IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava:, Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaic. vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJiO Štev. 11 • Maribor, sobota, dne 27. januarja 1940 • leto XV V le m je moč delavstva Delavsko gibanje, tako politično kakor strokovno, je življenjski organizem, ki je povezan med. seboj po svojih interesih in svoji ideologiji. Interesi delavstva so » a-. » > Hi razredni. Vsak delavec to čuti, čeprav se tega popolnoma ne zaveda. Če ga vprašaš, kako in kaj, pravi, da slabo plačajo, drugi zopet, da ne more dobiti dela. Slabo plačani in oni, ki ne dobi dela, spadata v en razred, ker drugi razred ne išče dela, ampak ga le daje in plačuje. S tem nočemo reči, da se vsi drugi valjajo v milijonih, zakaj . t>- • » ■*> Boj za petrolej lahko vname Balkan Ine more biti, ako noče, da ji lepega dne Okrog Romunije se položaj nevarno' 0bstanej0 letala, zapleta. Gre se za romunski petrolej. §irij0 se vestji bo romunska vlada Petrolej rabi Nemčija. — Petrolejske družbe pa so v rokah Angležev in Francozov. Nemčija pritiska na romunsko vlado in zahteva, da ji omogoči čim več sama prevzela vso produkcijo petroleja in ga potem razprodajala. Vekakor, položaj postaja kočljiv in romunski petrolej je tako gorljiva sno’;, ji nakup petroleja. Petrolejske družbe da vname Balkan. se branijo in hočejo raje prodajati pe- imajo tudi drugi križe in težave, ali raz- ^°lei in Fr?ncij!: Ti dve drža,V! .............................................. ; sta pripravljeni pokupiti ves romunski Nevtralne države, ki imajo vse to kar vojskujočim se državam primanjkuje, prihajajo v vedno težavnejši položaj. — Pri tem imajo samo dvojno izbiro: ali da vse dajo, kar se od njih zahteva in celo več kot bi mogle dati z ozirom na lastne potrebe, ali pa marajo računati, da bo zamera rodila spopad. Izgledi za nevtralce niso prav nič rožnati. Spomlad prinaša resne skrbi vsem miroljubnim narodom. w*n^v ZSttLtvse bo lahko direktno prevažala petrolej vede socializma, je na- ostalo blago iz Romunije Jel rusko ozemlje munsko vlado. Romunska vlada pa pri- j Zadnje dni so se razširile vesti, da soškvi, pač pa priznavajo, da je Sovjetska haja v čezdalje težji položaj. Ako ugodi1 se nemške čete pojavile v od Rusov za- Rusiia dovolila Nemčiji prost želez-Nemcem, se bo zamerila Angležem in j sedeni Galiciji. V zvezi s tem se je tr-Francozom. Ako ugodi tem, bo prišla i dilo, da je moskovska vlada sklenila od-navzkriž z Nemčijo. Ako bi prišla na-1 stopiti del Galicije s ipetroljeskimi vrel-vzkriž z Nemčijo, ni izključeno, da bi j ci Nemčiji in ji obenem omogočiti skup-Nemčija skušala s silo priti do romun- J no mejo z Romunijo vodilo, kako naj si organizirani delavec izboljša sproti in končno svoj položaj. Ta nauk je tudi duhovna vez gibanja delavskega razreda, kri ‘in življenjski sok delavskih organizacij. Posamezni človek je tudi življenjski organizem. Dela, misli, razmišlja in se trudi, kako bi bolje živel. Ta se zanaša na svojo moč in spretnost, oni misli na klečeplazstvo, tretji se proda duhovno Sv<*jemu — dobrotniku. Tako so delavci *azkosani v ponosne, hlapce in mevže, ^e)>rav imajo vsi enake življenjske inte- reSe in so vsi v položaju test-.* *4** razreda. 'Svojega položaja ne razumejo prav in ne vedo, kako je treba delati, da bodo v stanu sami braniti svoje koristi z uspehom. Posameznik je često v dvomih. Če pa zbere svoje misli, preudari vse, mu rase tudi samozavest in pogum. — Zbral je svoje duhovne sile in njegova zdrava sila služi potem namenom, ki ga je jpo* znal za pravega. Vse, duhovne in fizič-! ne sile zbere okoli svojih nalog. O ta- j kem človeku lahko rečemo, da je zdrav { in sposoben, da vrši svojo življenjsko nalogo. Rusija dovolila Nemčiji prost niški promet preko Lvova v Romunijo, odkoder dobiva Nemčija petrolej in živež. Ves promet med Romunijo in Nemčijo bodo oskrbovali militarizirani nemški železničarji, ki -bodo prevzemali ro- škega petroleja, ker brez petroleja pač i Te vesti zanikajo v Berlinu in v Mo-1 munske vlake na ruski meji. Anglija In Italija se pogajata? Radi kolonij. Na seji angleške spodnje zbornice v sredo so prvič govorili, da se Anglija in Italija pogajata glede odstopa nekaterih angleških koloni v Afriki Italiji Obe vladi se tudi obveščata in posvetujeta o vprašanjih, ki se tičejo pomorstva in letalstva. Upati je, da bodo pogajanja do konca meseca uspela in se Chamberlain je izjavil, da se vrše z Ita-1 oklene odstop gotovih afriških kolonij lijo pogajanja po pogodbi iz 1. 1938. — j Italiji. Srditi boji na Karelijskl ožini in severno od Ladoškega jezera. Prav tako je z organizacijami. Orga nizacija je eno telo, v katerem morajo Vesti iz Finske javljajo, da ruske čete srdito napadajo Mannerheimovo utrdbeno linijo, vendar doslej brez uspeha. Zelo hudi boji divjajo tudi severno od sodelovati vsi deli skladno in sporazum-1 Ladoškega jezera, kjer poskušajo Ru»i no kakor pri posamezniku. Ne sme od-prodor, da bi prišli za hrbet Fincem oo reči roka, prst, glava, noga, ampak vsi! Mannerheimovi liniji. Na tem področju deli morajo »dobrohotno« sodelovati ter.se vrši naskok za naskokom m se zdi, se med seboj kot deli enega organizma j da so Rusi poslali v boj vse svoje rezer-podpirati. Kako bedasto bi bilo, če bi,ve, hoteč na vsak način prebiti finske človek odklanjal sodelovanje roke ali postojanke. Tudi tu so boji še vedno celo misli? Tudi v mislih in načrtih mo- neodločeni. Flnd se ne bodo mogli dolgo driatl ako ne dobe skoro dovolj pomoči v letalih. Najmanj, kar potrebujejo, je 300 do 300 lovskih letal, je izjavil finski zunanji minister, socialni demokrat Tan-ner te dni v svojem nagovoru po radiu. Kakor znano, je s. Tanner ob priliki ruske revolucije 1. 1905 rešil življenje Stalinu, Pogajanja za sporazum se niso vodila med Matkom In JRZ Dr. Maček je ctol te dni izjavo za tisk, v kateri pravi, da se pogajanja za sporazum niso vodila med njim in JRZ, ampak z drugimi činitelji in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Isto je izjavil tudi ministrski predsednik Cvetkovič, ki je dejal, da je vprašanje državne ureditve važno državno vprašanje in ni bilo nikoli predknet strankarskih razgovorov. .JRZ sploh ni sodelovala pri pogajanjih, ampak je potem sporazum samo odobrila, i . Dr. Maček je tudi dejal, da bo izposloval čim prejšnjo odobritev volilnega zakona v vladi. Razpis volitev pa, da ne.zavisi od njega. Na zapadu nM novega Z zapadne fronte ne javljajo nobenih1 žarila po južnem Atlantiku. Odkar je ra biti strpljivo sodelovanje, ki se v organizaciji rešuje prijateljsko v sodruž-nih medsebojnih pojasnilih, da ne trpi celota zaradi trenja različnih mneni, „osebnih vojnih dogodkov/ Francosko »Graf Špee« tako tragično končal, so ampak da se najde v sodruzm diskuziji £madno 'eljstvo trdi da je bil dne bili v Nemčiji v skrbeh radi križarke najboljša pot sporazumevanja m enot- 25 najboli miren dan. I »Deutschland«, ki je lahko manevrirala nosti glede načelnih in taktičnih na : Jtalijaiiski listi razmotrivajo o polo- samo v kombinaciji s križarko »Graf 2lran)- žaju na zapadnem bojišču in pravijo, da Spee«. Po velikih ovinkih je križarka Tako duhovno sodelovanje v organi- j je Nemčiji najbrž žal, ker je skoro vse (sedaj prišla nazaj v Nemčijo, zaciji in med organizacijami krepi de- kredite za oboroževanje žrtvovala za i lavsko gibanje načelno in taktično ter J suhozemno armado, namesto za mor- j NeiftSkO OffenzIVO prliSkll- Veča medsebojno zaupanje in spošto -j narico, ki bi ji v sedanji vojni mnogo vanje, ki je ena najjačih opor delavske- bolje služila, kot pa suhozemna vojska, katera je obsojena takorekoč v brezdelje. Vojna se bo odločila na morju in tu je Nemčija le slabo pripravljena. V nemško vojno luko Wilhelmshaven ga gibanja. Moč delavskih organizacij je v tem in če imajo te lepe čednosti, so zdrave in močne. Koliko vel so zaslužili delavci v decembru v Sloveniji. Povprečna delavska mezda v mesecu decembru 1939 je znašala din 25.17, t. i. fca 9 para manj kot v novembru in za celih 15 para več kot v decembru 1938. To je torej tisti veliki draginjski po-višek, ki ga je dobilo delavstvo v Slo-veniji do konca 1. 1939. Primerjamo porast življenjskim potrebščinam in ta povišek mezd, »* se je vrnila nemška križarka »Deutsch- j ofenzivo koncem februarja, ki bo več-land«, ki je skupno z »Graf Spee« kri-ijega obsega in strašna. Angleži In Američani ter Japonci Japonci so silno razburjeni, ker so|jo, da se zaenkrat v trgovini med nji-Angleži ustavili njihovo potniško ladjo mi in Japonsko ne bo še ničesar spre Nat torpedni ruillec „L|ubl|ana“ se |e razbil ob iereh pri uvozu v šibeniško luko Dne 24. januarja ob 17.20 je skupina rušilcev »Beograd«, »Ljubljana« in »Zagreb« plula v silnem viharju po strahovito razburkanem morju skozi preliv Sv. Ane v šibeniško pristanišče. Nenadoma so se ogromni valovi zgrnili čez krov rušilca »Ljubljane« in ga vrgli ob obrežne čeri. Rušilec je pri tem dobil 20 m široko luknjo v trebuhu, skozi katero je vdrla voda v notranjost. Poveljnik brodia, kapetan Ahlin, je skušal priti z ladjo do Šipada in tamkaj nasesti na plitvino. Ta manever pa laln ErantAfl se mu ni več Posrečil, ker so obstali jejo rrancozi motorji. Na mestu, kjer se je potaplja- Ofenzivo na Verdun so Nemci 1916 j la vojna ladja so se zbrale še ostale pričeli dne 21. februarja. V nevihti, ki i vojne ladje in vlačilci. Toda ladji ni bi- ’ " lo mogoče več pomoči. Poldrugo uro po nezgodi se je potopila. Z njo se je se zbira sedaj ob nemško - francoski meji, pa pričakujejo Francozi nemško »Asuma Maru«, na kateri je bilo 12 nemških mornarjev z ladje »Colum-bus«, ki so se vračali v Nemčijo, in jih proglasili za ujetnike. Trgovinska pogodba med Japonsko iti Zedinjenimi državami je potekla, dne 26. januarja. V Washingtonu izjavlja- menilo. Očividno hočejo počakati, kako se bo Japonska obnašala. Ako bo hotela po potih, ki niso pogodu Zedinjenim državam, bo trgovina, sedaj ko ni več pogodbe, na mah ukinjena. Kaj pa to pomeni, se zavedajo Japonci zelo dobro. potopil tudi strojni inženjer Griesbach. Rušilca bodo menda lahko dvignili, ker leži samo 16 metrov globoko. Tri leta večnega prijateljstva z Bolgarijo. Dne 24. februarja je poteklo tri leta, odkar je bil (1. 1937) podpisan pakt o večnem prijateljstvu med našo državo in Bolgarijo. Naša država pa je tudi članica držav balkanskega sporazuma, kateremu pa Bolgarija ne pripada, ■ • t t-Kaj je z Litvinom? Listi razširjajo vest, da je Litvinov padel v nemilost, ker je nasprotnik vojne akcije proti Finski. AH je vest resnični, zaenkrat ni mogoče ugotoviti. Volitev Se ne bo? Dne 24. januarja je zasedal glavni odbor JRZ, ki je o svojih posvetovanjih objavil to-le: S politiko sporazuma se je dvignil ugled in prestiž Jugoslavije, ker se je ustvarilo prepričanje, da je ves narod enoten in soglasen. JRZ je prepričana, da se bo v banovini Hrvatski varovala enakopravnost Srbov in Slovencev s Hrvati. JRZ bo nadaljevala svoje delo za demokratizacijo političnih, socialnih in gospodarskih vprašamj, odklanjala pa vsako zlorabo demokratskih svoboščin po prevratnih elementih in anarhijo. — Načrt volilnega zakona o volitvah v narodno skupščino še ni dokončno sestavljen, ampak bo še spremenjen. Stranka želi, da se čim prej izvedejo volitve in »o/ vzpostavi normalno politično življenje, ako bodo le dopuščale splošne politične razmere. Smatra pa, da se pred kakršnimikoli volitvami mora izvršiti organizacija in preureditev vseh delov države in državne skupnosti po načelih narodnega sporazuma in v zadovoljstvo vseh. JRZ je opozorila Hrvate, da naj izvajajo načelo enakopravnosti. Povedala je, da je za demokratizacijo v političnih in gospodarskih ter socialniih vprašanjih, Dt (.ft t ‘f* ti * K* % • •• |<5 Iz izjave o volilnem zakonu in volitvah zveni samo eno, da volitev ne bo, ker se mora poprej preurediti vsa država. Doma u* pa st/etu K volitvam obratnih zaupnikov t K pitti. Volitve obratnih zaupnikov se letos vrše avtomatično v zakonitem roku,, da-si so se vršile zadnje šele pred dobrim pol letom. ZZD, ki upravlja sedaj delavsko zbornico, je predlagala odgoditev volitev obratnih zaupnikov, češ, da je z ozirom na notranji in zunanji politični položaj neprimerno razburjati strasti in netiti medsebojno sovraštvo. K tej argumentaciji bi pripomnili, da volitve obratnih zaupnikov ne morajo vzbujati nobenih strasti in tudi ne vplivati na notranji in zunanji politični položaj, ker so čisto delavsko zaščitnega zakonitega značaja. Banska uprava volitev v splošnem ni odgodila ter bo izvoljene zaupnike, v kolikor so bile volitve pravočasno izvedene, sprejela na znanje. Sedanji poziv, da se volitve odgode in objava, da se bodo mandati obratnih zaupnikov, ki so bili lani izvoljeni, podaljšali, lahko velja samo za tam, kjer ni bilo mogoče izvesti novih volitev pravočasno. Ne v tem in ne v onem primeru ni zakonitega zadržka za veljavnost izvoljenih obratnih zaupnikov. Mogoče je še tudi, da se bodo pozneje vršile še dopolnilne volitve, ker za te ni bilo zakonitega raz pisa. Vsedriavne ankete o povišanju minimalnih mezd ne bo Bani bodo dobili pooblastilo, da urede ta vprašanja vsak na svojem področju. Ministrstvo za socialno politiko je nameravalo sklicati za dne 24. januarja t. 1. vsedržavno anketo glede nove določitve minimalnih mezd, ker sedaj veljavne mezde niso bile dovoljne niti leta 1937, ko je uredba stopila v veljavo, kaj šele danes, odkar je draginja tako zelo porasla. Na podlagi primerjav zahtev delav- cev in stališča delodajalcev pa je ministrstvo prišlo do spoznanja, da je nemogoče zbližati obe stališči. Zato se je odločilo, da ankete sploh ne skliče, pač pa da pooblastilo banom, da vsak na svojem področju določijo minimalne mezde. Baje sta bana v moravski in vardarski banovini že zvišala minimalne mezde za 25 odstotkov li t-' ► > t» Vo|na nekdaj In sedaj Francoski propagandni minister, Jean Giran-doux, je kritikom današnjega načina bojevanja med drugim takole odgovoril: »Danes še vedno preveč ljudi,misli na čisto vojaško tvojno, polno romantičnih dogodkov, vojaških akcij, zmag in porazov. V resnici se pa že nahajamo dve leti v vojni. Vojaške akcije sličijo bančnim operacijam. Zlato leži pod zemljo v kleteh, armada pa v betonskih skrivališčih. To sta . rezervi, ki morata ostati kolikor mogoče 411 sl le poravnal naročnino? Ako it no, Izpolni ivojo dolinost čisti dobttkl Narodne banke V zadnjih treh letih je imela Narodna banka tak-le dobiček v milijonih dinarjev 1937 1938 1939 čisti dobiček 56.5 52.9 52.7 v rezervni iond 17.5 12.0 10.0 delež države 14.7 16.0 17.3 delež delničarjev 24,3 24.9 25.4 Rezervni fond banke znaša sedaj 248 mili jonov dinarjev in je namenjen za kritje eventualnih zgub. Vojni proračun v Italiji zvišajo. Italijanski ministrski svet je sklenil, da se vojni proračun za leto 1940/41 zviša za 2 'A milijarde lir. Radikali se zbirajo. Sedaj šele se izve, da so se o pravoslavnih božičnih praznikih vršili razgovori med predsednikom JRZ, ministrskim predsednikom Cvetkovičem in predsednikom glavnega odbora Narodne radikalne stranke Aca Stanojevičem. Pri tej priliki je Cvetkovič predlagal, da bi se združili vsi radikali v eno stranko, katere predsednik bi naj bil Aca Stanojevič, podpredsedniki pa dr. Korošec| Cvetkovič, Miša Trifunovič in Džafar Kulenovič. Tako združitev, ki ibi v bistvu pomenila vstop staroradikalov v JRZ, pa Aca Stanojevič in Miša Trifunovič odklanjata. Staroradikali zahtevajo, da se jim vrne premoženje, ki ga *e Stojadinovičeva vlada zaplenila in da se 'im edolbri formiranje stranke, za katero so zaprosili. Po izvršitvi teh formalnosti so potem pripravljeni začeti razgovore o združitvi vseh radikalov, ki so danes v Narodno radikalni stranki, v JRZ in pa pripadniki sk-uipine pravosodnega ministra dir. Laza Markoviča. Izgleda, da se bodo v doglednem času radikali med seboj pobotali h bo irr - -h.«. Ji I ■ * To likvidacijo bodo narekovale skoro gotovo tudi razmere, ki bodo nastale s preureditvijo države. Tudi Romunija je zgradila obrambni pas proti Rusiji in Madžarski, Romunija je zgradila'1 na svoji meji proti Rusiji in Madžarski Karolov trdnjavski pas. Obrambni pasovi so novi kitajski zidovi, ki so prilagodeni novi tehniki o-brambe, Izkopali so 12 metrov široke in ?ilno globoke jarke, ki se napolnijo z vodo, kakršae so nekoč delali grajščaki okoli svojih gradov. Vojna do propada enega ali drugega. Spričo bojevitih govorov lorda -Halifaxa in Goebbeha pravi »Piccolo«, da je vojna do propada enega ali drugega neizbežna stvar. Velika davčna obremenitev nemškega gospodarstva, V Nemčiji računajo, da je narodnih dohodkov 88 milijard mark. Iz tega narol-nega dohodka bo dobila letos država 24 milijard v obliki davkov in 10 milijard v obliki dolgoročnih posojil. Obdavčenje bo torej znašalo 38 odst, vsega narodnega dohodka. Sovjetska poslanika iz Pariza in Londona potujeta v Moskvo. Majski, sovjetski poslanik v Londonu in Surič, sovjetski poslanik v Parizu sta poklicana v Moskvo na poročanje. Najbrž pa se ne bosta tako kmalu vrnila na svoja mesta ali pa sploh ne. Majski je bil dolgo časa poslanik v Helsinkih in je 1. 1932 sklenil nenapadalni pakt s Finsko. Pomanjkanje železniškega osobja. »Slovenec«: »Železničarji imajo sedaj težke dneve. Mnogi vztrajajo v službi nepretrgoma po 24 ur, ker ni nikogar, ki 'bi jih zamenjal.« Železničarji in predpisi o delovni obleki. Predpisi direkcije o službeni .obleki so zelo strogi. Železniški sprevodniki morajo biti vedno snažno in lepo oblečeni. Seveda ima železniška direkcija po predpisih tudi dolžnost, da preskrbi svojim nameščencem službeno obleko. — Odpravnina s. V, Pfeiferja. Nova hrsova uprava zagrebške delavske zbornice je tajnika Pfeiferja brez vzroka in odpovedi odpustila iz službe. Niti poslov ni mogel predati novemu tajniku. Pisali so o neredih v zbornici. Za red v poslovanju je odgovoren upravni odbor in ne tajnik, ki samo izvršuje sklepe. Ali tudi proti bivšemu upravnemu odboru nova uprava ni nič ukrenila, ker ni ničesar našla, kar bi lahko obtožila. Pač pa so zagnali alarm, da bivši tajnik zahteva din 480.000 odpravnine, kar pa je naravnost izmišljeno. Bivši tajnik res zahteva odpravnino, ki pa znaša okoli osminke zgoraj navedenega zneska, Ta odpravnina mu vsekakor gre po 17 letnem službovanju, kakor gre vsakemu nameščencu tudi v privatnih podjetjih po zakonu. In tiste pravice, ki so v privatni službi, bodo vendar menda tudi opravičene v socialnopolitičnih delavskih ustanovah, tembolj, ker tam tudi ni bilo pokojninskega zavarovanja za nameščence. Varovanje zako--nitih pravic pa je dolžnost vsakega nameščenca. Niso pri<7i samo Židje. Kdor čita »Slovenca« skoro v vsaki številki najde kakšen sestavek proti žjdom. Najbolj mu leže v želodcu tisti izmed njih, ki so se z begom preko meje rešili • ' * ■ 1 ■•ltt O teh nesrečnikih govori, da kar preplavljajo našo domovino. Nam je pa znano, da so pribežali k nam tudi drugi nesrečniki, ki pa imajo to srečo, *' t«. da jim ni trei>a begati naokoli, se kazati ljudem in se izpostavljati, da jim pri vsakem koraku stopi kdo na nogo. 3000 vagonov nafte iz Mehike bomo dobili preko Italije oz. z italijanskim posredništvom. Bencin na ka<-te pri nas. Od dne 8. feibru-arja t. 1. bo pri nas bencin na karte. Avtomobili so razvrščeni v več vrst in bodo dobivali na letno karto bencin v različnih množinah. Fcžar v tovarni vagonov, V Jasenici v Smederevski Palanki je povzročil požar okoli 5 milijonov dinarjev škode. Tovarno za telefonske aparate namerava Amerikanec ustanoviti v Jugoslaviji, Mož se mudi sedaj v Beogradu in študira razmere. Železnica Ormož—Hodoš. Za Prekmurce bi bila železniška zveza med Onnožom in Hodo-šom važna. Že 20 let je zveza prekinjena. Tujskopromeno društvo je napravilo v tem zmisln vlogo na prometno ministrstvo. Vloga pa je bila zavrnjena. Čuden dogodek v Dubrovniku. Po »Politiki« od 25. t. m. posnemamo - interesanten slučaj, ki je zbudil veliko zanimanja po vsem Dubrovniku. Ana Ditner, zaposlena pri neki Angležinji v Dubrovniku je naenkrat začutila, da je obsedena od hudiča. Zatekla se je v samostan o. o. kapucinov na Lapadu pri Dubrovniku s prošnjo, da ji izženejo živega vraga.. Kapucini so revci obljubili in tudi točno določili skrajni termin do kdaj bo hudič zagovorjen in izgnan, to je do 17. ure 24. t. m. Pri izganjanju je bil navzoč tudi dubrovniški škof J. M. Carevič. Ob ipotu od Dubrovnika na La-pad je stala zaprepaščena publika, ki je čakala, kako, kdaj in na kakšen način bodo izgnali kapucini iz te ženske hudiča. Nazadnje pa je bila poslana uradna zdravniška komisija v samostan, ki je odredila prevoz bolnice tja kamor spada, to je v umobolnico. Duhovnik Zavratnik, ki je vodil kot glavni to Proceduro izganjanja živega hudiča pravi, da je še sedaj trdno prepričan, da v ženski tiči živ hudič. Bivši predsednik Švice je nmrl. Dr. Jos. Motta, bivši predsednik Švice, je umrl v 69. letu. Politični kaznjenci v Bolgariji izpuščeni. Bolgarska vlada je pustila vse politične kaznjence in internirance na svobodo. Inž. Nečas v Franciji. Češki sodrug inž. Ne-čas, nekdanji vzorni čehoslovaški minister socialne politike in med delavstvom jako priljubljen, je pobegnil v Francijo, Osebnost Rooseveltovega zastopnika pri papežu, Kakor znano, je Roosevelt imenoval za svojega zastopnika pri papežu Myrona: Tailor-ja. »Berner Tagwacht« zdaj poroča, da je My-ron Tailor predsednik ameriškega veletrusta za jeklo, United States Steel Corporation in poleg tega je še soupravnik drugih trustov. Rusija in Češkoslovaška. Dne 18. aprila 1939 je Litvinov, tedanji komisar za zunanje zadeve Sovjetske Rusije, izročil nemškemu poslaniku v Moskvi grofu Schulenburgu noto, v kateri je rečeno, da je po načelih mednarodnega prava nemogoče priznati aneksijo Češke in Moravske ali Slovaške, pa četudi v obliki avtonomne države. Sedaj je Rusija priznala Slovaško z imenovanjem poslanika v Bratislavi in aneksijo Češke z obvestilom češkemu poslaniku dr. Fir-lingeriu v Moskvi, da se smatra njegova misija za zaključeno. Zane Grey: Mož IZ 61 Helen ju je opazovala, ko sta dirjala in galopirala ter podila konja okrog travnika in bilo ji je nekoliko žal, da se jima ni priključila. Nazadnje je pri-ja iala Bo nazaj, skočila raz sedlo in se vrgla na tla, vsa srečna in rdeča v lice, lase zmršene, kodre mokre in prilepljene na senci. Toda ni si dolgo privoščila počitka. Kmalu je bila zopet na nogah in se pričela igrati z medvedkom. Potem se je dobrikala krotki srni in jo privabila k sebi, da ji je ijedla iz roke. Nazadnje je Bo odvlekla Helen s seboj iskat divje rože; zdaj jo je mučila radovednost, zdaj zopet je bila kot brez misli. Nazadnje pa je nenadoma zaspala, na nekem travniku, ki je Helen spominjal na minula otroška leta. Proti četrti uri, ko je sonce rdečilo zapadni del gozda, ju je poklical Dale k malici. Helen se je čudila, kako hitro je minil dan. Ure so potekle naglo in v veselem razpoloženju, komaj da se je spomnila na svojega strica; niti najmanj strahu ni občutila pred tem prisiljenim zatočenjem ali pred možnostjo, da jo tolovaji, ki so jo baje zasledovali, najdejo. Med malico je bila še bolj tiha kot navadno. Videla je, da je Dale to opazil in da jo je poskušal zabavati ter jo odvrniti od njenega sanjarjenja. To se mu je tudi posrečilo, toda ni hotela, da bi bil to opazil. Popolnoma sama se je vrnila na svoje mesto pod borovci nazai. Enkrat je prišla Bo mimo in ji zbadljivo zaklicala: »Moj Bog, Nel, ti postajaš romantična!« Še nikdar v življenju se ni zdela Helen zvezda večernica tako krasna, ali somrak tako prikupen in poln senc, ali da bi bila v temi občutila tako samoto. To je bila njena okolica, — divje tožeče zavijan e volkov in mrmranje vodopada je spremljalo čudovitega gozdovnika, ki si je v kraljestvu tujih elementov postavil svoj šotor. Naslednjega jutra, ko so se ji zopet vrnile sile, sc je Helen skupaj z Bo udeleževala pouka o osed-lanju in jahanju. Toda Bo je jahala tako hitro in divje, da je bilo Helen nemogoče ostati skupaj z njo; in Dale, interesiran in razveseljen, obenem pa tudi nekoliko zaskrbljen, je prebil skoro ves čas ob Bojini strani. Tako je naneslo, da je Helen sama prehodila ves prostrani travnik in se čudila razsežnosti prostora, ki je na oko izgledal na vse strani tako majhen. - — Ozračje jo je motilo. Kako jasno in razločno je prodiral njen pogled v daljave! Pričela je meriti razdalje po velikosti znanih ji predmetov. Konj, ki ga je opazovala iz najoddaljenejšega kota travnika, je izgledal izredno majhen. Tu in tam je naletela na hitre, temne, majhne potočke, s krasno, čisto in žolčnozeleno vodo, skoro docela skrite v travi. Vsi ti žlebovi so bili speljani v isti smeri in so končavali v strugi globokejšega potoka, ki se je vil pod čermi zapadnega pobočja ter se izgubljal v razpoklinah požiralnikov. Ko sta Dale in Bo enkrat prišla do nje, je vprašala Daleja glede tega, na svoje začudenje je zvedela od njega, da je ta potok izginjal v neki skalnati duplini in na drugi strani hriba prihajal zopet na dan. Enkrat jo bo po- peljal k jezeru, ki je tamkaj nastajalo. »Onostran hriba?«, je rekla Helen, kajti nenadoma se je spomnila, da je bila neke vrste begunka. >Ali ne bo opasno, ako zapustimo naše skrivališče? Vedno pozabim, za kaj sva tu.« »Tamkaj bi bili še bolje skriti kot pa ste tu«, je odvrnil Dale. »Dostop v dolino onostran hriba je mogoč samo preko tega grebena. Le nikar si ne delajte skrbi, da bi nas mogli tu izslediti. Rekel sem Vam bil, da Roy Beeman zasleduje Ansonovo tolpo. Roy je vedno nekje v sredi med nami in njimi.« Helen je bila pomirjena, toda kljub temu ji je v globini duše vedno glodal strah. Vendar je sklenila, da bo priložnost čim bolje izkoristila. Bo je vplivala na njo vzpodbujajoče in tako je Helen prebila dan s tem, da je jezdila z njo naokrog. Naslednji dan je bil za Helen manj naporen. Gibanje, počitek, jed in spanje, vse to je dobilo za njo čudovit nov pomen. Doslej še ni vedela, da te stvari lahko tako zelo razveseljujejo človeka. Jahala je, hodila na sprehod, nekoliko plesala, lenarila pod velikim borovcem, pomagala Daleju pri delu ob tabornem ognju in ko je prišla noč, je rekla, da sama sebe več ne pozna. To dejstvo jo je zasledovalo celo v globokem, nejasnem snu; in ko se je zbudila, je pozabila na svoj sklep, da hoče razmišljati o sebi in o svojem značaju. Dan je pretekel; potem je naglo prešlo še več dni, predno se je dodobra privadila položaju, ki bi uteg-r.ii, kakor je domnevala, trajati še tedne in mogoče celo mesece ... (Dalje prihodnjič.) 7g h>asiU Ucaia/ CELJE Splošna delavska strokovna zveza, podružnica v Celju sporoča vsein članom in članicam, kakor tudi zainteresiranim delavcem, da tajništvo podružnice posluje vsak dan dopoldan LJUBLJANA Nekateri ne morejo ali nočejo razumeti Prehajamo v novo dobo svobode in derao-Uvod od 9. do 11. ure im popoldan od 17. do 19. ure I kracije. Uvod' v to dobo ibi ie moral nositi Kdor želi kake informacije ali posredovanja, znake svobode in demokracije, ob katerih se naj se zglasi v navedenem času v pisarni po-I drz*vl,am kot interesenti v gotovih vprašanjih h potrebščin, katera je naše delavstvo močno prizadela. «„»**.•. zlasti Pa naša bratska društva, da vsi udeleže te naše prireditve. — Odbor, v c j1™arsW tečaj ipo priredila banska -uprava -sit} encih. Interesenti se morajo takoj zgla-na tamošnjetn občinskem uradu. enakopravno uveljavljajo. To se pa ne godi tako. Imame odbore za pobijanje draginje, razne delavske ustanove. Ali povsod se še odreka delavskim in nameščenskim organizacijam, ki so zakonite predstavnice interesentov pravica do besede in uveljavljanja. Žal, ugotoviti moramo, da se v zadnjem času zopet pojavlja pri, reakciji močnejša želja, da se zavedno delavstvo izloči še nadalje od sodelovanja v javnem življenju. Ne čudimo se, če reakcija goji to željo, čudimo se pa, da se za tako miselnost angažirajo ljudje iz vrst, ki govori sami o sebi, da so napredni ali naprednjaki. Opozorili smo na to politiko že ob priliki volitev v Pokojninski zavod. 1 » -»M ■ > ~ ‘V kolikor se tu ne motimo, povemo, da mora tudi vsa taktika delavskih in naprednih organizacij iti "za tem da se delavcem in nameščencem, kakor njiho vim organizacijam zagotovi popolna svoboda in enakopravnost. Kompromise z reakcijo v škodo svobodnih delavskih in nameščenskih organi zacij pa mora vsa poštena javnost najodloč neje obsojati. Iz Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Lani se je vršil v Ljubljani vsedržavni kongres Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev, na katerem je ibila sklenjena reorganizacija zveze. Reorganizacija pa se je izvedla šele na občnem zboru, ki se je vršil v Ljubljani v nedeljo, dne 21, januarja za sekcijo Slovenijo. — Centralna uprava zveze je v Zagre*bu in se je udeležil občnega zbora predsednik zveze Šile-tič iz Zagreba. Občni zbor je vodil predsednik začasne uprave Peter Toni. Obširno poročilo o delovanju organizacije je podal tajnik Pa^el Škerl. Po poročilu organizacije je med poslovnim letom, moramo priznati, da ta nameščenska organizacija med najbolj delavnimi v Sloveniji. To dokazuje tudi dejstvo, d'a je 85 odst. tovarišev v organizaciji. Organizacija ima v Sloveniji 377 članov. V minulem letu je izvedla organizacija več mezdnih gibanj, ki so bila vsa zaključena z uspehi. Najtežji je posel s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah, ki nima razumevanje za težnje strojnikov. Po osemletnem naporu organizacije je bilo razširjeno pokojninsko zavarovanje za nameščence na izprašane strojnike. — Ni pa bilo mogoče doseči te ugodnosti za strojevodje za sebnih železnic. Organizacija se je brigala tudi za strokovno izobrazbo s predavanji, ogledi industrijskih podjetij in enim tovariškim zletom ljubljanske in zagrebške sekcije na Sušak. V razpravah se je ugotovilo, da so plačiln razmere v Kočevju jako slaibe, da nekateri kvalificirani tovariši niso plačani niti po mini malnih mezdah za nekvalificirane delavce. Zveza se je sedaj organizirala po oblastnih upravah. V prvi odbor oblastne uprave v Ljub Ijani so bili izvoljeni: predsednik P. Toni, taj nik P. Škerl, blagajnik S. Jevnikar ter po pet članov uprave in nadzorstva kakor tudi na mestnikov. Organizacija je v minulem- letu pokazala, kaj zmore delovna organizacija za svoje članstvo, ki imajo interes na svojih socialnih vprašanjih ter je zvesto vdano svojemu vodstvu in ga so lidarno podpira. Upamo, da bo nova oblastna uprava organizacije to delo nadaljevala, z ena ko samopožrtvovalnostjo in uspehi kakor do slej. Kopališče v Koleziji. Tam za trnovsko cerk-1 zala potrebam. Lepo in udobno kopališče vijo ob Gradašici je staro ljubljansko poletno Koleziji bi tudi mnogo pripomoglo k poživlje kopališče. Nahaja se blizu mesta in v prijaz-1 nju trnovskega dela mesta in bodo Trnovčani nem kraju, vedar ni bilo nikdar podjetnega I veseli, če bodo večkrat videli Ljubljančane v duha, ki bi bil napravil iz Kolezije moderno udobno in primerno kopališče. Leta in leta je imelo mesto samo eno in dve kopališči, javnih razen Kolezije pa sploh ne. Šele v tem: stoletju je Ljubljana v tem oziru nekoliko napredovala ter ima v mestu in zunaj (na Savi ter Ljubljanici) več kopališč. — Kolezijo pa je prav potrebno preurediti in modernizirati. — Napravili so ibaje nove načrte za preureditev tega kopališča. Pripomniti je treba, da je Gra-dašca rada kalna in ibo treba ob modernizaciji kopališča posebnih naprav, da bo voda ustre- svoji sredi. Redili občni zbor sklicuje Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Mostah za v nedeljo dne 4. februarja s pričetkom ob 9.30 uri v gostilni Lasan. Dnevni red: 1. Poročilo predsed tiika, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 2. po ročilo zvezinega delegata; 3. volitev novega odbora; 4. predlogi za bodoče delo. Ako ob določeni uri ni navzočih dovolj članov', se vrši občni zbor eno ura kasneje in je sklepčen ob vsaki udeležbi. (Cl. 15 pravil). — Odbor. MARIBOR Brezposelnemu revežu sta odmrznili nogi V Radvanju, v hlevu Terezije Marin, je našel orožnik pod jaslimi človeka, kateremu sta odmrznili obe nogi v gležnju. Nesrečnik je prijel odmrznjeni nogi v roko in ju je pokazal orožniku. Izkazalo se je, da gre za 35 letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Miroslava Mariniča iz Krčevine. Imenovani je bil zaposlen pri spravljanju ledu za pivovarno »Union« pri- »Treh ribnikih«. Pri delu je hudo nazebel in se nato podal v Radvanje, misleč, da bo tamkaj dobil zatočišče pri nekih znan- cih. Vendar je prosil zaman. V obupu se je zatekel v hlev pod jasli in se za silo pokril s senom. Tamkaj je preležal osem dni. V to plem hletu sta Mariniču docela zmrznjeni nogi odpadli. Hude ozebline, ki so se spremenile v strašne rane, ima pa tudi po vsem telesu. Ta slučaj je strahovita obtožba socijalnih razmer. Kako potrebna bi bila v letošnji zimi kakšna javna ogrevalnica. fpotem bi bilo sko-ro izključeno, da bi se bilo pripetilo nekaj tako strašnega. Umrl je s. Jakob Zupanc, najstarejši pevec mariborskih delavskih pevskih društev, član del. pevskega društva »Frohsina«, znan vsej delavski javnosti z delavskih ipevskih nastopov po svoji sivolasi pojavi in globokem basu. Z njim je legel v grob eden zadnjih veteranov predvojnega delavskega gibanja, ki mu je ostal zvest do groba. Rojen je bil s. Zupanc 13. marca 1853. leta v Slovenski Bistrici in je že kot mlad fant moral v svet si trebuhom za kruhom; služboval je kot obratovodja in tehniški uradnik v raznih krajih srednje Štajerske, med drugim tudi v zdravilišču Gleichen-berg. Od tam je šel v Gorico, kjer je dolgo let služboval kot uradnik v tamošnji tovarni vžigalic. Dne 1. februarja 1913. je prevzel vodstvo bivše okrajne bolniške blagajne v Slovenski Bistrici; v tem svojstvu ga je leta 1919. prevzela bivša ljubljanska Okrajna bolniška blagajna za Slovenijo in za njo novoustanovljeni Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Odlikoval se je z izredno marljivostjo in vestnostjo v službi. Leta 1926. je bil radi starosti upokojen z zelo skromno Pokojnino. A še potem ni ostal križem rok; čisto do zadnjega je še izvrševal funkcijo in-kasanta za »Savez privatnih nameščencev«. Bil je vse svoje življenje navdušen pevec in povsod, koder je služboval, je bil član raznih pevskih društev. Nazadnje je bil nad 18 let član del. pevskega društva »Frohsina«; in ni pri nobeni vaji neopravičeno izostal. Umrl je nenadoma v 87. letu življenja, dne 2,3. t. m. Zal je bila delavska javnost obveščena o njegovi smrti šele, ko je bil že pokopan na studenškem pokopališču, zato se delavske organizacije niso mogle udeležiti njegovega pogreba v takem številu in na tak način, kakor je zaslužil. Ohranimo mu blag spomin. Njegovim svojcent izrekamo sožalje! Popust pri vstopnini za delavce in nameščence pri obisku predstav Narodnega gledališča. Uprava Narodnega gledališča je dovolila 50 odstotni popust pri vstopnini vsem delavcem in nameščencem. To je hvalevredna uvidevnost. Ni pa razumljivo, kako je mogla dati gledališka uprava bloke, kr upravičujejo do nakupa vstopnic po znižani cehi samo upravi knjižnice »Delavske zbornice«, kamor ogroin na večina organiziranega delavstva sploh ne zahaja, ne glede na to, da uprava knjižnice niti ni v stanu pravilno ugotoviti ali je ta ali oni delavec s svojimi prispevki pri organizaciji v redu. Tako kontrolo bi mogla brezhibno vršiti samo strokovna organizacija, katere član je dotični delavec ali nameščenec, ali pa forum, v katerem so te orgnizacije združene, kot je n. pr. krajevni medstrokovni odbOr v Mariboru za organizacije URSSJ. Gledališka uprava bi storila prav in pametno, ako bi navezala stike naravnost s strokovnimi organizacijami. Ne samo, da bodo na ta način preprečene vsake zlorabe, 60 tudi indirektno pripomogla k propagandi za gledališče med delavstvom in nameščenci. Tako kot je stvar urejena sedaj ne more mnogo koristiti niti delavstvu. niti gledališču. Nikakor ne gre, da bi z znižano vstopnino za gledališče silili delavce k obisku knjižnice »Delavske zbornice«, kamor ne marajo zahajati. — Več strokovno organiziranih delavcev. Volilni upravičenci se opozarjajo, da do konca tega meseca popravljajo na mestnem popisovalnem uradu volilne imenike. Kdor še ni vpisan in ima volilno pravico v Mariboru, naj se Pravočasno zglasi pri gornjem uradu in zahteva vpis v volilni imenik. Število volilcev v našem mestu bo letos že preseglo 10.000. OBRTNIŠKI PLES 27.1. v Narodnem domu iRadl ovir v železniškem prometu, ki so nastale vsled snežnih zametov, je pričelo v našem mestu primanjkovati premoga in ga trgovci prodajajo samo v manjših količinah. V premogovnih revirjih je sicer premoga dovolj na razpolago, čeprav se ga letos radi izredno hude zime, deloma pa tudr vsled izvoza v inozemstvo mnogo več porabi, kakor prejšnja leta. Najhujše bodo seveda radi tega prizadeti revnejši sloji, ki si radi pomanjkanja potrebnih sredstev niso mogli nabaviti večjo; količino premoga že v jeseni, temveč si ga morajo kupovati v manjših količinah vsak mesec sproti. Orožnik ustrelil svojo' izvoljenko. Delavcem Hutterjeve tovarne je še v živem spominu ža-loigra, ki se je odigrala lansko leto v njihovi tovarni, ko je tekstilni delavec Cokan ustrelil pri delu svojo ženo in potem še sebe. Minuli četrtek pa se je v tej tovarni odigrala nova tragedija, katere žrtev je postala 16 letna pre-dilka Mira Frankova. Na predvečer je pokojno prišel obiskat na njeno stanovanje v Loški ul 2 28 letni orožniški kaplar Adam Tomič, ki se je z njo seznanil v njenem rojstnem kraju v Cirkovcih pri Ptuju. Med obiskom pa je Tomič postal nasijen in mu je mladenka ušla k sosedu, kjer je tudi prenočila, dočim je orožnik prespal noč v njeni sobi. Že pred 5. uro zjutraj se je Mira Frankova podala na delo v tovarno Hutter, katnor je kmalu natoi prišel za njo tudi Tomič. Frankova je bila že pri svojem stroju. Brez besede je orožnik potegnil revolver in jo ustrelil naravnost v srce. Ko se je mladenka mrtva zgrudila na tla, je Tomič mirno oddal svod samokres in dejal, da se je nameraval tudi sam ustreliti, da mu je pa orožje odpovedalo, - , • Tomiča so nato aretirali, nesrečno žrtev pa odpeljali na pobrežko pokopališče. Samo neoporečni inozemci smejo v Nemčijo. Nemški konzulat v Mariboru pravi, da smejo sedaj potovati v Nemčijo samo tisti naši državljani. ki jih pristojni nemški uradi smatrajo za neoporečne. Krojaški pomočniki in pomočnice imajo sestanek v pondeljek. dne 29. januarja ob 8. uri. Pridite vsi, ker je v vašem lastnem interesu. — Odbor Mandolinski odsek »Vzajemnosti« priredi v nedelj-oi, dne 28. januarja s pričetkom ob 4. (16.) uri v društveni dvorani Sodna ulica 9-11 čajanko. Vsi prijatelji delavske kulture vljudno vabljeni. — Odbor. Tvrdka Pinter & Lenart je spremenila svoj naslov v trgovsko družbo, kjer sta kot Poslovodji vpisa'na Pinter Ferdo in Lenart Rado. Slanikov tii. Vsled vojne na Severnem morju je letos popolnoma prenehal lov na slanike. Tradicijonalne pojedine slanikov np pepelnično sredo bodo morale letos odpasti. Mestni avtobusni promet na »rogi Maribor-Št. Ilj je od 22. t. m. ukinjen, ker je železniška uprava zopet uvedla vlak, ki vozi iz Maribora ob 11.30. iz Št. lija pa se vrača ob 12.10. Zdravniško službo za člane OUZD in njih svojce bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. zdravnik g. dr. Velker Hugo, Koroška c. 10, (tel. 25-75). Zdravniški obiski na dom. Da se čas zdravnikov čim koristneje izrabi, opozarja poslovalnica OUZD v Mariboru vse svoje zavarovance in njih svojce, naj kličejo rajonske zdravnike na dom najkasneje dto 14. ure. Po 14. uri je klicati zdravnika na -dom le v neodložljivih primerih: v slučaju -krvavitve itd. Muzejsko društvo bo imelo svoj redni letni občni »bor dne 4. februarja ob 10. uri v čitalnici »Študijske knjižnice«. Na dnevnem redu so poročila odbora, preglednikov in volitve novega odbora. Vsi člani vljudno 'vabljeni. — Odbor. ' Protituberkulozna žiga v Mariboru je nabavila nov modern rontgen in ga izročila »Zdravstvenemu dotnu« za proti jetični dispanser, ki bo od 1. februarja dalje nameščen v novih prostorih v »Zdravstvenem domu« (doslei je bil v palači OUZD). POBREŽJE PRI MARIBORU I. Dc*l. kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala Maribor, podruž. Pobrežje vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. januarja 1940 ob pol 10. uri dopoldan v gostilni Katice Rojko na Pobrežju, Aleksandrova cesta. Za člane ob-ezno. Delegati in prijatelji društva vabljeni. - Družnost. HRASTNIK RAZPIS VOLITEV V BRATOVSKO SKLADN1CO Ker je potekla triletna poslovna doba upravnemu odboru pri Bratovski skladnici, so razpisane nove volitve za v nedeljo-, dne 25. februarja t. 1. Volilo se bo <»5 odbornikov in ravno toliko namestnikov. Za volitve vlada splošno zanimanje med rudarji. Naloga in dolžnost strokovne organizacije pa je, da se za olitve pripravi ter da postavi na svojo listo sposobne, pametne in odločne sodruge. Dolžnost nas rudarjev pa je, da se vsi brez izjeme poslužimo te prilike, ki nam je dana, da svobodno izbiramo svoje zastopstvo v to važno socialno ustanov-o<. Sprememba pri zaupnikih II. skupine. Neposredno ob zaključku zadnje stavke je bilo odpuščenih večje število rudarjev, med njimi tu-i vsi zaupniki, z izjemo načelnika. V nekaj dneh Pa je bil sprejet nazaj v delo še en zaupnik. Vsi ostali odpuščeni zaupniki pa so bili z nekaterimi rudarji poslani v konfinacijo V 1 * < 1 Ji * 1 »- > i Zato se je na ukaz rudarskega glavarstva poklicalo na mesto odpuščenih zaupnikov njihove namestnike. so svoje funkcije že prevzeli. Sicer so vsi prizadeti zaupniki in rudarji z i-zjemo enega aupnika že izpuščeni, vendar so za enkrat še brez dela. Želeti je, da se tudi ti povrnejo čimprej na svoje delo in upamo, da vsa prizadevanja, ki gredo v tej smeri, ne bodo brezuspešna. Nekaj od prizadetih je že tudi ponovno sprejetih v delo. Redni občni zbor Društva organiziranih rudniških upokojencev bo 1. februarja ob pol 4. uri v dvorani »Konzumnega društva rudarjev« z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbo*ra; 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo nadzorstva; 4. volitev novega odbora; 5. poročilo o intervenciji pri glav. brat. skladnici; 6. razno. Vabimo vse člane, pa tudi tiste upokojence, ki žele pristopiti, da se občnega zbora udeleže. — Odbor. še Kapnjte, dokler še Imamo veliko zalogo češkega in angleškega blago po znano nizkih in še starih cenah za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, finanearske in železničarske uniforme itd. KrojaSke potrebščinel Velika odprodaja ostankov! Češki magazin, Maribor pri glavni policiji Megla leži na delavski zavednosti Socializem hoče odpravo izkoriščanja dela boj vsem zaostankarjem. Apeliramo na nje. da v prid posamezniku, dokler pa se to ne zgodi, sc bori za postopno izboljšanje delovnih pogojev in zaščito delojemalcev. Vse dobrine in sadovi zemlje so last vsega človeštva, t. j. vseh tistih, ki jih ustvarjajo. Ali dobrine in sadove si laste in razpolagajo z njimi posamezniki, rie da bi jih v potu svojega obraza prislužili in jih ne privoščijo tistim, ki so jih s svojim delom ustvarili. Take težnje niso poštene in pravične. Toda pohlepnost ne pozna socialnega čuta! Zato so oni že v načelu proti socializmu. Njihova težnja je, da si te gospodarske in socialne pravice obdržijo, da si svoje udobno življenje še izboljšajo, predvsem pa, da ohranijo sistem, ki jim to omogoča. Kaj njim mar beda med delovnim ljudstvom. Zato je boj med zastopniki ten teženj in socializmom tako očiten in oster. — Delovno ljudstvo že vsled svojih življenjskih potreb stremi več ali manj za cilji socializma, četudi večkrat podzavestno. Žal pa, da v svojem pojmovanju največkrat ne loči, kje je meja med kapitalizmom in socializmom. Krivda je v tem, ker delavec največkrat ne pozna sestava človeške družbe, ne njenega razvoja in tudi ne gospodarskega sistema kapitalizma, ki sega daleč preko svojih meja, celo v delavsko miselnost. Da je zmeda še popolnejša, ustanavlja kapitalizem tudi »delavske« organizacije pod različnimi nazivi. Zato toliko organizacij med' delavci in nameščenci. Zato taka anarhija v ,političnih in kulturnih vprašanjih, zato taka razdvojenost med delovnimi sloji, zlasti med kmečkim in delavskim ljudstvom. Vprašanje je postavljeno jasno: ali kapitalizem, ali socializem. Srednje poti ni! Zato je »srednja -inija« zopet kapitalizem, ki vara na ta način delovno ljudstvo, ker ga ne more kar naravnost pridobiti za svoje kapitalistične cilje. Na drugi strani hujska množice proti socialističnemu gibanju, da gredo v boj proti svojim lastnim interesom. Prav radi tega, ker ljudstvo naseda tem limanicam, so vrste razredno zavednega delavstva tako redke in to še posebno vrste onih, ki se tudi dejansko ibore za socialistične cilje. Sicer se o razredni zavednosti veliko sliši in govori, ali dejanj je zelo malo. Nad pravo delavsko zavednostjo leži megla, zato je slišati samo glasove: »Če bi bil vsak tako zaveden, kakor sem jaz! ...« Spomnim se napisa na neki osnovni šoli, ki glasi: »Kdor sam sebe povzdiguje, prazno glavo oznanjuje.« Ta izrek je tako resničen, da bi ga morali vedeti vsi oni, ki toliko kriče o svoji dfelavski zavednosti. Njih stremljenje ne gre za znanjem in izobrazbo. Povečini so brez delavskega časopisa, katerega jim največkrat) nadomešča časopis one politične struje, proti kateri v svojem kričanju najbolj grme. Tudi tisti, ki jih lahko smatramo za prave idejne pristaše socializma, so v razrednem delavskem pokretu tako malo aktivni, da je s temi nemogoče ustvariti močan socialistični pokret. Glavno vpraSanie je delavski tisk ne bodo ostali tako otopeli na razne opomine, Med našimi na Pobrežju pri Mariboru kakor so pokazali do sedaj. Posvetiti moramo Po daljšem presledku se je minulo sredo vršil v prostorih gostilne ge. Katice Rojko sestanek pobrežkih delavcev! in delavk, ki je prav lepo uspel. Pobrežje se je v,zadnjih letih ! silno razširilo in je poleg Studencev največje tudi več pažnje širšemu krogu čitateljev, ki list samo berejo, ne da bi za njega kaj prispevali. Niso med temi redki, ki imajo boljšo eksistenco ali znosnejše družinske razmere, kakor pa delavec, pri katerem si časopis izposodijo. To dejstvo navajam vsled ipritožb naročnikov samih. Upravičeni bi bili, ako bi vsaj nekaj prispevali k naročnini, kajti, ako res razmere ne dopuščajo drugače, je boljši en točen naročnik, kakor dva zaostankarja. Končno se naselje delavstva v okolici Maribora, kjer pre- biva že okoli 10.000 ljudi. Zlasti je v tem kraju naseljenih mnogo tekstilnih delavcev in delavk, ki hodijo- po celo uro daleč na delo v tekstilne tovarne, ker še vedno niso zgradili mostu v Melju, brod pa tudi ne vozi ponoči vselej, kadar bi človek hotel. Mnogo delavk s Pobrežja je zaposlenih v tekstilnih tovarnah v Melju, stanujejo pa v Dogošah, Marija Brezju in še dalje. Kdaj se bodo že uresničile številne obljube in zagotovitve, ki so jih dobili pa tudi ugotovi, da večini od teh za delavski tegorn zadnjih let prebivalci’ na Pobrežju, da časopis ne gre denar z roke. doči-m si nedelav-skega takoj kupi, bodisi radi plehkega ljuibav-nega podlistka, bodisi radi demagoškega član- bo zgrajen prepotreben most čez Dravo, še ne vemo. Vkljub velikemu snegu in kljub temu. da je ka, o katerem je mimogrede slišal, da je v tem bjl delovnik, je bil sestanek lepo obiskan. Na- . 1* _ Z 1 ^n «1 TvT .. X A n, „ ni n,l C 1 . .. . . . .. ali onem časopisu izšel. Na ^vprašanja slede vzočih je bilo tudi par sodružic, ki so prišle. gorna naročnik naših delavskih listov1, dasl le s težavo plačuje naročnino. Poleg s. Čučeka, so se sestanka udeležil še trije sodrugi in sicer ss. Kopič, Gradišnik in Šterbal, ki so prav tako že 2tl let naročniki »Delavske Politike« oziroma poprej »Volksstimme« in bodo ostali zvesti našemu listu in socialistični miselnosti tudi v bodoče. Zborovalci so priredili jubilantom prisrčne ovacije. S. dr. R e i s m a n je nato govoril o socialni zaščiti delavcev in podkrepil svoja izvajanja s številnimi primeri, iz katerih so zborovalci lahko razvideli kako potrebno je poznanje socialno-zaščitnih zako- j nov, s tem v zvezi pa tudi širjenje izobrazbe -med delavstvom in da to važno nalogo vrši | zlasti'naš list »Delavska Politika«. S. Kr žen je govoril o uredbi za pobijanje draginje in- f brezvestne špekulacije ter o važni nalogi svo- [ bodnih delavskih strokovnih organizacij, ki bi ( se jih moral okleniti vsak delavec, da bi ta- I ko okrepljene vršile svojo nalogo. Tudi ss. I Č e r n e c in M i n 01 d r až sta podčrtala važno I nalogo strokovnih organizacij in delavskega | tiska ter pozvala navzoče, da gredo v tem | jalovi izgovori, ki so čisto kupcijskega značaja,, bftr sf) mo^je na c]e]u jn zadržani. Se- češ, veliko papirja za malo denarja, lo kar 1 stanek jg 0j.v0rj| sklicatelj s. Jelen, ki je piše »Delavska rolitika«, m nič novega za obrazložil namen sestanka, nato pa pozdravil , pravcu na delo. zlasti tudi na Pobrežju, kier njega, bere jo pa, seveda, če mu pride br®z': starega borca za delavske pravice s. Č n č e- je to bolj kot kje drugod potrebno, plačno v roke \ tem se vidi vsa njegova bl_, k a, ki se je pred leti kot stavbinški delavec! Pred zaključkom tega lenega sestanka se jej stroumnost. Vedo naj vsi tisti, da se tudi s po-;M nekj stavbi ponesrečil in dobiva sedaj Priglasilo tudi deset novih naročnikov na naš samezmmi dinarji poijiaga do visoke nakla e j sitromno rentc'. čeprav- je za vsako delo ne-. list. prav tako pa je bilo soglasno sklenjeno, j listu, ki bije boj za socialno enakopravnost m zmožen K!jub temu pa je že iet nepretr- 1 da se bo v kratkem zopet vršil tak sestanek. politično svobodo s tem, da širi ta duh in iz_ obrazbo v tem duhu med množice. Med tistimi, ki se ne zavedajo važnosti delavskega časopisa, najdemo take, ki s kričanjem kažejo svojo zavednost in zabavljajo čez vse one, ki kažejo zavednost s požtrvovalnim in ustvarjajočim delom. Borba proti Izvedeni davčni reformi Gosipodarski krogi se silno vznemirjajo zaradi zvišanja davčnih bremen z novo davčno In končno! Ali nismo v teh okolščinah pa, refornlo Pritožujejo se proti osnovam d'avčne k-**-? r**** m- vendarle lepo uspeli, nabrali lepo število novo izven mezdnih delavcev lepo število naročni- [ govodstev in proti preobremenitvi delnišaih kov našega lista? In kljub temu, da zavedni delavci ravno v tem oziru niso na svojem mestu, ga dotični vendarle radevolje in v redu plačujejo. V tem se vidi, da bolj cen:jo važnost delavskega časopisa, kakor delavci sami. Resnica je taka, in resnici je treba pogledati v obraz. Vsi naši funkcionarji v strokovnem in kulturnem pokretu, vsi naši obratni zaupniki, ki so izven kroga naročnikov delavskega lista, si niso svesti vršiti svoje naloge. O tem, kateri je pravi delavski časopis, se pojavljajo včasih različna mnenja med delavstvom. Eno je gotovo, da je »Delavska Politika« d'elavski časopis! Če pa smatra kdo še' kakšen drug časopis za delavski časopis in morda še za bolj delavski časopis, naj naroči in bere oba časopisa. Le tako spozna eno ali drugo stališče, si bistri razum in končno ugotavlja svoje stlališče. To gotovo delavskemu pokretu več koristi, kakor delavstvo zavajati v fanatizem. Na ta način se tudi ne da priti do konsolidacije delavskega pokreta. Da pa delamo v tem smislu, to je naša naloga in naša dolžnost. Že samo agilno delovanje naših nasprotnikov, ki kar preplavljajo mesta in vasi s svojim časopisjem, bi moralo v nas vzbuditi več življenja in več dobičkov. Davki so baje večji kakor v Angliji in Franciji, ki sta kapitalno močni. Vršeče se gospodarske konference so zavzele v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, in Skoplju svoje stališče ter zahtevajo revizijo zakona. Mi stojimo sicer na načelu, da je treba obdavčiti kapital m velike dobičke, ker imamo davkov na male obrate in indirektnih davkov ob naših socialnih razmerah preveč. Vsekakor pa mora državno gospodarstvo gledati tudi na to, da kapital ne beži iz produkcije zaradi »nerentabil-nosti« in privabiti moramo tuji kapital, ki je vsak ekspropriacijski. Bojimo se, da se, če so pritožbe resnične, gospodarstvo ne bo dobro razvijalo, ki ga sedaj kolikortoliko mori ‘udi vojna kriza. pir in bi tovarna ali pa grosist plačal ta davek i državni blagajni ter ga zaračunal tiskarni, ka- .1 teri proda papir, ne pa da mora imeti s tem , posla tiskarna, ki mora pri eni tiskovini za- f računati toliko skupnega in luksuznega davka, j: pri drugi zopet drugače in človek večkrat ne ve, v kakšno skupino spada ta ali ona tiskovina. O davčni reformi O noveli davka na skupni poslovni promet piše »Slovenec«; »V novih davčnih predpisih smo opazili tudi znatno zvišanje davka na po-slovni promet. To zvišanje izgleda, da zadene v prvi vrsti same producente, toda kdor pozna tehniko tega davka ve, da bo v zadnji liniji plačal to povišanje prometnega davka konzusn najširših slojev s tem, da bo m-oTal plačevati višje cene za razne predmete. — Tedaji bo w>-pet lahko minister za socialno politiko gledal, kako mu bodo prihajali protesti zaradi zviševanja cen življenjskih potrebščin in se bo lahko vsak trgovec zgovarjal na finančnega ministra, ki mu je dal možnost dvigniti ceno. Akcija ** pobijanje draginje se ho zopet zaletela v visoke cene, morala pa bo pred njimi obstati in reči, da se ne da napraviti nič, kar bo zopet izzvalo j nezadovoljstvo.« — Is »j •»' razumevanja za naloge, ki se nam postavljajo, zlasti za akcijo za delavski časopis. Epidemijo, V delavskem časopisu težko ^ zastaviš tehtno jQ poplava nam sovražnega tiska, za- besedo, katera bi našla med čitatelji zadostno | jezjjno in razkužimo možgane, ki so že oku-razumevanja. Že članku moraš dati privlačen , edino z močnim socialističnim tiskom. — naslov, ker drugače si v skrbeh, da ga površni ^ato na delo za »Delavsko Politiko« vsi raz- čitatelj enostavno 'preide. Kjer se kdo čuti količkaj prizadetega, tisto posebno površno prebere; koncem koncev nezadovoljen pristavlja: Ali nimajo kaj bolj resnega in bolj važnega za pisati? ... Zategadel vsak opomin na naročnike zaostankarje ostane samo beseda na papirju, pa naj si bo pisan še tako vljudno in prepričevalno. S propagandno akcijo za razširjenje delavskega tiska ni bolje. Ali ni to dokaz naše zaspanosti? Naša »-Delavska Po- redno zavedni delavci! Uspehi so mogoči le v realnem in požrtvovalnem delu. Bajd. Baza za sporazum med Jugorasom In Hrsom Delegati zagrebške delavske zbornice so pri-, ■ . ... šli v Beograd in zahtevali v razgovoru z beo- litika« je še tako skromna, da nam komaj sluzi • giajsko delavsko zbornico, da se razreši s. za obravnavanje najbolj perečih vprašanj in dajanje najnujnejših obvestil o dogodkih. Delavec je ne sme brati zato, da si z njo preganja dolgčas, temveč iz nujnih potreb, ki so vezane ■l bojem za njegov življenjski obstoj. Časopis igra važno vlogo v sodobni človeški družbi. Bogdan Krekič kot delegat za mednarodni urad dela kakor tudi dopisnik urada dr. Levin Stajnic, ter da naj bodo namesto obeh trije zaupniki, eden iz Beograda, eden iz Zagreba in eden iz Ljubljane. Upajmo, da sporazum med Beogradom in Zagrebom1 ne bo težak, kljub Zato ni vseeno, kakšen časopis je razširjen - temu do zaključka v sredo še niso prišli, med ljudstvom. Kulturno zdrav narod zna ce-, pa n(j zatQ ker w ge premišijaij ra^ Krekiča niti vrline delavskega tiska, ki širi razredno zavest med delavstvom, ga mobilizira na obrambo proti napadom in na ofenzivo proti sistemu izkoriščanja. Tudi kmetom in obrtnikom jasno razloži, kako jo njihov življenjski položaj odvisen od zaslužka delavstva. S tem obenem brani tudi eksistenco kmeta in obrtnika. Delavski časopis je učitelj in pobornik socializma. Socialistična miselnost pa mora prodreti med vse sloje delovnega ljudstva. lo mora biti plod našega realnega in požrtvovalnega dela. Kaj smo na tem področju delali do sedaj? Za primer si vzemimo »Delavsko Po-litiko«. Izvedli smo uspešno akcijo za trikratno izdajo na teden. Mnogim je šla ta akcija prepočasi. Ali uspeh je bil dosežen s tem, da smo zvišali število naročnikov in znižali število za-ostankarjev. Toda. ko smo akcijo uspešno dovršili, so si -mnogi mislili, da sedaj lahko obsedimo prekrižanih rok. S to trditvijo mislim, da ne morem užaljiti nit enega naročnika. In vendar je sveta dolžnost ravno naročnikov, da pridobivajo listki novih naročnikov. Kdo drugi naj uveljavi list med trgovci in obrtniki, v brivnicah in gostilnah? Kdo drugi naj ga širi med sodelavci v obratih? Povsem vprašanje zase so naši zaostankarjL med katerimi se najdejo pravi izkoriščevalci delavskega lista. Niso redki slučaji, ko ti pri opominjanju še zagotavlja, da bo naročnino v tem in v tem času plačal, in ko se potem v določenem času oglasiš, pa ti »junaško« zabrusi v obraz, da zaostanka sploh ne plača. — V tem spoznaš vso njegovo zavednost in značaj! Priznati moraš, da si se nad njim pošteno zmotil. Zato naj upravičeno velja neizprosen in Stajnica. K tem predlogom pripominjamo, da ta zaupna mesta v mednarodnem- uradu dela niso stvar protekcionizma, marveč mora oni, ki tako mesto prevzame, tudi kaj vedeti, znati in delati v intencijah. ustanove, c. -- * * Oprostilna razsodba v procesu Kugy. Kugi' Josip, polic, nadstr. v pok. in posestnik v Košakih, je bil obtožen, da je zakrivil smrt svoje žene Kleonore Farič, ker ji ni dal zadostne hrane in je ni poslal v bolnišnico. Na podlagi številnih prič in zdravniških izvedencev je bil dne 26. januarja po štiriurni razpravi oproščen pred okrožnim sodiščem. Zagovarjal ga je dr. Avg. Reisman. Južno vreme je nastopilo v Bosni od včeraj dne 25. t. m. pa tudi v Sloveniji. V južnih krajih so nastale poplave. V Sloveniji so začeli grmeti plazovi z bregov. V Poljanski dolini je plaz pokopal 11 letnega dečka, pri Škofji Loki pa 7 ljudi in šest konj. Dva hlapca sta se pod plazom zadušila. Davčne reforme bi morale poslovanje poenostaviti, ne pa ga komplicirati Sprememba uredbe o skupnem poslovnem premetu je tako komplicirala račune v nekaterih industrijskih panogah, da bo trajalo gotovo precej časa, predno se bo vpeljal nov način izračunavanja in zaračunavanja. Država bo spričo tako kompliciranega sistema rabila o-grc-men aparat, ako bo hotela vsaj količkaj nadzorovati pravilnost izvaj,anja spremenjene uredbe o skupnem -poslovnem prometu. V tiskarstvu n. pr. bi se dosegel isti davčni Nemške šole na Poljskem, Nemške oblasti so odprle po vseh krajih tistega dela bivše Poljske, ki je zdaj pod Nemčijo, nemške šole, Madžarski list »Pert«, ki to vest prinaša, j« mnenja, da te šole niso namenjene samo otrokom nemške narodnosti, ampak jih bodo morali obiskovati tudi poljski otroci. Rusija ne mara vojne zveze z Nemčijo? Po angleških virih je Stalin obvestil Hitlerja, da Nemčija in Rusija lahko vzporedno vodita vojne akcije, ne pa povezano, ker preti v tem* slučaju nevarnost, c£a se -ost narodov obrntf skupno proti Nemčiji in Rusiji. Iraškega Finančnega ministra je ustrelil učinek, ako bi se povišal skupni davek na pa- nek odpuščeni državni uradnik, Delavski pravni svetovalec Mezde poljskih delavcev (Sv. Tomaž) Vprašanje: Poljski in vinogradniški delavci, ki moramo delati od zore do mraka, zaslužimo komaj po din 8 do 10 na dan in hrano. Brez učnino. — Obenem me poziva tudi Združenje krojačev, šivilj in modistinj v Ptuju, da naj uredim to zadevo, češ, da se bo to združenje v nasprotnem primeru obrnilo na obrtno zfeor- hrane pa moramo delati 10 ur za 10 din/Kako "kov Zagrebu.kjer je-sedaj,™oj rin v uku bi dosegli zvišanje teh mezd, ki so tako nizke, da bo te, _*bonu« dalo neke jMa«£.j£ da niti ”od' daleč ne zadoščajo za golo preživ-, katerih bo moj sin od zagrebškega zdriiženja živlianie • j izključen od nadaljnjega učenja. Ali je tako Odgovor: Za poljske delavce ne velja uredba postopanje zakonito? o ,„i„ta,l„ih mezdah le, je ».to doloiilev mezd ’ °d?.OVOr; £££ prepuščena svobodnemu do