1927 GOSVOnAH S t. 24 Zimsko snolenie z apnom. Večkrat opazimo pri naših kulturnih rastlinah, da nam vzlic gnojenju s hlevskim gnojem in morda tudi z umetnimi gnojili ne uspevajo tako, kakor smo pričakovali. Ne vemo si razlagati tega pojava, ki naslopi tudi tedaj, če srno zemljo drugače dobro obdelali. Posebno pogosto se to dogaja pri detelji in lucerni in naši kmetovalci zvračajo tedaj krivdo bodisi na slabo seme ali pa slabe letine. Večkrat pa tudi pravijo: zemlja je opešala. In to je tudi glavni vzrok. Kako pa opeša zemlja? Zemlja opeša, ker nima dovolj hranilnih snovi v zemlji, da bi zadostno prehranjevala rastline, ali pa nima tistih tvarin, ki razkrajajo in pripravljajo ta rastlinska hranila v zemlji, da jih korenine lahko uživajo. Največkrat pa je tista tvarina — a p n o, ki ga pomanjku-jo v zemlji in je krivo njene nerodovitnosti. Apno je zelo važna prvina, brez katere ne morejo uspevati naše kulturne rastline. Naloge apna v zemlji so mnogovrstne: 1. Apno je neobhodno potrebno rastlinsko hranilo; 2. apno vpliva na pretvarjanje rudninskih snovi v zemlji in jih pripravlja v užitno rastlinsko hrano; 3. apno pospešuje razkrajanje živalskih in rastlinskih odpadkov in jih pretvarja v rastlinsko hrano; ! 4. apno razkisa kisle zemlje in jih , •/.boljša, da na njih lahko uspevajo *sladke« j rastline; ... , 5. apno zboljsa tudi sestavo rastlin, da bolj teknejo živini, kajti znano je, da je krma iz apnovega sveta sladka in zelo do- bld'6. apno rahlja zemljo, zato je posebno koristno na težkih tleh, ki se dajo po njem lažje obdelavati; 7 apno segreva zemljo in pospesuje delovanje zemeljskih bakterijev, ki imajo namen, da razkrajajo snovi in pripravljajo rastlinsko hrano. Iz tega sledi, kako važno vlogo^ igra apno v naši kulturni zemlji, in samo cud.ti se je, da ga naši kmetovalci tako malo upo; števajo. Pri nas je treba mnogo večapmti njive in travnike, ker je naša zemlja vsled intenzivnega obdelovanja, saj da večna njiv po dva pridelka na leto, ze močno vi-mozgana in izčrpana. Ker smo leta in leta jemali pridelke iz naših njiv in travnikov gnojili jih samo s hlevskim gnojem, la ima malo apna, smo odvzeli zemlji ze vecjidel te snovi. Posledica takega roPa^ega otn delovanja je pešanje rodov.tnosti. Kako hvaležna je taka zemlja za vsak dodatek apna se vidi že iz tega, kako bujnozačnejo rastline poganja« tam kjer smo gnojili s tfrsrs 'Mfsrffdt apna? Na njivah in travnikih, na ka- terih raste kiselca ali poljska ivanjščica, ga gotovo ni veliko, kajti te rastline ga ne prenesejo. Priporoča se tudi poskusiti zemljo s solno kislino, ker tedaj zašumi, če je v njej mnogo apna; 6e ga je pa malo, se ne opazi uhajanje ogljikove kisline, ki se pri tem razvija. Če zemlji primanjkuje apna, jo moramo poapniti. Katera so pa apnova gnojila? Najprej moramo povdariti, da je tisto apno-vo gnojilo najbolše, ki se v bližini in poceni dobi. žecestniprah ali cestno blato je kot apneno gnojilo veliko vredno, seveda ga potrebujemo na oral do 15 voz; če je zemlja kisla, pa še več. Velika škoda se dela tam, kjer se pusti cestno blato neizrabljeno ali se zloži na travnike v celih kupih. Koliko bi vendar zaleglo, če bi ga bližnji poljedelci razvozili ali raztrosili po tistih zemljiščih, ki so revni na apnu. Ugašeno apno je sicer najboljše gnojilo, ima pa ta pogrešek, da je nekoliko predrago. Živo apno so polagoma ugasi na ta način, da se pokrije z vlažno zemljo; pod njo razpade v prah in ga je nato lahko trositi. Posebno velik učinek ugasenega apna se opazi na zemlji, ki smo jo osušili in jo hočemo zboljšati, ker se kmalu zveze z zemeljskimi kislinami in jih stopi. Ker je pa živo apno nekoliko predrago, jemljemo kaj radi apneni prah, ki ga dobimo kot odpadek pri apnencah. la apneni prah je nastal pod vplivom zračne vlage iz odpadkov živega apna in je zato prav dobro apnovo gnojilo. Dobi se dandanes precej poceni iz večjih apnenc. Trgovska sio^odba z Avstrijo ' in naše kmetijstvo. V soboto 26. novembra je Kmetijska, družba za Slovenijo sklicala konferenco zastopnikov kmetijskih korporacij, zadružnih zvez Zbornice za trgovino, obrt in mdustri.o, ldubr/v narodnih poslancev in obeh oMastmi, odborov, na kateri je bilo dolo&U sta išce k. ga noj zagovarjajo kmetijski krogi Slovenije pri zadnjih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo KUeedAk Kmetijske družbe g. Sancin je otvoril zborovanje in na kratto PP^J men te ankete. Sledili »ta poro&h ™ I,aha in g. dr. Mohoriča, ki sta jx*lwbno črtala zahteve avstrijske delegacije m pogubne posledice za kmetijstvo Slo vem je, ce bi se ji v tem ugodilo. Avstrija zahteva zvišanje svoje uvozne carine za govejo živino in teleta«!5 ™ JJ zlatih kron za 100 kg; za P^ ^J nn ke težke (to so naši persutarji, mesnau pr°aM«) ofo na 27 zlatih prosti); za konje težke pasme: od 100 na 200 Sh kron za konje nad dve leti stare od 50 na 100 zlatih kron za konje pod dve leb ST(žrebeta); z. bučno olje od 5 na 30 ria-tih kron (kar so z novelo že zrisah i 21. no venrbrom); 7,a svinjino in govedino od 12 na 38 zlatih kron; na mesne klobase od 20 na 50 zlatih kron. Te zahteve avstrijskih delegatov so tako težke, da naravnost ogrožajo obstoj kmetijstva Slovenije. To je bilo že itak hudo pri-: zadeto po carinski noveli, a katero je Avstrija dvignila svojo uvoeho carino na mleko in maslo tako visoko, da je moral taoetati vsak naš izvoz. Posledico te odredbe občutimo še dandanes v krizi našega mlekarstva. Zvišanje uvozne carine na govedo ta teleta po-menja, da ne bi mogli več izvažati naše najboljše živine in teleta, za katere smo dosegli najvišje oene. Za tako blago ne bi dobili več kupca ah pa samo po »elo nizki ceni. Najhujši bi pa bil udarec pri prašičih. V letu 1926. je šlo »kozi Maribor v Avstrijo 36.000 peršutnikov in samo 16.000 špeharjev. Feržulniki eo šH samo iT Slovenije m nekoliko iz Hrvatskega Zagorja, šipeharji pa iz ostalega dela Hrvatske. Z visoko uvažaj carino bi bila torej prizadeta predvsem prašičereja, ki spada med redke panoge kmetijstva Slovenije, ki donaša VBled i«vwa še nekaj dohodkov. To bi bil za nas najhujši udarec. Nadalje bi naša konjereja težke pasme, ki je že itak v krizi, popolnoma obnemogla, kajti še tisto nuito število konj (v letu 192«. le 5270) bi nam ostalo doma. Število izvoženih žrebet je znašalo 80 odstotkov- oetokupno-ga števila konj. Neravno je, da se ne bi nikomur ve izplačalo pustiti taakočiti ev<-jih mrzlokrvnih kobil, ker bi vedel, da ne ho mogel spraviti žrebeta v denar. — Tudi na>a mesna industrija in obrt bi bila prizadela vsled zvišanja carine na prašičje meso mesne klobase. Naše oljarne za bučno olje l.i morale kratkomalo /»tvoriti svoj obirat. Zanimivo pri teh zahtevali Avstrijcev je te, da vse navedene točke zadevajo edinol." Slovenijo niti najmanj ne vojvodinskih ali srbskih bogatih pokrajin. Zato se bodo morali vsi naši merodajmi čkiitelji z. vsemii svojimi silami upreti tem za naše kmetijstvo naravnost usodnim zahtevam Avstrije in "Jih pietprečiii. Dinar. g Uradni tečaji asa december 1927. 1 i- nanoni minister je za mesec december t. 1. določil te-le uradne tečaje, po katerih se bo-d0 računale inozemske valute. 1 angleški funt bo stal 276.70 Din, 1 turška lira 247.40 dinarja, 1 na,>oleondor 219 Din, 1 dolar 56.75 Din, 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 holaodski goldinar 22.90 Din, 1 švedska krona 15.28 Din, 1 danska krona 15.22 Din, t norveška krona 15.07 Din 1 nemška marka 13 55 Din 1 švicarski frank 15.9o Din, 1 madjarski penga 9.93 Din, 1 španska pezeta 0 63 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Dm l belff ;-ski belg 7.90 Din, 1 poljski zlatnik 6 35 Dui. 1 italijanska lira 3.08 Din, 1 francoski, rani o "3 Din 1 čehcelovaSka krona 168.uin> gSJSatana 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.41 dinarja, 1 mmunskj lej 0.35 Din._ Gospodinje! Ne samo za navadno perilo, ampak tudi za n»i-facjE tkanine uporabljajte le m.lo »GAZELA Cene. g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu so v minulem tednu veljale te-le cene: Meso in mast: govedina 9—19 Din, teletina 20 do 22.50 Din, svinjina 20—25 Din, mešana slanina 24 Din, mast 28 Din, gnjat 80—35 Din, koštrunje meso 13—14 Din, kozličje 20 Din, suhe kranjske klobase 50 Din za kilogram. Perutnina: piščanci 20—25 Din, kokoši 25 do 40 Din, petelini 25—30 Din, race 25—35 Din, nepitane gosi 70 Din, pitane 100 Din komad. Divjačina: divji zajci 40—60 Din, poljske jerebice 20 do 25 Din, gozdne 25 Din komad, srna 15—30 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40—44 Din, čajno 50—60 Din, kuhano 44 Din kg. Jajca: 1.50—2 Din komad. Krma: sladko seno 80 Din, polsladko 75 Din, kislo 60 Din, slama i50 Din za 100 kg. g Žitno tržišče. Cene za žito so v sploš-lein stalne in se pri pšenici gibljejo okrog t!00 Din za 100 kg na nakladalni postaji v Bana tu, v Ljubljani pa od 340—350 Din pri vagonski dobavi. Koruza je precej čvrsta v ceni in se ponuja v Vojvodini po 200—225 Din, v Ljubljani pa od 240—272 Din za 100 kilogramov. Oves bački rešetan v Ljubljani 275 Din; ječmen bački v Novem Sadu po 245 do 250 Din, moka Og v Ljubljani po 495 Din. — Za ajdo. proso in fižol ni povpraševanja, ker za enkrat inozemstvo tega blaga ne potrebuje. domači konzum pa je že krit. g ('ena sladkorja pri nas pada, ker je večja tvrdka v Zagrebu začela konkurenčni boj z domačimi tvornicami sladkorja s tem, da je uvozila sladkor iz Češkoslovaške. Tako je v malo dneh padel sladkor v kockah od 15 05 Din na 13.30 in kristalni od 13.50 na 12.75 Din za kg. Pričakuje se nadaljni padec cen. g Tržišče z jajci. Produkcija jajc v naši državi se je v zadnji dobi zelo zmanjšala in se le malo ponuja v nakup. Nakupne cene se Kil-1 jejo med 1.40—1.60 Din za komad. Na drobno se prodajajo v slovenskih mestih po 2 Din. Spričo pomanjkanja blaga ni skoraj skoraj ni kakega izvoza. — Nekaj malega se izvaža v Trst. ki plačuje jugoslovansko blago po 790—800 lir za zaboj postavljen na mejo. Pri kupčiji na veliko se prodajajo po 58—60 centesimov kos. — Švica plačuje naše blago v dobri kakovosti po 235 do 250 švicarskih fran za zaboj, to je za naše sveže blago; za poleti uložena jajca so pa cene nižje. g Vinsko tržišče. Splošno mnenje vinogradnikov Štajerske in Dolenjske je. da je letnik 1927 prvovrsten, ki bo po svoji kakovosti skoraj dosegel letnik 1921. Spričo pičle letine in slabega gosnodarskega položaja vinogradnikov je ta letnik že v pretežni množini razprodan. Vsaj pri malem posestniku se le malo kje še dobi kaj vina. Prodan je bil večinoma že kot mošt, ki je dosegel prav zadovoljive cene. Te so se gibale od 6 do 10 Din /a liter; posebno izvrstno sortirano blago je doseglo celo 11 in 12 Din. Na Hrvaškem je bila tud: slaba letina, zato pa kakovost boljša, temu primerno so bile tudi cene nekoliko višje nego luni in sicer 4.50 do 6 Din liter. Banat je imel boljšo letino. Cene so za 9 odstotno blago po 3.25 Din, za 10 odstotno 3.50 Din za 11 odstotno 4 Din: rdeče vino ima iste cene. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 8» Zmsia. Ljubljanski živinski sejem. Dogon živine na ta sejem je bil lx>lj slab, pa tudi kupčija mrtva, ker je manjkalo kupcev. Prignanih je bilo 162 konj, 11 žrebet, 49 volov, 18 telet, 45 krav in 99 prašičkov za rejo. Predanih je bilo 13 konj, 27 volov, 6 telet, 14 krav in 16 prašičkov za rejo. Cene so ostale neizpremenjene in so se plačevali: vodi debeli 8.50 Din, poldebeli 8 Din, vprežna 7 Din, krave klobasa rice po 3.50 do 4 Din, debele krave po 5 dr 6 Din, teleta po 12.50 Din za kg žive teže. Prašički nvladi 5 do 6 tednov ,po 120 do 150 Din komad. Konji po kakovosti. Mariborski živinski sejem 22, novembra. Prignanih je bilo 7 bikov, 9 konj, 99 volov, 353 krav in 5 telet, skupno 473 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: voli debeli 7.50 do 8.25 Din, poldebeli 7 do 7.50 Din, klavne krave 6 do 7.50 Din, poldebele 5 do 5.50 Din, krave za klobasarje 4 do 5 Din, molzne in breje 5 do 6 Din, mlada živina 6 do 8 Din. Predanih je bilo 208 komade, od teh za izvoz v Italijo 16, v Avstrijo pa 29 komadov. Mesne cene so naslednje: govedina 10 do 18 Din, teletina 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže 17.50 do 20 Din kg. Kupčija srednja. Prašičji sejem v Mariboru 25. novembra: Prignanih je bilo 174 prašičev, za katere pa je bilo primeroma malo kupoev. Cene so bile za komad: prašički 5 do 6 tednov stari 125 do 150 Din, 7 do 9 tednom 180 do 200 Din, 3 do 4 mesece 350 do 400 Din, 5 do 7 mesecev 450 do 480 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, kg žive teže se je plačeval 10 do 11.50 Din, mrtve lb do 17 Din. Prodanih je bilo 116 koimadov. Razno. g Sejein za kožuliovino v Ljubljani se bo vršil 23. januarja 1928 v prostorih Ljubljanskega velepejma. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in naj jih ne oddajajo poprej raznim prekupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Cela prireditev je zasnovana širokopotezno in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel. Seveda pa mora biti zbranega mnogo blaga, ker samo tako je mogoče povabiti na nakup inozemce, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse kože na naslov »Divja koža«, Velesejem, Ljubljana«, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled na uspeh. Pri tej priliki opozarjamo vse lovce, da dobro in pravilno posuše kože. Škoda bi bilo, če bi se vsled nepazljivega ravnanja skvarile, ker bo blago vsled zgodaj nastopivše zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči, ampak na zraku! Koža se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kot slabo posušena iste kakovosti. Vsakdo, ki poveri v prodajo »Divji koži«, zamore takoj dobiti do 60% njih vrednosti kot predujem. Oblastno vinsko razstavo in sejm v Ptuju bodo priredili tamošnji kmetijski krogi od 15. do 17. januarja 1928, da pokažejo izborilo vinsko kapljico letošnjega pridelka. Pričakovati je, da bo udeležba razstavljalcev na tej prire- ditvi še večjo nego je bila zadnjič ter da 1J(<]0 tudi kuipci, posebno gostilničarji v lepem šte-vilu obiskali ta vinski sejm, na katerem bodo lahko krili svoje potrebe. Vinsko razstavo in sejrn v Ljutomeru pri redijo meredajni činitelji v prvi polovici janu arja 1928. Na tej hočejo pokazati, kako je j7~ padel letošnji pridelek ljutomerske vinske kapljice, ki je znana daleč po svetu. Razstavljeni bodo pa tuda starejši letniki različnih vrst iz ljutomerskih goric, tako da bo dana prilika za nakup različnih letnikov vina. Občni zbori Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v sredo 28. decembra ob 11 do-poldne v Mestnem domu v Ljubljani. Na dnev. nem redu je: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. pjog. 3. družbeni obračun za 1926; 4. volitev norih članov odbora; 5. predlogi glavnega odbora; 6. predlogi podružnic. — Podružnice, ki še niso sklicale svojih občnih zborov, naj jih sk tičejo zadnji čas za nedeljo 18. decembra. Svoje občne zbore morajo objaviti v Kmetovalcu naj-kasneje 30. novembra. Izredni občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu je preložen na poznejši čas, kar se 1m> pravočasno javilo društvenim članom. Prvotno je bil namreč sklican na 20. novembra, vsled pozneje nastalih ovir je bil pa preložen, Poštninska prostost poljedelskih zadrug. Po obvestilu ministrstva za pošte so zadrugo in ravnateljstva za poljedelski kredit v smislu točke 6 člena 41 zakona o kmetijskem kreditu oproščene poštnine za dopisovanje v medsebojnem prometu in v prometu s svojimi zadrugami ter z državnimi, samoupravnimi in občinskimi oblastmi. Niso ipa oproščene poštnino za denarne pošiljko in za zavoje. Protest proti ukinjenju kmetijsko-gozdar-ske visoke šol© v Zagrebu. V zadnjem času se je razširila vest, da namerava vlada ukiniti kmetijsko-gozdarsko visoko šolo, ki je v obliki fakultete pridružena univerzi. Ta vest je povzročila precejšno vznemirjenje ne samo v hrvatski javnosti, ampak tudi v slovenskih gospodarskih krogih. Zato so najuglednejše kmetijske in gozdarske korporacije Hrvatske in Slovenije poslale pristojnim činiteljem utemeljen protest proti ukinjenju te velevažne fakultete. Ta visoka poljedelska šola je plod šestdesetletnega razvoja hrvatskega kmetijskega in gozdarskega šolstva; ima številne žo urejene znanstvene zavode za proučevanje kmetijskih in gozdarskih vprašanj in je sploh zavod v polnem razvoju, ki ima vee p.gojo za obstanek. Vzlic temu mu črta ministrstvo leto za letom potrebno kredite, obenem pa ustanavlja z ogromniimi stroški v Zemunu pri Belgradu nov tak zavod, ki nima niti na>ri-mitivnejših pogojev za obstoj. Tako bodo najbrž tudi Hrvatje prišli ob svoj najvišji kmetijski zavod, ker niso v politiki edini in no znajo v Belgradu z zadostnim pritiskom varovati svojih institucij. Trgovec z mešanim blagom upravičen tržiti z lesom in živino. Okrajni gremij trgovcev v Celju je na svojo vlogo, da-li je trgovec z mešanim blagom upravičen tržita z lesom, oziroma živino, ne da bi imel za to panogo p<-«c-ben obrtni list, prejel od Trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani sledeče pojasnilo: Trgovec z obrtnim listom za trgovino z mešanim blagom je že na podlagi tega obrtnega lista upravičen za izvrševanje trgovine z lesom in tudi z živino, ker j© trgovec z mešanim blagom v smislu odstavka § 38 obrtnega reda upravičen za trgovanje l vsemi predmeti, ki so dovoljeni v pro-jtem prometu in za prodajo, katerih ni potreb-„r pi seilino dovoljenje (koncesija). Z obrtnim listom za trgovino z mešanim blagom si trgovec v smislu zakona zagotovi najširše prodajno p'-lje in se na te način tudi izogne morebitnim poznejšimi očitkom obrtne oblasti radi picikoračenja obrtnih pravic. Neplodna zemlja Dalmacije, ki bi lahko postala rodovitna. Dalmacija je pasivna dežela, ki mora sedaj uvažati ogromne množine žila in koruze za prehrano svojega prebivalstva. In vendar ima velike površino sveta, ki bi se dale tako ziboljšati, da bi se na njih pridelalo dovolj krušnega žita za vso to pokrajino. Po podatkih Trgovske zbornice v Splitu ima Dalmacija 14.702 ha časovno poplavljene površine, 15.295 ha pa se nahaja sta Lilo pod vodo. Samo ob Neretvi je časovno poplavljenih 2400ha, stalno pod vodo pa 14.200 ha; nadalje je na Sinjskem polju 3340 ha, ob V rgor-skenn jezeru ter na Imotskem polju 1620 ha časovno p d vedo. Dalmacija, ki pridela samo 30 do 70 odstotkov svoje potrebe žita, bi mogla celo izvažati precej žita, če bi se tu izvršile nujno potrebne melijoracije. Koliko plačuje Sfovenila indirektnih davkov. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. Koliko plačuje Slovenija na carinskih p r i s t o j b i -u a h, je nemogoče dognati natančno, ceni pa se znesek danes na okroglo 150 milijonov dinarjev letno. Carinska politika naše države, ki je brez vsakega pravega sistema, se do zadnjega časa ni skoro prav nič ozirala na kmetiške potrebe. Z novim carinskim tarifom iz 1- 1925. je bil zlasti hudo podražen uvoz ravno najvažnejših kmetiških potrebščin, to je poljedelskih strojev, umetnih gnojil in tekstilnega blaga. L. 1927. je bila po prizadevanju SLS sicer odpravljena carina na uvoz plugov in umetnih gnojil, kar pomenja že znatno pomoč, vendar nosi naš kmet še vedno prav izdaten del zgoraj navedene vsote. Hudo breme za kmeta tvorijo tudi slabe trgovske pogodbe s sosednimi državami (za nas pride v poštev zlasti Avstrija), z mnogimi državami pa še sploh nimamo nobenih pogodb, kar kmetu seveda zapira izvozni trg zlasti za les, a občuti se tudi pri drugih pridelkih. Vsa naša dosedanja carinska politika pomenja torej za slovenskega kmeta le nova bremena, dočim se za ugodnosti, ki bi m u jih lahko donašala smotrena in uvidevna carinska politika, ni brigal nihče, čeprav je jasno, da moremo prilagoditi cene kmetiških potrebščin cenam kmetiških pridelkov le z uvidevno carinsko politiko. Kako hudo breme pomenjajo za nas t a k s e , nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bilo pobranih v Sloveniji 1. 1925. skupaj Din 99,603.918-19, a 1. 1926. celo Din 106,996.684-29. Porazdeljene so bile takole: Vrsta taks v letu 1925 v letu 1926 Din P Din P I. Takse 95 a) pravne pristojbine 19,365.5'; 3 29 28,413.375 b) dopolnilna prenosna taksa 74,388 90 1,621.865 77 e) pristojbine od družb 1,579.736 90 2,637.638 81 45 33 i) takse nn vstopnice 3,873.0-12 73 3,648.992 d) razne takse 1,013.659 51 1,914.512 e) točilna taksa 8,654.915 85 8,264.155 1) efektni davek 4.460 17.594 10 g) vozarinska taksa 374,491 50 310.419 50 h) zamudne obresti 147.6101 1C 58.619 50 skupaj takse 35,087.908 29 46,887.172 79 II. Taksni materijal: 70 ___ a) kolki _ 58,350.924 53,494.420 50 b) menice 2,123.752 — 1,953.821 40 40 c) taksni napil- z vtisnjenim kolkom 4,041.333 20 4,661.269 skupaj taksni materi jal 64, 16.009 90 60,109.511 30 Skupaj takse in taksni materijal | 99,603.918 19 !06,9(i6.6K4 | 29 Pri teh ogromnih dajatvah je v prav obilni meri soudeležen tudi na« kmet, najrevnejšim pa n. pr. visoke pravne pristojbine sploh zavirajo pot do pravice, kar je še posebno velika krivica. Slično je z državno trošarino, katere je morala plačati leta 1925. Slovenija Din 130,558.767-79, a leta 1926. celo Din 139,099.707-91. Na posamezne predmete je bila porazdeljena takole: Vrsta trošarine v letu 1925 v letu 1926 Din P Din P sladkor 6 095 75 9.827 — kava 49 — kavni nadomestek 405.842 75 415.139 54 riž 18 — - pivo 8,383.804 04 7,236.987 38 tina vina 258.414 87 206.567 69 naravna vina 10,869.361 87 11,895.375 67 žganje 2,505.110 48 1,593.255 40 likerji, rum 680.344 10 15.218 51 alkohol 4,511.191 70 6,995.500 04 kontr. naklada za denaturiranje špirita 176.162 37 99.622 46 sveče 301.361 j7 309,994 47 električna 'žarnice 736.171 — 1,456.954 85 plin 77.997 80 37.647 60 kalcijev karbid 2,002.170 — 1,793.24 5 50 kresila 22 50 438 - bencin 40.568 - 29.864 — oetna kislina 8.336 24 Skupaj .. . 30,954.849 60 32,103.023 62 Pravo gospodinjsko milo ie naše milo »GAZELA«. Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarno penta, ampak ga res temeljito čistijo in belijo. Deteljno seme ' kupujemo po najvišji ceni. - SEVER * KOMP., Ljubljana, Gosposvetska cesta »t. 5, W81 Dejansko so pa te številke še znatno višje, če pomislimo, da se zatrošarini n. pr. sladkor že v tovarnah, kava, bencin in drugo pa že pri uvozu, kar pride potem do izraza pri ceni. Trošarina za sladkor dejansko torej ne znaša za Slovenijo le zgoraj-šnjih par tisočakov, temveč okroglo 30 milijonov dinarjev letno, in slično je tudi pri nekaterih drugih potrebščinah. Med najhujše indirektne davke prištevamo končno še m o -n o p o 1 e , h katerim spadajo tobak, vžigalice, cigaretni papir, smodnik, petrolej in sol. Tudi glede teh nimamo podatkov, koliko znašajo za Slovenijo, cenimo jih pa nad 300 milijonov dinarjev letno, kar pomenja skoraj 300 dinarjev na vsako glavo. Da so monopoli prav občuten in ne le prostovoljen davek, nam najlepše dokazuje dejstvo, da plačujejo v Avstriji sol po 25 par za kilogram, dočim je pri nas po Din 3-50 in če pomislimo, da jo potrošimo v Sloveniji za okroglo sedem milijonov dinarjev letno. Slično je tudi s petrolejem in vžigalicami, kar vse spada v redne kmetove potrebščine, dočim je pa davek pri tobaku še vse znatnejši, čeprav ga prištevamo k prostovoljnemu. v Že iz dosedanjih navedb je razvidna silna davčna preobremenitev našega kmeta, a pri tem še vedno niso upoštevane velike in občutne samoupravne davščine, uzitnine po nekaterih mestih, ki jih vsaj posredno čuti tudi kmet. _ Policijski komisar: »Ako niste bili v parku, kako pa vas je mogel policaj videti, da ste se skrivali za drevo?« Obtoženec: »Zato, ker drevo ni bilo dosti debelo.« ga Lovske puške (lobert pulka, revolverje, pištole m vse Potrebščine za lov in ribolov, kupil pn: F. K. ItAlatK, Lloblfana, Šelenbnrgov« oKca «. 6. 8972 Hajpopolntli' STOEViER šivalni stroji zi livili«, krojač« In čevljane ter «• Ttftk dom. Preden »i nabavite •troj, otflait« »i to iiradnoat pri tvrdkl L. Baraga, LjnMjan. Seitnbnrfl. nI. 6/1. BrnpIkEM povk. 15 letno jamitvo. Bolniški strežnik trezen in z dobrimi spričevali, kateri ima veselje do svojega poklica, se išče. — Ponudbe na: Bolnica v Koprivnici, Hrvatsko. Na cenejše in najbolje kup.te raz o laso katerega uvažam iz raznih čeških iu auale-kih lovarti za moške površnke in ionske plušfe, kakor tuli vsakovret io sukno va obleke. Isto imam veliko zalogo razoovrjiluega parhenla, katerega prodniam l«pod lelirme cene. Se priporočam cenjenemu občioshu ANTON SAVNIK, Skofjaloka. Pozor ženini in neveste! MODROCE peresnice, posteljne mreže, divane »n tapetniške izdelke nudi najccneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana — Krekov trg Itev. 7 (poleg Mestnega doma). Klobutar Josip Pok nasl. Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg Ster. 14. Velita zaloga klobukov ruzlii"n11i naInovcJSib oblik Iti v vseh barvah. 7, nI »K* JerLcr ti klobauevlno ru ionske in moška. Si>rojom«jo »e popravi,a. Lastim tlclavnica. Ceni- zmerne. Solidna postrežba. Kajenje le sirup! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodljivega k:\je.ija z «lr. Rasclierja Putseh-tableiami. I omot 30 Din in poštnina, eno ozdravljenje 5 omotov I4»t Din t tanko razpošilja tvrdka , Aurura ', Srem»ka Ka-menica štev. 7. Dobiva se tudi skoro po vseh lekarnah in drogerijah. 17 \K\S A Podpisani Pavel Ferlic, posestnik v ItvJMVH« Dragi, občina Sora, obžalujem vse obdolžitve in žaljivke, katere sem izrekel dne 19. novembra 1927 o Jožefu Kušnrju, posestniku v Dragi, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega kazenskega postopanja. — Draga, dne 24. novembra 1927. Pavel Fcrlic. NejusneJncjše sredstvo za rejo domače živali |c brr.7''vornro »MASTIN« ki pospešuje rast. odebulitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 šltat. 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, MeslnUrg 4 Prvovrstna irozemrka tvrdka kopi večje količine smrekovega rezaneoa lesa dolž. 4 m. običajna deb„ širina I. H. III. Iranko Su-šak, ter ca. 200.000 kom. hrastovih železn. pragov 260X25X14 cm, franko Postumia. Dobava takoj ali sukcesivno do konca 1. 192& Detaljn«, obvezne ponudbe na »F. M., Ljubljana«, kavarna »Slon«. Oslabljene živali vzbujajo s um njo, dat so Naročite živinozdravniku, da preišče govno in ako je živina okužena z metilji, jo bodete popolnoma zanesljivo izlečili z DISTOL-omw Male kapsule za ovce z napisom v cirilici AMCTOH Velike kapsule za govedo z latinskim napisom DISTOL Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof, RAJČEVIČ). Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki I Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši ¥7 rn €€ tvornlca Kemijsko farma« nHk^L^llJli ceutskih proizvoda d. d. KARLOVAC. Kdor hoče biti poatrežen z dobrim blagom naj pride ali piše po sukno ali kamgarn za moške in žensk« obleke, parhet, flanele, kambrik, rute odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino R.MSicfiaiic wPrI Škotu" Ljubljana, Lingarjeva ulica (v lii8inih prostorih). Obstoj tvrdke blrzu 60 let. Iz tiskarne. Radi pomanjkanja prosto-ra je moralo več smrtnih slučajev izostati ter pridejo prihodnji teden na vrsto. žnost vsa&opr ie, preden si nabavi zimsko mar.niaktumo blago, di obišče rrenuiakturro trgovino Josip šlibar - Ljubljana Stari trg ŠL 21 (poleg Zalaznika). Mali oglasnik Vsaka drobiia vrstica ali nje prostor velja n eukrni Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajeucev in narobe. Ko BPbkega vajence Cesarskega vajenca zdravega krepkega poštenih starišev, hrana in stanovanj« v hiši, sprejmem. Nastop takoj po novem letu. Nas'ov pove uprava lista pod št. 9 »43. spre me ta!i upravo lista pod Pletiljo 1.