83. številka.	Maribor, dne 19. avgusta 1926.	60. letnik.
Ishaja vsak četrtek in velja ■ poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na don» ca celo leto 32 D, pol let» 18 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Narolnina •e poilje na upravništvo »Slov. Gospodarja» v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ▼ naprej. TeL interurban 113.
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv« sprejema naročni«o, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru^ Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter, urban 113,
Pcsamezna Številka stane 1*50 din.	Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Potek kmetskih dni v Mariboru.
Prvi dan — dan našega kmetskega izobraženstva.
Naše izobraženstvo, ki deluje med našim ljudstvom, so pred vsem duhovniki, naši učitelji in naši dijaki.
Zbralo se je v Mariboru lepo število inteligence vseh j slojev. Predavanja ,so imeli dopoldne ločeno in sicer se je ■ vršil sestanek duhovnikov v semeniški obednici, učiteljev ■ vtajništvu na Koroški cesti, dijakov pa v dvorani Zadruž- \ ne gospodarske banke. Na sestanku duhovnikov, ki se ga je udeležilo 65 lavantinskih duhovnikov, so referirali g. Avšič mesto g. prof. Bogoviča o svojstvenosti kmetskega verstva, č. g. župnik Gomilšek o dušnem pastristvu na kmetski grudi in glavni tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani g. Zor o duhovniku in kmetski mladini. Vsakemu referatu je sledila zelo živahna debata, ki je izzvenela v zahtevo: Rešimo naše ljudstvo alkohola in oteli ga bomo tudi verskega propada!
Tudi sestanek učiteljev je bil zelo dobro obiskan. Ude ležilo se ga je okoli 50 učiteljev in učiteljic iz Štajerskega. Globoko zasnovn referat o psihologiji kmetskega otroka je mesto odsotnega g. Finka prebral profesor Prijatelj. Veliko zanimanje je vzbudilo aktualno predavanje g. dr. Jera-ja, ki je razvijal svoje misli o osnovni šoli na stanovski podlagi. Nato je še sledilo temeljito predavanje g. Lužarja. — Na dijaškem zborovanju v dvorani Zadružne gospodarske banke pa so predavali g. dr. Rozman, dr. Jože Basaj in Jan Šedivy. — Popoldansko skupno zborovanje vsega našega izobraženstva je bilo jako dobro obiskano. Udeležilo se ga >je nad 200 oseb. Predavali so g. dr. Puntar, g. profesor Prijatelj in Jan Šedivy. — Na popoldanskem zborovanju so se sprejele tudi resolucije, v katerih se povdar-jajo glavne misli referatov. Zvečer pa se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke ob obilni udeležbi občinstva zabaven večer, ki ga je priredilo katoliško starešinstvo v Mariboru.
Dan kmetskih fantov in mož.
Drugi dan — 14. avgust — je pokazal, koliko smisla je med našim ljudstvom tudi sedaj, v tako težkih časih, za prosvetno delo in amotreno izobrazbo. Naši kmetski fantje in možje so s svojim navdušenje m osramotili našo slovensko inteligenco, ki si domišljuje, kako visoko stoji nad našim kmetom, pa ni v njenih srcih niti del tistega svetega ognja, ki prešinja našega grčavega kmeta. Šele sedaj jih je mnogo uvidelo, kako zdrav, kako talentiran in napreden je naš kmetski ¡stan. Prireditelji so računali tega dne k večjemu z udeležbo kakih 1000 oseb, toda že pri dopoldanskih predavanjih je bilo navzočih nad 2000 ljudi, tako da je bila dvorana Zadružne banke daleko premajhna ter so se zato predavanja vršila v veliki Gotzovi dvorani. Popoldanskega zborovanja pa se je udeležilo že nad 3000 oseb.
Ob osmih zjutraj so se pričela zborovanja. Vsa predavanja so bila skrbno zamišljena, tvorec celoto ter obrav-navajoč vsa vprašanja, ki morejo našega kmeta zanimati in ki ga režejo v živo. Pred samim pričetkom predavanj se je izvolilo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen g. narodni poslanec Škoberne, za podpredsednika pa g. Ignac Szabo-Horvat iz Pirekmurja ter g. Jurij Kugovnik iz - Prevalj. Za zapisnikarja je bil izvoljen g. Anton Maček iz Sv. Petra pri Mariboru. Po izvolitvi imenovanega predsed Btva je sledil referat g. M. Kranjca o temelju kmetske stanovske kulture, ki so ljubezen do domače grude, zdravo družinsko življenje ter globoka vernost našega kmeta. Sledilo je predavanje g. narodnega poslanca Brodarja o krneč .
kem domu in kmečki družini. Izvajanja g. narodnega poslanca so izzvenela v misli, da je kmetska družina vir narodnega zdravja in narodne moči in da je ravno kmetska družina prenavljavka države in človeškega rodu. — Jako zanimivo je bilo predavanje mariborskega župana g. dr. Leskovarja, ki je v svojih izvajanjih dokazoval, da je kmet steber naroda in steber države, da je od položaja kmeta odvisen procvit države in naroda. Nad vse poučna so bila izvajanja g. profesorja Karel Capudra o kmetski prosveti. Povdarii je nasproti tradicijonalni kmetski izobrazbi, ki je prevladovala nekoč, zahtevo po znanstveni izobrazbi, ki jo zahteva današnja doba. Treba je dvigniti naše ljudsko šolstvo, posebno pa kmetijsko šolstvo. Povdarja zlasti misel ljudske univerze ter strokovne kmetske literature.
Popoldanska predavanja so bila še boljše obiskana, kakor dopoldanska. Prvo predavanje je imel g. narodni poslanec Vesenjak o vrlinah kmetskega gospodarja in voditelja, povdarjajoč, da je dober gospodar vedno tudi dober voditelj. Po predavanju g. Vesenjaka je sledil referat g. narodnega poslanca Ž e b o t a, ki je osredotočil svoja izvajanja pred vsem na dve osnovni misli o kmetskih poslih ter kmetski obrti. G. narodni poslanec je naglasi!, da spadajo h kmetski družini tudi posli. Vez med gospodarjem in poslom ne more in ne sme imeti značaja samo pogodbe, kar je danes v navadi in kar povzroča beg v mesta in veliko pomanjkanje poslov na deželi. Zadnje predavanje pa je imel g. dr. Veble o gospodarskem stanju jugoslovanskega kmeta, v katerem je podal izčrpno sliko go spodarskega stanja, v katerem se nihaja naš kmet v Jugo slaviji, a pred vsem v Sloveniji.
Vsem predavanjem so navzoči udeleženci sledili z velikim zanimanjem, kar je dokazalo burno pritrjevanje in ploskanje, ki je sledilo izvajanjem vsakokrtnega predavatelja.
Potem ko so se ob 6. uri končala predavanja, so se je-le množice zbrirati v frančiškanski cerkvi, kjer je imel lepo pridigo g. dr. Jeraj. Nato so bile še litanije. Ob pol 21. uri se je vršila v mestnem gledališču slavnostna predstava yVerige«. Že predpoldnem so bile vse vstopnice razprodane. Tako veliko zanimanje je bilo za to pristno našo kmetsko igro. yVerigo« so vprizorili člani mariborskega Ljudskega odra. Na gledalce je napravila globoka vsebina dela izreden vtis.	'
Dan našega kmetskega ljudstva
moramo imenovati zadnji dan kmetskih dni, nedeljo, dne 15. avgusta. Talko ogromnih množic Maribor že davno ni videl. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj so se sipale od vseh strani naše Štajerske neprestano nove množice ljudstva. Vlaki so prihajali napolnjeni do skrajnosti, iz bližnje okolice pa so prihajale v mesto cele trume peš. Posebno so se izkazali naši Prekmurci. Nekalj sto jih je napravilo dolgo pot do Maribora peš. Nad 6000 oseb se je dalo ugotoviti točno samo na podlagi žigosanih izkaznic, mnogo tisoč iz bližnje okolice pa jih je bilo brez izkaznic, tako da lahko računamo nedeljsko udeležbo na 8000 oseb. Narava sama je šla na roko prireditvi, Bog je dal krasen dan, kar je še stopnjevalo praznično razpoloženje med ljudstvom. Že zjutraj ob 6. uri so množice napolnile frančiškansko cerkev, kjer se je vršila pridiga in služba božja s skup nim obhajilom.
Slavnostno zborovanje.
Ob pol 9. uri so se pričele zbirati ljudske množice na vrtu dijaškega semenišča. Pod senco jablan in kostanjev je bil postavljen na prostem oltar, vse v zelenju in cvetju. Sveto opravilo je služil monsignor dr. Anton Jerovšek.
Pred službo božjo je imel krasno pridigo č. g. profesor Pavel Živortnik. Po maši se je na istem prostoru vršilo slavnostno zborovanje, kateremu je predsedoval nar. poslanec in kmet g. Brodar. Prvi je povzel besedo vodja našega naroda g. dr. Anton Korošec. Njegov govor je bil cesto prekinjen z burnim odobravanjem. Prinašamo "-a v celoti na uvodnem mestu. Zatem je v imenu Prekmurcev pozdravil zborovalce g. bogoslovec Kolenc. Silno je bilo navdušenje, ko je slovesno v imenu Prekmurcev izjavljal, da hočejo ostati Slovenci, ne pa Hrvati, za katere jih hoče sedajj Radič napraviti.
Po zborovanju se je razvil mogočen sprevod na pokopališče na grob največjega prijatelja slovenskega kmeta, škofa Slomšeka. V sprvodu so bile najprej zastave, nato poslanci in drugi odlični udeleženci, za njimi Orlice v kroju in nato okrog 250 Orlov v kroju, na čelu jim vodstvo mariborske orlovske ekspoziture. Za Orli se je razvil dolg sprevod naših mož in fantov, za njimi pa so korakale žene in dekleta. Vsa množica se je zbrale na pokopališču okrog kapele, v kateri počiva Slomšek. Univerzitetni profesor mons. dr. Matilja S1 a v i č je govoril o Slomšeku kot prijatelju in vzgojitelju našega kmetskega naroda. Njegov znamenit govor prinesemo v prihodnji številki v celoti.
Javna telovadba.
Zaključek celokupne prireditve je tvoril javni nastop mariobrske orlovske ekspoziture v Ljudskem vrtu. Po večernicah, ki so se vršile Ob 2. uri v frančiškanski cerkvi, so pričele prihajati množice na prostor telovadbe in ob 3. uri, ko se je telovadba pričela, je bilo na telovadišču zbranih nekaj tisoč gledalcev. Telovadba se je pričela z nastopom Orlic, ki so izvajale težke proste vaje precizno in skladno. Nato sta nastopili dve vrsti na orodju, ena na drogu, druga na bradlji. Največje zanimanje pa je vzbudil nastop vrste, ki bo letos tekmovala na mednarodni tekmi v Rimu. Bili so to cvet naših Orlov, sami preizkušeni borci, ki so odnesli že sijajne zmage v svetovnih tekmovanjih. Izvajali so najprej proste vaje, določene za rimsko tekmo. Skladnost in strumnost je zadivila vse gledalce. Potem so nastopili k skupnim vajam na 4 drogih in zatem na 4 brad ljah. Najtežje vaje so bile izvajane z lahkoto in enotno, da se je zdelo, kot da so to stroji, ne pa živa telesa. — Sledil je zanimiv nastop,jki je pokazal, kako se goji v orlovskih vrstah lahko atletika. Nato je zopet nastopila rimska vrsta na bradlji in drogu. Težke vaje, izvajane z vrhunsko eleganco in sigurnostjo, so pokazale, da bodo Orli v Rimu Slo vence častno zastopali ter bodo resni konkurenti za prvo mesto. Telovadbo so zaključile proste vaje članov. Nastopilo je 214 telovadcev. Proste vaje so šle gladko, kritje je bilo dobro in celi prizor je napravil na gledalce mogočen vtis.
Po telovadbi se je razvila na telovadišču ljudska veselica. Kmlau so se začele ljudske množice razhajati. Vlaki so jih do večera zopet odpeljali iz Maribora.
Omeniti še moramo brezhibno organizacijo cele prireditve. Bilo je naravnost ogromno delo, spraviti v petek in v soboto zvečer vse množice pod streho, dati jim vodnike, žigosati izkaznice itd. Kljub ogromnemu delu pa se je vršilo vse v redu, udeleženci so dobili streho in posteljo v šolah, kjer so spali na slami. Cela prireditev se je i končala tudi brez nesreče, kar je pri taki ogromni mno-\ žici res sreča. Občudovati je pa tudi discipliniranost udele j žencev. Nikjer ni bilo videti pijancev, do nikakih izgredov ni prišlo. Po noči ni bilo videti skoro nobenega udeleženca na cesti. In tako so napravili kmetski dnevi ne samo na udeležence iz dežele, ampak tudi na meščane izreden uiis.
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
r	10
Heyward je stopil h Kori.
»Česa si rdečkarji najbolj žele, to veste«, ji je r^kel. »Obljubite jim dovolj smodnika in volnenih odej. Močnih pijač si najbolj žele. Ako jim obljubite še kako darilo iz svoje roke, nam bo to le koristilo. Pomislite, Kora, da je od vaše previdnosti in preudarnosti odvisno vaše in življenje vaše sestre.«
»In tudi vaše.«
»Moje življenje pri tem malo pomeni. Prodal sem ga kralju in vsak sovražnik mi ga lahko vzame. Mene ne pričakuje oče doma in le malo prijateljev imam, ki bodo žalovali za mano. Zato pa — Tiho! Indijanec posluša! — Magva! Tu je dama, s katero hočeš govoriti.«
Magva je počasi vstal in nekaj časa tiho in mirno stal pred deklico, ki jo je bil Heyward pripeljal k njemu. Potem je namignil Heywardu, naj se umakne, ter je rekel hladno:
»Kadar Huronec govori svojim ženam, njegovi bratje zatisnejo uho.«
Kora se je ozrla za Heywardom in rekla potem Indijancu z ženskim dostojanstvom:
»Kaj misli povedati Zviti lisjak hčeri Munra?«
»Poslušaj«, je pričel Huronec, ter deklico prijel za roko, ki pa mu jo je mirno odtegnila. »Magva je bil rojen med Huronci kot poglavar in vojščak. Videl je solnce dvajset poletij, kako je dvajset zim sneg raztajalo v vodo, in
je bil srečen. Potem pa so beloličniki prišli v gozdove. Učili so ga piti ognjeno vodo in postal je ničvreden. Huronci so ga pregnali od grobov njegovih očetov. Begal je po svetu in nazadnje postal vojščak med Mohavki. Boril se je proti lastnemu rodu! Stari poglavar, tvoj oče, je bil načelnik naših vojščakov. Rekel je Mohavkom: Storite to, storite ono, in slušali so ga. Napravil je postavo, da bo kaznovan vsak Indijanec, ki pije ognjeno vodo in pride pod platnene vigvame njegovih vojščakov. Magva je po neumnosti odprl svoja usta in vroča voda ga je zapeljala v kočo Munra. Kaj je storil sivolasec? — Naj pove njegova hči!«	\
»Ni snedel besede in je kaznoval tistega, ki se je pregrešil proti postavi!« je neustrašeno odgovorila deklica. »Storil je, kar zahteva pravičnost!«
»Pravičnost!« je kriknil divjak in se tresel od jeze. »Ali je pravično, če kdo zlo rodi na svet in ga potem kaznuje? Magva ni bil sam, ognjena voda je govorila iz njega in delala za njega — a Munro ni hotel verjeti. Huronskega poglavarja so vpričo vseh belih vojščakov privezali na drevo in ga bili s palicami kot psa.« '	•
Kora je molčala, ker ni vedela, kako bi pred Indijancem opravičila nepremišljeno strogost svojega očeta.
»Poglej!« je vzkliknil Magva in si razgalil prsi. »Poglej te brazgotine od puškinih krogel in nožnih konic — na te je Huronec lahko ponosen pred svojim rodom. Sivolasec pa je zapustil na hrbtu Huronca brazgotine, ki jih mora sedaj skrivati kakor kaka ženska.«
»Mislila sem, da je indijanski vojščak trden«, je rekla na to Kora, »in da njegov duh ne čuti in ne ve za bolečine njegovega telesa.«
»Ko so Čipevanci Magvo privezali na drevo in ga tu urezali«, je odgovoril Huronec in položil prst na dolgo,
globoko brazgotino na prsih, »takrat se jim je Huronec smejal v obraz! Takrat je bil njegov duh visoko v oblakih. Ko pa je čutil Munrove udarce, takrat je bil njegov duh pod palico. Hurončeva duša ni nikdar pijana, ona ne pozabi!«
»A se vendar lahko pomiri. Ako ti je moj oče storil to krivico, potem mu pokaži, da zna Indijanec odpustiti to razžaljenje in pripelji mu nazaj njegovi hčeri. Slišal si že od majorja Heywarda —«
Magva je zmajal z glavo, kakor da hoče preprečiti ponovitev takih ponudb.
»Kaj torej hočeš?« je nadaljevala Kora po kratkem, mučnem molku.
»To, kar ljubi Huronec — dobro za dobro, zlo za
zlo!«
»Torej se hočeš nad njegovima hčerama maščevati za krivico Munrovo? Ali bi ne bilo bolj moško, ako bi šel k njemu in zahteval od njega vojaško zadoščenje?«
»Orožje bledoličnikov je dolgo in njih noži so ostri!« se je porogljivo zasmejal divjak. »Čemu bi šel Zviti lisjak pred sovražne puške, ko ima v rokah srce sivolasca?«
»Kaj torej zahtevaš?«
»Ko je Magva zapustil svoj rod, so njegovo ženo oddali drugemu poglavarju. Sedaj se je zopet sprijaznil s Huronci in se povrne k grobovom svojega rodu na bregovih velikega jezera. Hči angleškega poglavarja naj gre z njim in naj za vedno živi v njegovem vigvamu.«
S težavo je Kora prikrivala strah in stud ter je odgovorila kolikor mogoče mirno: »Kako veselje bi mogel imeti Magva nad tem, da bi svojo kočo delil z ženo, ki je ne ljubi in ki je drugega rodu in druge barve kot on. Ali bi ne bilo boljše, da sprejme zlato Munrovo in si z njim dobi srce huronske deklice?«
Po kmetskih dnevih.
Toplo solnce je zopet po dolgem, hudem deževju, ki je poplavljalo vso deželo, zmagalo nad oblaki. Razgnalo jih je in zopet vliva moč svoje toplote na zemljo. In naš kmet, ki mu je skrb v dnevih poplave gubala čelo, je zopet dvignil svojo glavo. Zopet Ibo uspevalo njegovo delo, mu bo rodila njegova njiva in bo mogel rezati svoji družini kruha. V njegovi duši se je zbudila zopet ona moč, katero mora posebno kmet v svojem stanu imeti poleg telesne moči, hrepenenje po izobrazbi razuima in volje teT srca. Vzibudila se mu je želja, da stopi v stik s svojimi tovariši ,da se združi v tesno vrsto skupno z onimi izobraženimi stanovi, ki žive med njim in za njega, to so duhovniki in učitelji, da priklene nase svoje sinove-dijake, ki jih šola s svojimi žulji, da mu ¡jih mesto ne odtuji. Slovenski kmet dobro ve, da je prava izobrazba le tista, katera se naslanja na njegovo vero, saj ravno v svoji veri in svojem verskem življenju ima naš kmet svojo notranjo moč. Ko je torej videl, da se mu izobrazba nudi v najtesnejši zvezi z njegovo vero, se je brez pomisleka odločili: gremo na kmetske dneve, na dneve naše izobrazbe in na romanje k Materi Milosti, kakor nas vodi naše sveto hrepenenje. Zato je prišlo nad 3000 kmetov, mož in fantov in približno toliko tudi žensk v dnevih 13., 14. in 15. avgusta leta 1926 v Maribor.
Kaj je naš cilj?
Predavanja, ki so se v teh dnevih vršila, so pokazala našemu izobraženstvu imed kmetskim ljudstvom, našemu kmetskemu ljudstvu samemu, v katero smer se naj razvija kulturno življenje slovenskega kmeta. Ni bilo treba dosedaj na vse to toliko opozarjati. A zadnji čas so začeli mnogi neprijatelji slovenskega kmetskega naroda, sicer njegovi lastni sinovi, zavajati slovensko ljudstvo na opolzko pot svoje brezverske in ibrezlbožne kulture, ki ne pozna in ne pripozna duše v človeku. Mi pa hočemo, da zmaguje znova naša dttša, da duševne moči, ki jih imamo, vzbudimo, izobrazimo in uporabljamo. Poleg vednosti, ki je kmetu potrebna, da vrši svoje stanovsko delo, je namreč potrebno tudi to, da zna svoje duševne talente dvigniti iz svoje bogate, nepokvarjene duše in z njimi obogateti svolje domače v družini in soseščini in s tem obogateti ves slovenski narod v njegovem kulturnem življenju. Duh je, ki oživlja, da napreduje kmetski stan v vseh smereh svojega življenja in delovanja. Hoteli smo torej vzbuditi te notranje sile in jih vpreči v smotreno delo za pravo krščansko omiko med kmetskim ljudstvom.
Naša pot do cilja.
Naše izobraženstvo med kmetskim ljudstvom je ob kmetskih dnevih znova utrdilo in javno izpričalo svojo požrtvovalno ljubezen za kmetski stan. Naši možje in fan-kih ustanovah, so znova svoje delo, za katerega ne prejetje, žene in dekleta, ki že delujejo v društvih, gospodars-majo nobenega plačila, pač pa imajo večkrat sitnosti, izgubo časa in denarja- vzljubili, saj je ravno delo v verskih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah znamenje, v koliko se bližamo svojemu cilju prave krščanske omike vsega slovenskega naroda. To delo, poživljeno v vseh smereh, bo znova pospešilo, da (bomo bližje cilju, ki ga naš narod hoče doseči, da ¡bo, če tudi majhen, vendar imel enakovredno mesto med ostalimi narodi Evrope.
Naš voditelj na tej pot.
Ko se je naš narod začed zavedati svojega narodnega kulturnega življenja, mu je dal Bog voditelja v svetem možu škofu dr. Antonu Martinu Slomšeku. On je cilj krščanske omike slovenskega naroda pokazal, on mu je ohranjal luč, on mu je dal v roke ključ do prave krščanske omike. Zato je slovenski narod ob kmetskih dnevih priredli svoje prvo romanje na grob svojega voditelja Antona Martina Slomšeka. Njegov duh, ki še živi, ki še ljubi svoj narod, je plavali nad tisoči ljudi, ki so se zagrnili okrog grude, ki hrani njegove zemeljske ostanke. Naše duše so vztrepe-tale, kakor na grobu svetnika, in so sprejemale njegove besede kakor evangelij. Skrivnostna moč njegovega duha je prešla v nas in bo nas vse vodila.
Kmetski dnevi so minili, začelo pa se je delo po načrtih teh dnevov: Bog iblagoslovi!
Fantovski tabor.
Dne 29. t. m. ibo pri lepi cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah velik fantovski tabor za šmarsko-rocraški okraj in za sosedne okraje. Mi Slovenci že dolgo časa pogrešamo take krajevne fantovske tabore, ki so pa vendarle za fante tako zelo potrebni. Čutimo, da našo fantovsko gibanje zastaja, da ne obseže zadosti fantov, da ga fantje sploh ne razumejo. Zato se pa bomo pri sv. Roku zbrali, da se skupaj navdušimo in začnemo v bodoče bolj uspešno delati za domačo grudo, za lastno izobrazbo in v prospeh naših organizacij. — Vabimo vse fante od blizu in daleč! Kdor le more, naj pride! Pa ne samo fantje, tudi drugi so dobrodošli, da vidijo in čujejo, kaj da hočemo mi fantje. Spored celega dneva bo nudil dovolj. Najprej 'bo po sprejemu slovesna sv. maša in pridiga za fante ob pol desetih pri sv. Roku. Po maši bo na prostoru pred cerkvijo fantovski tabor, kjer govori bivši minister g. V e s e n j a k in pa dr. Jože J e r a j. Pred in po zborovanju bomo zapeli nekaj narodnih pesmi, vsi seveda, da bodo nas res čuli gore in bregovi. Zato vadite pesmi! Popoldne ob pol treh bo pred Katoliškim domom telovadni nastop šmarsko-rogaškega okrožja. — Fantje! Pridite! Saj je to izrazito Vaš dan! Organizirajte skupne pohode! — Bog živi!
Ne bodite trinogi!
Maribor, 16. avgusta 1926.
Neusmiljeno so letos predpisale davčne Oblasti dohod nino za leto 1926. V ¡času od 5. do 15. avgusa sem imel priliko, da se sam prepričam, kako pretirano in celo krivično se odmerja ta davek. Taki, ¡ki so bili dosedaj oproščeni dohodnine, so dobili te dni predpise v višini, kakor še nikoli. To se godi v času, ko so uime: toča, povodenj, plazovi uničili vinograde in poljska pridelke! Kakor v za-smeh pa ravno v času, ko so Radičevci s Puceljem vred na vladi, najhujše' pritiska davčni vijak.
Dohodnina se odmerja navadno na podlagi, ki je skraj no krivična. Davčne oblasti ne verjamejo napovedbam dav koplačevaleev, niti ne podatkom občinskih uradov, ampak poročilom najetih špiceljnov in ovaduhov. Čudno je, da so ti špijoni navadno pristaši samostojno-demokratske ali Ra dičeve, oziroma bivše samostojne kmetijske stranke.
Evo vam ta-ie zanimiv slučaj:
Posestnik Anton Rošker v Vukovju pri Sv. Marjeti Ob Pesnici ima vinograd v Dobrenju pri Pesnici. Leta 1925 je pridelal v tem vinogradu 1050 1 )en tisoč in petdeset litrov) vina. Rošker je naznanil svoj pridelek finančni kontroli v Mariboru, kamor on spada po svojem bivališču. Finančna kontrola v nekem drugem kraju pa je izračunala, da ibi bil moral Rošker pridelati 4500 litrov vina (45 hI). Davčna oblast je verjela netočnemu, izmišljenemu poročilu finančne kontrole in je na podlagi tega poročila predpisala ubogemu kmetu dohodnino nad 1100 dinarjev.
Iz tega ¡sledi, da je dolžnost davčne oblasti, da ne verjame netočnim poročilom svojih špijonov in neverjetnim prijavam finančne kontrole.
Krivico morate popraviti! Zakaj uničujete 'kmeta in druge davkoplačevalce celo na tak način? Ali vam ni znano, da kmet obupuje, da obupuje obrtnik! Saj ste sinovi kmetslkega naroda! Ali nimate prav nič srca, gospodje?!
Res je, da je vladna večina, v kateri sedijo radikali in Radičevci, brezvestno sklenili in sprejeli državni proračun 13 milijar dinarjev. Res je, da imamo radi tega tako ogromne davke, ali res je tudi, da takih krivic, kakor sem jih prej opisal, ni treba.
Gospodje, ki odmerjate davke in ki pošiljate poročila, imejte nekaj srca! Ne bodite trinogi!
Franjo Žebot, narodni poslanec.
Tu vidimo dvoje: Finančna kontrola je javila za 3450 litrov vina več nego ga je Rošker v resnici pridelal, in dav čna oblast je verjela tej netočni prijavi. Sumim, da je takih krivic in netočnosti še več. Predlanskim sem doživel n. pr. ta slučaj: Mali posestnik Lorber je pridelal 150 litrov vina, a finančna kontrola je prvotno poročala o 15 hI,
Sovražno in strastno je odgovoril Indijanec: »Ko bodo pričele Huronca peči rane na hrbtu, ve za ženo, ki jih bo celila. Munrova hči bo zajemala njegovo vodo, žela njegovo žito, kuhala njegovo divjačino. Sivolaščevo telo bo spalo med vojaki, a njegovo srce bo trepetalo pod nožem Zvitega lisjaka.«
»Zverina! Vreden si svojega izdajalskega imena!« je kriknila Kora, ki ni mogla več zadrževati svojega srda. »Samo satan si more izmisliti tako maščevanje. A videl boš, da zna Munrova hči kljubovati tvoji nesramni zlobi!«
Indijancu se je obraz spačil do besnosti. Namignil ji je, naj se odstrani. Smrtno bleda in silno razburjena se je Kora vrnila k svojcem. Na njih povpraševanje je pokazala na Indijance, ki so se bili zbrali okrog Magve, in je rekla: »Poglej in čitaj z njih obraza našo usodo!«
Magva se je bil pridružil svojim tovarišem, ki so se bili po gnusnem kosilu iztegnili po tleh, ter jim je govoril z dostojanstvom indijanskega poglavarja. Očividno jih je izpodbadal k maščevanju, kar se mu je le prehitro posrečilo pri krvoločnih divjakih. Njegov govor so spremljevali z divjimi kretnjami, potem pa so z groznim vpitjem planili pokoncu ter z golimi noži in tomahavke vihteč navalili na ujetnike.
Heyward se je zagnal med sestri in najsprednejšega sovražnika, ga zgrabil z obupno silo in zadrževal nekaj časa. Ta nepričakovani upor je prisilil Magvo, da je posegel vmes. Med splošnim kričanjem je ukazal tovarišem, naj ujetnikov ne pomore takoj, ampak naj kolikor mogoče podaljšajo njih muke.
Dva korenjaška vojščaka sta planila nad Heywarda, tretji pa se je lotil Davida. A nobeden se ni udal brez 1 ju tega, dasi brezuspešnega boja. Oba so privezali k drevesnim deblom.	' _
Ko se je mladi vojak mogel ogledati, je zapazil, da jih vse čaka ista usoda. Na desni strani je ugledal privezano Koro, na levi pa so napol nezavestno Elizino telo držale pokoncu vrbove šibe, s katerimi je bila privezana na drevo.
Nekaj Huroncev je znašalo na kup suhljad, da napravijo grmado. Drugi so v konice prirezavali konce lesa, da jih zažgo in ujetnikom zabadajo v meso. Nekateri pa so pripogibali k tlom vrhova dveh mladih dreves, da nanja privežejo Heywarda in jih potem izprožijo.
Magvo pa je vodila še hujša maščevalnost. Stopil je h Korj, in ji rekel:
»Kaj zdaj poreče Munrova hči? Njena glava je predobra, da bi legla na blazino v Magvinem vigvamu. Morda bi rajši videla, da bi se zakotalila po hribu in bi jo pojedli volkovi?«
»Poberi se!« je slovesno kriknila Kora. »Motiš me v molitvi in se vrivaš med Boga in mene!«
Magva pa je pokazal na Elizo ter se režal porogljivo. »Poglej, kako otrok joka! Premlada je še, da bi umrla! Pošlji jo Munru, da mu bo česala sive lase in mu oživljala njegovo staro srce!«
Kora se je ozrla v sestro, ki ji je ljubezen do življenja sijala iz oči.
»Kaj je rekel, draga Kora?« je trepetaje vprašala Eliza. »Ali je rekel, da naju pošlje nazaj k očetu?«
Več minut je starejša sestra upirala pogled v mlajšo. V njenih prsih je divjal silen boj. Nazadnje je rekla z nežnim glasom:
»Eliza, Huronec nam vsem pusti življenje in nas pošlje k nesrečnemu očetu, ako — ako premagam svoj uporni ponos in dovolim —«
dasiravno je vedela, da meri Lorberjev vinogrid samo kakih dobrih 100 sežnjev!
Kaj sledi iz tega? Jasno je, da so uradni podatki, na podlagi katerih davčna oblast odmerja dohodnino,~netočni in krivični. Krivica pa ne zadene davčno Obdast, ampak davkoplačevalca. Slučaje Rošker, Lorber in se celo vrsto drugih, kjer sem dokazal davčni oblasti krivico, so marali popraviti, ali na stotine takih krivic, kjer si ljudje ne znajo pomagati, še ni popravljenih.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Kaj bo z vlado? Naša vlada je prav nestalna. Enkrat jo prevrže Radič s svojo blebetavostjo, drugič ji izpodnese tla Pašič s svojo zvitostjo. Sedaj iji grozi Pašič, pa ne na glas kot Radič, ampak prav tiho in zvijačno. Sedanji predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je obiskal Ni-kolo Pašiiča. Smatra se, da hoče Pašič zopet vzeti krmilo v svoje roke, pa ne sam, ampak po enem boljšem možu kot je Uzunovič. In ta mož naj bi bil ravno Marko Trifkovič, ki je posebno zanesljiv Pašičevec.
Razmerje z Bolgarijo je ostalo še vedno precej ostro. Dne 11. t. m. so zastopniki naše države, Rumunije in Grčije podal skupno svoje zahteve proti vpadom bolgarskih ko mitašev. Naša vlada je pa vložila še poseiben protest, v katerem je zahtevala, da mora bolgarska vlada izročiti vse tiste jugoslovanske podanike, iki so preko naše ¡meje ušli v Bolgarijo in zdaj kot komiaši vpadajo v naše ozemlje.
Poslanik SHS pri papežu. Sedanja vlada je določila novega poslanika kraljevine SHS in sicer dr. Siniča, ki ga je papež Pij XI. dne 10. t. m. sprejel. Papež ga je odvedel v svoje zasebne prostore in se z njim dalj časa razgovaar-jal. Pogajanja za konkordat, to je dogovor med katoliško Cerkvijo in državo SHS, se bodo zdaj nadaljevala in je u-pati, da se bodo kmalu ugodno konačala, kr bi bilo v obojestransko korist. Upati je, da naša država, ki obsega nad 40% katoličanov, ne bo ovirala delovanja katoliške Cerkve med ¡svojimi verniki.
Jugoslovanski klub bo zastopal na medparlamentar-nem zborovanju v mestu Ženevi meseca septembra poslanec dr. Kulovec.
Občinske volitve po Srbiji so se izvršile. Podrobnejše podatke bomo mogli priobčiti šele prihodnji teden, na tretji strani ¡so objavljene le prve številke, za katere smo izve^ deli. Volitve same ¡bi sicer z državno politiko ne smele i-meti tako tesne zveze, kot si to Srbi ustvarjajo. Vsled tega njihovega mišljenja je tudi zadnji čas bila agitacija že naravnost divja. Kandidati se tepejo in zmerjajo med seboj, med volilce so dali izkaznice s svojimi ¡slikami v oficirski obleki, rakija deluje bolj kot prepričanje. Poleg vse ga tega pa je seveda nečuven vladin pritsk, ki naj izpreša zmago radikalom.
V DRUGIH DRŽAVAH.
V Albaniji imajo zopet nove nemire, katere podpihuje očividno Italija. Oborožila je nekaj tolp upornikov, ki so nastopili proti sedanji vladi ter zmagali v nekaterih bojih. Italija hoče na vsak način vedne nemire v Albaniji da bi ložje prišla do protektorata (pokroviteljstva) nad to državo. S tem bi dobila močno oporišče za nadaljnje prodiranje na Balkan.
Angleški rudarji so obupali nad zmago s štrajkom ter so se že pričeli pogajati z delodajalci. Dosedanja pogajanja so se radi trdovratnih zahtev na obeh straneh razbila, vendar je postalo sedanje stanje že nevzdržno in upajo, da ¡bo v nekaj dneh štrajk končan. Anglija sedaj uvaža o-gromne množine premoga iz Nemčije in Poljske.
Bolgarija je država, ki trenotno najbolj zanima Jugoslavijo in to pa vsled neprestanih vpadov roparskih tolp, ki prihajajo iz bolgarskega ozemlja v Južno Sribijo ¡ter tam ropajo. Naša država ima dokaze, da podpira te tolpe bolgarska vlada. Radi tega je vložila sporazumno s svojimi za veznicami Rumunijo in Grčijo v Sofiji protestno noto, v kateri zahteva, da naj Bolgarija take vpade prepreči, drugače 'bo naša država sama napravila red. V Sofiji vlada ra-
Beseda ji je zastala, sklenila je roke in bolestno dvignila oči, kakor bi iskala pomoči pri Njem, ki je najmo-drejši.
»Govori, Kora!« je rekla Eliza. »Kaj naj bi storila?«
»Zahteva od mene, naj — naj grem z njim v divjino v njegov vigvam — da ostanem tam, da — da postanem njegova žena.«
»Kora ! Kora!« je vzkliknil Heyward. »Ne izrecite tega še enkrat! Ta misel je hujša kot smrt!«
»0, saj sem vedela, da bo vaš odgovor tak«, je rekla Kora z žarečim pogledom. »A kaj praviš ti, draga Eliza. Brez mrmranja storim, kar boš ti velela.«
Eliza je bila komaj napol živa. Roki sta ji bili nezmožni omahnili, prsti so ji krčevito utripali in glava ji je visela na prsi.
»Ne, ne, samo tega ne«, je rekla z onemoglim glasom; »potem je boljše, da umremo skupaj, kakor smo skupaj živeli.«
»Potem pa umri!« je besno zakričal Magva z zobmi škripaje ter vrgel tomahavk proti Elizi. Sekira je siknila tik mimo Heywardove glave, presekala Elizin koder ter se zasadila v drevo nad njeno glavo. Ko je Dunkan to videl, je z nadčloveško močjo raztrgal vezi ter se zagnal v drugega divjaka, ki je hotel v isto smer zagnati tomahavk. Oklenil se ga je in oba sta se zvalila na tla. A golega sovražnikovega telesa Heyward nikjer ni mogel krepko prijeti, Indijanec se mu je izmuznil, mu pokleknil na prsi ter ga s silno težo tlačil k tlom. Že je videl Heyward, kako se je nož zabliskal nad njim, a ta hip je počil strel in Indijanec se je sesedel smrtno zadet.
¿	, .	(Dalje prihodnjič. ,
di naše note razburjenje, toda Bolgari se zanašajo na svoje prijatelje, Angleže in Italijane. Bolgarski kralj Boris se |e mudil dalje časa v inozemstvu ter se zaročil s hčerko Italijanskega kralja, princeso Giovanno. Ta zaroka bo obe državi še bolj zbližala.
Francija ima največ skrbi z ureditvijo svoje valute. Nova vlada skuša to doseči z razmimi izjemnimi merami, katere ji je odobrila zbornica, ki je te dni zborovala v Versaillesu.
Kaj je novega?
OBRTNIKI IN TRGOVCI!
Te dni razpošiljajo razni demokratski poglavarji trgovskih gremijev in obrtnih zadrug okrožnice, v katerih pozivajo na sestanek in na sestavljanje kandidatnih list. Vsi trgovci in obrtniki vedite, da se vse to dela po navodilih in naročilih Žerjavove demokratske stranke. Zato pa vrzite take okrožnice v koš! Boj za pravo stanovsko zastop stvo vodi pri teh volitvah edino: »Volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrije v Sloveniji«, ki ima svojo osrednjo pisarno v Ljubljani, za Štajersko, Koroško in Prekmurje pa v Mariboru.
Reklamacije izvedite do 24. avgusta. Kako se reklamira, smo Vam dali navodilo v »Slovenskem Gospodarju« št. 31 z dne 5. avgusta t. 1. Za potrdilo o odmerjeni, oziro-ana plačani pridobnini zahtevajte pri davčnih uradih davčne knjižice, ki stanejo samo 2 dinarja. V ta namen služijo lahko plačilni nalogi in poštne položnice, na katerih je zne sek pridobnine točno označen. Storite to hitro!
Volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji, Ljubljana — Maribor.
Zaupnikom za kmetske dneve! Uljudno Vas prosimo, da račune glede izkaznic čimpreje zaključite in jih dopoš-ijete na Prosvetno zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. — Pripravljalni odbor.
»Slovenski Gospodar« tožen in oproščen. Celi naši slovensko-štajerski javnosti je znano, kako se zaganja in vsiljuje na Štajersko dr. Žerjavova »Domovina«, ki je po sodbi in izjavah ljubljanskega škofa pravi strup za sloven sko ljudstvo. Radi protiverske pisave »Domovine«, radi smešenja verskih obredov, božjih potov, Marijinih družb in radi ostudnega blatenja slovenske duhovščine je ljubljanski škof obsodil »Domovino« in jo prepovedal vsaki kršč. hiši. Za ljubljanskim škofom ije nastopil proti vsiljevanju protiverske domovine tudi »Gospodar«. Gospodje, ki iz-dajejo »Domovino«, so se zagnali z dvema tožbama v ured nika »Slovenskega Gospodarja«, češ, da očita »Domovini« protiversko pisavo, kar pa ni res. Ud družbe, ki izdaje »Domovino« in bivši ljubljanski živinozdravnik Ribnikar je zahteval od mariborskega sodišča v obtožnici, da to obsodi »Gospodarjevega« urednika po strogem novem tiskovnem zakonu na denarno globo, na zapor in odškodnino 100.000 dinarjev. Mariborsko sodišče je pa bilo na razpravi zadnji pondeljek drugega mnenja nego gospodje, ki izdajajo »Domovino« in je »Gospodarjevega« urednika popolnoma oprostilo. G. Ribnikar ne bo dobil 100.000 dinarjev odškodnine, pač pa bo še plačal sodne in odvetniške stroške. Pri sodni razpravi se je iz pisave »Domovine« jasno dokazalo, da je ta list strogo protiverski in res ne spada v nobeno krščansko slovensko hišo! Pred to razpravo je bil zaslišan kot priča tudi ljubljanski škof, ki je podal dve krepki izjavi, v katerih povdarja, da je imel »Gospodar« popolnoma prav, ko je svaril naš dobri slovenski narod pred protiverskim strupom »Domovine«.
Bivši voditelj slovenskih demokratov prestopil k Ra-diču. Znani odvetnik dr. Vekoslav Kukovec je vodil več nego 20 let slovenske liberalce — sedaj samostojne demokrate. Za rajnim Ljubljančanom dr. Tavčarjem ije on prevzel vodstvo stranke, dokler mu ni izpodnesel voditeljske-ga stolčka dr. Žerjav. Dr. Kukovec je bil kot voditelj slovenskih demokratov poslanec in celo dalje časa minister.
Bil je še pred leti oster nasprotnik Radioa in ga je celo ovajal kralju v posebni brzojavki, ki jo je naslovil na kralja iz Maribora. Nikjer se pa značaji in (načela tako naglo ne menjavajo, kakor pri liberalcih in tako se je tudi dr. Kukove« sedaj oklenil Radiča, katerega je svojčas najbolj obsojal. Zadnjo nedeljo so imeli slovenski Radič-Pucljevi pristaši v Krškem svoj vsakoletni praznik. Na tem prazniku se je poklonil Radiču tudi g. dr. Kukovec. Dr. Žerja-vovo »Jutro« samo objavlja, da se v Beogradu zelo čudijo Kukovčevemu presedlanju. Le počakajmo še par mesecev in na zimo bo zmrznila cela Žerjavova stranka, ki je bila od prevrata do danes prava šiba božja za celo Slovenijo.
Orjuna razcepljena. Orjuna je vedno povdarjala, da je nadstrankarska. Imamo pa dokaze v rokah, da je le v službi stranke SDS pri nas na Slovenskem. V južnih krajih pa nočejo vsi člani biti le SDS na razpolago, ampak kaki drugi stranki. SDS sedaj ni na vladi. In tako poročajo iz Zagreba, da so se preteklo nedeljo na občnem zboru zelo skregali in imajo že dva načelnika in dva odbora. Če se Orjuna razcepi in razpade, pri nas ne bo nihče jokal za njo.
Izid občinskih volitev po Srbiji. Volilni boj pri občinskih volitvah v Srbiji je bil zelo hud. Po deželi, kjer so ljudje bolj boječi, je zmagovalo nasilje radikalov in radikalne vlade. Po mestih, trgih in večjih vaseh pa je zmagoval Davidovič. Najhuje je pa zadelo radikale, da so izgubili občinsko upravo glavnega mesta Beograda. Tu je zma gal Davidovič. Zdaj seveda grozijo, da bodo te volitve v Beogradu razveljavljene, ker so volili tudi mrtvi, tudi odsotni, mladoletni itd. Davidovič je po zmagi izjavil, da je Beograd na ta način protestiral proti korupciji. V celoti je Davidovičeva skupina dobila še enkrat toliko občin, kakor iih je imela dosedaj. Tako imajo radikali 60%, demokrati 30%, ostale stranke pa 10% občin v svojih rokah. Najbolj zanimivo je to, da Pribičevič kljub svojim sto shodom ni prišel nikjer več do veljave. V Beogradu je dobil le en sedež v občinskem svetu.
Kmetski praznik radičevcev na Krškem polju se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. Že to je slabo znamenje za ra-dičevce, da si niso upali napraviti svoj tabor, ampak so se skrili za prireditev kmetijske podružnice, ki je ta dan napravila razstavo živine, vina in konjsko dirko. Oni, ki vedno, posebno na občnih zborih Kmet. družbe povdarjajo, da se mora Kmetijsko družbo obvarovati vsakega političnega vpliva, so tako splošno strokovno prireditev na prav nesramen način izrabili za svojo — propadajočo stranko. To je čutil tudi Radič, ki se je na ta shod pripeljal, a je hodil osamljen, nepozdravljen po sejmišču. Tudi ga niso ljudje poslušali, ko se je pojavil na govorilnici. Njegova be seda je pa pokazala, da se je zavedal, da se nahaja na živinski razstavi. Kajti svoje politične nasprotnike je imenoval le stenice, uši, podgane itd. Torej smo na ta »praznik« imeli vse domače živali razstavljene. Kmetski praznik na Krškem polju je pokazal, da Radičev vpliv izginja ne le na Slovenskem, ampak tudi na Hrvaškem.
V knezoškofijsko dijaško semenišče v Mariboru so letos sprejeti sledeči dijaki: Vincenc Frangež, Cirkovce; Anton Stenovec, Sv. Pavel v Savinjski dolini; Franc Rous, Bogojina; Franc Bregant, Sv. Peter pri Mariboru; Ivan Cestnik, Sv. Jurij ob Taboru; Franc Črepinšek, Vojnik; Jožef Derkač, Cankova; Peter Frangež, Hoče; Vladimir Jenčič, Loka pri Zidanem mostu; Jožef Hajnc, Škale; Jak. Jug, Buče; Franc Kolarič, Sv. Peter v Gornji Radgoni; J. Kolšek, Braslovče; Maks Kopušar, Ljubno; Peter Korošec, 1 Gornjigrad; Franc Krope j, Konjice; Vincenc Kranjc, Loka pri Zidanem mostu; Karol Mohorko, Ptujska gora; Jožef Sem, Ljubno; Albin Tkavc, Laporje; Franc Zakšek, Srom-lje; Rudolf Zupane, Laško.
Zavod šolskih sester v Mariboru. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je bila v samostanski cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru mična slavnost, ki jo je v svoji požrtvovalnosti vodil sam presvitli nadpastir dr. Andrej Karlin. 25 mladenk je namreč tega dne prejelo skromno obleko sv. Frančiška. Solze ginjenja so igrale v očeh znancev, sorodnikov in zlasti še staršev, ko so gledali, s kakšnim veseljem in kolikim pogumom odlagajo njih hčerke, odnosno
znanke, mehko cvetje in blestečo belo obleko, da jo zamenjajo s preprostim odelom skromne redovnice. Iz raznih krajev naše mile domovine in tudi iz zasužnjene Koroške so prišle, da se žrtvujejo Gospodu in kot redovne vzgo jiteljice nadebudne mladine delujejo v prid ljubemu narodu. Gospod naj blagoslovi lep začetek in jim da sveto stanovitnosti v vzvišenem poklicu! — Dne 16. avgusta se je slavje nadaljevalo pod vodstvom milostljivega gospoda prelata dr. Ivan Tomažiča. 22 novink se je zavezalo z začasnimi obljubami, 14 sester je obnovilo svoje obljube, 14 se jih je pa z večnimi obljubami odločilo za dosmrtno življenje v kong-regaciji. Pri obnovitvi in pri večnih obljubah niso bile zbrane vse, ki so pred leti skupno prejele redovno obleko. Božja Previdnost jih je razkropila v razne province in odpeljala nekatere tudi v daljno Ameriko, zato se niso mogle dejanski isniti s svojimi tovarišicami, pač pa so bile v duhu združene po Njem, ki jih je vse pozval in ki sprejema žrtve vseh.
Obesil se je v Maribor» v Kettejevi ulici v noči od po® deljka na torek brezposelni pek Jakob Zgonc. Samomorilni posel je poskusil s smrtnim uspehom šele v drugič. Prvič se mu je namreč upognil žrebelj, na katerega je bil pritrdil vrv.
Strela je udarilo v pondeljek popoldne v leseno koča v Kamnici pri Mariboru in jo upepelila.
Strela je udarila v pondeljek v gospodarsko poslopje posestnika Holerja na Slemenu v Dravski dolini in ga už-gala. Kljub vsej požrtvovalnosti se je moglo rešiti le živi-1 no. Ogenj se je vsled viharja razširil tudi na hišo, ki je do tal pogorela. Zavarovan je bilo posestnik bolj malo.
Škoda na okrajnih cestah krog Maribora. Predzadnji nalivi so povzročili, kakor smo že beležili, cestam v območju mariborskega okrajnega zastopa škode za 100.000 din. Vsa ta razna poškodovanja so bila popravljena, a najnovejša neurja so pokvarila vse okrajne ceste tako, da bode trpelo nekaj mesecev, predno bodo postavljeni razdrti mostovi in odstranjeni s cest plazovi. Tokratna škoda je pro-računana na 90.000 din. Poškodovane so te4e ceste: cesta iz Maribora na Melje je zasuta na treh krajih; cesta proti Svečini je splažena na dveh mestih in voda je popolnoma raztrgala en most; cesta na Plač je splažena na dveh mestih; cesto proti Jarenini je zasul plaz na enem delu; na cesto Sv. Jakob—Sv. Jurij sta se usula dva velika plaza; na cesti Malna—Velika je en plaz. Najbolj poškodovana je cesta Velka pri Brezam, kjer so prileteli na cesti trije plazovi vsak v dolžini po 5 metrov. — Zelo veliko je trpela vsled zadnjega neurja občinska cesta v občini Sv. Peter pri Mariboru, katero pa oskrbuje po večini okrajni zastop. To cesto je zasul plaz na štirih mestih. Na Zeniku je cesta radi plaza popolnoma zrahljana 30 metrov na dolgo in jo promet po tej važni cestiza dalje časa popolnoma onemogočen.
Strašna nesreča pri mlatenju. V Št. Petru pri Mariboru se je dogodila pretekli petek strašna nesreča. Pri mlatenju z mlatilnico je bila zaposlena med drugimi delavci lSletna Nežilka Bohi. Naenkrat so se ji razpletli dolgi lasje. Ko si ije deklica skušala kito popraviti, je stala preblizu stroja in tako-so lasje prišli med zobove mlatilnice. Mla-tilnica je bila v najhujšem pogonu in v istem hipu, ko so deklico zobje zgrabili za kito, je bila tudi že glava v stroju. En sam krik je bil slišati in deklica je bila mrtva, s popolnoma zdrobljeno glavo.
Poplava polja pri Sv. Martinu blizu Vurberga. Rodovitne njive in travniki ob Dravi pri Sv. Martinu so že vefl tednov popolnoma poplavljeni. Vsi pridelki so uničeni. Škoda je ogromna. Občina je zaprosila davčno oblast za odpis davkov, a glavarstvo za cenitev in podporo. Poplava je te kraje zadela tem huje, ker je več let zaporedoma toča uničila pridelke. Ljudje obupujejo. Davčna oblast pa še ljudi straši z neznosno visokimi predpisi dohodnine. Kje je sedaj Radič, kje minister Pucelj, da se ne zmenita za bedo prebivalstva? Kaj pomaga, če so na vladi, pa nič ne storijo!
Vsa popravila so bila zastonj. Zadnja povodenj je zelo težko zadela znanega posestnika granitnega kamenoloma v Ribnici na Pohorju g. Lenarčiča. G. Lenarčič je zgradil
Poročila S. L. S.
Dne 22. avgusta na shod SLS k Sv. Frančišku v Sav. dolini, ki se vrši pri vsakem vremenu. Ob 9. uri zjutraj sv. maša, potem shod. Govori načelnik SLS dr. Anton Korošec, poslanec Franjo Žebot in drugi. Gornjegrajski okraj bo v nedeljo manifestiral za SLS.
Dne 29. avgusta shod SLS na gori Urški. Govorijo poslanci dr. Jakob Hodžar, Vlado Pušenjak in drugi. Pričakuje se obilna udeležba iz poedinih župnij in okrajev Šoštanj, Slovenjgradec in iz Mežiške doline.
Sv. Anton v Slov. gor. Krajevna organizacija SLS pri Sv. Antonu priredi zadnjo nedeljo meseca avgusta, to je dne 29. t. m. po rani sv. maši na prostoru pred cerkvijo javno zborovanje, na katerem govori narodni poslanec g. Franjo Žebot.
Osek pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V nedeljo, dne 29. avgusta, popoldne po pol treh pride k nam naš narodni poslanec g. Franjo Ž e b o t in bo priredil javno zborovanje Slovenske Ljudske Stranke. Shod se vrši pred hišo gosp. župana Trstenjaka v Oseku. Povabljeni domačini in iz so-Bednjih občin!
Poslanec dr. Hohnjec se je zopet obrnil z interpelacijo na vlado radi škode, ki so jih opetovane povodnji povzročile v konjiškem okraju. Opisal je v interpelaciji opustošenja, ki so jih v poedinih krajih konjiškega okraja povzro čile nevihte, dolgotrajno deževje, večkrat se ponavljajoče poplave njiv in travnikov, plazovi in druge nezgode. Opozoril je vlado na njeno dolžnost napram ljudstvu, ki je pre trpelo veliko škodo ter samo ne more popraviti pokvarjenih cest, porušenih jezov in mostov. Ponekod preti ljudem pomanjkanje živil in vsled tega glad. Treba je, da pride država ljudstvu s podporami na pomoč. Vrh tega je dolžnost vlade, da da davčnim uradnikom potrebna navodila za odpis davkov, katerih ljudje ne morejo več zmagati. Istotako je poslanec dr. Hohnjec v interpelaciji opisal škodo v ljutomerskem okraju ter zahteval podporo prebivalstvu in osobito odpis davkov.
Poslanec Bedjanič za poplavljence. Vsled strašnega naliva preteklo nedeljo, dne 8. 8. 1926 je Drava narasla do 3 metre nad normalo. Poplavila je v ormoškem in ptujskem okraju vse Ob Dravi ležeče travnike in njive, katere so večjim delom obsejane s koruzo in to glavno prehrano v omenjenih krajih uničila. Z izredno brzino je valila velikanske množine raznega materijala, katere so zadele na štiri mline v Ormožu. Posestniki mlinov so: Zadravec-Glasar, Alojzija Bukovec, Franc Jeremic in Otiiija Šef. Dasiravno so bili vsi mlini izredno močni, vendar niso vzdržali silnega sunka in so verige mahoma se odtrgale. Lastniki teh mlinov so popolnoma obupani, ker je to bilo edino njihovo premoženje, s katerim so preživljali sebe in svoje družine, in brez izdatne državne pomoči ne bodo mogli več postaviti svojih obratov. Zatorej prosim gospoda ministra, da se pri razdelitvi podpor za poplavljene blagovoli posebno ozirati na te ponesrečence, kateri so takore-koč v enem trenutku prišli ob vse svoje premoženje in eksistenco. Prilagam občinski cenilni zapisnik, iz katerega je škoda razvidna. Primite, gospod minister, izraz mojega posebnega spoštovanja. — Andrej Bedjanič, narodni poslanec.
Naša društva.
Omladinski dom za osirotelo delavsko mladino v Mari boru. Društvo Katoliška Omladina želi sporazumno z dru- ! gimi merodajnimi mladinoljubi sezidati razen društvenih prostorov tudi zavetišče za osirotelo delavsko mladino od 14. leta naprej iiz mesta in cele Štajerske, ker so ravno ti najbolj zanemarjeni ter potrebujejo krščanske vzgoje, vsestranskega poduka in strokovne izobrazbe. Zato se obrača pripravljalni odbor na vso javnost z iskreno prošnjo, da nam vsi dobro misleči in čuteči pomagajo sezidati to pre-potrebno zavetišče, kakoršnega še sploh nimamo. Zaprosili smo za loterijo, katera se nam je radevolje dovolila.
Sezite prav pridno po srečkah! Stanejo samo 5 dinarjev. Ob enem prosimo, da bi se iz vsake župnije oglasil vsaj po eden velikodušen mladenič in usmiljeno dekle, ki bi srečke razprodajah. Vsi, ki hočejo prevzeti to delo usmiljenja iz ljubezni do osirotele mladine, naj se obrnejo na pripravljalni odbor Omladinskega doma, frančiškanski samostan v Mariboru.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Tamburaški zbor priredi v nedeljo, dne 29. avgusta 1926 slavnost 251etnice svojega obstoja. Pričpe se ob treh popoldne po večemicah v društveni dvorani. Ob tej priliki se vrši gledališka predstava, pevske točke, deklamacije in drugo. Po predstavi prosta zabava. Sodelujejo pri tej slavnosti gojenke drž. kmetijskih tečajev od Sv. Antona v Slov. gor., Negove ter tudi o-beh tečajev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Gojenke bodo skrbele za postrežbo vseh udeležencev te slavnosti z najboljšimi jedili in pijačami, katere bodo pripravile same in prodajale po nizki ceni. Vabi se torej vso obširno okolico Sv. Benedikta, da se udeleži te slavnosti in s tem dejansko pokaže zanimanje za take prireditve!
Slatina Radenci. V nedeljo, dne 8. t. m., je priredila tukajšnja narodna godba tombolo, ki je bila kljub slabe« mu vremenu izvanredno dobro obiskana. Iskrena hvala bodi vsem darovalcem bodisi v okraju in izven okraja, kakor tudi tvrdkam, ki so nam omogočile dosego tako lepega uspeha. V začetku tombole je pozdravil navzoče občinstvo predsednik društva župan g. Jakob Zemljič, pov-darjajoč ljubezen do glasbe, ki blaži srce in širi izobrazbo. Marljivim fantom godbenikom pa naj bode ta dan v vzpodbudo, da se z vztrajnostjo lotijo dela, da v čim popolnejši meri izpolnijo nade, katere stavi ljudstvo v nje, kar je dokazalo s tem, da se je v tako obilnemu številu udeležilo njihove prireditve.
Sv. Jurij oh Ščavnici. Bralno društvo vabi na otvoritev novih društvenih prostorov pri Pergerju dne 29. t. m., ob pol štirih popoldne. Na sporedu ije pristno kmetska šalo igra »Zemlja« v treh dejanjih. Med prosto zabavo burka »Damoklejev meč«. Na svidenje!	t
pred leti ozkotirno železnico s postaje Brezno do kameno-loma v Bibnico, odkoder prevaža granit. Naprava železnice pa je stala visoke svote in to že radi tega, ker je teren zelo težaven. Predzadnje neurje je g. Lenarčiču moc-30 poškodovalo progo in jo je popravljalo 40 delavcev iz Hrvaške par tednov. Ravno v soboto pred zadnjim nalivom so bila popravila gotova in delavci so pili likof in se nato odpeljali. V noči od zadnje sobote na nedeljo so razdrli hudourniki to progo veliko bolj in na večih mestih, aego je bila pred popravilom. G. Lenarčiča so oškodovala letošnja neurja za težke svote.
Občinske volitve se bodo vršile prihodnjo nedeljo na Teznu pri Mariboru. Občina Tezno voli le samo 9 odbornikov, a je vloženih za te volitve šest list.
Zopet komisija! Znano novo cesto, ki jo gradi država od Št. Ilja do Gornjega Cmureka, so letos že neštetokrat komisijonirali. Prihajajo inženirji in visoki uradniki iz Belgrada, Ljubljane in Maribora. A delo stoji. Plazovi vršijo svoj posel nemoteno naprej. Cestne zveze so v obmejnih občinah pretrgane. In dne 12. t. m. je zopet prišla nova komisija gledat to cesto. Gledala jo bo celih pet dni in nato bo odpotovala. Prišla bo zopet druga. Tokrat so prišli trije gospodje iz Belgrada, med njimi načelnik iz ministrstva stavb, gradbeni direktor iz Ljubljane, vodja gradbene sekcije v Mariboru in še več drugih. Ali niso te komisije samo zavlačevanje?
Romarski izlet na Ptujsko goro. Ker se romarski izlet iz Maribora vsled različnih zaprek ni mogel vršiti meseca julija, bo isti to nedeljo, dne 22. avgusta. Razen dopoldanske in popoldanske službe božje bo tudi predavanje za vsa društva. Odhod iz Maribora ob petih zjutraj. Ako se jih bo oglasilo do 700, imamo posebni vlak. Izkaznice za polovično vožnjo dobite do sobote opoldne pri vratarju frančiš kanskega samostana. Ker je polovična vožnja dovoljena, je s tem omogočeno, da se lahko tudi revnejši udeležijo tega romarskega izleta. Torej v nedeljo, tudi pri slabem vremenu, na svidenje na Ptujski gori!
Fantje! Dne 29. avgusta t. 1. pridite vsi na velik fantovski dan, ki bo pri lepi romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Na sporedu bo: fantovski tabor- in orlovski telovadni nastop. Za polovično vožnjo na železnici jmo prosili.
Smola radičevskega poslanca Kelemine. V Ormožu se vrši sedaj obrtno-gospodarska razstava, ki je zelo dobro obiskana od strani kmetskega občinstva. Ob priliki razstave so prignali živinorejci iz ormoškega okraja razstavit svojo živino dne 9. t. m. Ravno to živinorejsko razstavo je hotel izrabiti Radičev poslanec Kelemina iz Središča za svoj nenapovedan shod. Tokrat pa Kelemina ni imel ©reče 3 svojim zborovalnim eksperimentom. Živinorejci ga nikakor niso marali poslušati in so pokazali nevoljo nad Radi-čevo politiko s tem, da so Kelemino enostavno odslovili. Kelemina je uvidel razkačeno ljudsko nevoljo in se po fran oosko poslovil. Pri Keleaninovem pobegu je bilo zanimivo videti žalostni obraz ormoškega glavnega eksponenta Ra-dičeve stranke, ki je gotovo uvidel} kako malo upanja ima, da bi se kdaj vsedel na poslanski stolček pod Radičevo marelo.
Hiralnica v Muretincili. Končno so pogajanja tako daleč uspela, da bode križniški red sam vzdrževal hiralnico. Da pa bode ta zavod res dobrodelna naprava, bode hiral-nično društvo zavod podpiralo tudi še v bodoče. Popravila prav dobro napredujejo, tako da bode meseca septembra zavod že otvorjen. — Pretekli teden bi nam sicer požar . skoraj uničil grad, vendar so okoličani pravočasno zagušili ogenj, tako da ni dosti škode. — Dne 29. avgusta bode pa hiralnično društvo priredilo pri Sv. Marjeti v gostilni g. F. Miki dobrodelno tombolo z prav lepimi nebrojnimi dobitki, kakor n. pr. cel močen težki voz, sodi, čevlji, obleka itd. Prijatelji dobrodelnosti, vsi na tombolo v nedeljo, dne 29. t. m.! — Hiralniški odbor pa se tem potom obrača na vsa usmiljena srca za milodare, povestne knjige, stare še ohranjene svete podobe itd. Vse to naj se pošlje ali na župni urad Sv. Marjeta niže Ptuja, ali pa na naslov: J. Verbajnšak, Sv. Barbara v Halozah.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1926— 27 se prične dne 1. septembra 1926. Do tedaj morajo biti opravljeni razredni in privatni izpiti, ki se bodo vršili po razporedu, nabitem na uradni deski. V četrtek, dne 2. sep tembra, bo vzprejeimni izpit za I. razred. Oglasiti se je zanj istega dne od 8. do 9. ure dopoldne, ali pa že tudi poprejšnje dni ob uradnih urah, in donesti spričevalo osnovne šole in rojstni list. Izpit se prične ob 9. uri in bo pred-poldnem pismeni, popoldne po potrebi ustni. V ostale razrede II.—VIII., kakor tudi repetenti v I. razred se bodo vpisovali v petek, dne 3. septembra, do 10. do 11. ure dopoldne in sicer domači učenci (-ke) pri svojih razrednikih, od drugod došli a pri ravnatelju. V soboto, dne 4. septembra, bo slovesna služba božja ob 8. uri zjutraj. Po službi božji se vrnejo dijaki (-nje) v gimnazijo po potrebne informacije. V pondeljek, dne 6. septembra, se prične ob 8. uri redni šolski pouk.
Smrt dijaka v Dravi. Po dolgem deževju je v Ptuju kon eno vendarle nastopil solnčen in vroč dan. Tudi minorits-kim dijakom se je vzbudila z vso silo želja za kopanjem. Starešinstvo jim je odkazalo v Dravi kraj, kjer je voda mirna in ne globoka in vsaka nevarnost izključena. Ker pa je ta prostor precej oddaljen, so se nekateri dijaki, še predno so tja prispeli, med potom slekli in skočili v Dravo. Obupni klici na pomoč so opozorili tovariše, da se Fr. Kančnik, učenec IV. razreda gimnazije, ki ni znal plavati, potaplja. Njegov součenec Ciril Tručl, ki je v enaki priložnosti rešil utopljenca v Savinji, je pogumno skočil v valove, da reši tovariša. Razvila se je obupna borba zvestega tovariša z valovi in z utopljencem, ki se ga je krčevito okle pal in ga štirikrat potegnil s seboj na dno. Komaj in zadnji čas se je Tručl še sam rešil; Franca pa je vrtinec pokopal in ni se pokazal več na vrhu. Bil je miren in od svo-ji^ htovarišev zelo ljubljen. Utopljenec je star 15 let, srednje velik, bolj suh s solnčnimi pegami po licu, ima na sebi samo črne kopalne hlače. Ce ga slučajno kdo najde, naj to naznani minoritskemu semenišču v Ptuju. Staršem naše Kealje!
Povodenj odkrila grozovit «ločin v Prekmurju. O priliki katastrofalnih povodnji je prišel na dan marsikak star «ločin, Iti bi bil sicer ostal prikrit. Svojdas smo že poroča-
li, da je voda v Sremu razkrila več okostij ter so tako prišli na sled zločinom, ki so bili izvršeni že pred mnogimi leti. Sličen slučaj javljajo sedaj iz Prekmurja. V vasi Do-manjšovci v Prekmurju je letošnjo spomlad nenadoma izginila hčerka tamošnjega bogatega posestnika Kuzme Po-triča. Z doma je odšla k svojim sorodnikom na Madžarsko, pa se pozneje ni več vrnila. Vsa poizvedovanja za njo so ostala brezuspešna. Ker se je naknadno ugotovilo, da je vzela doma tudi večjo svoto denarja, so sprva mislili, da je pobegnila. Radi tega tudi zasledovanje ni bilo prestrogo. Sčasoma pa so začeli ljudje govoriti razne stvari. Deklica je namreč imela razmerje z nekim tamošnjim fantom, ki pa ga njeni starši radi siromašnosti niso marali za zeta. Ta radi tega ni kazal posebne žalosti, pač pa je živel za svoje razmere prerazkošno. Ljudje so marsikaj namigava-li, vendar pa si brez dokazov nikdo ni upal očito izreči kakega suma. Zadnja poplava je zadela tudi tamošnje kraje in je na nekem mestu ob potoku odnesla precej zemlje. Ko so te dni občani popravljali strugo potoka, so naleteli na žensko okostje. Preiskava je ugotovila, da gre za pogrešano hčerko Potričevo. Vse je kazalo na to, da je bila umorjena ter nato zakopana. Sum je padel takoj na njenega bivšega fanta, ki so ga orožniki aretirali. Po daljšem tajenju je končno svoj zločin priznal.
Seja Kmetske zveze «a celjsko okolico. Kmečka zveza za okolico Celje je imela zadnjo soboto sestanek v tajništvu pri »Belem volu«. Na sestanku se je obravnavalo vprašanje poplav, kakor tudi. volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Glede regulacije pritokov in Savinje je zavzela Kmečka zvez astališče, ki odobrava načrt preložitve struge Voglajne na južni del železniške proge, ako bi s to preložitvijo ne bili ogroženi drugi kraji. Zato se mora delo izpeljati na tak način, da ne bo voda ogrožala Čreta in Za-vodne ter mesta. V splošnem je prevladovalo mnenje, da delne regulacije ne bodo izdatno koristile, dokler se ne prime v roko glavni projekt, to je regulacija Savinje, in se ne začne z prenovitvijo strug vseh drugih pritokov. Glede volitev v obrtno in trgovsko zbornico se je sklenilo z vsemi silami podpreti volilni boj za skupno slovensko listo proti predstaviteljem SDS.
Težka nesreča na Polzeli. V nedeljo popoldne se je zgodila težka kolesarska nesreča na Polzeli. Nesreča bi bila kmalu zahtevala človeško življenje. Na ovinku pri gostilni Cimpermanovi sta zadela skupaj g. Plešec Ferdo, čevljarski mojster iz Ljubnega, s kolesom in g. Kari Rak iz Braslovč z motociklom. Plešec je pri tem padel čez kolo, zadel z glavo ob ploščico s številko na motociklu ter obležal nezavesten. Njegove poškodbe so težkega značaja ter bo v slučaju okrevanja čutil posledice vse življenje. Tukaj šnji trgovec g. Tiršek je ranjenca takoj z avtomobilom odpeljal v celjsko bolnico. Kdo je nesrečo zakrivil, se trenut no ne da ugotoviti.
Na mrtvaškem odru skoro zgorela. Dne 10. t. m. je u-mrla uboga, med reveže prišteta Nežika Auberšek, hči raj nega prejšnjega posestnika Auberšek, p. d. Parožnik, iz okolice Parož, občina Dobrna. Bila je zvesta članica Mar. družbe na Dobrni. Ker je bila bolj pri revnih, se ni nikdo toliko zanjo brigal. Imela je lepo doto; ko je služila pri po sestniku p. d. Kovač na Brcah, je dala vso doto v vojno posojilo ter jo seveda tudi izgubila. Sedaj je reva služila pri drugemu posestniku Blažu Rihtarju v Brcah samo za prevžitek, ter je nagloma umrla. Na mrtvaškem odru ležeča, je skoraj zgorela. Bilo je takole: V sobi ni bilo nobenega poleg nje, ena sveča se je zvrnila po odru in oder se je vnel. K sreči so vendar zapazili ogenj in ga pogasili, nevarnost je bila velika, ker je poslopje leseno. Najlepše se je izkazala Marijina družba, deklice iz okolice Brce, katere so jo spremile in pomagale nositi na zadnji poti.
Smola žepnih tatov. Na zadnjem živinskem sejmu v Št. Juriju ob južni žel. so se pojavili trije elegantno oblečeni gospodje, ki so se pripeljali z avtomobilom. Pomešali so se med kupce in ljudje so pričakovali dobre kupčije, misleč, da morajo to biti kaki bogati kupci. Toda zmotili so se, omenjeni trije gospodje so bili — žepni tatovi, ki so hoteli izkoristiti sejmsko gnječo ter oskubiti marsikaterega kmeta za njegov težko prisluženi denar. Kmalu so se spravili na posel. Nekemu kmetu, ki je kupoval vole, je tako spretno izmaknil denarnico in jo skril pod klobuk, da kmet sploh ničesar ni opazil. K sreči pa je videl tatvino drugi kmet, ki je hitro tata zagrabil ter ga izročil orožnikom. Kmalu je bil v rokah pravice še drugi lopov, dočim je tretji srečno odnesel pete. Ogorčeno ljudstvo je hotelo lopova na licu mesta kaznovati in orožniki so ga komaj u-branili, da nista dobila zasluženih batin. Kmetje, na sejmih pozor!
Dekleta ustrelil. V noči od sobote na nedeljo je ustrelil 211etni rudar v Trbovljah 221etno Štefko Kralj, ki je bila tudi zaposlena pri rudniku. Morilca so orožniki še isto noč prijeli in ga oddali drugi dan v zapore na Laškem. Vzrok tega nečloveškega dejanja je ljubosumnost. Mladostni uboji, umori in samomori se zelo širijo v zadnjem času. Oblasti bodo morale nekaj ukreniti, da se omeji to samo-lastno pokončevanje življenj.
Umor č. g. župnika Pliberšeka pojasnjen. Kakor smo že svojčas poročali, je bil v Orehovici na Hrvaškem umorjen in oropan tamošnji župnik Pliberšek. Zjutraj, ko so ga našli z razklano glavo umorjenega v njegovi postelji. V sosedni sobi je nezavestna ležala njegova že priletna kuharica vsa okrvavljena. 0 roparjih in morilcih dolgo časa ni bilo nobenega sledu. Te dni pa se je orožništvu posrečilo, da ta zagoneten umor, ki je tamošnje prebivalstvo zelo razburil, razjasni. Orožniški kaplar Nikola šušnjar se je v soboto v spremstvu svojega tovariša nenadoma pojavil v župnišču ter začel ponovno izpraševati kuharico. Stavil ji Je tako spretno razna vprašanja, da se je zapletla v protislovja in po dveurnem zasliševanju končno priznala svojo krivdo na umoru. Izpovedala je, da je bila dogovorjena z dvema svojima priležnikoma, da oropajo župnika. V kritični noči je oba morilca spustila v župnišoe, tako da tega ni nihče zapazil. Skupno so nato umorili starega župnika ter ga izropali. Plen so si razdelili. Res so našli pri kuharici in njenih pomočnikih, ki so jih še istega dne zaprli, ve« ukradeni denar. ,
Poplave v Bački so uničile 1203 hiše. Prizadetim se bodo zgradile nove hiše, katerih vsaka bo stala okrog 10 tisoč dinarjev, skupaj tedaj približno 12 milijonov dinar.,
ki jih bo Rdeči križ najel kot posojilo, plačljivo v 30. letih. Oni pa, ki se jim bodo zgradile hiše, bodo morali plačevati majhen prispevek v fond, ki bo služil za podpore v slučaju novih poplav.
Mehika uči. »Amerikanski Slovenec« piše ob sklepu svojih poročil o preganjanju cerkve in kristjanov v Mehiki tako-le: »Mehika je zašla na popolni brezverski tir. Svo-bodomiselci in boljševiški.radikali zlorabijo ustavo in državno politično moč. Vse poberejo, vsako drobtinico proti cerkvi in duhovščini. Svobodomisleci so enaki v vseh državah in deželah. Mehikanski svobodomisleci so se pripravljali na ta pogon že več let. Na račun katoliške brezbrižnosti so prišle v veljavo drakonične protiverske postave. Svobodomiselci so bili neprestano na delu, katoličani so spali in bili mnenja, da onih naravnih pravic, da bi človek ne smel verovati, kar bi hotel in izvrševati svojih verskih dolžnosti na način, kakor mu to predpisuje njegova vera, ne bo nikdar nihče kratil. Pa kako so se motili. Sovražniki katoličanov so vse to lepo spravili v veljavo in sedaj, ko so na krmilu, izvršujejo nad katoličani in katoliško cerkvijo te postave v vsem brutalnem obsegu, ki si jih more človek misliti. To, kar se sedaj dogaja v Mehiki,, bi se istotako dogajalo v vsaki drugi deželi, ako. bi dobili vlado v svojo pest taki protiverski nestrpneži, kot so v Mehiki. V Združenih državah se je že mnogokrat pripravljalo napade na najnaravnejše pravice katoličanov. Samo spomnite se nazaj par let, kako so naši nasprotniki delali proti katoliškim šolam v državi Mičigan, potem v državi Oregon in že tudi drugod. Ko bi njih predlogi pri volitvah prodrli skozi, bi začeli zapirati šole, kakor jih sedaj v Mehiki. Zato je velevažno, da so katoličani neprestano na straži za svoje pravice. Sovražniki pridejo na plan z malimi zahtevami, ali ko jim pokaže narod prst, zagrabijo za celo roko
Kulturni boj v Mehiki divja dalje. Znova poročajo o
spopadih med vladnimi četami in katoličani. Mehiški nadškof bo radi zoperstavljanja državnim zakonom izročen so dišču. — Ameriški poslanik Sheffield je zapustil Mehiko, vendar pa diplomatski stiki niso docela prekinjeni. Neka-j teri katoliški duhovniki so priznali vladne odredbe in jih je nadškof izobčil iz cerkve.
Žabe so ustavile vlak. Sovjetski listi poročajo, da je nedavno šlo čez progo Vladivostok-Sariga na Krimu toliko žab, da je bila proga kilometer na široko pokrita ž njimi. Vlak se je moral radi tega ustaviti in stati toliko časa, da je prenehala žabja »selitev narodov«. V krimskih močvirjih namreč živi ogromno število žab, ki se od časa do časa selijo iz bolj suhih v bolj mokre kraje.
Prošnja. Ubogi državni uradnik, ki ga je grozovita u-j soda pripravila ob vse, prosi, da bi kaki dobrotljivi ljudje sprejeli njegovo dvoletno hčerko ali štiriletnega sinčka za ¡ svojega. Pripravljen je tudi plačevati za vsakega otroka 150 dinarjev odškodnine na mesec. Podatki so ia razpolago v tajništvu SLS.
Za naše dijake so nabrali na primiciji g. Stanka Wein gerla pri Sv. Barbari pri Vurbergu dne 8. t. m. svoto 642 dinarjev ter so poslali od tega polovico Dijaškemu podpor nemu društvu v Ljubljano, polovico pa Dijaški kuhinji v Maribor. Z iskreno zahvalo darovalcem kličemo: Vivant seuqentes!
Zahvala. Na primiciji č. g. novomašnika Jakoba Rih-trja, Novaštifta pri Gomjemgradu, se je nabralo za »Slomška«, društvo mariborskih bogoslovcev, 370 dinarjev. Pri-micijantu, darovalcem in zbirateljem iskrena zahvalal — Počit, vodja.
Samo deset dni še imaš priliko, kupiti si za 5 dinarč-kov krasno pohištvo, kolo, šivalni stroj, pisalno mizo itd. itd. Zato sezi hitro po naših srečkah! Dne 29. t. m. pa le pridi na žrebanje v Ljutomer! Izžrebane številke bodo objavljene v časopisih. — Društvo Katoliški dom v Lju-meru.
Pisni iz (Mih krajem.
Sv. Andraž v Halozah. Haloze se vedno imenujejo: lepe, vinorodne, zelene. Res zaslužijo te priimke. Toda le-■ tos, sedaj?! Vedno deževje, povodnji, zlasti dne 8. in 9. ! avgusta so jih hudo skazile. Niso več lepi naši zeleni griči. Meli, plazi so razcefedrali njih lepo zeleno obleko. Ozke dolinice niso več rožnate, cveteče in dišeče! Pošastna povodenj je razlila po njih svojo strupeno blato. Prijeten vonj, dišeč zrak se je poizgubil, ostal je gnili smrad po sluzastem močvirju! Bele ceste so zasute na mnogih krajih od velikih plazov. Tudi trta žaluje na strganih strminah pri pogledu na žalostno okolico. Iz grenkih solz bo letos izkipelo kislo vino, ki bo priča hude nesreče, iki je zadela naše Haloze. Bolj kot Haloze pa čuti vso nesrečo Haložan. Ne samo lepoto, ne samo zemljo, ne samo trsije, tudi kruh mu je odnesla voda! Kako se bo preživil? Kam naj se obrne za pomoč? Že sedaj je bila prehrana slaba! Po večini umirajo samo otroci vsled slabosti, ker s stariši vred nimajo zadostne hrane. Kaj bo šele v jeseni, na zimo, na spomlad? Poslanci, ne pozabite naše velike bede!
Sv. Avguštin v Halozah. Cerkvica vrh gore, cerkvica bela! Vsak dan pozdravlja te duša vesela! Stari Slovenci so ljubili Boga in častili njegove svetnike. Da so poleg žive vere imeli tudi zdravo pamet in dober okus za lepoto božje narave, na mpričajo ljubke cerkvice, ki se kakor bela • jagnjeta povsod bliščijo na najlepših razglednih hribih. , Ena takih točk je Sv. Avguštin s svojim divnim razgledom po vinorodnih Halozah. Ni čuda, do romarji od vseh strani, od daleč in blizu, iz Slovenije in Hrvatske, tako radi prihajajo semkaj na božjo pot. Tu se čutijo bliže Bogu, bliže nebu. Tu se za par uric otresejo zemskih skrbi. In samemu Bogu rje znano, koliko obteženih se iznebi dušnih pa tudi telesnih bolezni. Torej na svidenje pri Sv. Avguštinu dne 28. in 29. avgusta! Kakor vselej, 'bo tudi letos za vse poskrbljeno!
Sv. Urban pri Ptuju. Na Rokovo je bil nad vse krasen pogreb občespoštovanega in daleč ia okrog znanega očeta župana Jakoba Potočnik v Janežoveih in p. Pavla, frančiškana v Mariboru. Nad tisoč braječa množica ljudi iz domače in sosednih občin je pod vodstvom sedmih gospodov
duhovnikov spremila k zadnjemu počitku predobrega star čeka, ki je dosegel lepo starost 79 let. Pogrebno slovesnost je povečalo tako lepo število duhovnikov, cerkveni pevski zbor, ki je pri hiši žalosti in ob odprtem grobu zapel v srce segajoče žalostinke in godba Katoliške Omladine iz Maribora, ki je na lastne stroške z avtomobilom prihitela k pogrebu očeta svojega vodjo, da tako na zunaj pokaže, kako tesno jo združuje prijateljska vez s svojim vodjo. Pokojni je bil globokoveren mož, vrl narodnjak, skrben gospodar, blagi oče ter velik prijatelj duhovščine, za katero se je vselej in povsod odločno potegoval. Bil je nad 30 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«, katerega je še do zadnjega časa z največjo pazljivostjo čital. Počivaj v miru, folaga duša!
Zahvala. Ker se nam ni mogoče vsem pismeno zahvaliti za tako nepričakovano udeležbo pri pogrebu našega preblagega očeta, se zahvalimo tem potom z Bog plačaj! Posebno se še zahvalimo domači urbanski duhovščini, zastopnikom minoritskega samostana in p. Hijacintu Podgor šeku iz Maribora. Isto zahvalo izrekamo domačemu pevskemu zboru in Katoliški Omladini iz Maribora za krasne žalostinke ter vsem darovalcem vencev. Vsem in posamez nim naj bode ljubi Bog tisočeren plačnik! Vzornega očeta pa še priporočamo v nadaljnjo pobožno molitev. — Potočnikova družina.
Kalobje. Letošnja letina bo prav slaba za našo faro. Vremenske nezgode so nas prav občutno zadele. Vsled neprestanega deževja in poplav so uničeni poljski pridelki. Krompir in fižol je uničen, istotako koruza izgleda skrajno slabo, pa tudi drugo žito ni uspelo kot bi moralo. Naravnost strašno je pogledati, koder je voda poplavila rodovitne njive in travnike ter nanosila kamenje in dračje. Drugod so pa plazovi opustošili cela zemljišča. Dvema kmetoma je plaz pokopal gospodarska poslopja in en mlin, več jih je pa v nevarnosti, da jih v prihodnje zruši. Koliko, je vinogradov, njiv, travnikov ,cest in potov uničenih. Ubogi ljudje so naravnost obupani. — Dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne, je strela udarila v gospodarsko poslopje Flor. Krajnca, ki je zgorelo do tal z žitom in senom vred ter hišo, ki je bila blizu. Zgorelo mu je tudi okoli 10.000 din. v gotovini, ker jih ni mogel več rešiti. Zavarovan je bil le iza malenkostno svoto. Iz tega je razvidno, da je mnogo takih, ki se zaradi skoposti ne dajo primerno visoko zavarovati, pa ne vedo, da nesreča nikoli ne počiva. — Dne 11. t. m. se je ponesrečil bolj slaboumni hlapec tukajšnjega g. župana. Pri mlatenju je nazadnje vrgel snop klasja v mlatilnico tako neprevidno, da ga je pograbil stroj za levo roko in mu jo raztrgal. Odpeljali so ga v bolnico v Celje. — Tako se vrstijo samo nezgode in neprilike. Bog se nas usmili in nam prizanesi!
Sladka gora. Udeležba pri romarski pobožnosti je bila tudi letos povoljna. Velike poplave pri Ptuju in po Mur ekem polju niso mogle pogasiti ljubezni do Marije Prek-mureev in Medžimurcev. Prišle so procesije od Beltenci, •Črensovci, Lendave, Strigove in obmejnih far; iz Štajerskega pa od Sv. Antona v Slov. gor., katerim so se pridružili romarji obmejnih župnij. Seve tudi sosedna Ponikva se je prišla poklonit Mariji v precejšnjem številu. Pobož-nost so zelo povzdignili sladkogorsiki cerkveni pevci, ki smo jih vsi občudovali. Slovesnost v petek zvečer je bila sklenjena kakor vselej, če vreme dopušča, z igranjem romarskega vrtca.
Svetina pri Celju. Lepa nedelja za prijazno Svetino letos dne 8. avgusta ni bila lepa, ampak grozna. Kar v Celju Jeze in gre, ta dan hiti že od nekdaj na Svetino; letos pa je znani strašni naliv odnesel po Savinji vse lepe načrte celjskih romarjev in turistov, po vodi so šle vse sladke potice in mastni piščanci, ki so morali v soboto na svetinski račun v ogenj. Po vodi pa so šli tudi marsikateri svetinski upi! V pondeljek na sejmski dan je bilo precej živahno, na sejmu in tudi zraven, ko so po stari navadi celjski mesarji ta dan na zeleni trati poskušali svoje telesne moči.
Svetina pri Celju. Pred enim tednom je umrl šestletni Janez Klinar. — Zapustil nas je g. Avgust Canjko, naduč., in se preselil na Veliko Pirešico. — Drugi dan zatem si je trgovka Aškerc Antonija, hčerka, roko zlomila in so jo takoj po nesreči v bolnico v Celje prenesli. Otrok je 6 let star. — Soboto zvečer, dne 14. t. m., so pijanci napadli posestnika Kolšek Franc, ki je star 71 let.
Sv. Rupert nad Laškim. V soboto, dne 7. t. m., je fii-kaj toča strahovito klestila po Malibrezi in deloma tudi po Sv. Rupertu; nekaj posestnikom, zlasti Markovšeku in Ostanšeku in Mušertinu, je napravila na vseh nasadih velikansko škodo. Ljudje so obupani; prej plazovje, sedaj itoča nam je vzela večino poljskih pridelkov. — Lepo število romarjev je šlo odtod v Maribor na kmetske dneve; •vrnili so se z najboljšimi utisi.
Za razvedrilo.
Ob slovesu iz jetnišnice. Ko je jud, ki je bil že večkrat saprt, odhajal iz jetnišnice, mu je rekel ječar: »Glejte sedaj, da se tu nič več ne vidiva!« — Jud pa mu je odgovoril: »Ali vas bodo kam drugam prestavili?«
Dober lovec. Kmet je vprašal gozdarja, ko je učil mest aega gospoda streljati na divjačino, če ga je že kaj naučil. »E«, pravi gozdar, »zdaj že gre! Zdaj že strelja v tisto emer, v katero zajec teče!«
Muha in muhak. Vsled številnih muh so se razgovar-jali o muhah. Pa je nekdo vprašal: »Kako pa poznaš muho od muhaka?« — Dobil je odgovor: »Kadar leti, spoznaš. Če leti tiho, je muhak, če pa kar naprej brenči, je pa seve muha!«
Žival je nedolžna. Žena je rekla možu: »Glej, mož, jutri obhajava 251etnico, kar sva poročena. Zaklala bom petelina.« — Mož ji je odgovoril: »Pusti nedolino žival, saj ona ni tega kriva!«
Dr. Fran Topi alf,
špecijalist za ženske bolezni in porodništvo T Mariboru, Glavni trg št. 18, — ne ordinira do dne 30. avgusta 1926.
Gospodarstvo.
TRŽNO POROČILO NA MLEČNEM TRGU.
Med tem, ko je bilo mlekarstvo pred vojno na Kranjskem jako razvito ter so te mlekarne izvažale mleko in mlečne izdelke v južne kraje (Trst, Reka, Opatija ter na druga letovišča), naši kmetovalci v štajerskemu delu Slovenije sploh niso poznali vrednosti mleka. Šele po vojni se je na Štajerskem začelo s pridnejšim zbiranjem mleka ter se je v velikih množinah izvažalo v Nemško Avstrijo. Tako so naši mlekodajalci dobili v letih 1921 do 1924 jako lepe svote denarja za mleko, na mesec v celoti okrog tri milijone dinarjev. Žal pa je bilo z izvozom mleka čimdalje slabše in to vsled dviga našega dinarja na eni strani, na drugi strani pa, ker je Nemška Avstrija podpirala domačo živinorejo ter ima danes skoraj že zadostne množine mleka doma v lastni državi. V letih 1922 in 1923 se je izvažalo dnevno skupno nad 30.000 litrov, a danes se ne izvaža vsega skupaj niti 2000 litrov mleka.
Ker je izostal izvoz blaga, so jako hitro padle tudi cene. Plačevalo se je kmetovalcem na domu v času največjega izvoza celo po 3 dinarje za liter mleka, a letos v mesecu juniju in juliju pa smo 0.75 dinarjev do 0.875 din. ter največ po 1 dinar (kron 3 do 3.50 in največ 4). To so bile sramotno nizke cene, ki so jih plačevali trgovci z mle- j kom, ker pač v tem čsau niso imeli nobene konkurence, j Resnica je, da se ne more danes plačevati mleko kakor ; poprej, vendar pa te cene tudi sedanji tržni konjunkturi niso odgovarjale, ampak so prišle prav le trgovcem, ki so ; izrabljali žalostno gospodarsko stanje našega kmeta. Da so bili ti trgovci brez konkurence, se zlasti vidi v ptujskem okraju, kjer je tamošnja zadružna mlekarna ustavila za dva meseca poslovanje, a so v tem času cene padle za 50%. S 1. avgustom pa je začela na novo poslovati na proš j njo tamošniih mlekodajalcev in cene so se čez noč zbolj-šale zopet za padlih 50%, tako da dobijo kmetje danes zopet za mleko 5.50 K do 6 K.
Vsled tako nizkih nakupnih cen se na tudi našim kme tovalcem ni izplačalo zbirati in oddajati mleka zbiralcem za mlekarne ter so ga raje začeli pokladati svinjam. Nizko plačevanje mleka je vzrok- da so množine nabranega blaga zelo padle, tako da se je na Štajerskem zbralo v mesecih junij in julij le približno 10.000 litrov mleka dnevno.
Da ne bodo naši mlekodajalci izročeni na milost in nemilost trgovcem z mlekom (primer zadnji nagli padec cen mleka), je dolžnost nas vseh, da skušamo mlekodajal-cem pomagati z ustanovitvijo in delovanjem zadružnih mle ; kam. Sveta dolžnost vseh mlekodajalcev na drugi strani > pa je, da te mlekarske zadruge, kjer obstojajo, podpirajo, da oddajajo v mlekarno dobro mleko, pazijo na čistočo in da zahtevajo od nabiralcev, da vozijo mleko le v naše za-družne mlekarne. Le na ta način, ako regulirajo cene mle ka naše zadruge, bodemo dobili za liter vnovčenega mleka
času in tržnemu položaju primerne cene.
_ _ _
Zadružna mlekarna v Črni pri Prevaljah. Kmetijski odsek občinskega odbora na Črni pri Prevaljah je dne 8. t. m. priredil v dvorani gostilne Geršak zborovanje okoliških živinorejcev z namenom, da se ustanovi toli potrebna in že dolgo zaželjena mlekarska, pašniška in živinorejska zadruga. Zborovanja se je udeležil od Zveze slovenskih za drug zadružni ravnatelj g. Janko Lesničar iz Celja, kot zastopnik okrajnega glavarja pa okrajni kmetijski referent g. Emeran Stoklas iz Prevalj. Udeležba je bila povoljna, a j bila bi lahko boljša, ako ne bi nekaterniki tavali v usodni zmoti, da se 'bode kmetijstvo izboljšalo in napredovalo z j odstonostjo od gospodarskih prireditev ter nezanimanjem ; in z kupico v roki. Okrajni referent g. Emeran Stoklas je po otvoritvenem govoru predsednika kmetijskega odseka g. Dolinarja pozdravil vse navzoče v imenu g. glavarja ter podal na to vsestransko temeljit in izčrpen referat o kmetijskem zadružništvu, pašništvu, mlekarstvu in živinoreji. Po referatu se je razvila stvarna debata, v katero so posegli malodane vsi navzoči, kar je pač njboljši dokaz vsestranskega zanimanja za zadružništvo. Ker so mlekarstvo, pašništvo in živinoreja ozko zvezane kmetijske panoge in bi se z ustanovitvijo treh zadrug cepila sredstva in moči, se je na nasvet g. referenta ustanovila samo ena, krepka zadruga in sicer pod imenom: »Mlekarska in pašniška zadruga v Črni, r. z. z o. z.« K novi zadrugi je takoj pristopilo lepo število članov. Zadružna mlekarna, katera je neobhodno potrebna iz gospodarskih, zdravstvenih in higije-ničnih ozirov v tem eminentno industrijskem kraju, bode opremljena z najmodernejšimi mlekarskimi stroji in pripravami ter prične obratovati še ta mesec. Delavci, kateri prispejo od napornega rudarskega dela iz jam, ter njihove rodbine bodo na ta način preskrbljeni z zdravim in okusnim mlekom, ki bode v vsakem oziru odgovarjalo higije-ničnim predpisom. Na drugi strani pa dobijo živinorejci v zadrugi solidnega odjemalca, ki bo dan za dnevom in leto za letom lahko konzumiral vsako množino mleka. Mlekarna bo namreč takoj, kakor hitro se uredi in vpelje, počela izdelovati sir in surovo maslo za domače konzumente, pa tudi za izvoz. Zbiranje mleka od posameznih živinorejcev se je uredilo zelo praktično in bode mogoče z malenkostnimi stroški dnevno dvakrat dobavljati mleko od najodda-ljenejših kmetovalcev. Vs ehvalevredno se je izkazala občina z znatnim prispevkom 20.000 dinarjem in kakor ču-jemo, nameravajo občinski očetje nadalje podpirati zadrugo tako, da se bode investirana glavnica dobro obrestovala. Velik interes na ustanovitvi mlekarne ima samoumev-n ovodtsvo rudnika, kateremu je mnogo ležeče na tem, da ostane delavstvo zdravo in dovoljno hranjeno. Z ustanovitvijo zadruge so vsi, katerim je beda delavstva ter težek položaj našega slovenskega kmeta res pri srcu — zelo ladovoljni!
Frano Tumšek, Polaela.
SKUPŠČINA HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVi-¥IJ0 V ŽALCU dn» 15. 8. 1926.
V oiigled bližajočega se obiranja hmelja je kakor že vsako leto, t»di letos sklicalo hmeljarsko društvo skup-
ščino hmeljarjev, da se rešijo razna važna vprašanja, tičo-ča se hmeljskega obiranja sploh, posebej pa še letošnjega.
Kmalu po dveh popoldan so napolnili hmeljarji obširno Roblekovo dvorano v Žalcu. Videli smo tu hmeljarje že osivele v delu, pa tudi mlajši rod je bil precej dobro zastopan, kar je vsekakor lepo znamenje. G. Roblek je kot predsednik otvoril skupščino, podal uvodoma splošen pregled letošnje hmeljske letine ter opozarjal na razne napake hmeljarjev, n. pr.: premala skrb pri zatiranju hmeljs-kih škodljivcev, slabo nabiranje itd. Prva točka dnevnega reda je bila določitev plače hmeljskim obiravcem. K tej točki se je vnela precej burna debata. Ugotovilo se je, da je skoraj nemogoče določiti enotno ceno že vsled tega, ker so nasadi precej neenakomerno razviti. Stavljeni so bili razni predlogi, in sicer s hrano 6 kron, brez hrane 8 kron kakor lansko leto; s hrano 8 kron, brez hrane 10 kron itd. Sprejet je bil končno predlog g. Bošnjaka iz Braslovč, da se kljub temu, da cene od lanskega leta niso porastle, plača 7 in 9 kron od mernika. Zvišanje se je utemeljevalo a tem, da se moramo ozirati tudi na težko stanje, v katerem se nahajajo delavni sloji. Enoglasno mnenje vseh hmeljarjev pa je bilo, da je bolje plačati nekoliko več, pač pa zahtevati tem lepše nabiranje, katero je bilo zadnja leta precej površno. Z skrbnim obiranjem si bomo tudi obdržali zaupanje dosedanjih ter si pridobili novih kupcev.
K drugi točki: začetek hmeljskega obiranja, se je ugotovilo, da se isto lahko računa letos vsled deževnega in hladnega vremena za en teden pozneje in sicer javi Hmeljarsko društvo v inozemstvo in kupcem splošno obiranje začetek dne 23. avgusta. Sicer se bo pričelo obiranje v nekateri hnasadih par dni popreje, glavno obiranje pa se prične šele drugi teden.
Tretja točka: Poročanje. Hmeljarsko društvo dobiva dnevna poročila o stanju cen na svetovnem trgu. Ta brzojavna poročila razpošilja potom pošte svojim poverjenikom. Lansko leto so se razpošiljala poročila na 64 krajev. Da je to ogromno delo za društvo, katero nima nastavljene nobene moči, ampak izvršuje vse posle tajnik g. Petriček osebno, je razumljivo. Zahteva pa to razpošiljanje tudi pre cej gmotnih izdatkov, kateri bi se v slučaju reorganizira-nja lahko obrnili za druge stvari. Tudi k tej točki je bilo stavljenih več predlogov in sicer: Poročila naj se pošiljajo na občinske urade, pošiljajo naj se nekaterim zaupnikom v več izvodih, katere naj isti razdelijo, nadaljnje oošilja-nje poročil naj se sploh ukine ter se ista mesto poverjenikom naj pošiljajo dnevno telefonično našim dnevnikom. Po daljši, mestoma precej burni debati pa se je sklenilo, da ostanemo za enkrat še pri starem načinu razpošiljanja poročil.
Četrta točka: Zavarovanje hmeljskega pridelka proti ognju. Vrednost hmeljskega pridelka je tolikšna in nevar-. nost požara tudi precejšnja, tako da hmeljarji glede zavarovanja pač ne moremo ostati ravnodušni. Sicer se je naš hmelj lahko že dosedaj zavaroval pri nekaterih zavarovalnicah, vendar pa pod precej neugodnimi pogoji. Zavarovati se je moralo za najmanj tri mesece, premije so posebno pri manjših partijah znašale precejšnje odstotke. Le malokdo pa ima svoj hmelj po tri mesece v zalogi, ampak navadno že takoj prvi mesec proda. Pri tem izgube seveda že vplačano premijo.
V sporazumu z zavarovalnimi zavodi pa je hmeljarsko društvo naredilo načrt, kako poenostaviti in poceniti zavarovanje. Novi načrt predvideva skupno zavarovanje hmelja potom Hmeljarskega društva in tedenski obračun. G. Roblek je z raznimi zgledi dokazal veliko prednost novo-vrstnega zavarovanja. Sklenilo se je, da se načrt pošlje takoj vsem poverjenikom, da seznanijo članstvo z njim ter se takoj pristopi k izvršen ju.
K sklepu je g. Petriček ponovno povdarjal stališče Hmeljarskega društva glede hmeljskih sadežev, pozval vse hmeljarje na zatiranje škodljivcev s tem, da se preostale hmeljske vrvi mesto porabijo za steljo, sežgejo.
Na vprašanje, kakšno je pričakovati ceno, je izjavil g. Piki, da je sicer vsako prerokovanje preuranjeno, vsa znamenja pa vendar kažejo, da lahko pričakujemo dobre cene. Mnogo je odvisno od vremena zadnjih dni, mnogo pa tudi, s kakšno skrbjo bomo spravili svoj pridelek, čim leg še blago, tem boljše cene.
In s to parolo je g. Roblek tudi zaključil lepo uspelo skupščino.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. avgusta 1926 se je pripeljalo 433 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—100 din., 7—9 tednov 125—150 din., 3—4 mesece 280—350 D, 5—7 mese«ev 420—450 din., 8—10 mesecev 550—580 din^ 1 leto 1000—1200 din., 1 kg žive teže 10.50—12.50 din., 1 kg mrtve teže 15—17 din. Prodalo se je 155 komadov.
Vinogradništvo.
Stanje vinogradov in narast vinskih cen na Štajerskem. Kako bo stanje vinogradov, se bo pokazalo in odločilo v 14 dneh. Vsi večji vinogradniki na Štajerskem so mnenja, da bo letošnja vinska kvaliteta znatno slabša nego lanska. Po slovenjegoriških vinogradih se zelo širita peronospora in pepel. Zadnji toplejši dnevi vplivajo prav ugodno na razvoj grozdja. Ko bi ne stala temperatura v nočeh tako nizko (komaj 4—5" C), bi še bilo pričakovati, da ne bo letošnji vinski pridelek preveč kisel. Do kiseline pod normalo bodo pripomogle letošnjemu vinu največ te mrzle noči. Izgled na letošnjo slabo trgatev glede kvalitete in kvantitete je znatno dvignil vinske cene. Boljšega lanskega vina sploh ni dobiti, ker ga hranijo producenti do tedaj, ko bodo dosegle vinske cene v novembru svoj višek. Vsi mariborski večji trgovci tekajo v avtomobilih po Slov. goricah in nakupujejo v vseh mogočih množinah tudi sla-bejše vinske vrste v prepričanju, da bodo te še vedno — boljše nego letošnji pridelek. 0 odločilnem stanju štajerskih vinogradov glede letošnjega pridelka bomo poročali natanko v 14 dneh.
GROZDNA PLESEN.
Oidium ali grozdna plesen zanesena je k nam iz Amerike, še predno smo pri nas poznali peronosporo in trtno uš (filoksero). Da smo dobili tudi ti dve veliki neprijate-Ijici vinske trte, bila je vzrok ravno plesnoba. Ko je začela namreč ta močno razsajati po Francoskem — in nI bilo poznato proti njej še nobeno pravo protisredstvo — hoteli so Francozi upeljati iz Amerike take trsne vrste, katere plesnoba ne napada. In ravno s temi novimi trsnimi vrstami je bila prenesena v Evropo tudi peronospora, pa tudi trsna uš, ki je nam kasneje uničila vse nasade, zasajene s gtaro, domačo trto.
Plesnoba je trsna bolezen, ki napada vse njene dele, torej ne samo grozde, ampak tudi mladike. Listi in grozdi izgledajo, kakor bi bili potrošeni s sivkasto-belim prahom. V razločevanje od peronospore spoznamo plesnobo po tem, da se ta pojavi, odnosno razpase po obeh straneh lista, dočim opazimo plesen od peronospore le na spodnji strani lista. Glavna škoda plesni je v tem, da napada jagode in oele grozde, predno so se ti popolnoma razvili. Plesen napade namreč zunanjo kožo jagode, ki vsled tega zaostane v razvoju, ker pa raste še jagoda od znotraj vedno naprej — slednjič poči. V takem stanju se jagode ne morejo razvajati naprej, temveč se sčasoma posuše ali pa zgnijejo. Pogoji za razvoj oidija so predvsem toplota in vlaga. Toplota je pri tem najglavnejša, dočim ni vlaga tako velike važnosti za plesnobo, kot je to slučaj pri peronospori, kjer njene klice (spore) ne morejo brez kapljice vode niti vzkli ti n alistu. Plesnoba pa zadošča k razvoju že sama zračna (atmosferna) vlaga.
Proti plesnobi imamo dandanes že popolnoma sigurna protisredstva, med katerimi je pač žveplo še vedno na prvem mestu. Tudi druga novejša sredstva, kakor: salojidin, eulikol, kalijev permanganat itd., so se obnesla često dobro; vendar pa nekateri beležijo v poedinih slučajih zopet neuspehe s temi sredstvi. Staro in preizkušeno sredstvo proti plesnobi pa je žveplo, ki pa mora biti najboljše kvalitete. Da mnogi z žveplom nimajo uspeha, krivo je večkrat ravno to, da ne polagajo na kakovost žvepla nobene važnosti, ter kupujejo čestokrat robo, ki je seveda tudi žveplo, proti plesnobi pa ne zaleže pogostokrat skoro nič. Tudi žveplo kupovati tedaj najsigurneje le od raznih kmetijskih udruženj, ki morajo nuditi svojim članom le prvovrstno blago. Drug važen činitelj pri uporabi žvepla zoper plesnobo je vreme. Pri škropljenju zoper peronosporo je vreme postranska stvar; da le ne dežuje! Ni pa tako pri žvepljanju. Žveplo namreč proti plesnobi ne učinkuje kot tako, temveč ono se mora prej pretvoriti v plin — žveplo-vo kislino, in ta šele je strup za plesnobo. V vročih poletnih dneh začne se kmalu po žvepljanju širiti duh po tem plinu, od žvepla zagore na solnčni strani tudi večkrat jagode, kar pa ni nič hudega, a nam je siguren znak, da je žveplo učinkovalo. Za žveplanje nam služijo nahrbtni žvep lalniki, ki so danes že v tako dovršeni izdelavi, da se z njimi trta enakomerno, fino popraši. Mnogi uporabljajo za žvepljanje tudi še ročne mehove, ki pa, pred vsem z ozi-rom na kakovost dela, daleč zaostajajo za onimi nahrbtni-mi. Odločno pa je grajati »trošenje« žvepla, kot to nekateri izvajajo kar enostavno z raznimi čopiči itd., ker to ni samo nelepo delo, nego je tudi največkrat prazna potrošnja blaga, brez željenega učinka.
Kolikokrat in kedaj da naj v vinogradu žvepljamo, se ravna po raznih okolnostih: po sami krajevni legi vinograda, sorti nasada itd., pa tudi nekatera leta po razvoju plesnobe ugodnejša od drugih. V splošnem žvepljamo pr-vokrat pred cvetjem, drugič po cvetju, ter pozneje po potrebi, če bolezen še nastopa, venci ap avgusta se mora z žveplanjem prenehati.	S.


Širite „Naš dom"I

H □
H H H H
H □
H
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
H □
□ □
0
H □
□ H
Priden učenec, ki govori tudi nemško, z dobrimi šolskimi spri čevali, se sprejme pri tvrdki M. Berdajs, veletrgovina z mešani mblagom in semeni, Maribor. Prosto stanovanje v hiši. 1143
Iščem službo za majerja ali vi-ničarja, ali pa vzamem posestvo v najem. Imam pet delavskih moči.	1111
Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme. Ponudbe na obč. urad Lajtersberg pri Mariboru. 1113
Vajenca za vrtnarsko obrt, poštenega in zdravega, sprejme Iv. Šimenc, trgovski vrtnar v Ljubljani, Gradišče 12.	1114 —it;.» • — Dijak se sprejme na hrano in stanovanje v bližini gimnazije pod ugodnimi pogoji. Marija Košak, Koroščeva ulica 2 III. 1120
Petmesečni fantek se odda za svojega dobri družini. Ponudbe sprejema trgovina Hinko Sax v Mariboru, Grajski trg. 1122
Viničar se sprejme s 4 delavci. Dobi dve kravi ter potatne po dogovoru. Naslov v upravništ-vu.	1118
Čevljarski vajenec se sprejme pri Janko Zorman, čevljar, Ruše.	1125
Oženjen viničar išče službo na večjem vinogradnem posestvu, pod ugodnimi pogoji ter reflek-tira na daljšo službo. Nastopi že 1. septembra. Naslov: M. T. Žalec, poštnoležeče.	1127
Viničar s 4—5 delavskimi močmi, pod dobrimi pogoji, se sprej me pri dr. Alojz Lode, Gradiška 47, Pesnica.	1134
Mlada prodajalka mešane stroke, močna in delavna, išče službo. Naslov: Maribor, Koroška cesta 31, vrata 5.	1129
Dijaka sprejme v polno oskrbo profesor. Ponudbe pod »Profesor« na uredništvo lista. 1130
Hlapec se sprejme v župnišče blizu Maribora. Kje, pove uprav ništvo lista.	1131
Dijaška stanovanja, ugodni pogoji. Naslovi: Stanovanjska posredovalnica »Marstan«, Rotov-žki trg 4.	1136
Dva učenca nižjega razreda se vzameta na stanovanje in hrano. Vildenrainerjeva ulica 8 III vrata 16, Maribor.	1132
28. avgusta—5. septembra 1926.
Posebna razstava: dom in ognjišče.
25% znižana vožnja.
Legitimacije (vstopnice) z avstrijskim vizumom se dobijo
za 15 din. pri špediciji 'A. REISMAN, MARIBOR, VOJAŠNIŠKA ULICA ŠT. 6.
Kaueio Leopold
Isonc. stiid-enčnl mojster
v Orehoveih pri Radgoni
se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v studenčarsko stroko spadajoča dela in popravila, kakor tudi za napravo novih studencev. Izvršujem vsa dela vestno iu po najnižji
o.---- , .	« _ coni.	1119
Učenca v trgovino z mešanim blagom J. Traun, Ptujska gora, »prejmem iz poštene hiše. Pogoj ■ dob rimi spričevali ljudske šole ali eno meščansko; mora biti zdrav, močen in da ima veselje io trgovine.	1087 2—1
Sprejmem takoj v trajno službo enega 20 do 30 let starega, pridnega in treznega mlinarstega pomočnika in enega hlapca za kanje. Mesečna plača po dogo-varu. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasiti se je pri Antonu Po-lanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	3—1 1078
Trgovski učenec, dobrega značaja, iz poštene hiše, se sprejme pri: Josip Farkaš, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob Ščavnici.	1133
Viničar s 4 do 5 delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Rihard Ogriseg, Lajtersberg 231. Pesnica. 1093 2—1
Nova hiša z eno sobo in kuhinjo zraven tri četrt orala zemljišča, se proda za 40.000 din. Stanovanje je takoj na razpolago. Naslov: Studenci pri Mariboru, na sproti Scherbaumovega velepo-sestva, Poljska cesta, Rakitnik.
1123
Prodam posestvo 20 oralov. —
Lubej, Lajtersberg, Pesn. 1109 Močnega učenca sprejme pekarna Šober, Maribor, Kralja Petra trg 2.	1108
Jajca, maslo, zabel j, suhe gobe, svinjsko mast ter vse poljske pridelke kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah trgovina me šanega blaga Franc Senčar, Ma la Nedelja in Ljutomer. 1117
Kolje za sremski vinograd, 3 cm debelo in 130 cm dolgo, iz kostanjevega, akacije, mecesa, borovega in smrekovega lesa, kaljeno kupuje in sortirano fino vino prodaje na vagone franko Kamenica, Petrovaradin, Srem, upaviteljstvo A. Adamoviča, F. Rudi.	1126
Jagode vrtne fine in debele sorte, sadike, komad po 50 para, prodaja I. Ratej, Slov. Bistrica.
_1142_
Stiskalnica za sadje in grozdje na vijak (Spindelpresse) s ko-šom za 300 1, in Posnemalnik, Titania, popolnoma nov, za 100 litrov mleka, in razno rabljeno pohištvo se poceni proda. Naslov: Marstan, ekspozitura Maribor, Aleksandrova cesta 45 v gostilni.	1139
Proda se novi čevljarski stroj: Singer pri g. Zelenko Ignac, us njaru v Ptuju, plačilo tudi na obroke.	1141
Proda se malo posestvo pri Sv. Miklavžu št. 80, pod zelo ugodnimi pogoji.	1128
2 večji posestvi v najem se da:
eno kmetsko v Slovenskih goricah, drugo gosposko blizu posta je Pragersko. Naslov: Marstan, Maribor, Rotovžki trg. 1138
Trgovino, gostilne, majhna poceni posestva v najem išče Marstan, Rotovžki trg 4. 1135
2 mlina, tudi žaga, 2 posestva v najme odda Marstan, Maribor, Rotovžki trg 4.	1137
Prodam malo posestvo po ugodni ceni Kotlje št. 18, blizu rimskega vrelca, eno uro od Gu-štanja.	1068 3—1
Mlin ali žaga z vodno močjo se vzame v najem ali se kupi T. Kuhar, Ptuj za postajo 24. 1070
Lepo posestvo, meri 10 oralov, ima vinograd, sadonosnik, njive, gozd, travnik, se po ceni proda. Naslov v upravništvu. 1076 2—1
Posestva od agrarne reforme se dobe od ogromnih posestev 560 oralov posekanega gozda, po nizki ceni, ugodnimi plačilnimi pogoji. Blizu glavne ceste, pol ure od postaje in sela, gričevito, nekaj ravnic, brez kamenja, rodovitno. Za parceliranje je lahko dobiti Slovence in Hrvate, denar dobro naložen. Inform. 5 znamk. Ivan Uratnik i drug, Pivnica kot Virovitice, Slavonija.	1084 3-1
Elegantna, snažna, solnčna me-blirana izba se da v najem dijakom ali dijakinjam s polno preskrbo mesečno za 600 din. Naslov: Maribor, Tattenbachova ulica 19, vrata 15.	1140
Več koleseljev, paručev in gospodarskih vozov po ceni na prodaj pri H. Krivanek, Maribor, Loška ulica 2.	1103
Prodam vinske sode 600 do 1200 litrov; zamenjam tudi za vinski mošt in sadjevec. Prodam tudi cementno korito za govedo napajati. Ogleda se pri Francu Do-lajš, Sv. Jakob v Slov. goricah. _1073 2—1
Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce ter sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vejak, Maribor, Vetrinjska ul. 17 Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1072 3—1
Jakob Golobic, kipar v Ljutomeru priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita. Podobe za cerkve, kapele in razpela za pol-ske križe iz lesa in kamna. Izredno znižane cene. 1083 6—1
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cen« hrani Kegljišče.	540 19—1
Za celo stavbo kmečke hiše imam izgotovljene mizarske potrebščine na prodaj. Rok Jesenko, Me-stinje 32, p. Podplat. 1011 3—1
Izjava: Podpisana Ter. Krajnc obžalujem žalitve, izgovorjene o g. Ivanu Muršiču, posestnika v Savcih, se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe in plačam vse stroške. — Lasigovci, mese ca avgusta 1926. — Terezija Krajnc.	1124
•Breaalkoholn* Produkcija« v
Ljubljani, Poljanski nasip št II, pailje vsakemu naročniku Slav. Šaipodaria zanimiv cenik bre>-ilačno. Zahtevajte ga takoj; ae >e vam žal!	163
FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta SR
društva, gole itd. znaten popnat __971
Gg. učitelji, organisti, orožniki
in drugi,
ki bi hoteli prevzeti zastopstvo največje evropske zavarovalnice proti dobri proviziji, se prav uljudno vabijo, da pošljejo nemudoma svoje naslove na upravništvo pod »Zavarovalnica.» 1112
KUPCI, POZOR!
Posestva, hiše, vile, gostilne, 3-nadstropno trgovsko hišo itd, prodaja ter išče manjša posest va in hiše v nakup. K. Troha, Maribor, Slovenska ul. 2. 1110
FOTOGRAF JAPELJ,
lepe slike, nizke cene, pride tuii na dom.	971
Maribor, Aleksandrova cesta H»
najboljše zamenjate in prešate v
tovarni bučnega olja J. HOCHMOLLER v MARIBORU
pri starem mostu juž. breg Drave; Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo.	1026 12—t
Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko pod jetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna.	1032 16—1
Velita zaloga
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro----menado.----
I a gojzerci
(hribovski čevlji)
I a zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv.	znamka
samo Maritior, Korona c.19
Lastne delavnice, najboljše ročno delo I
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip,* lepih okvirov itd itd. — Prevzema vsakršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno in na debela.
Na dobro in na debelo.

I € € € € •3
€
Pozor! r	Pozop !
Z S^smpsI S
TISKARNA S Vi CIRILA v Mariboru, Koroška cesta štev. 5
in njen«
PODRUŽNICA t Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
1. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in osnovne šole.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča eenj. dijnštvu in staršem:
PODRUŽNICA CIR1L0VE TISKARNE,
Aleksandrova cesta 6.
TISKARNA SV. CIRILA,
Koroška cesta S.
ar p
I *
» > »

PRAVILNA NAPRAV BAKRENO-APNENE ZMESI.
Med sredstvi proti peronospori je pač še vedno najvažnejša raztopina modre galice in apna. Da ta povoljno ■činkuje, pa ne odloča samo ¡kakovost galice, odnosno apna, nego tudi sama prireditev te raztopine za škropljenje. Zgodi se večkrat, da nimamo, vkljub navidez pravilnemu postopku pri napravi te zmesi, povoljnega uspeha. Tako nam včasih galica »bopali«, kar je znak, da se jej je pridalo premalo apna, ali se ga pa je drugič ji dodalo zopet mogoče preveč, ter ije is tem izgubila zmes na učinku. Razmerje galice im apna je večkrat v raztopini težko zadeti, kar zavisi tudi od kakovosti apna, vode, ki se pri tem rabi itd. Tu si pomagamo z umetnim, kaj praktičnim pripomočkom, ki nam ga nudi kemijska znanost; to so takozvana reagenčna sredstva. Od teh sta važna za nas lakmusov ter lenolstalcinov papir. Taka papirja imata namreč, pomo: cena v raztopino galice in apna, lastnost reagirati, t. j. pokazati, da li je raztopina še mogoče kisla (dodano še premalo apna), ali pa da je že dovolj ublažena ali nevtralizirana. Preizkušamo razitopino z belim fenolftaleinovim papirjem, tedaj on, ko je razmerje med galico in apnom v raztopini pravo, lepo porudeči. Enako .porudeči tudi modri lakmusov papir, dočim zopet rudeči ilakmusov papir pomodri, ko je dodano raztopini dovolj apna. Samoumevno §e, da se mora raztopina med dodavanjem apna, odnosno galice, ter temeljitim mešanjem večkrat preizkusiti s kosmičem papirja, ker reagenčni papir ostane samo rudeč, odnosno moder, tudi če se je dodalo že preveč apna. V ta-eem dvomljivem slučaju dodamo raztopini še malo galice, ter ponovno preizkušamo, dokler ni raztopina pravilno iu-blažena. V novejšem času se pa splošno priporoča priprav Ijanje škropilne zmesi tako, da se pripravi v posodi raztopina apna, ter temu dodaje raztopina galice; raztopina pri dobi s tem na učinku in ne tvori tako nevšečno vsedlino, kakor je sicer to slučaj pri starem načinu pripravljanja. Waj bi se naši vinogradarji v bodoče posluževali tega enostavnega sredstva, ki ga je dobiti v vsaki lekarni, ter opustili star način prirejanja zmesi »kar na oko.«
Dr. med. Klara Kukovee
Maribor, Gosposka ulica 2
ordinira zopet od dne 14. avgusta 1926 nadalje.
Novo izdanje Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove tis karne v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek aešim knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, frmneoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so Cirilove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo fttill našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni (trg, ki fe zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz ita-HJanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli fishajale kot podlistek v »Gospodarju« ter vzbujale splošno {¡»aornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri Lip »kem in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Gena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očetov« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-¡žaro. Ozadje romana tvorijo silno burni dogodki, ki bo leta 1848 pričeli ogrožati avstrijsko-nemški imperijali-«em v Gornji Italiji ter so dosegli 1. 1851 vrhunec vstaje, ki je bila krvavo zadušena. V tem okvirju slika strastno fa ginljivo zgodbo ljubezni mladega markiza Franca Mai-Tonl in njegove žene Luize. Globoko ljubav do katoliške vere in domovine daje romanu privlačnost, kot jo ima le aialokatera knjiga. Knjiga stane broširana 28 din. — Do sdaj so izšle že sledeče knjige Cirilove knjižnice: 1. Naša država (razprodano). 2. Slovenski Piemont, 7 din. 3. Slovenska žena, 10 din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 din. S. Gladiatorji, I. del, 8 din. 6. Gladiatorji, II. del, 10 din. 7. Nevidni človek, 7 din. 8. Dušica, I. in II. del, 16 din. 9. V libijski puščavi, 12 din. 10. Živ pokopan, 8 din. 11. Izpovedi socialista, 16 din. 12. Džungla, I. del, 18 din. 11. Sumi, šumi Drava, 5 din. 14. Slovenske gorice, 7 din. <— Knjige priporočamo posebno knjižnicam naših prosvet-aih društev I
Izredni občni zbor
Hranilniee in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici, r. z. a n. e., ee vrši v nedeljo, dne 29. avgusta 1926, ob 8. uri «jutra] v uradnih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva glede nakupa posestva in hiše. £. Slučajnosti.	1116
H
a a s a a a a a a a
Najbolje In najvarneje naložite svoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru
r. z. z n. z.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo.
Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Fr. Ksav. Krajnc-a naslednik
MARTIN GA JŠEK, Maribor, Glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
posteljnih odej
lastnega izdelka na drobno in na debelo. — Zahtevajte
cenik!	1101
BSHSCEIHHHHHHHHHSBHSHSHB
m
Priporočam svoje lastne izdelke vseh U yrst. Kotle za žganje 1—1 in za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po
I dnevni ceni. Z velespoštovanjem
Marico Čutič, 1* o tiar
Maribor, Slovenska ulica 18.
M

ill
NotoI
t n n h ur ii ii ii tu ii n n 11 xrrirrrnDniP3ammnrxm Ustanovljena leta 1839.
Lambret Cbiba
klobučarna
Celje. Kralja Petra eesta št. 14
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika zaloga tema čih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih cenah.
niTTTTinmrTTTnrTTin^
ALFA - KOTLE
>ki so sežgani in ne več rabljivi, zamenjate najboljše za kotle iz masivne ploščevine, ki ohrani vedno dober okus,
samo pri	1097
A. ŠUNTNER, KLJUČAVNIČAR, ZGORNJA P0LSKAVA.
V trgovini
Franc Kolerič, Apače
morate kupovati, ker
tam dobite dobro blago po
nizki ceni.
Velika izbira blaga vseh vrst.
Posetniikom Maribora priporoča se obisk
restavracije,.GRAJSKA KLET"
ki nudi pod novim vodstvom zopet prvovrstna vina, iz-borno kuhinjo ter vzorno postrežbo. — Dnevno umetniški
koncert.	1095
CrJUItO VAIiJAK, Maribor
lastnik.
Pozor!
Patent!
Nova iznajdba, najboljši stroj za mlenje sadja. Lahek pogon, ena človeška mož lahko zmelje v 10—15 minutah 1 hektoliter. Novoiznajdeni stroj izmelje čisto in fino. Veliki prihranek na delavnem času. Nizka cena, ker je jako trpežno in precizno izdelano, torej nobenega popravila.
Naslov:	1115
matija Kozinc, Sevnica
Strojna delavnica.

Priporoča u
Tiskarna sy. Cirila t Maribora.
SGufc poljska kpiž«
■1 maagi telijo Krlstnsove padebe (karpaiej. S* uitreže ljudem, jih je »skrbela Tiskarna sv. Sirila v Mariboru, kjer se dobijo p« sledečih ceaah: 61 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 588 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki »0 BM P, 100 cm veliki po 950 D in po 128« B, 1K8 cm Teliti fio 170« &
Stenski križi
0	teles» padob» (k«rpns»m) »t a ne]«: Veliko*! M cm pa 42 in 77 D, 25 cm p» 55 in 90 D, BO ffl IX fii lit D, BI cm pe^ia 111 D, M cm
Stenski kpiii
1	karta u t* p»d«ba staneja v raiall velliMtil
§» i, 1B, II i» y B. Stoječi križi
I korlaasto padebo stane]» v raznlM Velikosti!
ta izpeljavah p» 82, £4, B8, BO ia «6 D. Iipeljava je sel» »knsna in solidna ter se toplo parada, da si vsak, kdor krile potrebuje, Ista kapi x Tiskarni sv. Sirila Maribora.
cm
»dpi

T« t
Norol
Bival
?
GLAVNI TRG (pri farni cerkvi).
Amerikanee izdeluje sam, sato prodaja:
din. din.
odeje (koutre) od .... štofaste moške obleke od . . štofaste fantovske obleke od . eajgaste moške obleke od eajgaste fantovske obleke od .
eajgaste hlače od.....
moške kape, štofaste, od . .
belo platno od.......din.
druki od ........din.
— Ostanki po lastni ceni. —
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih roboev,
predpasnikov, srajc, otroških obleta: ter vsakovrctniK
nogavic.	OBf
Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k
Amerikaneu v Celje pri farni eerkvi
din. 140.— naprej din. 400.— naprej din. 100.— naprej din. 150.— naprej din. 80.— naprej 45.— naprej 30.— naprej 9.50 naprej 10.— naprej

Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici ¥ Celju
registrirani zadrugi i neomejeno zarezo
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Be.em volu«)« kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilaica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
'MíCOWCWWKWKG'WGWCMMWfl
Kmetje šmarskega srezal
Botri in birmanci!
K-
V sedanjem težkem času potreba Vam je poceni in dobro hliga, zato pridite samo v staro, domačo trgovino
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago!	Ninka
Najlepše molitvenike in birmska darila.
la mlidaa foitrsika!
Vataa»xl|aaa lBOU
: Kilne pase:
letali« abveze, pr»ti vliečemn trebuhu, p»tajo£Im
vicam in sniienjn lelodca, mijeve nogavice In obveso n krčne iile. Umetne noge ta m ke, korsete, bergle, podloge n ploske noge, suspenzorije lo »so aparate, proti telesnim poikai* bam izdeluje starosnana hali«
FKAN6 PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOS, .
Slovenska »lica V. SMftmeaa »rotila ae tečna Izvršujejo tet foiiljaji p pavzetja.
Oglasi v Slov, Gospodarju
imajo najboljši uspeh!
Najboljše in zelo trpežno tao
M moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, glavlu«, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo v. kupite najcenejše le v trgovini
J. N. U\M\i
Aleksandrova cesta IS. iiiiiiiinmiir
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini
Za obilen obisk se priporoča: K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
Bil
n»i»«i rivna;-
Gndbfina glasbila in struna
Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok se se jamči. .Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško.
i VACLAV SCHRAMM, CELJE
špec. delavnica za izdelovanje aodbenib glasbil
Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih.
1 Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah.
Dominik Urši©
Breg žt» 1., Celje,.
Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo tudi cenikL Na malo.	378	Na veliko.

■
m I jg^ jp» JW m
vedno sveže iz Zagorja, najfinejši
Trboveljski in Splitski Portlandcemen t
zidno in strešno opeko kakor tudi vse druge stavbne potrebščine in cementne izdelko priporoča po najnižjih cenah
G. Pickel, Koroščera ulica 39.
MMMimMMMNB'
I
m ■
m i: B
s a r
El B Si


	i*."'.*		
Beiak Sc Inkret, Oelje«
Prešernova ulica 3 Električne inštalacije
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se radujel
[ pajtel	Glejte!
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočam!
Vodovodne Inštalacije
naprava modernih higijeniiaift. kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave. Popravila centralnih kuri jav, kotlov, armatur, sesalkitg*
kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo* točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčne, Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolago.
telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd.
—BIIIIIM.....II lllllll ■ iy, ll2BBH8BBBWMM«WBWMSIiaBa^
nw »ajbou*« i* bajtavm«]!« "mu*
^»i! '•"i - -y
«:'•• »JtdUA iP®	- .'.»*<*.<«»
Spodn]eštaJerski ljudski posojilnici t Mariboru, i
Stilni ilicait.I mu. Stilni ulici iti |
i
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6*, na trimesečno odpoved po 8^.
m	\
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
Tov. telefon št. 117.
Tov. telefon Si 117.
Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železne konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igrališča. Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelje itd. 338
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELXNC-A
LJUBLJANA
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler in Phönix =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dublex. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
BB00B00000000000000000000000000000
m	cs
| Zadružna gospodarska banka d. d. |
arm
9
is
ISt
m ni
K 12 Si
123 iZl SI
Podružnica Maribor«
talili, iiTl^rt|iil palači, Aleksandrova mi!« R, »ril frančiškanska
cerkvijo.
SiroBaJa ni
fosle najkulantnejei » ta knjižice In t tekoiei
Najrffijd abietteviaje vlog
PooblaSCeni prodajalec srečk drž. razr. loterije, ÜB000000000BB00080000000800080BBBB
m m a m m
H!
m m in cs m
OD
m
Vsi hoeejo zlatnik,
ki se nahaja v
ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU.
Poskusite tudi Vašo srečo in prepri-^ čajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
Ttakar: Tlokarno ot. Ciril« v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. Izdajatelj: Konw>rdJ »Slereaikeg» i _	Q®s podarja«, predstavnik: Janui Oolee, novinar v Maribor«.___ . ..	___i-..j—x—- - - ......."IfTff iililTiMi
Pmm
Ta pocenjuje kavo, ¡o krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck.