VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
LETO Vlil. • CELJE 31. OKTOBRA 1938	• ŠTEV. 9
D. M.
PRAVDA VITEZI!
Pravica zmaguje! Pravica zmaguje? V globokem razočaranju je napolnilo s težko bolestjo srca Cehoslovakov, in ne samo njih, trpko spoznanje, da so pojmi prijateljstvo, demokracija, zvestoba dani besedi, izgubili vsako etično vrednost. Tragika tega spoznanja je bila temvečja v »državi profesorjev in filozofov«, kjer je politika iskala temelje svojemu udejstvovanju v nravnosti in humaniteti, ki jo je proglasil Masaryk, veliki tvorec češkoslovaške svobode, za češkoslovaški narodni program. Ves program, vsa vsebina češkoslovaškega državnega življenja se je v teh dvajsetih letih izražala v blestečem geslu, ki žari Cehoslovakom z njihovega državnega grba: »Pravda vitezi — pravica zmaguje«. Obledel je ta napis, ko so od solz gnjeva, obupa in žalosti zamegljene oči zrle v simbol tako preizkušene domovine. V srcih pa se je naselil dvom v veljavnost tega gesla. Tevtonska surova sila slavi svojo zmago nad slovansko idejo humanitete.
In vendar: pravica zmaguje! V najtežji uri se ozrimo v minule vekove. Zgodovina našega Kosovega in naše albanske Golgote potrjujeta, da je bila Pravica krvavo pobita, a je vedno znova vstala in je slavila zmago nad krivično silo. Husov klic po resnici in pravici je zamrl na njegovih umirajočih ustnah, preselil pa se je v srca češkega naroda. Vsa Evropa je navalila na husitsko Češko, da jo uniči. Takrat ji je to uspelo, kakor ji je skoro uspelo tudi danes. Po Beli gori je češki narod padel v noč najhujšega zatiranja. 30.000 družin so izgnali Habsburžani; vsi veliki in svobodoljubni duhovi so morali v pregnanstvo. Tri četrtine zemlje je bilo zaplenjene in razdeljene kot nagrada izdajalcem in plemičem, ki so iz cele Evrope planili na češki plen. Minila so stoletja in na dan 500-letnice Husove smrti, 6. julija 1915. je Masaryk med grmenjem topov oznanil revolucijo češkoslovaškega naroda za zmago pravice. In Pravica je zmagala!
V svojih stoletnih borbah, porazih in zmagah bo češkoslovaški narod tudi v bodoče črpal vere in moči, da vzdrži v preizkušnjah, ki ga še čakajo. Zopet se dvigajo pod udarci usode sklonjene glave. Češki narod sledi klicu, s katerim je zaključil poziv na svoje Ijud-
stvo češki pisatelj Karel Capek: »V božjem imenu, pojdimo na novo delo!« In se je razpršilo malodušje in obup preteklih dni: »Pravica je več kakor moč, zato ker je večna . ..«
Dr. Edvard Beneš
Nikdar ne bo majhen narod, ki se ne da omajati v svoji veri v bodočnost in v delu za svojo boljšo prihodnost! — Karel Capek »Molitev tega večera«.
Življenje je borba. Pridobljeno svobodo in državno neodvisnost je treba obvarovati. To zahteva tok časa. Zato povečajmo obrambnost.
K. Verk
Obračun in proračun
Letošnji naši javni nastopi so za nami. Prišel je čas obračuna. S številom javnih nastopov smo lahko zadovoljni. Nedeljo za nedeljo smo hiteli od nastopa do nastopa. Včasih smo bili v zadregi. Po dve, tri celo štiri edinice so nas isti dan vabile in pozivale. Ugibali smo, komu bi se odzvali, kdo je bolj potreben naše pomoči. Obveznosti smo imeli povsod, vsem smo bili »dolžni«. Končna odločitev je bila navadno vedno ista: razbijali smo naše vrste in pošiljali peščico sem in peščico tja. Tako smo s svojimi nastopi izpolnili vse nedelje skozi celih pet mesecev. Ce je bil med tednom kak praznik, nismo prizanesli niti njemu. Naše članstvo je, zavedajoč se svojih dolžnosti, sledilo vsem tem pozivom, dokler je zmoglo. Volje in veselja ni zmanjkalo, pač pa se je moralo sčasoma gmotno izčrpati. Vsi vemo, da pripada velika večina našega te-lovadečega članstva gmotno šibkejšim slojem. To naše članstvo ni moglo zdržati navala javnih nastopov in tako vidimo, da je zaradi velikega števila javnih prireditev začela trpeti njih kakovost. Prvi nastopi izkazujejo prav lepo število telovadcev in telovadk, pri vseh kasnejših pa to število vedno bolj pada. V sevniškem okrožju izkazuje to gibanje sledeče številke: 462, 335, 204, 171, 170 in končno samo 125. (Sedmi nastop dne 25. IX. v Boštanju se zaradi splošne oblastvene prepovedi ni vršil.) V ostalih okrožjih bo slika najbrž ista.
V strokovnem oziru so naše edinice v veliki večini izvedle svoje javne nastope prav dobro, nekatere celo odlično. Pri ostalih se bodo društveni strokovni činitelji morali v bodoče zavedati, da se javni nastop ne da pripraviti v zadnjem tednu ali celo tekom zadnjih par dni. Vsak, tudi najmanjši nastop zahteva mnogo premišljenih predpriprav.
To je naš obračun.
Vsak obračun je podlaga za bodoči proračun. Iz letošnjih skušenj moramo nujno črpati sledeči nauk: manj nastopov, zato pa mogočnejših, še bolje pripravljenih in odlično izvedenih!
Vsak javni nastop naj bo verna slika sokolskega reda, discipline, strumnosti in moči. Javnost sodi samo po hipnem utisu. S
Članek br. Verka, župnega podnačelnika, bo gotovo našel med aktivnimi brati mnogo pristašev, pa tudi nasprotnikov. Vprašanje naših javnih nastopov ostaja kljub raznim sklepom načelništva in zbora društvenih načelnikov še nerešeno. Postavljamo vprašanja: Rli naj bodo letni nastopi pregled dela ene same edinice (primer Sv. Pavel pri Preboldu), ali manifestacija sokolske sile več društev? Prvo je dobro in pravilno (zlasti za močnejša društva), za šibkejše edinice skoroda neizvedljivo. Naj se ustvari kompromis med prvim in drugim stališčem ? O vsem tem naj bi razmišljala društvena načelništva in dokončno sklepal zbor društvenih načelnikov, ki bo v kratkem sklican.	Uredništvo.
tem moramo računati. Zato pa v naše nastope sokolski duh in vojaško brezhibnost! Razmere zahtevajo, da se odločimo v to smer.
Da to dosežemo, moramo takoj znižati število javnih nastopov. Vsaka edinica naj bi prišla na vrsto samo vsako drugo leto. Naša okrožja štejejo povprečno 6 do 8 edinic. Za javne nastope imamo na razpolago 4 mesece: junij, julij, avgust in september. V vsakem okrožju naj bi bil mesečno samo en nastop. To bi prenesli vsi naši pripadniki, tudi oni, gmotno šibkejši. Z ozirom na večje časovno razdobje med enim in drugim javnim nastopom, bi bilo na vseh treh ali največ štirih prireditvah v okrožju sodelovanje našega članstva gotovo stoodstotno. Vsak nastop hi po številu sodelujočih prav nič ne zaostajal za našimi okrožnimi zleti. Bil bi tak, kakor si ga želimo: mogočen prikaz sokolske skupnosti in sokolske moči.
Seveda se bodo takoj oglasili naši bratje blagajniki, ki jim je društveni javni nastop običajno glavna letna postavka. Proti njihovim pomislekom bi na podlagi uvodoma navedenih številk o obisku posameznih letošnjih javnih nastopov postavil sledeči račun: 1X462 je še vedno mnogo, mnogo več, kot 2X125.
Društva, ki bi ne imela javnega nastopa, bi lahko v lastnem delokrogu in izključno samo z lastnimi močmi priredila poletno akademijo. Na akademijah niso potrebne velike množice sodelujočih, da je zagotovljen njih uspeh, dočim je na javnem nastopu, če hočemo doseči svoj namen, število nastopajočih zelo važen činitelj.
Ko se bodo tekom tega in sledečih mesecev sestajali po okrožjih društveni strokovni činitelji, da si določijo dneve društvenih javnih nastopov za leto 1939, naj premislijo gornje predloge.
Naj bi to bil naš novi proračun.
France Klun
Gojimo več orodne telovadbe!
Ako pogledamo naše telovadne javne nastope, vidimo da v marsičem niso taki, kakršni bi morali biti. Najvidnejše nazadovanje opazimo pri orodni telovadbi, ki se pri nekaterih nastopih sploh opušča, ali pa je taka, da bi bilo boljše, ako bi izpadla. Na drugi strani je pa orodna telovadba tista točka vsakega javnega nastopa, ki obiskovalce najbolj zanima. Vemo tudi, da bo naša telesna vzgoja popolna šele tedaj, ko bomo tudi orodno telovadbo gojili tako, kakor je treba.
Zato je nujno, da v tem pogledu izpopolnimo naše delo v telovadnicah, da si izberemo za vodnike vrst one telovadce, ki imajo pravilno razumevanje tudi za orodno telovadbo. Uspehi na orodju priklenejo telovadce k rednemu posečanju telovadbe, jim dajejo veselja do nadaljnjega sokolskega delovanja in privabljajo v telovadnico novih ljudi.
Napake, ki jih delajo naši vodniki pri uku orodne telovadbe pa mnogokrat povzročajo ravno nasprotno. Telovadce se prepušča pri orodni telovadbi same, da poljubno poskušajo vaje na različnih orodjih, največkrat najtežje, ker hočejo takoj postati dobri telovadci na orodju, da bi lahko ob prvi priliki pokazali, kaj zmorejo. Ker pa seveda ne gre tako, zgubijo veselje do nadaljnje vadbe in navadno kmalu izginejo tudi iz telovadnice, ker se jim ne zdi vredno hoditi k telovadbi samo zaradi prostih vaj. Tu pade največja krivda na vaditelja, ker ni pravilno postopal — vede ali nevede — ker jih ni opozoril, da tako ne telovadimo in ne dosegamo uspehov.
Telovadcem je treba povedati, da se orodne telovadbe ne priučimo v 1 tednu, tudi ne v 1 mesecu in tudi ne v 1 letu, ampak je treba večletne sistematične vežbe po gotovih predpisih in navodilih. Vodnik vrste mora vedeti, da ne sme začeti pri vzklopkah in veletočih, ampak pri predvajali in najosnovnejših prvinah, torej pri tem, kar je najlažjega. Ko telovadec tako postopoma pridobiva, dobi veselje za nadaljnjo vadbo in redno posečanje telovadbe. Naravno je, da mora vaditelj poznati vsa metodična načela orodne telovadbe, z eno besedo, biti mora sam telovadec na orodju. Vaditi moramo vsa orodja, kajti le potem bomo utrjevali vse mišičevje našega telesa in šele potem bomo lahko beležili uspehe. Ne smemo se omejevati samo na drog ali samo na bradljo, druga orodja pa zanemarjati, kajti vsak tak nepravilen postopek se pozneje maščuje. Težko je pri onih edinicah, ki imajo na razpolago le drog ali pa kvečjemu še bradljo. Glavno je pa, da imamo na razpolago eno vesno (drog, krogi) in eno oporno (bradlja, konj) orodje. Z drogom in bradljo lahko nadomestimo tudi druga orodja, tako da sta za začetek potrebni vsaj ti dve orodji. Vaje na orodju moramo vaditi po gotovem vadbenem načrtu, v katerem so navedene vse prvine v gotovem sistematičnem redu (od lažjega k težjemu). Načrt je izdala naša župa že pred par leti kot prilogo Župnemu vestniku. Ta telovadni načrt naj visi v vseh telovadnicah na vidnem mestu.
Ob priliki X. vsesokolskega zleta v Pragi sem govoril z nekim našim tekmovalcem, ki je sodeloval tudi pri mednarodnih tekmah v Pragi v jugoslovenski vrsti, pa mi je rekel: »Naši južni bratje bodo nas Slovence kmalu popolnoma izpodrinili na mednarodnih tekmah«. Orodno telovadbo, s katero so pričeli šele po svetovni vojni, vadijo sistematično, z resno in vztrajno sokolsko voljo, ki je pri nas v zadnjih letih popustila. Do tega prepričanja so prišli tudi v Ljubljani: zato so priredili tečaj za orodno telovadbo ter ga v propagandne svrhe zaključili s tekmovalno akademijo na telovadišču ljubljanskega Sokola, pozneje pa tudi na Jesenicah.
Tudi v naši župi moramo nadoknaditi čas, ki smo ga v tem pogledu zamudili. V naše telovadnice mora zopet orodna telovadba. Gojiti jo moramo tako, kakor so jo gojili že naši predniki. Saj imamo tudi v naši župi že nekaj dobrih telovadcev, ki pa žal po
večini prihajajo v telovadnico samo par tednov pred nastopom, da tako pridejo v »formo«. To ni prav! To ni sokolsko! Strnimo se zopet v telovadnicah k redni telovadbi, pri kateri moramo smotrno gojiti orodno telovadbo z vsemi našimi telovadci in uspehi bodo tu! Naši javni nastopi bodo na višini tudi v orodni telovadbi, novo tekmovalno življenje bo napolnilo naše sokolovanje, naša telesna vzgoja bo popolnejša in deležni bomo novih uspehov v široki javnosti.
Milan Mahkota
Gospodje bratje — Zdravo!
Za red in sploh za vse v črmošnjiškem Sokolskem domu skrbi izredni hišnik br. Garač. Tri sinove ima, vsi so vrli naraščajniki. Sam je: mizar, tesar, elektrikar, celo vrsto je vadil, ko je bila sila, suflira pa igralcem že peto leto. Zadnjič ga je pa vendar polomil. Pomislite: za povišanje plače je prosil, ker 100.— mesečno je še med brati premalo. Pa ga je hitro ozdravil starešina: »Če Vam ni prav gospod Garač, pa — Zdravo!«, je rekel; in mirna Bosna. »Saj ste vendar naš član — Garač?!«
»Vseh sličnih in enakih zablod je kriv Govorač, kajti prosve-tarjevo delo je, da uči članstvo manire. Ideja, ideja peša ... Ali se Ti ne zdi tako — br. doktor«, je dejal starešina društvenemu zdravniku, ko sta korakala na sejo »gospodarskega odbora«.
Četrtek. Člani telovadijo na krogih. Najljubše orodje! Vrata telovadnice se hrupno odpro. Br. prosvetar vstopi, še čevljev ni osnažil, tako hoče biti točen. Ob ^9. mu je bilo določeno govoriti, in točnost je lepa sokolska čednost. (Ne vsiljivo moraš učiti!) »Mirno«, se oglasi povelje vodnika in že je brat Govorač pred vrsto. »Bratje! 2e pravilnik sokol, društev § 11 pravi doslovno: »Člani sokolskega društva se nazivajo med seboj »bratje« — itd. itd....«, teče govor. Pri debati se oglasi najmlajši in vpraša: »Pa velja za vse § 11?« Malo nerodno je bilo br. Govoraču, posebno ker so se telovadci muzali...
Se vrsto starejših bratov so ustanovili v Črmošnjicah. V ponedeljek je bila prva vadbena ura. Lepo in prijetno so se razgibali stari borci. Po opravljenem koristnem delu so si složno privoščili kozarček »rdečega«. Kdo bi jim zameril? Tako je bil z novo ustanovo zadovoljen br. starešina, da se je ob koncu slavja odločil, da pije ■— z vsemi — bratovščino.
Še tole sem doživel v Črmošnjicah. Društveni zlet se je vršil in prapor so razvijali. Bil sem med »krojaši« in čakali smo na odhod k povorki. »V dvojne redove na desno!« Rsk, rsk... narejeno! Stal sem v notranjščini četveroreda pa mi pravi brat domačin, krajnik: »Gospod, ali ne bi stopili Vi ven, imate lepše hlače?« Nič nisem odgovoril, odkimal sem, in tesno mi je bilo pri srcu ...
Pod platneno streho
Levo: Vhod v taborišče Desno: Br. Zorico predava Spodaj: Živila vozijo
je naslov poročilu brata Suline o naši župni gozdni šoli, ki ga je skupno s temi tremi slikami objavil »Sokolič« v 7.—9. številki. Bratje naraščajniki in sestre naraščajnice bodo gotovo z zanimanjem prečitali poročilo svojega sovrstnika in ga primerjali z našim poročilom, objavljenim v zadnji številki. Gotovo se bo v vsakem vzbudila želja, da bi šel prihodnje leto tudi sam v našo gozdno šolo. To ni težko doseči, a vendar je potrebno, da prično vsi s pripravami takoj. Prvo: postati mora vzoren sokolski naraščajnik, ker le takim je namenjena gozdna šola. Drugo: s takojšnjo štednjo si lahko do julija prihrani znesek, ki mu bo omogočil prijavo v gozdno šolo. Tudi mladinski prednjaški odbori, kjer ti obstojajo, lahko narede kaj koristnega v tej smeri.
Izpolnili so obljubo!
Prvo društvo, ki je v naši župi dovršilo, kar si je začrtalo v svoj program za sokolsko Petrovo petletnico, je Sv. Peter v Savinjski dolini. Ponosni Sokolski dom, posvečen spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je bil otvorjen že 1. avgusta lan-
skega leta. Kako so mogli naši bratje v tako kratkem času izpolniti dano obljubo? V članku objavljenem v 2. številki, na 21. strani letošnjega Župnega vestnika čitamo, da so si bratje iz Sv. Petra napisali na svoj prapor geslo »Vstani, živi, bori se, ne kloni!« To geslo jih vodi in v njem je razlaga njih uspeha.
Otresimo se malodušja in oklenimo se vsi tega gesla, ki nam kljub težkim žrtvam, ki jih mora Sokolstvo doprinašati in prav zaradi njih prinaša — novo življenje!
TEHNIČNI HFL ______________________________________
Miloš Prelog
Vadbene ure za deco obojega spola
59. ura
Razgiban j e s prenosom blazin čez konja; tekmovalno.
Korakanje s petjem sokolskih in narodnih pesmi in pozdrav.
Vis stojno na navpični lestvi, izmene vese in drugo.
Most; tudi prehod v most skozi stojo na rokah v vzpori.
Skok z lestve v globino, daljino ter hkrati čez vrvico.
Izberite si eno izmed iger, ki ste jo najraje imeli!
Razgibanje s prenosom blazin čez konja; tekmovalno
Deco razvrstimo v dve skupini in jih v skupinah po velikosti razštejemo v četvorice. Pred vrste označimo startno črto, pred katero ležita dve enako veliki in približno enako težki blazini. Dalje spredaj pred vrstama postavimo 2 konja na šir brez ročajev, ali pa druge ovire (bradlji, visoki gredi, navadni mizi), kjer nimajo konjev. (Glej skico!)
3	2	i			
A A A A	A A A A	0 D>	> j t> I	■	
0 ^	D> l>	0		■	1
t> ^	t> >	t>	t> i		
Na dani znak stečeta prvi četvorici, pograbijo po štirje blazino za ročaje, jo nesejo (ne vlečejo) do konjev (ovir), spravijo blazini na konja in ju prevalijo na drugo stran, ali jo pa vržejo čez konja, če so dovolj močni. Nato se sami splazijo pod konjem in zbežijo ob strani k svoji vrsti. Ko je zadnji telovadec prišel do svoje vrste, stečejo naslednji štirje po blazino (po najkrajši poti), jo zopet spravijo čez konja, se sami splazijo čez njega ter nesejo blazino zopet na svoje prvotno mesto. Nato stečejo naslednji in ponove v začetku opisano vajo. Zmaga vrsta, ki je prva zopet na svojih prostorih, a je izvršila delo brez goljufije.
Pri drugi tekmi se lahko določi, da nesejo četvorice blazine tja in nazaj, tja jo spravijo čez konja, nazaj pa pod konjem. Je še več načinov, poskusi jih!
Korakanje s petjem in pozdrav.
a)	Pri korakanju, ki ga je stalno vaditi, zapojejo znane sokolske ali narodne koračne pesmi.
b)	Na povelje »Mirno!« »Pozdrav na desno!« korakajo z ostrim povdarjenim korakom, zaokrenejo glave na desno in s pogledom v desno pozdravijo. Večkrat pride nenadoma, da morajo naši oddelki kje izvršiti mimohod in pozdrav, a ga ne obvladajo, ker se ga premalo ali nič ne vadi. Vadi večkrat pozdrav na obe strani, opozarjaj pa na to, da ostanejo telovadci v kritju in ravnanju!
Vis stojno na navpični lestvi, izmene vese in drugo.
A)	1. Vstopi na drugi klin, primi v višini ramen za Jestvine, se
upogni in ročka j navzdol (dokler moreš) in zopet navzgor!
2.	= 1. z ročkanjem soročno.
3.	= 1. z ročkanjem izmenskoročno na klinih z nadprijemom.
4.	= 3. s podprijemom.
5.	= 1., a se močno upogni in kolebni nazaj, ulekni in pritegni k lestvinam, ploskni z rokama nad glavo in se zopet hitro oprimi lestvin; ponavljaj!
B)	Vadi vaje iz skupine A) z oporo na eni nogi, druga je zmerno zanožena. Ploske poskusi tudi za telesom! (Pazi!) Začni na 3. ali 4. klinu, pri ročkanju navzdol imej noge napete in pridi niže kot v skupini A)!
Most; tudi prehod v most skozi stojo na rokah v vzpori.
2.	Ponovi most z oporo na glavi z odročenjem. Glej 2. vajo v 52. uri!
2.	Ponovi most z oporo na glavi z odročenjem. Glej 2. vajo v52. uri
3.	Iz mosta z oporo na glavi z oprijemom rok čim bliže glave se polagoma dvignejo v most.
a)	prvi s pomočjo (podpiramo ga v križu) vaditelja.
b)	potem brez vsake pomoči.
4.	Most - iz mosta vzravnava v klek - vzravnava v stojo spetno.
B) 1. Most z oporo na glavi — dvig v most — vzravnava v stojo spetno. (Noge pritegne čim bolj k sebi, se vzravna najprej v čep in odtod v stojo spetno.) Pomoč je vsekakor potrebna!
2. Preidi v most skozi stojo na rokah v vzpori! Skozi stojo samo preidi (ne drža!), potegni ramena izrazito nazaj (pomagaj!), nakar se polagoma spusti ob pokrčenih čim bolj pritegnjenih nogah v most! Glavo nazaj, ulekni do skrajnosti, zaradi večje in sigurnejše opore so noge zmerno narazen. Vadi večkrat z vzravnavo v stojo spetno!
Skok z lestve v globino, daljino, ter hkrati čez vrvico.
A)	Z navpične lestve skačemo z višine 1 m čez vrvico, ki je prav tako visoko postavljena, to je 1 m. Nato vrvico pri vsakem skoku malo oddaljimo, da dobimo večjo daljino. Skačejo dokler ne dobimo enega, ki je preskočil največjo razdaljo brez dotika vrvice.
B)	Isto kot v skupini A), toda z večje višine do 1 'A m.
Izberite si eno izmed iger, ki ste jo najraje imeli! Pri takih poizkusih, ki pa naj ne bodo prepogosti, si dobro
zapomni, kake vrsta igra se je tvoji deci najbolj priljubila, dajaj tej igri v bodoče prednost.
Ne pozabi pa, da mora deca igro dobro poznati in jo razumeti! Zato mora vaditelj deci vsako igro dobro in razumljivo podati! Marsikatera igra morda ni uspela, ker je zaradi slabega podajanja ostala deci nerazumljiva. Pomni tudi, da je le samo ona igra dobra, v katero se vživi in pri kateri sodeluje vsa deca, ne pa samo posamezniki!	(Dalje.)
Stanko Burja
Pesem sokolskih legij
IH. d e !
(Konec.)
I.	1	V ro-	Z odročenjem vzročiti, dl. spred in sp.
	2	ki	s čelnimi loki not priročiti in sp.
II.	1 2	meč	izpad z d. vstran — odročiti, dl. dol (krepko). Drža.
m..	1	žar	S čelnimi loki dol predročiti not, d. nad levo, dl. dol, lehti se križajo v komolcih in sp.
	2	v 0-	vzravnava v stojo odkoračno z d. — vzročiti dl. naprej in sp.
IV.	1 2	čeh	odgib vi. — odročiti, dl. dol (krepko). Drža.
v.	1	v ži-	Vzravnava na 1. in s prisunom d. stoja spetno — skozi predročenje na 1. predročiti V« gor, dlani naprej (z d. z lokom dol) in sp.
	2	lah	skozi predročenje na desno predročiti 3/4 dol, dl. dol in sp.
VI.	1	po-	skozi predročenje na levo predročiti na levo gor, dlani naprej s povdarkom in sp. (v taktu V., 1, 2 in taktu VI., 1, izvedeš čelni bokli lok)
	2	lje	predročiti 3/4 dol in sp.
VII.	1	rde-	skozi predročenje na d. predročiti :l/4 gor, dl. spred in spojeno
	2	ča	skozi predročenje na 1. predročiti 3/4 dol, dl. dol in spojeno
VIII.	1 2	kri	predročiti na d. gor, dl. spred in sp. priročiti in sp.
IX.	1	mir	predročiti not, dl. gor, d. nad 1., roke se križajo v zapestju (hitro) in sp.
2	s te-	predročno upogniti not (počasi), d. roka na levi rami, 1. roka na d. rami in sp.
X. 1	boj	zasuk dl. ven, prožiti naprej in sp. predročiti ven, dl. nazaj (s povdarkom).
2		Drža.
XI. 1	dra-	Upogniti dol, hrbet spred (roki pred prsi se stikajo s prsti) in sp.
2	gi	zavrteti podleht nad nadleht, dl. dol (počasi) in sp.
XII. 1	dom	napeti v uločenje predročno ven, dl. gor (s povdarkom. V taktu XI. 1, 2 in XII. 1 izvedeš pod-lehtne kroge dol).
2		Drža.
XIII. 1	Ce	Zaročiti, dlani nazaj in sp.
2	so-	izpad z d. naprej, zmerni predklon, trup in 1. noga v ravni črti — s predročenjem vzročiti, pesti, dl. not (s povdarkom) in sp.
XIV. 1	vra-	zaročno skrčiti, pesti, dl. not in sp.
2	žnik	suniti v stran, pesti, dl. naprej.
XV. 1	ti	S priročenjem vzročiti, pesti, dl. not, in sp.
2	pre-	skrčiti zaročno, pesti, dl. not in sp.
XVI. 1	ti	suniti v stran, pesti, dl. naprej.
2		Drža.
XVII. 1	do	Z odrivom d. vzravnava v stojo spetno — vzklon — zib počepno — s čelnimi loki dol predročiti 3/« gor not, pesti odpreti, d. pred 1., hrbta spred in sp.
2	vi-	(nadaljevati z loki) odročiti gor, dl. spred, pogled gor in sp.
XVIII. 1	šav	vzročiti not, d. pod levo in sp.
2		odročiti gor, dl. ven in sp. pogled gor.
XIX. 1 2	k soh- X. cu /	Z d. podlehtni krog dol, pogled na d. roko.
XX. 1 2	gor	Z 1. podlehtni krog dol, pogled na 1. roko. Srednja trojica:
XXI. 1	dvi-	Počep — odročiti dol, dl. dol in sp.
2	gne	vzravnava v stojo spetno — odročiti gor, dl. ven.
XXII. 1	kri-	Stoja skrižno z d. spredaj — priročiti in sp.
2	la	2/i obrat v 1. na prstih v stojo spetno — odročiti gor, dl .gor vzklopljeno (po obratu), pogled gor.
XXIII. 1	2 Sokol	Drža.
XIV. 1 2 tvoj		Drža.
Leva trojica:
XXI. 1	dvi-
2	gne
XXII. 1	kri-
2	la
XXIII. 1	so-
2	kol
XXIV. 1	tvoj
2
Počep — odročiti dol, dl. dol in sp.
vzravnava v stojo spetno — odročiti gor, dl. ven.
Stoja skrižno z d. spredaj — priročiti in sp.
IV, obrat v 1. na prstih v stojo zanožno z d. — odročiti gor, dl. ven (po obratu).
| Polagoma razovka stojno na 1. nogi, odročiti.
I Drža.
/
Desna trojica:
izvaja kakor leva trojica, le skrižno stojo, obrat in razovko dela obratno
Ce se izvaja sestava na odru, tedaj med igranjem in petjem zadnje vrstice »Tyršev duh ...«, zastor pada. Kadar se pa izvaja sestava na prostem, tedaj se uporabi to za odhod.
Miloš Prelog
Hej Slovani!
II. del
1. le-
2 dve
ži-
vi,
ži-
3 tri
in
II. le-
}vi
duh
slo-
Poskok na levi (leva pride z doskokom tik desne), desno prednožno skrčiti (pri poskokih naj bo golen vedno navpična, stegno pa vodoravno) ■— odročno skrčiti, podlehti nad nadlehtmi, dl. dol. Poskok na desni, levo skrčiti prednožno — prožiti vstran.
Poskok na levi (in začeti obrat), desno prednožno skrčiti — odročno upogniti, podleht zasukati pred nadleht, dl. dol in sp.
s podlehtnimi loki navzdol odročiti z zasukom lehti nazven, dl. gor (podlehti izvedejo na »ži« podlehtne kroge navzgor).
a)	Polobrat v desno na prstih leve — zasukati dlani navzdol in priročiti ter sp.
b)	stoja izstopno z desno naprej — skozi predro-čenje odročiti gor, dl. not (povdarjeno), pogled gor z dvigom glave.
I Poskok na levi (z levo pridemo tik desne), desno ’ prednožno skrčiti — odročno skrčiti, podlehti nad
nadlehtmi, dl. dol.
Poskok na desni, levo prednožno skrčiti — prožiti vstran.
2 dve
3 tri
HI. le-
2dve
van-
j ski,
3 tri
na
IV. lena
ve-
2dve
ke!
3
V. le-
Grom
na
in
2 dve
in
1
} pe~ )
Poskok na levi (in začeti obrat), desno prednožno skrčiti — odročno upogniti, podleht zasukati pred nadleht, dl. dol in sp.
s podlehtnimi loki navzdol odročiti z zasukom lehti nazven, dl. gor (podlehti izvedejo na »van« podlehtne kroge navzgor).
a)	Polobrat v desno na prstih leve — zasukati dlani navzdol in priročiti ter sp.
b)	stoja izstopno z desno naprej — skozi predro-čenje odročiti gor, dl. not (povdarjeno), pogled gor z dvigom glave.
Poskok na levi (z levo pridemo tik desne), desno prednožno skrčiti — predročno skrčiti, podlehti prekrižati, desna nad levo, dl. dol, prsti se dotikajo ramen.
Poskok na desni, levo prednožno skrčiti — desno suniti naprej gor ven, dl. dol, pogled za desno roko.
Stoja izstopno z levo vstran (z izrazitim prenosom teže na levo) — levo suniti naprej gor not (povdarjeno in vzporedno z desno) in sp. skozi priročenje predročiti gor na levo, dl. dol, pogled za rokama.
Polobrata v desno na prstih obeh in klek na levi — skozi pri- in predročenje (skozi predročenje gredo lehti že po obratu) predročiti gor ven, dl. zasukati zmerno nazven, pogled na roke, glavo dvigniti.
Predklon vodoravno — zaročiti ven, dl. gor.
Vzklon in vzravnava v stojo zanožno z levo — predročiti gor ven, dlani zasukati zmerno nazven, pogled na roke, glavo dvigniti.
Drža.
Izpad z levo vstran — odročiti (povdarjeno), pesti (ostanejo), dl. gor.
Vzravnava s prisunom leve v stojo spetno — zaročno skrčiti, podlehti pod nadlehtmi, dl. gor.
Izpad z desno naprej — predklon zmerno (leva noga in trup v eni črti) — suniti naprej ven, dl. gor
Skrčiti zaročno podlehti pod nadlehtmi, dl. gor (roke so v pesteh do konca vaje).
3 tri
klo
VI.	le-
na
2	dve in
3	tri
in
VII.	1 e-
na
2 dve in
pra-
zne
j. va-
} Se )
pro-
ti
i
. nam
3 tri in
so
VIII. lena
2	dve
3	tri
ste-
ke.
Vzklon in vzravnava s polobratom na prstih obeh v levo, v stojo odkoračno z desno (noge ne zapuščajo svojih mest) — suniti naprej, dl. gor (sunek se izvede pred vzklonom, vzravnavo in obratom) in takoj spojeno vzročiti, dl. spred in sp. s polobratom v levo na prstih obeh in z lehtmi skozi predročenje (po obratu) vzpora čepno za-nožno z desno. (Trup in desna noga sta v eni črti, desna noga podrsa malo nazaj).
Vzpora ležno za rokama.
Vzpora čepno med rokama.
Vzpora ležno za rokama.
Vzpora čepno med rokama.
Vzravnava — desno predročiti gor ven, levo od-ročiti, dl. dol (zopet pesti), pogled na desno roko. Priročiti, dl. nazaj.
Stoja izstopno z levo naprej — skozi odročenje odročiti gor, dl. gor, pogled gor.
Stoja izstopno z d. naprej — priročiti, dl. nazaj. Stoja izstopno z levo naprej — s čelnimi loki ven vzročiti, dl. not in sp.
celi obrat v desno na prstih obeh v stojo prednož-no z desno —- s čelnimi loki not priročiti, dl. nazaj in sp.
odročiti, dl. gor (odročenje po obratu).
Celi obrat v levo na prstih obeh v stojo zanožno z desno — spozi priročenje odročiti, dl. gor (odročenje po obratu).
Cep s prisunom desne —- skrčiti zaročno, podlehti pod nadlehtmi, dl. gor in sp.
vzravnava v vzpon — suniti gor ven, dl. not, pesti odpreti, pogled gor.
Drža. (Telovadci so obrnjeni s čelom zad!)
II. del se ponovi! Pri ponovitvi se v VIII. taktu na 2. dobo na zlog »ke« izvede sledeče: vzravnava v vzpon — suniti gor, dl. not, pogled gor in sp. spon — zasukati dlani nazven in skozi odročenje priročiti, dlani odpreti.
Opombe k II. delu: Prvi štirje takti imajo značaj živahnosti in se izvajajo nekoliko hitreje> Pri slabših telovadcih nadomesti poskoke z navadnimi koraki! Poskoki v spojenosti z gibi lehti so namreč težki in zahtevajo izvežbane telovadce in mnogo vaj.
Drugi štirje takti prikazujejo močnejše gibe in so torej umestna močnejša povdarjanja in sekanja, zlasti pri sunih, izpadih in izstopih. — Za I. takt »dve in tri in« na zloga »živi« — II. takt »dve in tri in« na zloga »van - ski« — VII. takt »dve in tri« na zlog »nam« veljajo opombe iz I. dela.
OBJAV E___________________________________________________
IZ ŽUPNEGA TO
Razpis župnih prostih vaj za deco za leto 1939. Po sklepu župnega strokovnega odbora razpisujemo proste vaje, ločeno za moško in žensko deco za leto 1939. Pravico do natečaja imajo vsi člani in članice Sokola KJ. Vaje naj bodo v tri ali štiričetrtinskem taktu, primerne za deco in po možnosti s petjem. Sestavitelj mora skrbeti za godbo. Rok poteče 31. decembra t. 1.
Proste vaje s puškami za moško deco bodo objavljene v prihodnji številki saveznega glasila »Soko«. Društva, ki so si nabavila puške, naj deco nauče te vaje, da bo mogla z njimi prihodnje leto nastopiti.
Proste vaje za članstvo in naraščaj bo izdalo savezno načelniš-tvo in jih objavilo v svojem glasilu meseca decembra.
Odsek za tahorenje je izdelal pravilnik za uporabo šotorov, ki bo predložen zboru društvenih načelnikov in načelnic. Načelništva bratskih društev, ki še niso plačala svojega deleža za nabavo tabornega inventarja, prosimo da posredujejo pri svojih upravah, da to čimpreje storijo. Naraščaj opozorite na članek »Pod platneno streho« v »Župnem vestniku« in »Sokoliču«. Organizirajte že sedaj štedn jo!
V letu 1939. je predvideno tudi I. tahorenje za deco. Zadevno akcijo vodijo starejše sestre Sokolskega društva Celja-matice.
Zbor načelnikov in načelnic celjske sokolske župe bo 13. novembra 1938 v Celju. Do takrat morajo biti izvršene društvene skupščine ali vsaj volitve društvenih načelništev, da morejo bratje in sestre pravnoveljavno zastopati svojo edinico na tem zboru.
Od 1. do 21. IX. t. 1. je obiskala našo župo savezna prednjačica s. Štifterjeva in je v tem času posetila društva Vojnik, Sv. Pavel pri Preb., Celje I in Žalec.
Župni tečaj za proste panoge in narodna kola za članice se je vršil od 12. do 17. IX. 1938 pod vodstvom s. Štifterjeve. Tečaj se je vršil na internatski podlagi v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju in se ga je udeležilo 13 tečajnic iz 9 društev.
\Z SAVEZNEGA TO
Skrajšan kadrski rok. Prosilci za skrajšan kadrski rok bodo v bodoče morali polagati prednjaški izpit. Nanašal se bo zlasti na znanje predmetov, ki spadajo k obrambi, predvsem na streljanje, redovne vaje, čitanje kart in na glavne naloge, ki se jih od posameznika pri vojski zahteva. Izpiti se bodo vršili po župah ali okrožjih v navzočnosti članov župnega strokovnega odbora. Ta predpis stopi v veljavo leta 1939.
Knjigo »Obrambenost« in priročnik za streljanje prejmejo društva še letos. Treba bo takoj pristopiti k resnemu delu.
Vsaka edinica bi morala imeti po eno zračno puško, da bi lahko uspešno vadila svoje pripadnike v streljanju. Dosedaj si je takšno puško nabavilo samo društvo Sevnica. Posnemajte!
Delo v telovadnicah se bo moralo v bodoče prilagoditi izvrševanju panog, ki spadajo k obrambnemu programu. Zato se bo vodstvo telovadbe temu primerno spremenilo. Navodila prejmete.
V letu 1939. bosta dva velika zleta, jubilejni v Ljubljani in zlet Jadranskih žup na Sušaku. Razen teh dveh zletov je predviden pohod sokolskih legij na Kajmakčalan, kjer se je pričelo naše osvo-bojenje. Ta pohod nameravajo izvesti južne župe deloma peš, deloma z raznimi vozili.
Za leto 1940. se je dovolil jubilejni zlet v Celju v proslavo 50-letnice obstoja sokolskega društva Celja-matiee.
Proste vaje, ki se bodo izvajale na vsesokolskem zletu v Beogradu leta 1941., bodo izdane v takem času, da bodo mogle z njimi nastopiti vse župe že v letu 1940. in izvesti glavno preizkušnjo.
Tekme za meč kralja Aleksandra I. bodo konec julija v Zagrebu.
***
Naraščajski telovadni kroj je odobren. Za zbor društvenih načelnikov je pripravljen predlog, da bo novi kroj obvezen za nastope v naši župi že leta 1939. Slavnostni kroj je sličen češkemu. V kratkem bo določeno enotno blago, tako da bo tudi ta kroj prihodnje leto predpisan.
***
Znaki za članstvo strokovnih odborov, predpisani za vseso-kolski zlet v Pragi, se spremenijo v toliko, da se bodo mogli sneti kakor n. pr. epolete na vojaških suknjah. Dokler ne dobite navodil, opustite nabavo starih znakov.
Samo zdrav narod je tudi borben. Vsak izmed nas mora biti hraber in za obrambo vedno pripravljen.
IZ ZBORA ŽUPNIH NAČELNIC V BEOGRADU dne 22. in 23. X.
Društvene tekme za članice in žen. naraščaj so obvezne slej ko prej in se morajo izvršiti vsako leto. Poleg tega je izdelan načrt za tri leta, veljaven za članice in ženski naraščaj, na podlagi katerega se vrše:
Leta 1939 obče savezne tekme za srednji in nižji oddelek, tekme v plavanju in košarki.
Leta 1940. obče tekme za višji oddelek in tekme za prvenstvo, tekme v prostih panogah in v odbojki.
Leta 1941. obče savezne tekme za višji in srednji oddelek (nižji oddelek tu odpade), tekme za prvenstvo, dalje v prostih panogah, igrah, plavanju, smučanju in v nastopih na odru.
Na prihodnji olimpiadi naše članice ne bodo tekmovale, pač pa se udeleži savezna vrsta članic ženske balkaniade leta 1939.
Za narodno obrambno delo žen bo izdal Savez posebno brošuro.
Za enotno usposobljanje prednjačic bo izdal savezni TO žen enoten program za vršenje društvenih tečajev, v obliki prednjaških ur.
Za nov pravilnik je predlog glede netelovadk, da imajo tudi le-te gotove dolžnosti, da posečajo idejne sestanke, ki se bodo prirejali za nje mesečno, da sodelujejo pri socialnem delu edinice in da se udeležujejo vaj v redovnih vajah.
Za isti pravilnik je tudi predlog, da se podaljša rok obvezne telovadbe članic od dosedanje dobe do 26. leta na dobo do 35. leta.
Dosedanji kroj za ženski naraščaj je mogoč le do 1. maja 1939. Od tega dne naprej pa velja le nov kroj, tako da bodo nara-ščajnice nastopale v letu 1939. le v novem kroju.
K slavnostnemu kroju članic je predpisana rjava pelerina.
Za proste vaje članic 1. 1939. je odbrana sestava s. Jugove z godbo br. Švajgerja ter za ženski naraščaj sestava s. Poljšakove na valček »Dobro jutro«, našega rojaka pok. dr. Schwaba. Vaje bodo izšle po možnosti že v prihodnji številki saveznega glasila »Soko«.
***
POPRAVEK
Poročilo o tekmah sevniškega sokolskega okrožja, objavljeno v »Župnem vestniku« št. 7 od 25. avgusta 1938, stran 135 popravljamo v toliko, da je pri tekmah članov zasedla prvo mesto vrsta iz Krškega.
Težko je kaka stvar v stvarnem stanju tako izvrstna, da bi bilo njeno poboljšan je popolnoma nemogoče. — (Tyrš, »Naša naloga, smer in cilj«.)
IZ ŽUPNEGA PROSVETNEGA ODBORA
V današnji številki, ki je pretežno telovadnega značaja naj spregovorimo tudi na tem mestu o dolžnostih prosvetarja, ki jih ima v telovadnici. Pri nas je razširjeno pogrešno mnenje, da pro-svetar nima kaj iskati v telovadnici in da je njegovo delo le, da prireja igre, koncerte, veselice in proslave. Vendar je pravo torišče prosvetarjevega idejnovzgojnega dela baš telovadnica. Tu naj na najprikladnejši način, z govori pred vrsto, s prostim razgovorom pred telovadbo ali po telovadbi, z razpravnimi večeri, poglablja sokolsko misel, da bodo naši telovadci tudi po duhu postali pravi Sokoli. Menda nam ni treba povdarjati, da mora v telovadnico s pravim taktom in s polnim poznavanjem značaja in razumevanjem teženj naših pripadnikov, katerim hoče biti vzgojitelj. Nadalje je skrb prosvetarjeva, da vadijo telovadci ob vsaki telovadni uri sokolske koračnice (2PO jih ima še na zalogi, nekatera društva pa so še sedaj brez njih).
Najbolje bo seveda, če vstopi brat prosvetar med aktivne telovadce. Tako bo najbolje dokazal, da pravilno pojmi Sokolstvo. Saj poznamo ono staro: besede mičejo, vzgledi vlečejo!
Poročilo za župno skupščino, ki bo kmalu sklicana, mora sestaviti 2PO. Tega dela pa ne moremo opraviti dokler nimamo poročil iz edinic. 2ato prosimo vse brate prosvetarje, da nam pošljejo tromesečna poročila za čas od 1. januarja do 31. septembra. Požurite se!
Jubilejna številka Župnega vestnika. Zadnja številka letošnjega letnika izide kot jubilejna številka ob dvajsetletnici Jugoslavije. Po sklepu župne uprave se bo tiskala v več izvodih, da si jo lahko nabavijo tudi tisti, ki niso naročniki Vestnika.
RAZNO
Do konca! Chamberlain je izjavil: »Pravo ni materija, ki bi se mogla deliti na odlomke. Po svojem duhu in v praksi se mora smatrati pravo kot eno in nedeljivo. Ko se želi v reševanju narodnostnega vprašanja doseči za se in svoje prijatelje, tedaj se mora dovoliti njegovo uveljavljanje tudi proti samemu sebi in proti svojim prijateljem.« Lepe besede, da, lepo načelo. Le zakaj je gospod Chamberlain ostal le na pol pota in le pri — besedah?
Kdo je rešil mir? Pravijo, da Chamberlain. Tudi Mussolini, da ima nevenljive zasluge za to. Predlagajo enega in drugega za
Noblovo mirovno nagrado. Naše skromno, a zato nič manj globoko prepričanje je, da zasluži to nagrado češkoslovaški narod.
Od srca do srca. V usodnih dneh češkoslovaškega naroda je preživela med celjskimi sestrami ves teden sestra Ila Vanikova, članica Sokola Praha - Smichov. Ob njenem odhodu iz Celja so ji celjske Sokolice priredile odhodnico. Iskrena čustva, ki so prišla ob tej priliki do izraza pričajo, da je jugoslovensko Sokolstvo tesno ob češkoslovaškem tudi v tugi, kakor je bilo vedno skupno tudi v veselju.
Sezonski telovadci. To je posebna vrsta telovadcev. Med njimi so predvsem »zvezdniki«. V telovadnico jih po navadi ni. Tudi se jim zdi za malo, da bi telovadili s povprečno maso. Pred akademijami in javnimi nastopi pa se pojavijo v telovadnicah, vadijo na vse kriplje pozno v noč, da pridejo zopet v »formo«. Pri nastopu ne pokažejo, kar je jasno, nobenega napredka od prejšnjega nastopa. Vesten opazovalec more celo ugotoviti, da njihova »zvezda« ugaša. Načelništva, predvsem župno načelništvo, naj bi proučilo to rano na našem telesu, ker utegne prinesti več škode, kot se splošno misli. Tudi bi bilo prav, da se za to vprašanje pozanimajo naši društveni zdravniki.
Dve obljubi. Neko društvo je postavilo v program svoje sokolske Petrove petletnice med drugim tudi povišanje števila članstva. Neko drugo društvo pa je s številom svojega članstva kar zadovoljno; zato je stavilo v program SPP privesti svoje članstvo v telovadnico. Katero društvo je bolje pogodilo pravi duh Petrove petletnice, prvo ali drugo?
42 let je načelnik društva Polička v ĆSR br. Josef Kanka. Ob svoji sedemdesetletnici je nastopil na X. vsesokolskem zletu v Pragi. Pri nas pa smo po 26. letu že »prestari« za telovadbo.
Tisk češkoslovaškega Sokolstva. Poleg listov, ki jih izdaja COS, izhaja na Češkoslovaškem še cela vrsta župnih in društvenih glasil. Župe izdajajo 49 vestnikov v skupni nakladi 144.070 izvodov, društva pa izdajajo 113 listov v nakladi 57.660 izvodov.
Takih starešin si želimo! »Bratstvo«, vzorno urejevan vestnik osiješke župe, objavlja sledečo notico: Na letošnjem našem župnem tekmovanju članov je neki društveni starešina vodil v telovadnem kroju svojo vrsto (pri prostih in redovnih vajah). Popoldne je ves čas z nami vežbal proste vaje. — Tudi mi se pridružujemo vzkliku: Takih starešin si želimo!