Poštnina plačana t gmvvuiK Leto XIII«, štev« 137 14 >932 Ust- Ljubljana, torek 14* junija 1932 Cena t Di n >-. pt a vutštvo. L DllaDi. K.UB.tl;^v» ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123. 3124 3123 3126. ln*eraml oddelek: LJubljana. Selen-burff^va ot 3 — TeL 3492 » 2492. P->du7Tiica Mar bor: Aleksandrova ceota št 13 — feleton št 2455 Podružnica Celje: r*a jrosoodarsok in finančno sanacijo poduna"=-k;h držav. Ta problem je zelo zamotan. knr °o na eni strani gospodarski interesi ooed^n;h v poštev orihaja-jrčih držav zelo različni, na drugi strani pa je danes finanč-a konstelaciia 'Evrope taka. rta bo z®1© težke potrebno ve- liko mednarodno poseko Franciia "rtej ko prej V7.tr n i a na izvedbi TarfHen jeve?ra načrta. za katerega p« v Iz razumljivih razlog v nl«o pre^-p* n«'-^'»seni. Vendar na ie Herriot v te'<'i m»vnrov.l>a-g!f»sil. da .ie Franci »a pripravljena sodelovati tudi v vsaki d rti si vel'kopoW»i| cijl, ki bi za jamčila uspeh. Oba dr*r>vnika sta oriSla do soglasne ngotnvitve. da ie m-spOdar«ki poležaj podunavskih in vzhodnoevropskih drfav zelo pereč ter da .ie po-mog nujno potrebna. Ker je Avstrija trenutno v največ ii finančni stiski, je b'lo dogovorjeno. da bos+a Franci ia in Amrliia dovolili Avstriji začasno posojilo v višini 100 milijonov avstrijskih šilingov. Kar pa se tiče splošne finančne podpore podunavskim in balkanskim državam, se je Macdonald postavil na stališče, da jc Anglija za gospodarsko obnovo Evrope že divolj žrtvovala in da je sedaj prišla vrsta na druge države. Vsekakor pa sta Macdonald in Herriot prišla do sporazuma, da se mora vprašanje finančne in gospodarske sanacije podunavskih in balkanskih držav rešiti na lausann-ski konferenci. Dasiravno terej do konkretnih sklepov in p( drobnih dogovorov na pariških razgovorih ni prišlo, podčrtavajo tako francoski kakor angleški vodilni listi razveseljivo dejstvo, da so dovedli ti razgovori do zelo tesnega zbližanja med Francijo in Anglijo, kar bo v veliki meri olajšalo potek pogajanj v Ženevi in Lausanni. Macdonald m Herriot, ki sta danes dopoldne odpotovala v ženevo, bosta še spotoma nadaljevala razgovore ter boHia po dveh dneh krenila v Lausanno. Herriotova izjava Pariz, 13. junija AA. Po povratku od predsednika republike je dal Herriot izjavo, v kateri je dejal med drugim: »Odkrita izmenjava misli je potrdila skupno voljo in skupne napore obeh vlad za obrambo in organizacije miru. Včeraj in davi sva z g. Macdonaldom temeljito in potrpežljivo proučila položaj; imela s^a pred očmi velike naloge, ki nas čakajo, in velike dolžnosti, ki jih imamo do naredov v sedanjih težkih časih, živimo v času, ko je treba, da odgovorni možje ohranijo hladno kri in vse sile posvetijo delu. Francozi in Angleži smo vsi prežeti ideje miru in vsi stremimo k temu cilju v upanju, da besta Iausannska in ženevska konferenca uspeli. Z brit-skimi tovariši in z mojim tovarišem Ger-main-Martinom smo skušali iskreno proučiti in najti vse, kar more koristiti našima dvema narodoma in z njima vsem narodom na svetu.« Pariz, 13. junija s. Pred odhodom v ženevo je ministrski predsednik Herrict izjavil danes novinarjem na kolodvoru, kjer so ga obsipali z vprašanji, da ne more reči, kdaj se bo zopet vrnil v Pariz. Vsekakor mu je na tem, da bo čim večkrat prišel v prestolnico in reševal tekoče posle, za kar se bo po potrebi poslužil tudi letala. Za francoskega delegata na lausannski konferenci je bil imenovan tudi znani finančni strokovnjak prof. Charles Rist. Macdonaldova izjava Pariz, 13. junija. AA. Macdonald ie rekel v snočnii izjavi zastopnikom angleških in francoskih listov, da so bili razgovori, ki jih je imel s francoskim premierom. Informativnega značaja in docela neuradni. Poskušala sta v svojih razgovorih dognati, v koliko se n.iuno gledanje na sodobne probleme sklada, da se bosta laže razumela v Lausannu. Primerjava njunih stališč je pokazala, da gredo njune misli po večini v isto smer. Francija in Anglija, ie nadaljeval Macdo- nald, imata živo željo, da se lansannsl-ia konferenca konča s praktičnim uspehom, ker le tako je upati, da pride v dogle lem času do gospodarskega zboljšanja na svetu. Skupna pot v ženevo London, 13. junija. AA. Davi sta ang'c-ški ministrski predsednik Ramsav Macdonald in zunanji minister sir John Simon odpotovala iz Pariza na žene\sko razorož t-veno konferenco. Tudi francoski ministrski predsednik Herriot se je odpeljal v Ženevo z istim vlakom. Verjetno je. da bosta oba državnika na vožn;i nadaljevala svoje včerajšnje in predvčerajšnje razgovore. Angleški komentarji London, 13. junija, g. Izide pariških razgovorov med Herriotom in Macdonaldom ocenjujejo vsi angleški IMi kot ugodeu znak za bližnje mednarodne konference. Po informacijah londonskih listov sta se Macdonald in Herriot zed nila v naslednjih dveh točkah: 1. Podaljšanje I loovr i-vega moratorija do dobe po končan h predsedniških volitvah v Ameriki in 2. Odmor v oboroževanju, pri katerem pa n 'j bi Francija znižala svoje vojaške izdatke za 10 odst. Vsi 1 sii soglasno ugotavlja-o, da so se angleški in francoski nazori v večini 0-2-blemov tako približali drug drugemu, kakor že dolgo ne. Ameriške ini©rmaclje IVashington, 13. junija č. Ameriški politični krogi so sprejeli in sedaj živahno komentirajo vest, ki se je v Franciji že v splošnem razširila, da bo Iausannska konferenca le preakonferenca novih posvetovanj, zasnevanih na širši politični in finančni osnovi. Na lausannski konferenci bodo v glavnem sklepali le o podaljšanju Hoovrovega moratorija za pol leta, repa-racijsko vprašanje pa bodo definitivno reševali šele po predsedniških volitvah v Ameriki. Potemtakem se bo prava, reparacijska konferenca vršila šele koncem tega ali pričetkom prihodnjega leta. Pogoji za avstrijsko peso-ji3o Dunaj, 13. junija, č. K pariškim vestem o načelni odobritvi začamega posoji'a Avstriji poročajo nocojšnji listi tudi iz Fari-za. da je Herriot pristal na posojilo le pod pogji, ki jih je stavil Avstriji svoj čas že Tardieu. Baje bo zahtevo.! 1 lerrot. naj Avstrija revidira svoje zunanje politične smer-nice v odnošajih do francoskih zaveznikov v Srednji Evropi in naj se zaveže, da ne bo storila ničesar v nravcu prikliu?;tve k Nemčiji. Dalje stoji Herriot na stališču, da se mora posojilo smatrati za sestaven del sanacijske akcije za podunavske države. Herriot je mnenja, da mora Avstrija te pogoje izpolniti, ker bo drugače nemogoče dobiti v frane vlila svoiim dijakom veselje do praktičnega dela in mladi učitelji «o svoie praktično znanje. ki so si ga pridobili na meščanski šoli, iz večine posvetili zopet praktični meščanski šoli in bili praktični vodniki vsega podeželskega učiteljstva. Na učiteljišču samem so bili ravno gojenci iz meščanskih šol najbolt-ši goienci. Podeželska meščanska šola je dala deželi take učitelje, ki so radi in z največjim veseljem služili zopet na deželi, ker so jo poznali v njenem veselju in v njeni bridkosti, pa niso nikdar hrepeneli po mestu. Danes bi med podeželskimi učitelji našteli prav malo takih, ki iim je služba na deželi v veselje in ki bi smatrali svoj položaj na deželi za edino pravilen. Na stotine pa je med njimi takih, ki javno kažejo svoie nezanimanje na splošnem stanju podeželskega gospodarstva in k' beže vsak prosti trenutek v mesto. Reči moram, da so to večinoma učitelji, ki so kot mestni otroci dokončali nižjo srednjo šolo, prestopili iz tega aU onega vzroka na učiteljišče in se posvetili poklicu ne zaradi poklica, temveč zaradi službe. Usoda jih je zanesla na deželo, ki je ne poznajo, ki je ne morejo poznati, pa so nesrečni in sanjajo samo o mestu. Pa pripovedujejo svoje sanje *>voji okolici in kaj je boli naravno kot to. da si tudi dezelan koncem koncev želi pogledati v mesto in tam poizkusiti svojo srečo. Pa še ena stvar je silno važna. Podeželsko meščanske šole pošljejo na učiteljišča svoj najboljši material, v katerem se je razvilo veselje do učiteljstva in do poklica. Mestna srednje šole pa se z vstopni na učiteljišče >z-nebijo v prvi vrsti slabšega materijah, ki nima izgledov, da bo uspešno nadaljeval šolanje na višji srednji šoli in potem na univerzi. Med temi prestopniki je prav malo tistih, ki gredo na učiteljišče iz poklica, iz ljubezni do učiteljskega stanu. In to je rak-rana. Položai meščanskih šoli ni zavidanja vreden. Boriti se morajo na dve strani. Osnovna šola je na nje ljubosumna, ker se v krajih, kjer so meščanske šo'e, ne more razviti višja narodna šola., srednje šole jo zopet smatrajo za konkurenčno ustanovo. Ne razumejo pa je ne eni r.e drugi in zato ovirajo njen razvoj na veliko škodo splošnemu napredku. Meščanske šole imajo svoj poseben namen, ki ga dosegajo z velikim uspehom in z največjo požrtvovalnostjo svojega učiteljstva, čigar položai še danes ni urejen. Pred objavo novega uradniškega zakona so sprejemali učitelji meščanskih šol 10 odstotkov vseh svojih prejemkov kot nagrado za svoje delo na meščanskih šolah in za večjo strokovno izobrazbo. Po novem uradniškem zakonu je ta nagrada odoadla in imajo danes iste prejemke kot učitelji osnovnih šol. Ravnatelji nc* sprejemajo za svoje posle nikakih posebnih doklad, tisti ki imajo v šolskih zgradbah nabiralno stanovanje, morajo po vrhu to stanovanje še plačati, čeprav določa novi finančni zakon drugače. Napredovanje se vrši po splošnih načelih, sistemiziranie mest po novem zakonu za meščanske šole še ni izvršeno, občine jim stanarine ne plačujejo. Tako je danes učiteljstvo meščanskih šol v vsakem pogledu zapostavljeno in s tein je seveda ogrožen tudi položaj meščanskih šol sploh in z njimi ogrožen tudi gospodarski napredek gospodarskih slojev, katerim je meščanska šola v prvi vrsti namenjena. Kako vrše naše meščanske šole svoje vzgojne naloge, je treba prečitati samo poročila ministrskih odpos'ancev, ki so šole nadzirali, pa bomo videli, da so edino te šole zmožne ustvariti boljše pogoje za našo obrt. trgovino in industrijo. Javnost pa naj povzdigne svo;o besedo, da se čim prei razjasni položaj meščanskih šol. Anton Lajovic. Zaključek velesejma Že otvoritev našega velesejma je letos vzbudila splošno pozornost. Sredi težkega boja za gospodarski obstoj nam je velesejem s svojim nezaseričenim optimizmom vlil novega poguma. Nič manj kakor 652 tvrjk se je navzlic zastoju v kupčijah odločilo predstaviti se najširšemu občinstvu :n mu pokazati svoje odlične proizvode. Odločna volja naših razstav!jalcev je napravila pri vsej naši javnosti najboljši vtis. Del svojega zdravega optimizma pa je velesejem prenesel tudi na široki krog kon-sumentov in je prve dni bilo videti, da kupna moč naroda ni tako slaba, kakor se je splošno domnevale Oni. ki so krasen poset velesejma takoj prve dni pripisovali bolj radovednosti, so morali spoznati, da se v teh množicah občinstva skriva tudi pravo kupčijsko zanimanje, ki sa je treba le znova zbuditi. V tem pogledu ima letošnja velesejmska prireditev tudi velik moralen uspeh in psihološki efekt. Nedeljski poset prireditve pa nam je pokazal, da se je zanimanje za prireditev zadnje dni še stopnjevalo. Po statistiki velesejmske uprave je prireditev do konca posedlo 96.000' ljudi, to je le za 6000 mani nego lani. Nič mani kakor 11.000 po-setnikov ie t>r;šlo iz oddaljenejših kraiev. od tega 60 odst. iz krajev izven dravske banovine. Tak uspeh ie malokdo pričakoval. Letošnji velesejem nam je vsem pokazal. da zaradi slabih časov resignacija in obup nista ra mestu in da je v našem gospodarstvu še vedno dovolj žive volje, da prebrodimo sedanje težave in da zopet pridemo v normalne razmere. Ta splošno-^o-spodarski uspeh je v nemali meri pripisati spretnemu vodstvu velesejma s predsednikom g. Fr. Bonačem in ravnateljem dr. Dularjem na čelu. Že danes pa je tudi jasno, da bo skorajšnja iesenska prireditev »Ljubljana v jeseni« od 3 do 12. septembra pokazala enako ugoden uspeh, zlasti ker je pričakovati, da se bo svetovna -?osoodar-ska konjunktura vsaj jeseni obrnila na boHe. Pred razpravo proti Gorgulovii Pariz. 13. iuniiq s. Sodišče ie zavrnilo ^-ošnio Oorsmlov'h zag-ovorn^ov zi dopolnilno po«rtov«»-"ie in 'zračilo Gorrulova porotnemu sodišču z obtožbo uraora. Članom banovinskega odbora JRKD Po nalogu začasnega predsedstva banovinske organizacije JRKD sklicujemo I. sejo banovinskega odbora, izvoljenega na banovinski skupščini dne 5. t. m., za nedeljo 19. junija ob 11. uri v Celju v dvorani Celjskega doma. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev. 2. Poročili ministrov dr. in Ivana Puclja. 3. Konstituiranje predsedstva banovinske organizacije, volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika in referentov ter imenovanje tajnika. 4. Predlog tajništva glede delokroga referatov (odsekov) in volitev članov odsekov. Razgovor o smernicah dela banovinske organizacije v splošnem. 5. Slučajnosti. Navodila glede potovanja v Celje prejmejo odborniki v prihodnjih dneh. V Ljubljani, dne 11. junija 1932. Začasno banovinsko tajništvo. Dr. Kramer namestnik ministrskega, predsednika Beograd, 13. junija. M S kraljevim ukazom je imenovan na osnovi čl. 11. in 12. zakona o vrhovni državni upravi za namestnika ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Albert Kramer, m:-nister trgovine. Ministrski predsednik dr. Marinkovic je bil včeraj sprejet od kralja v avdijenci v Nišu ter mu je poročal o predstoječi lausannski konferenci. Davi se je vrnil iz Niša, nakar se je vršila dopoldne seja ministrskega sveta. Zvečer je dr. Marinkovic na čelu na3e delegacije odpotoval v Lausanno. Ban dr. Marušič v Beogradu Beograd, 13. junija p. Davi je prispel v Beograd v službenih poslih fcan dravske banovine dr. Marušič. Novi dekan pravne fakultete v Subotici Subotlca, 13. junija p. Danes je bil izvoljen za dekana pravne fakultete v Subotici profesor Aleksander Ilič. Obisk francoskega književnika v Beogradu Beograd, 13. junija p. Jutri prispe v Beograd znani francoski književnik Paul Marin, ki se nahaja na potovanju po Evropi. Spremljata ga sporoga in pa letos izvoljena Miss Evrcpa. Iz državne službe Beograd, 13. junija, p. Z odlokom ministra za socialno politiko je imenovan za uradniškega pripravnika pri splošni državni bolnici v Ljubljani Bogdan Domi-celj iz Ljubljane. S kraljevim ukazom so napredovali v vjšjo skupino Jožko Gruden, računski preglednik pri finančni direkciji v Ljubljani in železniški uradniki Rihard Negovetič, Fran Fine, Fran Jelašič. Anton Ran t, Alojzij Vehovec, Friderik Perme in Avgust Lu-kačič pri železiniški direkciji v Ljubljani. Agrarna reforma v Slavoniji Osijek, 13. junija, n. Poslovna komisija, ki je zadnje dni delovala v Slavoniji, je predložila ministru za kmetijstvo Juraju Deme-troviču poročilo o razdelitvi zemlje. Minister je poročilo sprejel in odredil, da se vsa zemlja, kolikor je imajo slavonski velepo- j sestniki po zakonu o agrarni reformi odveč, j stavi na razpolago agrarnim oblastem in j razdeli kmetom. Odvzeli bodo 939 juter zemlje dvanajstim slavonskim veleposestnikom, ki pa bodo lahko letošnjo žetev pospravili še sami. Avto povozil otroka v Zagrebu Zagreb, 13. junija n. Na trgu Kralja Aleksandra se je danes pred gledališčem zgodila huda avtom( bilska nesreča. Večja skupina dece je zapuščala šolo. Neki avto je nenadoma prevrnil in povozil 11-letno učenko Lidijo Gromanovo. Zlomil ji je obe nogi. Male je upanja, da bo otrok ostal pri življenju. Nevaren vlomilec pod ključem Zagreb, 13. junija n. Policija je v pretekli noči aretirala 24-letnega Rudclfa Bi-ankija iz Celja, ki je osumljen, da je izvršil 50 vlomov v Zagrebu in okolici. Vse vlome je izvršil v zadnjem času, odkar je pobegnil iz lepoglavske kaznilnice. Bil je obsojen na 5 let robije, a kazni ni v celoti prestal. Francoski solunski bojevniki v Ljubljeni K sprejemu na kolodvoru se je zbralo več tisoč ljudi - Velike ovacije Franciji Tudi v Italiji vedno večja finančna kriza Rim, 13. junija. AA. Parlamentarna proračunska komisija je izdala poročilo, iz katerega se vidi. da se zaloge deviz čedalje bolj krčijo, ker je zunanja trgovina kakor izpodrezana. Proračunski primanjkljaj je sipet narasel, brezposelnost pa se je v zadnjih mesecih podvojila. Proces proti Matuški Dunaj, 13. junija, č. Proces proti železniškemu atentatorju Matuški se prične pojutrišnjem pred dunajskim sodiščem. Ko se bo zaključil ta proces, bodo avstrijske oblasti izročile Matuško madžarskim sodnim organom, toda pod pogojem, da madžarsko sodišče ne obsodi Matuške na smrt zaradi atentata pri Via Torbagvju, ker je smrtna kazen v Avstriji ukinjena. Dviganje milijonskega zaklada iz morja Pariz, 13. junija, č. Potapljači italijanskega parnika »Buttiglio« so želi včeraj precejšen uspeh. Prodrli so do železne celice parnika »Egypte« ki se je potepil med vojno, in našli v njej bankovcev za 15 milijonov rupij. Zlata še niso naSn Bankovca bodo poslali v Anglijo, da jim natisnejo poapis guvernerja angleške barke, nakar jih bode oddali v promet. Tudi zlato, Ki ga je toliko, kolikor ga je potrebno za kritje teh dokumentov, nameravajo dvigniti v bližnjih dneh. Ljubljana, 13. junija. Z nocojšnjim beograjskim brzovlakom je prispela iz Zagreba v Ljubljano skupina bivš;h francoskih bojevnikov, ki so se bili borili ramo ob rami s srbsko vojsko in jugoslovenskimi dobrovoljci na solunski fronti. Dragi francoski gostje so bili že več dni na potovanju po Jugoslaviji. Povsod so bili sprejeti nad vse prisrčno. Tudi Ljubljana jih je pozdravila iskreno m lepo ter jim na ta način izrazila svojo zahvalo za njihovo sodelovanje v bojih za naše osvobojenje. Na trgu pred kolodvorom se je zbralo več tisoč ljudi, peron pa so napolnili predstavniki društev in zastopniki oblastev. Navzoči so bili poleg drugih podban dr. Pirkmajer, divizij-ski general Ilič, komandant mesta general Popovič, župan dr. Puc. zastopniki Glasbene Matice, Streljačke druž ne, dobrovolj-cev itd. Posebno v velikem številu so se zbrali čLani ljubljanskega oficirskega zbora. Ko je pri vozil brzovlak na kolodvor je vojaška godba zaigrala francosko narodno himno, občinstvo pa je pozdravilo francoske borce z živahnimi klici sživela Francija!« Dobrodošle goste je pozdravil župan dr. Puc v imenu Ljubljane, nato na sta jih nagovorila g. Jeras v imenu dobro-voljcev in g. dr. Žirovnik v imenu Clasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Zlatice, ki je užival pri svoj.i turneji po Franciji vsestransko podporo organizacije bivših solunskih bojevnikov, je pozdravil v Ljubljano došle člane te organizacije s pesmijo >S!ovenec. Srb, Hrvat«. Zastopnik francoskih bojevnikov se je iskreno zahvalil za lepi sprejem. Ko so gostje v spremstvu ljubljanskih predstavnikov prišli pred kolodvor. jih je tam zbrana tisočglava množica pozdravila z viharnim vzklikaniem ter prirejala nj.im in veliki zavezniški Franciji navdušene ovacije. Gostje, ki j:h je ravno 40, so se nastanili v MikMčevem hotelu. Danes si bodo ogledali Ljubljano in opoldne položili venec pred spomenik 'Ilirije. Bojevnike za našo svobodo iskreno pozdravljamo v svoji sredi in želimo, da bi jim bilo kratko bivanje v Ljubljani kar najbolj prijetno. Interpelacije dr. Nikiča in tovarišev V zadnji dobi skoro ni seje Narodne skupščine, da ne bi gg. Nikič in tovariši vložili cele kopice interpelacij, ki pa po svoji vsebini nimajo namena, odpravljati morebitnih nedo-statkov, marveč predvsem vzbujati utis, kakor da vlada v državi veliko nezadovoljstvo in nerazpoloženje proti sedanjemu režimu: Beograjsko »Vreme« objavlja o tem daljši članek, v katerem omenja zlasti zadnje interpelacije o napadu na dr. Budaka v Zagrebu in piše med drugim: Ze nekaj časa zasipa narodni poslanec g. dr. Nikola Nikič s svojimi štirimi tovariši, s katerimi sedi v svojem posebnem klubu, javnost z interpelacijami, kakršnih ni od nobene druge strani. Zdi se, kakor da se nihče drugi ne briga za narod v državi, nego samo ta petorica, katere podpisi so skoro na vseh interpelacijah, le da so v izmenjanem redu. S svojim postopanjem že izrabljajo potrpežljivost parlamenta in javnosti. Svoboda ni koncesija, ni pooblastilo, da bi kdorkoli počel, kar mu pride na misel brez ozira na skupnost. Besede, kakršne rabijo v poslednjih interpelacijah, prekašajo vse, kar smo v zadnjih letih čitali, in spominjajo na ono žalostno periodo našega parlamentarnega življenja, ki je dovedia do one velike nacionalne nesreče — do ubojev v skupščini. To so vse prej nego interpelacije. To je haran-giranje in draženje širokih mas. ki niso dovoli poučene, to ie ustvarjanje posebne psihoze. Ne vemo, zakaj, niti, v čigavo korist V eni izmed svojih poslednjih interpelacij je napisal dr. Nikola Nikič besede, ki so morale vzbuditi splošen odpor. Koga naj ne ogorči, ako vidi ali sliši, da je pet narodnih poslancev napisalo in podpisalo besede: »Vrača se doba grozne proskribcije, a listo 27 proskribiranih ljudi v Zagrebu hrani novi pokret., ki ste ga vi odobrili in ki ima precizna navodila za krvavo šent-ierneisko noč.« To so težke besede, naslovljene na g. ministra za notranje zadeve. Ne verujemo in ne moremo verovati, da so te besede resnične. Trdno smo prepričani, da jih bodo kmalu demantirali oni sami, ki so iih spravili v javnost. Enako nepremišljenost in tendencioznost kaže skoro vsak stavek te interpelacije glede mučnega napada na zagrebškega odvetnika g. dr. Budaka. »Po državi hodi smrt,« piše v interpelaciji bivši minister naše države, g. dr. Nikola Nikič. Naši sovražniki v tujini se bodo neobičajno razveselili, ker so sedaj našli še en izvor »informacij«. Dosedaj je bil to prosluli dunajski »Grič«, odslej pa še nekdanji minister. Interpelantom ni bila pri srcu resnica, marveč so hoteli izzvati le vznemirjanje prebivalstva Čudna in nedopustliiva je taka tlaka. Čimprej bo odpravljena, tem bolje bo za nas vse. Naj ne mislijo gospodje dr. Nikola Nikič in tovariši, da morejo nekaznovani delovati v tej državi, zavarovani po svoji poslanski imuniteti. »Vreme« zaključuje z zahtevo, naj se poslanci, ki na tak način razumejo svojo imuniteto, postavijo pred sodišče in tam dokažejo utemeljenost svojih trditev. Javnost ima pravico zahtevati, da se to zgodi. Požar na Ljubljanskem polju Ljubljana, 13. junija. Nocoj kmalu po 8. uri je nastal v nekem kozolcu na Ljubljanskem polju blizu nekdanje tovarne učil požar. V enem krilu kozolca je stanovala tudi neka stranka, v drugem krilu pa je bila zaloga krme. Na pomoč je najprej prihitela četa gojencev orožmške šole pod vodstvom svojega komandirja, kmalu nato pa so prispeli ljubljanski poklicni gasilci in prostovoljni ga-gasilci severnega dela Ljubljane. Slednji so ostali pozneje pri kozolcu na straži. Orožniški gojenci so rešili iz kozolca krmo in nekaj pohištva Iz ogroženega stanovanja. ljubljanski gasilci pa so napol podrli kozolec, da so tako rešili vsaj eno polovico stavbe, škoda znaša od 10 do 15 tisoč Din. Senzacijonalen samomor v Celju Cilje, 13. junija, r. Nocoj okrog pol 19. se je ustrelil v svojem stanovanju v Aleksandrovi ulici iz neznanega vzroka pravni konzulent tvrdke D. Rakuseh, dr. Chri-stian \Volf, star okrog 43 let. Pokojnik je bil član celjskega mestnega občinskega sveta in referent gradbenega odseka. Uboj na Jelovcu pred sodiščem Maribor, 13. junija. Na Jelovcu jc pri Odrovih od letošnje pomladi dalje stanoval 20-letni Josip To-mažič iz Poljan. Uslužben je bil na neki žagi. Kmalu se je zaljubil v lS-letno Odro-vo hčer, Štefko. Njuno razmerje ni ostalo brez posledic. Odkor Štefka ni mogla več prikrivati svoje nosečnosti, je stari Oder njo in njenega fanta vedno zbadal ki zasmehoval. Tako se je zgodilo tudi 5. maja vpričo večje 'družbe, v kateri so bili tudi oče, hči in njen fant. Vračali so se iz so-sednje vasi proti domu. Pri večerji je oče spet pričel zbadati in žaliti svojo hčer. Josip Tomažič se je spočetka zadržal mirno, pozneje pa, ko je stari Oder dražil svojo hčer vedno bolj, se je razi>uril, pograbil nož, navalil na očeta svojega dekleta in mu za rinil nož v desno stran prsi, da je v nekaj minutah umrl. Obtoženec se je pred sodniki izgovarjal, da je bil na dan uboja zelo razburjen in nekoliko vinjen ter da je dejanje izvršil v hipni zmedenosti. Obsojen je bil na 5 let strogega zapora ter je to kazen trudi spre-jeL Poraz Kitajcev v Mandžuriji Tokio, 13. junija. AA. Iregularna kitai-ska vojska pod poveljstvom generala Ma ie doživela v severni Mandžuriji nov hud poraz. Japonske čete so jo vnovič potolkle Poveljniki japonskih čet pričakujejo, da bodo čete generala Ma sedaj ooložile orožje. Neznan utopljenec pri Sevnici Sevnica, 13. junija. V vasi Dolenjem Brezovem ob Savi so našli davi moško truplo, ki ga je naplavila vod i in je bržkone ležalo na Brodu že kakih 14 dni, ker je Ž2 skoro popolnoma ra^ir-c1-lo. Truiplo je prvi opazil šolar Anton Očko. ki je o tem obvestil orožnike. Zdravnik dr. Turk je ugotovil, da je bilo truplo v vodi kake tri mesece, ni pa mogel ugotoviti, ali se je neznanec ponesrečil ali pa morda postal žrtev kakega zločina. Utopljenec je imel na seb: belo srajco, telovnik in športne hlače in je bil bos. Dokumentov pri njem niso našli, zaradi česar dosodaj še niso mogli dognati istovetnosti. Trunlo so prepeljali v mrtvašnico na sevn:-škem pokopališču. Grobarju je komisija izročila kos blaga od hlač, da bi mogli eventualno ugotoviti, kdo je neznanec. Vremenska napoved Z-igrebška vremenska napoved za dane--; Oblačnost bo ponekod narasla. Stalno, toplo vreme, lokalne nevihte verjetne. — Si t raci.i,i včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je te dni prevladoval nad večjim delom kontinenta, se je pričel umikati proti vzhodu, z Atlantskega oceana pa je začela prodirati baro-metrska depresija v zapadno Evropo. Zaradi tega so se pojavili južni vetrovi in so narasle temperature. Pritisk je padel za 2 do 3.5 mm. najbolj v južnem Primorju. Temperature so se le malo spremenile, vendar so večinoma narasle. Dunajska vremenska napoved za torek: Nobenih bistvenih motenj sedanjega viv-mena. Pevsko društvo »Slavec« poziva vse moške člane, da se zberejo ob pol 3. popoldne v društvenem lokalu pri Lozarju, k žalni seji za blagopokojnim ustanovnim članom g. Robertom Kollmannom. Po seji skupen odhod k pogrebu. — Odbor. Zapustila nas je za vedno go?pa Fani Cof roj. Jesih V njen poslednji dom jo spremimo v torek ob 6. uri. Kranj, dne 13. junija 1932. Žalujoči ostali. j u <1 Je 150-Ietnica rojstva ljubljanskega škofa Wolfa Ljubljana, 13. junija. Anton Alojzij \Volf se je rodil 14. junija 18S2 v Idriji, kjer je bil njegov oče Gašper rudniški uradn k. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani 15. decembra 1804. Duhovniško službo je nastopil v ljubljanski stolnici, odšel pa je že drugo leto za bene-ficijata v Idrijo, kjer je nato tudi nekaj časa kaplanoval. Kmalu pa je bil imenovan za škofovega kaplana in za kateheta rokodelskih in trgovskih vajencev v Ljubljan:. Leta 1807. je napravil z odliko konkurzn: izpit in že naslednje leto je bil imenovan za kne-zoškofijskega kancelarja. Ljubljanski škol je bil takrat njegov sorojak Idrijčan Anton Kavčič. Leta 1814. je postal kapiteljski vikar, kmalu potem kanonik in višji nadzornik ljubljanskih šol. Leta 1816. je bil pozvan v Trst k takratnemu primorskemu deželnemu glavarstvu za prvega duhovnega svetnika in šolskega poročevalca. 27. februarja 1824 je zasedel ljubljansko stolico in jo vladal krepko in modro celih 34 let. Ko so imel: avstrijski škofje svoja posvetovanja na Dunaju, so izvolili njega za tajnika. Škof \Volf je ustanovil v Ljubljani Alojizijevišče, v katerem se vzgojuje veliko število dijakov za duhovnike. Čudno pa je to, da je dala Idrija precej duhovnikov, pa ni bil menda za časa svojih g mnazijskih študij v Ljubljani nobeden gojenec v Aloj-zijevišču. Wolf je ljubil svoje rodno mesto in pomagal Idrijčanom. kjer je mogel. Mestni cerkvi je zapustil svoj najlepši ornat. hvaležni Idrijčani pa so mu vzidali v cerkev marmorno spominsko ploščo. — Umrl je 7. februarja 1859. Na stroške škofa \Volfa je izšel veliki nemško-slovenski (1860, uredil M. Oigale, doma s Črnega vrha nad Idrijo) in sloven-sko-nemški slovar (1894-95, uredil prof. Maks Pleteršnik). DANES PREMIERA! Film vesele zabave, plesa, smeha, flirta in ljubezni IN TO JE GLAVNO? Vso noč sama na plesu! NORA GREGOR Harry Liedtke, Robert Thoeren, Jakob Tiedtke, Otto VVallburg, Uršula Grabley Najnovejši Foxov zvočni tednik in izvrstna šaloigra kot dopolnilo! Predstave ob 4., in % 10. Elitni kino Matica Telefon 2124 Maši kraji Cz Soyez saluez, chevaliers de la liberte et de la fraternite! Chers hotes, vous arrivez chez nous couronnes de gloire et a votre entree sujourdhui sur le sol slovene tous les coeurs vous erient: soyez les bienve* nus. Partout, sur notre vaste Yougoslavie, que vous avez heroiquement aide a creer, vous avez ete accueillis sincerement; sur le terrain de notre plus petite patrie slovene un accueil, plus chaleureux eneore, vous attend, car vous foulez le sol ou le glorieux Napoleon a cree la liberte et un avenir meiU leur. En vous saluant parmi nous, en vous accueillant a bras ouverts, comme des notres, nous nous inclinons egalement devant la Nation francaise et son effort imperissable pour les ideaux les plus radieux de VHumanite. Comme reprčsentants de la chevaleresque Nation frangaise qui a fait le plus pour nous libčrer de la servitude soyez chaleureusement salues! Slike s tekme koscev Doktor II. Ilie-Rakovački začne s 1. julijem z zdravljenjem tuberkuloze (pljuč, žleze, kosti, kože in dr.) z vbrizgavanjem seroma proti tuberkulozi ki se uporablja tudi za zaščito pri zdravih, a tudi ko se nadaljuje zdravljenje, s KOMBINIRANIM ZRAČENJEM z aparaturo dr. F. ZeilleLsa. ^ BEOGRAD, Rimska ulica št. 3 (Bajlonov pijač, od tramvajske postaje br. 2).^ Napad na udeležence sokolske prireditve Stari trg, 13. junija. Sokoli Loške doline so včeraj priredili v Starem trgu svoj letni javni nastop, ki je najboljše uspel in so se prireditve udeležili tudi v lepem številu sokolski bratje iz Pre-zida v savski banovini. Vsa pri red te v je najlepše manifestirala jugoslovensko ljubezen in nihče ni mislil, da bo pozneje prišlo do incidenta, ki je plod hujskanja in mrž-nje nekdanjih sebičn h in oblastiželjnih strankarjev. Ko so se udeleženci iz Prezida okrog 23. vračali proti domu, so bili v bližini hotela g. Keržiea zavratno napadeni ter se je na nje tudi streljalo iz revolverjev in kara-bink, vmes pa je na debelo padalo kamenje. V pravi življenjski nevarnost je bil pod-starosta Klepac. Napad je bil izvršen v temni noči in sta bila aretirana samo dva napadalca. Eden od njih je, kakor se je izkazalo, poprej iskal municijo za karabin-ko. Iz tega se da pač z gotovostjo sklepati, da je bil napad pripravljen in organiziran. Domačinom je dobro znano, kje je vir te zločinske mržnje. in so vsi prepričani, da bo oblast preprečila vse, kar se v njej pripravlja in naklepa. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, č-e ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilke. »Franz Josefova« gren-ciča se dobi v vseli jah in špecerijskih trgovinah. 3 il^S 22 na pr ostem V soboto in nedeljo popoldne smo videli »Prodano nevesto:: v jako pripravni gozdni globeli poleg tivolskega gradu. Prostor ie bil krog in krog ograjen delno s plahtami, delno pa zastražen z vojaštvom. Ob straneh so bila stojišča, na eni strani v ospredju orkester. na nasprotni naravno vzvišeni sedeži; polovico planote .je zavzemal igralni prostor, drugo polovico sioli. Ti so se v rahlem pesku zadaj podrezali in ker so bili postavljeni v isti višini kot igralski prostor, so vse vrste razven prvih dveh, treh le slabo videle. Ljudje so zato vstajali s sedežev in tako še bolj zastirali pogled. V bodoče bo treba prostor za stole trdo nasuti in proti ozadju čim dalje bolj dvigniti, ali pa zgraditi prinu- umetnino bili še bolj hvaležni, ako bi jo pol v slovenskem jeziku, kajti vse bi bilo še enotnejše. Vem, da partijo zna. snj je pel izjemoma duet o bogati mladenki z Jankom v slovenskem jeziku. Menda ne more nihče Kecala tako zabavno, a tudi pevski tako odlično podati kot gosp. Križaj. Imel je seveda ogromen uspeh. V soboto ie pela .Marinko ga. Ribičeva, v nedeljo gdč. Majdičeva. Obe-ma se je uloga lej>o prilegala in ni mogoče dati prednosti tej pred ono. isto v Ija za g. Banovca. odnosno g. Gostiča, ki i*a oba Janka izčrpala v vseh ozirih do dna. Nad imeniten je c. Kovač kot Vašek. Spleza celo na drevo. Ne bomo ga iztahka pozabili. Kmečka para: ga. Španova, ga. Kogojeva, g. Ljubljana, 13. junija. O tej skromni, a prisrčni spominski slavnosti. ki je v nedeljo združila čestilce Aškerčeve Muze pred preprosto kmečko hišo v Rimskih Toplicah, je obširno poročalo ponedeljsko »Jutro«. Ne bi bilo prav. če ostal' del »Jutrovega« občinstva, ki ne dc>-biva ponedeljske izdaje, ne bi ničesar izvedel o tej počastitvi velikega slovenskega pesnika in borca. Ponovno je treba poudariti, da je akcijo za Aškerčevo spominsko ploščo na hiši, kier ie poznejši poet preživljal svoja otročka leta. snrožilo in izvedlo a«ilno »Zgodo--vinsko društvo«- v Mariboru. V tem okviru sta imela posebno skrb za izvedbo lenega ■načrta profesor Baš in ravnatelj »Studijske knjižnice« Janko Glaser. Zaradi težkih časov so prireditelji omistili vse, kar bi zahtevalo večjih denarn:h žrtev: ob 201etnici smrti naj se s ploščo na hiši, ki je sedaj cerkvena list. izpriča narodna hvaležnost Gor^du. Tako so v nedeljo prispeli v Rimske Toplice ne posebno številni gostje iz Ljubljane. Maribora in Celja, da se poklo-Tvjo manom pokojnega pesnika v kraju, ki ie tolikanj navdihnil njegovega duha. Dan je bil sončen in v čistem zraku je Ašker-r"vi pokrajini razkazala vso svojo lepoto. Poleg =lužbenih zastopnikov je posebno povzdignila značaj te prireditve navzočnost članov in članic seminarja za slovensko knrževno zgodovino, ki so prispeli v Aškerčev domači kraj s svojim profesorjem dr. Ivanom Prijateljem, urednikom »Aškerčeve č;tanVe«r in avtoriem najboljše dosedanje študije o Aškerčevem delu. Skupina gostov ie d^oldne po«etila pes-p:kovega brata Miho Aškerca, ki kmetuje v Velikem Širju med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom. Niegova hiša leži v vi«mi čez .VX) m. v idilični pokraj:ni med p^lji. travniki in gozdovi, v pokojnem miru hribovskega sveti, nad katerim kraljuie o«tri vrh Kozii. M ha Aškerc je v najboljših letih in ožji znanci pokojnega nesnika zatrjujejo, da po vnanjosti, po odločnem enačaju in značilnih gestah zelo spominja na svojega že pokojnega starejšega brata. Miha šola sina v Celju; letos pojde v osmo gimnazijo. Tud; v nečaku je budna kri borca Antona Aškerca. Sama slavnost pred hišo v Toplicah št. 6, dobre četrt ure od kopaliških poslopij, je imela domačnostmi značaj. Govor posnika Janka Glaserja je bil prava pesem pokrajini. ki je mlademu Aškercu dajala prve vtiske o svetu, o prirodi, o ljudeh. Glaser-jev. s toplo domačnostjo in z ljubeznijo do lepe slovenske zemlje ob Savinji prežeti govor je potrjeval stare Goethejeve besede, da mora v pesnikov rojstni krai. kdoi hoče pesnika razumeti. Navzoče občinstvo je nazorno poslušalo ta slavosipev pesm;Vu in kraju, iz katerega je izšel: nato je bila odgrnjena plošča iz domačega marmorja, vzidana v steno, z lesenim nadstavkom. ki ima lehrco Aškerčevega rojstva in smrH. Obžalovati je. da ie bila za slavnost določena ura, najprikladneiša za došle gosf-e, a najmanj primerna za domače ljudi. Tako je bilo pri tei slavnosti navzočih prav malo kmečkih okoličanov, katerih mnogi še hranijo gospoda Antona v živem spominu. Nekaj je bila kriva neprimerna ura, nekaj pa tudi to. da je pri nekaterih še v preživem spominu nekdania gopia proti niihovemu rojaku, ki je imel dovolj možatosti, da zapusti vsljeni mu stan in nastopi svojo pot k resnici. Po anounr slavnosti so se gostie razšli po Rimskih Trmlicah. V gostilni »Pod lin-co« so imeli kratek sestanek zastopniki ljubljanskega in beograjskega geografskega društva, ki so se zbrali ob tei priliki v Rimskih Topl:cah in razpravljali o pripravah za kongres jugoslovenskih zem1i°piscev, ki bo letošnjo jesen v Ljubljani. Tudi ta sestanek je bil nekako v skladu z Aškerčevim imenom, saj je bil Anton Aškerc eden naših najbolj navduišenih potovalcev; s svojo poezijo je razširil »geografski vidik« slovenskega pesništva v ves slovanski svet, na Grško in v Egipt. Želeti bi bilo. da tudi 25-letnica Aškerčeve smrti ne bi bila pozabljena! Odkritje spominske plošče Antonu Aškercu Državno strelsko tekmova- Ljubljana, 13. junija. Med pomembnejše javne prireditve v Ljubljani spada gotovo tudi državno strelsko tekmovanje, kajti strelski šport je važen čnitelj v razvojni moči našega naroda. To je pravi ljudski šport in so strelske družine zelo v ažne pri ljudski vzgoji v pogledu ojačenja vida in živcev ter preudarnosti in odločnosti. Tudi pri nas bi morale biti po vseh kraj h poleg sokolskih čet krepke strelske družine, ki bi si uredile lastna strelišča, če pa to ni mogoče, pa gojile vsaj malokalibersko streljanje. V dneh od 4. do 9. septembra bo v Ljubljani na vojaškem strelišču XXI. državno strelsko tekmovanje, katero priredi Strelski savez skupno z ljubljansko okrožno strelsko družino. V borbi za državno prvenstvo in za nagrado Nj. Vel. kralja bo sodelovala vsaka strelska druž na po svojih najboljših strelcih. Program prireditve obsega 13 vrst tekmovanj, in sicer: za vojaško puško kal. 7 ali 7.0 mm tarče »Spominska«, »Zmagovalna«, »Narodna«, »Beograd«, »Primorje«. »Cetinje«; za precizno puško kal. 7 ali 7.9 mm tarča »Zagreb«; za precizno puško kal. 22 (5.6 mm) tarča: »Novi Sad«: za puško kal. 22 (5.6 mm) tarče: »Ljubljana« in »Omladina«; za precizne pištole tarča »Avala«; za navaden in vojaški samokres tarče »Maribor« in Sarajevo«. — Posebna tarča je določena za dame. in sicer malokaVbrska na 50 metrov in tudi tarča za mladino do 16. leta starosti. Razpisanih je 235 nagrad v častnih darilih v skupni vrednosti 75.000 Din in 50 nagrad v skupnem znesku 25.000 D n. — Med častnimi nagradami so na prvih mestih darila Ni. Vel. kraljice, Nj. Vis. prestolonaslednika, ministra za vojsko in mornarico, ministra za fizično vzgojo, Jugoslovenskega Sokolskega saveza itd. Že do sedaj je prijavljenih okrog 350 tekmovalcev, pričakuje pa se. da bo število tekmovalcev presegalo več kot 500 in je ravno iz dravske banovine pričakovati rekordne udeležbe. Zagotovljena je znižana vožnja po železnicah, manj premožnejšim članom pa je preskrbljeno brezplačno prenočišče ter hrana po znižani ceni. S tekmovanjem bo združena lepa svečanost ljubljanske okrožne strelske družine, namreč razvitje njenega prapora, ki ga z veliko vnemo izdelujejo njene članice. Letošnje državno strelsko tekmovanje bo brez dvoma največja povojna strelska prireditev v naši državi. Slovenska javnost se bo gotovo zavedala pomena te prireditve, na kateri naj bi bil zastopan vsak kraj naše banovine. Dolžnost narodnih delavcev je. da že sedaj v svojem okolišu pospešujejo vežbanje strelcev, kjer pa še ni strelskih druž:n, naj se te takoj ustanove, da bodo tudi ti kraji zastopani pri velikem strelskem tekmovanju. Pokažimo bratom, ki nas bodo povodom tekmovanja mnogoštevilno posetili, da ne zaostajamo za njimi, pripravimo pa jim bratski sprejem. Grenčica Hnnyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Pogled preko gledalcev na sceno. Zgoraj so igralci zadaj za sceno med odmorom, kjer ni bilo nič manj življenja kakor spredaj. tivne lesene klopi. Ospredje je predstavljalo del sodobne, modernizirane češke vasi z mlaji, s kmečko hišico na desni, z znamenjem. gostilno z mizami in stoli pred njo na levi. s pregrado, marijonetnim tatrčkom, daleč v ozadju pa so se videle prodajne stojnice, hiše itd. Senzacija je bila. dasi nekoliko skopa, zelo posrečena in naravno postavljena. Prostor je bil tudi akustično srečno odbran. Petje se ie culo prav razločno, tudi deloma pomnoženi orkester je z lahkoto sodeloval s pevci, kajpada, dirigent .)<* moral predpisano dinamiko prekoračiti za nekoliko nians, sicer bi se vsaj pianisimi porazgubili. Ta prilagoditev prostorov pa je bila seveda modra. »Prodano nevesto« so odigrali v eni sami potezi, kar ie bilo edino primerno. Zaradi tega sta morala dirigent in režiser zliti vsa tri deianja v en sam akt. nekatere finalne takte izpustiti ter tako povezati vse v celoto, ki se je glasbeno in igralski razpletala popolnoma naravno in gladko. »Prodana nevesta« je v tei obliki vplivala še močneje in celotnejše. Videl sem jo na prostem pred leti menda v Osijeku. Zdi se mi. da je bila tam porazdeljena s pavzami v akte in ni zato tako močno in enotno učinkovala, kot sedaj. Zamisel g. Šesta in g. Neffata je bila odlična. Ker bo troba tudi pri nas v Ljubljani misliti na redno odprto poletno gledališče. bi se mogel ta srečno izbrani prostor polagoma adaptirati zanj. Del pa. ki bi se mogla tako srečno odigrati časovno v eni sami potezi, brez spremembe scenerije, je seveda zelo malo. Iznajdljiv režiser pa bi vendarle našel marsikaj, kar bi mogel razmeram prilagoditi. Gosp. Šest je »Prodano nevesto« zagrabil širokonotezno. Ako ima opera svoj glasbeni uvod v obliki uverture, pa ji je dal tudi g. šest ob istem času svoj igralski uvod. Vzporedno z glasbeno predigro se začne pred nami de jan ie. Natakarice pripravljajo mize in stole, liudstvo prihaja. In ljudstvo je zelo pestro. Mlado, staro, otroci, vojaki, policaji, invalidi, prodajalci, med igro celo kolesarji prihajajo in odhajaio. Ke-cal (g. Križai) se pripelje v zapraviiiveku z bistrim konjičem. Prispeta Janko in Marinka. druge osebe igre in takoj po uverturi vpade zbor. In sedaj teče vse dejanje tako živo in mnogokrat tako originalno^ zamišljeno. da =e je nudil izredno velik užitek. Ako bi ne bilo spontanega ploskanja po lepo podanih arijah, duetih. sekstetu itd., bi človek mislil, da je sam sredi tega dejanja kot član vesele igralske družbe. Višek imenitno podane kreacije Kecala ie podal gosp. Križaj, kateremu bi za njegovo Janko in g. Magolič priprosta in nežna, kot se spodobi, sta bila zelo simpatična: komedijant g. Simončič klasičen tip naisvobod-nejše umetnosti . Esmeralda ge. Grlovičeve živa in pevski rešpektabel. Cirkus se je pripeljal s komedijantskim vozom in parom konj, pred njim pa jo je primahal sprevod, ki je moral res staro in mlado dvigniti na noge. In probna produkcija! Nove, originalne misli g. Šesta, ki so povzročale smeh in aplavz za aplavzom. Sodeloval je celo šapii-novski žongler po poklicu, ki so ga menda sneli na sejmišču. Skratka: »Prodana nevesta - na prostem ie nudila vprav edinstven užitek. Publike se je kar trlo. Vsi si želimo skorajšnje ponovitve imenitno uspelih predstav. —č. IV. simfonični koncert, ki ga je priredilo Narodno gledališče, je bil pomemben tudi zaradi tega. ker so se na njem izvajale izključno skladbe slovenskih komponistov. Ves spored je dirigiral prof. L. M. Škerianc na pamet, kar je tokrat posebnega priznanja vredno: za pripravo je imel zeio malo časa, pa tudi malo skupnih skušenj. Izvajanje vseh skladb je bilo na absolutni umetniški višini in se je Škerjanc - dirigent postavil to pot tako kot še nikdar poprej. Slišali smo voči-noma znane skladbe: Škeriančevo uverturo in simfonijo v enem stavku, tri stavke iz moje suite. štiri Adami čpve stavke, Lajovčevo »Begunko pri zibelki« in dva Pavčičeva samospeva v odlični Škerjančevi instrumenta-ciji, Bravničarjevo uverturo »Slavicus liVni-nus« in tri preproste stavke iz srčkane Šant-love male suite. Vse točke sporeda pa ie sprejela sicer maloštevilna publika kar najbolj prisrčno. Vse tri samospeve je podala ga. Pavla Lovšetova tako dovršeno, da ploskanje po njenih točkah kar ni hotelo ponehati. Kot nove pridobitve naše produktivnosti pozdravljam zlasti instrumentirano »Posuti k o pri zibelk in »Uspavanko I, s kraljevim ukazom imenovani: pehotni brigad ni general t>vetozar Had.žič za koman lan ta, pepote dravske d*viz!jske oblast':; dosedanji komandant artiljerije dravske divizijske opasti brigadni general Gjorgje Popov-ič za komandanta arti!jer:je dunavske divizijske oblasti: brigadni general Antonije Pekiič za komandanta artiljeu-je dravske ;1; vizijske oblasti; pehotai podpolkovvk za generalštabne posle Vladimir Vauhnik za komandanta 1. bataljona 23. pehotnega polka; sanitetni polkovnik dr. Anton Hočevar za uprav a i ka stalne vojne bolnice 2. armijske oblasti; pehotni podpolkovnik Oojko Jovanovič za komandanta 1. bataljona 45. pehotnega polka; ,poročnik bojnega broda 1. razve la Anton Leiarč:č za vršilca dolžnosti Kjmardanta torpiljarke iT 5«; pehotni raii>r Vojislav Maslač za komandanta 2. bataljona 45. pehotnega polka; pehotni kapetan Jernej Pavlič za ■vršilca dolžnosti komandanta 3. bataljona 4.j. pehotnega polka; pehotni polkovnik Miloš Ožegovič, doslej na službi v štabu komande dravske divizijske oblasti, r.a vršilca dolžnosti načelnika štaba komande granične trupe; sanitetni kapetan 2. razreda dr. Pavel Loboda za zdravnika 1. ko rjiškega pol*«- >Obiliča«; sanitetni po nočnik 4. r*Kr®da Vojko Zupane pa za ma-nipulanta skladišča stalne vojaške bolnice 5. armijske oblasti; pehotni kapetan 2. razreda za generalne posle Josip Hočevar pa za komandanta 2. čete 31. pehotnega polka. Na službovanje so prideljeni: nižji vojno tehniški uradnik 4. razreda 'Ivan Lav.rič referentu inženjerije komande dravske divizijske oblasti. artiljerijski podporočnik Rudolf Majcen kot vodnik 1. baterije 27. artiljerijskemu polku; artiljerijski podporočnik Milutin Gonip referentu artiljerije komande dravske divizijske oblasti; artiljerijski podporočnik Stanko Varšek pa referentu artiljerije komande III. armijske oblasti. V vojni mornarici sta inž. kapetan 1. razreda Anton Ošlak ter inž. kapetan 2. razreda Ivan Ro.inik, oba doslej na službi v komandi mornarice, premeščena na kr. brod -Dubrovnik«. — Ženitev je dovoljena inženjerskemu poroč-niku Karlu Orehku z gospodično Dragico Josifovičevo. hčerko bivšega trgovca v Kuršumliji; pehotnemu poročniku Girllu Legatu z gospodično Frančiško Rudolfovo, hčerko uradniškega upokojenca iz Ljubljane in artiljerijskemu poročniku Drago-tinn P rosen u z gospodično II z o Adlerjevo. hčerko privatnega uradnika iz Sarajeva. + Finančni direktor na odmoru. Finančni direktor g. dr. Povalej je 13. nastopil svoj redni letni odmor. Nadomestuje ga pomočnik fin. direktorja g. Spindler. ki sprejema stranke vsak delavnik od 10. do 11. * Promocija. V petek 10. t. m. je promo-viT-a1 na univerzi v Gradcu naš primorski rej a!; gospod Viktor Č e r č e k, po rodu iz Trsta, član jugoslovenskega akademskega društva »Triglav« v Gradcu, za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju nase iskrene čestitke! ♦ Kongres jugoslovenskih gozdarjev. Kongres jugoslovenskih gozdarjev se bo Vremensko poročilo Metec-ološkeos zavoda v Ljubljani dne 13. junija 1932. Številke za označbo kraja pomenijo: 1 <*as opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 su3i*r in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm Temperatura • orve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. Ljubljana 7, 762.5, 14.4. 70. mirno, jasno, —; Ljubljana 13. 759.5. 24.8. 42. Wl, 0.3. —; Maribor 7. 761.3. 16.0. 80. SW1, 0.3. —; Zagreb 7. 762.0. 17.0. 70. NNE1, 0.3. _; Beograd 7. 763.0. 15.0. 70. mimo, jasno. -.. _; Sarajevo 7. 763.5. 14.0. 70. mirno. 0.1. _. S kopi je 7. 76S.5. 20.0. 20. mirno. 0.2,___: Silit 7. 761.4. 20.0, 60. SE1, 0.6, —, —; Kumhor 7. 760.6 19.0, 70. mirno. 0.5. ___: Rab 7, 761.8. 20.0. 50, mirno, 0.3, Temperatura: Ljubljana 24.8. 11.6: Ljubljana 25.0, —: Maribor 21.0. 14.0; Zagreb ___ 15.0: Beograd 21.0. 9.0: Sarajevo —, 7.0; Skopi i e 26.0, 8.0: Split 16.0; Kum-bor — 15.0: Rab _, 17.0. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.47. Luna vzhaja ob 13.56, zahaja ob 0.56. letos vršil na Sušaku v prvi polovici meseca avgusta. Kongresa se bodo udeležili številni delegati iz inozemstva, zlasti iz češkoslovaške in Poljske. + K 50letnici 6lovenske občine ljubljanske. Prejeli smo: SOletnice slovenske občine Ljubljane se radostno spominjajo še živeče učiteljice, ki so isto leto maturira-le in ji iskreno čestitajo. Miklavčičeva, šolska upraviteljica v pokoju v Kranju. * Kipar Rendič hudo bolan. Znani hrvatski kipar Rendič je v svojem rojstnem kraju Supetru na otoku Braču nevarno obolel. Ker se bolezen obrača na slabše, je bil priletni umetnik preteklo nedeljo prepeljan v splitsko bolnico na zdravljenje. + Pogreb bojevnikov s solunske fronte. V Beogradu se je preteklo nedeljo vršil pogreb posmrtnih ostankov bojevnikov, prepeljanih iz Soluna. Pogreba so se udeležile ugledne osebnosti, rodbine in prijatelji pokojnikov s solunske fronte in tudi francoski bojevniki, ki so se v nedeljo nahajali v Beogradu. Pn po kvantnem »ti preobremenjenem želodcu, zgagi, pri početnem aru v želodcu vam pomore Dobiva »e v »teh lekarnah. Odobren od Mi«, m. potilike la nar. zdrarla S. SL 2009 8. 0. 1932. * Novi grobovi. V Dolenji vasi pri Cerknici je umrl trgovec in posestnik g. Anton M i 1 a v e c. Pokopali ga bodo danes ob pol 18. na cerkniškem pokopališču. — V Železnikih je preminul industrijec in posestnik g. Jakob D e r m o t a. velik podpornik tamo-šnjega Sokola in Pralnega društva in ustanovni član in odbornik tamošnje Hranilnice in posojilnice. Pokojnik, ki je bil splošno spoštovan mož, zapušča žalujočo soprogo in šest otrok. Pogreb bo danes ob 17. na župno pokopališče. — V Zgornjem Doliču je v starosti 54 let umrl trgovec in gostilničar g. Edmund S k u b i t z. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Celje, kjer bo v sredo ob 15. pokopano na mestnem pokopališču. — V lepi starosti 75 let je po daljši bolezni preminil na Bledu g. Jakob P e t e r n e 1, hotelir in posestnik, bivši dolgoletni župan. Pogreb splošno spoštovanega pokojnika bo danes ob 15. iz hiše žalosti v hotelu »Evropi«. — V Mariboru .je umrl stavbni polir g. Pavel Borut a. Pogreb bo danes ob pol 17. iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * »Slovenski pravnik«. Izšla ie dvojna številka »Slovenskega pravnika« za meseca maj in junij z naslednjo vsebino: univ. profesor Aleksander Maklecov: Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava (nadaljevanje); dr. Avgust Munda: Zaščita časti po novem kazenskem zakonu (konec); dr. Stojan Bajič; Delovno pravo v novem obrtnem zakonu; dr. Rupnik; Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov; Priloga: Odločbe kasacijskega sodišča v kazenskih stvareh. »Slovenski pravnik« izhaja mesečno. Celoletna naročnina znaša 60 Din. * Razpis nagrad Mladinske Matice. Opo zarjamo naše mladinske pesnike, pisatelje in slikarje na razpise nagrad Mladinske Matice. 1. Prvega julija poteče rok za tekmovanje za naslovno stran ^Našega roda« an vinjete. Nagrada 1000 Din. 2. Prvega avgusta poteče rok za tekmovanje za knjigo, ki izide za Miklavža v izredna publikaciji. Razpisani sta dve nagradi, (in sicer za 2000 in 1000 Din za dve najboljši deli za najmlajše. Delo je lahko beletristično ali slikarsko (slikanica). 3. Prvega decembra .poteče rok za tekmovanje za redne publikacije. Razpisanih je šest nagrad, in sicer: a) 3000 Di.n za beletristično delo, primerno za otroke višjih razredov; b) 2000 Din za beletristično ali slikarsko delo, primerno za učence nižjih razredov; c) 2000 Din pa za najboljše spise o razvoju tehnike, kulture vsemirja in specijalno zemlje in o gospodarskem razvoju človeštva. Nagrajena dela, ki bodo tiskana, do bijo običajen honorar. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Matice. Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Tu dobijo konkurenti tudi vsa. podrobnejša navodila. Uradne ure vsak dan od 16. do 18. * Izdaja izpričeval za vstop v srednjo šolo. Sprejemni izpiti na srednjih šolah se bodo vršili od 23. do 28. t. m. Učencem četrtega razreda osnovnih šol se bodo izdajala izpričevala od 18. do 20. t. m. + Tekma koscev. Dodatno 'k našemu poročila o izidu tekme koscev nam ocenjevalna komisija sporoča: Tekmovalcem sta bili razdeljeni dve prvi nagradi. Redna prva nagrada (ura, darilo g. bana) za najboljšega kosca sploh je bila prisojena Alojziju Avsecu iz Be.ričevega za uspeh v hitrost: in čistoči, izredna prva nagrada f ura, darilo Zveze. slovenskih zadrug) za kosca z največ točkami v čistosti, pa je bila prisojena Antonu Kajtnerju iz Orle vsi. Ni torej točno, da bi Alojzij Avsec dobil tretjo nagrado. Tak rezultat je ocenjevalna komisiia tudi ta.koj razglasila. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu nam poroča, da v zadnjem času obiskujejo zagrebške Slovence ljudje v imenu Narodne knjižnice in čitalnice ter jih vabijo, da se prijavijo kot naročniki na slovenski časonis. ki bi naj začel v kratkem izhajati v Zagrebu. Narodna knjižnica in čitalnica izjavlja, da dotičniki prosto zlorabljajo ime društva in da društvo nima nobene zveze s to akcijo za izdajanje slo venskega časopisa v Zagrebu. Društvo prosi. da se taki agenti legitimirajo in takoj javijo društvu, ki bo proti njim postopalo. * V gluhonemnlco v Ljubljani se ob pri-četku prihodnjega šolskega leta vnovič sprejmejo gluhonemi otroci na prošnio staršev ali niih namestnikov, brezpogojno pa so tekli učeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, ki so neozdravljivo bolni ali pa imajo hude telesne hibe. nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni, in otroci, ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo .ie prebiti v zavodu. Interesente opozarjamo na razglas ravnateljstva šole v 43. številki ^Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine. * Tudi lajike bo zanimalo, kako se Izdeluje resnično dobro mehko toaletno milo Zbirati je bilo treba Izkustva več generacij. da se je dosegel tako dovršen izdelek, kakor ga predstavlja Palmira milo. in kakršnega zahteva nega nežne polti dam Dolgoletne preizkušnje ter veliko truda Iti brige je bilo potrebno za izbiranje potreb- nih vrst olja in masti za pravilno nego kože. Potrebno je bilo tudi znanje prvovrstnih strokovnjakov, da se je izvarilo milo, ki je pri idealni izbiri temeljnih snovi popolnoma mehko in nevtralno. Potem se je začelo težavno in subtilno delo par-fimiranja. Vsak parfem ni uporaben, mnogo drugače prijetnih vonjev škoduje koži. Dolgotrajni poizkusi znanstvenih avtoritet so izbrali dišeče snovi in eterična olja, ki poživljajo kožo. pri tem pa tvorijo skupno prijeten vonj. ki ga ne prekaša nobeno inozemsko milo. Koža živi in se hrani. Snovi, ki jih koža ne prenaša, povzročajo kožna vnetja ali pa se na kak drug način izločujejo in se s tem koža onesnaži. Zaradi tega je silno važno, da vsakdo, ki se je odločil za pravilno nego kože in ki hoče ohraniti svojo polt čisto, mehko in mladostno - svežo, z največjo skrbjo in pozornostjo izbira svoje toaletno milo. Vestno po najnovejših poizkusih sestavljeno mehko toaletno milo, najfinejše pilirano in decentno duhteče, je Palmira milo. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Javna zahvala. Uprava Sokola II. se zahvaljuje pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za sodelovanje pri javnem nastopu v nedeljo na Prulah. Prepričani smo, da nam bodo vrli pevci rade volje priskočili tudi v bodoče na pomoč, za kar jim izrekamo ponovno sokolsko zahvalo. u— Sokol Ljubljana II. sporoča svojemu članstvu, da je v nedeljo nenadoma preminil njegov dolgoletni član in dobrotnik društva brat Robert Kollmann. veletrgovec v Ljubljani. Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti danes popoldne ob 16. izpred hiše na Mestnem trgu. Vabimo članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu v civilu z znakom. Slava blago-pokojniku! u— Sokol Ljubljana - Tabor globoko obžaluje smrt brata Roberta Kollmanna, ki si je za zgradbo Sokolskega doma na Taboru pridobil neprecenljivih zaslug kot velik dobrotnik. Tabor bo večni pomnik velike dobrotljivostj blagopokojnika. Članstvo se vabi, da nepozabnega brata spremi na njegovi zadnji poti v kroju ali v civilu z znakom in društvenim praporom danes ob 16. izpred hiše žalosti, Mestni trg 7. Uprava. u_ Pevcem »Ljubljanskega Zvona«. Udeležite se pogreba našega dobrotnika in ustanovni.ka g. Roberta Kollmanna danes ob 16. z Mestnega trga 7. — Odbor. u_ Produkcija šole Glasbene Matice koncem letošnjega šolskega leta bo v petek, 17. t. m. ob pol 5. popoldne v Filhar-monični dvorani. Na produkciji nastopi 32 gojencev oddelka za klavir, violino in čelo. Vstop je prost proti nakupu programa, k,i stane 2 Din. u_ Manjšinska razstava. Od 28. do 29. t. m. se bo .vršil v Ljubljani kongres Narodne odbrane. Ljubljanski oblastni odbor Narodne odbrane namerava ob tej priliki prirediti v Jakopičevem paviljonu manjšinsko razstavo, in sicer prav ob 201etnici prve slične razstave, ki jo je 1. 1912. priredilo narodnoradAkaI.no društvo >Prosve-t.a.« Razstava bo poučnega in informativnega značaja u_ Pri žrebanju efektne loterije »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani 12. L m. je zadela številka 10.646, prvi glavni .dobitek, 14.92.2 drugi, 26.711 tretjii, 11.666 četrti, 15.074 peti, 9919 šesti, 2763 sedmi, 18.214 NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman)._230 Po požaru skladišča materi-jala tkalnice kokosa v Sarajevu. Izvedeli smo, da stavbe tovarne o priliki požara niso trpele nikake škode, ker je bil požar takoj lokaliziran, in da je bil sa-samo en del surovin uničen. Tovarna bo še nadalje obratovala in izvrševala vsa naročila. E. S. 7525-a Ali hočete 1,000.000? • ' |. ■ ■ i ROBERT LOUIS STEVENSON " ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tlgraGCjen ■ ie pravkar izšlo v založbi TISKOV-1 NE ZADRUGE. i j | PROF. | j dr. Alojzij Zalokar f ♦ je začel zopet redno ordinirati. | | Popoldne od 2. do 3. v Maistrovi | | ulici št. 6. 7520-a | ........................................... Opozorilo! Cenjeno občinstvo prosim, da vsakogar, ki bi ponujal ali prodajal blago pod mojim imenom ali govoril, da je imel isto blago razstavljeno na ljubljanskem velesejmu, takoj prijavi meni, da zamorem proti takim elementom postopati pravnim potom. — Na velesejmu sem imel samo jaz razstavljena angleška blaga, ker edino jaz zastopam v Dravski banovini svetovno firmo May & Hammel Ltd. iz Anglije. 7523 KARL M. HAM, Kranj. osmi, 12.722 deveti, 17.814 deseti. Vse druge vlečene številke bodo razvidne iz žre-balne liste, ki bo na ■vpogled v trafikah, kjer so se razprodajale srečke, in na vratih društvene pisarne Rimska cesta 9 od 15. t. m. dalje. u— Labudjj par iz Suvobora v tivolskem ribniku. Mestna vrtnarija bo v sredo prejela par dvoletnih labudov, samca in samico. ki sta bila doslej v kraljevem letnem dvorcu Suvoboru na Bledu. Labudji par je poklonila mestu Nj. Vel. kraljica Marija. Gf*ffcopt;e (velikost 9X12) izdeluje iz negativov Leice, 3X4 in 4X4 Fotolaboratorij staroznane drogerije KANC, Židovska 1 u— Gradnja Delavskega doma. Med mestnim načelstvom in borzo dela podpisana pogodba za gradnjo Delavskega doma bila odobrena od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Kredit 4 milijonov dinarjev je že likviden. Prvotno so nameravali dati poslopju naziv ^Delavski azil«, a so sedaj ime spremenili v >Delavsn.i dom«. Stal bo dom na oglu Bleiweisove in Gosposvetske ceste na mestu, kjer se sedaj nahaja mestni dohodar-stveni urad. V najkrajšem času bodo gradbena dela razpisana z rokom 14 dni za vlaganje ponudb. u— Zaščitni pas na Ljubljanskem gradu. Posebna komisija gradbenega urada je včeraj popoldne pregledala ves teren na Ljubljanskem gradu dn določila zaščitni pas, kjer se ne bodo smele graditi vile ali hiše. u_ Z doma je odšel v noči od 8. na 9. t. m. upokojeni železniški čuvaj Lenasi, rojen I. 1861. an stanujoč na Poljski poti 30. Negova žena je izjavila, da je bil mož ob božiča naprej nekoliko zmeden in r.i Izključeno, da je izvršil samomor, ker se še ni vrnil domov. Lenasi je velike, močne postave in bledega obraza. Nosil ,Je temnorjav suknjič in temnosive hlač?. u_ Regulacija Ljubljanice. Glede na nekatere pritožbe prebivalstva zaradi zelo neprijetnega duha, ki se zadnje dneve širi iz struge zaprte in s kanalsko vodo one-čiščene Ljubljanice, smo se obrnili na mestni fizikat, ki nam je dal naslednja pojasnila: Zaradi del v strugi Ljubljanice je •bilo .podjetje, ki vrši regulacijo, primora-no v soglasju s tehničnim vodstvom in mestnim fizik atom strugo na dveh mestih zapreti, kar je povzročilo, da je Ljubljanica z vsemi kanalskimi vodami, ki se pod mostom pri Sv. Petru obirajo v njej, zastala in ostala zaprta do danes ponoči, ko se bo struga odprla jn bo vsa umazana voda odtekla naprej. V prihodnje je preskrbljeno, da se onesnažena voda ne bo več nabrala v tako veliki meri in se bo voda prej izmenjala. Delno očiščevanje stoječe vode se bo izkušalo doseči tudi s tem, da bo za zaprti del Ljubljanice preskrbljeno za dotok sveže vode, kar bo povzročilo znatno razredčen je onečiščenih voda. Močan smrad v zadnjih dnevih je bil povzročen tudi radi tega, ker je stoječa .voda v strugi zadržala tudi odtok vsebine mestnih kanalov, zaradi česar bo v bodoče •preskrbljeno, da stoječa voda v strugi ne bo smela priti do višine, ki jo je dosegla za-dnji čas. V pomirjenje prebivalstva je treba poudariti, da je sedanji nedostatek sicer velik zaradi smradu, ne vodi pa k nastopu infekcijskih bolezni. u— O prijateljih mačje pečenke, Prejeli •smo: Mačke se v zadnjem času pogrešajo v okolišu Resfcjeve ceste. Brezdvomno se je nekdo na ta posel specijaliziral. želeti bi brilo, da se Ddruštvo za varstvo živali za taka početja .zainteresira, ker to vendar le ne gre, da pred takim početjem ne K bile varne domače živali. Menda ni kri^a taka in tudi pri nas nd potrebno, da bi imeli gotovi ljudje apetit do mačje pečenke. u— Tatvina denarja. V Gajevi ulici ie v baraki hranil delavec Milan Jazbec v kovčegu 700 Din gotovine. Neki lopov je izvohal, kam daje Jazbec ključ, vzel ga je, kovčeg odprl ter pobral denar. u— Na obroke lahko kupite najceneje le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. u— Prof. dr. Alojzij Zalokar je začel zopet redno ordinirati. Popoldne od 2.—3. v Maistrovi ulici št. 6. Iz Maribora &— Poslovilni večer polkovnika Radova-noviča. Pri »Orlu« se je v soboto poslovil od častniškega zbora, svojih prijateljev in znancev polkovnik Radovanovič, poveljnik tukajšnjega 32. topniškega polka. Obenem sta se od Mariborčanov poslovila tudi major Poje in kapetan Pavlovič. Na poslovilnem večeru je prvi spregovoril mestni poveljnik, brigadni general F. Hadžic in želel odhajajočim častnikom vse najboljše. To je želel tudi župan g. dr. Lipold, obenem pa v imenu mestne občine pozdravil novo-imenovanega mestnega poveljnika, brigad-nega generala Ffadžiča. CXb mnogih napitnl-cah so se zbrani spominjali prijetnih dni, ki so j;h skupaj preživeli v Mariboru. a— Mestni župan dr. Lipold je odpotoval včeraj v Beograd, kjer bo interveni^cl pri raznih činiteliih o zadevah mariborske mestne občine. G. župan ostane v Beogradu teden dni. a— Huda avtomobilska nesreča. Na ovinku ceste St. Jurij v Slov. Goricah - Sv. Lenart se je dogodila hujša nezgoda, ki bi lahko postala usodna. Posestnik Josip Gorjup se je na omenjenem ovinku s svojim tovornim avtomobilom prevrnil. Avto je padel v obcestni jarek. Na avtomobilu sta bili dve ženski, ki sta odleteli v velikem loku z voza, a sta se k sreči le malo poškodovali. Lažje poškodbe je dobil tudi Gorjup sam. Močno m se je pokvaril avto. a— Odhod dece na počitniški dom na Pohorju. Včeraj je odšla prva skupina 70 otrok, katero bo vodil upravnik dečjega doma g. Dimnik na Počitniški dom kra'jicc Marije pri Šmartnem na Pohorju. Druga skupina, ki ho štela 130 otrok, ki bodo deloma nameščeni ?e v povečanem pioslopiu Počitniškega doma. ki bo v dveh tednih že dogotovljeno, bo odšla dne 11. julija. {fespedfe S rHeg^antno obleko naredita lepo blago in eksakten kroj. Vse to vam nudita najugodneje ob skrbni postrežbi atelje m zaloga blaga tvrdke 61 LUKIČ, Stritarjeva ulica Novost in veselje za dreke bo letos med drugim tudi kop.ilni bazen, ki ima izredno prijazno lego in ki bo dovršen tekom tega tedna. Stranke, ki nameravajo oddati otroke z drugo skupino na lastne stroške, opozarjamo, da jih nemudoma prijavijo, ker je za to skupino razpoložljivih razmeroma še malo mest. Tretja skupina bo odšla 11. avgusta. a— Smrt na brivskem stolu. Preteklo soboto se je podal hišni posestnik in upokojeni pisarniški pristav Franc Museg iz Radvanja k brivcu. Ko je sedel na brivski stol, ga je zadela srčna kap. Truplo blagega in splošno znanega moža so odpeljali v mrtvašnico na radvanjskem pokopališču. a— »Železni kralj« pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom sta se zagovarjala zaradi tatvine in vlomov v Keminclu-strijo, last Franca Goleža, pleskar List, znan po imenu »Železni kralj« in njegiv pomočnik, 19-letni pleskarski vajenec Frie G. VUcvmov in tatvin je bil obtožen tudi 22-letni France Benedik, ki služi vojake in je bil od razprave zaradi tega izločen. Obtoženci so oškodovali lastnika Kemindustrije za okrog 30.000 Din v blagu, ki so ga pckradli iz skladišča v Einspielerjevi ulici. Na razpravi sta oba obtoženca priznala tatvine in vlome. List se je izgovarjal, da ga je k temu dejanju prisilila beda. njegov pomočnik pa, da ga jc zapeljal mojster. Obsojena sta bila List na 3 leta težke ječe, 360 Din denarne globe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, mladoletni Fric G. pa na 1 leto strogega zapora. h Celja e— Lep uspeh moškega zbora »Svobode«. Sobotni '"oncert celjske »Svobode« je v vsakem pogledu lepo uspel. Prav dobri moški zbor. ki šteje 46 izvežbanih pevcev, je zapel 13 pesmi, od katerih so morali zaslužno pohvaljeni pevci nekaj rudi poi:o-viti. Občudovali smo lepo disciplino in mogočno pevsko silo zbora. Človek je trenutno pozabil, da so pevci po večini p.reprof-t; delavci, ki si morajo v občudovanja vredni ljubezni do lepega petja od trga vat i po > i-pornem tovarniškem delu marsikatero uro od preootrebnega počitka. Vtis. ki so ga napravili pevci na številno občinstvo, je bil zek> ugoden. Silen učinek je zapustila zlasti slavna ruska pesem: »Fj uihnjem«. V nekaterih pesmih se je odlikova- prijeten tenorski solo g. Telča. Zbor v^di s evuii veščo roko že trenje leto /rani pekovo 1 a i-n skladatelj g Ca ril Pregelj, brv-"i d -poletni dirigent Celjskega pevskega društ a. ki je s sobotnim koncertom nazorno pokazal, kako je mogoče v kratkem času ustvariti iz neznatne skupine preprostih pcvcev tako mogočen moški zbor kakor ga ima danes celjska »Svoboda«. B^ez vsakega pretiravanja moremo trditi, da ie -SvobodVi«-zbor med najboljšimi delavskimi pevskimi zbori v banovini. e— Seia mestnega občinskega s-vefa b") z običajnim dnevnim redom v petek 24. tega meseca s pričetkom ob 18. na mestnem magistratu. HI 2SS9 MM^Pn^T^ Ali hočete g t dHlt £lf i ril s p e— Važen popravek pri gimnazijskih sprejemnih izpitih. V nedeljo smo poro-a'.i o terminu za vlaganje prošenj za pripustitev k sprejemnemu izpitu za L ra/red na tukajšnji realni gimnaziji. Naprošen.i pn stno bili za objavo naslednjega popravka prvotno določenih datumov: Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije bodo 24. in 25. t. m. ob 8. zjutraj. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo državne realne gima/ijc v Celju in kolkovane s kolkcrn za 5 D n, sc vlagajo pri ravnateljstvu od 20. do 23. tega meseca. Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list in izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole (Izkaz o šolskem ri-predku). Nepravilno opremljene prosi je se ne bodo sprejemale. Izpit iz slovenšč ne se opravlja pismeno in ustno, iz matematike pa samo ustno. e— Tudi invalidi so osrečili mnogo ljudi. V nedeljo popoldne se je vršila v Celju na Dečkovem trgu zelo dobro obis r. - na tombola, ki jo je priredil tukajšnji krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov. Zadetih je bilo 14 velikih tombol, 50 petork v vrednosti povprečno po jO Din. 90 če-tvork vrednih po 35 Din, 150 tro k po 15 Din in 240 dvojk po 6 Din. Splošna denarna kriza na se je občutno poznala tudi pri tej tomboli, ker je večina prisotnih imela le po eno ali dve tablici, dočim je imela pri prej-Vijih tombolah večina udeležencev po več tablic. Odbor 6e vsem darovalcem lepih dobitkov kakor tudi vsem udeležencem tombole priisrčno zahvaljuje. e— (Jraai. društva in ustanove v Celju, ki bodo poslali sVoje zastopnike k •'•prejemu Nj. Sv. patrijarha Varnave in k posvetitvi nove cerkve sv. Save, naj ?e čim prej prijavijo g. Manojlu čudiču. vojaškemu Pravi pot za dosego lenih holih 7nh kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega ^™mm obložka je sledeč: Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suhoChlorodont zobno ščetko (L j. specijalna ščetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščetk v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje a Chlorodont ustnovodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajt® izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—, Dobiva se povsod. svečeniku v Celju. Pred grofijo ši 7, kjer bodo dobili potrebne i/kazmce za vstop v cerkev, odnosno razpored za svoja mesta. Prijaviti se je najpozneje do petka 18. tega meseca do 17. e— Neresnične vesti se širijo po gotovih ljudeh v Celju in okolici, češ, da bo udeležba pri sprejemu patrijarha in prt sledeči molitvi v novi cerkvi kakor tudi v nedeljo pri posvetitvi cerkve dovoljena samo povabljenim gostom. To pa »ie ustreza resnici. K vsem tem svečanostim je dovoljen priston p:-av vsakomur urcz razlike. Spored svečanosti smo že objavili in naj se ga udeležene: tcr;no drže. Odbor pravoslavne cerkvene občine prosi občinstvo, da se vseh svečanosti udeleži v čim večjem številu in da sprejme to vabilo z isto naklonjenostjo kakor vedno doslej. e— Hud karambol na Polulah pri Celju. A' nedeljo okrog 14. se je pripetila na ba-novinski cesti Celje—Laško ob koncu Brega pri Celju pri bivši gostilni »Pri grena-dirju« huda prometna nesreča. Iz mesta proti Laškemu se je peljal z motornim kolesom Zagrebčan Gabrijel Paškvan, za ka- terim je sedel na zasilnem sedežu njegov prijatelj Ivan Musija iz Zagreba. Na mestu, kjer se izteče občinska pot pred Be-lajevo gostilno v banovinsko cesto, jima je privozil nasproti s kolesom 18 letni Jožet Štramelj, vajenec pri pekovskem mojstru g. Ivanu Oberžanu v Zavodni pri Celju, z velikm pletenim košem na hrbtu. Prišlo je v trenutku do silnega karambola in v prahu sredi ceste so'obležali poleg več ali manj razbitih /ozil omenjeni tri ie vozači, od katerih s*a bila Paškvan in Štramelj huje poškodovana Gostje z bližnjega gostilniškega vrta so prihiteli ponesrečencem na poni j e, nakar je reševalni avtomobil celjskih gasilcev prepeljal Štramlja in 37 letnega Paškvana, ki je kleparski pomočnik v delavnici državnih železnic v Zagrebu, v celjsko javno bolnico. Iz Ptuja j— Mestna uprava je pričela izdelovati čisti umetni led v blokih. — Led bo ustrezal vsem higijenskirn predpisom in bo zaradi tega tudi poraben za jedila. Led se dobi v mestni klavnici vsak čas in v vsaki količini po konkurenčnih cenah. Gospodarstvo Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. ne vsebuje na aktivni strani znatnejših sprememb. Zlata in devizna podlaga se .ie zmanjšala le za slab milijon in znaša sedaj 2007 milijonov Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, pa so se povečale za 2.2 na 83.b milijona Din. Posojila se nadalje vendarle polagoma zmanjšujejo. Skupna vsota meničnih in lombardnih posojil se je zmanjšala za 2.3 na 2343.5 milijona Din. Pri tem se nadalje opaža zmanjševanje meničnih posojil ■pri istočasnem, četudi manjšem naraščanju lombardnih posojil. Na pasivni strani vidimo povečanje obtoka bankovcev za 67 na 5009 milijonov Din, ki pa je nastalo le kol posledica zmanjšanja obveznosti na pokaz. Te obveznosti so nazadovale za 72.5 na 544.8 milijona Din. Obveznosti z rokom pa so se končno povečale za 10.8 na 1351 milijonov. Razmerje kritja se ekoro ni prav nič spre menilo. Kritje obtoka in žirovnih obveznosti v zlatu in devizah se je minimalno dvignila od 36.12 na 36.13%. kritje v samem zlatu pa od 31.72 na 31.75%. Stanje na dan 8. junija je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od SI. maia): aktiva: kovinska podlaga 2006.9 (— 1.0). od tega v zlatu 1763.8 (+ 0.3), v valutah 3.2 (— 0.3), v devizah 242.8 (_ 1.0); devize, ki se ne štejejo v podlago 83.6 (-t- 2.2); posojila na menice 19S0.4 (— 4.7): lombard 363.1 (+ 2.4); pa.-iva: obtok bankov. 5008.9 ( + 67.3); obveznosti na pokaz 544.8 (— 72.5), od tega nasproti državi 12.9 (4- 2.5), po žirovnih računih 506.9 (_ 68.2), po raznih računih 2-1.9 (— 6.8); obveznosti z rokom 1350.7 (+ 10.8). Prijave za mojstrske preizkušnje Kr. banska uprava je postavila pri Zbornici za TOI v Ljubljani izpraševalne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov iz vseh rokodelskih obrtnih strok, naštetih v § 23. obrtnega zakona. izvzemši stavbne in elektrotehnične obrti. Komisije so že začele poslovati. Izpiti se bodo vršili za vse stroke pri Zbornici za TOI v Ljubljani, obenem pa do nadaljnjega in po možnosti tudi v Celju. Mariboru in Novem mestu. Prijave za pripustitev k izpitu morajo provlci pismeno vlagati pri Zbornici v.a TOI v Ljubljani, ki bo z rešitvijo obenem tud; odredila, kje bo kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolkavati s 5 Din ter priložit; za izpričevala kolek za 30 Dri. za izpitno takso pa znesek 230 Din. Ta taksa znaši z-a podkovske kovače, izdelovalce streljiva in raznesil ter vodovodne, kanalizacijske in plinske instalaterje 280 dinarjev. I Izvleček iz programov Torek, 14. junija. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Ljubi ptiče! — 12.15: Plošče. — 12.43: Dnevne vesti. — Čas, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Nemščina. — 20: Izleti v Kamniške planine. — 20.30: Samospevi ge. SI. Čampa. — 21: Samospevi g. Ivice Krmpotič. Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Sreda. 15. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 10.30: Literarna ura. — 20: Radio - Therma Laško. — 29.30: Koncert iz Zagreba. — 22.30: čis. poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert — 17: Jugslovenske pesmi. — 20.45: Violinski koncert. _ 21.15: Plošče. - 21.55: Lahka sodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Lahka glasba. — 22.40: Prenos zvočnega filma. _ PRAGA 19: Vojaška godba. — 20.05: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 20.05: Program iz Pravojeroč-no napisan popis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je predpisano prebil učni čas in opravd pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo) odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo: 4. dokazila (delavsko knjižico), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpitu v dotični obrti, odnosno kot tvorniški delavec v analognem tvorn škem podjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve (kandidati, ki so postali pomočniki pred 9. marcem 1932.. so oproščeni predložitve spričevala o prestani pomočniški preizkušnji in j:m zadostuje triletna pomočniška služba): 5. spričevala o posebnem posečanju kakih strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo o plačani taksi: 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih uspo-soblienostnih dokazilih. Praktični iziit se bo vršil redoma v delavnici na sedežu komisije, pri izberi delavnice pa se bodo no možnosti upoštevale želje kandidata, ki jih ie navesti v prijavi. Stroške, zvezane z izde'avo nreizkuKnega predmeta ali dela. nosi seveda kandidat sam. Podrobnejša poi3srila plede praktične in teoretične r>-e:zkušnie bodo posebej objavljena v glasilu Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI »Obrtniški Glasnik«, ki se naroča nri omenjenem zavodu. Ta polnili pa dob° interesenti tudi p.ri pristojnih ohrin-;h /adnjiah odnosno neposredno pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Gospodarske vesti — Sorememba tarife o skupnem davku na poslovni promet. V »Službenih Novi-nah« od 11. t. m. je objavljena uredba, s katero se spreminjajo nekatere postavke tarife o skupnem davku na poslovni promet. Spremembe se ne nanašajo na ribe, vino (v notranjem prometu se plača sedaj snlošni 1 odst. davek), na razna prediva, na kozmetične predmete itd. = Zahteve izvoznikov. V nedelio dopoldne se je vršila v Beogradu redna kina skuoščina Udruženja izvoznikov kraljevine Jugoslavije k; jo je vodil predsednik Dragiša Matejič. Skupščini so bili predloženi referati o žitnem vprašanju, o izvozu živine in sadja in poročilo lesne sekcije. Skupščina je sprejela obš rno resolucijo, v kateri najprej zahteva, da se čimpreje ožt-votvori predviden gospodarski svet. Ob priliki sklepanja trgovinskih pogedb. železniških in drugih konvencij s tujimi državami, naj bi se vedno konzultirali izvozniki. V ta namen se naj osnuje poseben oddelek za zbiranje podatkov, ki so važni za trgovinska pogajanja. V državah, ki so važne za naš izvoz, naj se postavijo strokovni trgovinski atašeji, ki morajo biti zlasti verzi-rani v stroki kmetijskih proizvodov. Sistem preferenčnih pogodb naj se čimbolj razširi. Ugodnosti naj se ustvarijo tudi v pogledu železniškega prevoza v glavnih izvoznih smereh. Luška tarifa za žito naj se toliko zniža, da bodo prevozni stroški reducirani na nivo. ki odgovarja stroškom pri izvozu preko Brajle. S 1. junijem naj se uvede •svobodni izvoz vseh vrst žita. istočasno pa se naj razveljavi zakon, po katerem smejo kmetijske zadruge kupovati pšen co tudi od nečlanov. Ukine naj se davek na poslovni promet na žito. Nakup živil za vojsko in ostale državne ustanove naj se zonet vrši ? javnimi licitacijami, kakor je to biio prej. Izvede naj se revizija seznama izvoznikov živine pri Uradu za kontrolo izvoza živine. Izvoz živine v kontingentih naj se na novo uredi, pri čemer naj se izvozni odstotek udeležbe kmetijskih zadrug pri Izvozu zniža od 40 na 20 odstotkov. Narodna banka naj poveča izvozniške kredite zlasti v sezoni in naj obnovi lombardiranje pšenice v šlepih ter uvede lombardiranje vezanih dobroimetij v avstrijsk:h šilingih. Izvoz sadja naj se oprosti od zavarovanja valute in naj se omogoči plačilo za izvoženo sadje iz vezanih dinarskih dobroimeti) =■ Sanacija Wiener Bankvereina. Kakor smo že poročali, je Wiener Bankverein na Dunaju v svrho sanacije in odpisa svoiih izgub izvršil znatno redukcijo svojih lastnih sredstev. Iz objavljene bilance, ki upošteva že vse izvršene odpise, je razvidno, da je bila delniška glavnica zmanjšana od 55 na 22 milijonov šilingov, odkrite rezerve pa so bile znižane od 27.5 na 5 milijonov šilingov. Vse aktive banke so bile nanovo ocenjene. Ne glede na uporabo tihih rezerv je morala banka odpisati kot izgubo 55.5 milijona šilingov (444 milijonov Din), in sicer 23 milijonov ali 30% pri efektih, konzorciia!-nih kupčijah in stalnih udeležbah ter 22.5 milijona Din ali 7% pri debitorjih. Zaradi dviganja hranilnih vlog so se te v primeri z lanskim letoin zmanjšale od 80 na 50 milijonov šilingov. Ostali kreditorji pa so se skrčili za 52 na 314 miliionov šilingov. Po novi razčiščeni bilanci znaša likvidnost 21% (prejšnje leto 34%). Kot nadaljnji korak sanacijske akcije za to dunaisko velebanko je napovedano zopetno zvišanje delniške glavnice od 22 na 45 miliionov šilingov, kakor to predpisuje zakon, ki je bil predvsem v zvez' s sanacijo tega zavoda predložen avstrijskemu parlamentu. Od novih delnic bo 3 milijone šilingov prevzela avstrijska Narodna banka in 2 milijona šilingov drugi državni denarni zavodi. 5 milijonov šilingov bo nadalje prevzela Niederosterreichische Eskomptegesellschaft. ostalih 13 milijonov pa bodo prevzeli inozemski interesenti, predvsem belgijski kapital. Podružnice tega zavoda v nasledstvenih državah so bile po vojni pretvorjene v samostojne afilirane zavode. Iz obeh podružnic Wiener - Bankvereina v Jugoslaviji (Zagreb. Beograd) je leta 1928 nastalo s sodelovanjem belgijskega kapitala Obče jugos'ovensko bankansko društvo d. d., ki ima tudi podružnico v Ljubljani. = InsrAvence polagoma popuščajo. Pred dnevi smo objavili insolvenono statistiko Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki kaže nazadovanje insolvenc v tem mesecu. Sedaj je tudi državni statistični urad izdal svojo insolvenčno statistiko, ki prav tako kaže, da se je zadnji insolvenčni val nekoliko umiril. V maju je bilo zabeleženih v vsej državi 78 kon-burzov (lani v maju 45) in 76 poravnalnih pc-stopanj (lani 93). vsega torej 154 insolvenc nasproti 104, 2i0. 209 in 185 v prvih 4 mesecih tek. leta. Zlasti je nazadovalo število poravnalnih postopanj, ki jih_ je b'lo v maju 76 nasproti 109. 132. 127 in Ul v predhodnih 4 mesecih. V Sloveniji je b lo v maju 11 konkurzov in 6 poravnalnih postopanj, vsega torej 17 insolvenc nn sproti 27. 33, 23 in 27 v zadnjih 4 mese-oili. — V prvih 5 mesecih t. 1. je bilo v vsej državi zabeleženih 922 insolvenc nasproti 528 v istem razdobju preteklega leta. od tega v Slo\'eniji 127 nasproti 87 v prvih 5 mesecih pret. leta. = Svetovni žitni trg. Pretekli teden je cena pšenici po 9 mesecih prvikrat zopet padla pod 50 centov za bušel. Kakor znano je bila lani ob koncu septembra dosežena najnižja cena 47 centov. Potem pa je prišla znana hosa, ki ie ceno v 14. dneh dvignila na 67 centov. Ta hosa ni ostala brez reakcije, vendar se je potem vse naslednje mesece do zadnjega gibala cena med 52 in 60 centi. Sedanja slaba tendenca na ameriškem trgu je posledica zelo ugodnih cenitev kanadske letine. Dočim bo v Zedinjenih državah pridelek ozimne pšenice hudo zaostal (ceni se na 441 milijonov bušlov nasproti 788 milijonom v 1. 1931.), pričakuje Kanada prav obilno letmo. ki io cenijo na 405 milijonov bušlov nasproti 284, 397 in 2$2 milijonom bušlov v zadnjih treh letih. Kanada bo v novo letino prišla tudi še s starim neprodanim presežkom od 100 milijonov bušlov. Mnogo se komentira tudi ugotovitev Mednarodnega poljedelskega urada v Rimu. po kateri se posejana površina na severni pohiti letos ni več zmanjšala, temveč se je zopet povečala za 3 milijone hektarov. To povečanje so v glavnem povzročila protekcijonistična stremljenja raznih pasivnih držav. Pridelek Nemčije bo letos menda povsem zadostoval za kritje konsuma. V Rusiji se posejana po-\ ršina letos ni povečala. Iz poročila kmetijskega komisariiata svojetske Unije je razvidno, da je bilo do 25. maia posejanih v Rusiji 64.9 milijona hektarov nasproti 65.4 v preteklem letu. Najmanj je bilo posejano v Ukrajini (zaradi pomanjkanja pšenice za setev), namreč ie 11 milijonov hektarov (lani 15). Od skupne posejane površine 64.9 milijona hektarov na državna posestva. 47.8 milijona hektarov na kolektivna gospodarska in 9.4 milijona hektarov na svobodna kmečka posestva. — Peto razširjenje češkoslovaških uvoznih omejitev. Češkoslovaško finančno ministrstvo ie izdalo peto listo blaga, katerega uvoz ie dovoljen za nakup deviz, ki ga daje devizna komisija pri finančnem ministrstvu. Nova lista vsebuje med drugim naslednje predmete: jajca, celulozo, izdelke iz lesa. smuči, žeblje, verige, kmetijske stroje in predmete fine mehanike. = Pred uvel »avl jen jem povišane carine na jajca v Italiji. Kakor znano, smo morali v dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Italijo pristati na občutnejše povišanje italijanske carine na jajca, ki je sedaj pogodbeno vezana na 145 lir. Ta nova carina pa še ni stopila v veliavo. ker je dosedanja carina 3e vezana v italijansko - madžarski pogodbi. Kakor zatrjujejo, pa je le vprašanie nekaj dni, da bo tudi ta ovira za uveljavljen je nove carine odstranjena. Zaradi skorajšnjega uve-ljavljenja višje carine vlada na našem trgu z jajci nesigurnost. ki vpliva tudi neugodno na ceno. Carinska obremenitev bo po novi larifi znašala v Italiji 20 par pri komadu, če k temu dodamo še transportne stroške od 10 do 15 par. tedaj bo v bodoče znašala obremenitev našega izvoza 30 do 35 par pri komadu V koliko bo nova italijanska carina vplivala na cene v Italiji, danes še ni mogoče presoditi. vsekakor pa ie vsaj zaenkrat računati z nazadovanjem nakupne cene na našem trgu. ker je Italija pač eden najvažnejših odjemalcev za naš izvoz jajc. Borze 13. junija. Na ljubljanski borzi se je danes devlza NeuTork ponovno nekoliko okrepila in z njo vred tudi devize Praga, Amsterdam in London. Tečaji ostalih deviz so nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču opažamo danes ponovno okrepitev Vojne škode, ki se ie trgovala za kaso po 190. 191 in 193. Od dolar, papirjev je imelo promet 8% Blai-rovo posojilo po 43. V ostalem je bil zabeležen po en zaključek v 6% begluških obveznicah po 33 in v 4% agrarnih obveznicah po 23.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2274.82 — 2286.18. Berlin 1328.47 — 1339.27. Bruselj 782.95 do 786.89. Curih 1097.35 — 1102.85. Newyork ček 5590.88 — 5619.14. Pariz 221.28 — 222.40. Praga 166.45 — 167.31. Trst 278.57 — 289.97. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.1675. London 18.82. Newyork 511.625. Bruselj 71.35. Milan 26.25. Madrid 42.25. Amsterdam 207.30. Berlin 121.15, Stockholm 96.35. Oslo 93.75. Kobenhavn 102.75. Sofiia 3.71, Praga 15.17. Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 190 — 192, za junij 185 — 192. za december 193 bi., 7% investicijsko 49.50 — 51, 4% agrarne 23.25 — 24.50. 6% begluške 32.50 do 33. 8% Blair 42 — 43.50, 7% Blair 39 do 40, 7% Drž. hipotek, banka 44 — 45.25; bančne vrednote? Narodna banka 3800 do 4000, Priv. agrarna banka 205 — 208. Beograd. Voina škoda 189 zaklj.. veliki komadi 195 zaklj., za junij 192 zaklj.. 7% investicijsko 53 bi., 4°'« agrarne 23.50—24 50. 6% begluške 33.75 zaklj., 7% Blair 41 bL, aiss£s3 Ugonobi zanesljivo molje in varuje vaše | dragocene obleke in kožuhe. 211-1 | 7% Drž. hipotek, banka 44.25 zaklj.. Narodna banka 3900 zaklj., Priv. agrarna banka 209, 207 zaklj. Dunaj. Eskomptegesellschaft 100. Staats-eisenbahngesell. 18.50. Trbovlje 19.50, Alpi-na-Mantan. 8.85. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago. 13. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 51, za september 53.25, za december 56.25; koruza: za julij 29.75, za september 31.875. za december 32.625 4- Winnipeg. 13. julija. Začetni tečaji • Pšenica: za julij 56, za oktober 58.625, za december 59.25. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 63 vagon. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 79 kg težka 130 — 132: okolica Sombor, 78 kg 131 _ 133; gorn jebaška. 79 k g 131—133; baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50 Otes: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147.50 — 152.50 Ječmen: baški, sremski, 63 64 kg 140—145: pomladni. 67'68 ke 155 do 160. Koruza: baška. banatska 100 — 102; sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Meka: baška, banatska »0* in ^Oggr 215 do 225; >2« 195 — 205; >5« 185 _ 190; ?,6 < 175 — 180; »7« 145 — 150: >&z 92.50—97.50. Otrobi: baški. sremski 87.50 _ 90, -i- Budimpeštan«ka terminska borza 13. t. m. Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za junij 12.80 — 12.90, za oktober 11.68 do 11.74; rž: za junij 12.70: koruza: za julij 16.50, za avgust 15.70 — 15.75, za maj 11.70. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva še nekaj dni nas loči od lahke atletskega pivenstva Jugoslavije za moštva, od prireditve tedaj, ki nalaga vsem klubom, ki gojijo lahkcatletiko, nalogo, da pokažejo jav-nesti svojo kvalitativno in kvantitativno moč v tej športni panogi, da dajo račun o zimskem delu in da pregledajo svoje tekmovalce. Ljubljana slovi od nekdaj kot drugi lahkoatletski športni center v naši državi in je kc t taka po svojih vodilnih klubih ASK Primorju in SK Iliriji zasedla že dvakrat v končni klasifikaciji tretje in četrto mesto za prvo in drugo plasirani ma. zagrebškima kluboma Ccncordtjo in Haškom. Oba zagrebška kluba. Hašk in Concor-dija. sta napram tekmovanju v letu 1931. v točkah obdržala skeraj isto pozicijo, med 75 in 80 tisoč, samo z razliko, da je letos Hašk potisnil Concordijo na drago mesto: 1. 1931. Concordija 78,910 25 točke. Hašk 78,329.43 točke: leta 1932. Hašk 77.196.77 tečke, Concordija 75,010.77 točke. Kvantitativno tedaj skoraj na isti višini! Zdi se. da večina zagrebških standard atletov še ni v formi! V presojo navajamo samo prvoplasirane v poedinih disciplinah: 100 m: Buratovič (Cone.) 11.3; 200 m: isti 23.5; 400 m: Tučan (Hašk) 52; 800 m: isti 2:01.6; 1500 m: isti 4:29.4; 5000 m: Koren (Marathon) 18 minut; pri 10,000 m ni noben atlet dosegel predpisanega minimuma 38 minut; 110 m zapreke: Buratc-vič (Ck>nc.) 16 sek.; skok v višino: isti atlet 1.75 m; 400 m zapreke: Jamnicky (H) 59.6 sek.. izenačen jugoslovenski rekord; skok v daljavo: Helebrandt (H) 6.07 m; skok ob palici: Ferkovid (H) 3.20; troskok: Petričič (H) 12.16 m; met krogle: dr. Na-rančič (Cone.) 13.79 m; med diska: isti 41.92 m; met kopja: Helebrandt (H) 46.15 m; met kladiva: Gojdč (H) 44.34 m. Oba ljubljanska kluba sta v 1. 1931. obdržala tretje in četrto mesto v končni klasifikaciji, v točkah pa sta znatno nazadovala napram tekmovanju v 1. 1930. L«. 1930.: ASK Primorje 56.247.20, Ilirija 39,212.62: 1. 1931.: ASK Primorje 46,894.92, Ilirija 22,966.745 točk. Letošnji start sta oba ljubljanska kluba dobro prestala: ASK Primorje si je priborilo cross-country prvenstvo Jugoslavije za moštva, SK lirija je zasedla drugo mesto. To pomeni pri državnem prvenstvu za moštva primat vsaj v tekmovanjih na dolge prt ge. V kolikor so se pa ostali tekmovalci prioravili, bomo videli prihodnji petek. Računa se pač. da bo ASK Primorje domini-ralo v ostalih disciplinah teka, SK Ilirija pa v skokih in metih. Vsa naša športna iavnost je prepričana; da sta oba ljubljanska zastopnika dobro pripravila svoji tekmovalni ekipi in mobilizirala vse svoje odlične atlete. Zaradi tega tudi upravičeno pričakuje, (ia nas bosta napram zagrebškima vodilnima kluboma v kvaliteti in v kvantiteti častno zastopala. Službene objave JLAS (S seje u. o. od 1. junija t. 1.) Sokolska žuoa Ljubljana naproša odgo-ditev prvenstva Jugoslavije za meštva v Ljubljani zaradi svojega župnega zleta, ki se vrši istega dne. Sklene se ugoditi želji in o tem obvestiti župo in naše klube v Ljubljani. SK Rapid, Maribor, pošilja zapisnik svojega tekmovanja od 22. t. m., ki je v redu. SK Ilirija, Ljubljana, pošilja korespondenco s KAC iz Celovca na vpegled. Ker je slednja v skladu z amaterskimi pravili, je nastop KAC v Ljubljani v redu. Potrjuje se rešitev predsedstva v zadevi prepovedi naknadno uvrščene olimpijske štafete, ker za dovolitev slednje ni bilo podlaere v pra- vilih. Pritožbi istega kluba zaradi delegiranja sodnika g. S. Sancina po zboru sodnikov na proslavi Ilirijine 20-letnice ne more biti ugodeno, kei- savez stoji na stališču, da je g. Sancin d. sodnik kakor vsak drug. Dokler proti njemu ni ničesar konkretnega, ga lahko zbor sodnikov delegira za vsako funkcijo. Isti klub se zahvaljuje za pozdravne čestitke. ASK Primorje in SK Ilirija, Ljubljana, pc šil jata skupno podpisan predlog za preložitev prvenstva Jugoslavije za moštva na 25. in 26. junija. Ta zadeva je že rešena na prošnjo sokolske župe. zaradi česar je njuna prošnja brezpredmetna. Zaradi termina morata oba kluba postopati sporazumno, vsekakor pa se mora prvenstvo končati do konca junija, sicer je savez ne bc- več dovolil. Zbor sodnikov, Ljubljana, pošilja zapisnik o izpitih in se na podlagi istih proglašajo za sodnike za vse razen starterja gg. Cimperman, Cek, dr. Alujevič, Baltič in Mihel, dočim je samo teoretski izpit napravil g. Raič D. Atlet S. Perko, Sevnica, podaja pismeno izjavo na stavljena vprašanja v zadevi njegovega prestopka na cross-country prvenstvu države 17. aprila t. 1. in istočasno opravičuje svojo zap<. znelost, ker je bil odsoten; to se vzame na znanje. Kaznuje se zaradi prestopka čl. 25. k. p. točka b) z ozirom na čl. 4. k. p. s prepovedjo nastopa za dobo enega meseca, t. j. od 17. aprila do 17. maja t. 1. Istočasno se dvigne nad njim prehodno izdan suspenz. Prijave za prvenstvo Jugoslavije za moštva. Med ostalimi SK železničar. Maribor, SK Ilirija in ASK Primorje, Ljubljana. Glede prijav ASK Primorja in Ilirije se sklene vrniti jih, da jih izpolnijo v smislu propozicij po disciplinah Prošnji za d* vo-ljenje nastopa atletov žegarca od BSK in Buljeviča od PSK v Zagrebu, ker se nahajajo tamkaj na študijah, se ugodi. V zvezi s tem se načeino sklene, da se v takih primerih pri prvenstvu moštev dovoljuje nastop v drugih mestih, kot je sedež kluba pcedinih atletov, ako atleti živijo v mestu, v katerem žele tekmovati, vsaj 3 mesece. ASK Primorje, Ljubljana, razpisuje v svojem dopisu od 26. maja za prvenstvo Jugoslavije za moštva t. 1. nekatere nagrade. Ta razpis se ne more vzeti na znanje, ker je prepozno prisoel. V zadevi razpisa pokala za nov rekord na 100 ali 200 m naj te prcpozicije spravi v sklad s pravili in jih nato naknadno pošlje. V zadevi Mar-chiottija Silva je določeno, da savezni odborniki zaslišijo vse osebe, ki pridejo pri isti v poštev v smislu prejšnjega sklepa. V zadevi Lejke smatra savez zadevo za rešeno, ker gornji klub ni v posesti dokazov. (Konec prihodnjič) Ljubljanski plavalni pod savez. JPS. Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v Evropi. Udeležba obvezna. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Pozivamo naslednje člane, da se zaradi tekmovanj za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije, ki se vrše na našem igrišču, v petek, sobe to in nedeljo, 17., 18. in 19. t. m. zanesljivo udeleže dveh treningov, v torek 14. in četrtek 16. t. m. ob 17.: Hassl, Jež, Jug I. in U., Šinkovec. Baumkirchner Milan, Slapar, šenica, Jančigaj, Slamič, Ca-leuri. Zemljak. Uršič in Svetic. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes cd 16. naprej strogo obvezen trening za vse igralce. Vsi točno in polnoštevilno. Nadalje morajo vrniti vsi opremo proti prejemu druge, in to v našem lokalu od 20. naprej, oziroma na igrišču. Iz življenja na deželi Iz škofje Loke šl— Francoski krožek v Škof ji Loki vabi meščanstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema froncoskih bojevnikov s solunske fronte. Sprejem bo na kolodvoru danes ob 16.20. Sprejema se poleg francoskega krožka udeležijo mestna občina, vojaško poveljstvo, deška šola in Zveza bojevnikov. šl— Javni nastop škofjeloškega Sokola bo 17. julija, na kar okoliška sokolska društva že sedaj opozarjamo. Z Jesenic s— Skupina francoskih bojevnikov s solunske fronte se bo vozila tudi mimo Jesenic, in sicer v četrtek ob 10. dopoldne. Županstvo poziva vse, ki so bili vabljeni na sestanek in se sestanka niso udeležili, da takoj prijavijo svojo udeležbo pri svečanem sprejemu. Vljudno so naprošeni tudi oni, ki pomotno morda niso bili vabljeni, naj se tudi prijavijo županu. Jeseničani naj v čast prijateljskim gostom, ki so se pomagali boriti za našo svobodo, izobesijo zastave, zlasti v bližini kolodvora. Pripravljenost v četrtek ob 9. dopoldne. Iz Kranla r— Gostovanje drame Narodnega gledališča v Ljubljani. V sredo, dne 15. t. m. bo v našem mestu gostovala drama Narodnega gledališča v Ljubljani z Begovičevo igro »Brez tretjega«. Nastopita v glavnih vlogah odlična igralka gospa Mira Danilova in prvak ljubljanske drame g. Ivan Le-var. Opozarjamo občinstvo na redko priliko, da spozna na domačem odru dvoje uglednih slovenskih umetnikov. DV0K0LESA v veliki Izbiri od 1350 Din naprej nudi H. R B N D A v Ljubljani, Mestni 217 trg 17. KRUŠNO MOKO in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN LJubljana Stari trg St. 32. ZAHVALA Vsem, ki so našega Franceta Mina jurista, bivšega uradnika OUZD spremili dne 13. t. m. na njegovi zadnji poti na pokopališče v D. M. v Polju, posebno njegovim sošolcem, Cč. duhovščini in čč. sestram, iskrena hvala. Zagorje, dne 13. junija 1932. ŽALUJOČI OSTALL Iz življenja sveta Vodilna angleška državnika v Parizu Brezposelni izpirajo zlato Deset let trajajoča šahovska partija Pravkar se je zaključila šahovska igra. ki se pač sme imenovati rekordno v pogledu časa. Trajala je namreč cehih deset let. Vsega skupaj sta napravila nasprotniki, štirideset potez. IgTala sta pa dva člana šahovskega kluba v angleškem me«tu Linrh-waite, z imenom Kave in Garside. Oha sta strastna šahista. Mogoče bi bila nujna partija trajala celo večnost ali pa ne Ki bila nikoli končana, da se ni Kave izselil iz Anglije v Avstralijo. Zato je poslej igral pismeno. Prvo potezo »čez morje« sta napravila v novembru 1921. Poslej sta napravila vsako leto povprečno štiri potege. O božičnih praznikih lanskega leta je sporočil Ganside nasprotniku svojo zadnjo potezo, s katero ga je bil matiral. Kave je sedaj odgovoril, da priznava poraz, in s tem je igra zaključena. Olimpijski znak na pokrivali: V Ameriki so začeli, da bi omilili bedo brezposelnih, ob reki Colorado poučevati brezposelne moške in ženske v izpiranju zlata. Okolu 1500 ljudi se je lotilo tega dela z najlepšimi upi, da jih nekega dne najde sreča in se bodo vrnili domov s polnimi žepi denarja. Zaenkrat pa zaslužijo z izpiranjem zlata komaj 1 dolar dnevno Angleški premier Mac Donald (levo) in zunanji minister John Simon( desno), ki sta se v soboto pripeljala v Pariz in sta se dogovarjala s Herriotom in drugimi člani vlade o smernicah politike na lozanski konferenci KARIKATURA Baron Pierre de Coubertin, ki je 1. 1986 obudil misel olimpijskih iger, bo obhajal letos svojo sedemdesetletnico Sam se je razkrinka! Shakespeare je imel kot igralec za tovariša nekega Burbidgea, ki je predstavljal tudi Rikarda III. v znamenitem pisateljevem delu. Ta igralec si je pridobil naklonjenost neke dame, s katero je bil tudi pesnik v ožjih odnošajih. Nekega dne je ta. zvedel, da je dama povabila njegovega tekmeca k sebi na dom, in sicer bi se moral Burbidge javiti služabnici kot Rikard m.« Shakespeare je prišel pred njim. Ko je služabnica pozneje javila Rikarda III., mu je dal Shakespeare sporočiti tole: »Poglejte v zgodovino. Viljem Cvajač pride pred Rikardom III.« Samomor Lindberghove služkinje V hiši gospe Morrow, vdove po pokojnem senatorju Morrowu, tastu prekoroor-skega letalca Lindbergha je izvršila samomor služkinja Violet Sharp. Okoliščine njene prostovoljne smrti so zelo zagonetne. Pri policijski preiskavi v zadevi ugrabi jenja Lindberghovega sina so detektivi zaslišali tudi Sharpovo, ki je prebila usodno noč v družbi moškega, čigar imena ni hotela izdat'. Zato so že takoj od vsega početka sumili, da je Sharpova z roparji v zvezi. Policija jo je zaslišala večkrat, vendar vedno brez uspeha. Šele po daljšem izpraševanju in poizvedovanju se je detektivom posrečilo dognati, kdo je bil skrivnostni moški, katerega pravo ime je Sharpova tako trdovratno zamolčevala. Ugotovili so. da je to neki Ernest Brim-kert. Ko so Sha.rpovi povedali, da so do-znali njegovo ime. se je služkinja tako razburila, da je spila strip in kmalu nato umrla. O tem, kdo je prav za prav bila Violet Sharp, tudi nima po'iolja še popolne jasnosti. Baje je angleškega rodu. Sumljivo pa je, da je štiri dni potem, ko je Lindbergh poslal roparjem zahtevanih 50.000 dolarjev odkupnine, odpotovala Violetina sestra Fdita Sharp iz Amerike v Evropo. Amerika policija je zdaj prosila angleško policijo, naj ji pomaga preiskovati vzroke, ki so dovedli do tega potovanja. Da pa dvomi policija celo v resničnost tega sledu, dokazuje dejstvo, da so detektivi te dni aretirali 20 letnega Roberta Burnsa, ki 'ie bil! takisto v priiateljiski.b odnošajih Violet Sharpove in šofer ia Brin k črta. ki je baje tudi v zvezi z družbo, ki je Lindber-ghu izvabila denar. Homunkulus V tretjem stoletju pred našim štetjem je ž;vel v grškem mestu Panr polisu učeni čudak Zozimos, ki je bil pristaš Platonove t'lozofi je in je nanisal 28 že davno izginulih knjig, v katerih se js bavil predvsem s kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi kovin. Pri tem je prišel do zaključka, da ima vsaka kovina, kakor človek, dušo in telo, ki se soreminiata pri kemični spremembi te kovine. Z z;mos je hote! s tem bržkone samo simboMčno označiti kemična in fizikalna dogajanja, njegovi učenci pa so vzeli stvar dobesedno in so govorili o »srebr-rem človeku«, o '»železni živali«, o »zlatih človečkih« itd. Poznejši alkimisti so baš na podlagi tega nauka označevali kovine večinoma z majhno živalsko ali človeško podob^. Ni čudno, da se je z razvojem te misli kor.čn-o pojavilo tudi mnenje, da bi bilo irin^nč" s posebnim mešanjem kovin v re-torti izdelati tudi pravega človeka, homun-kuia. Ta ideja je dobila svoj zaključek v reki knjigi srenialnega zdravnika in osno-vatelia mrderne zdravniške vede Teofrasta Paracelza. ki je navedel celo recept, kako ce 77 k---Tnlčn:h srn vi izdeluje homunkulus. Parace'zi's pa je bil norčav človek. V najbolj resne znanstvene razprave je čestokrat voletal vsakovrstne potegavščine za nezrele možgane. Sem spada gotovo tudi ta nies-ov recent. Nezreli alkimistični možgani pa ga ni«^ razumeli in so se potem še stoleHa trudili, da po nip^ov^ navodilih ustvarijo umetnega človeka v retorti. kakor beremo to tudi v Goethejevem »Fau-6 tu«. Zvezda poljskega izdelovalca zlata, inž. Dunikovvskega, je zdaj menda dokončno za-tonila. Dunikowski je pred letom dni s trditvijo, da zna pridobivati zlate, našel na Rivieri polno bogatih lahkovernežev, finančnike v, industrijcev, aristokratov, celo kneza iz Monaka, ki so mu za njegove »eksperimente« zaupali milijone in milijone frankov, dekler ga francoske oblasti niso spravile končno pod ključ, še ko je bil v ječi, so ga obiskovali njegovi podporniki, da ne bi izdal svoje »skrivnosti« in so mu skušali priboriti prost; st z zakulisnimi ma-hinacijami — a Dunikowski tega sam ni hotel, ker je vedel ,da bi moral čez čas itak spet v ječo. Za sodišče je njegov primer tem težji, ker je mož znanstveno izšolan kemik in ni trdil direktno, da spreminja manjvredne kovine v zlato, temveč da pridobiva samo iz rud neprimerno več zlata nego dosežejo drugi z običajnimi procedurami. Sodišče mu je nato enostavno dalo priliko, da dokaže svojo trditev s poskušnjo pred strokovnjaki. D, Igo časa se je branil, češ, da leži aparat, nekakšen radijski žarilnik, s katerim b: mu bilo mogoče to dokazati, v — zastavljalnici v Niči. Nato so mu s pariške univerze preskrbeli takšen žarilnik. Po mnogotedenskih pripravah je prišel dan odločilnega eks^rimenta in uspeh tega eksperimenta je bil porazen. Množina zlata ki ga je pridobil iz rude, ni bila po mnenju strokovnjakov prav nič večja nego v vsakem zadevnem obratu. Seveda se je Du-nikowski izgovarjal, da je bila aparatura Visoka leta utemeljitelja olimpijskih iger nezadostna in da sploh ne namerava svoje skrivnosti razkazovati pred izvedenci, ki mu gledajo na prste. Nekaj je govoril tudi o tem, da so garancije za to, da ostane njegov izum res njegov, premajhne. Sodišče je šlo še dalje. Na državne stroške so spravili iz zastavljalnice v Niči Dunikovvskega aparaturo v Pariz, da pokaže na njej, kaj ve in zna. Sedaj je rabil — tri mesece, da je to aparaturo zmontiral, čeprav je »delal« vsak dan na njej. Po treh mesecih pa. ko je končno prišel dan, da pokaže svojo spretnost in ko so mu nalašč za eksperiment napeljali v laboratorij tok z napetostjo 2500 voltov, je kar nenadoma spet izjavil, da ne bo izvršil eksperimenta, ker nima jamstva, da ne bo njegova skrivnost izdana. Ta izgovor je na moč neumen, pa ne neumnejši od drugega, da so mu v noči pred poskusom — na sodišču! — ukradli pokvico radioaktivne substance. Te substance uranove rade si je izgovoril 2 kg. Treba je pomisliti, da pridobivajo iz cele tone uranove rude po več tednih dela komaj 2 miiigrama radija, množina, ki jo vsebujeta 2 kg rude, je torej še manj nego mikr. skopsko majhna -— in vendar je hotel Dunikovvski s tem delati takšne čudeže! Sedaj, ko je jasno, da gre za navadnega pustolovca, ki hoče svoje goljufije zakrinkati z zelo nespretnimi izgovori, bo imel priliko, da se zopet izgovarja šele na razpravi. Ta se bo vrši!a menda v jeseni. Zanimivo je, da bo imela stvar tudi nekaj političnega ozadja. Oškodovance bo zastopal namreč pariški poslanec Marcel Heraud, Dunikovvskega pa znani odvetnik, poslanec in glavni urednik levičarskega lista jOeuv-re« Henri Torres. ANEKDOTA De Valera, predsednik irske republike, se po dolgem obotavljanju pogaja z angleško vlado Pri obledeli sivorumenkasti barvi Kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči. duševni depresiji. težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpljete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josef« voda zatorej posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na dunajskih klinikah preizkušujejo lečilno metodo, ki sicer ne (beta odpraviti slepote, pač pa rešiti vid onim, ki so na tem. da ga izgubijo. To velja za bolezen, ki so jo doslej smatrali za malone neozdravljivo: za pešanje očesnih živcev. Vzr. ki te bolezni ležijo običajno daleč v človekovi mladosti in na njene neposredne znake skoraj nihče ne oazi. Po mnogih letih pa prične vid hipoma pešati in to od dne do dne bolj. Pacient vidi vse zabrisano in ne more čitati n;ti z najmočaejšimi legami, v kratk2m času nastopi p polna slepota. Očesni živec nosilec svetlobnega vtisa iz očesa v možgane, ie okrnil in začel usihati. Zdravniški pomoči so postavljene tem ožie meje. ker očesni živec ni živec kakor drugi, ki si po neki bolezni lahko opomorejo, temveč je del možganov samih in mu kot takšnemu nedostaja zmožnosti. da bi znova rasel. Kakor pri možganih. se tu ne da več nadomestiti, kar se je izjrubilo in to zaradi tega. ker se celice v njem ne delijo, da bi mogle nadomestiti AH se bo v mil v Pariz ? Francois Poncet, sedanji francoski poslanik v Berlinu, o katerem gre glas, da bo pozvan za naslednika Philippea Berthelota v francosko vnanje ministrstvo Ustanovitelj egiptskih cigaret umrl V Kairi je umrl Nestor Gianclis, mož, ki si je praobil svetovni sloves s svojimi »egiptovskimi« cigaretami, ki smo jih poznali pred vojno, zdaj pa so ostale samo še v nekaterih državah. Gianclis, ki je uča-kal po;no starost 94 let, se je rodil v Tra-k ji. Pri otvoritvi Sueškega prekopa leta 1S69 je »odkril« cigar^e, ki so mu pridobile na-rlov dvornega (.»bavitelja v Parizu. S tem naslovom si je nagrmadil ogromno premoženje in pridobil svetovni sloves. zastalo rast. Zdravniška veda more samo zadrževati razve j bolezni A le v redkih, zelo redkih primerih doseže ta malenkosten uspeh. Sedaj pa je očesni zdravnik in primarij dr. Jožef Hamburg sporočil svetu svojo novo metodo. Dr. Hamburg je našel, da tičijo zadnji vzroki za pešanje očesnega živca v strupenih sni veh. ki ovirajo dihanje stanic in živec tako rekoč zadušijo. Zdravljenje mora biti torej usmerjeno v to, da nadomesti pomanjkanje kisika v živcu, sredstvo, ki pospešuje to oksidacijo, pa je v hormonu ščitne žleze, ki učinkuje, kaker znano, v vsem telesu kakor gorivo ali kovaški meh. drugič pa v neki manganovi soli, ki jo je že prej z drugimi težkimi kovinskimi solmi kot pospešiteljico izmenjave snovi uvedel v zdravniško prakso prof. Wa!bum. S temi sredstvi pa je tudi dr. Hamburg začel zavirati pešanje c česnega živca in uspeli' so bili tako povoljni. da so sklenili uvesti ta način zdravljenja na vseh dunajskih klinikah. Preiskava proti Gorgulovu zaključena Preiskovalni sodnik, ki mu je bila poverjena preiskava proti morilcu državnega predsednika Doumerja, je zaključil svoje delo in je dal svoje zapisnike na razpolago porotnemu sodišču, pred katerim se bo mora! atentator pojaviti že v začetku julija. Iz obilice gradiva, ki ga je zbrsTo sodišče, izhaja, da je morilec res Gorgulov, ne pa kakšna druga oseba. Gorgulov je doktor medicine in duševno zdrav ter odgovoren za svoj čin. Motiv njegovega umora je b;l političen. Gorgulov. ki je pripada! skrajni desnici ruskih emigrantov, je b'l glava ruskih fašistov, stranke, ki sicer ni bila številna. pa je le obstojala. Da bi bil Gorgulov član kakšne komunistične organizacije, ni dokazano. Obtožnica očita Gorgu'ovu, da je izvršil premišljen umor, ki se po francoskih zakonih kaznuje s smrtjo. Le v izrednih primerih se smrtna kazen lahko spremeni v dosmrtno deportacijo, kar pa se pri Gorgulovu ne bo zgodilo. Morilec državnega predsednika bo nedvomno obso:^n na smrt in takoj nato giljotioiran. Rontgenov muzej 18. junija bodo otvorili V Lennepu prvi Rontgenov dom. Lennep je namreč rojstni kraj genialnega izumitelja in fizika Ront-gena. ki si je pridobil toliko zaslug za trpeče človeštvo. Muzej ima prostore v stari patricijski hiši ter vsebuje poleg Rontge-nove sobe tudi čitalnico in knjižnico za rrntgenoVge. V posebni dvorani se vidi Rontgenov aparat in niegova korist za medicino. biologijo in druge panoge. Muzej oskrbujejo porenska Rontgenova društva. V Ameriki je olimpijada tako akiuan.a. da se skušajo vsi okoristiti z njo. Olimpijske znake je prevzela celo moda, ki jih uporablja kot okrasje na ženskih klobukih Gledališke zvezdnice kot prodajalke Iz Pariza poročajo zanimivo novost. Trgovci, ki imajo svoje prodajalne v pariški operni četrti, so angažirali na js'ovite jše umetnice za prodajanje svojih p-jizvodot v Avenue de 1' Opera. Tako n. pr. so prodajale za prodajnimi mizami slovita Mis-tinguette, Ceciie Sorel, Rahela Meller in druge, ki so ponujale kupcem porcelanske izdelke, gramofone, izdelke usnjarske obrti in perilo. Poročajo, da je obrodila ta akcija zelo dobre sadove. Kupcev je bi'o v dneh, ko so prodajale odlične umetnice, toliko, da niso mogli niti vsem postreči. Promet z vozovi je bil v glavni uliici prodaje tako velik, da je večkrat nastal zastoj. Krize ta prodaja sicer ni odpravila, pokazala pa je vendarle pot, ki vodi vsaj do nekega zadovoljivega uspeha. Fašizem po Mussoliniju Italijanski listi objavljajo obrazložitev pojma »fašizem« kakor ga je razčlenil Mussol;ni za italijanski konverzacijski leksikon, ki je pravkar prišel do črke F. Mus-solini, pravi, da je »fašizem« nasprotje materialističnemu pozitivizmu v 19. stoletju. To gibanje nasprotuje vsem pasivnim in negativnim dogmam, ki iščejo središče življenja izven človeka, ki 6i s svojo prosto voljo ne more in ne mora ustvariti svojega lastnega sveta. Mussolinijeva želja je, zbuditi v vsakem posamezniku voljo do države, in sicer voljo za višji razvoj države kakor je bil doslej v navadi. Vola vsakega posameznika pa mora biti discipl nirana in prežeta z idejami, skratka volja za d-r-žavo ne sme biti zgolj zunanja, oblikovna, ampak notranja, vsebinska. 4merika za reformo koledarja Mednarodna liga za »Fixed Calendar« (Regent Street, London) ugotavlja v pravkar izdanem poročilu, da so se ameriške Zedinjene države izrekle za koledarsko reformo. Poslale so Društvu narodov v Ženevi vlogo, v kateri razlagajo svoje gospodarsko stališče v tej zadevi. Amerika popolnoma soglaša s predlogom, naj se uvedejo za največje praznike v letu enotni in sta1ni dnevi, zadnio besedo pa imajo v tem pogledu verski činitelji. ki bodo stvar pač odločili kakor se bo izjavila večina interesentov. Voda kot pogonsko sredstvo Konstruktor Canegham (levi kot zgoraj) je izumil hidrogenerator, ki obratuje s čisto majhnimi količinami vod*>. Izumitelj pripisuje svoji iznajdbi velik pomen, strokovnjaki v teh vprašanjih pa so zaenkrat še skeptični ftichel Zčvaco: 66 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Z zamolklim renčaniern v glasu je nadaljeval: »Dve leti sem zalezoval Myrthido m njenega varovančka. Skrb--io je pazila nani- to moram priznati. A sovraštvo, vidite, je še vse bolj močno, trdovratno in vztrajno od ljubezni a'-i prijateljstva. Po c; veh ietih se mi je vendar že ponudila prilika, ki sem prežal nanjo .. Favstin sin mi je padel v roke.« Saetta je udaril v rezek grohot. Očvidno je v duhu videl samega sebe. kako je odnesel nedolžno žrtev, ki jo je bil obsodil v odkup za hčer. Ko je nadaljeval, je bil njegov glas tako mrzel in izraz sovraštva v njegovem obličju tako besen, da je še trdo Leonorino srce vztrepetalo: »Ali me razumete? Kakor hitro sem bil zvedel, da ima Favsta otroka, se je porodila v mojih možganih dobra rnisel. Rekel sem si: Favsta je umorila mojo hčer* zato umorim jaz njenega sina. Umorim ga takisto, kakor je ona umorila Paolino; poginiti mora na krvavem odru od rabljeve roke!« Zleknil se je v naslanjaču, priprl oči in zamišljeno zamrmral. -Sanjaril sem, kako pripravim Favsto, da bo morala prisostvovat usmroenju svojega sina, kakor sem jaz prisostvoval usmrčenju svojega otroka. Ali, vraga: kje je bila Favsta? In razen tega ... Clo-\vk se mora zadovoljiti s tem, kar ima. Morda jo poiščem kasneje* da ii sporočim dobno novico.« .^tresel se :e, kakor da bi se hotel otepsti nezaželjenih misli, in strmo pogledal Leonori v oči: »Tega Favstinega sinu, signora, sem vzgojil s skoraj tolikšno ljubeznijo, Kakor svojo Paolino, čeprav ne popolnoma na isti način. Skrbi sem imel z njim, da vam ne morem povedati koliko. Nekatero noč nisem spal! Kakor ljubeča mati sem bedel ob njegovem zglavju, kadar je bil bolan ... Ali verjamete* da sem nekajkrat prižigal zaobljubne sveče in na kolenih molil za njegovo ozdravljenje? Bog mi je bil to radost dolžan. Razumel me je m me uslišal... Danes je Favstinemu sinu dvajset let. Krepak dečko je in se ne boji niti samega vraga!« V tem trenutku je dobilo njegovo lice zlovoljen izraz in z nekakšnim obžalovanjem je nadaljeval: »Tako popoln sicer ni, kakor bi človek želel, in to me jezi. 2e majhen se je namreč pogosto upiral nazorom* ki sem mu jih skušal vcepiti. Pravkar ste rekli, da je dobrega plemena. To je čista resnica, signora. a te dobre lastnosti ima bolj po očetu kakor po materi. Nu, kaj hočete, prizadejal sem si, kakor sem vedel in znal, in moja krivda ni. če nisem dosegel boljših uspehov. Tak, kakršen je: ropar. morilec za denar, upornik zoper vsako oblast razen zop^r svojo lastno voljo, pokoren samo svojim lastnim nagibom* v večnih bojih z javno stražo, je zrel za vešala, krvnik lahko seže po njem, ne da bi mu storil krivico — in jaz sem se trdno nadejal, da mu pade mimulo noč v roke.« »In zato si snoči obvestil velikega protosa?« »Da. signora!« »Kar je snoči izpodletelo* se utegne drugič posrečiti,« je rekla Leonora in mu pogledala v obraz. Saetta je zmajal z glavo, rekoč: »Ne, signora, Jehan ni izmed tistih, ki gredo dvakrat zaporedoma v isto past. Še to je čudno, da smo ga enkrat spravili vanjo.« Leonora je zlo voljno skomignila z rameni. »Da,« je hladno rekel Saetta, »vem. da vam je kralj na pori. A potrpite, signora, vaš posel je samo odložen. Če bi bil jaz tako prepričan o svoiiem bližnjem maščevanju, kakor ste vi lahko prepričani o tem, da se vam ne bo več dolgo treba spotikati ob kralia.. »Kaj hočeš reči? je živahno vprašala Leonora. »Ali si mar kai izvedel?« »Ne. signora. ničesar nisem izvedel. A če verjamem temu, ka>* šepečejo z desne in leve* so kraljevi dnevi šteti Obsojen je. Kdo ga je obsodil in zakaj in kako, ne ve nihče ali vsaj nihče ne pove. Prepričani so pa vsi, da Henrik Barvarski ne bo več dolgo živel.« »Resnica je,« je s strahotno mirnostjo pritrdila Leonora. »Na dvoru vsi tako šepečejo. Kralj sam govori pri vsaki priliki o svoji bližnji smrti.« »Vidine! A naj bo tako aH tako, pomagal sem vam v tej reči in sem vam pripravljen pomagati tudi v bodoče, ako bo treba. In čujte* pravkar mi prihaja na um — ali še niste slišali, kaj je prerokoval neki astrolog? Prerokoval je, da bo kralj umrl pri prvi veliki slavnosti, ki jo priredi! »Ali res verjameš vsem tem astrološkim in Čarodejskim čenčam? je vprašala Leonora z nekam preveč močnim poudarkom, da se ne bi bil zdel prisiljen. »Kaj jim ne bi verjel. Christo santo! Ali jim vi ne verjamete-signora?« je z odkritosrčnim začudenjem vzkliknil Saetta. »Nič preveč.« »To ni prav, signora.« je resnobno dejal Saetta. »Kralj jim verjame. Tolikanj verjame, da se prav zaradi tega že dolgo brani odrediti kronanje kraljice Marije* svoje soproge. Prepričan je, da ga ne bo preživel. Sanega ljutomerskega in haloškega vina K p ' I lin 3.30 naprej se bo vršila v petek, dne 17. t. m. dopoldne na glavnem kolo-| dvoru iz vagona na ram p i poleg Ranzingerja in v skladišču, Ljubljana, VVolfova (| ulica 4, dvorišč 7526 Zahvala Ker mi v svoji neizmerni boli ni bilo mogoče pregledati vsega < a-'nega spremstva in darovalcev vencev in cvetja ter bi mi bilo s-v ko, da bi katerega prezrla, naj zadostuje vsem skupaj moja in /;h sinov Franci!a in Ekita ter sorodstva najsrčnejša zahvala. Bila sem globoko ginjena v prepričanju, da je vsak posameznik pravilno ocer.il blago srce mojega nenadomestljivega pokojnika, kar nam je v veliko uteho. Globoko žalujoča soproga Ližstimila Bstter in ostali. 7526 v^mtm t Vsemogočni Bog je poklical k sebi našega očeta, starega očeta, strica, asta, brata in soproga, gospoda J h rs k* AwB 4 4 bivšega dolgoletnega župana, hotelirja in posestnika t "mrl j« dne 12. junija ob 15. uri v 75. letu starosti po daljši in mučni bole: i. previden z zakramenti svete vere. P g: b blagopokojnika bo v torek, dne 14. junija ob 3. uri popoldne iz 1": ''-sti hotela Europa na Bledu na blejsko farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. junija ob 8. uri v župr.i cerkvi na Bledu. Eled, Zagreb, Beograd, Skoplje, Nevesinje, dne 12. junija 1932. Kodbine: PETERNEL, KENDA, BRATINA, FLORJANČIC. 7^15 tjšsgai Mfflr"' " - ' »»- '' : : K . r t -C^lpr^®8*5 SS^pj ESšeeF*? Kii^Š STEKLARSKA ZADRUGA ZA DR AVSKO BANOVINO javlja pre-tužno vest, da je preminul dne 12. t. m. njen odbornik in bivši podpredsednik. gospod .'-ji- im gm fi^SH mm PWm i. veletržec Pogreb se bo vršil v torek, dne 14. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti, 2>Iestni trg štev. 7. BIagopokojnemu, ki si je pridobil s svojim nesebičnim delom v prid klarstvu nevenljivih zaslug, ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 13. junija 1932. 7527 Načelnik: JULIJ KLEIN. Sporočamo tužno vest, da je preminul naš dragi, nepozabni brat ob Dermcto industrijalec in posestnik ki ga 14. t. m. spremimo na njegovi poslednji poti. Svojemu prvoboritelju in mecenu ter dolgoletnemu članu trajno hvaležni spomin in slava! Železniki, dne 13. junija 1932. Sokol in Bralno društvo Železniki TONE MALGAJ dražba z o. z., stavbeni pohištveni pleskar in Ličar, sobo in črkosllkar, LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL. 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 172 Najhitreje strokovnjaško garderobo kemično sčisti, renovira, pošije, brzo obrne, modernizira, tudi samo zlika WaUet Ekspress, šmartin-ska 24. Sprejemnici Sv. Petra 51, klobučar Pajk, in Florijanska 12, trafika. Kemično čiščenje 55 Din, obračanje z moderniziranjem pa 280 Din. — Pišite, pošljemo iskat. 7525 '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C30DDCODD IVAN VVOSTNER MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo, po možnosti najnižjih cenah. 7385 Najfinejše surovo maslo Tafelbutter kilogram po 25 Din dobavlja od 4 kg naprej v vsaki množini 7326 Franc Kolleritsch v Apačah pri Gornji Radgoni. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical našega blagega soproga, očeta, brata in strica, gospoda JAKOBA DERMOTO industrijalca danes, dne 13. junija t. 1. v boljše življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. junija t 1. ob 5. tiri popoldne na tukajšnje farno pokopališče Pokojnika priporočamo v blag spomin. 7522 Železniki, dne 13. junija 1932. Žalujoči ostali: ALOJZIJA, soproga — MIHA, FRANCE, VIDA, RADO, MIRA, NEJKA, otroci — MIHAEL, brat. Javljamo žalostno vest, da nas je zapustil naš bivši dolgoletni član in vedno dober dobrotnik, gospod Jakob Dermota industrijalec in posestnik Moža zelo blagega značaja in vsestransko odprtih rok za naše potrebe ohranimo v najboljšem spominu. Železniki, 13. junija 1932. Prostovoljno gasilno društvo 7523 Hranilnica in posojilnica v Železnikih naznanja žalostno vest, da je gospod c^akoft dbermota ustanovni član in odbornik izdihnil danes svojo blago dušo. Pogreb blagega pokojnika bo v torek dne 14. t ni ob 17. na domače pokopališče. 7531 Železniki, dne 13. junija 1932. Odbor Hranilnice in posojilnice f Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest da je naš ljubi sin oziroma brat ANTON MILAVEC trgovec in posestnik v nedeljo popoldne nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 14. junija ob pol 6- uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Cerknici. Dolenja vas pri Cerknici, dne 12. junija 1932. FRANJA MILAVEC, mati — MIMI, ALBIN. MIRO, MILAN, sestra in bratje. 7519 poprebnl eavoi Ma-ribor Poslovodja zmožen samostojno voditi večjo trgovino s papirjem v mestu, se takoj sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Vesten poslovodja«. 7524 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče oziroma brat, gospod (Soruta (Pavel stavbni polir v nedejo, dne 12. junija 1932 ob 21. uri po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 48. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek dne 14. junija 1932 ob 16.30 uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 15. junija 1932 ob 7. uri v župni cerkvi pri sv. Magdaleni. Maribor — Ljubljana, dne 13. junija 1932. Boruta Josipa, soproga — Boruta Emil, sin — Er-na Boruta, Ana Boruta, Josipa Boruta, hčerke. i O. ŽUŽEK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 11 generalno zastopstvo Peugeot avtomobilov V Vašem lastnem interesu si oglejte pred nakupom avtomobila svetovnoznane 4- in 6sedežne osebne ter tovorne 30 Hp PEUGEOT AVTOMOBILE brez in z nihalnimi osmi, tipe 201, kateri porabijo najmanj goriva pri najnižji nabavni ceni ter Vam vršijo skozi leta najtežjo službo na slabih cestah. — Najnižji avtomobilski davek vsled ugodne teže. 7346 Dokaz temu je dejstvo, da se kupuje danes največ avtomobilov PEUGEOT 201 Prepričajte se z neobvezno poizkusno vožnjo! Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja. vsaka beseda Dtn i— ter enkratna pri-ttojbma ta Ufro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn l.—\ Po Din l.— ta besedo te taračunajo nadalje vel oglasi, ki tpadajo pod rubrika »Kam pa kam«, •Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah«, »Sta novanja odda«. »StroM«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovtki potniki« tn »Zatlo-tek«, če te t oglasom nudi tastu tek, oziroma, te te tiče potnika Kdor al pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali tlužbe. plača za Malieglasi Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te taračunajo po Din 1.— ta besedo, te taračuna enkratna pnttojbina Dm 5.— za iifro ali ta dajanje naslova Vtt ostali oglasi tocialnega cnač&ja te računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina za kitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Dm 3.—. Najmanfh znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. V te pristojbine za male Oglas• fe plačati pn predaji naročila, oziroma fih le vposlatl ¥ pisma obenem a naročilom. Potniki 1ŠČ* mesu pot-aiia. plača ta nU« &«*e>do 51' par; t* ia-;ar.j« naslova »li ca Sifno J D*i. — Kdor sprejema potnike, pia-beae^lo po 1 Din; it dajan.« naslova »h i» šifro p« 5 Din. (5) Pomnika k; potuje z lastnim avto-■l^nilom po Sloveniji in oniskuje trgovine i želez-Bi'io in galanterijo, išče- aio ra
  • i!:o fm 5 Dvn. (3) Razmnoževanja pre-lpisovanja VTi druga Pl-Ki-nitka d-'a prevzame The Ret Co.. Gradišče 10. Teiefoc 63. Službo dobi Vnaia 50 pa-T. « da-»n>« caeio-va ali va iifro na ! Dia. (1) Kontoristinja ** vsa pisarniška dela. t manjera slov. m nemšči-ii« sprejmem takoj. Hrani in stanovanje r hiši. ponudbe t prepisi »priče-ti., navedbo zahtevkov na orasni oddelek »Ju t"3« pod »Trcovina t mestu na deželi«. 21098-1 ^ eč spretnih šivilj fp-ejm"tn za »"alno. Naju ny v »gasaem oddelku »Jutra«. 31092-1 V gostilno (sprejmem tak >j snažno in c-mo dekle do 20 let s»Ta-ro. ki bi poleg gostilniških T--s i v uprav tudi dru- gi hi-na drla. N^kaj kav-p,- o po*-eb:.o. Na- ov v »-as. O-ii-... »Jutra«. 3:463-1 Siužbo dobi TMta.ka.ni-a, mlada. čvr«*a. p «tena in sol:dna ter r^r-? v gostilniški strdki. Naslov v op'.. odd. ».litri«. 314.S1-1 Strojnika f* parni ;;.prašane- z večletno prak-o. do-> -»ra ?to2»rja n kllučav-n č?r:a. treznega, poroče-r -sra. 'šf^mo. — 7.»na bi p-vravl;sla mesto h4šniie. I'-ed<'avit: »e z ženo vred v Ko' r.ski tovarni v Ljub-S*ant»raa;e prosto, nastop takoj. Rriv. pomočnika tt veščf^a. iščrtn m takoj. Predoost imajo v-t:. kt znajo o^idiilirati. ifartin G;urin. Kamnik. Nekaj slikarskih in pleskarskih pomoč. Sio-^ imem. N a -?"op takoj. Slikarska de-l.if Kar! Stojan. Šo-f. anj pri C-el'u. 31539-1 Dekle ?na t; tiha t: in š:vati do-b: sliribo. D-osreri e Her-ir««. Miklošičeva 30. 21520-1 Prodajalka '.■isoke postave, vešča mo>d-ne ki špecerijske stroke išče r.ameščenja. Ponudbe na ogl. oddei. »J-jtra« pod šifro »Visoka "413 >sta v Kot fotogr. vajenec žel itn všt-^piti v službo b kakemu fotografu v me^tu ali na dežel:. S*ar sem 30 -*t. tK> poklicu fot<..atnater. Nastopim lahke takoj. — Naslov; Ferdinand Intihar. Bukovec št. 3. poeta Rob na Dolenjskem. 2147o-2 Gospodična vešča šivanja, kuhanja, nemškega in slovenskega jezika ž*'li »luibo pri boJj-obltelji kot vzgojiteljica. Naslov: Knez, Breg 27. pošta Ptuj. 21461 -2 Trgov, pomočnik verziran v mešani trgovini. ?. dobrim: spričevali, vojaščine prcHt, išče kakršnokoli službo. Nasi->v v og., oddeiku »Jutra«. 2:466-2 Mesarski pomočnik vojaščine prt>?t, trezen is d >bc-r delavec, že!i niest-o. Ponudbe na oddei. »Jutra« o<>d šifro »Mesarski pomoč l: k«. 500 Din nagrade d•■>'••; tisti. k! preskrbi mladeniču kakršnokoli zapo-slet.je. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiv«. 21018-2 Avto, moto Vaaka la 1 Dtfl: i« da.mnj« ta kir* pa » Din. (10) Motorno kolo j prikolico, kot novo. prodam za polovično ceno. Gresorc, Ljub.jana. Večna :K)t 9. 31477-10 Motorno koio :J5fl cm. zgoraj ventil, kupim. Frani Jerko ml. — Črnuče 10, -Jezica pri L:ub-Ijani. S1+S7-10 Prodam Ogia« tr«. tm&a* pa 1 Dra beseda; m da janje aasiovs aii n iifro S Dia. — Oflaa« •ociaJ&ega roa£aja vaa ka beseda 50 pur; M dajanj« tu«lio b; poučevala eno leto zastonj klavir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pc«d značko »Nu;.no«. 21507-16 Kdor ima naložen denar v Obrtni banki, naj posodi drž. uradniku 8000 Din. Vrne mu 12.000 Din in 10% obresti v mesečnih obrokih 700 Din. Vknjižba na plačo in jamstvo. Ponudbe na oglas, od del. »Jutra« pod »Nujno 19«. 21516-16 .30.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na večje posest-vn. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21532-16 33 Vaaka da t Dtn: *a dajaaja aaatarra U ■a Ura pa » Dia. (30) V Ptuju in okolici ie več vil. hiš s posestvi, treovin in gostilen po ceni od" 40—.140.000 Din" naprodaj. Pojasnila daje Knez. trafika na Bregu pri Pttpu. 21460-20 Več parcel na knjižice. Zg. Šiška. Diše ln vile naprodaj. Poizve se: rast-avracija Car man, Zg. Šiška, vožnja do nov« tramvajsie remize. 20946-20 Dve novi vili etionadstropiil, z lepim vrtom ln s trgovino mešanega blaga. 8 minut od cestne železnice naprodaj. Plača se lahko s knjižico. — Pojasnila '<\je Fr. Matušek vsak delavnik na Grudnovem nabrežju med 11. ln 12. ter 17. ln 18. uro. 20392-20 Trgovsko hišo z gostilno ali brez, kupiti ali vzamem v najem v večjem kraju na deželi blizu cerkve. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« poj aTočka — prometna«. 21301-20 Posestvo obstoječe iz 60 oralov travnikov, njiv. gozdov ter posltvpij. naprodaj. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. v Celju. 21311-20 Poslopje s sušilnico in prostori za sušenje in vskladiščenje zdravilnih rastlin v svrho izvoza, sposobno tudi za trgovino z deželnimi pridelki ali drugo obrt. z zraven pripada-jočimi lepimi stavbišči, na primernem prostoru v Celju. ugodno naprodaj. Do-piei na ogl. oddel. »Jutra« pod »Izvoz Celje«. 21464-20 Hišo s trgovino in pekarno, eno manjšo hišo. gospodarsko poslopje, lep vrt 4U> orala zemlje, z Ippim sadovnjakom, na prometnem kraju, zaradi družinskih razmer proda Alojzija Kranjc, Sv. Ana, Slovenske gorice. 21-179-20 Enonadstropna hiša v Celju, z lepim vrtom, naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 31517-20 Parcele naprodaj na Kodeljevem po 25 Din za kvad. meter. Naslov: Zadružna ul. 12. 31523-20 Vrednote . N a tHxM?da 1 Dlfi. dajanj« naMova »H ta Vfro rn 5 D'n. '35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Oblačila Trg. oglaa po 1 Din beseda; za dajanj« aa alorva ali ta šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje MsJova ali za šifr« 5 Dtn. (131 Gostilno na Gorenjskem, blizu tovarne, oddam za 12.000 dinarjev mesečno. (3 gostilniške sobe. sank. kuhinja, shramba in 2 sobi). Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Vsaka beseda 1 Dkn; za dajali* tiasJnra ali ta šifro pa 5 Din. (181 Iz Trbovelj Veliko tombolo priredi t nedeljo 3. julija podružnica SI'D. Krasni dobitki v vrednosti 40.000 Din. Tom-bolske karte dobite po 3 Din v trgovinah in pri odbornikih a:-D. 31330-1S Stanovanje Sokolski kroj dobro ohranjen. P"eae2767«. 31489-17 3-sobno stanovanje komfortno, oddam s 1. avgustom. Naslov v osrias. odd. »Jutra«. 31473-21 Stanovanje sobe in kuhinj", z elektriko. solnčno. o-idam dvema osebama. Naslov v ogias. oddel. »Jutra«. 31401-21 Lepo stanovanje dvosobno, oddam mali dru-žini. Naslov v ogl. oddel. ».Jutr3«. 21453-31 2-sobno stanovanie parketirano. oddam s 1. julijem. Mencej, Grabloviče-va ulica 12. 31454-31 1-sobno stanovanje s parketiranimi sobami oddam za avgust. Rožna dolina. Cesta* X- šu 25. 21456-2! Stanovanje " s^b in knh:nje. i vr*nm, oddam v Šiški 1. julija. Vprašati na Celovški cesti 56. ple tarna. 21457-31 3-sobno stanovanje z verand", o^idam. B3'ič. Cesta v Rožno dolino 5. 31-46^21 Več stanovanj oddam v novi hiši, S minut od cestne železnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21133-21 3-sobno stanovanje komfortno, s centralno kurjavo. oddam. —- Drogerija Hermes. Miklošičeva Si. 31520-21 Stanovanja Trnka bMrda SO par: aa dajaaj« — ala^a *J aa Mm I Dia. (Si-a) 2-sobno stanovanje s pritiklinami. potrebuje uradniška družina 4 odraslih oseb. najraje v dvorsko - šentjakobskem okraju ali drugod v mestu. Najemnina do 600 Din. Mirna, točna stranka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »1. september«. 31377-21 a Stanovanje sobe in kuhinje iščeta dve mirni osebi. Periferija izključena. Cenj. ponu-dbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snainost«. 3l345-31a Stanovanje 2 sob in pritiklin, solnčno. z-ačno, v mestu, išče mirna stranka ze 1. oktober. Jsas-iov v ogl. odd. »Jutra«. 314Se-21a Stanovanje 2 sob io kamneta ali treh sob, s kopalnico in sobo za služkinjo išče za av rust ali september mirna stalna stranka. Ponudbe z navedbo velikosti. lege in cene na oglasni odif-lck »Jutra« pod »Soliden :(m<. 20945-21 a Dve sobi park?tiram_, kuhinjo in priti sline. najraje v mestu ali na periferiji ob cestni železnici. iščem. Ponudbe na o"l. oddam poceni dvema osebama. Rožna dolina. Cesta 9, št. 2. 21404-23 Lepo sobo v novi vili. S"parirano, o minil*. "O banske uprave, oddam irns^odn. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 3:449-23 Cisto sobico '»ddam s 1. julijem solidni Električna raz-svetijava, povb^n vh^d. Trdinova 2, visoko prttič- « - ' Sobico z dvorra ptvte-tjama ta,tr*; oddam. Naslov v orlas-* m odd. »Jutra«. 3' 455-23 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta 1 ali 2 osebama. 150 Din m»«ečno. Naslov v oj'as. oddel. »Jutra«. 21459-23 Ooretnlieno sobo soinčn«. mirno. rwrk"tiTa- no. oddam. Stari trg 28. III. nad., levo. 31522-33 Opremljen kabinet oddam. Tavčarjeva 4 II.. desno. 31450-23 Zračno sobo opremljeno, lepo. s souporabo kopalnice oddam v b!'žini kolodvora 1 ali 2 osebama. Naslov v o? las. oddel. »Jutra«. 21469-23 Sobo oddam b'izu g'avnega kolodvora solidnemu sospodu. 21506-23 Solnčno sobo oddam takoj 2 gospodič-na-ma na Konzresnem trgu št. 4, ID. nad. 21502-23 Stavbeno in pohištveno mizarstvo š i m o ii Praprotnik LJUBLJANA, Jenkova ulica št« 7 izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalitetni izvršitvi. V zalogi hladilniki! _ V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, aa je naš ljubljeni soprog, sin in brat, gospod Čdmuttd S&u(tit$ trgovec in gostilničar danes zjutraj ob 7. uri po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v starosti 54 let, mirno preminul. Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano iz Zg. Doliča v Celje, kjer bo v sredo 15. junija ob 15. na mestnem pokopališču položeno k večnemu počitku. Celje — Zg. Dolič, 13. junija 1932. ELZA, soproga — ANTONIJA, mati — HEDVIG, EMY in JOSY, sestre. 7530 Opremljeno sobo lepo, z balkonom in električno razsvetljavo. 'ak> oddam 2 boijšima solidni-ma gospodoma. Poljanska cesta 13/II levo. 20971-23 Sobo z električno razsvetljavo. sončno, odda-.ti tf-kjj dvema gospodama. Reber št. 7 "21-.4S-23 Sostanovalca k miademu uradniku v prijazno sobo in dobro domačo hrano sprejmem. Nas'o^ pove oglasni oa delek »Jutra«. 21297-23 Sobo z dvema posteljama in kopalnico, s brano ali brez. oddam s 15. junijem ai: 1. julijem. Naslov v og.. oddel. »Jutra«. 21236-2: Prazno sobo veliko, za stanovanj« mirno, t elektr., čisto in zračno, strogo separirano. pa možnosti z uporabo kopalnice, r sred. mesta, išče starejši boljši gospod — same-c — za takoj. — Cenj. ponudbe pod »Praz n» soba« aa ogiasni oo delek »Jutra«. 21186-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, l«po in čisto, z 2 posteljama, z elektriko i-n pranjem perila oddam za 170 Din za osebo na Celovški cesti 72. pritličje, levo. 21466-23 Zelo lepo sobo v I. nad., strogo separirano, opre.mljeno. zrač-no in čisto, takoj oddam. Naslov v og!. o pa i Dia «1 Krasen klavir tolkala (Sc.hlagwerk) ter več 100 komadov not za salonski orkester, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21032-2-6 Stroji Vsasa 1 Dl-j. za -lajanj« naslova ali ta Šifro p« 5 Die. (29-) Vsa»a beseda 1 Dhi: »a dajanj« naslova aJ: »a tefro t« 5 Din. (37 Več šivalnih strojev poceni nap*odaj. Vprašati Kroiaška ulica 3 (Mestni trg). 2i;>46-29 Pletilne stroje 6/50-60 kupim. Pocndbe i opisom stroja in c-eno na Antona Filipoviča. Vinkov-ci, Staroeviceva 36. 21310-29 Drobilnico kamenja polovično, s sortirartim bobnom. z aii brez Dieselove-ga motorja, kupim. Ponudbe je poslati na Jugomos- Bpo^rad, po-t. nret. p--vi šiiro »191 Steinbre-cher«. 2Ite4-29 Pri stalnem zaga-tenju, trdi stolici ni d>bro jemati ona zdravija in čaje, k: naglo čistijo, ker to ustvarja pot--m navado, da potem te-di najmočnejša sredstva ie učin- flLPIRflC-CflJ čisti milo, ne ustvarja navade in preprečava Dastop zapeke. Ose-bajn, ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. — Originalni zavojčk; "O m 90 Din. I>pot: Trifolium droce rija, Beograd (Slavija) Obrt Drva Trgovfna i kurivom Iv. Schumi Dolenjska c.. tel. 2951. B Premog Vaaka b«a«da i Din: aa tajanj« un J« ia aM Mn pa I Dia. (95) Trajno kodranje! Sem« 6 mnut ostanete pod najnovejšim aparatom. Vročine ne ču*:te. Damski salon »FANCI«. Ljubljana. Aleksandrova 4, v prehodu palače Vik-torije. 21il73-30 II! < Sobo ali sostanovalko išče v bl:žini Sv. Pe'ra priprosta gospodična. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21470-233 Državn« uradnik ''šče solnčno sobo s hrano pri boljši družini v centru. Ponudb« na oz', oddelek »Jntra« pod »Mlad uradnik«. 21492-33a Opremljeno sobo išče zakonski par ta takoj. Ponudbe na oslas. oddel. »Jutra« pod »Zakonci«. 31493-23a Prazno sobo išče vdova. Plača do 200 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Državna«. 21527-23a Malo vilo s 3 sobami in kuhinj« oddam tu Bledu. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21467-3? Nemško čez počitnice? Potem obiščite Pension »Germa« Stlegl. Stetn-dorx. Krasna leea tik ob Oscjskem jezeru. Pension 5 — 8 S. 21379-38 Gospod srednjih iet išče znanja z gos$>o ali gospodično, po motnosti z lastnim stanovanjem. Predpogoj: sta.*»n temperamenten značaj, vse drugo postranska stvar. Po-nuat»e s poinim naslovom in opisom življenja in značaja strogo direktno posiati priporočeno r.a t»gi. odd. »Jutra« pod šifro »Skuipno življenje«. Odgovor sledi takoj tudi priporočeno. 21474-25 Gostilničar v Hollanden (Nizozemskaj>. star 34 let, vdovec z 1 otrokom, starim 2 leti, se žeii s*-z-a-niti z gospodično aii vdovo brez otrok, staro od 27 do 32 let, v svrho poznejše ženitve. Prednost imajo natakarice s kapitalom 35.000 Din in z znanjem slovenskega in nemškega jeizika. Želim sliko, katero na zahtevo vrnem. — A. C.. Herlercheide, Roobrokertveg 44, Holland, Limburg. 21462-35 Gostilničarka srednjih let, z enim otrokom, želi poročiti dobrosrčnega gos;-oda, stireza od 40 do 50 let. Državni nameščenci imajo prednost. Izključeni so ločenci. Dopis« s po!n;m na«lovnm je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifru »Lepo živl enje«. 31537-25 Vsaka Pestila 1 Din. i ia dajanj« nabora a_ki i ta šifro na 5 Din. (3!) i Hiromant - Graiolog V. Timofejev Hotel »Slon«, soba 72.11. Ostane v Ljubljani 4« 30. junija. 2:496-31 Obvestilo Lod. Štrukelj, sp°«:ja!n: atelje za splošno č-rkosii-karstvo. se je preseli! rz Celovške ceste 14 na M -klošičevo cesto 16, ali Palma* noro ulico '<">. dvorišče. (Nasproti note s kelj). 31525-31 Izgubljeno Malinovec pristen s> naraven, a čistim sladkorjem vkufcan se dobi na ma o tn veliko v »karni dr. G. Piccoii. Ljubi.ana. Dans -ska cesta 6. 2J4 Vsaka beseda 50 P*": u daja.nje nas-lora ah ta Si?ro p« 3 Din. Ura je bila izgubi.ena pri To-mačevem. Najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov. ki ga dobi v ogla*, oddel. »Jutra«. 21499-38 „OLLA GUM..? rr Ali »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano nenad-kriljiva. 249 H raznega pohištva, perzijskih preprog, slik, oblek, perila itd. iz zapuščine pok. Petra KOZINE v njegovem nekdanjem stanovanju na Bregu št. 20 v Ljubljani od torka 14. t. m. dalje vsako popoldne od y24. do 6. ure, dokler ne bo vse razprodano. 7521 posetniki velesejma 7343 se vljudno opozarjajo na paviljon Oerfel na veseličnem prostoru (v smeri pivovarne Lnion). Točijo se: pivo in pristna dalmatinska vina od firme A. Sunara (bivši gostilničar pri Tratnik). Vsakovrstne delikatese na razpolago Cene nizke! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno (L