'»Stnins (tlačann t, goioKlul 1 Cena 1 Oin bocbetti MtiuoHolvzeh* fe sposoben vidi da pogte-biJkvi ttacodHZ zavedi Letn* naročnin« znaia 40*— Din. Uredništva In »prava v Ljubljani, Selenburgava ulica it l/I. Račun pri Poštni hranilnici it. M.1M. Rokopisov n« vračamo! Telefon it. 81-0». * Mubljani, dne 4. novembra 1933. Štev. 44 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Za zaščito vlagateljev f- društvo za zaščito vlagateljev v Ljub- Ijani (Šelenburgova ul. 8) obvešča svoje članstvo in vse vlagatelje, da je »Društvo ulagača ? Zagrebu«, s katerim smo v najožjih stikih *n sodelovanju v borbi za pravice in zaščito vlagateljev, začelo izdajati lastno glasilo pod imenom »Ulagač«. Prva številka tega najbolj sodobnega in prepotrebnega lista je izšla Pr. m. in bo list za enkrat izhajal vsakih 14 dni. . V svojem programatičnem članku »Zakaj 1®hajamo?« našteva uredništvo pred vsem vzrPke, ki so bili merodajni, da se je list ustanovil ter pravi: >Razne vidne in nevidne sile, ki uravna-. a.l° gospodarsko življenje naroda in stvarni0 -a^ uničujejo sedaj te sedaj one predpogoje ekonomskega napredka in varnosti Privatne lastnine kot temelja pravnega reda, izzvale pri nas z zlorabo obstoječih zakonov JaKo težko ekonomsko stanje. To stanje se je Posebno odražalo v tem, da so se pri mnogih naših denarnih zavodih vloge na vložne knjižice ali tekoče račune — torej privatna lastnina naenkrat nahajale ne samo izven vsake zaščite, temveč so celo postale predmet naj-°gabnejše in najnemoralnejše zakotne trgovine, katero so na žalost in našo splošno sramoto omogočile same uprave nekih uglednih naših denarnih zavodov.« »Tako so postali že do sedaj žrtve tuje lakomnosti, brezvestnosti in nesposobnosti tisoči in tisoči malih vlog, ki so propadli našemu poštenemu, marljivemu in varčnemu siromaku in katere so njihovi lastniki, dobivajoči tri žulje za en dinar, s težkim trudom zbrali, da ne bodo v slučaju bolezni ali starosti vrženi na cesto. Drugi tisoči in tisoči večjih vlog, kateri so lastnikom služili kot obratna glavnica, vir zaslužka in sredstvo za vzdrževanje rodbine, postali so preko noči ^veliki vprašaji«. Končno stotine in stotine velikih vlog raznih trgovskih podjetij in solidnih dobičkanosnih industrij, na katerih je počivalo naše gospodarstvo in katere so dajale caslužek stotisočem naših delavcev in ostalih Privatnih nameščencev, so se spremenile v Prazne trgovine in s travo zaraščene in prahom pokrite tvornice. Vse to se je zgodilo, kor so omenjene vloge, kakor smo zgoraj omenili, z zlorabo obstoječih zakonov bile stavljene izven vsake zaščite. Kajti noben *akon n. pr. ni dovoljeval bančnim upravam >n ravnateljem, da omogočijo špekulacije z vložnimi knjižicami in na dosedaj neviden način izigravajo privatno lastnino vlagateljev in 8«lidnih podjetij, sam« da rešijo prezadolžene ali propadle trgovine in industrije, pri Katerih so oni zainteresirani. Ravno tako noben zakon ni dovoljeval, da se rešujejo propadle delniške glavnice na račun vlagateljev.« »Medtem postaja stvar še resnejša, ako Pomisiim(), da brez vlagateljev-varčevalcev in jUihovih vlog ni kredita za obrt, trgovino in •»dustrijo in da se bo previden gospodar tež-odlomil, da bi od sedaj dalje vlagal svoje P^hranke v denarne zavode. Takih gospodar-bo vedno manj, posebno če se vzame v ?Jr okolnost, da so vlagatelji od leta 1918 “ajmanj. trikrat plačali tuje račune. Prvikrat ,e to bilo leta 1918. ko so denarni zavodi vračali v zlatu dobljene vloge z brezvrednimi Papirnatimi novčanicami po načelu »krona je ifr°*a«. Takrat so vlagatelji izgubili 98% svo-i '.Prihrankov. Drugikrat po inflaciji, ko je Tri*" denarnih zavodov enostavno propadlo. stjikrat sedaj, ko se vložne knjižice neka-70<^ ‘nflših denarnih zavodov prodajajo 50 do 'o pod normalno vrednostjo.« »Vsi ti udarci so pravzaprav zadeli samo siromaka, ker na njega padajo vse posledice: brezposelnost, padec cen produktom, oderu-štvo in druge potežkoče, ki terejo danes narod v veliki meri največ radi omenjenega gospodarjenja s tujo lastnino. Zato je krivo mišljenje, da se govori o bogataših, kadar se sliši beseda o vlagateljih-varčevalcih, tem bolj, ker bo celo gospodarsko življenje zaostalo, ako denarni zavodi ne bodo imeli vlog, da jih razdele med narod kot svoje kredite.« »Današnji denarni zavodi, ki so pod zaščito, pa tudi nekateri, ki niso pod zaščito, mislijo drugače. Izgleda, da njim v prvi vrsti gre za to, da višji uradniki ne bodo uničeni, ali pa da bodo prikrajšani čim manje v svojih dohodkih, od katerih so si mnogi naredili v kratkem času ogromno premoženje, a sedaj njihovi zavodi ne morejo plačevati ni obresti niti vlog. Izgleda nadalje, da je s temi vprašanji in v teh interesih začetek in konec krize nekih zavodov.« »Zato je njihovo delo obavljeno skrivnostno in vlagatelji ne vedo, kaj se godi i njihovim denarjem. Izjave denarnih zavodov, ki so jih dali javnosti, so take, da jih noben resen človek ne more vzeti za resne.« , Potem takem so vse činjenice jasen dokaz, da ne gre za stvari, katere bi smel naj si bo kdorkoli ali naj si bo na kakršenkoli način prikrivati ter je zato potrebna stroga kontrola javnosti, katero moremo iz razumljivih razlogov provesti samo tedaj, ako bomo popolnoma neodvisni od vseh prijateljskih, rodbinskih, trgovskih in drugih vez, katere se začenjajo in završavajo v denarnih zavodih.« »Mi bomo torej obveščali celokupno javnost, a v prvi vrsti naše člane o delovanju povzročitelja in zaščitnika današnjega stanja, v katerem se nahajajo naše vloge. Mi bomo prinašali dokaze za naše trditve zavoljo celotnega našega narodnega gospodarstva in javne morale, ne pa zavoljo poedinca. Mi bomo v tej smeri tudi stavili naše zahteve z namenom, da ostranimo vse zapreke, katere uničujejo predpogoje za naše gospodarstvo in ekonomski napredek. Mi bomo jih rušili, pa naj bodo one sestavljene iz cele verige raznih oseb, katere ne znajo spoštovati privatne lastnine.« »Naša naloga je torej ogromna in težka ter predpostavlja velike žrtve. Naš uspeh pa je vendar zagotovljen, ker pravica mora zmagati, a zmagala bo brzo, ako vsi vlagatelji, poučeni po dosedanjih skušnjah, uvidijo, da so poedinci brez pomoči in da je solidarnost činitelj, s katerim se računa. Čim prej strnemo naše vrste, tem prej in tem več bomo dobili od naših vlog. Mi nimamo političnih ciljev niti ambicij, mi ne zahtevamo nekaj novega ali tujega, mi zahtevamo samo ono, kar je nesporno naše in kar nam je z vsemi zakoni priznano. Zato zaupamo v pomoč državne oblasti in vsakega poštenega človeka. Vlagatelji-varčevalci v zbor na obrano Vaše imovine! Zato izhajamo!« Uredništvo in uprava »Ulagača« je v Zagrebu, Praška ul. 8. Naročnina znaša letno 60 Din. polletno 30 Din, četrtletno 15 Din. Priporočamo našim članom in vsem vlagateljem, da list podpirajo z mnogobrojnimi naročili. Pri tej priliki vse vlagatelje ponovno pozivamo, da se v svrho uspešnejše obrane in zaščite svojih vlog pri denarnih zavodih združijo v lastni močni organizaciji! Le taka organizacija Vam more nuditi vse koristi nujno potrebne samopomoči! Javite nemudoma svoj pristop k društvu po dopisnici! O borbenem nacionalizmu 0(1 1- oiktobra 1933. j© bil pri-. . >0 pravičnem nacionalizmu«, apelacdjski svetnik Anton: La-i vic Soglašam docela z vsebino tega članka, Ž25ČU? * nje^Tm ^ključnim stavkom: »Le borbeni nacionalizem je sposoben vesti do Poglobitve narodne samozavesti« stavil^ ^nki f° Pri nas 2010 «*Uu in pred-gagajo tiho, skrito oazo sredi širnega pe- SPS?! moria v puščam nacionalne mlačno-' brezbrižnosti, ki vlada danes Se prav posebej med našo takozvano inteligenco — imamo dobrih in sposobnih ljudi,' na Prstih ene roke pa 'lahko seštejemo one, ki ^ sede saino za zapečkom, v gostilni ali ka-arni ter trošijo svoje duševne in telesne sile *yelepolitičnih« in »veleumnih« in kavarniških razgovorih, marveč izpovedujejo javno nazore o najbolj aktuelnih problemih H ne vprašajo, komu so ti nazori všeč, komu zoprni. , "Ponovno sem že ugotovil v člankih in »ovorih, da prevladuje v miselnosti in tem- peramentu slovenskega iin hrvatskega dela našega naroda pasivna stran in da manjka one sveže, aktivne borbenosti, ki bi jo morali kazati zlasti oni, ki se še danes toliko trudijo za obrambo »našega jezika« in »našega naroda«. Vsa naša prošlost kaže sledove te ne toliko prirojene, kot direktno privzgojene pasivnosti, ki nam je onemogočala svoboden razmah in prost polet v najbolj kritičnih tre-notkih našega nacionalnega življenja. Vzgledov ne manjka. Trenutku hipnega navdušenja je sledila depresija. Par ur ali par dni smo prekipevali navdušenja, nato pa smo zlezli skupaj češ, kaj hočemo, saj ne moremo nič napraviti, čemu se bomo izpostavljali, saj gre življenje itak svojo pot, glavno da sploh živimo! Kot mora leži na nas še vedno ona avstrijska vzgoja, ki je ustvarjala iz nas podanike in slepe malikovalce nam povsem tuje katoliške države in nam povsem tuje katoliške dinastije. Zveza med Dunajem in Vatikanom je trajala skozi stoletja, Vatikan je z vsem svojim aparatom podpiral »Njegovo apostolsko veličanstvo« in »presvetli cesarski dvor«, ta dva pa sta se Vatikanu revanži-rala ter omogočila, da si je Vatikan potom naše duhovščine ustvaril najjačjo pozicijo med nami. Od rojstva pa do groba sta čula Slovenec in Hrvat pod bivšo Avstro-Ogrsko monarhijo, kamorkoli sta šla, zlasti pa v cerkvi, opevanje in proslavljanje habsburške dinastije in njenega vsakokratnega poglavarja — avstrijskega cesarja in ogrskega kralja, ni čuda, da sta gledala na cesarja oz. kralja in posamezne člane njegove družine kot na božanstva, katerim se je treba podrejati in uda-jati brez vsakega pomisleka in odpora. Nihče pa ni pomislil, da je bila ta dinastija s svojim vsakokratnim glavarjem tuja ne samo po narodnosti, marveč tudi po svoji miselnosti. — Habsburška dinastija je bila nemška, ona je bila glavna epora nadvladi, katero so izvajali v Avstriji Nemci, na Ogrskem pa Madžari nad drugonarodnimi, zlasti slovanskimi večinami, ona je bila glavna nosilka in podpornica ideje nemškega mostu do Trsta. Naš cesar je pravičen, naš cesar ljubi vse svoje narode, on jim je oče! Vse to smo čuli in čitali dan za dnem, celotni cerkveni in posvetni aparat katoliške cerkve je bil vprežen v to propagando tuje dinastije. Ni čuda, da je imela ta propaganda uspehe v najširših plasteh našega ljudstva. Čim pa je to naše ljudstvo videlo in moralo videti v tej tuji državi nekaj večnega, po božji volji ustvarjenega, čim je naše ljudstvo gledalo in moralo gledati v tem tujem, dejansko nam sovražnem vladarju božjega namestnika in maziljenca, proti kateremu je vsak odpor in pomislek nemogoč) in nedopusten tudi iz verskih razlogov, potem je pač logično, da je to ljudstvo sprejemalo vse ukrepe tuje države in tujega vladarja kot nekaj, čemur se sploh ne sme upirati, o čemer se sploh ne sme zamišljati. In tako se je naš človek odvadil samostojno misliti, njegove oči so bile uprte le proti Dunaju. Postajali smo vedno večji hlapci in se nismo niti več zavedali, kako strašno podrejena in nečastna je naša poda-niška vloga. Zadovoljevali smo se z majhnimi službicami in skromnimi eksistencami, bili smo vsi srečni, če je postal naš človek nekaj — seveda le izjemoma — polkovnik ali celo sekcijski svetnik! To nam je bilo dovolj in si sploh nismo mogli mislriti, da bi mogel resničen Slovenec ali Hrvat zasesti kako res vodilno in odločilno mesto v državni upravi. — Vsa ta mesta smo prepuščali vsled te svoje stoletne vzgoje brez vsakega odpora in ambicije tujcem. Bilo nam je samoposebi razumljivo, da mora biti vsakokratni namestnik v Ljubljani vedno le Nemec in seveda po možnosti nemški plemič. Kdo se ne spominja ogabnega našega klečeplazenja pred to tujo, nemško dinastijo o priliki raznih obletnic, zlasti pa o priliki dogodkov od 28. junija 1914. in vseh onih, ki so sledili temu dnevu. Nočemo rekrimmi-rati, moramo pa resnici na ljubo ugotoviti, da je pri vsem tem čgral vodilno vlogo zopet cerkveni in posvetni aparat, ki se ga je posluževal Vatikan pri1, svojem delu med nami. Imeli smo domačo duhovščino, toda ta duhovščina sama je bila pač tako vzgojena in je morala vršiti službo, komandiramo preko Vatikana z Dunaja. Ko se je zvijala Avstro-Ogrska v zadnjih smrtnih krčih, ko so vsi res nacionalno zavedni in borbeni ljudje vedeli, da je možna rešitev jugoslovanskega vprašanja 'le potom odcepitve vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov od Avstro-Ogrske in potom ustvaritve povsem samostojne jugoslovanske države pod lastno, nacionalno drinastijo, še* takrat so ti krogi propagirali rešitev jugoslovanskega vprašanja potom trialistične preureditve Avstro-Ogrske, še takrat so poudarjali ti krogi, da morajo ostati pod žezlom habsburške dinastije ne samo vsi že dotlej v mejah te države bivajoči južni Slovani, marveč je treba spraviti pod to žezlo tudi še »domišljave Srbe« v kraljevini Srbiji, ki so si ustvarili »nedosegljiv ideal« osvobojenja in ujedinjenja vseh Jugoslovanov v lastni, na-pram Avstro-Ogrski pevsem samostojni in od nje povsem neodvisni državi. • Ko nam je padla v oktobru 1918. svoboda' z neba kot nepričakovan in nezaslužen dar in smo morali dokazati v praksi svojo samostojnost in sposobnost, smo dokazali ravno nasprotno iin propadli s tem pri prvem zrelostnem izpitu, ki smo ga morali prestati v svojem nacionalnem boju. Ustvarili smo si Narodno vlado, v kateri so tvorili ogromno večino morda vse časti vredni, toda ne samo po letih, marve3 tudi po svoji miselnosti stari' in okosteneli možje, ki so bili vedno udarni podaniki, a nikdar ne svobodni državljani. — Ni čuda, da smo registrirali uspeh za uspehom iin da smo doživeli koroški plebiscit im Rapallo. Kajti osnovno krivdo na obeh. dogodkih nosimo mi sami in ona naši možje, ki smo jih takrat pošiljali kot svoje zastopnike k raznim pogajanjem in konfemieam, so bfili seveda lepo oblečeni in znali hoditi po parket ih, niso pa nastopali kot ponosni in samozavestni, predstavnikom drugih narodov in držav povsem enakovredni možje, marveč so gledali v vsakem Francozu, Angležu, Ame-rikancu in Italijanu, pa tudi Nemcu nekaj višjega, mnogo bolj pametnega. In tako so se pogajali kot hlapci z gospodarji, vsi srečni, da smemo sedeti, če ne pri isti mizii, pa vsaj v predsobi teh gospodarjev in če smemo poročati, da je ta in ta naš človek doživel čast, da mu je kak tuj gospodar izrekel kako prazno frazo ali1 celo stisnil roko. (Nadaljevanje sledi) Kmetijska zbornica »Kmetski list« z dne 25. oktobra t. 1. piše o veliki škodi, ki se godi kmetijstvu, ker še nima svoje »Kmetijske zbornice« in pravi, da brez kmetijskih zbornic ne gre več. To ugotovitev podpišemo z obema rokama. Res je smešno, da kmetijstvo, kot najvažnejši in najštevilnejši gospodarski in delovni činitelj, nima svoje zbornice, dasi jo imajo vsi drugi poklici in upravičeno tudi posld in delavci kmetovalca, podjetnik sam pa — ne. Poudarjamo pa, da kmetijska zbornica še dolgo ne bo mogla uspešno ščititi interesov kmetovalca, kajti njegovih potreb, njegovega gospodarjenja, uspehov ali neuspehov njegovega dela, stanja njegove prilagodenosti dn možnosti prilagodljivosti sedanjim razmeram — ne pozna nobena kmetijska korporacija, ker teh stvari ne razlikuje. Zato za uspešnost delovanja kmetijske zbornice še niso opravljena nobena preddela in si bo vse šele morala ustvarjati sama. Z vsebino članka samega se sicer ne moremo prav v vsem strinjati v pogledu delovnih nalog take zbornice, ker mnogih najvažnejših stvari ne navaja. To pa naj stvari v načelu zaenkrat ne moti, saj še ni izrečena zadnja beseda. Zbornica ne bo mogla kmetijskih interesov pospeševati in ščititi, dokler niso poanani vsi odnosi in razmerja našega kmetijskega gospodarskega udejstvovanja, spoznani tako, da slomijo in so objašnjeni tudi z računsko dobljenim številčnim materialom. Skozi dolga leta bo zato še dovolj muke in nepotrebnih težav in dosti bo še kmetovalec trpel škode, predno bo udejstvovanje zbornice moglo biti res pravilno zadovoljivo in vseskozi »motreno ter uspešno. Potrebne ugotovitve bi se bilo moralo začeti že davno zbirati. Tako so delali tudi drugod po naprednejšem svetu. Raziskovanje rentabilnosti kmetovanja in uspešnosti kmetijskega gospodarstva bi iz lastnega »poznanja te potrebe in kot predpripravo za zbornic« lahko vršila Kmetijska družba sama ali ob sodelovanju zadružnih zvez, ali kmetijski oddelek nekdanje državne pokrajinske uprave, pozmejše oblastne samouprave in sedanje brniške uprave sam, ali v zvezi z gornjimi. Kolikor vemo, je bilo tozadevne pobude in zahtev. Taka raziskovanja so sedaj, ko Že voda gori iin ko kmetijske zbornice še ni — še toliko bolj potrebna, da se spozna objekt (z vsemi prednostmi, hibami in napakami), katerega interese bi imela kmetijska zbornica poepev ševati in ščititi. Daleč smo od tega, da bi nameravali zafrkavati. Vendar gospode od »Kmet. lista« in njih okolico vprašamo — zakaj se ne zavzamejo za ustanovitev kmetijske zbornice tako, da bi prišlo do dejanja? Predpostavljamo namreč, da tam imajo sa to dovolj politične moči in da se zavedajo, da jim bo vsak pameten, tudi nekmetijska človek, dal vso možno moralno oporo. Ne mislimo reči, da oni še niso nič resnega storili za donošenje zakona in končno ustvaritev obvezne kmetijske zbornice. To ne, ampak zdi se nam, dai se te stvari preveč dotikajo samo z rokavicami; in le preveč prosijo, mesto da bi potom dobro premišljene, širokopotezno zasnovane organizirane akcije iznesli zahtevo tako, da. bi zaleglo in prišlo do dejanja. Mislimo, dn boljše možnosti za to pač nima nihče dni#. Treba le resno prijeti z voljo, da je to zadnja* akcija, ki mora roditi poln uspeh. Čudimo ee tudi zakaj kmetijstvo po svojih organizacijah lin zakaj razne ustanove, ki so tu zaradi kmetijstva — ne ukrenejo vsega, da se dokončno pobije tudi zablodno mnenje odločilnih političnih krogov, ki pravi, da naš kmetovalec še ni zrel za poklicno kmetijsko zbornico. Drugod bodo obvezne kmetijske zbornice kmalu praznovale svoj polstoletni obstoj (ne čisto obvezne pa obstoje ponekod že blizu 150 let) in je kratkomalo nemogoče, da bi bilo naše kmetijstvo kljub svoji nemodernosti res tako zaostalo, tla ne bi bilo zrelo nastopati za svoje interese potom zbornice, kot svojega interesno zaščitnega poklicnega organa. Menda je jasno, da za odločanje Končno v tej stvari ni merodajna bogzna kakšna zrelost, ampak dejanska potreba zaščite! Te zaščite ne mislimo kot nekako uradne zaščite od zgoraj, nego morajo kmetovalci dobiti zakonito možnost, da se v to svrho organizirajo in se sami usmerjajo ter ščitijo s tem, ko slično kot vse druge zbornice sodelujejo v vsem javnem življenju države, posebno pa v zakonodaji in javni administraciji z inicijativo, mnenji, predlogi i. sl., ki jih oblastva morajo obvezno vpoštevati v kolikor so stvarna, utemeljena in možna. Življenjske prilike in zasebnogLspodar-ski, kakor tudi narodnogospodarski interes neodložljivo zahtevajo ustvaritev kmetijske zbornice, ki bi se najprej in najbolje mogla udejstvovati v tem smislu, da se kmetijska proizvodnja količinsko, še bolj pa kakovostno izboljša v tem smislu, da bo kmetijsko delo prejemalo pravično mezdo in bi se kdaj moglo rentiraiti ter da bo obstanek na grudi mogoč — ne samo iz neke navajene ljubezni do nje, ampak zaradi tega, ker naj obdelovalcu kot naivecjemu koosumentu neagrarnih dobrin daje kruha in zaslužka, torej res eksi- stenco, ki naj mu ustvarja možnost gospodarskega napredovanja in kupno moč. Ali naj naše kmetijstvo in z njim vse naše narodno gospodarstvo čaka na kmetijsko zbornico tako dolgo, da bo večina kmetovalcev, dasii bi že po naravi morali biti naj večji delo- in zaslužkodajalec — morala moledovati za svoj osebni zaslužek okoli tvornio, iskati kruha V strugi Ljubljanice ali postajati celo mezdni konkurent cestnim pometačem ter prižigalcu svetilk in s tem ubijati že itak borno eksisteneo tistim, ki nimajo zemlje? Medtem pa zemlja vpije po pridnih rokah in dovršenejših gospodarjih. Teh vrstic ne bi iznašali jav no, ko bi vedeli, da se s poklicanih strani sistematično dela za ustanovitev kmetijske zbornice. Z objavljenjem mislimo, da smo stvari le dali večjii povdarek, da smo dali nove pobude in podprli morebitne resne napore v tej stvari ter pomogli razbistriti gledanje — na cilj. V našem listu smo o kmetijski zbornici že pisali baš z namenom, da poklicane vzdramimo k zadnjemu naporu. Nadaljno iniciativo in organizacijo akcije prepuščamo po-klicanejšim, povemo pa, da bomo ako tega oni ne poprimejo — prisiljeni vzeti stvar v naše roke, kajti ni več čas, da bi se odlašalo! veda še daleč, a nas veseli, da se zadnje čase toliko ljudi oglaša k temu vprašanju in da se skuša najti skupna pota za skupno delo in življenje, ker imamo končno skupno ime. Dr. Erdeljanovič posebno povdarja važnost verskih razlik in daje nasvete, kako naj se varujemo ravno na tem polju vsakega spora. Zato je mnenja, da naj ravno tu ne segamo preko mej, kakor soleh priporoča, naj slovenske napake šiba Slovenec, hrvatske Hrvat in srbske Srb, da ne dražimo t. zv. plemenske občutljivosti. To je prav, kakor bi bilo zopet prav, da sprejemamo drug od drugega dobre strani. Tudi glede imen misli dr. Erdeljanovič, da bi lepa jugoslovanska imena mnogo pripomogla k našemu duhovnemu edinstvu, ker bi se odtrgali od onih sosednih svetov, od katerih smo ta imena dobili — (od Italijanov, Nemcev, Madžarov) in bi se pripojili jugoslovanski skupnosti. Že lastna imena bi nas povsod kazala kot skupen jugo- slovanski narod, ki ima lahko razlike v jeziku, pisavi, veri — a se zaveda svojega državnega edinstva, ki se kaže v narodnih imenih. Ni dvoma, da so nar. imena n. pr.: Dušan, Milan, Sergej, Bojan, Tugomer itd., lepša od vseh Janezov in druge tuje navlake, ki se drži naše zemlje kot dokaz, da smo bili tako potujčeni, da niti lastnih imen nismo več imeli. Gotovo je tudi to poglavje o naši narodni zavesti in o naši jugoslovanski orientaciji. Svoj čas so CMD in narodna društva sploh uvajala narodna imena. Sedaj se zdi, da bomo po imenih sodili, katera hiša ali družina je narodna, katera je janezovska. Mislimo, da bo samo nam v čast, če bodo slovenska in slovanska imena spremljala naše otroke v življenje in jih povsod kazala kot člane velike jugoslovanske družine. Tudi tu velja beseda pesnika: Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Položaj privatnih nameščencev O Janezih Kdor opazuje naše javno življenje v zadnjih letih, ni mogel prezreti, kako se pojavlja zopet ime Janez namesto Ivan. Pred 50 leti je bilo narobe. Tako so se Janezi umikali pred Ivani. Celo tako daleč smo šli, da smo tudi v romanih naknadno izpreminjali imena, ki so se nam zdela bolj slovenska in manj kranjska. Res je, da je bil svoj čas vsak drugi Kranjec Janez, kakor je bila vsaka druga ženska Micka. To dvoje imen nas je predstavljalo tudi pred tujino, posebno v sosednem slovanskem svetu. V osemdesetih letih smo pod vplivom slovanske skupnosti namesto kmečkega Janeza po mestih vpeljali -bolj gosposkega Ivana. Vemo pa, da smo imeli po kmetih tudi Johane, Zanete itd. Danes imamo na deželi že mnogo Ivanov — naenkrat pa so se po mestih zopet začeli pojavljati Janezi. Zadnji čas smo imeli celo priliko čitati slavospev na lepoto tega imena. De gustibus... O lepoti imen se da presojati z raznih stališč. S samoslovenskega stališča je res Janez vrhunec lepote. Drugače poznamo tudi lepša imena. Sicer pa je jasno, da je Janez danes bojno ime, kakor je bil svoj čas Ivan. Ivan je namreč svoj čas kazal nekako slovansko orientacijo. Zato ga na višjih uradnih avstrijskih mestih niso radi slišali. V armadi so ga stalno zamenjavali z Johannom. Res, Ivani so bili nevarni; bili so preveč vseslovanski; Janezov se na višjih mestih ni nihče bal. Poznali so njihovo avstrijsko zvestobo, saj so se radi ponašali s svojo hrabrostjo v korist Avstrije. Pa to so pretekli časi. Da smo jih prepustili pozabno-sti, ne bi se spominjali nanje. A Janezi nam nehote obujajo pretekle spomine. Zanimiva je v tem oziru knjiga o Preporodovcih, katere avtor se je podpisal Ivan Janez. Kaj naj to pomeni? Saj je Janez Ivan in Ivan je Janez. Samo ta razlika je, da hočejo nekateri dati Janezu političen značaj t. j., če hočeš pokazati, da si starih kranjskih nazorov, da nečeš imeti z jugoslovanstvom nič skupnega ifi da si zvest stranki, ki brani autonomijo Slovenije etc., potem namenoma in s povdar-kom nosiš ime Janez. Stvar postaja torej resna — in smešna. Propaganda za ime Janez od neke strani, ki je že od nekdaj proti-nacionalna, dokazuje, da imajo neki ljudje s tem imenom posebne namene. Kakor sta se — nekoč pred 100 leti — borila med seboj še Johann in Janez — n. pr. za časa Bleivveisa — in pozneje Ivan in Janez — v dobi Mladoslovencev — tako se bosta zdaj merila Janez in Ivan. Janezi hočejo nazaj, Ivani naprej, prvi hočejo biti Kranjci, drugi Jugoslovani in Slovani. Naraščanje Janezov dokazuje, da se vrši veliko izpreobračanje od zmotnega Ivana k pravemu Janezu. Nič ne de. Slovenija žal po svojih imenih in priimkih kaže le malo slovansko lice. Naša dolžnost bi bila, da odstranimo napake preteklosti in skušamo v vsakem oziru kazati svoje čisto slovensko lice. Zato bi bili morali že davno odpraviti vse napačno pisane priimke in jim dati pravo slovensko obliko. Danes pa vkljub zakonu o imenih še povsod naletimo na spake, ki so jih zagrešili tuji župniki in uradniki. Taka je namreč naša robska natura, da niti imena ne popravimo, če so ga nam tujci pokvarili! To je slab dokaz naše samozavesti. Kaj si morejo misliti o nas oni naši bratje na Goriškem, ki so jim po sili vzeli njih priimke in jih poitalijančili. Isto velja glede imen. Narodni ponos bi nam moral narekovati, da pustimo Italijanom njih Frančiške in druge svetnike, Nemcem njih Rudolfe, Ferdinande. Henrike itd. in da sprejemamo imena slovanskih svetnikov — če so — če ne, pa ona splošno znana slovanska imena, ki prevladujejo v vseh slovanskih pokrajinah. Ako si že izberemo tuje ime, bi pričakovali, da si osvojimo njegovo slovansko obliko. Predvsem bi to seveda mogli zahtevati od slovenske inteligence, ki bi morala že s krstnimi imeni dokumentirati svoje narodno čustvovanje. Tega vprašanja se je dotaknil v svoji razpravi tudi dr. Jovan Erdeljanovič, ki je izdal poseben odtisk iz časopisa »Život i rad« pod naslovom >Za naše duhovno jedinstvo«. Brošura spada med mnogoštevilne enake, ki so izšle zadnji čas. Prinaša mnogo dobrih in lepih nasvetov. Vidi se, da so nekateri ljudje v srbskem svetu šele sedaj začeli premišljati o vseh vprašanjih jugoslovanstva. Od nasvetov do dejanj je se- Skoraj povsod raste brezposelnost iz dneva v dan. Niso prizadeti le manuelni, nego tudi umni delavci, kakor tudi tisti, ki so eno in drugo. A to so privatni nameščenci raznih denarnih zavodov in zavarovalnic, industrijskih in trgovskih podjetij in drugih zasebnih ustanov. Njihovo število ni neznatno, zlasti ne v izrazito industrijskih državah. Gospodarska kriza, raoijonalizacija in drugi činitelji so povzročili brezposelnost med privatnimi nameščenci, kakor med kvalificiranimi in nekvalificiranimi manuelnimi delavci. Toda ni le brezposelnost zlo, ki navdaja privatne nameščence s skrbjo. V slučaju starosti, nesposobnosti za delo in bolezni jih čaka podobna usoda, kakor manuelne delavce. V nekaterih državah so že pripravljali zakone s ciljem, da skrbe o vseh za privatne nameščence važnih zadevah. Ne smemo prezreti dejstva, da je iz dneva v dan večje število tistih, ki po končanem šolanju ne morejo postati niti privatni, niti državni ali samoupravni uradnika. To je tista hiperprodukcija inteligence, ki teži mnoge države. Vsled pomanjkanja statističnih podatkov, ki so tudi sicer pri nas za mnoga in važna vprašanja pomanjkljivi ali pa jih sploh ni, ne verno, koliko je danes privatnih nameščencev, kje so zaposleni in koliko je brezposelnih. Vemo le, da zavzamejo pri nas po številu peto mesto za kmeti, delavci, državnimi uradmiiki in obrtniki, Pred nekaj leti so cenili njihovo število na sto tisoč, ki pa je danes gotovo mnogo večje. Največje število je zaposleno v trgovinah, industrijskih podjetjih in denarnih zavodih. V prvih povojnih letih, ko je država sprejemala veliko število nameščencev in se je razvijalo gospodarsko življenje, a manjkalo je izobražencev in strokovnjakov, je bil tudi položaj privatnih nameščencev boljši. Stalni porast strokovno izobraženih ljudi začenši z najnižjo strokovno šolo do vseučilišča je povzročil zastoj v sprejemanju v službe državnih in zasebnih podjetij. Celo več. Prišlo je do občutnega znižanja plač in redukcij v vseh gospodarskih panogah, najbolj pa v denarnih zavodiih. Za bančne uradnike je veljala od 1922. do lani pragmatika, s katero je bil njihov položaj zajamčen. Z motivacijo bančne krize je bila ta pragmatika ukinjena, nakar so bile izgubljene vse pravice na pokojnino, odpravnino, odpovedni rok in druge ugodno- sti, ali pa je vse to postalo vsaj kočljivo. Dogajali so se številni slučaji, da so mnoga podjetja že stalne uradnike prevedla med dnev-ničarje in tako razveljavila odpovedni rok in druge obveze, nato jih odpuščala in sprejemala mlade, brezplačne volonterje, kakršnih slučajev je bilo zlasti mnogo v Ljubljani. Država se v svoji zakonodaji ni mnogo menila za privatne nameščence, a ako se j©; je vse ostalo brez praktičnega pomena, ker ni še danes nobene prave ustanove, ki bi ji bila glavna skrb njihova usoda. Svobodni poklici (zdravniki, novinarji* odvetniki) in igralci imajo svoj pokojninska sklad, katerega delo je določeno z zakonom. Tudi za privatne nameščence v bivši Sloveniji in Dalmaciji imamo pokojninski fond, dočim so drugje uradniki vlagali brezobrestno določeni odstotek (6%). Ti fondi so pri nekaterih zavodih dosegli letno tudi milijon in več in so rastli iz leta v leto. Kakšne vsote predstavljajo danes, ne moremo trditi, a gotovo presegajo milijardo. Zal le na papirju, ker s polomom zavodov propada tudi ta s trpljenjem zasluženi pokojninski sklad privatnih nameščencev. Nebroj imamo takih slučajev, zlasti pri podjetjih z inozemskim kapi-lalom. Po naši socijalni zakonodaji spadajo privatni nameščenci kupaj s fizičnimi delavci v delavske zbornice in OUZD, po posebnih pooblastilih pa še k »Merkurju« s centralo v Zagrebu, »Beograjski trgovski omladink in >Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu« v Ljubljani. Toda niti tu niso preskrbljeni tako, .kakor s svojim delom zaslužijo io kakor bi morali po pravičnem socijalnem pojmovanju obvez in življenja biti. Čudne materijalne razmere in čudno razpolaganje z denarjem je med članstvom vzbudilo do marsikaterih ustanov nezaupanje, ki bi ga bilo nujno potrebno odstraniti in ustanoviti nekaj na docela solidni podlagi. Pni nas imamo tudi javne borze dela, a privatnim nameščencem iz mnogih vzrokov zelo malo koristijo, kakorkoli pomagajo nezadostno tudi fizičnim delavcem. Delo delavskih zbornic, zveze privatnih nameščencev in drugih ustanov, kd bi moral® uradno ali neuradno ščititi interese privatnih nameščencev, ostaja brez praktičnega rezultata ali pa je isti minimalen. Obrtni zakon, ki je določil delovni čas, navadno ne prihaja Božidar Tomič SA BANJOLUčKOG »VELE* IZDAJNIČKOG« SASTANKA (Konec.) Bila j« vredna svake hvale ideja naših drugova: D-r Modjeviča, adv., D-r iPerenčeviča, audije, D-r Čubrilovdča, lekara, D-r Bukoviča, drž. tužio-oa, Obradoviča, učitelj«, bivših veleizdajnika, koji ,iive u B. Luci. da pozovu one, koji su u životu, da ,se saberu u B. Luci i dostojno oduže sen ima pomrlih drugova za vreme rala. Želeli sy, da oikupe braču nosle 15 i viže go-diria, »da bi oživeli gorde uspomene na jedno vreme, u kome je generacija stvaralaca bila duboko prožeta verom u budu6noet i u narodno oslobo-djenje«. To vreme borbe na život i smrt hteli su da osveštaju akromnim spomenikom i dubokim pi-jotetom mrtvima. Zalaganjem Banjolučana izvedene su na vreme sve pripreme za ovu dirljivu, drugarsku in na-rodjiu manifestaciju, koja je bila zakuzana za 10. eeptembar o. g, Na taj bratski poziv došli su »veledzdajnick iz svih krajeva velike Jugoslavije, došli su u želji, da »e oduže uh pomeni .svojih .pomrlih drugova i da u znak bratske pažnje i zahvalnosti preliju njihovu zajedničku grobnicu in nad njim osvete spomenik. V prvom redu: Vanilj Grdjič, poslanik. Stoja- Nikole Kašikovič, Matija Popovič, senator; M, Petkovič, poslanik, Mirko Tomovič, beležnik u Kuli, M. Jovanovič, podbeležnik v Bač. Topoli, Pe-tar Bilbija, trgovat1 u Drvaru Dr. T. Ilič, lekar u Bogatiču, Dr. Predrag Kašikovič, tadv. u Beogradu, zatim S. Čupovič, učitelj v Prijedoru, Dr. Besarovič, tajnik Trg. komore u Sarajevu, A. Kratic, penz., J. Simič, preduzimač, J. Erič, zemljo-radnik u Kravici, VI. Malič, trg. u Gradišči, Bož. Zečevič, dir. Pod ml. crv. krsta u Beogradu, A. Sola, senator; Dr. Br. Čubrilovič, lekar u B. Luci, Dr. J. Perenčevič, audija u B. Luci, St. Botič, ekonom u čivčijama; Dr. V. Vasiljevič, lekar u Tuzli, B. Tomič, prof. v Beogradu, J. Poi>ovič, šef fitopat. in»t. u Sarajevu, Darinka Mali«, 8in. Drž. hipotek, banke U Beogradu, Dr. Vidakovič, fin, u Beogradu D. Bogunovič, prof. u Zagrebu, P. Božič, trg. u Puračiču, Dr. V. liabunovič, lekar u Tuzli, Ob-radovič, bank. čin. u Mostaru, v. Vujasinovlč, dir. Uč' škole u B. Luci, Sta. Zakuia, proev. inšpektor u Beogradu, M. Obradovič, uč. u penz. u B. Luci, I šakota trg. u Čaplini, S. Dabič, zemlgoTadnik, C. Jelič, trg. u Doboju, Dr. Jeremič, lekar ju Subotici, D. Djurica, sveštenik, M. Petrovič, ekonom u Janji, Dr. Rešid Kurtagič, beležniik u Kutini, Alija Simitovič, profesor u B. Luci, Dr. A. Budi-mir, lekar u Pirotu, Dr. Br. Vukovič, drž. tužilac u B. Luci, Dr. S. Moljevič, adv. u B. Luci, J. Dan-gič, poručnik u Virovitici, D. Popovič, sudija u Prijedoru, M. Bajič, trg. u Rumi, Dr. V. Glušac, senator, Dr. S. Ljubibratič, senator i prota, Mih. Vasič, prota u B. Luci, J. Karanovič u Bos. Novom, Mile Stupar, dir. Polj. škole u B. Luci, T. Vasiljevič, u Sarajevu, M. Baslač, trg. u B. Luci, Al. Jovanovič, u Maglaju. Kao gosti došli su g. g. D, Dimovič, advokat, branilac »veleizdajnika« i Ceda Popovič, puk, u ipenziji, M. Pavlovič, .puk. u penziji, P. Nikolič, apelacioni sudija u Beogradu, Kačavenda, uč. u Kuviljači, kao istaknuti saradnici njihovi. Svečana komemoracija i osvečeuje spomenika ve-leizdajnicima umrlima »a vreme rata Nedelja 10. septembra osvanula je tmurna, nevesela. Rano izjutna promicala ee je sitna kiša, pa je glavni deo svečanosti protekao u tužnom deko-ru i saurešču prirode. Na dugu povorku od nekoliko hiljada ljudi, koja je došla, da oda noštu ve-leizdajnicinva, id uči ka groblju, padala je sitna je-eenja kiša. Na groblju u dubokoj tišini i pečalnoj atmosferi bola otpočeo je crkveni obred. Drugovi pomrlih veleizdajnika sveštenici: M. Popovič, M. Petkovič i Mihajlo Vasič, okruženi velilkim brejem živih veleizdajnika i rodbinom pomrlih drugova, održali su svečan pomen nad zajedničkom grobni-com Dr. Koste Jeftiča, Dragoljuba Kesiča, Riste Barnjakoviča, Jove Pavloviča i Jakoba Eriča, narodnih bo ra e« i mučenika i ostalim umrlim dru-govina i osvetili veliki nadgrobni spomenik, visoki kameni krot, podignut priloziina živih veleizdajnika, u narodnom stilu ovoga kraja. Oblici su se bili »pustili još niže, kiša jače udanala, kad je •pristu-pio grobnici, zasutoj mnogobrojnim vencima Vasilij urdjič, i obračajuči se živim i umrlim drugo-vima, rekao: >Evo nas dana« opet na okupu kot ovili svetlih grobova, da se selimo največih žrtava za delo oslobodjenja, žrlava zapeCačenih život ima. Nigde kao ovakvom pri tikom, kao kon ovlh grotvova, ne može se sa više ponosa, bolnog ponosa vrstiti u mislimia u ono veliko doba borbe i stradanja. Zeieo bih vam evocirati, osvežiti uapomene samo na jedan dan, samo na jedno jutro iz vremena, kada se istinski služilo velikoj misli oslobodjenja: Kadia su nas veleizdajnike vezane proveli prvi put banjolučkim ulicama, proveli zajedno sa ovim vašim drugovimia, koji sa nepokolebljdvom verom u bolje dane umreŠe, nazipuči u 'poslednjem času, u agoniji, u viziji, pobednički pohod oslobodilačke armije sa velikim Kraljem na čelu. »Eto Petra! Eto Srbijanoa!« — bile su u agoniji poslednje reči pok. Jakoba Eriča. Na svom .prvom .pohodu kroz Banju Luku mogli smo videti, i osetiti u pogledima, u izrazi m a lica da nas i ovde kao i na celom putu prate očima dva sveta, osečajno potpuno suprotn«, svet onih, koji se ,pou®davahu u snagu sile, u brutalnu fi žičk u snagu, koja 'je ovde bila zaista bezumna i bezušna kao retko gde i kao retiko kad. Izišao jedan svet pred nas da nas vidi, da nam sa dubo-■kini bolom kaže svoju ljubav, da nas okrepi u veri, da nismo sami sa svojim patnjama, da nas ozari snagom da čemo uspeti. IzrišM su i drugi silni i besni, da vide nacionalnu Rosnu i Hercegovinu u lancima, da je vide i da se osvedoče, da je ova zapreka otklonjena njihovom bati atom .[»hodu, da bi u narodu zarobljenom i utučenom umrla svaka misao o slobodi Otadžbine. Kod ovili svetih grobova selih se ove i^spoiuene, one naše bračp i sestnra, koji nas ovde dočekaše sa puno Ijubavi. Bez ovoga, dani robdvanja u »Crinoj kuči« bili bi nam mnogo teži i naše drage pokojnike ne bi imao ko ni ©žaliti, ni do groba otpratiti, ni grobove prekaditi, da n;ije bilo milosti vili srca nadih dobrih ljudi i žeua ovog napačenog i ponosnog grada na Krajini Ijutoj i krvavoj. Zajedno sa nama, njihovim drugovima, dodjoše, da se poklone servirna umrlih, da zajedno sa vama zabeležimo ovim skromnim spomenikom i prekadimo njihovu zajed ničku večnu kuču. Vaše žrtve, dragi naši drugovi, niau bile uza-ludne. One če potsticati nove generacije na nova pregarauja za napredak i sreču Kralja i otadžbine. Slava vam 1 pokoj!« Svi priautni kliču: Slava im! dok se čuje liho ječanje rodbine umrlih. Posle V. Grdjiča održao je govor g. Danilo Dimovič, branilac veleizdajnika. Evo šta je on kazao: •Austro-ugarska monarhija ubrajat« se do rata u pravne države, države strogog reda, ali kada je rat izbio, ona je poJlhjejtfm strahotama izgubila pravnu [;odlogu, |H>stala mučiliSte i tamnica. oslo-njena samo na brutalnu Šilu, na bujonet. Zato je večina njenih naroda iz dna duše želela i radila na njenoj propasti, a obračala se .pogledom na de-mokratsku Srbiju, njenu vojaku, stavoin, junaštvom i žrtvama ovenčanu u Balkanskim ratovima. Stoga se niste prevarild, jer su narod u Srbiji i junačka snpska vojska podneli sve žrtve za oslo-bodjenje Južnih Slovena. Narod u Srbiji učinio je tokom prošlog i početkom ovoga veka sve što je mogao, da osvari car i želje za ujedinjenje. Udeo vaš, bivši veleizdajalci, za ujedinjenje veoma je velik. Budili ste i održavali misao slobode. Plod vašeg rada i onih bivših veleizdajnika iz Hrvatske, Vojvodine, Dalmacije i Slavonije, video se u ratu, kada eu se formirale jugoslovenske divizije. Zbog rata došli ste na optuženičku kluipu. Državni odvetnik tražio je smrtnu kaznu za vas. Padale su smrtne osude u Bihaču, Sarajevu, a najviše u Ba-njoj Luci. Pala mi je u deo skromna i teška uloga braniteljn u tom .procesu. Sa ponosom se sečain držanja sv ih vas. U posebnom procesu, bihačskom procesu pro-tiv omfiadine, video sam, kako se više interesuju za uspeh sr[»skog i savezničkog oružja protivu Aufttrije nego za svoju slobodu i sudbinu, koja ih je vodila u tamnicu. Divio saim se, kako ste se vi koji 6te bili osudjeni na smrt hrabro i odvažno držali. Bio sam u strahu za vas, a vi ne. Dawlci ste se sa«ta!i, da |>omenom i prenosom kostiju umrlih u zajedničku grobnicu izvršite čin pijeteta prema drugovima, koji nisu doživeli srečne dane našeg ujedinjenja. Oni su umrli sa nepokoleblji-vom verom i iskrenom željom i nesalomljivoni misli za naše ujedinjenje i oslobodjenje«. Govor g. Danila Dimoviča saslušan je sa pažnjom, a zalim je uzeo reč ban Vrbaske banovine, g. Sv. Milosavljevič, i polažuči v e nar izneo u svom govoru napore i žrtve, koje su podneli nacionalni borci u Bosni i Hercegovini pro i za vreme svetekogu rala. Poslednji govornik bio je St. Zakula. On je u jed-nom uzbudljivom govoru apostrofirao umrle dru-gove, izražujuči svoj nacionalni [>onos, što su pan na polju časti i slave. Reči g. Zakule potresaie su do srca. Ban jo lučko p.-vačko društvo »Jedinstvo« otpe-valo je na to »Vječnaja pamjat«, u u tom trenutku je sunce pazagnalo oblake i zasjnlo, da se pridruži radosti i [»nosu veleizdajnika, što njihovi napori i žrtve nisu bili uzaludni, U jedan čas po podne u hotelu »Bosna« žali su bivši veleizdajniki sa svojini braniocem • D. Dimovičem, zajednički sastanak, na kome « održali značajne govore g. g. Dr. Glušac, M- i ' povič, D. Dimovič, M. Petkovič, Dr. Živkovič Popovič, pa su u tri sata .posle podne otiali K porativno pred spomenik Petna Koči&i i ppkJ. se »eni našeg nacionalnog tribuna i knjizevn do veljave, kar nam dokazuje nebroj primerov. Začete akcije navadno propadajo vsled medsebojnih nesporazumov, kar nam lepo ilustrira borba za upravo v »Merkurju«. Ob tej priložnosti so nekateri zahtevali samostojno zavarovanje privatnih nameščencev in osnutek posebnih uradniških zbornic, kakor v Avstriji, poleg še cele vrste drugih reform. Položaj privatnih nameščencev je težak in negotov, izvzemši manjše število onih, ki f° plačani. Po šolskih in strokovnih kvalifikacijah imajo oni iste ali podobne, kakor državni ali samoupravni uradniki, vendar pa je njihov družabni položaj v vsakem oziru mnogo slabši. Plače, četudi povprečno manjše, večje, izvzemši zopet mali odstotek, nestalna. Vsak trenutek se jo lahko zgubi brez najmanjšega izgleda v današnjih Kmetskih fantov in deklet« pod vodstvom svojega voditelja g. Kambiča prireditev udeležilo v velikem številu in pokazalo s tem, da ceni in uvažuje sokolsko de- lo. Dolžnost sokolskega članstva je sedaj, vrniti milo za drago in s svojo udeležbo pokazati na bližnji prireditvi »Društva kmetskih fantov in deklet«, da uvažujemo trud za povzdigo kmetske strokovne in splošne izobrazbe in je naša iskrena želja, da delamo skupno in sporazumno. — Zdravo! Britof pri Kranju Pred nekako tednom dni je izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Franc Gorjancu v Britofu. Gasilno društvo v Britofu je stopilo takoj v akcijo z vso vnemo, spretnostjo in požrtvovalnostjo pod vodstvom vrlega načelnika Pičmana Jožefa. Radi velike vneme 'in požrtvovalnosti, nesebične ljubezni do bližnjega se je pri tem gašenju in reševanju težko ponesreči': 1 načelnik Jožef Pičman ter je dne 23 t. m. podlegel poškodbam. Kako priljubljen in spoštovan je bil vzoren in nenadomestljiv načelnik Jožef Pičman med gasilci in občani, je pokazala udeležba pri njegovem preranem pogrebu. 4 čete gasilcev iz vsega kranjskega okoliša so se udeležile, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Tudi godba gasilnega društva iz Šenčurja je prihitela, da izrazi s svojimi žalostinkami bolest nad izgubo mladega in vzornega načelnika, ki ji je bil najbližji sosed. — Ali čujte! Gg. župnik in kaplan v Predosljih sta prepovedala v zelo energičnem tonu, da godba gasilnega društva iz Šenčurja ne sine sodelovati pri pogrebnem sprevodu niti do cerkve niti do pokopališča iz hiše žalosti. Na intervencijo tov. župnega načelnika Rica Majerja, župnega poveljnika Antona Križnara in načelnika gas. društva iz Šenčurja Martina Sušnika sta župnik in kaplan odločno vztrajala na svoji prepovedi ter dodala, da ne bosta izvršila cerkvenega pogreba, ako se godba ne odstrani. To je zadelo vse gasilce kakor tudi vse farane, da se je bilo bati, da prikipi ogorčenost do vrhunca nad to podlo prepovedjo: Presunljiiv jok ob grobu, ki ga je povečala prepoved udeležbe godbe, je bil tako presunljiv, da ni bilo najti suhega očesa. Le župnik in kaplan nista čutila tega, kar čuti narod. Zatorej vprašamo? Ali so pogrebi tudi združeni s politiko? Ali gasilec, ki žrtvuje svoje življenje Bogu v čast, narodu pa v pomoč, ni vreden, da mu stanovski tovariši izrazijo in izkažejo po svojih zmožnostih zadnjo čast? Ali bo slovenska duhovščina še dolgo tako javno gazila vero naših prednikov? Ker je ta slučaj največje obsodbe vreden in ker ga obsoja vsak pošten katoličan, pričakujemo, da bo temu početju v kratkem enkrat za vselej storjen konec. Gasilci opazovalci. Vladimir K ... a. ISTRSKA NOČ V spomin na 17. oktobra 1929. Stari ribič Mato je stal pred kočo, puhal poslednje dime iz kratke momaske pipe in gledal dol na morje. Razpenjeno in veličastno v svojem besu, je butalo ob čeri ogromne valove in bučalo, kot da hoče prevpiti grom v oblakih. Oljke in ciprese so se zvijale in ječale v objemu silnega vetra. Star je Mato. Hrbet mu je upognjen in lice osušeno. Amerika, Ceylon, London in Avstralija, kje ni bil on, stari morski volk. Več viharjev kot ima še las na glavi je prebil. Vendar usode svojih prednikov ni doživel. Oče mu spi pred Visom, ded tam nekje v globočinah oceana, štiri sinove ima Mato, štiri mlade bore. Kako ponosen je nanje. Bog ve, kje jadrajo in mislijo nanj in na kočo med skalami. Velike, težke kaplje so pričele padati na izsušeno zemljo. Stairec je stopil v kočo in dobro zapahnil vrata, da jih veter ne bi odprl. »Kako buči! Gorje mu, kdor je na morju. Majka Trsatska, ti mu pomagaj,« je mrmral Mato. Blisk za bliskom je razsvetljeval notranjost koče, on pa se je križal in šepetal pobožne besede. »Dolgo se je pripravljalo. Veliko viharjev pomnim ali takega grmenja Še ne. Da, da! Takrat pred Vladivostokom je bilo hudo, pa na Dobri nadi in ko... Majka Trsatska pomagaj nam!« Mato je hitel delati križe, pa se nato zopet zamislil. »Hm, Ali ono, ono, kar mi je reke) danes zjutraj čiča Ivo doli na morju. On nima miru v grobu... Ma, čo, to je vedno hujše. Morje in nebo, kot da sta se zaklela Po krivici je bil obsojen. Tam nekje pri Pulju so ga zakopali med skale, mogoče pa celo, da so ga v morje vrgli, t>eštije, je rekel Ive. Vstaja iz groba. Hm, če bi mi kdo drugi to rekel, meni staremu Mati, ali Ive, on ne govori, kar tako tja veendan. Skupaj sva jadrala eelih 50 let, skupaj se tepla z mornarji drugih ladji, za isti tram sva se držala ure in ure, ko nam je vihar razbil ladjo in se nas je rešilo samo šest. Meni on ne bo lagal... Po noči, da vstaja iz groba in je velik kot gora in kliče, da je groza slišati. On sam ga je čul in drugi tudi. Proti Učki je šel, a zemlja se je tresla ... Proti Učki? Tam spi Veli Joža!« Žirovnica KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE Ker je »Kranjska dežela« z upravno razdelitvijo naše narodne države v banovine zakonito prenehala obstojati, naprošamo kralj, bansko upravo Dravske banovine, da končno razmeram ter narodnemu čutu primerno spremeni naziv banovinske elektrarne v Žirovnici, ki obratuje še izza časov a.-o. monarhije pod imenom Kranjske deželne elektrarne. Koprivnik pri Kočevju Obeta se nam na izpraznjeno učiteljsko mesto gospod, kateri se je svoječasno izrazil, »da ne bo nikdar slovensko učil ter bo šel raje kamen tolči«. Zato želimo, da oblast prosvete si da v pogled izvod lista »Slovenski Narod< z dne 14. aprila 1921, da se s tem osvedoči, v koliko bi bila potrebna ta učiteljska moč za pogibelj, že itak plehke nacionalne zavednosti tukajšnjega prebivalstva. * Nam Slovencem, ki živimo med Kočevarji, ni znano, ter bo morda cenj. škofijski ordinariat toliko prijazen, da nam raztolmači, zakaj? imamo vse dolžnosti do popravil cerkve oz. župnišča, nismo pa toliko upoštevani (znano nam je le nekaj župnij — zadostuje pa tudi samo ena), da celih 15 let obstoja naše S krvjo priborene nacionalne države, se še ni slišalo ne enega zloga besede božje v slovenščini, ali:, da bi se od svečenikove strani zmolil vsaj en Oče-naš v našem jeziku. Prakticira se celo, da se vrši pogrebni obred za umrlim Slovencem v nemščini. Žalostno ali resnično, ter se opozarja cerkvene oblasti, ako kmalu ne ukrenejo kaj potrebnega, se znajo tudi na Kočevskem prirejati Sv. JeT-nejske noči. Itak se pa čuje in se dela na tem, da se ustanovi v Kočevju samem, matično društvo prijateljev pravoslavne vere; kar bi bilo in je edin pravi odgovor na naslov, katerega skrb bi morala biti da bi imeli vsaj Slovenci tu v lastni domovini cerkveni pouk v svojem jeziku, ne pa da je lepo število primorano poslušati besedo božjo v Kočevščini, ali pa ostat: doma, ter biti tako brez cerkvenega pouka oz. službe božje. — Kaj pa? Vi g. cerkveni priorji in majorji, ko bi poslali tu sem, med nas Kočevske Slovence nekaj misijonarjev; ter pustite tiste azijske Malajce in Kitajčke in druge narode v mr.ru, ter se raje .pobrigajte za svoje lastne brate, kateri ginejo na zgoraj omenjeni način v prekletstvu verskef nevednosti in zapostavljanju Kočevske duhovščine. — Poglej verski položaj našega ljudstva v Italiji in povsod preko meja. — Pazite, ker čaša je polna. Novo mesto PROSLAVA NARODNIH MUČENIKOV Spomin na narodne heroje na Vladimirja Gortana, Bidovca, Miloša, Marušiča in Valentinčiča, je društvo »Soča« na pobudo njenega predsednika ravnatelja mešč. šole g. Antona Merviča priredilo komemoraaijo. Spomin so počastili obenem tudi zastopniki vseh tuk. društev. Agilni in požrtvovalni' za vsa narodna delovanja g. ravnatelj Mervič, nam je v predavanju naslikal, kaj se pravi živeti v svo- >Uh, uh! Ti naša Trsatska nam pomagaj!«, Mato je križajoč se iskal z očmi v kotu nad mizo sliko nje, katero je neštetokrat na daljnih morjih klical v pomoč, morsko zvezdo naših pomorcev. V dimniku nad kaminom je ječalo in cvililo, koča se je tresla, zunaj pa je grmelo in se bliskalo vedno bolj. »Nima miru. Nedolžen. Ker je bil preponosen, da bi upognil hrbet pred komersibodi, je moral umreti. Za našo pravico. Naj jim leži na duši njegova kri, naj jim jemlje mir. On ga bo dobil. Če ne mi, naši otroci bodo našli njegov grob. Bodo,« se je razgrel starec. »Naj nas tlačijo, ali ko vstane Veli Joža... Mrzim jih, odkar vem zanje. Haha, takrat v Odesi. Ah, kje so tisti časi. Polna gostilna nas je bila. Z vseh strani nas je prinesel veter. Pa smo se sporeklli mi in Lahi. Dalmatinci in Rusi so nam prišli v pomoč; dobri dečki so bili. Skozi okna so ušli laški matrozi, policijo smo pa na cesto zmetali. Hu, morje je danes zbesnelo. Bog ve, če sem čoln dovolj visoko na breg izvlekel. Bože, bože... Oče naš. ki si v... Ce ne odneha vihar, mi bo veter še streho odnesel. Take noči, pa še ne pomnim.« Nato je počasi s trudnimi koraki stopil k oknu. In, ko je z bojaznijo gledal besnenje elementov, se mu je nenadoma zazdelo, da vidi nekoga stati na bregu. Pogledal je bolje. Ne, njegove oči ga niso varale. Blisk je za trenutek razsvetlil temo in videl je njega. Od morja do oblakov je segal in šel med gromom in bliskom tja proti Učki... kjer spi Veli Joža... Morje je besnelo, nebo se treslo, veter tulil, a staremu Mati se je zazdelo, da čuje klic, ki je prevpil morje in grom, strašen, da se mu je ledenila kri v žilah. »On je, on! Majka Trsatska. On!« Mato je opotekajoč se, dosegel klop, si i rokami zatisnil ušesa in tako presedel vso noč do zore. • Krasno jutro, kot more biti le na istrski obali. Ribič Mato je stal pred kočo in gledal doli na morje, kr. se je še razburkano po viharju veselo poigravalo s sončnimi žarki. Mato je stal mračen, podoben stoletnemu od neštetih viharjev zvitemu boru med skalami. Nenadoma se je vzravnal sklonjen hrbet, sedemdesetletnemu starcu so zažarele oči, sama se je vzdignila pest in skozi; stisnjene zobe je siknil: »Prokleti.« bodmi državi in kaj v suženjstvu, pod katerim ječi še del našega naroda pod fašistično upravo in pod germanskim plemenom. Italijani z njihovo »dvatisočletno kulturo« niso samo napolnili ječe z našimi brati, marveč so dali pred celim svetom ustreliti že pet sinov našega naroda. Streli so odjeknili le iz razloga, ker so heroji branili le svoj materni jezik in ker so se zavedali, da živijo na svoji lastni zemlji. Jedrnata, dramatična izvajanja g, predavatelja so globoko pretresla vse navzoče. V zvezi s tem je bila v nedeljo darovana maša za nedolžne žrtve. G. ravnatelj Mervič je tudi ob tej priliki poskrbel za sijajen pevski zbor, ki je prepeval med mašo, katero je opravil gvardjan č. g. Ciprijan. Nad to uspelo počastitev bodi tem potom vsem gg. pevcem, gvar-djanu, posebno pa ravnatelju Merviču, kn je vlažil v to mnogo truda, izrečena topla zahvala. Celle KJE JE NAŠA ZAVEDNOST Kljub septemberskim obletnicam in odkrivanju spomenikov žrtvam jugoslovanstva in še mnogočemu, doživi popotni človek nemilo razočaranje, ki je tem večje, kadar različ-niki povdarjajo slovanstvo Celja, da se po tem slovanskem Celju še vedno šopirijo razni Jellez-i in Rebenschegg-i, Wogg-i in Weg-lehner-ji. Mar ni čudno, da se še danes ne sramujejo slovenskega kruha, a slovensko ime se jim je že zdavnaj pristudilo? Kje je vaša zavednost, Celjani!? Mar res ni pomoči proti temu. Če so vsaj znosni Seebacherji, čijih poreklo je nemško, nikarte vsaj barbarizirati slovenska imena; ali pa jih odvrzite, odvrzite pa tudi kruh, katerega se ne sramujete jesti. Potreba za njim v današnjih časih ni majhna; jedli ga bodo drugi. Naj mi nihče ne očita provokacije, ali vprašuje po kompetenci; provokacija od te strani je tako ostra, da jo celo pohlevna, prezira in šikan vajena duša slovenskega popotnika, le težko, težko podnaša. — Danes mi je tole povedal moj »vademecum«. Popotnik. Rogaška Slatina Z dopisom v zadnji številki »Pohoda« nisem imel namena, napadati posamezne osebe, ampak povedati načelno svoje mnenje o občinskih volitvah. Seveda nisem mislil samo na prilike v Rogaški Slatini, ampak tudi na druge občine v našem srezu, saj so se skoraj povsod godile slične pogreške pri volitvah. Marsikje so prišli v novo občinsko upravo ljudje, ki iz moralnih ali pa nacionalnih ozirov sploh ne bi smelii priti v poštev. V borbi proti klerikalizmu klicati na pomoč nemškutarje in te postavljati na uplivna mesta, zna-či izganjati satana s pomočjo hudiča. To sem hotel povedati. Presojam zadevo s splošnega nacionalnega vidika, zato se mii ne zdi potrebno, naštevati imena. Omeniti pa moram, da je bil nosilec liste v Rogaški Slatini gosp. Stanko Šentjurc, spoštovanja vreden mož in dober nacionalist, ki je veliko let uspešno deloval kot župan v Rogaški Slatini. Umevno je torej, da moj dopis v zadnji številki »Pohoda« ni imel namena grajati kandidaturo g. Šentjurca, ampak nasprotno: z nacionalnega stališča je velika škoda, da ni prišlo do združitve okolišnih občin z Rogaško Slatino v eno občino, kateri bi naj bil na čelu g. Šentjurc. Kdo je kriv, da do tega ni prišlo, bomo govorili drugikrat lin na drugem mestu. Rog. Slatina, dne 31. oktobra 1933. Juro Tkalec, kapetan v pokoju in posestnik. Konjice Tudi izid volitev v Delavsko zbornico v našem trgu je bil razveseljiv in je nam nacionalistom v največje zadoščenje, ko vidimo dan za dnevom, kako naše vrste naraščajo, nasprotniki pa kopnijo, kakor sneg, sedaj jih je še majhna peščica, tako da se je končno izpolnilo baš nasprotno, ko je svoj čas »Slovenčev« dopisnik toliko govoril o neki peščici. Nacionalni delavci v našem trgu so dobili 102 glasova, vsi nasprotniki skupaj le 95. Sijajen rezultat občinskih volitev in sedaj še ta napredek v delavskih vrstah sta izredno dvignila našo moralno silo, vsem delavcem bodi izrečena iskrena zahvala. Klerikalni zmaj leži strt na tleh in je treba samo še, da se mrhovino zakoplje in pokrije s črno zemljo. Konjiški arhidijakon Tovornik Frane, ki je po znani hišni preiskavi na dan 12. oktobra t. 1. izginil iz Konjic, se je po več kot 14dnevni odsotnosti vrnil v soboto 28. t. m. nazaj v Konjice. Ker se je tudi zglasil v Celju pri okrožnem sodišču k zaslišanju, ni bilo treba izdati zoper njega pnivodnega povelja. Radovedni smo, koliko časa bomo še morali čakati na njegov končni odhod iz Konjic. Nacionalisti zahtevamo slej ko prej, da odide arhidijakon Tovornik Franc iz konjiškega okraja za vedno in to v najkrajšem času. Oolnia Lendava NEKAJ PABERKOV Pred tedni smo imeli v Lendavi trgatve-no veselico, ki jo je priredilo pevsko društvo »Škrjanec«. Škrjančkov še nismo slišali, da bi nam zapela prelepe enoglasne madžarske pesmi, ker še niso nastopili pred javnostjo. Vemo samo to, da se zbirajo nekje v Spodnji ulici v hiši nekega gospoda po rodu Slovenca in da je njihov vodja upokojeni učitelj gosp. Szšp Janoš. Pravijo tudi, da društvo ni imelo že nekaj let sem svojega oljčnega zbora. Sedaj pa je to društvo pokazalo svojo agilnost pri minulih občinskih volitvah in na trgat veni veselici. Edina izjema pri minulih občinskih volitvah je bil učitelj na tukajšnji meščanski šoli g. Farazin Lovro, ki ni z ostalim uradništvom glasoval za narodno listo, ampak za listo g. Bačiča. Da ne bo kake pomote, moramo povedati tudi to, da je g. Farazin »prišlek«. Govori se tudi po Lendavi, da smatra novi občinski odbor za potrebno, napeti vse svoje skromne moči, da bi dosegel premestitev narodnega delavca kateheta g. Verbajn-ška. Radi verjamemo, da g. Verbajnšak ni P° volji nekaterim gospodom, ki mu njegovo nacionalno prepričanje in delovanje štejejo v greli. Greh je menda tudi to, da g. Verbap" šak vzgaja šolsko deco v narodnem duhu in da tudi v božjem hramu govori, kakor mora govoriti pravi narodni svečenik. V Lendavi imamo neko ustanovo, v katere pisarniških prostorih se govori le madžarski ali pa se sporazumeš tudi v nemščini, če j° obvladaš. Nameščence olačujejo ubogi kmetje, ki pa madžarski prav nič ne razumejo. PROSLAVA 25LETNICE OBSTOJA NARODNE ODBRANE Kakor smo že poročali, priredi Oblastni odbor NO v Ljubljani v dneh 30. novembra in 1. decembra t. 1. velike svečanosti, združene z akademijo, ki bo na večer 30. novembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine in slavnostnim občnim zborom dne 1. decembra ob pol 11. uri dopoldne v isti dvorani. Akademija bo imela pester in visoko umetniški in strogo nacionalni značaj, slavnostnemu občnemu zboru pa bodo prisostvovali predstavniki naših oblasti ter vseh nacionalnih, kulturnih, stanovskih in drugih organizacij naše banovine. Na te prireditve, katerih podroben program bomo še objavili, opozarjamo vso nacionalno javnost, na številno udeležbo p® pozivamo tudi svoje zunanje organizacij«! katere se bodo po svojih zastopnikih udeležile rednega občnega zbora Oblastnega odbora NO v Ljubljani, ki bo dne 1. decembra t. 1-popoldne. Oblastni odbor NO v Ljubljani. NARODNA ODBRANA! Bliža se čas letnega občnega zbora, pri katerem bo moral Oblastni odbor Narodn« odbrane polagati obračun svojega delovanja. To bo Oblastni odbor letos z lahkoto napravil, ker je v tekočem poslovnem letu organizacija dosegla tak razmah, kakoršnega ni mogla doseči prej niti v desetih letih! Že dejstvo, d* je Oblastni odbor NO ustanovil še ne v tek« enega leta 30 delovnih krajevnih organizacij NO, nam je dokaz, da je Oblastni odbor re& delal in da je tudi med prebivalstvom velik« zanimanje za naš nacionalno-gospodarskj po-kret. Imamo pa na žalost še nekatere kraje, W samo od daleč gledajo s prekrižanimi rokami? kako drvi mimo njih čas z veliko bnino, n* da bi se zmenili za zle posledice ki jih bodo s Svojim zavlačevanjem povzročili! Mi gremo svojo pot naprej ne odnehamo, dokler ne dosežemo svojega cilja! Zahtevamo, da se povsod — osobito v vsakem večjem kraju — ustanov* krajevna organizacija Narodn® odbrane! Jugoslovani in nacionalisti: na delo! Za nas je jugoslovanstvo gotova stvar; gre nam samo za socialno pravično ter ekonomsko dobro ureditev države PRIREDITVE ZA RAPALLO Klub akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani pripravlja v priredbi in režiji g-F. Delaka primorsko revijo »Glas od doma«-Prireditev bo gotovo ne samo ena izmed naj' zanimivejših, ampak tudi umetniško resna i® dostojna duhovna manifestacija emigrantske omladine. Režiser je ilzbral iz naše literatur* odstavke pesmi in jim dal celotno obliko i*1 povezanost, vpletel vanje pevske in govoru® zbore, solospeve in ritmični zl>or. Kot moto je vzeta Grudnova pesem: »Gl*® od doma«. Pesem je tudi razdeljena in vsak* kitica je moto tudi pni zaključnem delu. Ker so nastale tu pa tam vrzeli, ki jih beseda n* bi mogla izpolniti, je prišel v nadomestilo ple® in petje. Ritmični zbor nastopi s plesom »P^' morje kliče«, ki ga je naštudirala s člani ga-Katja Delakova, glasbo je napravil g. Marjan Kozina, spremljajoče diapozitive pa je i*8°“ tovil scenograf g. Ljubivoj Ravnihar. Prireditev se bo vršila v petek 10. novembra 1933 zvečer v opernem gledališču v spomin na lfWetnico rapallske pogodbe. Poleg tega lx» priredil isti klub v soboto 11. novembra zvečer »Rapallski večer« v radi jski-postaji v Ljubljani. leti program bosta prenašali radi jski-posta j: Zagreb in Beograd. Na dan obletnice, t. j. 12. novembra P? bo akademija v spomin na Rapallo v velik' dvorani Uniona, katero prirede vsa ljubljanska nacionalna in kulturna društva. Ob naši severni in predvsem zapadni meji ne bomo nikdar dovolili mirnega sožitja Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Maja u Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. ■ o. i., Brnegt Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani'