i f " SLOVENSKA BCELA. v^P
I i é p o s I o v jé u te (i u i k.
Cisto 3 O. v četvertek 4. marca 1852. III. tec«ìj.
Čudno resen je.
»le gora pri Radolci, ki v zračno nebo zre, Pri gori bleda skala — pravlica lak pove: — Na skali sedel enkrat i molil je pastir — Za skaloj verh obraščen, živini sterilii tir. Na skali bil je fantič, vesel je gledal dol, Je vid i I vene gorovja, dolin, ravnin i polj, — Ni mogel se načudit Boga mogočnosti; Poleni od dela vlrudjen zadremlje bez skerbi. Pobožnemu mladenču se sanja dobro vse: Kak Bogu nja molitev vselj dopadliva je, Nebeški svit obdaja na temu svelu ga, Hlepi zaspali večno, dab'dusa k Bogu šla. Presvetib duhov sbori po rajdi se verslé, Za njimi Irume sville tud angeleov hite, Vse lepo, krasno, čudno mladenču to se zdi, U sladkih takih sanjih na skali gor zaspi,
Na skali majhni, ozki — ubog mladenč nežna.
Kak je nevarno spali, kak tik stoji groba;
Le ziiiezit se, i večni je tmasti groli odpert.
Le zmezit se, za zmiraj objela bi ga smert.
Je celo uro dremal — preveč sdaj nagne se,
Ah strašno se je nagnul, čez skalo zverne se,
U grozi še zavikne: „Marija jezerska!* —
In čudo glej ! bez rane je padel dol na tlà.
Na Bleškem je otoku Marije jezerske
Prelepa cerkev svete device milostne, —
Ondašni prebivavci pobožno spomnejo
Se zdaj se na mladenča življenje rešeno.	Vr - i.
Domohod sina.
(Resnična p r i g s d h a po L u m i r u. )
t»il je pred nekaj letami na Krakovskem učilišču mlad človek iz Varšave. Med lini navslanejo leta 1846 politični nemiri. Tudi naš mladenč se zaplete in pobegne taj na Prusko; v Kozli so ga vendar zasačili in ruskej
vladi izročili. Obsodijo in pošlejo ga v ledeno S'ibirio. — Pride do Ir-kucka — in najde tam na svoje veliko veselje nekega ruskega polkovnika — svojega davnega prijatelja. Mlad prognanik, drag prijatelj, se mu vsmili. Oberile se taj na carja s prošnjo, da bi mu dovolili, ga svojemu polku uverstili. Tako pretečejo jima neke leta v lrkucku ; kar pride polkovniku povelje, se v Varšavo podali. Slini je bila dana polkouiiku priložnost svojemu prijatelju naj večo radost pripraviti; on piše do retrograda, da bi mu pripustili, mladega prognanika pod lastno odgovornostjo seboj u Varšavo vzeti. Vlada mu tudi lo njegovo željo izpolni, vendar še pristavi, da se mora prognanik gotovo spet nazaj podati in svojo kazen prestati, če se ravno polkovnik do svoje službe v lrkucku morebiti več ne poverile. — To veselo novico zaslišali, ni imela radost mladenča ne konca ne kraja.
V Varšavi bi imel predrago mater spet vidili, se k njenim persam pritisnuti, vse žalosti in radosti ž njo oplakovali; lo je bilo več, kakor bi si bil v najslajših sen jih senjali zamogel. Matka, Varšava in spomini otroških lèt so ga nesli na perniali čez stepe in večne snègove. Predolga cesta se mu je zdela kratka pri spominu blažene dobe sopetnega videnja in sprotnega spoznanja. Že si v mislih predstavlja, kako tiho čez stop-njice lazi, znani prag prestopu je, serce mu tolče, solze ga posilijo in temno se mu dela v očeh; — že v duhu kliče: mamka! že sliši glas: predragi moj sinko! — in v solzah se objemale dve serci s nebeškim čulom, obopolno ljubeznijo ....
Kdor še ne ve, kaj je na pfujem živeti — kdor ni še zapustiti moral preljubljeno domovino, drage starejše — kdor se ni spet s gorečim plamenom ljubezni k njim vračal—kdor še ni s neskončno žalostjo in tugo od svojih in domovine slovo jemal — ki!or brez nade jih spet viditi, vse kar mu je naj drajše opustil — kdor pri ločitbi še ni gledal v obupajoče oko svojih preljubljenih — kdor ni počutil gorečo solzo v dragem, poslednjem célovu (poljublenju) — zarès te ne vè, kaj je ljubili domovino, narod, starejše! — Te ne ve, kaj je slo o jemati in se spet vidili; te ne \è za Ingo in kopernenje po svojih; te ludi ne bode véro val tugi, žalosli in kopernenju nesrečnega prognanika! . . .
Po cèlej cesli so ga take misli zanimale. Varšava že pred njim stoji! Močno mu tolče serce v persili; napenja oči, da bi saj dimnik domačega ognjišča zagledal. — On je molčal ; zakaj ni mu bilo dano besede, povedati ali popisati vznotrajni čut in boj . . .
Pripeljala se s polkovnikom do gostivnice. Berš mu dovoli svojo inaler obiskali; v pelili urah se ima vendar spel vernuli.
Kot na perulah zleli naprej — v jednem skoku je hotel vse ulice in pregraje preskočili. ki so ga od matere ločile. —
]\ia ces/i ga sreča prijatel, ga ustavlja — mu roko podaja, ali on nikogar ne vidi: k materi! k materi! Že gre okoli doma, v kterem je naj lepše dni svojega živlerija preživel — ne vidi ga ; - le k materi, k materi!
Na vratah pocingla — odpirajo mu; na nikogar se ne ozre, kakor slrèla lèli po slopalnicah. Že je pred dvermi jispe preljubljene matere, že prijema s roko za kluko — odpre . . .
Vtem trenutku stopi iz stranske čumnate žena v černem oblačilu. «Koga iščete, gospod?" ga popraša.
Prognanik povzdigne oči — pogledata — spoznata se: bila ie lo stara služabnica njegove malere, ktera ga je kol dèle pèstovala. -- Od nje se nesrečni dozvè, da je pred nekolko dnevi zameri» ta, za ktero je živel; včeraj je bilo odpeljano nje telo na pokopališče Povazkovsko.
Prežalostna novica — ni ga vsmertila.
Precej se odpelje v drožki na pokopališče.
Tibo in gluho povsod na polju smerli; samo jed in i grobar je ravno novi grob pora v 110 v« 1. „Grobar!« se oberne mladeneč k njemu — pokažite mi grobnico rodovine iif — „ali rajše grob moje matere, ktera je bila včeraj pokopana.« — Grobar se zgovarja, brani in dela težkosti ...
— „Dobro vam plačani;« in odpre listnico polno bnnkeveev, vzeme lOrublovi papir, ter ga mu poda. Grobarje zdaj berž sama dobra volja, pokaže mu vhod do grobnice in ko je sin polu hvaležnosti 111 ljubezni do daritcljice svojega živlenja glavo pripogiml, do pozemaljskega nje prebivališča vstopiti—ga mahne grobar s lopalo, železom okovano po glavi — in nekoliko težkih ran ga je na vèlie s materjo združilo , predenj se je kej tacega nadjal.
Nastopi večer — prognanik se ne verne; polkovnika začne že sker-beti, ker je bil za njegovo osobo odgovoren. V domišljijah in strahu je cèlo noč prebdel. Zjulrej se poda sam v inalersko stanovanje. Tu zve, da je mali zamerla in da se je sin k njenemu grobu zapeljali dal. Polkovniku je bila znana ljubezen sina do svoje matere ; bil je taj prepričan, da cèlo noč nje groba zapustil ni. Pelje se na pokopališče do Po-vazek! Polje smerli je bilo pusto in liho, samo jedini grobar je 11a nekem grubu delal. Polkovnik pristopi k njemu in ga ojstro popraša: ali ni bilo I tikaj tega in tega človeka?
Grobar mesto odgovoriti se nevljudno na njega otresne. Polkovnik se močno začudi nad rienadnno nevljudnostjo in prudkostjo; še ojstrej ga izprašuje. pri priči mu vkaže resnico obstali . . .
Hudodelnik ves zinočen vzdigne lopalo, mahne — golovo bi ga bil k smerli zadel, če bi se mu ne bil polkovnik vmaknul . . Grobarja so prijeli in zaperli;—telo prognanika je bilo pa najdeno, ko je še znamnje živlenja od sebe dajalo.	A. J.
Kupala molikovavska boginja v slovenskom
uvazenji. n)
Kupala, Kupava, ludi Vesla, Reja i Tla (lat. Tellus) imenovana je bila Rajniga ter Zeineljna hči. i po greškoj pravlicč supruga Zatorniga. Bregi su rekli, da je rodila obe Azii, bilša v zakone z iiajvišim- bogom. V Pešene je bil veliki kamen nje podoba Toti kamen je bil, kakor pripo-vedujeju, iz nebes na zemlju padel. V tom meste je imela lep hram. Nekleri praviju, da je bila Manova i Dindumna hči. Man i Dinduma biasta okoli leta 2009 pred Kr. r. kralj i kraljica v Bregii, kjer kraljivahta Kurente. Novorojena Kupala je bila od matere v nekom gozdè puščena,
*) Z,a pokušajo in v prcvdar.
Vredn. 10*
— Hi —
kjer su zveri se za nju pečale i ju preživite. Zaljubila se je bila v mla-denča Ala (Atys) Kalasoviča iz Bregije. Kdar je bivala nosna, je dal Man Atata zverain vreči, za to je um zgubila; po deželi je nastopila kuga i glad. Ko su proricališča za sovet vprašali, je reklo, da naj Alu pristojin pogreb napraviju i Kupalu po božje česle. Kakor drugi praviju, je bil Ala pervi Kupalin pop, k I eri je bil ludi njej pervi lep brani postavil i jeje tajne ljudem priporočal. Tot i liram je bila potlej uveličila i obogatila surska kraljica, Stralonika.
Kupalini popi su se imenovali Gali (t. j. goli) K i r su bili pri svojih opravilah večkrat goli ali nagi, Kurbani, Korenli. Leti su bivali mudrija-nr, godci i polni šal.
Od začetka slovenske pravlice o Kurente govorili se nam tu že samo od sebe ponuja. Korenti, kakor je bilo zgoraj opomnjeno, su Ii česli Veste ali Kupalè rajali, zvenčkali, brenkali, piskali i godìi. Njih poglavar v Bregii i na Kreše ali Krelè je bil okoli leta 1962 pred Kr. r. Kres, i od tega Kresa je bil vsak poglavar Kurentov imenovan kres. Od Koren-tov je slovenska pravlica o Korenlè. Se ve da je v njej innogo iz ker-ščanstva dostavljeniga. Kar se o njem I. j. o Koreni r pravi, kako da je v nebesa prišel i se posvetil, vtegne bili ntolikovavska i predkerščanska pripovest od eniga Korenta, kako se je v nebesa priplazil, i inolika prevalil. Poznejše je menda to v kerščanska pojelja preneseno.
Tudi Ata so v Bregii nudili, kakor Kupalu. Iz Bregije se je bilo to malikovanje na Kreto zaneslo. Kupaline, Alove i Bogove lajne su obhajali s kragulji, bobni i piščalami. Zavolj Kupaline rodovitnosti su jej žertvovali kakoju svinju, kakoga vola ali kozla 1'opi su jej sede darovali i ruke su na zenilju pokladali. Sainšit i smreka sla ji bivala posvečena; samšit zalo, ko su bivale piščali iz njega, s kteriini su jej ob darovanje piskali, smreka pa zalo, ko je la boginja Ala stanovitno ljubila. Se dandanašnji je navada reči: Mi dva budeva prijatla dokler bude smreka zelena t. j. vsegdar. Vestimi podobu su narejali hrastovimi vejami oven-čanu v spominj, da su se ljudje, dokler nje ni bilo, želudoin živili. To poterjuje tudi beseda želudeo, klera je ravno zato od besede želud speljana. Vesti su turnaslu kronu na glavu slavili v spominj, da je ona bra-nileljica mestam. Ključ, ki ga je v rukè deržala, je opominjal zalog, ktere zemlja po zimè v svoja materna persa zapre, i po lete da. Nje voz je bila namalana zemlja. Levi, kisu Ioli voz vlekli, su pomenili, ila ni nič tako divjega, kar bi se z inaternoj ljubezni ju pokrotili ne dalo. Rimljane su tudi nekoju manju Veslu česlili i ju boginju ognja zvali, kar je bila nekdaj Slavjanam Slava rili Agnaji. Ma njej Veslè na čest su divice, Ves-taljke imenovane, večni ogenj kurile. Ime „Vesta" opominja na slovensku besedu »nevesta." Rimljani su bili ime Vesla od greške besede eslia vzeli kakor su Ene toi v Veneti spremenili. Manju (ali manjeju) Vestu su z ognjem česlili. Kakor su se Ljudi, Persi i Bmeni (Armeni, Jermeni) v hram Agnajin ali Slavin ob vsili važnih slučajah shajali, se poso-vetvat, tako su Rimljane vsu sreču carstva na Vestin ogenj stavili, i če je toli ugasnil, su se vsa deržavna t osobujna opravila nehala. Noben Ljud, Pers ali Rmen se ni brez Agrtajniga soveta česa vlotil. Nekako tako zaupanje zagledamo do Vesle pri osobejuih Rimljanah. Agnajè, slave su bila najgorša dekleta posvečena. V njej službe su se sinela z tnužina-mi pečati, brez da bi bila v očeh ljudstva zato kaj omadeževana. Per
Rimljanah su bila itekleta ludi Veslè posvečena pa s lim razločkom, da Iii bila /.iva v zemlju zakopana, klera bi bila obljubu divisiva prelomila.
Slavjanč su bili boginjo Agiiaji (Anaiiis) ali Slavu iz Indije v malli Aziju z seboj prinesli. Sčasoma su Kupalu v uialoj Azijé rojeno nameslo nje česlili, i jej ravno lak cest z ognjeni skazovali začeli. Odtud je bilo morebiti prišlo, da su bili enako med Rimljane dve boginji, malu i velik« Vestu zanesli, klerib pa tudi Rimljane po razglede Marjanov menda večkrat riisu ene od druge razlučili.
Ivo je bila Kupila ali Vesla mali vsega, kar zemlja rodi, su Slavjanè njej god prazdnovali pred želvoj, ko je najdaljši dan. Zvečer su velik ogenj napravili, i ko se ogenj tudi kres (od tod kresali ali ogenj delali (imenuje, su rekli, da kres kuriju ali žgeju, kakor tudi mi pravimo, da ogenj kurimo. Rusi imenujejo (sveliga Ivana)- Kerslitelja ali Kresnika »Kupalj« i svetu Agripinu, ko je o kresi, „Kupaljnica" kakor deju od kupali se, kir se I a čas začneju kopali. Od kupali, kar se hoče ludi reči očistili ali kersliti, ima menda Kopala ime. Zlasli se še od kupali f. j. očistili ali kersliti nje ime kaze, ako pomislimo, da su bili nejevera h cesie Kopale ali Veste postavili neki kcrst, kleriga so kerščan-skimu svetiinu kerslu nasproti stavili, kakor budumo pozdneje % idili- Ime Kupala bi pa vtegnilo tudi od tod bili, ko je la boginja po mnenje mo-likovavcov kupe dobrot delila. Okoli kresa so skakali, peli i rajali. Gospodar Kurentov se je tu$ vselej Kres imenoval. Spoiuinj kresa se je še obderžal, li namen je prenarejeu, da zdaj Kristjanje s kresovanjem svetega Ivana Kresnika caste. Da je lo nekdaj Kopalin ali Vestili god bival, spričuje dandanašnji nekoliko pesem krajnskica naroda, ena med njimi se začne: »Fantiči, deklici kresujejo, Žitnoga polja varujejo/' Naprej je na kerščansko obernjena : »Varuj ga Rog in sveti Duh ' i. t. d. glej Pesem krajnskiga naroda i. zvezik 16 — is stran Pripoveduje se lodi, da su nekdaj na kresni večer živali govorile i posebne reči razodevale, menda v spominj, da je god matere vseli živad i zver, klere mi ju nekdaj, ko je bila zaveržena, preživite. Todi iz cvetlic, kresnice imenovanih, si ne-kleri Ijodje dalje ali kraje življenje ua kresni večer prerokujejo. V nekle-rih krajih Krajnskiga je bila i morebiti je še, navada kresni večer do polnoči zvoniti. Res, tla Ijodje to na keračanslvo obračaju; pa nekdaj so Koreniti tudi li cesti Kopale zraven kresa zvončkali i piskali. Iz šale pravimo, da je pustni večer god sveliga Kurenta. Tot večer v neklerilt krajah, postavim krog Ljubljane, otroci nosiju na dolgih ran I ah prižganu slamu, i ž njoj semterlje skačeju; v drugih krajah geriuadu zakurijo, kakor o kresč. To vse su ostanki i spominki nekdajnih časov.
Okoli leta 180 po Kr. r. su bili kuuiirnslužilelji osebeno žertvu znajdli za zbrisovanje pregreh, i su ju svetiinu kerslu Kristjanov proli stavili. Ta žerlva, kakor Prudenci piše, odpravljaše se tako: V zemlju su skopali globoku jamu, ju pokrili prevertaniini ali (ili) prebitimi deskami. Visi duhovni (pop) če je očiščevanja potreboval, je šel v jamu v. vsej svojej duhovskej oprave. Ravno tako je moral notri ili vsak, kdor je bil za očiščevanje namenjen. Kdor je bival notre, nastavljale obleku, glavu, oči, usta, ušesa, da je skoz desku kerv lovil od živali, kleni nad njemtkla-\ alni. Ce su vola klali se je la žerlva z vala taurobol ali lurobol. Če je bil oven ali kozel zaklan, se je lo zvali» kriohol ali cegobol. Ko je bil / dar doklan , su popi mertvu žival od jame zlekli. Zdaj je, kdor je v jame bil, vun prišel ves kervav, razkazoval se je ljudem, ki su pred nje-
ga padali. Kdor se je tak z Vestnoj ali Kupalnoj poinočju očistili dal, je bil za dvajset let očiščen spoznati. Tak dar se pa ni samo Veste opravljal ampak včasih tudi Atu. Mesta i dežele su opravljale take darove, zdravje cesarju ali sreču cesarslvè sprositi. Če je bil kak poseben tak človek očiščen, su ga tudi posebno zapisali. Tudi ženske su bile h tornii očiščevanju puščene, i po dvoje oseb se je lahko združilo ga zadobili. To očiščevanje se je tudi opravljalo pri posvečenje kakoga Vestniga budi si že višega ati nižiga popa.
Opombe li sostavkè „Kupala."
Da budeino Slovenci svoj jpzik prav izobražali, glejmo posebno staroslovenščine i rusovščine; ti dve ste si z našim jezikom v najbližnjem rode. Rusko jih največ govori; pravila pa, ktera so tudi zavolj starosti spoštovati nam kaže staroslovenščina. Ako hočemo vsi S avjani do eniga občega jezika pripraviti, se nam spet ta dva jezika ali narečja najbolj priporučata. Zato sm v sostavkè „Kupala" poskušal se od naše strani enu stopnju bliže ruskoga pomaknuti, i to tak, da bi vender prostim Slovencam še umeven ostal. Se kaka stopnja bi se dala storiti, potlej bi bilo pa dosti. Kaj več bi se smelo v občem jezike zgoditi, kjer la ne bude toliko ozira na prosto ljudstvo terjal. V rečenom sostavkè sm nek lere o, ki nas od drugih Slavja no v oddaljšujeju v u spremenil. V solnce (lat. sol, roža (lat rosa) molčati i. I. d. Slovena i Rusi zgovarjamo «» ; zakaj bi torej sunce, niža, niučaii i. t. d. pisali"? Če se ilirščine učimo, z njoj ne vpeljujmo v svoj jezik nje napak, kterih ima semlerlje še več. IVaše končnice iva, «'s«, insu, runi bi nas najmanj motile, če bi od imeiiiteljniga roditeljni i dateljni padež speljevali na primer od dobri, do-briga; od dobro dobroga: od vse, vsega potlej tudi dobrimu i dobromu od možk. dobri i od srednj. dobro ter vsemu od vse; saj sta i i e v tih končnicah polglasnika, ktera v izgovarjanje nič ne spremenita. Edinost bmlemo pa najpred dosegli, če se v lom ilirskoga og« i «»»»*» primemo i tudi v tih končnicah o kot po'glasnik izrekujemo. Končnica aero postavim dohrago je pa ruska napaka, ktere nam tudi ni posnemati. V dateljnom i piedložileljnom ili skazavnom padež è imen namest i« ili i lahko e rabimo, ini tu končnicu Kot poglasnik zgovarjamo; če bo hotel kdaj kak Rus naše bukve brali naj pa la e po svoje zategne, postavim: pri slonè, kravè. Tudi napol pretekli čas, kakor je še v ilirskom sin ene-krati postavil za poskušnju, kako bi se kaj slovenščine oblegd. Tot moj sostavek je poskušnja, marsikaj poskusimo, kar je dobroga se primimo. Ko bi mi Slovenci lako rušili, kakor nekteri zmed nas ilirčiju, ej Bogu, bilo bi horošo, ali kakor se po naški reče, gorše; naj sicer kdo pravi, kar hoče.	Poženčan.
Književni pregled.
* Kakor je znano, izdaja g. Bogoboj Atanackovič svoje leposlovne spise pod imenom: „Pupoij ci." Drugi svezek se ravno v Medakovičevej tiskarnici v Novosadu natiskuje in bo še tega mesca gotov. Obseže drugi del romana: „dva idola/' Cena mu bo 30 kr. sr.
*	Tretji svezek „Praz s k e g a posla", ki je te dni izšel, obseže: 13 lì h razsoiidil, povèdka iz vesniškega ži\lenja; dalej: „Benjamin Franklin — O te v rene psa ni — Ludvik Napoleon in še nekaj drugih droblinc.
*	Stavropigianski institut v Lvovu razpisuje po „Zorji galickej naročilo na „i s toriju dre v nj a ga Ga lic ko — Buskago knjaže-slva" od G. Zubricka v rusinkem jeziku. Osnovana je na starih letopisih in bode v 3 delili okoli konca mesca avgusta na svitlo prišla.
*	Poljsko slovstvo. Slavni spisatel J. L. Kraševsky je spet novo zgodovinsko povest pod imenom »Iv or d eck i« v dveh delih izdal. — V Vilni je izdal. J. Korenovsky: „Wedrowki originala" in veselo igro „Druga zona." — Spisovatel Tripplin je oglasil, da bo svoje prelepe povesti iz občanskih hispanskih bojev pod imenom: „Pan Zygmunt v Hiszpanii" v 4 svezkih v Varšavi na svillo dal. — V Vrocla-viu je na svitlo prišla povest: »Iirol Zainczyska od Kaniovvsky-ga.
*	Ruski časopisi povejo, da je carska biblioteka na novo otvorena. Najde se v njej okoli 20000 preinienitnih rokopisov. Med najimenilniše se štejejo: Evangelium slovansko imenovano Oslromirovo iz IX. stoletja; kos lista sv. Pavla; evangelium gerške cesarovne Theodore, na šarlahovein pergamenu s zlatimi in srebernimi pismeni pisano itd.
Z m e s.
Redka pokoršina.
Leta 1598 nastopi vladarstvo ruske carevine Boris Fedorovič. Kmalo mu dohajajo poslanci različnih deržav, mu k nastopu srečo vošit, in med njimi ludi poslanec mogočne Persije.. S veliko častjo, kraljevo slovesnostjo vladar Persianca sprejme, vse imenitnosti Moskve mu pokaže in zadnjič ga še na Ivana velicega, najvišji stolp veličanskega K pernia pripelje. Obernela svoj pogled na g.oboko podnožje, zavzameta se, sler-mila prelepega ozira. V solnčnej svitlobi se Moskva pod njima razprostira, iz zelenih vertov, pozeineljskih rajev, hiše kipé; strehe s pozlačenim bakrom pokrite v bliščavi gore, marljivi ljudje svoja dèla opravljajo. Ko se pervi čuti stermenja in radosti vležejo, se jaineta o pokoršini in vdanosti podložnih pogovarjati. V neskončnej hvali pripoveduje Boris, da bi se na njegovo povelje vsak Bojar v Strašno globočino zadrevil. Persianec se mu neverno posmehlja. Brez odgovora migne Boris služitelju, mu nekaj na uho pošepta — in na mah jo vdere služitelj naprej. Vladar in poslanec se spel dalej pomenkujeta. Skorej brez sape pridahti plemeniteu Bojar ; ponižno se mu v službo ponudi. „V Ivojej moči je — izusti Boris — me prenaglega bahanja rešili. Spusti se doli v tole bi'ezdno; naj poslanec vidi občno ljubezen do mene." Globoko se Bojar veljakoma priklone, položi svojo roko na persi, oberne oči proti nebu, se povzdigne čez paž (Geländer) in ko bi trenul, se zadervi v globočino, preden j ga Boris, ki ga je le skusiti hotel, ustavili more. Častitljivo pokop-lejo njegove ostanke; njegovim sinom pa Boris naj višje službe podeli. Ni se zamogel načudili persianski poslanec slavenskej podlož.nosti, pokoršini in zvestobi.
*	Bogali ruski grof 1> cm H o v je francoskej akademii navkov naznanil, da bo v kratkem svojo cesto do Sibirijo nastopil, in da misli hi leta tam oslali. Tudi meni 25 — 26 osob: umetnikov, spisaleljev in učenih seboj vzeti, da bi ga pri tem za znanstvo toliko imenitnem pred-sevzelju podpirali. Zatorej se je na imenovano akademio obernul, da bi mu sporočiti dala. na kaj se ima pri lem posebno gledali.
*	Iz statističnih razkazov pruskega kraljestva je viditi, da tam 2,173,000 Neneincev prebiva in sicer 2,036,000 Slavjanov in 137,000 Lilvinov. Skoraj sedmi del vsih pruskih slanovnikov so laj Slavjani in Lit v ini.
*	Visoko minisi erst vo lika je g. Andreja Einšpielerja, vrednika „šolsk prijatelja" in zač. vodja druživa sv. Mohora. za kateheta in zač. učitelja .slovenščine na realnej soli v Celovcu postavilo in je tudi že svojo službo nastopil.
S in ('• š n i c p.
„Ko'iko jih je dans zamerlo" pobara enkrat zdravnik slu/iabnika bolnišnice. V»l>evei, gospod zdravnik."" — „Kako lo?" — mu odver-ne zdravnik — saj sini deseterim včeraj leka (zdravila) zapisal?' — „„.Tako je gospodirie! pristavi služabnik — vendar doseli ni hotel vašega leka vzeli.""
Neki plnjec ravno iz ljubljanskega kolodvora na dunajsko cesto stopi vsi vpraša memogredočo Krajnico: „Kam derži tale cesta?" Ona ga prijazno pogleda in šaljivo odgovori: „„Gospod, kamor kdo če.«" —
P o g. V. K u r n i k u nabrane besòd e.
Periti, stiicken ; u m b e r, Knorren, umbrast, a , o knorrig ; gemi use I, FI aus, Bündel; paž, Geländer; Bretterwand, opažen, a, o bekleidet: \iloza s jeklom opažena; gergrati, röcheln; žlemper-ka, Fallthür; c e Jak, Kleks, ce j aliati, kleksen; družin, a, o gesellig; š t e r 1 i n c a t i, heruinspringen, šterlincovt, Springinsfeld; m o z n i k, Dohel; polža, Gleilholz am Wagen; sklepec, Scelel (ne Klepper.)
Drnžtvo sv. JS ola ara v Celovcu.
Daloj so pristopili: 64. g. Andr. Pečovnik, fajm. v Št. Pavlu; 65. g. Fr. Burja, kapi. na Vranskem; 66. si. farna bukvarnica v Brazlov-čah, 67. g. Jož. Rozman, korar v Št. Andreju; 68. g. Oroslav Klanč-nik, 69. g. Jož. Jeraj; 70. g. Fr. Kenne; 71. g. Dav. Kovačič; 72. g. Mih. Krofič; 73. g. Jož. Rebov. Vsi bogoslovci 4. I. v Št. Andražu; 74. g. Pet. Kozler, namestnik derž. pravdn. v Tominu; 75. Drag. Pencin, kapi. v Tominu; 76. g. Jan. Hafner, dekan v Kapli; 77. g. Fr. Cvetko, nadžupn. v Ljutomeru; 78. g. Ant. Suhač, kaplan; 79. g- Mat. Dolinar, kaplan; 80. g. Drag. Huber, teržni pomagavec; 81. g. Gabr. Postruž-n i k, učitelj. Vsi u Ljutomeru; 82. g. Janez Kolar, kapi. v Podgorjah; 83. g. Ana Auer, učenka v Podgorjah; 84. g. Jan. Komeiar, nunski spovednik v Celovcu.	(Dalje sledi.)
Odgovorili izdatel in tiskar: Ferd. Ž1 Kleinmnjr v Celovcu.