Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 t3.00 7.00 Vetfa za vse leto . . Za pol leta . . . . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto t3.00 S 7.00 1 $7.00 I GLAS f^T i list slovensBh i delavcevv Ameriki. C The largest Slovenian Daily i the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. iLEFON: C0BTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 184. - ŠTEV. 184. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 6, 1924. — SREDA, 6. AUGUSTA, 1924. TELEFON: C0RTLANDT 2876. IEMSKI ZASTOPNIKI BODO PODPISALI t > femškim delegatom, ki so včeraj dospeli v London, ne bo dovoljeno spraviti na površje vprašanja vojne krivde, ker je zapretil Herriot, da bo odšel iz dvorane v trenutku, ko bi se to vprašanje pojavilo. — Morgan je dospel v London. — Predno bi angleški nala-galci denarja prispevali, njorajo dati Francozi garancije, da bodo zapustili Ruhr. VOLUME XXXII. Poroča John Balderšton. London, Anglija, 5. avgusta. — Ker so nemški dele-jatje že lia poti iz Berlina, je /.bor '-velikih sedmih" na Downing Street določil postopanje za drugi del konfe-|enee, ki se bo pričel z današnjo plenarno sejo. Ta seja bo izključno formalna, kajti ministrski pred-[ednik Herriot je dal včeraj izraza svojemu vznemirjenju spričo poročane nakane Nemcev, da dvignejo vprašanje [dgovornosti za izbruh vojne, katero so naprtili Nemčiji v 'ersaillski mirovni pogodbi. Ministrski predsednik MaeDonald je odgovoril, da ni Ireba dovoliti nikakili govoranc na konferenci, in to je bilo tudi sklenjeno. Ce imata Marx ali Stresemaim pripravljene govore, bo vprizorjen poskus, da se jim od-1'zaine besede ali vsaj omeji govore na Dawesovo poroči-in sorodna vprašanje. J. P. Morgan je dospel semkaj včeraj zvečer. Če pod-bira stališče, katero so zavzeli tukaj ameriški bankirji, da hudi kompromis, sklenjen med zavezniki, precej dobro larstvo za nemško posojilo, bodo pristopili tudi angleški bankirji, ki dosedaj niso soglašali s svojimi ameriškimi to-rariši. Ameriški bankirji niso popolnoma zadovoljni. Opo-^icija, katero še vedno kažejo angleški bankirji, temelji v ;lavnem na trditvi, da bi morali dati Francozi definitivna :agotovila, da bodo zapustili Ruhr, predno bi se angleške [lalagalce denarja pozvalo, naj nalože svoj denar v in-estiranje, katero bi akcija proti Nemčiji uničila Zbor velikih sedmih, ki mora takoj določiti način po-topanja z Nemci, je zavrnil predlog, naj se obdrži seda-je podkomiteje ter doda vsakemu nemške delegate. Skle-ilo se je vsled tega razpustiti podkomitej ter uveljaviti lesto tega splošen svet konferenčnih delegatov, zastopa- LETNTK XXXH. DEMOKRATSKI KANDIDAT DAVIS OBRAVNAVA PROTI LEOPOLDU IN LOEBU Leopold je vzkliknil po pričevanju zdravnika, da bi rajše visel kot pa čitl, kako so njegovi zagovorniki razkrili skrivnosti. Zdravnik je razkril dogovor a Loebom. Na ,COnilCHT UNDERWOOD « UNOCBWOOO. M. V, sliki vidite demokratskega predsedniškega kandidata .Johna \V. Davisa bi njegovega kampanjskega managerja Clem L. Shavera iz West Virginije. SENATOR LA FOLLETTE SAMUELU 60MPERSU V brzojavki se plasii med drti- očih Združene države, Nemčijo in deset zaveznikov, s sed-("ilT1: linij izvedenci, po enega za vsak glavni narod. Teh eno in dvajset mož naj bi vključevalo le tri Nem-o. — kancelarja Marxa, bi bo vedno navzoč, ter Stresee liana aLi finančnega ministra Luthera. Ministrski predsednik MaeDonald bo na današnjih >] ena rili seje izročil kaneelarju Marxu protokol, vsebujoč' ke 'zavz sklepe zaveznikov v treh podkomitejili. Nem^i bodo za-Lrincinii La Follette je brzojavil Gompersn ter rekejl, da je cilj njegove kampanje izločiti sebične interese, ki drže vlado v svojih krempljih. London, Anglija, 5. avgusta. —-Pogajanja med zastopniki sovjetske Rusije in Veliko Britanijo so trajala vso noč, pa so bila brez uspeha. Zunanji urad je dane« zjutraj izjavil, da pogodbe ni bilo mogoče podpisati. Pogajanja so trajala ves dan in vso noč do sedmih zjutraj. Dele gatje so bili popolnoma izčrpani. Pogajanja so se razbila vsled tega, ker Anglija-še vedno zahteva od sovjetske Rusije, naj vrne premoženje vsem onim angle Pri ugotovljen j u političnih el- škim podanikom, katerim ga je ljev vaše federacije je rekel vas zaplenila tekom svetovne vojne, odbor: — Organizirano delavstvo j Rusija izjavlja, da je pripravne dolguje vernosti nobeni poli-' 1 jena plačati nekaj dolgov, katetrom stranki ali skupini ter tuu: i*e je najela earistiena vlada v l^,ni pristaš nobene politične stran- Rusiji, toda samo s tem Angleži Washington, D. C., 5. avgusta. Senator La Follette je poslal Samuelu Gompersn. predsedniku American Federation of Labor, brzojavko, v kateri daje izraza svoji najbolj iskreni zahvali, ker ga je izvrševalni odbor delavske federacije odobril kot neodvisnega predsedniškega kandidata ter pravi, da ni mogoče preceniti važnosti podpore American Federation of Labor. RUSKO-ANGLEŠKA POGAJANJA-OMAJANA Anglija noče priznati sovjetskili protizahtev. Odločno zahteva, da morajo boljševiki vrniti angleško privatno lastnino. zema se le za principije. nikakor niso zadovoljni. itevali izpraznenje Rulira kot bistven predpogoj za nve javljenje Dawesovega na f-rt a ter so pripravljeni, kot se )oroča, nasprotovati vef-ini sklepov, ki so bili že storjeni. Vsa tehnična vprašanja, ki se bodo pojavila, pa bo reba izročiti izvedencem, in izvedenci bodo nato poročali lomiteju štirinajstih. Danes se je sestal komitej juristov, da se peča z varnim in težavnim problemom razlage treh Pawesovih pro-okolov, sprejetih od podkomitejev. Ti protokali so se >opohioma izognili najbolj važnemu vprašanju, ki bo pridi na površje na skupni konferenci. To vprašanje se ti-;e sankcij za separatno akcijo proti Nemčiji v slučaju, da )i ne zadostila svojim obveznostim. Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — V pogovorih, katere e imel državni tajnik Hughes z nemškim državniki, je zjavil, da so zavezniki pripravljeni pomagati Nemčiji, -i pa mora izpolniti svoj del obveznosti. B*OLJSKA POROČILA O MEJNIH SPORIH. Warsava, Poljska, 5. avgusta. Preko poljske meje pri Stolpcu je udrla oborožena banda, opro-tila par jetnikov iz ječe, oropa^ la poštni urad ter pobegnila brez Bledu. Prebivalstvo je ^poklicalo na pomoč poljsko kavalerijo, ki jo pa prišla prepozno. OTROKA STA UTONILA V KOPALNI BANJI. / PACUENT USTRELIL ZDRAVNIKA IN SAMEGA SEBE. Philadelphia, Pa., 5. avgusta, je pre iskoval dr. D. L. Des-45-letnega Alfonza Nasija, »lednji potegnilžepa revol-oddal nan(j pet strelov, ivnk je bil na mestu mr- so mogli norca areti-ie sam pogiial kroglo Chicago, BI., 4. avgusta. — M rs. Lillian Seigl ni nikdar dovolila svojima otrokoma, 7-letne-mu Edwardu in 5-letni Ruth, da bi se kopala na prosrtem, boječ se, da bi ne utonila. Včeraj je napolnila v svojem stanovanju kopal-' no banjo, posadila v nju otroka ter šla po svojih opravkih. Ko se je vrnila, sta bila obadva utopljena pod vodo. principije prostosti, pravičnosti V zameno zahtevajo Rusi, da in demokracije. poplača Anglija del škode, ki so — Zdi se mi, da je v tem krat- i povzročile Kolčakove in Den -kem odstavku vsebovana veroiz- kanove armade. poved državljanstva, ki bi. če bi: Proti jutru se je odpeljal na. jo sprejela ter izvedla večina na-1 sovjetske delegacije, Kri šega državljanstva, hitro napra- st^'au Rakovski z aeroplanom. v vila iz naše vlade to, kar morala ^Io*>kvo po nadaljne informacije. biti: lastni inštrument. naroda za; ------ izvrševanje službe. — Zdrobiti združeni upliv sa,jN0VI B<>JI MED MACEDONCI molastnih interesov na vlado Je! ^ JUGOSLOVANI, »lavna točka moje kampanje in I - s podporo organiziranega delaj Sofija, Bolgarsko, 5. avgusta, farmerjev, trgovcev, članov uče-: ^d inacetlonskimi komitaši in nih stanov in drugih moških in 1 jugoslovanskimi četami v Mace-žen&k, sem prepričan. Oklahoma City, Oikla., 5. avg. Bivši governer Walton, ki je bil s posredovanjem Kukluksklancev odstranjen iz urada, je zopet no-miniran ter bo kandidiral za govern ersko mesto. f kateri so bili Maeedonci zmagovalci. Macedoncem poveljuje ko-mitaš Pančo Mihajlov. Ko so dobili Jugoslovani oja-eenja, so pognali Macedonce v beg. BIVŠI BOLGARSKI MINISTER POBEGNIL IZ BOLNIŠNICE. Sofija, Bolgarsko, 5. avgusta. Bivši minister Anastasolv, kil je bil sokriv umora mlnistjLkega predsednika Stambolijskega, je pobegnil iz jetniške bolnišnice. Obsojen je bil na deset let ječe. Ker je pa v zadnjem času zbolel, so ga poslali v bolnišnico. Pobegnil je tudi njegov tovariš Stojanov. Baje se jima je posrečilo dospeti preko jugoslovanske meje/ EKSPLOZIJA V JETNIŠNICI. V tovarni državne jetnišnice v Trentonu je nastala včeraj velika eksplozija. Štirideset kaznjencev je le s težavo ušlo smrti Eksplodirala je peč za plin. Požar- Chicago, 111., 5. avgusta. — Rajše bi visel kot pa da bi mislih ljudje, da sem to, kar trdi oni človek, — je jezno vzkliknil Nathan Leopold mlajši v ječi po odgode-njii obravnave, tekom katere skuša zagovorništvo uveljaviti olajševalne okoliščine zanj in Kichar-da Loeba. Leopold se je nervozno zibal ter premetaval po stolu, ko je dr. Heal v iz Bostona, izvedenec o-brambe. pričal in pozneje je trpko obsodil zdravnika. Jezen in ponižan je proklinjai svoje zagovornike, ter rekel, da je dr. Healy izdal njegovo zaupa-uje. — Kaj pa je tako obešzenje? — je rekel. — Kaj je pravzaprav smrt / Ali ne spite radi/ Well, to je smrt. , , ^ Iiealy je pričal, da bi Leopold rajše žrtvoval svoje življenje kot svoje dostojanstvo. — To je dobro povedal, — je nadaljeval Leopold v ječi. — Rajše bi se dal obesiti kot pa čuti take nečedne stvari glede mene. To ni bilo lepo. Kar sem povedal zdravniku glede svojih misli, sem storil v domnevi, da so moje izjave zaupnega značaja. — Obešenje bi bilo lažje. — rekel. — Kot pravi Dilckie, boVr. v slučaju, da naju obesijo, obžalovala edinole to, da ne bova mogla prihodnji dan citati v listih poročil glede obešenja. — Ljudje so se čudili, da sem mogel vrjeti v stvari, katere sem storil, a mislim, da se čudijo sedaj še bolj, po vsem, kar je rekel Healy. Ni kdo ni še mogel razu meti moje življenske filozofije. Trdijo, da sem crazy. Mogoče imajo prav. — Mojo filozofijo je težko pojasniti. in zakonik mojega življenja se radikalno razlikuje od zakonika drugih. Naj pride kar hoče, vedno bom prepričan, da imam prav. Še vedno mislim ter bom mislil, da umor ni zločin. Seveda so izjeme, katerih pa ne morem tukaj .pojasniti. Ljudje pravijo, da blufam, da se ne bojim umreti, a jaz izjav. J jam še enkrat, da se ne bojim smrti. — Čudijo se, zakaj nisem kazal nobenega sočutja ali kesa nad umorom, pri katerem sem sodeloval. Zakaj ? Nič krivičnega ni bilo. Ce bi imel priliko govoriti z vsakim človekom na svetu glede mojih nazorov, bi jih lahko prepričal. — Postal sem brezveren v sta-rasti enajstih let. Nobenega božjega duha ni in nobene večnosti. Notranje duševno življenje Leopolda in Loeba, življenje sanj rn zločinov, katere sta prikrivala pred svojima družinama, je opisal dr. Healv, ki se je pridružil naziranju prejšnih zdravniških izvedencev. da je bil Loeb dejansii kolovodja. Rekel je. da je natančno pre-iskal obtožena in da je Leopold neizmerno bolj duševno usposobljen kot pa njegov tovariš Loeb. AMERIŠKI POLET SE ŽE BLIŽA KONCU Dva aeroplana bosta mogoče še danes nadaljevala s poletom proti Ameriki. — Oba stroja sta izborno usposobljena za težavno potovanje. — Izvedenci armadne zračne službe še vedno upajo, da bo mogoče popraviti zračno križarko "Boston". — Poročniku Smithu je led stranska stvar. Hofn Hornafjord, Islandija, 5. avgusta. — Poročnika Siritli in Nelson, ameii^ka avijatika. ki se nahajata na poletu krog sveta, sta pripravljena poleteti v slučaju ugodnega vremena na lazdaljo tristotih milj Lvol; južne obali Islandije ter od tam v pristanišče Reykjavik. Oba aeroplana sta bila skrbno pregledana, in pokazalo se je, da sta sposobna nadaljevati potovanje. Oba poročnika, ki sta srečno dospela na Islandijo z Orkney otočja, skozi meglo, sta dala izraza svojemu odkritemu obžalovanju v spri e o nezgode, ki je zadela njiju tovariša, poročnika Wade, ki je bil vsled pokvarjenega motorja prisiljen spustiti se na vodo in kojega aeroplau je bil skoro popolnoma demoliraai, ko so ga skušali dvigniti na križarko Richmond. Kratko px>letje Islandije se bliža koncu, a krajevni vremenski proroki pravijo, da je še vedno, dosti časa za polet preko morja na Greenland!jo* če se bosta avijatika poslužila ugodnih prilik. Ameriška letalca hočeta zaključiti svoje potovanje in ne bosta zgrešila vsled tega n<>-.bene prilike, da odletita naprej. Poročnik Smith se ne briga za led, ki bo mogoče o-viral aeroplana Ji rog Greenlandije. "Bomo že našli pot iz zagate, če bi zašli vanjo." je rekel mirno. Polet ob obali Islandije se ne smatra posebno nevarnim, ker je obal precej gladka. Ima pa dosti fjordov, v a ter ill lalik > najdvla zavetju v slučaju, ua bi bila prisiljena, pristati. Washingtjn, !>. O.. 5. avgusta. — Oa-imki in izvedenci armadne zračne službe niso še izgubili upanja, da bo mogoče popraviti zračno križarko Boston tako, da bo mogla nadaljevati s poletom krog sveta. Armadni piloti se od prvega početka dvomili, da se bodo aeroplani varno vrnili domov. Glavni namen odredbe, da se je poslalo na polet štiri aeroplane, je bil prepričati se, če se bo vsaj en varno vrnil. Ko je mornarica prvič preletela Atlantik s tremi aeroplani, je prišel le en na d runo stran. RUSI ZAPLENILI AMERIŠKI MOTORNI ČOLN. Nome, Alaska, 4. avgusta. — Ruske oblasti sa zaplenile motorni eoln, ki je bil last nekega tukajšnjega meščana. Seboj so odvedli tudi vse blapro. ki se je nahajalo na čolnu. SAMOMOR NEWYORCANA PARIZU. Pariz, Francija. 4. avgusta. -V nekem tukajšnjem hotelu se je usmrti! Amerikanec pr> imenu Samuel Chapin. Usmrtil se je s tem. da si je prerezal z britvijo vrat. Pri sebi m imel nobenega denarja in to g-a je najhrže gnalo v smrt. BRAZILSKA VSTAJA SE KRHA. Buenos Aires, Argentina. 4. avgusta. — Brazilski vstaši izgubljajo na svoji moči in na svojem vplivu. Vladne čete ogrožajo vstaše pri Botucatu. LOČITVE ZAKONA ŠKEM. NA NEM- Berlin, Nemčija, 5. avgusta. —-V Nemčiji je z vsakim dnem več ločitev zakona. Sedaj se loči dvakrat več zakoncev kot se jih .7« ločilo pred dvemi leti. Kot vzroic ločitve navajajo zakonci zakonsko nezvestobo. Žensko vložijo več tožb kot pa moški. PISATELJ JOSEPH UMRL. CONRAD Bourne, Anglija, 3. avgusta. — Znani pisatelj raznih pomorskih romanov, Joseph C-onrad, je umrl tukaj v starosti 68 ler. Bil je potomec poljskih stari- na bramba je požar pravočasno j šev ter je v svoji mladosti kriia-pogasila. ru dolga leta po morju. DENARNA IZPLAČILA H V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dmim so naš« eni« sleMe; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.10 2000 Din. = $26.00 5000 Din. = $64.50 r>f —fa«n&. U mnmšmh nanj k«t tm dni ilaiiji 11 centov zrn poštnino in druge strolke. WMpočilJ« na zadnje pošte ln izplatnje Tottnl fcfcrra* ITALIJA JN ZASEDBO OZXMLJS: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 FH naročilih, ki znaiajo manJTkot Mt Ur pnitiJ po li enkv a pofitnino in druge atroiko. EarpofilUa na zadnje potto In IzpIaCnJe Jadranka Banka r Tem, Opatiji in Zadrn. Ba PoSOJatre, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC _ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust, ▼rednost Dinarjem ln liram sedaj ni -*»lna. »mja se večkrat in takovano; iz tega razloga nam nI mogočo podati —timfnt cene i računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—, »lede ixplačil r amer. dolarjih^jajtapotebeg oglaa t tem listu. Žr*rMSL-^ *D—* FRANK SAKSEB STATE BANK B Oortlandt Mtrm% Toffc| T> Bri. Oortoft mm. GLAS NARODA. 6. AUG. 1924. GLAS NARODA IM.OVKNB DAILY] Own«d and Published by PoTtTiin Publishing Company LOUIS BENEDtK, Trtuurtr (A Corporation) FRANK IAKIER, Prealdent ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI NEKAJ O VREMENSKEM PROROKOVANJU Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y ! MQLAS NARODA" (Vole* of th« Peopl«) luutd Evsry Day Except Sundays and Holiday*. Za Za M Pol » leto velja list u Ameriko In Kanada ............... »8.00 leta ...................... 13.00 rt let« ..—.i--------»1.50 Za New York xa celo lat* Za pol leta ...................... Za inozemstvo za oelo lete Za pol leta ................ »7.0» »3.50 »7.00 »3.60 Za tet Subscription Yearly »6.00 **"' Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj tn praznikov. Do ■ll jati brea podpisa In osebnosti se ne po Money Order. Pri spremembi tudi prejinjl blvallSCe nazna. prlobCuJejo. Denar naj se blagovoli kraja naročnikov, prosimo, da se nI. da hitreje najdemo naalovnlka. PO-yiPT" " Q L A 8 NARODA" H Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New Yor*. N. V« Telephone: Cortlandt 2876 PETO KOLO Namen londonske konference je uravnati nesoglasja, ki vladajo med zavezniki in Nemci. Nesoglasja bodu nravnali zavezniki po svojem nariii; v svoj prid. Zastran lepšega so povabili tudi Nemce. Nemci bodo pa le peto kolu* Včeraj dospeli v London, Marx, Stresemami in Lut her. Prvi je nemški državni kancler, drugi je zunanji minister, tret ji pa minister nemških financ. <'lani medzavezniške konference so jim izročili listino, ki vsebuje vse dosedaj sprejete sklepe. Do četrtka imajo časa, da sklepe natančno preudarijo in preštudirajo. V petek jih morajo bodisi potrditi, bodisi zavreči. Angleški ministrski predsednik MacDonald je rekel, da bo v petek konferenca končana. Delo zastopnikov nemškega naroda je omejeno. Zavezniki so se več kot dva tedna prerekali, kakšne pogoje naj stavijo Nemčiji. Nemcem so pa dali le dva dni časa. Menda bodo toliko pametni, da bodo vse odobrili. Pooganja in niešetarenja bi bila brezuspešna. Zavezniki niso prišli prav zlahka do soglasja. MacDonald in Herriot sta morala vpoštevati razpoloženje v domači deželi in prav posebno še opozicijo v parlamentu. Nadalje je bilo treba dati visoki financi, posebno a-meriški dovolj garancij za osemsto milijonov zlatih mark posojila. Na ta način je mogoče Nemčiji zadostiti repa-raeijskim zahtevam. Temelj je postavljen, in finančni magna t Morgan je prikimal, da je temelj dober. Nemci se bodo nekoliko izgovarjali, svetovali bodo to ir ono ter bodo celo poskušali kaj ovreči, toda še pred Pf ikoni morajo podpisati protokol, kakoršnega so zavezniki sestavili. To je pa predobro zniana Marxu, Stresemannu in Lutliera. Zastopniki Nemčije niso samostojni gospodarji. Nasprotujejo jim nemški liaeijonalisti na eni, nemški komunisti na drugi strani. Vsledtega bodo na londonski konferenci izpregovorili par gromovitili besed, da pokažejo javnosti, s kako nevoljo se uklanjajo premoči. Stresemami je sklenil govoriti o kočljivem vprašanju, kdo da je pravzaprav povzročil svetovno vojno. Herriot mu je zapretil, da bo takoj zapustil konvenčno dvorano, kakorhitro bo izrečena le ena besedica o tej zadevi. Istega mnenja je tudi MacDonald. Vsledtega bodo morali Nemci molčati. V splošnem bo pa šlo vse kot po maslu. Načrt največjega sovražnika ameriškega delavstva, načrt Dawesa, bo soglasno sprejet in odobren. Posledice nam bo pa pokazala bodočnost. Vremenski urad poljedelskega departments, kakor znano, pro rokuje na podlagi današnje stopnje vremen ozn anstva in obširnih dnevnih podatkov iz bližnjih in daljnih postaj, kako vreme je pričakovati v najbližji bodočnosti — istega dne. jutri morda po.jutra-šnjem ali nekoliko dni vnaprej. Daljših prorokovanj za tu arad ne napravlja in je že večkrat o-pozoril občinstvo na neutemeljeno^ raznih daljših vremenskih prorokovanj s strani nepoklicanih virov, da niti ne omenjamo nezmi-sla vremenskih prorokovanj rajnih almanahov in pratik. Na drugi strani pa, bi bilo po grešno misliti, da se morda vremenoznan-stva ne bo še tako razvilo, da daljša znanstvena prorokovanja o vremenu postanejo mogoča. Metereologi se nahajajo na poti novih odkritij glede prorokova-,nja vremena. Občinstvo vpošteva iu spoštuje prorokovanja vremenskega urada za nekoliko dni vnaprej, ali bi hotelo, da se taka prerokovanja raztezajo na daljšo dobo. Mnogo pisem, ki jih Weather Bureau dobiva, zahtevajo, da su jim pove, kako vreme bo tekom cele sezone, za mesec dni vnaprej in dostikrat celo za vse leto vnaprej. Na taka pisma sledi odgovot. da federalni vremenski urad n»i-zna niti za en sigurni fizični zakon, po katerem tako prorokoTa-nje bi moglo biti utemeljeno. 1'rad noče nikdar omahniti zaupanje v vremenska prorokovanja. ki jih izdaje za toliko vnaprej, kolikor dopušča današnje stanje vremeno-znanstva. Vendarle, kar se tiče vremenskega prorokovanja na daljšo dobo. se more sigurno reči. da niti en znanstvenik ni še dokazal. <>n bi se tako prerokovanje na daljšo dobo protivilo kakemu temeljnemu naravnemu zakonu in da bi bilo zato nemogoče. Kar pa ni nemogoče, more in mora postati mosroče. Novice iz Slovenije. D O p 1 8 L Detroit, Mich. Po dolgem času se zopet oglašam. Z delom gre zdaj počasi. J>o meseca .marca se je jako dobro delalo. Od marca pa do 15. julija je bilo vsak teden slabše. Izza tega časa se je pa začelo malo izboljševati, a počasi. Po statistiki zveze delodajalcev se je vsak teden od 15. julija naprej število zaposlenih delavcev zvišalo. Reči se mora, da gre počasi na l>oljše. a bo še dolgo časa vzelo, predno bo--do časi normalni. Prej ne kakor oktobra. Društvo Slovenski Nar. Dom bo priredilo piknik na Travnikovi farmi na Eleven (11) Mile Road in Dequinder v nedeljo 10. avgusta popoldne. Rojaki, ne zamudite te prilike! S pozdravom 1 A. Janesich. Hew York City. Letošnja sezija izdelovanja slamnikov se j« končala mnogo prej kot -prejšnja leta. Nekatere tovarne so prenehale z obratovanjem že v maju in meseca junija se je izdelovanje moških slamnikov popolnoma ustavilo. Gospodarji so navajali razJične vzroke, kakor naprimer neprikladno vreme za trgovino, nezadovoljiva naročila itd. Toda vse to je prazen izgovor. Zakaj t Zveza tovarnarjev je mnogokrat zborovala in slednjič baje zaključila, kako se naj delavcem vsiplje peska v oči. Kot že navedeno, se je po vseli tovarnah prenehalo obratovanje skoraj istočasno, dočim se je prejšnja leta obratovalo še pozno v juliju. Kaj je bil torej sklep tovarnarjev? ^Znižati delavcem zaslužek. Da je to gola resnica, je dokazov dovolj. Mnogi tovarnarji so koncem julija ponovno pričeli s poslovanjem, poklicali naše ši-valke na delo pod pretvezo, naj delajo za nekoliko časa za somo dvajset odstotkov ceneje kot minulo sezijo. Žalibog ae je med na- Spodoben par sta neki Kari Srajbar. po poklicu krojaški pomočnik, star okrog 30 let in njegova priležniea 28 letna Leopoldina Leban iz Kotredeža pri jTjitijji. Nosita' s seboj 3 mesece staregta* otroka in se klatita okrog po deželi ter krade!a. kar jima pride v roko. V P otoški vasi sta obrala več hiš in odnesla za o-krog 4400 Din raznih vrednosti, obleke, perila itd. ter 750 Din gotovine. Jubilej P. Hugolina Sattnerja. Dne 21. julija je poteklo petde-j set let, odkar je bil dobro znani j slovenski skladatelj P. Ilugolin Sattner posvečen v duhovnika, -hibilar je v svoji skromnosti odklonil proslavo ti*ga jubileja in je čil al na Brezjah tiho sv. mašo. Rumunska kraljica na Bledu. Kakor javljajo iz Beograda, j pride početkom avgusta na Bled li kraljevskemu paru rumunska kraljica Marija s soprogo rumun-sk^jra prestolonaslednika. Gosti o-stanejo na Bledu do konca avg. Po osmih letih iz vojnega ujetništva. Iz Trbovelj poročajo: Veliko pozornost je pri nas vzbudila vest, da se je vrnil iz italijanskega ujetništva tukajšnji posestnik Janez Kravalj. Prepotoval je Italijo. Afriko, kjer je bil v zlatih rudnikih. Anglijo, Francijo in se preko Nemčije vrnil po osmih letih v domovino. Proglašen je bil že za mrtvega. Mož ima pri sebi veliko denarja. Izpremenil se je toliko, da ga ni spoznala niti njegova žena. ki je drugič poročena, niti njegova lastna mati. Iz krepkega. stasitega mladega moža je postal starec. Spoznali pa so ga nekateri njegovi prijatelji. Umrli so v Ljubljani: Alojzij Hočevar, delavec. 71 let. — Matija Trampuš. nadofici- širni Slovenkami našlo mno-go takih, ki rade delajo za vsako slepo ceno. in tako obratuje danes par tovarn na račun delavske nezavednosti. Tako počen jan je bo imelo za posledico, da bo to znižanje postalo stalno, ako se nakana tovarnarjev ne prepreči in sicer sedaj, ko so poskusi še v povojih. Če ni bilo nikdar prej potrebe, je ista danes toliko večja, vsled česar bi iskreno, želeli, da se snidemo vsi slamnikarji v dvorani na 62 St. Clark's Place v sredo 13. avgusta zvečer. Pridite torej vsi brez razilke, da se o tej važni zadevi pogovorimo. Časa je dovolj, a potreba je taka kot nikdar prej, prilika pa tudi tako ugodna kot nikdar prej in mogoče nikdar pozneje ne bo. Na svidenje 13. a v g.! . Začasni odbor.. jal v pokoju, GO let. — Ivan To-nja, ključavničarski vajenec, lb let. — Pran Cerar. šol. uč., 10 let. Samomor narednika. V Mariboru je skočil v Dravo in utonil narednik Metod Dobovi-šek. rodom iz Radovljice. S po učene strani se pojasnjuje, da .ie Dobo višek štiri leta bolehal na malariji in da je izvršil samomor v stanju duševne zmedenosti. Samomor zaradi bede. V dr. Sadni ko v i opekarni v -Ja-nežovcih pri Ptuju se jj kurjač Anton Botolin. /. lizolom zastrupil. Domneva se. da je Botolin izvršil samomor zaradi bede. Umor ali samomor? Ig in okolico razburja čudno odkritje. Te dni so namreč našii ljudje na travniku ob vasi truplo mlade past irice Rozalije Grirni. ki je bila uslužbena pri nekem ta-mošnjem posestniku. Truplo j,- ležalo na mestu šele nekaj ur, obleka pa je že bila ogrizena po pa-sočih se kravah. Po vhm grtrdo čudne govorice o dogodku. (lovori se. da je bilo dekle noseče in da si je soma vzelo življenje, drugi zopet domnevajo, da se je zgodil zločin. Obdukcijo trupla izvrši sodni zdravnik tir. L'o Travner iz Ljubljane; takrat se bo dognalo, koliko je na stvari resnice. Neznan samomorilec. V Vuzenici se je pred nekaterimi dnevi neznan mož vrgel pod vlak, ki ga je smrtno povozil. Kljub vsestranskemu poizvedovanju se še ni posrečilo ugotoviti identiteto ponesrečenca. V gostilni Crešnik. kjer je zajutrkoval. je povedal, da je doma iz Dravograda Vse pa kaže. da je liagibrže nalašč označil napačen kraj, da bi zabrisal sled za seboj. Kaj je moža gnalo v smrt. ni znano. Domneva se. da je ponesrečenec bil kak uradnik ali trgovski potnik. Pretep med romarji. Pri sv. Arehu na Pohorju se je vršil cerkven shod. Že na potu k sv. Arehu je prišlo do pretepa, pri katerem je bil Igu. Šulc iz Maribora težko ranjen. Prenesli so ga do Peker, potem pa z rešilnim vozom prepeljali v maribor. bolnico. Neprijeten gost je 331 etna dekle Elizabeta ,Zelič, ki se izdaja tudi za Lino Lipov-šek, doma iz Jurkloštra. Hodi o-krog po deželi in se rada zateka v hiše, koder sluti, da ni nikogar doma. Takrat ukrode vse, kar ji pride pod roko. Pred nekaj dnevi se je oglasila pri nočnem čuvaju Martinu Železniku v Hudi jami pri Krškem in mu odnesla listnico z 2000 dinarja gotovine, nakar se je umaknila zabavati se bržkone prot iZagrebu. Najprej kratek popravek. £adnjič »eni se zmotil, ko sem zapisal, da se niso na Daničinem pikniku nič tepli. Pa sem izvedel, da so se in sicer dobro. To naj blagovolijo čitatelji vpoštevati. ko bodo presojali na prednost našega slovenskega ja\-nega življenja v New Yorku. Torej včeraj so dospeli Nemci v London. Nemški kancler Marx je tam. dober diplomat Stresemann in št* par drugih. Njihov namen je r«s siti Nemčijo. Tam so pa tudi ameriški kapitalisti. Kadarkoli so pa ameriški kapitalisti reševali s svojim denarjem kako stvar za drugega, so jo rešili in napolnili svoj lastni žep. Svobodo nemškega naroda ame riški kapitalisti takoj* reračuna-jo v dolarje, funte, franke itd. (V hodo izprevideli, da se jim bo izplačalo, bo imel nemški narod mahoma toliko svobode, da je do sita »it in da je ne bo moire! prebaviti. Slugosimiattska Ustanovljena 1. 1898 KaloL Srimota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Letošnja letina grozdja bo v Ameriki izvanredno dobra. Grozdja bo od sile. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, t>23 K. Ii5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOl"IS BALA NT. IS^S K. Stre*-t. Luram. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEE, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box i»6l, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih srartnin: JOHN MOVKHN, 412 — 12th Ave, East, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. G RAH EK. T03 Ameri.-an State Bank BIdg. 6«.'0 Grant F'reet at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNtK. Boom 2U0 Bakew til Bldg, cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 %V. IS Street, Chicago. TO. FRANK SKRABEC. 4i>22 Washington Street. Denver, Colo. Pnrr.tni "dbor: LEONARD SLABODNTK. Box 4S<\ Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson EUg.. Puyallup. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN P1P.C. 7S0 London Road. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3^3 Park Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avneue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street. Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tiknjnf-e se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vs=e pritožbe naj so i»>5ila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se potUlja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati < lan te organizacije, naj se zg!asi tajniku bližnjega društva -TSK.I. Za ustanovitev novih društev se pri obrnite na gl. tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Izpred sodišča, Zapestna ura gospoda Iskre. Gospod Iskra s«- je v Šiški krep-čal. Vlila se je pluha in Iskra se In vse. do zadnjega grozda boJje »tisnil k zidu. ker ni imel dež- prodano. Krog Božiča bo pa moral človek precej trgovin obrati, predno bf> mogel kupiti za potice par fun-, tov rozin. Kajti večjidel grozdja bo uničen. Grozdje proizvaja čudovit *ok. ki je pa po ameriških postavah prepovedan. Zato je treba grozdje uničiti. Ker vlada nima dosti časa in sredstev. bodo posamezniki prevzeli njeno nalogo ter sprešali gro-zdni sadež, da ne bo niti kapljice mokrote v njem. Pa niti s tem ne bodo zadovoljni. Kar bo ostalo, bodo žgali. ^ežgati pa ne smejo. Kajti v tem slučaju da premalo prufov ill lil okusu prijetno. nika. Leopoldina M. ga je povabila v svojo hišo. Mož je na stopnicah zaspal. Zvečer je ponujala Leopoldina M. v Seidlovi gostilni njegovo uro gostom v nakup. Posledica tega je bila ovadba zoper Leopold i u o M. rodi prestopka tat vine. K prvi obravnavi ni prišla niti obdoižeiika. niti Iskra. Sicer su takrat zaslišane priče izjavili-, lii ponudbe Leopoldine M, niso smatrale za resno in da je Leopoldina M. nekoliko abnormalna, vendar je soil išče obravnavo preložilo. da se stvar še bolj poja>ni. Topol sta Leopoldina in Iskra prišla k obravnavi. Leopoldina izjavi, da je ponujala uro v nakup samo za 'špas". Iskra je slonel hudo vinjen ob zidu, tako hudo vinjen, da je *"glih še stav". Povabila ga je v 1- Matteottiju. lako je zapovedal , J V Italiji ne sme pisati noben časopis o umorjenem poslancu Mussolini. Xi vee daleč ča.s, ko ne bo noben laški časopis črhni 1 o Musso-liniju niti besede. To ni nikomur tako dobro znu-uo kot je Mussoliniju. -Jiigoslavja ima sedaj tri univerze. Xa univerzah poučujejo jako dobri profesorji, študent;-* baje jako dobro študirajo in želja po znanosti je baje vseoovsotl silno velika, Xa univerzah so tečaji za filozofijo. pravrnsodstvo, zdravilstvo, bogoslovje in sam ne vem za kaj še vse. Ali bi ne bilo dobro, če bi o-tvorili na kakem hodniku ali pod-stopnijški šupi majhen tečaj za ameriški "'common sense", ki bi bil vsakomur na razpolago. V tem slučaju bi .Jugoslaviji povsem zadostovala ena univerza, kajti ameriški "common seaise" bi dal narodu neizmerno priliko za vseobči razvoj. ★ NeJki izvedenec pravi, da znajo moški desetkrat bolj računati kot pa ženske. To je previdnost matere narave. Kaj bi moški počeli v zakonskem stanu, če bi ne znali desetkrat bolj računati kot žene? Iz Rusije prihaja poročilo, ki preseneča vso Ameriko. V Rusiji se da lahko ločiti vsak moški od žene oziroma žena od moža, ce plača $1.50. Seveda, Rusija je barbarska dežela. Amerika ne bo nikdar tako nizko padla. $2.98 je ameriška pristojbina Več je lah-ko, manj pa ne sme biti za eent. da ne bomo v isti vrsifci z ruskimi divjaki. ženko zelo ljubezniv, mi po sle d ji je ponudil celo svojo za pestilo liro v dar. Ona je ni hotela. Ker .ji pa le silil in silil, je uro vzela "že zato. da bi jo v pijanosti ne izgubil". Prepričana pa je bila. da jo bo prišel zopet "iskat". Navaja svoj t dve hčeri kot priči. Sodnik: "Zakaj sle jo pa prtom prodajali?" Obdolženka: *"Šein že rekla, da za šaas. — Še nikdar nisem imela s sodnijo opraviti. Samo zaradi policijske ure sem bila kaznovana. zaradi druge tatvine pa še nikoli." Sodnik: "A. policijsko uro .-te pa že ukradli? — Pokličite gospoda Iskro!" Iskra pride. Sodni/k: "Pravijo, da ste bili takrat pijani." Iskra: '*Oh. soma 'en mal\" Sodnik: "Koliko ste pa spili?" Iskra: "Samo poldrugi liter — eelo popoldne." Sodnik; "Ali ste kaj jedli.'" Iskra: "Tisi pa ne." Sodnik: "Kako vino ste pa i H? Dulmatitiea ste *žulili\ ne? Iskra: "Xe. ampak ljutome čana." Sodnik: " Ljutomerčan je p močan. I t ste ga izpili poldru liter na prazen želodee. niste b več popolnoma trezni." Iskra: "Pijan pa tudi ravno sem bil." Sodnik: " Xa stopnjieah ste z: spali!" Iskra: "Da. pa ne vsled pij nosit, temveč zato, ke rsem 1 truden .ker -•eiti se z Jesenic pi peljal." Sodnik: "To je pa dolga j «t. •laz sem se tudi že večkral <>,1 ta pripeljal, pa nisem bil tako u-d en. da l)i bil na stoprijieah spal. — Sedaj pa p<»vejt.-. k;i bilo!" Iskra koiistatira pr< Ivsein. ni št 1 sinu za obdolženko v knl i njo, temveč sle poslužuje avtomobila. Sovjetska propaganda na Balkanu. 11 Pester Lloyd*' prinaša pod ?ato zabava. Fašist o»vska stranka i *iee v odgaja od dne gori jem naslovom članek, ki je ze je vzdrževala te čete v prvi vr_ldo dne, tiči pae glavni vzrok v dej J 10 značilen, zlasti z ozirom na posti s pomočjo velikega kapitala stvu- vojskfei ne mara milice in-stopanje komunistov v Jugosla- v Italiji V palačo Chigi iu prosil • tov "Pravo Lidu". Članek, v ka-; tereni pravi: "Poyodin je rekel v ■ svojem članku, da je treba že en-j krat definitivno opustiti idejo, da j morajo biti med Rusijo in ostalim j Slovans-tvom nekakšni neoprede-j ljeni odnošaji, ki se običajno kara k ter i žira j o kratko kot "brat-Jski". Srb. Poljak in Bolgar je j lahko prav tako dober zaveznik ; Rusije, kakor Ceh. lahko pa tudi ni. Morda ne pride med Slova-jni do ii i kake skupne politike, morala si poišče Rusija zaveznike brez Slovanov ali pa Slovani brez Ru-| sov. "Pravo Lidu" pripominja, da so socijalni demokrat je ved-^ no opozarjali na realno bazo ve-| likih načrtov, ki so jih imele go-. tove češke stranke s Slovanstvom. v prvi brsti seveda z Rusijo. Danes pa vodi rSR v praksi čistn drugačno politiko, evropsko politiko. ki tudi temelji na potrebi prijateljskih stikov z balkanskimi narodi in zapadnimi državami. t'im je prišlo med posamuimni državami do predel jenih odnoša- odelova n ja. Slovanst vo nikjer na mednarodnih kongresih. *>0 statistiki s<> zakoni prvih Slovanstvo je zgolj plemenska sim- pet *et »avadn« srečni, po dese-patija. Trden okvir za to simpa-,til1 Pa zakonca že nerada tijo lahko šele stvorimo na real- • Večina ločitev se torej iz- n! življenski podlagi. Ta podlaga vrši petim in desetim letom je dana med Cehoslovaško in -Jugoslavijo. ker vodi obe državi skup na politična ideja. Ta ideja pa ni samo slovanska, kar dokazuj«.- dejstvo. da je z obema državama v zvezi še tretja. Romunija, ki ni slovanska. Slovanstvo lahko z;i enkrat igra vlogo na kulturnem polju, pa t;i- ''»ižiio š>> enkrat toliko ločitev kot di tu samo tlo gotove meje. Ev- v m'rni ^obi. zakona. Vojne poroke se niso obnesle .ker se je približno trikrat več takih zakoncev dalo ločiti. Vsega skupaj je bilo v Nemčiji leta 1U-J1 39.000 ločitev, naslednje leto pa 36.000. V Nemčiji se v velikih mestih loči več ljudi kot na deželi, po vojni pa je pri- meje. r ops k a javnost gre za nivelizac>-jo. Cehoslovaška pa je po svoji zemljepisni legi tej invelizaeiji bližje, nego ostali Slovani. V>e slovanske države so sicer računale tem. da jim bo velika Rusija v zaščito. Današnja negotovost na vzhodu pa ne nudi zadostne Novo sredstvo za pobijanje muh in stenic. Praški kemik dr. Truttwin iznašel kemični preparat, ki ga imenuje Ecurim in ki je neškodljiv za ljudi in domače živali, garancije za opredeljene progno- Sredstvo j'1 v in prijateljskega ■ jnp ostalo jasno, da italijansko vlado, naj l»i posredovala. da prizna Bolgarija rusko 11 a g°sPodarskem polju ne pome-sovjetsko vlado. Bolgarsko časo-ini En °<^totek več v poniul-veleftidustrije in veiletrgovine. ki tla 556 ^ussol-iniju doslej še ni po.jviji. "Pester Lloyd" pravi: ])isje je na to odgovorilo, da ta-jbi dlin«%i*kega trgovca je napravil jih je obvarovala komunistične po_ premagati njenega odpora' usti nekaj ča%a sem pišejo v ka politika Moskve ne bi bila pre- jna ^osP°tlarske kroge Balkana pave. Kjer ni bilo dovolj prosto. m teln manJ- ker bi bila sila razni obliki, da se je sovjetska vee razumljiva vspričo današnje vegJ' ntis- kakor »ase slovansko voljnih prispevkov, je pa pomagala tu zel° nevarna- Danes je pač v'propaganda v poslednjem času bolgarske vlade, ki je sovražno -gostoljubje. Tudi kulturnih stikov sila. Ko pa je prišel fašdzem n/i Itali-ii N ikomur jasno, da je vsa vrgla z vso silo na Balkan. Po ne-vlado, se je seveda stvar temelji-'vo^ska s Valjem na čelu vred na uspehih, ki jih je doživela konm-to izpremeuiia. Stranka na vladi s^ram parlamentarne opozicije, ki nistična propaganda v prematra-v end ar kot varuhitija zakon?., vsa) za^lteva odpravljen je osebne gar-jnih državah, je ostalo rdeči Mo-liavidezno ni mogla več tr]>eti pro- ^IUsiSolinija in oborožene skvi še upanje ne nepravičnost ml- tizakonitosti, kakor so jih uganja- °b*1"'inibe fašistovske st.ramke. le "squadre d'azione*' in Mussoli-1 —-- ni je dal razpustiti vse akcijvke čete. Ker se p-,, z ene strani ni čutil t dovolj trden na sto jeni mestu in, se je bilo bati. da se nasprotniki; fašizma zedinijo v skupno fronto; Pomen apnencev. Apnenci so poleg peščencev naj-proti njemu ter ga vržejo z vlade.'bolj razširjene kameiuiine usedlin-z druge strani pa se je tudi v fa-U:kega izvora. Spomniti se je treba Šizmu samem pojavilo veliko neza-le na več kot 1000 m mogočne' dovoljstvo. d,i je toliko tisoč in'plasti alpske trijadne tvordbe, ki Iis.k- Ijiuli. ki m, "tvegali življenje sestoje iz samih apnencev. Na za stvar *. brez kruha na cesti, je ejnak ali sličen način jih najdemo Muasolim iz razpuščenih fašistov- tudi v vseh drugih formacijah od skih če* ustvaril "prostovoljno mL1 geološkega praveka do dana«n.iih lico za narodno varnost" i milizia dni. Kajti tudi v sedanjih morjih vol on t a ria. i>er la sicuivzza nazio.so apnenčeve usedline poleg glo_ naleL Tako si je fašizem zagotovil bokomorskega " oboroženo obrambo na stroške drža mestu, ve. Glavni namen milice je nam reč, d 4,varu revolucije". t+ * , tek snovi v naravi sprevidimo. ce 1 sta n ovite v te milice je popol-' pomislimo, da je v vsakem kiflo. rovn:ih pogodb, češ. tla bo spravi-al Evropo iz njene buržujske rav-nodušnosti. Ko pa je prišla v An-giji na vlado delavska stranka in so se tudi volitve v francoski pai-t lament vršile v! znamenju miru kljub Versaillesu. so se izgledi za revolucijoniran.ie srednje in za-padne Evrope zmanjšali. Ne po-zati uspehov, pomen ja za Moskvo izgubiti eksistenčno pravico. In tako je prišla sovjetska propaganda na Balkan. glena na prvem Kako ogromen je pomen teh ka-ifc sdve fašistovske menin za gospodarstvo in krogo- S tem ni rečeno, da si i v jet i ni slovanskimi skupinami do takega protislovja, kakršnega ne vidimo so bili že doslej agilmi na Balkanu. Toda propaganda na tem pol-otokit se je v času dvignjene mozavesti tretje internacijonale vršila tako mimogrede; zakaj v Moksvi -s ) smatrali .da j>' Balkan dovolj neumen. ri ko Ornega mo>= ja in j>o Donavi iz Odese in "okolice Dunaja". ze; toda ne glede na to bo barva bodoče Rusije, bi imela ona dobrih .*>() let na •gospodarskem in kulturnem polju dela čez glavo. Ko pa dobi svobodne roke. ne bo fantazirala no gospodarsko delala, kakor 1u-di mi. (Vhoslovaški narod j-* že davno rešil vprašanje, da-li jo imel Dostojevski prav. Ni imei prav niti Dostojevski, ljiti Gogol j. Simpatije napram Rusiji se niše spremenile, pač pa se je spremenilo naziranje o Rusiji. Realnost je vsakogar prepričala, da imajo male države, kakor Poljska in -lu-•roslavija veliko bolj koncentrirane ustvarjajoče sile. kakor Rusija. ki je predolgo trpela od srednjega veka in earizma. * razprši v zrak, kar kakšna temeljito preže n, vse muhe. Znanki ga je napravil si ven poskus. profesor dr. (iintl v Pragi, je do-irnal. , ;ki ga je po; Reichenau-a svojemu prijatelju deželah vseh upov in se sedaj r^ ! cesarju Viljemu, pira na često žalostmi notranje razmere v balkanskih državah. sti bo stalno vezana vsa ogljikova terorizirale, češ, da to delajo ro-kaslina, vezan bo ves zemeljski o-'parčke tolpe. gljrk vofcliki karbonatov. To pa' Londonska ^Morningpolst" je pomeni pogin vsega* živega, smrti velela povedati da je prišel Rykov Karel je pisal takole: **Izkuš-nje iz enajste soške bitke so me Tlačen je na Bolgarskem, stalnr prepričale, da bi se nahajali mi v vladna kriza v Jugoslaviji s hr- eventualni dvanajsti bitki v naj-vatsko opozicijo proti vidovdan- težji situaciji. Pri mojih načeltu-ski ustavi in macedonskim vpra- kih in pri mojih pogumnih četah šanjem v ozadju, lat eni na držav-, je narastlo prepričanje, da bi se no-finančna kriza v Romuniji ter mogli polastiti težke situacije po-vprašanje Besarabije. Dobrudže tom ofenzive. Za to pa se ne za. in narodnih manjšin, to je kalna ■ doščajo moji armad ni zbori na voda. v kateri upajo sovjeti še italijanskem bojnem torišču, mar-nekoliko ribariti. ( več bi se moralo privesti tjakai To so deloma dejstva, o katerih druge z vzhoda. Zato dra<*i pripiše zadnje mesece svetovno časo- jatelj, vplivaj na svoje vodilni-pisje. Vse ostalo pa si često n?.. generale, da se avstro-ogrske divi-sproo mogel moj šef general-v meščanske stranke, da bi sejali i nega štaba kar najhitrejše dolo-razdor. Sestavili so se borbne če- j čiti detajle pod tvojim največjim te. ki naj bi kmetsko prebivalstvo armadnim .vodstvom. n« zemlji. J za ragega ta^fctttmeg* bivanja] čet. Ali kakor znano, se cesar Viljem ni oziral na želje svojega prijatelja Karla in Italijia je doživela feo-baški poraz s pomočjo T^m&Hh SprejeK smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. .90 .35 .70 .50 .75 Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani ................................. 1.50 Nova velika sanjska knjiga .............................. Sanjska knjiga, srednja ................................ Zbirka domačih zdravil, kakor jili rabi slovenski narod _....................................... Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ...... .............................. Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana .................................. _ 1.45 Slovensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana_______ 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ................................... Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ................ 1.25 Kobinson, povest « „ __________________ Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ... ... „ —, .80 Rinaldo Rinaldini __._______ Sveta Genovefa . . ... ... . ... ......... . . J Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —■ čarovnica starega gradu........ ....... _ ____... Hitri računar ali Praktični računar . ... ______________ Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—. Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano ............ ...... 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . _ ___ _ _ _ _ _ ______ .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : New Yoric, N. T, .50 .50 .25 J25 .75 GtAS NABODA. 6. ATO. 1924! Detektivska zgodba. (Nadaljevanje. — - Ali vzamem, g-ospod, petdeset vernikov ter vprizorim napad * To bi biia lahka naloga, ker ne vedo za našo navzočnost. »SaUr-el-Bar se je v zdramil iz svoje zamišljenosti. — Otmani. — je rekel. — ti si tepec, pravi oče tepcev, kajti dru&ače bi mora! že davno vedeti, da so mi sveti oni. so bili nekoč mojega plemena, ki žive deželi, iz katere sem izšel jaz sam. Ot mani pa se ni dal tako hitro ucnati. — In naše nevarno potovanje preko nepoznanih morja v daljno pogansko deželo naj bo nagrajeno le s tema dvema jetnikoma Ali je to napad, vreden Sakr-el-Bara 1 — Prepusti sodbo Sakr-el-Baru, — se je gla>il kratki odgovor. — Pomisli, gospod moj. Še neki drugi bo sodil. Kako bo naš paša. slavni ^»ad-Eddin pozdravil tvoj po v ra tek s tako bornim plenom : Kakšna vprašanja hi bo stavil in kakšen račun boš moral položiti, ker si ogrožal življenja vseh teh pravovednili na morju za Jako majhen dobiček? — Lahko me vpraša kar hoče in jaz mu bom odgovoril, kar nočem in kar mi bo narekoval Alah. Naprej, pravim: In naprej so šli. Sakr-el-Bar se je skoro izključno zavedal le gorkote tega telesa ter ni vedel v svoji zmedenosti, če ga podžiga k ljubezni ali sovraštvu. Prišli so na breg in z brega na ladjo, za koje navzočnost v tem vodovju ni nikdo vedel. Veter je ugodno pihal in od jadrali so tukoj. Ko je vstalo so^nce ni bilo »iti najmanjšega sledu več o korzarski ladji. Bilo je, kot da je padla z neba tekom noči in če bi deianeski ne izginila Rozamunda in Lionel Tressilian. bi gotove domnevali otii, ki so bili navzoči, da so ble to le zle sanje. Na kro vu zajete španske ladj£ je dal Sakr-el-Bar Bozamimvii nar azpolagi lepo kabino, a je skrbno zaklenil vrata. Lionela pa na razpolago lepo kabino, a je skrbno . zaklenil vrata. Lionela pa tel je. da leži tam v temi in razmišlja o povračilu, ki ga je dohitelo do časa, ko bi se njegov brat odločil glede njegove nadaljne usode. V tem oziru ni prišel Sakr-el-Bar še do nikakega sklepa. On sam je ležal v oni noči pod milim nebom na krovu ter razmišljal o številnih stvareh. Ena teh stvari, ki igra precej" uloge v tej povesti, a je igrala očividno le majhno ulogo v mislih Sakr-d-Tiara, so bile bile besede, katere je rabil Otmani. Res, kako ga bo pozdravil A »a d ob povratku v Alžir, ko se bo vrnil z nevarnega potovanja, tekom katerega je ogrožal življenja pravovernih, le z dvema jetnikoma, katera na je poleg tega še nameraval ohraniti zase? Kakšen kapital bodo kovali iz tega njegovi sovražniki v Alžifru :n j »oseb 110 sieilijanskažena Asada. ki ga je sovražila z vso trpkostjo, sovraštva, ki ima svoje korenike v ljubosumnosti? To ga je mogoče napotila v zgodnjih jutranjih urah k skrajno drznemu in obupnemu podjetju, katero mu je vrgla v naročje usoda v obliki velike holandske judernice. ki je bila na poti proti domu. Pričel jo je podili, čeprav se je dobro zavedal, da niso njegovi korzarji vajeni spuščati se v take spopade. Zvezda Sakr-el-Bara je pa bila zvezda, ki je vedno povedi a le k zmagi in vera korzarjev v njegovo srčo je premagala vse dvome, ki so jih mogoče gojili, ko so se bližali lepi ladji v nepoznanem morju. Podrobio-iti boja nam na dolgo in široko opisuje lord Henry, vendar pa ni naš namen dolgočasiti čitateljev s tem opisom. Izgube na obeh straneh so bile velike, a koneento je zmagal Sakr-el-Bar, ki je prvi skočil na krov, oblečen v oklep ter s čelado na glavi. Tako velika je bila sila njegovega napada, da so postali njegovi tovariši pogumni. Pretkani Holandci so takoj spoznali. da je 011 duša cele stvari, ter so vsled tega osredotočili nanj svoje napade. Prepričani so bili. skoro instinktivno, da bo zmaga na njih strani, če se jim posreči poraziti njega. Konečno se jim je to tudi posrečilo. Neka halandska lielebarda je raztrgala kos njegovega oklepa in skozi nastalo odprtino je našel svojo pot holandski ra-pir (bodalu slična, dolga sabja t. Sakr-el-Bar se je opotekel. a dobro jc vedel, da bo vse izgubljeno, če pade. Oborožen s kratko sekiro in ves oblit s krvjo, se je naslonil na jarbol in s hrapavim glasom je pozval svoje ljudi na zmago. To se mu je posrečilo. Ko je bila zmaga zagotovljena, jc omahnil nezavesten na kup mrtvih in ranjenih. Vžalošeeni korzarji so ga odnesli na krov lastne ladje. Če bi umrl, bi bila zmaga v resnici rričeva. Položili so ga na ležišče, katero so pripravili sredi glavnega krova, kjer je bilo .najmanj občutiti guganje jaderniee. Prišel je neki marokanski zdravnik ter iig a vil. da je sicer hudo ranjen, a ne tako, da bi bilo izključeno vsako upanje. Ta izjava je dala korzarjeni uteho, ki so si jo želeli. Nemogoče je bilo, da bi Vrtnar že odtrgal tako duhtee sad v vrtu Alaha. Vse usmiljeni mora ohraniti Sakr-el-Bara, da bo še nadalje proslavljal Islam. Prišli pa so že do Gibraltarja, predno je mrzlica ponehala ter je prišel Sakr-ei-Bal k polni zavesti. Šele tedaj je izvedel za ko-nečm iz:u nevarega boja, v katerega je povedel otroke proroka. Ormani mu je povedal, da jim sledi zajeta holandska ladja z A lijem in drugimi na krovu in da poveljuje španski ladji §e vedno oni nazaretski pes Jasper Leigh. Ko jc izvedel Sakr-el-Bar, koliko vreden je plen in raizven-tega, da je pod krovom sto močnih mladih jetnikov in da obstaja tovt>r iz zlata in srebra, biserov, dišav, slomove kosti, svilenega blaga neprecenljive vrednosti in drugih stvari nič manjše vrednosti, je bil prepričan, da ni zaman prelil svoje krvi. Ko bo dospel v Alžir s tema dvema zajetima ladjama in neizmernim bogastvom, se mu ne bo treba bati sovražnikov in posebno ne pretkane Sicilijanke, neglede na intrige, katere je brez dvoma predla v odsotnosti. Vprašal je tudi za oba angleška jetnika in Otman ga je informiral, da postopa z obema tako kot je Sakr-el-Bar postopal ob času, ko so oba privedli na krow % Bil je zadovoljen ter zapadel lahnemn, zdravilnemu spanju, a na krovu "Zjforaj so njegovi tovariši proslavljali Alaha, najbolj Usmiljenega med usmiljenimi, Mojstra sodnega dne, edinega, ki je Vseveden in Vsemogoče«. "SJ* .-i v * jfOaUi nrikodrnfiLY Precej skromno je pozvonilo na vratih g. pisatelja. Služkinja je pogledala najprvo skozi kukalee v vratih, nato pa odprla vrata. G. pisatelj je slišal, da se razgovarja z zunaj stoječo osebo, nato pa je prišla Ana v sobo in dejala: "Milost ivi gospod, zima j stoji neko gospa in bi rada govorila z va--nji !*' "Kakšna pa je.'" jo je vprašal pisatelj. "Cisto črno je napravljena in joka", je odgovorila Ana. In si je g. pisatelj takoj mislil, da je to kaka žalujoča ostala, ki izkorišča razpoloženje na dan Vseh Svetih. "Tu imate", je rekel nato. "dajte Ji dvajset kopejk!' Čez nekaj časa se je Ana vrnila. "Ni beračiea!" je dejala in postavila pred svojega gospoda t i->tili dvajset kopejk. "Ni beračiea.' Potem je prav gotovo napisala petdejansko dramo, ali par zvezkov pesmi ali kaj sličnega l Ima kak zavoj pri sebi?" "Nisem videla, milost ivi gospod!" "Pa naj pride v imenu božjem!'* In si je g. pisatelj brž na-sukal svoje brke ter popravil kravato. in je že stala tujka pred njim. In ni spravila od joka skraja nobene besede iz ust. G. pisatelj jo je spremil do stola, jo posadil vanj in nato dejal: "Nikar ne jokajte. povejte mi rajše, s čim vam lahko postrežem. Vam je kdo umrl?" In vzdihnila je tako globoko, da se je g. pisatelj močno ustrašil, zmajala z glavo in dejala: "Ne, o ne! Sherlock Holmes!"' In je spet tako strašno zaihtela, da ni spravila niti besedice z jezika. Beseda Sherlock Holmes je spravila pisatelja na verjetno misel. "Si hočete morda ogledati novo Sherlock Holmesovo dramo?"' In je gospa strahovito zamahnila z roko. "Ne bodite hudi*', je dejal nato pisatelj z ljubeznivostjo in milo-bo. ki jo zipore le lirični pisatelj, "ampak jaj^jgpam še obilo posla. Vam gotovo tudi ne bi bilo prav, če bi prišel k vam v kuhinjo, ko delate ravno prežganko ali režete rezance, in bi nič ne govoril, temveč samo jokal. Vsaj toliko se zberite, da mi v kratkih potezah poveste, kaj vas sili tako na jok.'" In se je še nekaj časa tiho cmerila, nato se je stresla in dejala: "Prosim vas za božjo voljo, spravite mojega moža k pameti!'* "Ali je znorel?" je vprašal pisatelj. "Tako precej!" "Je vse lepo", je menil pisatelj, ampak jaz vendar nisem zdravnik za nore ljudi! So dnevi, ko niti sam ne morem priti prav k pameti. Stopite tu zraven na številko štirinajst. Tam je državni zavod za norce, morda dobite tam nasvete in pomoč." "Tako daleč še ni prišlo!" je dejala tujka. "Je šele pričel. Moj ubogi dobri mož, tiste Sherlock Holmesove komedije, hipoma je postal detektiv, takorekoč v pri vatno zabavo, in sedaj me muči in mojo sestro in otroke in vse so rodnike, in ne vemo sedaj ne kod ne kam." "Če vas prav razumem, milosti-va", je rekel pisatelj, "se je navadil vaš gospod soprog, ki ga je podžgala drzna miselnost angleškega detektiva, tudi ostro misliti in dela zakjučke." "Ki so vsi krivi!" mu je segla gospa v besedo. In pričela je zadeva zanimati g. pisatelja. "Ali mi lahko poveste par primerov?" je vprašal gospo. "Rada! Predvčerajšnjim je prišel iz svojega urada domov, je namreč privatni uradnik, se ozrl po sobi in se hipoma vrgel z velikanskim krakom na zglajena tla, nato pa je vstal, me zgrabil za roko. da so kar kosti pokale, in dajal z zamolklim glasom: " Nesrečni caT Taka je torej tvoja—zvesto-ba?" Jaz sem ga gledala debelo. **Kaj pa hočeš vendar t" sem ga vprašala nato. "Jaz se niti naj* manj ne zavedam, da bi se kdaj [pregrešila!" In on je zakričal: "Torej si še bojazljivka povrhu?" ter je zaškrtal z zobmi, da je šlo kar skozi ušesa. "Preje bi se ti bilo posrečilo me varati, toda kar j sem se navadil gledati, ti nič več j ne pomaga. Podla propalica si, ki ; me vara s kavalerijskim oficirjem!" — "Prisežem vam", je de-j jala gospa pisatelju, "da na vsem svetu ne poznani niti enega kava-rijskega častnika. Povedala sem t(, tudi njemu, pa se mi je porogljivo nasmejal in mi pokazal na tleh precejšnje številce drobčka-nih. si sledečih vdolbin. "To prihaja od ostrog!" je dejal nato. "Ali še vedno tajiš.' Imej vsaj toliko poguma, pa priznaj svoj zločin!" Jaz sem se mu zasmejala v obraz, kajti vedeti morate, da je naš mali štiriletni fantek zalotil v kuhinji kolešček za močna jedila, in še predno sem mu utegnila preprečiti, je že izrezal v tleh par figuric." "Pa ste o tem vendar poučili svojega moža?"' je vprašal pisatelj. "Seveda!" "In kaj je rekel nato?" "Pravi, da sem pustila našega fantka nalašč, da se je igral s koleščkom, češ, da bom imela lep iz-uovor! Ali, lepo vos prosim, dajte mi kak nasvet, kako go ozdravim tega večnega zasledovanja in sti-kanja! Gotovo veste za kako sredstvo!" "Sicer ne vem, kako pridem do časti, biti vaš svetovalec, toda niste potrkali zaman na moja vrata. Delajte prav tako kot on. zasledujte tudi vi, delajte zaključke in čim neumnejši bodo ti zaključki, tem bolje. Morate hudiča izganjati z beleebubom in Sherlock Holmesa s še bolj prefriganim detektivom." In dal je g. pisatelj neznanki Še par navodil k svojemu svetu, in se je gospa nato z obilno zahvalo poslovila. In je g. pisatelj nato že skorij pozabil vso zgodbo, ko je čez osem dni strahovito zapel zvonec na njegovih vratih. In ker ni bilo nikogar doma, je šel g. pisatelj sam odpirat. Pred vrati je stal možakar, ki je bil v obraz jako za-ripel. "Ah, vi ste!" je zaklical, ko je zagledal pisatelja. "Da, jaz! Želite?" "Želim vam streti kosti! za vpil. "Upam. da ne kar tu med vrati", je dejal pisatelj; "srtopite notri, posodim vam pošteno ^orjačo. kajti s palčico, ki jo imate tu v roki, ne boste štrli mojih kosti!" In ga je pisatelj potegnil skozi vrata in dejal: "Pošteno pravo vsakega človeka, ki mu hočejo streti kasti, je, da izve najprej, za- je kaj se bo to zgodilo. Bodite torej najprej tako prijazni in mi utemeljite svoj cenjeni namen!" "Zanesli ste razdor v mojo hišo!" "Vaše hiše niti ne poznam!*' "Naščuvali ste mojo ženo!*' "Ne poznam niti vaše hiše, niti vaše žene!"' "Ne tajite! Vi ste ji svetovali, naj me zasleduje povsod na Hol-mesovski način, naj kvasi same neumnosti!" In se je pisatelj seveda spomnil in nasmehnil. "Vi se smejete.'" je viknil. "Meni se ne zdi smešno! Ali veste. -da je moja žena popolnoma znorela ?" "Ni mogoče! Tako pametna dama !"' "To je bila — pa sedaj! Največje neumnosti trdi! Ali veste, da mi je nedavno očitala, da spadam med "Italio irredento", ker sem zahteval pa ran e za n ski sir v juho.' Iz niti, ki je slučajno obvi-sela na mojih hlačah, je sklepala, da imam namen, zapustiti ponoči hišo z lestvico iz vrvi. in ko sem zahteval zadnjjč za večerjo par hrenovk, je sklepala, da seni zadel glavni dobitek, ki ga ji prikrivam. In je sploh ni tako bedaste reči, ki bi je ona ne trdila. In to ste ji svetovali vi!" "Ne bom več tajil"', je dejal pisatelj. "In če me boste ubogali, mi ne zdrobite kosti, temveč poj-dete mirno domov in se ne daste v bodoče vleči od Sherlock Holmesa. Nikar ne delajte nobenih zaključkov, kajti ta Sherlock je Old Shatterhand v novi izdaji, toda za zelo odrastle otroke! Če pri-vežete Old Shatterhanda čredi med tisoč Indijanci na mučilnico, pa bo že naslednjo četrt uro po-gnal vsakemu rdečekožcu kroglo v koleno in jo bo pobrisal na svoji hatatitli. ali kakor se že pravi nestiji. ki jo jezdi. In če položite Sherlock Holmesa popolnoma nagega, zvezanega v prazno klet. ki ima samo ena vrata, ki so zaprta, pa bo delal toliko časa take duhovite zaključke, dokler mu ne bo omogočeno splezati v krasni družabni toaleti z revolverjem v vsaki roki, s pipo v listih, skozi dimnik iste hiše. Tudi jaz nisem popoln butec"", je nadaljeval pisatelj. "pa se mi ni še nikdar posrečilo. da bi napravil v kaki zadevi saj približno slične zaključke. Pojdite domov, ne mučite svoje žene in sebe, in če bo kdaj ju ha preveč soljena. nikarite sklepati. da je vaša gospa zaljubljena. temveč da je solila dvakrat juho!*' Možakar je vstal. "Prav imate", je dejal, "čisto prav, toda če vidi človek par Sherlock Hohne-sovih komadov, nehote zaide v take stvari." In se že pri vratih ni mogel mož kljub pisateljevim danim naukom premagati, da bi ne napravil še enega zaključka. F Kretanje parnikov - Shipping News Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite ie danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKIH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T. 7 avgusta Belffenland, Cherbourg; Colombo, Ga-noa; Mlnnekahda, Cherbourg In Brani en; Wuertembarg. Cherbourg in Bra- men t. avgusta: President Wilson Trat ». avgusta: Homeric. Cherbourg; Lan ca stria, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Deutschland, Cherbourg In Hamburg; Ryu dam. Boulogne 12, svgusts: Derflinger ▼ Bremen; Suffren ▼ Havre 13, avgusta: America. Cherbourg In Bremen; Stutt* gart. Cherbourg lo Bremen 14, avgusta: Mongolia. Cherbourg 1*. avgusta: L>evlathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Lafayette. Vavre; Cleveland. Cherbourg' in Hamburg; Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Glullc Ceeare. Genoa 17. avgusta: Sierra Ven tana. Bremea 1t, svgusts: Pittsburgh, Cherbourg; ReUance. Cherbourg In Hamburg tO avgusta: Paris, Havre; Mauritania. Cherbourg; Tork, Bremen; Conte Verde. Genoa t1, avgusta: Arabic. Genoa; Thuringla. Cherbourg In Hamburg 13. avgusta: Olympic. Cherbourg: President Harding, Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Hamburg; Volendam. Boulogne; DuiUo. Genoa M. avgusta: BeldUts, Bremen 17. avgusts: France, Havre; Aaultanla. Cherbourg ta. avgusta: Columbus, Cherbourg In Bremen; land, Cherbourg SO. avgusts: Homeric, Cherbourg; Veendam. Boulogne; Orea. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Albert Balln. Cherbourg . "O, vi srečni k !" je dejal. "Vi ste vdovec!" "Kako slutite to T' ga je vprašal pisatelj. In se je zvito nasmejal in dejal: "C'e bi imeli ženo, bi bila gotovo že prišla pogledat, kdo je tu! Vse ženske so vendar strašno radovedne !" "Vidite", je dejal pisatelj, "da sem imel prav, ko sem vam dal svet. da ne delajte zaključkov, kojti se že spet motite! Nimam mrtve, temveč živo ženo. ki je odšla pred dvema urama za pet minut k prijateljici." In detektiv je odhajal osramočen po stopnjicali. In je g. pisatelj trdno upal. da ga je ozdravil, kajti ni kasneje nikdar več slišal o njem. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" 3©' Za eno leto $0.00; za pol leta $3.00; ta Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo Je $7. za eno leto. Calif ornim: San Francisco, Jacob Lausiii. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Lea d v lile, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesb; Salida, Louis Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. Indiana: IndianpoIIs, Louis Rudman. Illinois: Aurora. J. Verbich; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin ; Springfield, Matija Barborich; Waukegan. Frank Petkovgek. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Ft. Vodoplvoo. Michigan. Detroit, Ant. Janezich in J. D. Judnich. Minnesota: Chlsholm, Frank Goufe; my, Joa J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Pot £e; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljaa. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New Tork: Gowanda, Karl Sternliha; Fall*, Frank Maslo. Little Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, A. Bobek, A. Simčič, J. Res-nlk in Charles Karlinger; Collinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KumSe; Nlles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton KikelJ. Pennsylvania: i Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ: Bronghton, Anton Ipavec; Burdlne John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-vaufiek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerlna: Dunlo Ant. TauželJ; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Lucerne; Anton Osolnlk; Lloydell, John Jereb, Midway, John 2ust; Moon Run. Fr. Ma-chek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakff*"». Tg Magister, Vine. Arh in D Jakobich; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivch; Wlllock, J. PetorneL HITRO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Homeric----9 avg.; 30. avg,; 20. sept. Majestic .. 16. avg.: 6. sept.: 27. »ept, (Največji parnlk na a vetu. > Olympic .... 23. avg., 13. sept.; 4. okt. American Line WHITE STAR LINE New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 7. avg.; Mongolia 14. avg. (3. razred) Pittsburgh 19. avj.; Arabic 2. »ept. Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Belgenland 7. avg.; Lapland 14. avg. Zeeland .......... 28. avg.; 25. sept. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agrntu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR J« namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da M natančno i>oučen o potnih llatlh, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih aamoreaM dati Tsled naše dolgoletne lzkuSnje« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno 1« prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v III. ras-reda. Glasom nove naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, isamorejo tudi uedržavljaui dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-solni.ški komisar v Washington, D.C. Prošnjo za taki« dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovutijem. tfr se jKKšlje prosilcu v stari kraj {riasoin najnovejše odredbe Kako dobiti svojce lx starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasuila. Iz Jugoslavije bo pripusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge : tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 81, Now York Pozor čitateljio OpoiorfU trgoref la m brtnfke, pri katerik kupujete ali naročate in sto l fejik postrežbe zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Olae Karoda". fl Vprara "Glas Karedfl^ falSf PREHLAD MEHURJA MOSKIl ZaKWteM Proti *" «b«Tit« >1 najboljio uiilta PREPREv-BA *m MCteKE V.llkm tnb.»c. Kit «'■> »1 Vri UfcuMrii M Su-YUCit bvt: B « Boatman St.. N««r T«rk PUlto «a okrožnico. rVest Virginia: Coketon, Frank Kodam. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jc Koren; Racine in okolico. Frank Jc lene; Sheboygan, H. Svetlin. fCaahingtoo: Black Diamond, G. J. Porcnt Wyoming: Bock Springs, Louis Tauchor.j Pojeg gorlnavedealh so pobirati naročnlao tati nI L S. K. J.