuhinje in pritiklin oddam e 1. marcem mirni •traaki. Naslov ▼ oglaenem oddelku «Jntra». 6229
Kot sostanovalca
j hrano sprejmem gospoda v sredini mesfca. Prost vbod in elektrika. Naslov pove oglasni oddele k«Jutra».
6227
Jaremnlk Gostilno na deželi
rabljen, ali v brezhibnem I "
stanju, razpon 450—500 mm, I spojeno s majhno trgovino znamke Eeterer ali Kireh-1 in trafiko, dam v najem v ner, novejšega sistema, ke- marenberttem «od. okraju, pim. Ponudbe na naslov: I Posebno pripravno ta male-Jevrem Planajevid, indu- ga obrtnik» ali lesnega tr-•trijaUe. polU Uïïe-Kra- yoros. - VWi pov. lastnik Цмр, firbi}».	54601 Ivan Predan v Maresbwgn.
Opremljeno sobo
v L nadstropju, г 1 posteljo in postrežbo po niski ceni takoj oddam. Poizve se v Kolodvorski ulici 26.
6233
Mesečno sobo
oddam gospodu v H irski ul
». «И	«S»
z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovanju slovitega leka «Kalenuida» Kaleničenka. Pisati: Beograd, Poo-Lukina 1, MSoi Markovič:	5336
8o.. VINO «,8
Vsled izpraznitve kleti se prodaja, dokler traja zaloga
m GosposvetsKi cesti 13 (Rolizel)
od 26. februarja naprej, črno in belo dalmatinsko, kakor tudi druga fina namizna vina Din 8'— po litru samo čez ulico od 8—12 in od 2—6 ure, v vsaki množini od 1 litra naprej. 2725	Brata Novakovič.
Včeraj zjutraj nas ie nenadno zapustil naš dragi soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Podržaj
Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, StreHška ulica 6, jutri v sredo ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Krizo.
Zadušna ceremonija bo v četrtek zjutraj ob 7. uri v cerkvi sv. Jožefa.
LJUBLJANA, 1. marca 1927.
Rodbina Fodraajeva.
Malinovec
in druge sokove nudi najceneje «Brezalkoholna Produkcija» v Ljubljani. Poljanski nasip 10/b. Poskusite! — Zahtevajte cenik!
6211
Več mask
posodi Lin» Kuclar ua
Tržaški cesti U — levo.
6223
Trte
vs« amerikanske podloge, ključi in korenjaki, originalne Telekijsve sekcije, oepia na Berlandleri. — «Prvi JugosIavsasU Loznja-ci», Daruvar, Hrvatsko. — Zahtevajte ceniki 4754
najugodnejši kupčijski trg v Evropi l
Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927.
1600 blagovnih skupin u vseh gtrok.
Zahtevajte podrobna pojaanila in proapekte od častnega zastopstva
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
Gledališka ulica 8 Tel. 925.
L._______
иивишц ■•stal trg 18
lzdelovatelj dežnikov Na drobaol	Ns debelo!
> Zaloga aprehajalalb peHo
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za iivilje, kroječe in čevljarje ici ra vsak dom. Preden si nabavite
stroj oglejte si to izrednost pri tvrdki
LucL Baraga, ЦиШра«
Šelenburgova ulica 01.
ircceMan ieuk 15-latp. jsraoti-i
Teieion St 980. «
vabilo
na
47. občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
r. z. z n. z. v Ljubljani
ki bo v četrtek, 17. marca 1927 ob 15. v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika
2.	Poročilo ravnateljstva;
3.	Poročilo nadzoistva;
4.	Revizijsko poročilo;
5.	Odobritev letnega računa;
6.	Sklepanje o valorizaciji vrednot nepremičnin;
7.	Razdelitev dobička;
8.	Voli ev predsednika, podpredsednika in treh članov
načelstva ;
9.	Volitev treh članov nadzorstva: 10. Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 28. iebruarja 1927
3282
Natalatvo.
M. Zévaco	ss
Papežinja Favsta
Roma D
»K njej ste me hoteli peljati?« je ponovil Farnese, kakor da ne more verjeti »Ali sem vas razumel prav... ali sanjam?...«
»Da, k njej; razpovem vam vse... a zdaj je glavno, da se ogledava, kako prideva odtod... Vrata so hrastova... hm!... okno ima železno rešetko... hm, hm!... Nu, videla bova... Pred vsem je treba, da se okrepim; ali imate kaj jesti?<
»Jesti?« je zajecljal Farnese.
»Da, konec me bo od gladu... še bolj pa od žeje... Dajte mi piti... požirek sveže vode mi bo vrnil moči...«
Farnese ga je prijel za komolec.
»Odkar sem tu, so se odprla vrata samo enkrat: takrat, ko so prinesli vas in so vas vrgli malone v moje naročje... Lačen še nisem ... a žeja me peče, kakor da mi gori v prsih peklenski ogenj.«
»Nu?« je vprašal Claude.
»Ne jedi ni tu ne pijače ... ne skorjice kruha ne kaplje vode!...«
»Gotovo še pride kdo... Počakajva... takrat bo tudi prilika, da se osvobodiva... Ste li močni, kaj?...«
Farnese še ni utegnil odgovoriti, ko je svetiljka pod stropom nenadoma ugasnila. Jetnika sta obmolknila in odrevenela v tisti neznanski grozi, ki jo zbuja v človeku pričakovanje strašnega dogodka.
Prasnilo je kakor skrita vzmeti; kardinalu in Claudu se je zazdelo, da se kos zidu premice. V črno temo je posijala bleda svetloba... in v tej svetlobi sta uzrla prizor, bolj neverjeten od neverjetnosti same!...
Cela stena sobe, v kateri sta bila zaprta, je bila izginlia! Namestu nje se je zdaj širilo omrežje iz debelih železnih drogov, sega-jočih od tal do stropa. Onkraj omrežja je bila prostorna dvorana, razsvetljena z voščenkami, ki so turobno plapolale na svojih svečnikih in niso mogle povsem pregnati mračine. Ko sta jetnika ustavila pogled na sredi te dvorane, sta okamenela...
Sredi dvorane se je dvigal oder, pregrnjen z rdečim baršunom, na odru prestol z baldahinom od rdeče brokatne svile z zlatimi resamL Zastori, ki v so gubah padali izpod baldahina v ozadje odra, so kakor plamen obdajali bujno, somorno lepoto princese Favste...
Kardinal in krvnik sta jedva verjela svojim očem... Žena, ki je sedela na tem prestolu, ni bila vsakdanja Favsta. Ograjena z belim baršunastim plaščem, ki se je široko razlival po stopnicah, je sijala v veličanstvu svečenice in na njeni divni glavi, vrhu njenih bogatih črnih las se je bleščala trojna krona s križem od ogromnih rubinov!
Papežinja Favsta!...
Štirje služabniki so stali okoli nje, dva na desni, dva na levi strani, utripaje z velikim pahljačami od belih nojevih peres. Šest kardinalov v rdečih, dvanajst škofov v vijoličastih haljah je drevenelo ob znožju odra v slovesni brezgibnosti svetniških kipov. Obakraj dvorane je stala dvojna vrsta oborožencev v jeklenih oklepih, s šlemi na glavah, sloneč na halebardah, kakor da so okamenell Štiridesetorica plemičev je s klobuki v rokah nepremično stala za prestolom. Ne orgel, ne trobent, ne psalmov ni bilo slišati, da bi oživili ta čudni prizor. Bilo je, kakor da gledaš zbor strahov, ki so za trenutek vstali iz svojih temin, pripravljeni, da spet utonejo v večni noči.
Kardinalu in krvniku je zastajal dih. Kakor okamenela sta upirala oči v to veličastno, strašno sliko...
Tedajci pa je Favstin beli kip oživel. Njen pogled se je uprl v enega izmed šestorice kardinalov ob znolju odra. Na njeni dvignjeni roki se je zaiskril simbolni prstan, podoben onemu, ki ga je- nosil papež Sikst.
Claude je omahnil od groze. Farnese pa je opazil, da drži kardinal, ki mu je Favsta pomignila, nekašno listino v rokah. Videl ga je, kako je stopil dva koraka naprej ter pokleknil in sklonil glavo do tal. Nato je vstal, obrnil se proti jetnikoma in izpregovoril:
»Ste li vi Giovanni Farnese, škof parmski, kardinal, zaveznik naš po pogodbi, ki ste jo odobrili in podpisali vpričo tajne skupščine, zbrane v rimskih katakombah? Ali ste Giovanni Farnese?...«
Knez Farneški je mrzlo dvignil glavo in odvrnil :
»Sem tisti, ki ga imenujete, kardinal Rovenni... Kaj hočete od mene?...«
Kardinal Rovenni se je nato obrnil h Claudu in ga je vpra:'a :
»Ste li vi mojster Claude, meščan, bivši zapriseženi kr-r,.-. pariški? Ste li tisti, ki je sprejel v naši družbi posel krvnika? ^ li krvnik, naš obvezanec s pogodbo, ki ste jo podpisali in preda,i v roke kardinala Farneškega?«
»Sem!« jc zamolklo rekel Claude.
Glas kardinala Rovennija je-postal še bolj svečan in resnoben:
»Poslušajta, kardinal Farnese in vi, mojster Claude! Oba vn obtožena zaglavnih zločinov zoper varnost naše svete družbe. Ti zločini so bili obrazloženi pred našrm tajnim sodom, ki je o nj i razpravljal po vesti in pravici. Ves prestopek se je izvršil po Mid-st.venih pravilih, kakor so navedena v osemnajstem poglavju našega zakonika.«
Pri teh besedah se je kardinal Rovenni ooruil k škofom in ostalim kardinalom. Vsi so iztegovali roke v potrdila, da je govori! resnico.
»Poverjeno mi je, da vam sporočim brezprizivno sodbo, ki va : je zadela,« je povzel Rovenni. razvijaje pergamen, ki ga je drža: v rokah. »Kardinal Farnese, obtoženi ste, da ste žrtvovali poslušnost človeškim čuvstvom svojega srca in se v tej izpozabi niti niste ognili upora. Dokazano je, da ste izkušali oteti dekle, ki jo ie ta.::.: sod obsodil na smrt, zato, ker je njeno življenje nevarno naši sve-i družbi. Priznate li, kardinal Farnese, da ste hoteli rešiti poganko Violetto smrti?«
Knezu Farneškemu se je po malem vračala hladnokrvnost. Mimo tega je pomnil že nekaj takih prizorov in je vedel, da je njegova usoda zapečatena. Stopil je k mreži ter pogledal Favsti v obraz.
»Gospa,« je dejal, »kakor sem prvi priložil svoj kamen k zgradbi, ki jo snujete, tako sem vas prvi ostavil. Prišel sem k vam, ker » mi je zdel Siksi poosebljeno trinoštvo v svobodni Cerkvi; ločil sem se od vas, ker sem spozna}, da ste vtelešeno zlo. Ne priznam v.-к več in sovražim vse vaše namere; vaše sodišče je v mojih očeh podla, nesramna snaškarada. Vem, da ste sklenili moio smrt. Umorite me brez govoričenja!.».«
To rekši je odstopil in prekrižal roke. Mrtvaški molk je odgovoril njegovim besedam. Na Favstinerm obrazu ni bilo videti ir-drhtljaja; sedela je kakor marmornat kip... Kardinal Rovenni pa se je obrnil h Claudu in je nadaljeval:
Lovro Petovar
vinogradnik
Ivainkovci
priporoča svojo veliko zalogo pristnih Ljutomersko-Ormoških vin. «o
Elegantna
precizna ura
za zmerno ceno se dobi v vseh boljših trgovinah z urami.
ZAHVALA.
Zamnoge izraze globokega sočutja povodom smrti mojega srčnoljubljenega dobrega soproga,brata, strica in svaka gospoda
Kazimiro Bleiierlo
za poklonjeno cvetje in vence kakor tudi za obiločaš:ečesprem-sivo na njegovi zadnji poti se vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam g primariju dr. HOglerju za njegov trud.
Ljubljana, dne 27. II. 1S27.
Žalujoča soproga
Ivanka Bleijer.
+
Oblastno poveljstvo drž. varnosti ne straže v LJubljani naznanja tuž» no vest, da je njega prvi poveljnik in dolgoletni poveljnik okrajnega oddelka drž. varnostne straže v Ljubljani, višji nadzornik gospod
danes, dne 28. februarja 1927 ob % na 11. uro med izvrševanjem službe nenadoma preminul
Pogreb se bo vršil dne 2. marca t 1. ob 16. uri iz hiše žalosti, Kra. kovski nasip št. 26.
Ohranimo ga v častnem spominu!
V Ljubljani, 28. februarja 1927.
Kdor oglašuje, to nopreduie!
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. Franzl sin
LJUBLJANA, Privoz štev. 10
priporoča
svoje prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah.	2800
Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje
NA DEBELO!	NA DROBNO I
M. BERDAJS, Maribor
trgovina z mešanim blasom in semeni
Telefon 351.	Telefon 351.
priporoča svojo veliko izbiro
deteljnega, travnega, vrtnarskega in cvetličnega semena najboljše kakovosti.
Zaloga Tomaževe žlindre in kalijeve soli. Častno priznanje 1886! Ceniki na razpolago! Ustan. 1869
"4S
Priznano najboljši ln najcenejši so Izdelki	П56
Celjske tovarne keksov
v Celju.
BrezkonkurenCne cene In solidna postrežba Parna pekama in tovarna keksov
Jos. Kirbisch, Celje.
Ji
Zahvala.
lskieno se zahviljujemo vsem, ki so v težkih dneh smrti našega ljubega papana, gospoda
Urbana Zupanca
čutili z nami, nam izraali svo e globoko občuteno, prijateljsko sožalie in spremili blagega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Obranili bomo vse v hvaležnem spominu.
Žalujoče rodbine Zupanec — Sodnik — Koder.
VÀ Ljubljani, dne 28. februarja 1927.	»*>
Mestni pogrebni zarod.
Naš dobri soprog, zlati ata in stari ata, gospod
ALOJZIJ SLAHOVEC
višji nadzornik državne policije »
je danes v ponedeljek po kratki bolezni preminul.
Pogreb predragega nam očeta se bo vršil v sredo, 2. marca 1927 ob 4. pop. iz hiše žalosti, Krakovski nasip 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem.	32:0
V Ljubljani, dne 23. iebruarja 1927.
Ana Slanovec, soproga. Lojze, Milka, Anica, Vinko, Ivica, otroci; Anton Dragan, zet ; Ljubica, Nadica, Verica, v.iukinje in ostali sorodniki.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica ia svaka, gospoda
za poklonjeno kiasno cvetje in vence se vsem prav srčno zahvaljujemo.
Liubljana, '8. februarja 1927. Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, gospod
Ivan Marn
zasebnik
po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 1. marca 1.1, cb pol 4. uri popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu
V Ljubljani, 28. februarja 1927 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom bridke in prerane izgube naše ljubljene soproge, mamice, tašče in stare mame goppe
Karoline Stumberger
soproge davčnega nadupravitelja v pokolu
nam je došla od strani prijateljev in znancev tolika množina izra'.ov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se posameznikom za tolažilno sočutstvo-vanje posebej zahvaliti.
hrekamo torej tem potom vsem, ki so na katerikoli način lajšali na5o srčno bol. Zlasti še častiti duhovščini, gospodu primariju dr. Josipu Ct.olewa za požrtvovalnost, s katero je skušal sicer neozdravljivo zavratno bolezen blagopokojnice zajezitt in trpljenje omiliti, nadalje našemu pevskemu zboru za v srce segajoče pesmi žalostinke, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem obilnim spremljevalcem pokojnice na njem zadnji poti — našo prisrčno iskreno zahvalo.
Brežice, dne 27. svečana 1927.
Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša presrčno dobra in nad vse skrbna soproga, mati, oziroma stara mati, sestra, teta in svakinja
Jfiarija Doganoc roj. pavčič
po dolgi, mukepolni bolezni mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb bo v torek, dne 1. marca ob 10. uri dopoldne v Vel. Laščah.
Vel. Lašče, dne 27. iebruarja 1927
Žalujoči ostali.
Naša ljublje», nad vse dobra in skrbna mama, stara mama in sestra, gospa
Pavlo Jaške roj. Stenovec
trgovka v Železnikih
je danes popoldne, previdena s tolažili sv. vere, po hudem trpljenju v 70. letu starosti izdihnila svojo plemenito dušo.
Pogreb blage pokojnice bo dne 1. marca t. 1. ob polu štirih popoldne iz Leonišča k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 27. februarja 1927. Dr. Josip Jaške. Marija Kraigher roj. Jaške, Janko Jaške, otroci. - Minka Jaške roj. Košmelj, sinaha Vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo