293. številka. Ljubljana, v sredo 23. decembra. XVffl. leto, 1885. 1 Izhaja veak uan **eoer, iiimSi nedelje in praznike, ter -volja po poŠti prejeman za avntrijsko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., xa pol leta.8 gld., za čotrt leta 4 gld., za jeden mesno, 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld. za detrt leta 8 gld. 30 kr., za jodon mcs*.'o 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za raeseo., po .,0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanil* plačuje bo od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če «e dvakrat, in po 4 kr., Čo bo trikrat ali večkrat tiska. Dopiei naj ie izvolč frankovati. Bokopiai oe ne vračajo. Uredniatvo in upravuialvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliŠka stolba". Upravaištvu naj so blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse »dminiitrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta....... . 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpmvniitVO 998lov. Naroda". Slavnemu glavnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaji! Nekatere stvari bo tako lepo na svetu, da nam prikupijo tudi protivnika, ako jih vidimo na njem. Taka stvar je tudi pravico Ij u bje. Lepo je pravico uživati, a še lepše je, pravico dajati. Ko smo torej culi, da slavno ravnateljstvo južne železnice misli — tandem aliquando! — tudi slovenskemu našemu jeziku odmeriti nekoliko pravičnega priznanja, bili smo veseli, toda ne toliko zavoljo tega, ker to spada v našo narodno eksistencijo, marveč, ker se nam je videlo, da se obsežno podjetje tako primika stališču pravice in priličnosti. Zmirom je blagodejno in tolažilno, ako v času, ko se tako strastno posega na drugih ljudij pravice, ukrenejo veliki zavodi, veljavne juristične osobnosti da jim v bodoče hoče biti jedino in stanovitno vodilo — za vse jednako pravo. Ukrep južne železnice, da ima naš jezik na svoji slovenski zemlji, kolikor je to zavisno od istega slavnega ravnateljstva, dobiti znano merico jednakopravnosti z nemščino, ta ukrep mogel je v sedanji dobi narodo-pravnega zatiranja in preziranja slavno podjetje moralno, za oči vsacega pravicoljuba mogočno povzdigniti ! Tudi našemu pravnemu čutu je ta ukrep obrodil mnogo nesebičnega veselja, mi nesmo mislili dosta na prid, ki našemu narodnemu položaju utegne izvirati od ukrenene objektivnosti. Brez odloga smo dali čast slavnemu ravnateljstvu, ne da bi bili poprej poiskali razlogov nenadni premembi, preklonu južno-železniškega mišljenja za 'slovensko narodnost. Mislili smo, da je napočila doba, ko bomo mogli pričeti odpuščati stare nepravilnosti in ložje prenašati bremena, s katerimi južna železnica obklada gospodarsko naše stanje. Prazne sanje! Preje, kakor bi bili želeli, odprle so se nam oči in pokazale nas v bridkih prevarah. Slavno ravnateljstvo južne železnice je rajši samo sebi nezvesto, nego da bi pristalo v pogoje, katere mora spolniti, predno se bode govorilo o spravi podjetja s slovenskim narodom. Rajši si da odrekati pravicoljubje, kakor da bi se samo odpovedalo dognani mržnji do slovenskega jezika. Eajši, kakor to, trpi sramotno zavest, da so odkriti kalni viri njegovega jednakopravnostnega ukrepa, da se le podsmešno more govoriti o istega slavnega ravnateljstva odlokih! Slavno ravnateljstvo preklicuje svoje ukrepe ter razglaša, da južno-železničnih postaj ne bo povsod na slovenski zemlji nailpisalo s slovenskimi imeni, niti jih po kondukterjih dalo razklicavati v slovenščini, nego da se ima to proti prvotnemu ukrepu zvršitiinzvrševatile na postajah kranjske dežele. To se nam naznanja z odlokom, kateri v uvodu piše, da glavno ravnateljstvo „vodi želja, južni železnici ohraniti (sic!) z naj-vestnišo objektivnostjo značaj javnega občila, katero je pristopno vsakemu jednako, ne glede na narodnost in jezik". Z istim namenom, pravi odlok, bilo je društveno upraviteljstvo ukrenilo, naj se v bodoče po dvojezičnih pokrajinah, koder teko njegove proge, postaje imenujejo in po kondukterjih kličejo v obeh deželnih jezikih. Kaj porefcomo na to zme-šanino logičnega in nelogičnega, doslednega in nedoslednega? Načelo, s katerim se ravnateljstvo tako slovesno ponaša, je gorko, ravnokar iz peči vzeto. Nič se ne more tu govoriti, da se bode rečeni značaj „oh ranil", ker rečeni značaj se mora železnici še le dat i; tega bistveno potrebnega značaja pri južni železnici za nas Slovence dosedaj ni bilo, niti je sedaj, ampak se mora še le pokazati, da ga bode kedaj tudi za nas. Izrečeno načelo pa lo tedaj ni laž, ako slavno ravnateljstvo ostane pri prvem ukrepu, ker le tuje načela nujna posledica, ker bode južna železnica le tedaj slovenskemu narodu „ pristopna c, ako bode „pristupna" po vseh postajah, ob katerih koli in kjer koli prebivamo Slovenci. S tega stališča ni razlike, ali prebivamo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Spodnjem Koroškem, na Primorskem ali v Istriji: todi povsodi smo oklene skupine po obeh straneh južno-železničnih prog. Todi povsodi nam torej mora biti južna železnica „pristopna", namreč znati mora z nami občevati po naše. Kdor tega ne pripozna, ne pri-pozna rečenega, kategorično zapovedujočega načela; če ga je pa vendar izustil, kakor bi ga pripoznal, bodi nam lažnik ali grd hinavec. Slavno ravnateljstvo južne železnice je razglasilo načelo, a še v tistem trenotku je vrglo kruto svinčenko vanj, ker samo kraujsko progo dela „pristopno" slovenskemu narodu. O takih stvareh se nadalje da govoriti le s pomočjo ironij, toda, ker jo nelogičnost ta dospela iz visocih ravnateljskih peres, iskati jej hočemo — olajšalnih razlogov. Zakaj je slavno ravnateljstvo preklicalo samo sebe in podrlo svoje slovesno postavljeno načelo? Odlok jasno pravi, zakaj. Zato, ker se je 31 občin s Spodnjega Štajerja izjavilo proti nameravani uvedbi malostne jednakopravnosti. Mi verjamemo, da je bilo 31 občin, da so te občine na Spodnjem Štajerskem in da so te občine „ein vvanderndes Nomadenvolk", tako da je njihov glas zelo važen, tako važen, da preupije — 530 ostalih spodnje-štajerskih občin, ki se proti prenaredbi ne upirajo. Recimo dalje, da bo tudi v tacih stvareh občinski zastopi (»legale Vertretungen") ,vox populi", da so župani narod, recimo tudi, da slavno ravnateljstvo ničesar ne zna o fabrikacijah takih protestov in o protislovenskem terorizmu na Štajerskem. Mi vse to devljemo na stran, akoravno bi se dalo rabiti, mi imamo v visoki časti spoštovanje slavnega ravnateljstva do „avtonomije občin", mi torej pravimo, ker smo v vse pritrdili, tudi to, da je bilo nekoliko formalnega razloga, ozirati se na 31-ero protestov. To so torej „olajšalni razlogi" — „risum teneatis amici". Ali pa je zavoljo tega slovenski narod b Spod- njega Štajerja izginil? Ali zavoljo tega ne teče po Spodnjem Štajerskem železnica, ki hoče in mora biti vsem „pristopna" ? Ako bi slavnemu ravnateljstvu bilo res kaj do svojega načela, katero je objavljeno brez slovenskega pritiska, moralo bi tistih 31-ero protestov ne glede na druge razloge že zavoljo načela zavreči, moralo bi že pred leti in leti to ukreniti in izvršiti povsod na Slovenskem, kar je ukrenilo, da hoče zvršiti samo na Kranjskom. Iskati bi moralo reelne resnice, kakeršna je svoje izrazilo dobila v statistiki, katera nad 400.000 kompaktnega naroda slovenskega šteje tudi na Spodnjem Štajerji. In temu narodu mora že po načelu samega slavnega ravnateljstva južna železnica biti »pristopna", mu govoriti v narodnem jeziku. Tega načela se slavno ravnateljstvo no drži, ako ostane pri svojem preklici, katerega ničevost samo slavno ravnateljstvo s svojim samega sebe uničujočim odlokom tako čudovito dokazuje, tako da naj bi že zavoljo tega gledalo, da se prej ko prej rehabilituje. Mi 31110 tudi sedaj do boljega prepričanja uverjeni, da so bili prvi dobri ukrepi le sad pritiska od strani trgovskega ministerstva, tako da smo tudi zavoljo tega dvomov polni glede na objektivnost, načelo in trgovsko rezono slavnega ravnateljstva! Slavno ravnateljstvo naj se torej prej ko moči rehabilituje I Sicer pa bode vseh slovenskih zastopstev skrb, da bode južna železnica vsemu slovenskemu narodu po vseh pokrajinah „pristopna" postala! Carniolus. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dno 18. decembra 1885.) Poročilo deželnega odbora o povekšanji letnega doneska za stanovitno nastanjenje vojakov v Ljubljani izroči se finančnemu odseku v poročanje. O poročilu deželnega odbora glede naklado od žganih pijač poroča poslanec prof. Šukljo in na-svetuje: Ako finančni odsek v poštev jemlje dejanski položaj deželnega odbora, kateri je moral oddajati naklado, dovoljeno za celo leto a potrjeno še le 7. jam, primoran je k sledečemu predlogu: „Slavni deželni zbor naj sklene, marg. št. 2. §. 1. letnega poročila za leto, 1885. vzame se na znanje". Vender obžaluje finančni odsek, da ni razvidno iz letnega poročila, ali se je deželni odbor sploh tekom tega leta resno prizadeval po županstvih ali na kak drug način poizvedeti kolikovino zavžitega žganja, oziroma visokost izterjane deželno naklade. Kajti le na podlagi takih vsaj aproksimativnih statističnih dat bode mogoče, potrebne priprave ukreniti za primerno odkupnino, katero se po mnenji finančnega odseka najbolj strinja z interesom deželnega zaklada in s koristijo davkoplačevalcev. Prvi v razgovoru o tem prodlogu oglasi se poslanec baron Sclnvegel in nasvetujo resolucijo, naj sicer deželni zbor poročilo finančnega odseka vzame na znanje, a naj izjavlja gotovo nado, da deželni odbor ne bode opustil, da se preveri o množini porabljenih žganih pijač na Kranjskem, na katere je naložena užitnimi 3 gld. za hektoliter. Tudi naj gleda deželni odbor na to, da sklepa take pogodbe, katere ne bodo v posamičnih določilih na škodo poznejšim zakupnikom tega davka. Slednjič se izraža upanje, da bode deželni odbor deloval na to, da se bode pridobitok iz tega posebnega davka pospeševal kolikor lo mogoče v postavnih mejah in da se bode delalo na to, da se v korist udeleženih strank skrbi, da se ta davek kolikor jo mogoče od- kupi. Baron Schwegel potem v daljšem govoru napada, prav slabo poučen po svojem pristaši Dež-manu. deželni odbor, češ da je to naklado dosti preceno oddal in da ima kranjski deželni zaklad najmanj 50.000 gld. izgube, tega pa je deželni odbor, oziroma v prvi vrsti istega narodna večina kriva. Da je izguba, kriva je po poročilu finančnega odseka vlada ali ministerstvo, ker se je tako pozno potrdila po Nj. Veličanstvu dotična postava. A to ni res, saj je ministerstvo popravilo, kar se je v slogu postave v obče napačno sklenilo, drugače bi se ne bila mogla predložiti postava v potrjenje Nj. Veličanstvu. Baron Schvvegel dalje kupici neutemeljene graje drugo na drugo in trdi, da se je zakup te naklade preceno oddal, kajti kakor on iz „najbolj gotovega vira" („Luckraanovega" Op. por.) ve, porabi se na Kranjskem najmanj 20.000 hektolitrov špirita, iz katerega se napravi gotovo 40.000 hektolitrov žganja, kar bi po 3 gld. od hektolitra iznašalo najmanj 120 000 gld. davka. Baron Sehwe-gel tudi ni zadovoljen s pogodbo, ki se je z najemnikom sklenila, češ, da ista lahko uniči ves prihodnji dohodek tega davka, akoravno se je v pogodbo vsprejela tudi določba, da ima plačati zakupnik do-klade dvajsetkratno globo, ako bi pri prenehanji svoje pogodbe več zadačil, kakor bi bilo umestno in pravilno. Deželni predsednik baron Winklor razjas-nuje, da je vlada kakor hitro mogoče delovala na to, da se je načrt te postave, kakor hitro je bil od Nj. Veličastva potrjen, izvršil. 7. januvarja 1885 potrdil je presvetli cesar deželni proračun, ž njim pa tudi to naklado, 10. januvarja 1885 bilo je po ministerstvu naznanjeno cesarjevo potrdilo deželni vladi kranjski in 11. januvarja 1885 že so se pričele obravnave o izvršilnih določbah te naklade, ter so bile 12. januvarja 1885 sklenjene, 13. januvarja pa že v deželnem zakoniku za Kranjsko priobčene. Vladi tedaj ne gre nikakor predbacivati, da bi bila najmanje zagrešila prepozno potrjenje tega naklada. Poslanec prof. Šuklje nasvetuje, naj seja preneha, da finančni odsek razpravlja o predlogih barona Schvvcgla. Obvelja. Finančni odsek zboruje nad pol ure, potem pa se snide Klub narodnih poslancev, da v stvari razpravlja. Razgovor o predlogih finančnega odseka in barona !5chwegla nasvetih o tej zadevi se ponovi. Poročevalec finančnega odseka profesor Suklje izjavi, da je finančni odsek sklenil, ostati pri svo-jem nasvetovanem predlogu. Prvi se oglasi za besedo deželni glavar grof i Thurn, ter pravi, da deželni odbor uema nikake krivde, ako se je deželni proračun prepozno potrdil. 28. septembra 1884 bila je omenjena naklada od žganih pijač v deželnem zboru sklenena in 11-oktobra 1885 predložil se je dotični sklep kranjski deželni vladi. Deželnemu odboru ni bilo mogoče, kakor bi bil gotovo rad, razpisati javne dražbe za nakup te naklade, a da si je bil deželni odbor gotovo v sitnem položaji, gotovo ni oddal te naklade kakor se trdi, tako rekoč pod roko, kajti sklenil je vendar z zakupnikom pravoveljavno pogodbo. Če je poslanec baron Sclnvegel zahteval naj bi bil deželni odbor ukazal, da se beležijo množine porabljenih žganih pijač, vpraša deželni glavar, kje naj bi deželni odbor jemal za tako preiskovanje pravico, katera deželnemu odboru nikakor ne pristaja. Položaj deželnega odbora pri oddaji to naklade bil je gotovo jako mučen, kajti manjkalo mu je vsakeršnih gotovih podatkov. Ne treba resolucije, katero je nasvetoval baron Schvvegel, da bi opominjala deželni odbor na njegove svete dolžnosti. Vsakemu deželnemu odborniku gorko bije srce za deželne interese in vsaki člen istega deluje z največjo ognjevitostjo jedino le v prid deželi kranjski. To deželni glavar s poštenim srcem lahko zatrjuje. (Živahna pohvala.) ,Daljo prih.) Poročilo deželnega odbora o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gold. za gradnjo lokalno železnice iz Ljubljane v Kamnik. Slavni deželni zbor! Postava od 1. maja 1885, odolelilih in uvetih za gradnjo lokalne železnica od Ljubljane v Kamnik drž. zak. št. G7. določuje v členu I. sledeče: „Vladi so daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postajo Cesarjevič-Rudollbve železnice v Kamnik z dovlačnico k ondukajšuji erarni tvornici strel- nega praha ali smodnika, prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, v iznosu od dveh sto tisoč ^00.000) gld. avstr. velj. v notah." „Ta udeležba državnega zaklada zavisi od naslednjih uvetov, namreč da a) dežela kranjska v gradnjo zgoraj omenjene lokalne železnice zagotovi prispevek od 50.000 gld. najmanj, da dalje b) bodoči koncesijonar dobavo ostale glavnice za gradnjo v iznosu, ki ga ustanovi državna uprava, zavaruje z izdatbo predstvenih in glavnih delnic družbe sestaviti se imajoče, ne obremenivši državnega zaklada, na ta način, da bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in glede tega, da se bode izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava ustanovi za gradnjo." Člen II. navedene postave določuje: „Dividenda, katera pristoji v členu I. omenjenim pred-stvenim delnicam predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanje dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki. Glavne delnice, ki jih država po členu I. prevzame, morajo uživati jednake pravice kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje, ter ne sme glede istih glasovalna pravica v pravilih utesniti se na neko maksimalno število glasov niti nasproti imetnikom predstvenih delnic." Člen III. določuje, da se uplačila države opravijo v dveh jednakih letnih zneskih po 100.000 gld., ki se začneta od leta 1887, v rokih, katere državna uprava v to določi. Prvi letni znesek uplačati je tedaj, kadar bode ostanek glavnice za gradnjo uplačan in uporabljen in kadar bode omenjena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javni službi izročena. Društvo (konsorcij) udeležencev nameravalo je začetkom graditi lokalno železnico z ozkim tirom od Ljubljane v Kamnik. Ogled proge za to železnico vršil se je meseca decembra 1. 1882, pri katerem se je konsorcij skliceval na sklep slavnega deželnega zbora z dne 13. julija 1880 tfr je izrazil prepričanje, da bode dežela gradnjo te železnice gotovo najizdatneje podpirala; to izraženje bilo jo tem lagleje, ker je deželni odbor z dopisom dno 1. maja 1882 št- 1759 konsorciju obljubil pospeševati to podjetje. Pripoznaje važnost nameravanega podjetja za I korist dežele in glavnega deželnega mesta in glede ; na to, da udeleženci, — pri vsem tem, kakor je j brezdvomno pokazalo dotično preiskovanje in obravnavanje, da so od strani dežele, od prizadetih občin in od družili, ki bodo imeli korist od te železnice, zanesljivo sme pričakovati, da bodo po svojih močeh žrtovalno pripomogli k stroškom Ljubljansko-Kamniškc lokalne železnice, — vendar le nimajo dovolj denarnih sredstev na razpolanje, da bi to podjetje izvršili jedino le iz lastne moči, glede torej na vse to, ni imela visoka vlada, kakor se razvidi iz utemeljevanja postavnega načrta o navedeni železnici, nikakega pomisleka stopiti v dogovor in obravnavanje z bodočimi: koncesijonarji. Te obravnave imele so ta izid, da so se koncesijonarji izjavili, da prevzamejo dopustilo (koncesijo) za gradnjo nameravane lokalne železnice od Ljubljane v Kamnik z dovlačno železnico k erarni tvornici smodnika in da bodo to gradnjo tudi dovršili, ako se državna uprava udeleži pridobitve za gradnjo te železnice proračunjene djanske glavnice v znesku 771.0oo gld. s tem, da prevzame glavnih delnic delničarsko družbe, katera se osnuje v ta namen, v znesku 200.000 gold. po ceni (kurza) al pari. Lokalna železnica, ki bode blizu 22 km. dolga in ki je graditi s pravilno medkolesno širino, zavije se od Ljubljanske postaje Cesarjevič-Rudolfove železnice proti severozahodu, pelje potem po lastni podstavi do Dunajske državne cesto gre po lastnem mostu čez reko Savo ter pride deloma po državni cesti tikajoča se vasi Uernuče, Podboršt, Dobrava, Trzin in Stob, v vas Domžale in od tod naprej ob Bistriški dolini deloma po lastni podstavi, deloma uporabijo vaje okrajno cesto, čez Pre-serje Homec, &inarco in Duplico v Kamnik. Od : KanmiŽke postaje pa do erarne tvornice smodnika, ki leži na zahodni strani Kamnika, izdelal se bode 14 kilometrov dolgi dovlačili tir. Železnica je dodelati v dveh letih od dne podeljene koncesije (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. decembra. Nemški listi, liberalni pa tudi nekateri konservativni, hudo napadajo dr. Trojanov predlog o rabi deželnih jezikov pri oblastvih na Cegkem. Trn jim je v peti določba, da bi pri oblastvih druge instance moralo se uradovati v obeh deželnih jezikih. Potem bi se moral vsak nemški uradnik, ki bi hotel kaj avanzovati, priučiti tudi češčini. Tega jezika se pa Nemci baš učiti nečejo iz sovraštva do vsega slovanskega. Nadalje skušajo smešiti zahtevo, da bi se z državnimi centralnimi oblastvi smelo občevati v deželnih jezikih. Po tem takem bi moral, pravijo, vsak avstrijski uradnik znati več jezikov. Ako pa stvar malo bolje prevdarimo, takoj spoznamo, da je tudi ta izgovor prazen. Pri državnih centralnih uradih je število uradnikov jako veliko. Ko bi se pri nameščevanji dajala prednost onim, ki so zmožni več avstrijskih jezikov, bi kmalu v vsakem uradu bilo dosti uradnikov, zmožnih tega in onega jezika, da bi lahko v njem reševali razne odloke Saj vender ni treba, da bi vsi uradniki reševali vsako ulogo, da bi potem vsi morali biti zmožni dotičnega jezika. Ako kateri ne razume, mu tudi drugi lahko razloži. Preobloženi z delom pa tudi neso v višjih uradih. Iz tega se vidi, da je le dobre volje treba, pa se bode v tem oziru ustreglo vsem avstrijskim narodom. Konservativci mislijo po Božiči predlagati v gorcii jcuvslri jskem deželnem zboru, da se upe-ljejo razne olajšave v obiskovanji šol. Na več šolah naj se bi uvel poludnevni pouk. Nadalje misli konservativna večina znižati plačo učiteljem. Na ta način se bode deželi prištedilo 14.000 gld. Zategadelj se bode učiteljem dovolilo opravljati cerkovniško službo, da bodo imeli postranski zaslužek. %'Bittiije države. Vojnej komisiji se je posrečilo dognati premirje mej Srhi in llolgarl. Prvi bodo najprej morali izprazniti Vidinsko okrožje, četudi so v Belem gradu dolgo temu se upirali in trdili, da neso bili tepeni. Vojna komisija je celo stvar nepristransko sodila in p 1 išla do prepričanja, ker je glavni boj bil na južnem bojišči, ne pa pri Vidinu, da so Srbi bili premagani, da se tedaj morajo prvi umakniti. Sicer bi pa tudi Srbom ne bilo nič pomagalo ustavljati se, Bolgari so že bili zbrali pri Vidinu nad 25.000 vojakov, mej njimi 5000 niohamedancev iz Vzhodnje Rumelije, katerim zapovedujejo bivši turški častniki. Tej sili bi se Srbi ne bili mogli ustavljati. Misel, ki so jo še nedavno gojili v Belem gradu, da bi velevlasti pri sklepanji miru Srbom priznalo kaj bolgarskega ozemlja, bodo tudi morali opustiti, kajti tega nikakor ne bi pripustila Rusija. Prva skrb bolgarskega kneza sedaj, ko je premirje skleneno in srbske čete ostavi jo Bolgarijo do 24. t. m., bolgarske pa tri dni pozneje Srbijo, bode sporazumeti se s turškim sultanom in z ruskim carjem. Ko se sklene mir, odpotuje knez v Carigrad in od tam čez Odeso v Peterburg. Iz Pirota se vrne knez v Sofijo o pravoslavnih božičnih praznikih. Kakor se govori, bode se knez prihodnje poletje oženil. Iz Belega grada odšla je vsled sklepa mestnega zbpra deputacija 40 veljavnih meščanov v Niš kralja prosit, da bi Srkiju nadaljevala vojno. Deputacija vodi arhimandrit Nikanor in njeni člani pripadajo vsem strankam. Bivši ministerski predsednik Piročanac od naprednjaške stranke, bivši pravosodni minister liberalec Radovio* in radikalec profesor Ni-kolajević sklenili so sklicati velik tabor, na katerem naj bi se narod izjavil za nadaljevanje vojne. Ta tabor bi imel biti v Belem gradu. Sedaj, ko se je sklenilo premirje, taki pojavi nemajo nikakeršnega pomena, kajti skoro misliti si ne moremo, da bi Srbija po preteklem premirji zopet začela vojevanje. — Govori se, da srbski kralj namerava pomilostiti več političnih zločincev, kateri so bili obsojeni zaradi poslednjega ustanka, S tem se nadeja kralj pridobiti zopet popularnost, katero je izgubil vsled nevspešne vojne. Da so PeterburSki vladni krogi jako preme-nili svoje mnenje o v/Jiodiiorunieli jskem vprašanji, kaže neka izjava „Norda", znanega ofieijoz-nega glasila ruskih vladnih krogov. Ta list prnvi, da jo Srbija z vojno pripravila pot bolgarskemu združenju. Bolgare jo prisilila, da so pokazali svojo vztrajnost, pogum in spretnost ter pridobili siupa-tije vseh. Mej narodom to - in onostran Balkana pokazala se je v boji proti najpadovalcem moralična solidariteta, katere; Evropa ne bode mogla razdreti, 6e neče pravice premoniti v krivico. Turčija je nekda jako pomnožila utrdbe na grikej meji in sploh storila vso naredbe, da takoj z vspehom zavrne vsak napad Grkov. Grki ne ». 0-rejo imeti nobenega upanja, da bi Turčiji odvzeli kak kos zemlje, kajti poslednja ima v Evropi popravljenih že 800.000 vojakov in jih še vedno dobiva iz A/ije. Ako so hoteli Grki kaj dobiti, morali bi se bili sporazumeti z Bolgari in vzajemno z njimi proti Turčiji začeti vojno takoj po Plovdivskein prevratu. — Krečani poslali so velevlastim spomenico, v katerej zahtevajo zjedinenje z Grško. Prišli so s svojo zahtevo pač prepozno. Rutica vlada pripravlja za bodoče leto novo ekspedicijo v Kitaj. Vodil jo bode znani potnik Pia-srickv. Namen tej ekspediciji so znanstvene in trgov-8ko]>olitične študije. Stroške ekspedicije plača finančno ministerstvo in trgovski odbor v Moskvi. V francoske] zbornici se je začela tonkin-fika debata in bode trajala več dnij. Kakor se da sklepati iz prvih govorov, zbornica ne bode sklenila, da bi se izpraznil Tonking, pa tudi ne bode znižala zahtevanega kredita. Proti izprazneniu Tonkinga je tudi velik del monarhistov. Tako se je škof Freppel izjavil, da on ne more privoliti, da bi se tako ponižala vezava Francije. Sedanja angleška vlada bode takoj pri sbodu p.rlamenta zahtevala zaupnico. Ircem mislijo konservativci dovoliti razširjenje administrativne in lokalne avtonomije. Parlamenta pa Ircem konservativci ne bodo dovolili. Dopisi. lw, C3radca 20. decembra. [Izv. dopis.[ (Iz deželnega zbora.) Po otvorenji seje pravi dež. glavar: PreČital sem v stenografičnem zapisniku Včerajšnje seje tiste stavke, nad katerim se je spod-tikal poslanec dr. Dominkuš in v katerih je po njegovem mnenji izražena razžalitev slovanskega naroda v Avstriji. V besedah zapisanih v zapisniku, ne najdem povoda, da bi grajo izrekel. Bere se namreč le: „ Sicer je lastnost slovanskega naroda... (presledek). . . resnica ..." Kar je poslanec Posch pozneje govoril, ni razžaljivo. In on sam mi je osobno zagotavljal, da ni imel namena, izreči kaj razžaljivega. V tukajšnjem dnevniku pa se res bere, da je Posch rekel: „Lastnost je slovansk emu narodu, take reči trditi, katere se z re-Bnico —" Ko bi se bile izgovorile te besede, poklical bi bil govornika k redu, ker je v takih besedah res izražena razžalitev in sicer tem težja, ker se obrača proti celemu narodu, govorjenje, katero se ne ujema s parlamentarnim življenjem, niti b parlamentarno dostojnostjo. Toslanec dr. Dominkuš: Jaz sem slišal rečeni stavek, kakor sem ga bil včeraj navel in danes čital v „Tagesposti". Nesem mogel dvomiti o namenu, da se je hotelo žaliti slovanski narod sploh in narod, kateri nas je semkaj poslal kot svojo zastopnike. Uverjen sem, da so tudi mnogi drugi poslanci čutili z menoj jednako. Zato sem bil opravičen in dolžan, zahtevati, da so poslanec Posch pozove k redu. Ker pa je res mogoče, da v hrupu predsednik ni slišal rečenih besed, in ker se ne na- j hajajo v stenografičnem zapisniku, torej ne moremo zahtevati od predsednika klica k redu, tem menj, ker je sam že pogojno izrekel grajo. Ne morem si pa kaj, da no bi obžaloval o tej priliki surovosti V govorjenji, katera se je ugnezdila v parlamentarnih obravnavah in vsled katere se sporazumljenje, ki bi tako potrebno bilo, čedalje bolj odmika v daljavo. Deželni glavar še jedenkrat ponavlja, da bode strogo pazil, da se zabranijo v tej zbornici vsi osobni napadi. Tako je bila rešena ta afera, ki je napravila dosti hrupa. Slovenski poslanci postopali so odločno in dostojno in branili čast vsega slovanskega naroda. Posch je sam umaknil svojo besede, glavar pa glede na stenograiični Zapisnik in ker se v hrupu ni moglo natanko slišati, kar je Posch govoril, mu ni mogel izreči direktno graje, storil je pa to posredno. Kar pa se tiče opazke dr. Dominkuša o Zarobljenem tonu nekaterih nemških poslancev Graške zbornice, pritrdoval mu bode ves svet, pa zboljšanja ni pričakovati, dokler imajo pri avstrijskih Nemcih prvo besedo Knotzi in Heilsbergi. Rešili so se potem različni manjši predlogi in prošnjo, od katerih omenjam prošnjo učiteljev pri Sv. Magdaleni pri Mariboru za draginske priklade. Prošnja se priznava kot opravičena in se izroči dež. odboru, da jo reši v sporazumljenji z deželnim šolskim svetom. Prošnja Tinjske občine pri Slovenski Bistrici za podporo za popravljanje ceste od Zgornje Bistrice do Planine, odda se dež. Odboru, da jo uvaža. Ob konci seje naznanja deželni glavar, da je vlada sklenila, odložiti deželni zbor od 11). decembra do 7.januvarja. Slovencem pa sc je na pot dalo precudno božično darilo, poročilo in nasvet šolskega odseka, ki so glasi: Z ozirom na to, da je dostikrat izražena želja vindiškega (tako!) prebivalstva na dolenjem Štajerskem, da se otroci v šoli uaučo nemškega jezika; da se ta želja prebivalstva kaže v gnetenji otrok slovenskega jezika k nemškim mc stnim in za- sobnim dola m; da so promet in vsi interesi spodnjega Štajerja obrneni proti zgornjemu Štajerju, in naposled, da je gojitev nemščine neobhodna za jed-nojnost Štajerske, za jednojnost države in armade — sklene naj deželni zbor: Glede na to, da je vsakemu Štajercu potrebna nemščina, izreka deželni zbor opetovano, da se naj na vseh Šolah na Štajerskem nemščina toliko goji, kolikor zahteva javni promet, jednojnost dežele, države in armade. Poročevalec pa bo Ausserer, tisti, ki je baje mora pete odnesti iz Trsta, ker je nemščino premalo gojil. Dr, Nekermann pa bode takoj po praznikih interpeloval vlado zastran razmer na Celjski gimnaziji. Potem bodemo vsaj poizvedeli, ali je v Avstriji res takšen greh, če se poje cesarska himna slovenski. V Slovenski Bistrici ne sme vihrati črno-žolta zastava, v Celji se ne sme pevati slovenska cesarska pesem, ali ni to narobe svet? Iz učiteljskih krogov 22. decembra. [Izv. dop.] Leto 1885 se bode kmalu pogreznilo v dno preteklosti. Predno se pa popolnem poslovimo od njega, ozrimo se še jedenkrat nazaj in premislimo, kaj smo v tem letu storili dobrega in koristnega, kaj smo zanemarjali ali še celo opustili in če najdemo kako napako, storimo vsaj zadnje dni tekočega leta trden sklep, da bodemo v novem letu si prizadevali priti k pravemu spoznanju in popravili, kar smo zamudili. Čas beži vedno dalje in prizadevati si moramo, da tudi s časom hodimo in da nam bode pa to mogoče, se moramo na obrazovati. Kako naj se učitelj naobrazuje, poučujejo nas šolski časopisi. Nemam v mislih nemških šolskih listov, ker ti ne pišejo vselej v našem duhu in zmislu, na mari so mi le slovenski šolski listi, kajti le ti razkrivajo težnje in se potegujejo za blagostanje slovenskega učiteljstva. Kakor znano, imamo slovenski učitelji tri šolske liste: „Učiteljskega Tovariša8, »Popotnika" in „Šolo". Najstareji izmej vseh je „Učiteljski Tovariš". Četrt stoletja bojuje se že za pravice narodnega šolstva in slovenskega učiteljstva. Silni nemčurski valovi zaganjali so se čestok.mt vanj ter ga hoteli uničiti, a vendar se je branil vedno pogumno in se obdržal celih pet in dvajset let na obzorji. Ali — strast pogina nikdar ne praznuje. Sedaj, ko so se deloma pomirili razburjeni valovi, preti druga nevarnost njegovemu obstanku. Man k a mu-naročnikov, man k a mu podpore gmotne in duševne. Slovenski učitelji, zdramimo so vendar jedenkrat in ne spimo vedno spanje pravičnega, sedaj ko imamo priliko povzdigniti list naše gore, kajti Bog zna, čo nam bodo vedno toliko ugodni časi, kakor jih imamo sedaj. Sleharni učitelj, ki čuti v srci, da jo sin slovenske matere, no smel bi biti brez „Učiteljskoga Tovariša" in namesto, da bi si naročevali nemške liste, n aro (ujmo si rajši z novim letom našega Tovariša. Spodbujajmo drug druzega v naročevanje in skušajmo mu pridobiti tudi častito duhovščino, krajne šolske svete in nadzornike, bralna društva in druge šolske prijatelje. In če bodemo tako postopali, bodemo storili več, „kar veleva nam stan" in narod slovenski spoštoval nas bode kot zavedne slovensko učitelje. — Toraj — delajmo, dokler je dan! — Domače stvari. — (Kolera.) Nevarna ta bolezen, ki so je v novejšem času prikazala na Beneškem in za katero jo že nekoliko osob v Benetkah pomrlo, na-potila je avstrijska oblastva. da so odredila potrebno varnost ne naredbe, zlasti na mejnih postajah, v Ali, Pontablu in Komi inu. Od včerajšnjega dne ni več neposredne železniške zveze čez Pon-tabel, vrhu tega zaukazana je desinfekcija onesnaženega perila, obleke in drugih predmetov, blago pa, dohajajoče v carinsko urade, mora se zdravstveno preiskavati. Tudi preko Kormina ustavljena je direktna železniška zveza z Italijo, spalni vagoni pri kurirnih vlakih štev. 1. in 2. vozili bodo odslej le mej Dunajem in Trstom. Ko so se zaukazan te naredbe, pojavila seje pa kolera že v Trstu. „Lloydov" parnik „Polluce" imel je na krovu tri za kolero obolele mornarje, katerih jeduega so izkrcali v llenetkah, kjer je v bolnici umrl. Druga dva sta ozdravela in magistrat Tržaški ni našel povoda, glede tega par-nika kaj ukreniti. Včeraj zjutraj pa so prinesli GO letnega ogljarja Petra Hajduka v mestno bolnico v Trstu, katerega bolezen je zelo koleri podobna. Bolezen lotila se ga je zjutraj rano. Prejšnjo popo-ludne delal je nekoliko ur na krovu Llovdovega parnika „Trieste", došlega iz Benetk, kjer je menda dobil nevarno bolezen. Včeraj zvečer ob 9. uri se je bolezen jako pohujšala. Je li že mrtev še ne vemo. Parnik „Trieste8 moral je takoj odpluti v lazaret in mestno oblastvo storilo je vse potrebne korake, da se kužna ta bolezen, kolikor možno, omeji. — (Naš rojak g. prof. S. Rutar) začel je v „\Yiener-Zeitung" v podlistku priobčevati jako zanimive članke z naslovom „Salona und seine AlterthUmer", na katere opozarjamo čitatelje. — (Francoski učenjak g. A. Riviere,) ki je letos potoval po Slovenskem in Hrvatskem, začel je v „Revue Francaise" (Revue Fraucaise de 1' Etranger et des Colonies. Pariš. Imprimeri Chaix, Rue Bergere, 20) pod naslovom „Slove ne s et Croates11 priobčevati svoje utise in opazovania. — (Gospod Alojzij Luznik,) učitelj v Komnu na Krasu, dobil jo za glasbeni stroj „Pho-nodidakt" izključni privilegij iz dne 2G. marca 1885, veljaven za vse v državnem zboru zastopano kraljevine in dežele. — (Gosp. Fr. Ozbič,) podobar v Celovci, izdelal je za mestno farno cerkev v Velikovci štiri podobe iz kamena, ki so bile v letošnji razstavi v Celovci razstavljene in za katero je bil g. OzbiČ odlikovan. Umetno in prelepo delo vzbudilo je veliko zadovoljnost faranov, ki v ,,Miru" g. Ozbiča vsem farnim predstojnikom najtopleje priporočajo. — (Okrajni zastop v Marnbergu) poslal je tudi svojo modrost v svet. Vsprejel je namreč jednoglasno predlog, da Iso vsi napadi v takozvanih narodnih časopisih na uradno delavnost sedanjega predsednika okrožnemu sodišču v Celji, gospoda dvornega svetnika Ileinrichorja, zlobni in izmišljeni. Ko človek kaj tacega čita, bi skoro mislil, da jo res, ko bi ne bilo iz Marnborga. More li iz Marnberga kaj dobrega priti V Gospodom okrajnim zastopnikom v Marnbergu bi svetovali, naj so v stvari no utikajo, ki ne spadajo v njih delokrog, ker se s takimi predlogi, kakor jo rečeni, le srae- 1 šijo in blamujejo. i — (Vabilo k božičnici,) katero priredi „ Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" na novega leta dan v svojih prostorih v Knežjem dvoru. Spored: 1. „Božična pesem", zbor. 2. Nagovor čast. ; gosp. predsednika. 3. „Oj ti planinski svet", zbor • s tenor boIo. 4. ,,Božični zvonovi", deklamacija. 5. „Moj dom", zbor. G. „Dio Perle", deklamacija, j 7. „Društvena pesem", zbor. 8. „Ne praznuj de-j lavnika", deklamacija. 0. Hišnik v zadregi. Veselo-i igra v dveh dejanjih, spisal A. Kržič. 10. Tombola. — Začetek ob xliO. uri zvečer. Ustop brez vabila ni dovoljen. — (Vabilo) k občnemu zboru Šišenske čitalnice dne 2G. decembra 1885 popoludne ob 3. uri. Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) G odbornikov. G. Posamezni predlogi. — (Vabilo) k občnemu zboru narodnoga bralnega društva v Borovnici, bi bodo v nedeljo 27. t. m. ob 7. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamični predlogi. — (Vabilo) k občnemu zboru Ormoške čitalnice, ki bode v nedeljo 3. januarja 188G ob 4. uri popoludne v društvenoj sobi v Ormoži. Dnevni red. 1. Poročilo društvenega vodstva o društvenem delovanji in stanji. 2. Volitev: a) treh pregledalcev računov, b) predsednika, c) šestih odbornikov. 3. Predlogi. — (Dravski most pri Varaždinu,) ki ga je voda poškodovala in je bil dolgo časa zaprt, so sedaj popolnem popravili in promet je zopet odprt, Telegram »Slovanskemu Narodu": Dunaj 23. decembra. Grof Taaffe so je toliko popravil, da bode v par dneh mogel iz postelje. Trst 23. decembra. Prileten ogljar, ld je z Llovdovim parobrodom „Trieste" semkaj dospel, zbolel je včeraj zjutraj z vsemi simptomi kolere. Danes zjutraj umrl jo v popolnem osamljenem oddelku v bolnišnici. Drug ogljar, 25 let star, umrl je včeraj zjutraj v bolnišnici po večdnevnem bolehauji za krči in drisko. Pri raztelesenji neso dobili pozitivnega rezultata. Sofija 22. decembra. Knez naznanja v dnevnem povelji, da se je sklenilo premirje in se zahvaljuje za pogumno in vzgledno vojevanje. Knez hvaležno priznava, da se ima bolgarska vojska za pridobljene vspehe zahvaljevati neprestani skrbljivosti carja in uzorni delavnosti niskih učiteljev. Beligrad 22. decembra. 50O bolgarskih prostovoljcev udrlo je v Vranski okraj in plenilo v Jelaznici. Dve kompaniji Srbov raz-gnali sta napadovalce, ki so izgubivši 150 mož, ubežali. Pariz 22. decembra. V zbornici naznanil je Frevcinet, da se je z Madagaskarom sklenil mir, za Francosko ugoden. Carigrad 22. decembra. Muktar-paša odpeljal se je včeraj zvečer v Egipet. Razne vesti. * (Vereščagin) razstavil bode svoje slike v kratkem v Budimpešti. Po prizadevanji kardinala Havnalda pa se one slike, ki so na Dunaji napravile toliko hrupa, ne bodo razstavile. * (Dragocena slika.) Iz slikohrama umr-šega Corda Dudleva prodala se je te dni Rafaelova slavna slika „Tri gracije" za 25.000 funtov Ster-lingov. Kupil jo je vojvoda Aumalski. * (W. V a n d e r b i 11,) naj bogateljši človek v Ameriki, umrl je pred nekoliko dnevi. Njegov ime-tek bil je tolik, da mu je donašal 20 milijonov dolarjev (nad 40 milijonov goldinarjev) na leto. 10.000 milj železnic bilo je njegovih. Glavna dediča sta sinova Cornelio in W. K. Vanderbilt, katerih vsak dobi 00 milijonov dolarjev (blizu 130 milijonov goldinarjev). Vdova dobila je krasno palačo v Novem Yorku, ki je stala nad 3 milijone dolarjev, vso opravo v palači, jeden milijon dolarjev v gotovini in pa vsako leto blizu pol milijona goldinarjev. Za dobrodelne namene volil je jeden milijon dolarjev. * (Most „Port neuf" v Parizu) se je zrušil. Bil je izredno močno zidan, zmatral se je sploh za najtrdnejšo stavbo v Parizu in običajno je bilo, da se je na vprašanje „Kako se počutite?" odgovarjalo: „Je me porte comme le pont neuf!" (nSe počutim kakor Pont neuf!") Razdejajoča sila vode tudi temu orjaku ni prizanesla, skoro polovica zrušila so je v reko. * (Milijoni iz morja dobljeni.) Letos februvarja meseca razbil se je blizu Kanarskih otokov parobrod „Alfonz XII.", namenjen iz Ka-diksa v Kubo. Na parobrodu bilo je za tri milijone lir zlatega denarja. Lastniki parobroda najeli so slavnega potapljavca Lamberta, da bi jim potopljeni zaklad z dna morja spravil na površje. Dasi je bil parobrod 4G metrov globoko v morji, se je vender omenjenemu potapljavcu posrečilo, da je spravil vse z zlatom napolnjene zaboje na površje. Izjava,. Načelstvo zveze slovenskih posojilnic je v številki 284. od 12. t. m. „Slovenskega Naroda" nameravalo le stvarno razpravljati posojilniško poslovanje, nikakor pa ni hotelo s tisto razpravo osobno žaliti gospoda Ivana Hribarja. Načelstvo zveze slovenskih posojilnic: Načelnik: M. Vošnjak. Tlljcll 22. decembra. Pri niount Kopstein z Dunaja, — pl. Cascuti iz Ptuja. — Kwitta z Dunaja. PriHaliei: Singer i Dunaja. — Baron Vranyczany, Bedekovič iz Hrvatskega. — Dorn iz Kočevja. — Novak iz Mengša. Tržne ccBit* r Ljubljani dne" 23. decembra t. 1. ?l a. Ki. k r. i Pšenica, hktl. . . . »; Špeh povojen, kgr. . Eež. „ . . . 553 Surovo maslo, „ — M Ječmen, „ ... 4 89 Jajce, jedno .... — •j Oves, . ... 3 09 Mleko, liter .... — 8 Ajda, » . . . 4J06 Goveje meso, kgr. Telečje , „ — M Proso, „ ... 5 04 60 Koruza, , ... 487 Svinjsko B „ 59 Krompir, „ ... 2,86 Koštrunovo „ ., — 35 Leča, * ... 8- Grah, „ , . . 8 — Golob...... — 18 Fižol, , . . . 8 50 Seno, 100 kilo . . 2 05 Maslo, kgr. . — HO Slama, ■ • • . Drva trda, 4Q metr. 205J Mast, „ Speh frišen, „ -76 760 n mehka, „ „ 5 50 Meteorologijo poročilo. 1 „ | Stanje Čas opa- Darometra zevanja I y mQJ Temperatura Vetrovi j Mo-Kebo krina v , mm. 22. dec. 1 7. zjutraj 174526mm. 2. pop. 1744-02 mm. 9. zvečer 74482 irm. 1 - 84°C - 5-0« C - 5 6HJ si. szh. si. szh. brezv. obl. jas. megla 000 mm. Srednja temperatura — »i'3", za 3'9° pod normalom. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni ZDu-naJslsa, "borza dne 23. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna rent«.......... 82 gld. Srebrna renU.......... 83 „ Zlata renta........... 109 „ 5°'g marčna renta......... 100 „ Akcije narodne banke....... 872 „ Kreditne akcije........ 294 „ London........ . 126 , Napol............ 8 h 0. kr. cekini . ,........ D „ Nemške marke........ 61 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld 127 , Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 170 , Ogrska zlata renta 4°/0...... W - „ papirna renta 5°/0..... 91 , 5'/, Štajerske zemljišč odvez oblig . 104 Dunava reg srečke 6°/n . . 100 gld. U7 , Zorni j. obč avstr. 4,/l0/0 zlati zast listi . 125 . Prior, oblig Elizabetino zapad železnico 115 , Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 n Kreditne srečke.....100 gld. 180 „ Radulfove srečke.....10 „ 18 , Akcije anglo-avstr. banke . , 120 „ 103 , Trainmway-dništ vel]. 170 gld a. v. , . 195 , 95 20 90 10 60 05 97'/, 98 90 25 70 45 50 90 75 50 75 75 75 kr. I Juliju. Žitnik javlja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočemu dopalo, njenega iskreno ljubljenega, nepozabljivcga soproga, oziroma svaka in bratranca, gospoda SIMONA ŽITNIKA, vpokojenega sodnijskegu uradnika, po dolgi in mučni bolezni, prejemšega sv. zakramente za umirajoče, poklicati danes ob 8. uri v 54. letu svoje starosti na oni boljši svet. Pogreb bode v petek dnč 25. decembra ob Štirih popoludne iz stanovanja umršega: Streliško ulice b. št. 14. Dragi pokojnik hodi priporočen pobožnemu spominu vseh prijateljev in znancev. (754) V Ljubljani, dne 23. decembra 1885. Poslano. (7—44) GLAVNO SKLADIŠTE liKMlillll*'* najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkuian llek proti trajnom kašlju plućevln« I iolutlca bolesti grkljana I proti mihi'rnim katnru, IIINKK MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Burgundsko vino. | To fino in dobro Burgund- $ sko vino Ogersko (francoske trte, § nasajene v obširnih vinogradih * na Ogersketn priporočajo slavni s zdravniki zarndi njega milobe ^ in izvrstnih svojstev pri želod-oevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-htfe in rekonvalescenti z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindevviese (Sle-zija) uporablja to vino že voČ kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. .ledino znlogo za Kranjsko ima (656-8) LEKARNA TRNK0CZY" ] zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. j Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. Za praznike priporočam najbolja avstrijska in ogersk« 1W desert vina v buteljah po 40—70 kr. steklenica, kakor tudi biieljska in do-lenJNka vina. Tudi prodam velike Hode, dva po 130, jeden 120, 4 po 50 in 5—6 po 25 do 30 veder. «J. C. •! im iiliric, (749—2) vinski trgovec. i ixx dva, učenca se iščejo. Pismeno ponudbe sprejema Peter Toman, (751—2) kamnosek v LJubljani. 11 M. Naj goto vej šo, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo za čiščenjo in zboljšanje vina in popravljanja bolnega vina je prava francoska galerta tvrdkc COIGNET & C. v Pariza, Lyonu, Marseilla. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. IIA K IVT1A \ \ r LJubljani, pisarna v Tavčar-Jovi palači. (587—23) J. I : i i zaloga čevljarskega blaga, J Židovske ulice si. O, f priporoča častitemu občinstvu svojo lastnoročno iz- Z ilelke čevljarskega blaga za gospode, gospe in I otrok« v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. ♦ — Daljo opozarja imenovana firma na svojo bogato I zalogo (603—20 čevljev za dečke in deklice, ki so izjemoma po Jako znižane) «eni razprodajojo, ■♦♦■»♦■»♦■♦♦■I !■»♦ 8 i Velika partija i (788-124) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno motko ohlcko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po ftfd* NI oreh t IIrun. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. IV i i......... m i "i " ) li 'li .....i.....*WhBI pomnoženi, tudi J| imenovan, rabi za drgnenjo v krenilo udov pri konjih. Ta cvet, m mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktič-I nih poljedelcih glede učinku kot izboren skušen ter I priznau kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do postili stnrosti, celo pri Jiajveejem trpljenji vztrajnega in pogumnega, sahranjuje otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo prod in v restitucijo (očvrstenje) po kakem trudapolnem dela. Dalje rabi kot podplralno n ozdravljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrnnnnji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tišeanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh viianjili boleznih hibah. 1 steklonica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (655-8) .lilli Alt V* TRNKOCZT' %0T zraven rotovža v Ljubljani. i l O od 3 4 _ l . . ;--. . 2. a p t3 3. V o o 8' O a> a r—I CSI H-1 m O »JEs Čujte in čudite se! 12.500 feosoTT ogrinjal za dame, popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rnjavlk, sivih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih in turških itd., proda so po goldinar J[ goldinar komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori. Exportli»us „Zur ^Lvastria", Wien, OToerd.6Tolin.g-, l^arleng-asse 31. (727-3) kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".