Vsem cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem vesel Božič in srečno novo leto
5- teto 1 številka
VCelovcu, dne25.decembra 1952
Cena 1 šiiinq
fouad v situ UtteUetnsUe vmdz
Marodnopolitiftio premišljevanje ob jaslicah)
Človeštvo v rajskem svetu, predstavljeno ^ Pfastarših. Adamu in Evi, se je iz stvar-»iske volje vsemogočnega Boga-Očeta porodilo. Bilo je torej božji rod, božanski narod. In določeno mu je bilo, da se tudi za-naprej poraja „ne iz poželenja mesa, ne iz v°lje moža, ampak iz Boga”. Ostalo naj bi na vse veke božji narod pod pogojem, da otroški ljubezni in vdanosti podvrže „po-ŽC*Cnje mesa in voljo moža”, človeško sa-^ovpljo, v svobodni odločitvi zveličavni vo-‘J* Očetovi.
Toda nesrečni par prastaršev, in v njem človeški rod, rastoči iz te izkvarjene ko-renike je( ogoljufan in zapeljan po peklen-em zapcljivcu in lažnivcu, odgovoril z ne-I* ^oiščino, z uporom. Temu uporu pa je * edila najstrašnejša katastrofa človeške zgo-0vinc, strahot polno izhodišče vseh kata-^r°f v duhovnem in materialnem svetu ® °d vsa tisočletja tja do zadnje katastrofe Vseobči pogibeli naše zemlje v svetovnem v ‘!aru- Sledil je izgon iz rajskega sveta blagosti in miru, luči in ljubezni. Sledila je §tiba božje-otroškega, božjenarodnega živ-J^nja za prastarše in za ves njih zarod. v,° ntsv< t*b nesrečna noč izvirnega greha,
. Kateri je odrekel človek Slavo na v i -v a h, s tem pa tudi izgubil mir 1 j u -eni na odslej prekleti zemlji!
^Čimdalje manj se daje slava edinemu V Vi5avah- ®0g°častje se spači v grdo pa, v kateri se
^Ukovalstvo. V isti meri
u	---- i—> ■	a'-
b0'! In krade slava Naj višjemu, pojema mir in raste prepir in nemir med Ijud-i'' ^-0veška zgodovina postaja v vedno več-m^i nepregledna vrsta bratomornih bo-v pobojev, iz druge.
jev . “^prcgieana vrsta bratomornih bo-.	‘0 pobojev, zgodovina vojsk, sledečih
iz druge.
hi bila to edina smer v razvoju člove-
°gib
fribi
ša
1)1 Pač bila neizogibna propast, neiz-. na obsodba na smr£> usoda vsakega naju 3 'n vscga človeštva. Bog pa je že v razkazal in pokazal novo pot nazaj v iz-b,jeni raj, nazaj v sveto edinstvo božjega r°da. že na temnem obzorju človeške ^azgodovine se je prikazala v daljni dalji-| ^ skrivnostna žena, mati novega zaroda,
! v kateri in po kateri naj bi se rodilo v Porodilo človeštvo iz raznoličnosti člo-i kih narodnosti v nov zedinjen božji na-| ^ ■ Vsa tisočletja do njenega brezmadež-j ^ spočetja in poklica v božje materin-l)f0 so b'^a dolga doba pričakovanja in ^Penenja, dolg advent.
,je i SVeli> božični noči pa se je porodil iz ^viske Bogorodnice, „ne iz poželenja mesa,
. b volje moža, ampak iz Boga”, drugi V ’ Kristus- V Njem Pa nov človeški
i ■ nov božji zarod in narod na zemlji, jgcli božji so v svetonočnem slavospevu v ^kipevajoči radosti naznanjali vzhajajočo novega božjega jutra, početek nove k e’ v kateri bo novi božji rod vseh, ki so volje, spet tlajal Čast in slavo Bogu pisavah in prinašal nov božji mir na U«, obenem pa tudi našel pot nazaj in ^0r v še milosti polnejše višine rajske e in blaženosti.
l;)gor človeku, rodu in narodu, ki najde k jaslicam, pot, po kateri vodi čudovita *da tri modre iz jutrove dežele in za nji-
OZNANILO SVETE NOČI
... V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih sražah pri svoji čredi, in glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je o bs ve tila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličat, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno. - In v hipu je bila pri angelu velika množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.
Iz božičnega evange ija.
v" ri v*v
Božična
Lahno padajo snežinke, prazniška narava spi, po vseli potih, po vseh cestah, ljudstvo v cerkev zdaj hiti.
Božične zvezde
Tako lepo nam niso še svetile kot takrat, tisto prvo sveto noč, ko so nebo nad hlevcem pozlatile, tedaj, ko se je bližala Pomoč.
Bakle svetijo od daleč — naše ljudstvo jih časti — ko polnočnico obhaja, več ni zemeljskih skrbi.
Dva tisoč let skrivnostno že migljajo božične zvezde v svetonočni mrak.
Tako lepo nocoj se nam smehljajo, da nehote ustavlja se korak.
In na slehernem obrazu čutiš sled svete noči,
»Glorija — mi smo rešeni!” zadoni po cerkvici.
Rud. Vouk
Hitijo misli in želje v višine do zvezd, ki so sijale v Betlehem.
Na božje Dete zbujajo spomine, odpirajo Mu srca za sprejem.
Limbarski
mi vse modre in dobre iz vseh ljudstev, časov in krajev k božjemu Detetu, včlove-ceni Božji Besedi, in do skrivnostnega preroda v Njem. Vekomaj ne bo gledal pro-pasti, ker ga bo dvignila in dvigala vsemogočna roka božja preko vseh prepadov in propadov, iz osebnih, družinskih, razrednih, narodnostnih bojev in prepirov vedno spet v sveti božični mir in v blagodejno edinstvo božjih otrok, naroda v Bogu.
To je in to hoče odrešeniška »narodna politika” Zveličarjeva. Blagor in čast vsem, ki kakorkoli sodelujejo v zasebnem in javnem življenju pri uresničevanju svetonoč-nega programa, oznanjenega po angelskem petju!
V obratno smer pa vodi druga »politika”, ki trga ven iz svetega edinstva naroda v Kristusu, naroda v troedinem Bogu, v raz-kosanost, razcepljenost človeških narodov med seboj in naroda v sebi, ki ubija najprej božjenarodno, krščansko, zatem tudi človeško-narodno zvestobo in zavest, ki za-branjuje poedincem in ljudstvu pot do jaslic in do božjega Deteta in Njegove Matere, ki sili proč od milosti polnega božjega otroštva v milosti prazno človečanstvo, ki odvrača novorojenega Adamovega otroka od preroda v božji narod v svetem krstu in se tudi ne ustraši neusmiljenega detomora v telesu mater, iz katerih naj bi po božji volji vzklil nov naraščaj naroda na zemlji in v nebesih. Nad palačo Herodovo - in Herodov vseh časov in krajev - ugasne nebeška luč zvezde, ki kaže pot v Betlehem.
Samo ti dve poti sta odprti narodom sveta: svetonočna pot v siju betlehemske zvezde k božjemu Sinu in božjemu otroštvu v Njem in pa pot v smrt, ki vodi in sili ven iz Betlehema in njegove svete božične skrivnosti v časno in večno pogibel.
Tudi ti stojiš na tem razpotju, slovenski človek in narod po Koroškem in drugod po širnem svetu. Vi vsi, ki ste seme in’zarod vernih krščanskih pradedov in staršev, vi vsL ki se še zbirate in ki hvalite Boga, da se še smete in morete svobodno, neovirano in brez strahu zbirati v sveti božični noči oh božjih jaslicah v svojih domovih, v domačih cerkvah in cerkvicah, ob prepevanju sladkih in prisrčnih božičnih melodij, vi vsi, ki še prižigate lučke na božičnem drevescu in si dajete božična darila in darilca kot skromna vidna znamenja Božička iz srca in rok nebeškega Očeta in nebeške Matere, zavedite in zavedajte se tudi vse dni novega leta in vsega svojega kratkega zemeljskega romanja, da vodi vaša in narodova pot le v siju betlehemske zvezde v božični mir in božično veselje, ki si ga v teh dneh tako srčno želimo in voščimo. Ne pustite se zapeljerati in zavajati laživodnikom in krivim prerokom, ki vam v drugih znamenjih kažejo nova pota kakorkoli imenovanemu novemu mesiju, ki vam oznanjajo kakoršnekoli nove blagovoli, ki pa ni blagovest svete, blažene, božične noči. Za-vedite in zavedajte se, da so vsi, ki ne prihajajo k vam in med vas v imenu /n znamenju edinega Zveličarja sveta, nujno gro-bocopi prave in nehlinjene časne in večne narodove sreče, četudi se odevajo v obleke angela luči in govorijo lepe besede o miru in sred, o novem paradižu na zemlji!
Slovenski parlament je govoril
Dne 18. decembra 1952 se je v Mohorjevi hiši v Celovcu sestal polnoštevilno zbor zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev k važnemu posvetovanju.
Zborovanje je otvoril predsednik Narodnega sveta dr. Joško Tischler in podal izčrpno poročilo o delu Narodnega sveta od njegove ustanovitve, ugotovil vrsto doseženih uspehov, naglasil pa tudi vse probleme, ki še niso našli rešitve, za katere se bo treba boriti naprej.
Z velikim zanimanjem je zaupniški zbor pozdravil predvsem napredek pri uresničevanju zdravih predpogojev za šolanje ženske mladine na kmetijskem področju. Dobro obiskani gospodinjski tečaji izpričujejo, da ima narod do gospodinjskih šol in do šolskih sester polno zaupanje. Pomnoženo število kuharskih tečajev po vaseh dokazuje, da je bil tudi tozadevno s šolanjem domačih deklet storjen mogočen korak naprej. Tu pa prednjači s svojo nad 25-lctno izkušnjo gospodična Milka Hartmanova. Dr. Tischler je v svojem poročilu naglasil tudi napredek pri urejevanju razmer na učiteljišču, kjer se nudi mladim učiteljiščnikom danes prilika, da si pridobivajo tudi tistega znanja, katerega potrebujejo pri svojem delu na dvojezičnih šolah. Pri tej priliki je dr. Tischler posebej pozdravil prof. slovenščine na učiteljišču, g. dr. Val. Inzka. Predsednik je nadalje naglasil velik kulturno-politični pomen velike turneje okteta „SIavček” po zapadni Evropi. Ta turneja je nudila možnost povezati slovenske rudarske kolonije.
V svojem poročilu je predsednik Narodnega sveta omenil tudi pomen Usta „Naš tednik”, ki se vzdržuje z lastnimi sreditvi in postavlja na laž trditev, da Slovenci iz svojega nismo sposobni vzdrževati svojega glasila. Gotovo pa je pri tem treba brezmejnega idealizma vseh sotrudnikov. Velika zahvala gre dopisnikom po deželi, ki z velikimi žrtvami pomagajo graditi list. List gre danes v 30 držav in je tako močna
,	" em svetu raztepenih Slovencev. List pa je tudi tako demokratičen, da pusti do
r>'x mnenja, čeprav to temu ali onemu ni po volji ali ne gre v račun. Ve-jstaja list glasilo s krščanskim in zapadnim gledanjem demokracije. Osnov-, i ' :sta pa seve določamo mi, koroški Slovenci in nosimo za to tudi vso odgovornost Pri tej priliki bi še posebno naglasili, da nas vse razburjanje ,,Slovenskega vestnika” ne moti, tudi če tu in tam sode.uje ta ali drugi Nekorošec, ker se predobro zavedamo, da ti ljudje niso nikdar no.ili rjave uniforme in verovali v nemško vojno zmago, seve pa tudi danes nimajo rdeče knjižice in niso naprodaj za šilinge.
Po predsednikovem referatu, katerega so vzeli z odobravanjem na znanje, se je pričel razgovor o trenutnem političnem položaju in tudi k temu je podal predsednik pregled vseh dosedanjih pogovorov in razgovorov.
Dne 20. novembra je bil v okviru ožjega odbora razgovor o volitvah v deželni in državni zbor. Na tem posvetovanju je dobil dr. Tischler poverjeno nalogo, da se obrne na g. Janka Ogrisa iz Bilčovsa in ga vpraša za njegovo stališče do skupnega nastopa in za njegovo stališče do naslova stranke, kateri naslov bi izpričeval slo-vensko in krščansko obeležje stranke. Ta razgovor se je vršil še isti dan in je pri tej priliki g. Ogris izjavil, da bo o teh vprašanjih premislil, se pogovoril in tudi DF vprašal, potem pa bo dal zaželjeni odgovor.
Tega odgovora do danes, po enem mesecu, še ni-bilo.
Dne 4. decembra 1952 so se v Celovcu sestali rodoljubi, ki res v vsej svoji iskrenosti želijo enotnega nastopa Slovencev na volitvah. Po treznem pogovoru so sklenili, da odpošljejo delegacijo štirih tako do DF kakor do NskS. Delegacijo je vodil g. Jaka Reichman, Jesenik v Lipi. Se isti dan se je zglasila delegacija pri predsedni-k Narodnega sveta z željo, da bi Slovenci šli združeno na volitve. Na to Željo je predsednik Narodnega sveta dr. Tischler izjavil, da zagotavlja v imenu Narodnega sveta vso pripravljenost za skupnost, pri kateri bi koroški Slovenci bili gonilno središče manjšinske politike in ne predmet te politike, torej predmet, s katerim bi mešetarili drugi. Predsednik dr. Tischler je delegacijo tudi naprosil za posredovanje za skupnost in dal zagotovilo, da Narodni svet ne bo pod vzel nobenih korakov brez vednosti te delegacije.
Dne 7. decembra je izvršni odbor DF sklenil proglas in poslal ta proglas tudi Narodnemu svetu s spremnim pismom, v katerem sta imenovana tudi že kandidata za skupno listo in sicer 1. Janko Ogris ir 2. Florijan Lapuš. DF je zahtevala odgovor do 15. decembra 1952. Predsednik Narodnega sveta je res tudi 15. decembra odgovoril in sicer s sledečim pismom:
..Sporočam, da sem dal delegaciji slovenskih rodoljubov dne 4. decembra 1952 zagotovilo, da Narodni svet sprejema predlog delegacije za posredovanje skupne liste za volitve dne 22. februarja 1953. Dokler od imenovane delegacije nismo dobili novega obvestila, tako dolgo mora seve držati dana beseda .
Dne 17. decembra 1952 sc je delegacija ponovno zglasila pri DF in tudi pri Narodnem svetu v smislu posredovanja. Medtem ko je DF odklonila vsako tozadevno posredovanje, je predsednik Narodnega sveta slej ko prej stal na stališču, da je to posredovanje zaželjcno in je izrecno izrazil prošnjo, da se to posredovanje v dosego cilja nadaljuje.
Danes pa imajo zaupniki Narodnega sveta sami možnost, da presodijo položaj in na podlagi tega tudi sklenejo nadaljne korake. Razgovor, ki se je nato vršil, je bil na najširši demokratični osnovi, vsakdo jr prišel do besede in imel priliko povedati svoje mnenje, oziroma mnenje, ki vlada v njegovi občini. V resnem in treznem presojanju položaja je bilo sklenjeno sledeče pismo delegaciji slovenskih rodoljubov v roke g. Reichmana:
»Sporočamo Vam, da je danes, dne 18. decembra 1952, zaupniški zbor Narodnega sveta koroških Slovencev vzel z velikim odobravanjem poročilo g. predsednika dr. Tischlerja o posredovanju slovenskih rodoljubov za skupen nastop na volitvah dne 22. februarja 1953 na znanje. Delegacija slovenskih rodoljubov sc naproša, da posreduje za volilno skupnost tudi še naprej in sporoči rezultate posredovanja najkasneje do 27. decembra 1952.
K stvari sami pa je zaupniški zbor ugotovil, da je dobila Krščanska ljudska stranka na volitvah leta 1949 dve tretjini slovenskih glasov in ji tako pripada pravica imenovanja nosilca liste.
Ime stranke se spremeni v »KRŠČANSKA DEMOKRATIČNA STRANKA”.
Prosimo za posredovanje na predlagani osnovi.”
To pismo je bilo odposlano 18. decembra 1952 na naslov g. Reichmana.
Iz sklepov samih je točno razvidno za vsakogar demokratično zadržanje zaup-niškega zbora. Razume pa se, da pojmujemo demokracijo v zapadnem smislu, kjer pač dejanska večina nosi težo bremena in daje številčni manjšini možnost sodelovanja v vsakem pogledu. Nindar pa v zapacinem svetu ne moremo pristati na to, da bi diktirala številčna manjšina, četudi ta razpolaga z finančno močjo.
V razgovoru samem je prišlo mnenje ljudstva iz vseh dolin do izraza, to mnenje obvezuje > vsej jasnosti tudi ožji odbor v nadaljnih korakih.
Ožji odbor je nato na svojem posvetovanju sklenil sledeči proglas na vse koroške Slovence:
KOROŠKIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM!
Zbor zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev je vzel z veseljem na znanje željo, naj se koroški Slovenci udeležijo predstoječih volitev v deželno in državno zastopstvo v nekdanji skupnosti in vzajemnosti. V tej skupnosti in vzajemnosti so naši bivši politični predstavniki uspešno branili stoletne vzore našega ljudstva. V tej do^ji in zvestobi se je razvijalo in krepilo naše kulturno in zadružno delo.	v
V smislu pogovorov in razgovorov s krogi, ki z nami vred iskreno želijo narodno, kulturno in gospodarsko blaginjo koroških Slovencev, gremo pri volitvah dne 22. februarja 1953 e intno in vzajemno z našo
KRŠČANSKO DEMOKRATIČNO STRANKO.
Slovenci in Slovenke! Čas je t.iko resen in vsestranski položaj tako važen, da je naš enoten nastop in naše skupno delo za narodne, krščanske in demokratične vzore brezpogojna nujnost. Samo tako stojimo čisti pred zgodovino in bodočnostjo.
Narodni svet koroških Slovencev.
Usem Slovencem doma in po sitnem svelu zeli blagoslovljene božične ptaznike in stečno novo lelo
Narodni svet koroških Slovencev
M
I
s
Pred enim letom smo morali napisati, da je general Mac Arthur, ko je bil še vrhovni povljenik ameriških zasedbenih sil na Daljnem Vzhodu, obljubil, da bodo njegovi vojaki tedanji Božič praznovali pri svojih družinah.
Govorimo o Koreji, ki je in bo žal še predmet težkih slutenj tudi v vseh družinah o Božiču 1952. Lani smo zapisali: »Če pride do premirja ali celo do miru, ostane Koreja strašen opomin človeštvu in obsodba tistih, ki so krivi, da so stotisoči padli in tudi tistih, ki ne doprinesejo dovolj, da bi se klanje končalo.” Po vsem tem sodeč smo tam, kjer smo bili pred enim letom. Zgodovina se v tem slučaju le ponavlja. Mac Arthur je takrat marsikaj zahteval, kar ni šlo v račun zunanje politike Združenih držav in je bil radi tega tudi odstavljen. Mac Arthur je zahteval vojaško odločitev. Trumanova demokratska vlada je bila mnenja, da je mogoče rešiti korejsko vprašanje tudi z direktnimi sporazumi s Severo-Ko-rejci oziroma s Kitajci.
Sporazum v Panmundžonu ni bil dosežen Povsem jasno je danes, da je Eisenhosver z obljubo, da bo korejski konflikt končal, zmagal na predsedniških volitvah. Ameriški narod želi čimprejšnji konec korejske vojne. Toda Eisenhovver kljub svoji obljubi ni in ne bo mogel rešiti korejskega vprašanja. Ker je pač podedoval to, kar so drugi pričeli in nadaljevali.
Borba Vzhod — Zapad Pri tej stvari je povsem napačno omejiti se povsem na trditev, da gre za oblast na svetu med Ameriko in Sovjetsko zvezo, kakor je tudi napačno govoriti, da gre samo za borbo med demokracijo in komunizmom.
Novi družbeni sistemi, ki so nastali (kot komunističen), so pač rezultat zgodovinskega razvoja. Z njimi mora sedanja družba računati.
Sonce ogreva vse enako Ta vir življenja naj bi pravzaprav bil vodilo tistima dvema, ki se danes trudita pridobiti si na svojo stran ne samo države in narode temveč tudi posameznika.
Od vseh teh ve vsak povedati kaj o miru. Zapad se oborožuje za mir in govori odkrito. da se oborožuje zato, da bo mogel sebe braniti. Imamo tudi »mirovne kongrese”. Ti mirovni kongresi so stvar prirediteljev iz vzhodnega sveta, ki pa se vrše v zapadnem svetu in v>ak bo razumel, da imajo namen uspavati nekomunistični svet.
»Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ..to temeljno načelo krščanske ideje naj bo vodilo vsakemu zemljanu tega ali onega prepričanja. Dobra volja pomeni tudi željo za pogajanja, željo za priznanje pravičnih zahtev nasprotnika, je podlaga resnice za bodoči sporazum. In tisti, ki so dobre volje, ga lah.*o vsak čas dosežejo.
S tem lahko preidemo na politične dogodke v preteklem letu, ko n. pr. do avstrijske državne pogodbe ni prišlo radi dveh nepomembnih členov, potem ko je v njih desetoricah prišlo do soglasja. Tukaj je nekje manjkala resnična dobra volja.
Isto je s Korejo. Tudi tam so se ustavila pogajanja na najmanj pomembni točki: repatriacija vojnih ujetnikov. Tudi tukaj je zmanjkalo dobre volje, kljub mirovnim kongresom.
Konsolidacija Zapadne Evrope napreduje Države Zapadne Evrope najsibodo zdru-
žene v Atlantski zvezi ali v evropskem svetu-so se več ali manj obvezale, da bodo sode lovale tako na gospodarskem, kot na p0" litičnem obrambnem področju. Vojaška obrambna organizacija Atlantske zveze je dosegla svoj minimum vojaške moči in je Pff izjavi vrhovnega poveljnika generala gwaya vsaj zmožna preprečiti vsako pre^' nečenje. Z rastočo nevarnostjo komunistu' nega prevladovanja, čigar središče je Vzhod’ je v tem letu samozavest zapadno evropskdji narodov vendarle bila višja kot kdajkollV prej v vojni. To dokazuje tudi nazadov*-*, nje komunističnih strank pri tajnih vol d'
vah. Slejkoprej so nacionalna vprašanja lj'.
sta, ki tvorijo največje zapletke pri urestd čevanju ideje Pan-Evrope. Posarske volih so pokazale, da evropski narodi ne polag3 jo važnosti na narodnostna, temveč na g1^ spodarska vprašanja. To je povsem prav> no in zaključek logičen. Svet je postal Pre-majhen, da bi se smeli kregati o nekih jah, katerih sodobne tehnične pridobit^ ne pripoznajo več. Temu spoznanju je prl' pisati dejstvo, da danes tako Francozi ^ Nemci priznavajo, da drug brez drugih Evropi ne more obstojati, ne da bi postu do konca odvisni od gospodarsko močneJ šega. Položaj, v katerem sta danes oba glaV na naroda, Francija in Nemčija, je prispe doba vse Zapadne Evrope. Če se sporu311 memo, moremo samo pridobiti. Ne bo v£ dolgo, ko bosta Francija in Nemčija in sporazumno izkoriščali rudniška b
PaJ
bost3
gastva m jih razdeljevali Evropi. Ko v tej gospodarski skupnosti složni in e110 ni, bo to blagoslov tudi za vse druge bodoljubne narode Evrope.
Kar nam je leto 1952 prineslo ljubih
neljubih
sledeče:
političnih dogodkov, bi omet'1
Predsedniške volitve v Ameriki
so po dveh desetletjih prinesle zmago h*"1 didatu republikanske stranke, generu Eisenhovver ju. Ta bo nastopil svoje služh ^
no mesto čez kak mesec, od njegove
bo v veliki meri zavisela usoda Zapat Evrope.
Vojaška zarota v Egiptu
: kralja Faruka izgnala iz dežele, sedat1), ladni šef, general Naguib, hodi po stop jah turškega reformatorja Kemala ^ Lirka. Izvedel je agrarno reformo, deže, irikrojil evropskim razmeram in z bodo , ni ustavnimi spremembami utegne mo0‘b^ lija prenehati. Angleži so bitko za perzij*^, »etrolej na vsej črti izgubili. Tudi an,e>ij kim posredovalcem se ni posrečilo dos i .ompromisa, ki bi ga obe stranki sprejo V vseh državah arabskega sveta prihiti vstaj proti njih kolonialnim gospod^'
........) I	J	V'
em. Arabski svet je prišel v razdobje ‘jj ,	- —i i:.	i.: v marsjčem si
odnostne prebuditve, ki v marsičem omantiki v Evropi sredi prejšnjega sto ■ ja. Za Perzijo, Egiptom, je na vrsti Ti*11 laroko, Alžir itd.: predvsem dežele, ^ ajbližje evropski celini. Težnje za oe isnost, ki se izražajo v demonstracijuh

pornostih, imajo svoj izvir v Evropi- a-' aj sta prizadeti predvsem evropski kol0 jt
Ini sili Francija in Anglija, ki imatu valežno nalogo pred UNO-generalno s^ čin o zagovarjati svoje stališče, kateregu j, ^ ie odobravajo niti samo prizadete po'' ^ : dalne države in tudi ne številne drug^ Nadaljevanje političnih vesti na 5. st1

li it
yf() osek jezikUi so
peli pred Qezuse) fit‘
Iz pisma iz Rima.
Praznik Svetih treh kraljev je praznik misijonov. Slovenka je pisala iz Rima, kako so proslavili ta praznik in njegovo osmino v cerkvi Palotincev v Rimu v letu 1952. Pismo se glasi:
»Očetje Palotinci imajo v Rimu svojo cerkev. Lepa cerkev. Celo osmino praznika Sv. treh kraljev obhaja ta cerkev kot en sam velik praznik. Vsak dan te osmine je pridiga v raznih evropskih jezikih: angleško, špansko, francosko, poljsko, nemško, iaško, rusko. Slovesna sveta maša je vsak dan v drugem obredu. Vsi narodi in jeziki se zbirajo pred jaslicami. Verujejo, molijo. Vlasti zadnji dan je bil zelo pomemben in slovesen.
Popoldne ob treh. Cerkev je bila polna: duhovniki, semeniščniki, redovnice vseh Vrst, starši, otroci itd. Vsi iz najrazličnejših narodov, člani družin od odposlancev raznih držav, ki stanujejo tačas v Rimu. Bilo Je vse tako domače. Imela sem sedež pre-Cej blizu oltarja. Dobro se je videlo in slikalo.
Glavni oltar je predstavljal velikanske jaslice: Mati božja z detetom Jezusom in ^v' trije kralji. Mladina in otroci vseh na-foclov so peli in deklamirali na vzvišenem °tlru v bližini oltarja ter se poklonili Je-niščku. Radio je raznašal te otroške gla-s°ve po vsej cerkvi. Vsak je slišal deklama-in pesmi v svojem jeziku. Predno je kdo začel peti ali deklamirati (bili so otroci °d d do 15 let; deklice pa tudi dečki), je neki duhovnik Palotinec po zvočniku na-
znanil, katera dežela in narod bo sedaj zastopan.
Slovesnost je otvoril zbor bogoslovcev iz zavoda Propaganda fide. Besede pesmi so bile laške, napev pa od „Tiha noč, blažena noč!” Kako je bilo S-0 ganljivo! Razni narodi, da, veliko narodov je nastopilo. Vsem so ploskali. A z največjim veseljem so sprejeli in najdalj e so ploskali, ko je bila deklamirala ruska deklica in srbska deklica! Vsaka zase, seveda, je deklamirala božjemu Detetu. Kako razumljivo je bilo to navdušenje in to veselje — in obenem upanje, da bi se kmalu, kmalu spreobrnila ta dva naroda, ki ju je razkol iztrgal iz naročja sv. Cerkve in pognal v tako bedo in nesrečo. Bog daj, da kmalu zasije božična zvezda prave vere ubogi Rusiji in tudi Srbiji!
Tudi slovenski narod je bil zastopan prav lepo. Najprej je deklamiral en deček: ..Je-zušček moj, jaz sem ves tvoj ...” Potem so nastopile tri slovenske deklice; morda jih je bilo še več, nisem dobro videla. Zapele so tri božične pesmi; „Angelsko petje se ču-je”, „Glej zvezdice božje migljajo lepo,” in še eno drugo, kjer tudi sv. Jožef pride na vrsto. V začetku so pele kar korajžno, proti koncu so pa postale malo boječe. Morda so se prestrašile velike množice, ki je z veseljem poslušala.
Potem je zapela tudi »Marica iz Hrvat-ske", korajžno. Večkrat so nastopile poljske deklice. So lepo pele.
Tudi Japonska, Kitajska, Armenija, Afrika itd., vsi, vsi so nastopili in se poklonili Jezuščku. Kako lep je bil ta dan!”
Tako pismo iz Rima.

VSEM PESNIKOM IN PESNICAM, VSEM DOPISNIKOM IN SOTRUDNI-KOM ŽELI BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO
UREDNIŠTVO »NAŠEGA TEDNIKA”
Pastir
BOŽIČNA LEGENDA
Ko so pastirji v Betlehemu slišali angelsko petje na sveto noč, so bili takoj pripravljeni, da pobite k votlini, da sami vidijo, o čemer je angel oznanil. Le nekomu izmed njih ni bilo, da bi šel. Uprl se je. Zakaj neki naj bi šel? Saj je le otrok rojen. Toliko se jih rodi vsak dan. čemu pot v zimski noči? Ne, ne gre! Drugih ni prepričal in je tako ostal, ko so drugi odšli. Prinesli so svoje skromne darove ter jih položili pred jasli, in počastili drobno Dete.
Pastirju, ki ni hotel z drugimi, je postalo samemu dolgčas. Končno se še on odloči ter odide do hleva in s strani pogleda skozi vrata. Gleda in se čudi, a ne vidi nič posebnega, le otroka, v plenice povitega. Presenečen je, ko drugi pastirji pojejo in molijo.
Vprašujejo ga: »Ali ne vidiš čudovitih stvari, ki so tu.”
»Ničesar posebnega ne vidim. Saj bi rad videl, kar drugi vidite. Kaj naj storim,” se je mehčalo njegovo srce.
»Ali si kaj daroval Detetu?” ga vprašu-
»Ničesar,” je začudeno priznal pastir.
»Kar hitro daruj nekaj. Kar koli pač zmoreš! Kako moreš upati, da boš Boga gledal, ako ničesar ne žrtvuješ.”
In pastir je potegnil z ramen ovčjo kožo, v katero je bil zavit ter jo ljubeznivo položil na Dete v jaslicah. Takoj so se mu oči odprle in radost je napolnila njegovo srce in z vsemi je hvalil Boga.
Pregovori
Boljše je po krivem trpeti kakor pa krivico delati.
*
Tudi sonce potuje skozi motne oblake pa se ne umaže.
,! ,
:
1
i
''
v '
r
i
i-
ii
e
e
ii
Polnočnica
Krilatci božji svirajo, zapoj še ti, kristjani Prepadi sc zapirajo, nocoj je mrak končan.
Božične lučke sijejo, hitimo v božji hram! zvonovi vmes prepevajo, odpada breme z ram.
Glasovi širijo novost do zadnjih gorskih koč.
Tako je pelo Detetu nebo za sveto noč.
Molči posvetni šum in vrišč, ves krik gorja in rev; razlega pa se iz svetišč ljubezni slavospev.
Sovraštvo, bombe, grom topov s poginom nam grozi, samo Ljubezni blagoslov ustvarja boljše dni.
Limbarski
rSmiL
Sveta noč te je rodila zlato jutro, sveti dan in zato si vsa stoletja nam nebeško nasmejan.
Poln si rajskega odmeva prve svete polnoči;
Luč iz jaslic te obseva, greje svet do konca dni.
Kakor nekdaj v Betlehemu zdaj pri jaslicah klečiš, z Detetom se pogovarjaš, srčne rane nam hladiš.
dan.
Danes vzdih gorja pojema, ker odprt je Paradiž, božje Detece prevzema muke in objema križ.
Še nam z angeli prepevaš spev ljubezni in miru, vrelce milosti odpiraš, z nami vzklikaš: »Čast Bogu!”
Ko se v večnost čas izteče, ti boš, najsvetejši dan.
Detetu v sijaju sreče
vso neskončnost v čast prižgan.
Limbarski
VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM IN BRALCEM »NAŠEGA TEDNI K A” BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LE TO! VSEM DOPISNIKOM PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE V PRETEK' LEM LETU. OSTANITE NAM ZVESTI SODELAVCI TUDI V NAPREJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Pesem domoljubja
r^ako so Izraelci ljubili svoj Jeruzalei • i lempel na Sijonu! Kako so ljubili svoj . kovino! Kaldejci ali Babilonci so jim pi jjj‘li Jeruzalem. Judom sovražni Edome Indumejci so pri tem sovražnike pr .Majali, naj ga porušijo prav do tal. Bab so potem Jude odpeljali v izgnanstvi babilonsko sužnost. Kako so Judje v i čl!i,hstvu žalovali po izgubljeni domovin [^Jeruzalemu! Nič več niso peli ob spren kanju citer in harf. Na vrbe so obesi ,i‘je harfe, samo žalostne pesmi so prepi * ob rekah babilonskih.
‘salm 136. nam ganljivo slika judovsk i^anje v babilonskem izgnanstvu. Gai T 0 nam slika judovsko domoljubje; i j|ysko ljubezen do Jeruzalema, do izgul l> be domovine, u v . ,
: udi mi ljubimo svojo domovino! Ljt j'”« jo z vsakim vlakencem svojega src; 1 , uimo zemljo, na kateri živimo! Ljubim ‘ače pesmi, šege, navade! Ljubimo naš
vero, naše cerkve, naše nedelje in prazni-ke! Ljubimo našo materinsko govorico! Kajti tudi ta spada prav bistveno pod pojem (Begriff) domovine! In tudi to spada pod pojem domovine, da v cerkvi poslušamo pridigo v svoji materinski govorici! In da molimo in pojemo v cerkvi v svoji materinski govorici! Da, tudi to spada pod pojem domovine, in še prav bistveno (vve-sentlich)! Ropa nam domovino, kdor izganja iz cerkve našo materinsko govorico! Ropar naše domovine je, kdor nam vsiljuje v cerkvi oznanjevanje božje besede, petje in molitev v tujem jeziku! In naša naravna in nadnaravna pravica je (tako je rekel papež Pij XI.), da poslušamo božjo besedo, da molimo in pojemo v naših cerkvah v naši materinski govorici!
Da, mi ljubimo domovino! Zato ljubimo tudi našo materinsko govorico! Zato ljubimo tudi narodnost, ki nam jo je Bog dal!
Zdaj pa poslušajmo pesem domoljubja, ganljivi psalm 136:
Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Sijona.
Na vrbe one dežele smo obesili svoie harfe.	J
Kajti oni, ki so nas odvedli (v sužnost), so zahtevali od nas pesmi, in oni, ki so nas tepli, so hoteli, da bi mi veselo peli:
»Zapojte nam katero pesmi sijonskih!”
Kako bi mogli peti pesem Gospodovo v tuji deželi?
Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj mi odreveni desnica!
Jezik naj mi obtiči (onemi) na nebu, če se te ne bom spominjal,
če ne bom povzdignil Jeruzalema nad vse svoje veselje! —
Spomni se, Gospod, dneva (razdejanja) Jeruzalema, kako so klicali sinovi Edomovi:
»Porušite, porušite ga (Jeruzalem) prav do temelja!”
I i hčera babilonska, opustoševalka, srečen oni, ki ti povrne, kar si nam hudega storila!
Srečen oni, ki zgrabi tvoje otroke in jih trešči ob skalo!
Božična razglednica
Znani vzgojni pisatelj Forster piše:
Upravnik nekega velikega urada je sprejel božično razglednico, ki mu jo je poslal gospodar, ki se je‘takrat mudil v Florenci. Na razglednici je bilo Kristusovo rojstvo, naslikano po nekem starem mojstru.
Na desni strani na sliki so klečali pastirji in verno ter pobožno poslušali angelsko petje, na levi je bila v veličastni luči božja družina, vse na okoli pa angeli. Po stebrih, malih balkonih, po nebu in vrtovih, povsod angeli. Ob lepi sliki se je upravnik zamislil, saj si nikdar ni mislil Božiča tako. V krščanstvu je videl le trde zapovedi in mrzle zahteve. Tu pa je bilo samo veselje in radost. —
Vzel je sliko in jo postavil na pisalni mizi med tintnik in obtežilnik tako, da mu je bila vedno pred očmi. In zvečer, ko je odšel domov, je slika obstala pred njegovimi duševnimi očmi. Tedaj je v globini srca začutil, kaj pomeni sveta noč in rojstvo božje. Vsepovsod so bili angeli. Božič je zanj dobil svoj pomen. Kot bi se prerodil, mu je bilo. —
Po praznikih so v pisarnah prav tako ropotali pisalni stroji, prav tako so prihajali ljudje, prav tako se je gromadil kup popi-sanega papirja pred njim, ali upravnik je dal vsako naročilo bolj ljubeznivo in prijazno in pri vsem delu ni pozabil vprašati fanta, ki je pomagal v uradu, kako je njegovi bolni materi! Slike sicer ni bilo več na mizi, a urad se je napolnil z angeli.
Božič na tujem
Sveta noč razpenja krila, lega mir na tuje trate, božje zvezdice migljajo, bolj kot kdaj nocoj so zlate.
Pred oči so mi stopile jaslice v domači sobi, drobne lučke so prižgane.
Bogkov kot je ves v svetlobi.
Med pastirce na poljani pohiteli so spomini, misli so pri čredi zbrane za gorami v domovini.
O, kako so nekdaj bile tam božične pesmi mile!
Sveta noč je z nami pela. rajsko lepa in vesela.
Zdaj pa jih na tuji zemlji v domišljiji le poslušam, njih lepoto občudujem, srečo mladih let okušam.
Tudi če bi kdaj oglušil, slišal pesem bi polnočno in če bi pogled izgubil, jaslice bi zrl razločno.
Jaslice pod rodno streho so na tujem mi v uteho, še donijo mi voščila, ki se niso izpolnila.
Limbarski
Zvezdnata noč
Mama, ko že tako moliš, za srečo mojo, za zdravje in moč, moli še poleg za zvezdnato noč.
Težko mi je, več ne morem moliti, od žalosti strašne ne morem, mama, zato moram tebe prositi.
Zvezdic je polno v zvezdnati noči, za smrt je in za srečo je ena, le za tolažbo je najti ni moči.
Zvezda, za zvezdo zamenjam te mama, v nji gledam obrazek tvoj solzni, zvezda, za mene v skrbeh si ti sama.
Mama, poprosi še za me,
naj vzame Bog mi ta ogenj pekoč,
zvezdnato vsako izprosi mi noč.
Smrekar Stan«
CELOVEC
Nedeljska služba božja je oh pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v 1'rie-jterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in pravnikih ob 4. uri popoldne.
naročnikom in bralcem
Današnja božična in novoletna številka ..Našega tednika” obsega 20 strani. — Prihodnja številka izide v četrtek, dne 8. januarja 1953.
VSEM NAROČNIKOM V ZAMEJSTVU
Predzadnji številki »Našega tednika” smo priložili vsem inozemskim naročnikom položnice. Ni bila to pomota, namenoma smo to napravili. Vemo, da s temi položnicami ne morete nakazati naročnine. — Naj bodo te položnice opozorilo, da poravnate naročnino za leto 1953, zamudniki pa tudi za leto 1952. — Naročnina za inozemstvo je 4 USA DOLARJE LETNO. Mislite na to in ne odlašajte s plačilom. Tudi od Vas je odvisno redno izhajanje lista. — Pridobivajte med znanci in prijatelji nove naročnike.
NAROČITE ZVONOVE
Vsa župnijska predstavništva in cerkvene odbore ter odbore za nabavo zvonov opozarjamo na današnji oglas zvonarne Pfundner, ki je naslednik znane Samassove tovarne. Zvonovi te nekdanje zvonarne v Ljubljani so še danes krasno doneči zvonovi po naših cerkvah, v kolikor jih ni vzela svetovna vojna.
WAIDMANNSDORF PRI CELOVCU
Vse naše rojake, pa tudi vse prebivalstvo naše četrti bo gotovo zanimalo, da je gosp. JOSEF KATZ odprl svojo lastno novo pekarijo in sicer na Siebenhugelstrasse 75, kjer je bila prej trgovina Hotz. Nova pekarna leži zelo ugodno med taboriščem in stanovanjskimi bloki naše „siedlunge” in bo g. Katz gotovo imel mnogo odjemalcev. Ogledali smo si pekarno in ugotovili, da je moderno urejena in g. Katz obljublja, da nam bo vsak dan postregel s prvovrstnim kruhom in pecivom, tako da bo tisti, ki bo prvič kupil pri njem, gotovo ostal njegov stalen odjemalec. Mnogo uspeha!
Kosilnice, grablje, obračalnike naročite za spomlad že sedaj. - l’od ugodnimi plačilnimi pogoji vam jih nudi
MAX TRAUN
PLIItERK - BLEIBURf;, Kumeschgasse M.
PODGORA
Družini Franc in Marija Dlopst, pd. Siman, se je rodil mali Franček. Za botra je bil Leopold Smrečnik.
PODGORA PRI GREBINJU
V četrtek, dne 11. decembra, je umrla ob 3. uri zjutraj po dolgi in težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti, Ana Stefan, po domače Fricl-a. Pogreb je bil dne 13. decembra dopoldne na farnem pokopališču v Gre-binjskem Kloštru. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev rajne ter veliko število vernikov. Poleg sina rajne, č. g. Janeza Stefana, ki je farni upravitelj v Ebene-Reichenau, so bili pri pogrebu še štirje duhovniki in sicer: prošt Ninaus iz Beljaka, župnik VValcher iz Grebinja, župnik Pirker z Rude in domači župnik, č. g. Turner. Nagrobni govor je bil v obeh jezikih.
Mož rajne je umrl že pred 30 leti, dva sina pa sta izgubila svoje življenje v zadnji vojni, od teh eden kot ujetnik v Sibiriji.
Naj rajna počiva v miru! Sinu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
SMARKEŽ PRI ŠKOCJANU
V sredo, 17. dec., smo pokopali pokojno Zrnovo mater iz Vogel. Dosegli so 69 let starosti. Pokojna Zrnova mati so bili poznani daleč okrog kot dobra in skrbna gospodinja, še bolj pa kot krščanska žena. Pokojna Zrnova mati niso nikoli manjkali pri nedeljski službi božji, dokler so mogli
Wi nas na /ion
hoditi. Zlasti so pogosto prejemali sveto obhajilo. Tako upamo, da jih je dobri Bog že poplačal za njihov lepi vzgled, saj je sam rekel: »Kdor bo mene priznal pred svetom, ga bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom.” Pokojni materi naj sveti večna luč. Vsem sorodnikom in znanacem pa naše sožalje.
GOSELNA VAS
Dolgo je že od tega, celih šest tednov, odkar smo na Vseh svetih dan spremili k zadnjemu počitku rajno Korepovo mater iz Goselne vasi. Dolgčas nam je po njih, ki so kljub dolgoletni bolezni obdržali svoj vedri značaj. Hočemo se jim zato oddolžiti na ta način, da jim napišemo nekaj vrstic v trajen spomin v slovenski list, katerega so do zadnjega prebirali s tolikšno vnemo.
Doma so bili iz Bidre vasi pri Pliberrku;
Kar so pa naredili s starim šolskim svetom, pa je boljše ne omeniti. Kaj takega je mogoče samo še v takih državah, ki sicer pravijo, da so demokratične, v resnici so vse kaj drugega. Sicer pa bi se dalo o »demokraciji" v našem okraju še mnogo pisati.
»RADIJSKE PRAVLJICE”
V Trstu je izšla zelo lepo opremljena knjiga z naslovom Radijske pravljice. Knjiga ima 70 strani večjega formata in je opremljena s številnimi slikami. Sestavil je pravljice v obliki kratkih radijskih iger Drago Petkovšek. Poleg uvodne besede vsebuje knjiga še sledeče pravljice: Sv. Miklavž na radiu, Lepa Vida, Sirota Jerica, Krojaček junaček in pa Radijska pravljica.
Knjiga je zelo primerna za naše igralske družine, za prosvetna društva, za farne družine, za prireditelje šolskih predstav. Z velikim zanimanjem pa jo bodo brali vsi
otroci pa tudi odrasli. — Knjiga stane 20
VJ Li	-------- JO
šilingov in jo je mogoče naročiti pri upravi »Našega tednika”.
Vsem svojini odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesel Božič in mnogo uspeha v novem lem
specialna izdelovalnica blagajn in trgovina s kmetijskimi stroji
Hans Wernig
Celovec-Klagenturt, Paulitschgasse
pri Kropu jim je stala zibelka in od tam so se pred 50 leti kot mlada gospodinja preselili v Goselno vas, kjer sta z možem kupila malo Korepovo posestvo. S trdim delom in z občudovanja vredno marljivostjo sta z možem Mihejem izpopolnjevala posestvo, zidala in kupovala parcele, zraven pa še vzredila šestero otrok. Ni čuda, da je tako izmozgano in zgarano telo postalo sključeno in sprejemljivo za bolezni, ki so ravno rajni materi skozi mnoga leta grenile ure življenja.
Otroci so jim bili vedno v veselje, najprej njihovi lastni, potem pa še od sina. Od vseh pa jim je najbolj bil pri srcu mali Joži, ki je bil od usode enako tepen, kot oni sami; tudi njemu ni bilo dano zdravje. V trpljenju sta se našla in skupno sta prenašala vse težave.
Ni pa bilo vedno tako. Tudi oni so bili nekdaj zdravi in veseli. Petje jim je bilo dano kot dar božji, radi so se ga posluževali sebi v veselje in drugim v razvedrilo. Kaj čuda, da jih je vsa vas imela rada. To je tudi dokazala veličastna udeležba pri pogrebu.
V vseh letih težav so jim zvesto stali ob strani njih otroci. Hčerko Tilo pa si lahko vzame za vzgled marsikatera druga hči ali sin, kako je treba postreči na stare dni bo-lani materi ali očetu. Vsa čast njej, materi pa večni mir.
ST. JANŽ V ROŽU
Od 30. novembra do 7. decembra smo imeli pri nas sveti misijon. Že dalje časa smo se nanj pripravljali z molitvijo.
Sveti misijon je vodil salezijanec preč. g. Cvetko. Udeležba pri svetem misijonu je bila polnoštevilna. Tudi pri zakramentih so bili vsi župljani.
Nepozabno nam ostane v spominu sklep misijona. Kaj takega še nismo nikdar doživeli. Med sveto mašo je bila spravna, za-dostilna pridiga pred Najsvetejšim. Nato so verniki javno izpovedali svojo vero in cerkev vernikov je ginjena ponovila: Odpuščamo! To je bilo dejanje ljubezni kot prvi sad svetega misijona. Mogočno je potem donela zahvalna pe em Bogu, medtem pa so zvonovi peli pesem sprave in odpuščanja, ko so si verniki podajali roke, odhajajoči iz cerkve res vsi kot bratje in sestre med seboj. Tako lepega, milosti polnega svetega misijona naša fara še ni doživela.
Bog daj, da bi milosti svetega misijona obrodile bogate sadove v našem verskem življenju. Gospodu misijonarju pa se prav vsi verniki cele župnije iz srca zahvaljujemo in kličemo: Le še nas obiščite, vedno boste med nami dobrodošli!
SV. LENART PRI SEDM. STUDENCIH
Vesele boiične praznike in srečno novo leto leli vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Rudolf Ciril
kolarski mojster BISTRICA nad Pliberkom
Sneg je zapadel in naši otroci so ga z velikim veseljem sprejeli. Sankajo se, da je veselje. Seveda je med snegom zadnjič tudi deževalo, toda dež je mraz takoj ukrotil. Snega še ni preveč, toda za otroke ga je že dovolj, da je le malo belo in da sanke drčijo.
O novem naraščaju moramo poročati. Pri Cijakovih na Ločilu so dobili deklico, katere so vsi veseli. Mlademu paru čestitamo.
Jakličevega Otona še ni iz bolnice domov. Praznike, katere vsak tako želi preživeti v domači hiši, bo moral še obhajati v bolnici, toda upajmo, da ga bomo še to leto videli. Naj pa novo leto njemu, kakor tudi njegovi ženi ter staršem, prinese več veselja kakor ga je staro.
Na Ločilu si je zlomil nogo posestnik Miki Janez. Pri delu v gozdu se je namreč ponesrečil. Upajmo, da ne bo kakih komplikacij. Gamsovemu očetu želimo skorajšnjega ozdravljenja.
Na šoli so tudi nastale spremembe. Prejšnja leta so navadno imele na naši šoli večino učiteljice, sedaj so pa učitelji v premoči. Imamo jih kar štiri. Upajmo, da bodo poučevali tako kakor zakon zahteva in da bodo na ta način zaslužili tiste denarce pravično, ki jih jim daje država za nadure na dvojezični šoli. Toda na nekaj jih moramo opozoriti. Slika, katera se nudi tujcu ob prihodu v Sv. Lenart, ni preveč lepa. Stari plot so namreč podrli in ga verjetno skurili, novega pa še ni. Upamo, da bo ta nedostatek skoro popravljen, da bo prostor pred šolo imel nekoliko lepše obličje.
SELE
Pod vrhovnim vodstvom vrle Milke Hartmanove se vršita pri nas dva pettedenska kuharska tečaja Kmečke gospodarske zveze. Eden v prostorih farnega doma, kjer uri dekleta v kuharski znanosti gdč. Katica Stich, drugi pri Kališniku, kjer se dekleta iz Sajde zbirajo dan za dnem okoli šegave gdč. Hance Golob. Prijeten vonj iz kuhinje priča, da se tam dobro kuha, veselo petje pa oznanja, da so tečajnice dobre volje. O tečajih bomo še poročali, če ne prej, pa o zaključku in razstavi prav gotovo.
Ne samo v naši »metropoli”. Rogoviležev z večjimi ali manjšimi rožički je precej vec kot uravnovešenega zasebnega javnega življenja. Tu pa tam pa so Miklavža kar čisto odstavili. In ne samo tega. Naš sosed misli, da je posebno kunšten in je za svojo mladino od 21. — 31. t. m. proglasil »novoletno jelko”. Kaj lepo ime. Ali ne kopit3 dobro svoj vzor. No, pri nas pa smo že še miklavževali. Njegova beseda se že še uveljavi, četudi poboljšanje ne presega dneva.
Ob zatonu leta se moramo nemalo pohvaliti. Pridni smo bili. Delali smo. Predvsem moramo omeniti Medičnjakove. P°' stavili so skoraj cel grad. In kar je glavno, brez Damokljevega meča dolgov. Imajo v gozdu zlato rudo. Stara hiša že ni več varna-Da bi se z Božičem naselil tudi božji blago slov, to je naša želja. Občudovanja vredna je podjetnost izseljenca Alfonza in pa Fride-Kljub velikim težavam je hiša pod streho-Splošno pozornost in morda še kaj drugeg3 pa vzbuja stavba pod farno cerkvijo. In veliko bolj pa zadružna hiša »Posojilnic3 ; ( To bi strmeli rajni žederman, če bi vsta i sedajle. Takrat je kaj takega bilo še neraO' goče. Že izgleda, da bo Toniju delo zrasti0, preko glave. V mislih ima še nekaj noveg3'
O tem bomo spregovorili, ko bo prišel ca za to. V Voze moramo zaznamovati tudi pre cejšnjo spremembo. Siman-Požaričnik ,if5V^ jo električno žago prestavil iz močvirja n križišče Rožek—Lipa—Hovs. Tako bo ni° gel bolj točno obratovati. Kakšno stavbo pa je njegov brat Korej v gori postavil, boi«0 mogli šele prihodnjo leto povedati.
To pa že danes lahko povemo, da Vog 0 tujcev živi in se nam odtujuje. Domačno* gineva. Nekdaj tako prijazne Goriče m* samo na zunaj raztrešene. Parkelj se menC tam v gozdu zakriva in enkrat v tej, p°te . zopet v drugi hiši rogovili. Tuja narodno*^ in usmerjenost so pač razdorne sile. To n, j samo tod. Duh edinosti in miru je le^n * doma, kjer se Advent-Božič obhaja. Soc -j stvujemo z Tevži jem. Da bi okreval, nuj
- - • -*j-- —	-	'	•« f0
limo. Suha, ti gotovo po krivici nosis
ime, — Pinja ves — Roda, kako podobn1
PODJUNA
Minulo nedeljo sta se pri nas poročila Lipej Volbert in Lizka Sadjak v Podjuni. Poroka je bila v podjunski cerkvici, vesela svatba pa pri Stefanu.
Lizika se je precej udejstvovala na prosvetnem področju in je bila 12 let cerkvena pevka. Čestokrat smo jo videli nastopati na odru. Tudi on se zaveda tega, kar je in se ne sramuje imena Slovenec. Liziki v slovo je prepeval domači pevski zbor lepe pesmi. Posebno pa so deklamacije, ki so se vršile navmes, segale s svojimi globokimi mislimi v srca zbrane množice.
Novemu paru želimo vsi mnogo sreče in obilo božjega blagoslova.
Željam domačinov se pridružuje tudi Centrala krščanske prosvete in se zahvaljuje Liziki za ves njen trud na kulturnem področju.
ste si. Najbolje se držijo Holbiče. Hiša hiši. Pa tudi drugače najbolj povezane me, seboj. Tudi Paprače so se zadnji čas zaZ' bale. Toda praprot in gozd ne prikrije1' nedeljskega dela. če smo telesno še dcb0 ) razgibani, vendar mora z delom biti še n kaj drugega povezano. Ne zabimo tega.
Živimo še kaj radii Število rojstev je z_ še kar v redu. Poroke pa so zelo redke p stale. Bela žena pa letos pri nas ni iiT>e
veliko opravka. Svitne ka j radi obiskujen1^
Na vesele zimske praznike se veselimo-branjem smo za zimske večere od Mohor]
ve družbe dobro preskrbljeni. Prav vesej^
»	y--•- f)\v
božične praznike in veselo ter srečno r.o _ leto!
Vsem našim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in blagoslovljeno novo let« Jeli	\V I N D I N G
Beljak - Villach, Weissbriachgasse 3
Vesele božične praznike in mnogo sreč« v novem lelu želi
slaščičar n aLIEBHAROT Celovcc-Klagenfurt, St.-Vciter Strass*
ŠKOFIČE
Kolednik — sv. Miklavž pravi: »Celovča-nom pa sem jo letos enkrat pošteno zagodel. Mogel si stopiti v to ali ono trgovino, povsod so ti iz izložb roge in dolg rdeč jezik kazali. In pri taki neolikanosti ter nedo-stojnosti še pričakujejo, da bi mnogo nakupil. No kupil sem, pa jim to pod nos poribal. Vsi so v prodajalni morali njuhati.”
Sv. Miklavž je pri nas že ževčen postal.
Štefan Potočnik
PLIBERK
tesarski mojster se priporoča za vsa v stroko spadajoča de
Vesele božične praznike, srečno novo lct® Jeli trgovina s semeni JOSEF KEUSCHN1^
C e lo v e c — Klagenfurt, Hcupla«
Avstrija pred Združenimi narodi
(Nadaljevanje z 2. strani)
V sredo, dne 17. decembra, zvečer so začeli v političnem odboru Organizacije združenih narodov v New Yorku na predlog zastopnika Brazilije z razpravo o avstrijskem vprašanju. Na povabilo predsednika tega odbora je zagovarjal stališče Avstrije zunanji minister dr. Karl Gruber. Ta je v svojem govoru naj preje orisal zgodovino pogajanj za avstrijsko državno pogodbo. Za-Vrnil je nato očitke sovjetske zveze o remi-1‘tarizaciji Avstrije, še posebej pa poizkus Povezati avstrijsko vprašanje s tržaškim vprašanjem.
Po govoru avstrijskega zunanjega ministra so govorili zastopniki posameznih držav. Zastopnik Sovjetske zveze, ki je tudi nasprotoval temu, da sploh razpravljajo o avstrijskem vprašanju, je izjavil, da Sovjetska zveza ne more odobriti nobenega pred-*°ga. ki bi ga o tem vprašanju sprejeli čJruženi narodi, ker ta organizacija nima Pravice razpravljati o avstrijskem vpraša-
nju. — Zastopniki zapadno-evropskih in južno-ameriških držav ter držav Bližnjega vzhoda so vsi zagovarjali čimprejšnjo rešitev avstrijskega vprašanja.
Po dvodnevni razpravi je bila končno v petek sprejeta resolucija, ki poziva štiri velesile, naj čimprej spet začnejo s pogajanji za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Za to resolucijo je glasovalo 48 držav, 5 držav sovjetskega bloka pa se glasovanja ni udeležilo. O tej resoluciji je nato v soboto že glasovala Glavna skupščina, ki je resolucijo sprejela brez vsakega razpravljanja. Tudi tu je za resolucijo bilo 48 držav; zastopniki Sovjetske zveze, češkoslovaške, Poljske, Bele Rusije in Ukrajine pa se glasovanja niso udeležili. —
Pred glasovanjem je bil zunanji minister Gruber eno uro pri sovjetskem zastopniku Gromiku. Pozneje je izrazil upanje, da se bodo razgovori o avstrijski državni pogodbi nadaljevali v Londonu. Naslednji dan se je dr. Gruber vrnil z letalom na Dunaj.
Jugoslavija proti Vatikanu
^ sredo, dne 17. decembra, je povabil podočnik jugoslovanskega zunanjega mini-stra. dr. Aleš Bebler, v zunanje ministrstvo dstopnika Svete stolice v Beogradu, mon-!l.yj°rja Silvija Oddi-ja. Tam mu je sporo-l1, da Jugoslavija prekinja diplomatske *^eze s Sveto stolico in da zato jugoslovan-s a vlada pričakuje, da bo Sveta stolica v najkrajšem času odpoklicala svoje pred-stavništvo iz Beograda.
Kot razlog prekinjenja diplomatskih od-■Osov navaja nota, ki jo je izročil dr. Beb-’ er zastopniku sv. očeta, da se je hotel Vati-ffan P° svojem zastopniku v Beogradu vme-^vau v notranje zadeve Jugoslavije. Nada-Jtii razlog pa je v tem, ker je imenoval pa-c z Pij XII. za jugoslovanskega kardinala “grebškega nadškofa Alojzija Stepinca, ka-f rega smatra jugoslovanska vlada krivega aznih zločinov. V noti končno trdi jugoslo-anska vlada, da je Vatikan poizkušal iz-fn 0Pavatl notranjo enotnost Jugoslavije J^ežkočiti njen mednarodni položaj, dosedanji zastopnik Vatikana v Jugosla-
•>
ji na vprašanje zastopnikov tujega časopisja v Beogradu samo na kratko dejal, da pač ti dogodki samo kažejo in potrjujejo, da med katoliško Cerkvijo in komunizmom ni mogoč sporazum, vse drugo, kar je omenjeno v noti jugoslovanske vlade, pa je samo prikrivanje tega dejstva.
Vatikanski list Osservatore Romano piše, da povzroča prekinitev diplomatskih odnosov veliko zaskrbljenost. Gotovo je, da bo zaradi tega položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji še bolj otežkočen, kakor pa je bil že doslej. Tega žalostnega dejstva se zavedajo katoličani po vsem svetu.
Zanimivo pri tem je, da je komunistična vlada na Poljskem organizirala proti imenovanju varšavskega nadškofa Stefana Wyszinskega za kardinala popolnoma enake proteste in gonjo kakor komunisti v Jugoslaviji proti imenovanju kardinala Stepinca. V delu proti Cerkvi sta si torej le oba komunizma popolnoma enaka in se prijateljsko podpirata.
KRATKE VESTI
! S 1. januarjem stopi v Avstriji v veljavo °v obrtni zakon, ki bo znatno olajšal pa Beznikom, da bodo začeli z obrtjo, za ka r° imajo usposobljenost in ni zato treba . *nih dovoljenj obrtne zbornice in uprav I ^ oblasti.
finančni minister dr. Kamitz je na zbo-Vanju avstrijskih gospodarstvenikov izja^ da bo verjetno v kratkem mogoče uve-1 popolnoma svobodni promet s tujimi žilnimi sredstvi.
^ levilo brezposelnih v Avstriji je bilo na ■an 15. decembra letos okrog 215.000, kar največje število od leta 1945 dalje, posvetovanja v Mariboru o ureditvi ol> pnega prometa so prekinjena in se bodo paljevala spet dne 5. januarja. Po urad-H Por°č‘Kb posvetovanja zadovoljivo po-
piada Ljudske republike Slovenije je od-[0.!*a — na željo ljudstva, kakor pravi po-p0 vlade — da je 25. december 1952 na-
Vi(ll
dan.
ppn delavnik. Zato pa bo 2. januar 195?
P j1 dunajskem »svetovnem kongresu z; P" so Sa priredili komunisti z vsel I °v sveta, so sklenili organizirati komu ^čno špionsko službo v vseh večjih pod 'Jih v nekomunističnih deželah.
/rhovni poveljnik vojnih sil Atlantske pe> general Ridgway, je kritiziral države pntske zveze, ker ne napreduje oborože pe dosti hitro. „Ne vemo namreč, za p je določil Kremelj, da postanemo žr nove vojne.”
Otioči ameriški predsednik Dvvight Eisen
Vesele božične praznike in srečno ''ovo leto želi
Plovec - Klagenfurt, Bahnhofstrasse
hovver se je po svojem povratku s Koreje posvetoval z generalom MacArthurjcm, bivšim vrhovnim poveljnikom na Daljnem vzhodu.
Posebni ameriški odposlanec za medsebojno sodelovanje, VVilliam Draper, je prispel v Nemčijo, kjer se je posvetoval z za-padno-nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem o zavezniških pogodbah z Nemčijo, o evropski obrambni pogodbi in o sklepih pariške konference držav Atlantske zveze.
Na letališču Larson v Združenih državah je treščilo na tla vojaško prevozno letalo. Pri tem se je vnel bencin in vseh 132 vojakov v letalu je zgorelo. To je doslej največja letalska nesreča v Združenih državah.
Francoska vlada je zahtevala, da bej (vladar pod francoskim nadzorstvom) v Tunisu podpiše in tako prizna spremembe v upravi Tunisa, ki naj zagotovijo polagoma večjo samoupravo te pokrajine.
Jscdcb daleč ...
od sedaj naprej zavarujemo tudi osebe s stalnimi boleznimi proti bolezenskim stroškom in izplačujemo oskrbnino v bolnicah proti
plačilu premij, ki uživajo davčne olajšave Ne poznamo nikakega instančnega zavlačevanja in stopnjujemo po tarifi priznana izplačila,
ako izplačila več let niso zahtevana Evropska polica! 20 nadaljnjih tarifnih izboljšanj po 1. novembru 1952.
To
je največja avstrijska bolniška zavarovalnica
flUSTRIR
KRMkEnSCHUTZ
Direkcija za Koroško: Celovec - Klagenfurt, Altcr IMatz 31. Tel. H-89
^/)ri fd^iudli
Dete v jaslicah leži. Slabotno dete. Niti hoditi ne more. Se pokonci ne more sedeti. Govoriti seveda tudi ne more. Samo ročici steguje, živo gleda, smehlja se in joka se.
Slabotno, brezmočno, onemoglo dete.
In vendar: kakšna moč je v njem! On je, pred katerim se trese pekel. Nekoč je satan govoril iz nekega obsedenca. Kako se boji sodnega dneva! Kajti tedaj bo Jezus prišel kot vsemogočni sodnik. Sodil bo ljudi in angele, zavržene angele. Satan je govoril iz obsedenca: „0, če bi se le ne morali prikazati pred to sodbo pred vsemil To je strašno! Toda moramo! O, ta dan strahote, ta muka! Jezus, Bog — človek, vsemogočni sodnik nas bo pogledal z jeznimi pogledom! Kdo more prenesti ta pogled? Gorje! Gorje! Kajti potem pride strašna sodba: Proč, vi prekleti, v večno muko! Proč od mene. vi zakrknjeni in trdovratni, na vso večnost!”
To dete, to slabotno dete! To dete je Jezus, ki bo prišel na sodni dan kot vsemogočni sodnik. Pred njim se bo upogibalo vsako koleno. O, kakšna moč, kakšna nepremagljivost!
To slabotno dete v jaslicah! In vendar o njem veljajo be ede: »Tvoja so nebesa in tvoja je zemlja. Zemeljski krog in kar ga napolnjuje, si ti ustanovil. Sever in jug si ti ustvaril; Tabor in Hermon vriskata tvojemu imenu. Tvoja roka je mogočna; močna je tvoja roka in vzvišena tvoja desnica”, (psalm 88).
CENEJŠI SMO!
^()$a božihia danila a bogati izbici
prt
ROLF KASS1G
Celnvrt-Klagcnlurt, llenertiktiner Platz 7
O tem detetu veljajo besede 109. psalma: »Gospod (to je: Bog) je rekel mojemu Ga spodu (Jezusu); »Vsedi se na mojo desnico, dokler ti ne položim kot podnožje tvojih sovražnikov k tvojim nogam.” Vsi sovražniki tega deteta bodo nekoč pploženi kot podnožje k njegovim nogami To dete je oni Sin človekov, o katerem je napovedal prerok Daniel:
»Gledal sem torej v ponočnem videnju in glej, v oblakih neba je prihajal nekdo Sinu človekovemu podoben in je prišel do Starodnevnega in postavili so ga pred njegovo obličje. In dal mu je oblast in čast in kraljestvo.. In vsa ljudstva, rodovi in jeziki
mu morajo služiti. Njegova oblast je večna oblast, ki ne premine, in njegovo kraljestvo ne bo razdejano.”
Kako mogočno si, ubogo Dete betlehemsko!
»Molili ga bodo vsi kralji zemlje, služili mu bodo vsi narodi” (psalm 71.) O betlehemskem Detetu veljajo te besede.
Gorje vsem sovražnikom tega Deteta! Prišel bo dan zmage Odrešenikove nad vse-
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ROLF KASS1G
manufakturna trgovina,
Celovec - Klagenfurt, Bcncdiktinerplatz
mi njegovimi sovražniki. Začasno pusti svoje sovražnike zmagovati, a nazadnje jih zdrobi.
Mesijevo zmago nad vsemi sovražnimi silami je Bog napovedal po preroku Izaiju v 63. poglavju. Mesijeva zmaga se napoveduje pod podobo tlačenja grozdja. Izraelci so v velikih posodah tlačili grozdje. Pri tem je seveda vinski sok brizgal tudi kvišku in je oškropil tlačilca ali mastilca. Edom je reprezentant (predstavitelj) vseh sovražnikov božjih. Bosra je glavno mesto Edoma.
Zmaga Mesijeva nad njegovimi sovražniki se pri preroku Izaiju takole napoveduje:
»Kdo je ta, ki prihaja iz Edoma, z rdečimi oblačili iz Bosre? Ta, bleščeč v svojem oblačilu, stopajoč v polnosti svoje moči? — Jaz sem, ki govorim v pravičnosti. — Zakaj pa je rdeče tvoje oblačilo in tvoja oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? - Tlačil sem jih v svojem srdu in sem jih zdrobil v svoji jezi, in njihova kri je škropila po mojih oblačilih. Kajti dan maščevanja je bil v mojem srcu. In pomendral sem ljudstva v svojem srdu in sem vrgel ob tla njihovo moč.”
O, imejmo sveto spoštovanje pred Detetom betlehemskim!
Tako dobro je in ljubeznivo do vseh, ki hočejo sprejeti njegovo ljubezen in usmiljenje. Zato je prišlo, da vse osreči. Da vsem vrne izgubljena nebesa. A kdor zavrže ljubezen tega Deteta, kdor mu povrača ljubezen s sovraštvom, ta bo s strahom in tre-petom pričakoval prihod tega Deteta kot vsemogočnega Sodnika na sodni dan!
TV/ DCoroliee pilclo
V Angliji, začetkom decembra 1952.
Večkrat, kadar se ljudje med seboj pogovarjajo o raznih dogodkih, se zgodi, da ta ali oni reče: »Kar je minilo, se mora pozabiti.” To pa je napačno. Saj je samo preteklost tista knjiga, ki je dobra učiteljica za mlado in staro.
Tudi me v tujini se pogosto spominjamo raznih dogodkov v zadnji vojni. Mislile bi, da so le sanje, če ne bi imele še nekaj „cot”, katere smo na razne Bezugschein-e dobile. Lončarjeva Mojca se še živo spominja, kako je pogosto hodila na občino po nakaznico za čevlje, ker je bila vedno v zadregi.
Lizika pa pravi, da se ni dosti pečala z nakaznicami, se je kar »na črno” oblekla. Le prav pride, če je človek malo študiran.
Omeniti moram tudi, kako smo med vojno na Koroškem pogrešali slovenskega časopisa in tudi Mohorjevih knjig. Po minuli v°jni smo zato z veseljem segli po »Koroški kroniki . čez nekaj časa pa smo slišale, da »Kronika" ne bo več izhajala. In res se je združila s »Tednikom” v en list. Od takrat nas povezuje »Naš tednik” s Koroško in z ožjo domovino, katere vrednote šele v tujini spoznamo.
Z veseljem in zanimanjem beremo tudi mladinsko stran. K tej plemeniti ideji Vam, g. urednik, želimo mnogo božjega blagoslova.
1 udi kotiček kranjskega Janeza zelo rade prebiramo. Zadnjič smo se pa spotaknile in skoraj bi padle vse tri. Zato moramo pa tudi hitro povedati bralcem »Našega tednika , da kranjskemu Janezu ne smejo vsega verjeti. Predvsem naj mu tiste ne zamerijo, ko pripoveduje, kako mora »čoleje futrati". Tu se namreč vidi, da nimata ne on in ne njegov sosed duha bolj sluha o
živinoreji. Lončarjeva Mojca zato pravi: »Kranjski Janez! Za tebe bi bilo neobhod-no potrebno, da bi šel v kmetijsko šolo študirat. Tam bi se gotovo naučil, kako se »čoleji” krmijo”.
Vedno se moramo kregati s tem Kranjcem. Včasih pa je še celo pomilovanja potreben. Seveda je revež, ko se je tako globoko zaljubil v tisto Kočmarjevo. Mojca
KMETJE. POZOR!
SpnmZam vsem cenjenim odjemalcem in inieiesemom, da dobijo
5% božičnega popusta
pri nakupu sledečih sirojev. ako jih naro-ijo do 31. decembra 1932. Mlatilnice, preše /a seno, obračilniki za seno, kosilnice, i/ru. vači za krompir, pralni in šivalni stroji.
Johan Lomšek
Zaloga suujev in koles. - Zagorje-št. Lipš, p. Eherndori iDobrla vas) Koroško.
bi mu že znala ugasniti žejo z drugimi flav-zami. Ona ima dosti receptov, in sicer še od svoje babice. Sicer še nismo nič slišale, ampak zanesti se pa tudi ni na njega, da bi navsezadnje zabarantal še Lončarjevo Mojco, če se kaj takšnega zgodi, bomo pa že pisale »Našemu tedniku” in ga bomo prosile, da bi vam, cenjeni bralci, to povedal. Kaj ne, da ji ne boste pozabili čestitati.
Vsem bralcem »Našega tednika” želimo blagoslovljen Božič in srečno novo leto.
Tri Korošice.
PREGOVOR
Smrt je kakor ribič, ki je vlovil ribo v svojo mrežo, nato pa je dal ribo v vodo v posodi. Riba še živi in tudi še plava v omejenem prostoru, vendar pa jo more ribič vzeti iz vode, kadar to hoče.
iZ/f ualo mladina
PROSVETNI GLASNIK
Lejla Negra ali Zala ?
Mir ljudem na zemlji
Sedim v topli sobi pod adventnim vencem in pišem svoj dnevnik. V nekaj urah bo sveti večer. T u pa tam mi obstane pogled na žarkih, ki izhajajo od plamena sveč na vemu. Ta pa se tiho giblje in trpko diši. Na tisočero stvari mislim, na tisoče misli mi gre v teh urah skozi glavo. Toda ena beseda združi spet vse moje misli:
MIR
Toda, ali je naš čas miren? Naš čas, v katerem ljudje nimajo nobenega cilja več pred očmi. Naš čas, v katerem so se zaprla vsa vrata, v katerem je, kakor pravijo, Bog odmaknil svojo roko od nas.
Nekod žene in otroci, starčki in bolehni nimajo strehe nad glavo, nobene odeje, da bi jih varovala pred mrazom, ne kruha proti lakoti . ..
MIR LJUDEM...
Tam nekje daleč čepijo možje v jarkih, da streljajo drug na diugega in zrak je napolnjen z bobnenjem motorjev letal. Nekje, morda na naši vasi, morda v naši sosednji hiši, še čaka stara mati s krvavečim srcem na svojega sina, ki se ne sme vrniti domov, in spet nekje so morda ljudje na begu. In to pred nasilnim sistemom, pred človekom samim, če natančno vzamemo. In kljub temu zvonijo na ta večer po vsem svetu zvonovi isto sporočilo. Toda, ali ga še razumemo?
MIR?
Pri
jaslicah
Na Jutrovem jasli tam v hlevcu stojijo, pred Detetom božjim pastil ci klečijo.
Čuj, angelci božji prepevajo glasno, in zvezda nad štal’co sc sveti prekrasno.
Marija in Jožef Očeta častita, obadva sta T revno obleko zavita.
ena od onih dveh sester, katerim se je prikazala Mati božja. Takrat je Marija zahtevala posebno spravno molitev za spreobrnjenje sveta, predvvem Rusije. Mladina, kaj praviš k temu? Gotovo bi zadostovalo, če bi vestno izpolnjevali svoje poklicne in verske dolžnosti.
Ali bi ne bila to moja pot? Ali bi ne bila pot vseh,
KI SO DOBRE VOLJE1
In če se boš skril v pozni uri po napornem delu v svojo sobico, se bo tudi v tebi
Odrski talent nam je prirojen. Z nenavadno lahkoto in naravnostjo se fantje in dekleta gibajo na odru in mojstrijo vloge, ki zahtevajo od igralcev vživetje in spretnost igre. V vrsti igralcev in igralk najdemo prave mojstre-umetnike, ki s svojim nepokvarjenem čutom slutijo skrivnost v umetnosti odra, položaja in lepote. Tudi ni slučaj, da štejemo v vrsti slovenskih silovstvenikov toliko dramatikov in da so nekatera odrska dela prave narodne igre, ki nikdar ne zastarajo, marveč jih vsak novi rod znova odkriva in doživlja na odru.
Med zanimive pojave našega kulturnega življenja in delovanja spada tudi dejstvo, da zaustavljajo igrane vloge v igralcih nenavaden vpliv, ja, da naravnost sooblikujejo igralčev značaj. Največjo čast pomeni za naše v prosveti delujoče dekle, če sme igrati Zalo istoimenske igre, in za fanta, da sme podajati Mirka. Okoli trideset Zal in Mirkov menda štejemo in ti spadajo večinoma v prvo vrsto rodoljubov v dejanju.
nem ueiu v svuju suem-u, w	■ --- činoma v prvo vrsto rouuijuuuv * ut-junji*.
zganilo nekaj težkega kot gora in morečega. Fjnžgarjevi Janez, Gašper, Jerica v „Naši
Velika pekoča kaplja bo morda polzela po fcrvi”( Jurčič ~ Govekarjev! Martinek, Lovro
tvojem mladem, cvetočem licu, če vse to na- in jv[aniCa, Cankarjev hlapec Jernej in še
* '	*	"	~	ii	. .	_ ,J_L : 1,	fontlVl
tančno premisliš. Dolgo v noč boš slonel ob mrzlem zidu in hladil vroče čelo, trudne veke se bodo začele sklepati, tvoja duša pa poroma v sladki sen srečne, blažene svete noči, v kraj, kjer sta doma ljubezen in toplota.
Naše prireditve
dolga vrsta odrskih značajev živijo v fantih in dekletih-igralcih naprej, četudi podzavestno in nehote. Ta nenavadni pojav priča o tem, kako silnega vpliva je na našo mladino svet, ki ga predstavljajo odri v naših dvoranah.
Kdorkoli torej želi prosvetnega udejstvovanja naše mladine, poleg pesmi in petja ne sme prezreti slovenske dramatike. Iz-
govor, da že igranih del ne smemo več na istih odrih ponavljati, je enako jalov, kot bi bil smešen za mestne odre, ki ponavljajo v presledkih vedno ista izbrana dela in zanje najdejo vedno spet hvaležne igralce in poslušalce. Tudi povest ali pesem sta večno lepi, če sta umetnina, in se jima radi «• nova predajamo. Isto velja za dobre igre-Tisto hlastno stikanje za vedno novim odrskim materialom je bolestno in tudi nim* opravka s tem, kar imenujemo kulturo i» prosveto.
Kaj hočemo s tem povedati? Da nam j« neizmerno na tem, da bi nam vedno bolj se vsiljujoče filmske in radio-zvezdnik« čimprej spet nadomestili junaki in junakinje našega duha in naše krvi. Kaj bomo * netečnim tujim kruhom in belimi žemljami, najboljše tekne krajec domačega kruha! Proč s frakom in tujo uniformo, rdeč nagelj na domači jopič, ki nam najbolj pi1" stoja! Ne lakirani čeveljčki in modern klobuk pariške mode, rdeča ruta in bel ošpel bolj pristojata našemu dekletu!
Katera hiba je v naši odrski prosveti najpogostejša? K pripravam za igro, vaje in nastop spada resna zbranost in iskreno spoštovanje odrske umetnine. Sicer postane ig’a le igračkanje in ne zadovolji ne igralcev m ne poslušalcev. Posledica so rastoča nedisc»; pliniranost igralske družine in vedno bolj prazne dvorane.	|
Mladina! Voli torej med Lejlo Negro našo Zalo, med Erollom Flynom in naši® Mirkom!
Trpečim v njih trpljenju olajšave in tolažbe, v njih potrebah sočutja, v njih osamelosti razumevanja. Ali je to še tudi danes? _ v kraju Kongo na zdravniški postaji Lambarone hodi star človek od postelje do postelje. Črnci ležijo v teh posteljah in trpijo na mukah različnih bolezni. In ta mož poskuša olajšati s svojimi slabotnimi rokami njih trpljenje, katero je del trpljenja sveta. On poskuša zdraviti, kjer so vsekali drugi rane, poskuša s svojimi besedami biti eden od tistih, ki gredo ljudem pomagat, kakor so šli prej drugi, da jim škodujejo. Ta človek, veleum človeštva, je misijonski zdravnik Albert Schvveitzer. On je eden tistih. ki žive po evangeliju o medsebojni ljubezni.
Toda, kaj vsi ti zgledi? Ali niso preveliki in pretežki za nekoga, ki gre svojo pot tja-vendan.
Spomnim se, da živi
VABILO
Vabimo na igro „Henrik, gobavi vitez”, katero igra igralska skupina iz Spitala na Dravi v Šmihelu pri Pliberku v Sercerjevi dvorani v nedeljo, dne 4. januarja 1953, točno ob dveh popoldne.
VABILO
Vabimo na igro ,,Vestalka”, katero igrajo dekleta v Šmihelu pri Pliberku v Sercerjevi dvorani na Stefanovo, dne 26. decembra, ob pol 3. uri popoldne. Na sporedu je poleg igre še petje in deklamacije.
poti, saj bi naš edini cilj moral biti Bog.
Duh brezbožnosti se razširja. Krščanska mladina, čemu stojiš ob strani. Postavi se na noge, ker bodočnost je v božjih in tvo- vas bo podprl, jih rokah.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
veselo pozdravili, bi bile ravno temo n • vemu društvu naložene tolike kulturne ■ loge. Torej veselo na delo, vsak narodnja
_______rod
MLADINA PIŠE:
RAD1SE
v nekem samostanu
Skrajni čas je že, da se oglasimo tudi z Radiš ter pozdravimo vse naše mlade prijatelje. Se se spominjam kot bi bilo danes, čeravno je minilo že precej časa, odkar nas je obiskala mladina iz Skocijana. Bil je lep je enski dan. Ko smo tistega dne zaslišali, ko je vozil proti naši vasi avto, je začelo srce hitreje utripati. Končno so prispeli gosti na sončne Radiše. Domači pevski zbor je z lepo pesmijo pozdravil igralsko skupino.
Nato so nam č. g. dr. Cigan razložili vsebino igre in nam povedali nekaj veselih in resnih besed. Igrali so igro „Pri kapelici". To je res lepa in posebno za mladino po-učljiva igra. Nekateri prizori so bili pretresljivi. Metka in Janez sta nam dala najlepši vzgled čiste ljubezni, vdanosti in zaupanja v Mater božjo. Hvaležni smo škoci-janski mladini za uprizoritev te igre.
Naj ne bo odveč, če danes napišemo nekaj o naši prosveti. Svoječasno je bil Šmihel na področju prosvete na odličnem mestu. Le redko se je zgodilo, da bi ob praznikih ne bilo večje kulturne prireditve. Danes je prosvetno življenje popolnoma zaspalo. Edino naš pridni pevski zbor je častna izjema. Le ta nam in vsem Slovencem nudi od časa do časa preko celovškega radia marsikak kulturni užitek. Močno je želeti, da bi se naš pevski zbor pokazal tudi v javnosti in tako zamašil veliko vrzel na prosvetnem polju.
Kakšni so vzroki tega mrtvila pri nas? Brezdvomno na eni strani, od naših idealnih prosvetašev tolikokrat prekleta razcepljenost v ideološkem pogledu. Tudi pri Zvezi naj si zapomnijo, da mora biti prosveta takšna kot jo naše slovensko ljudstvo odobrava in ne ta, katero odklanja.
Druga stran pa je pomankanje primer nega prostora. Svoječasno je imelo prosvet no diuštvo zelo primerno sobo v kaplaniji To je bilo živ žav in veselje, petja ni manj kalo nikoli. Vsak mesec so bili redni sestan ki z različnimi govori, kjer se je šoli od rastla mladina vežbala v deklamacijah, na stopili in prireditvah. Vsa ta mladina je ostala poštena in narodno zavedna. Mnogo fantov in deklet iz tiste dobe so danes od-
ii3M iiiiaiuui ua upi itui .iv.* u- igi	tantov in ueKiei iz tiste uoue so uaues uu-
Tudi pri nas opažamo žalostno dejstvo, ijčno šolani gospodarji in gospodinje in bi i up mlarlina Hiindanes notanlia v prebil An\:	noroir-oJ v lArocvpmn
da se mladina dandanes potaplja v grehu in drvi samo za denarjem in uživanjem. Pri nekaterih vidimo, da ne najdejo več prave
Oentvala
kri hi tiske piesnete
Sin božji na slami smehljaje obeta, odpreti s trpljenjem nam sveta nebesa.
R. V o u k
želi vsem prosvetnim društvom in farnim mladinam ter vsem prosvetašem in kulturnim delavcem vesle in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto.
dali radi danes svoj naraščaj v prosvetno šolo.
In danes? Mladina sploh ne ve, da prosvetno društvo obstoja in kakšnega pomena da je. Zato pa šoli odrasla mladina išče, svoje veselje v gostilnah, kjer ob pijančevanju ubije vsak višji ideal in čut. Človek se mora večkrat zgroziti, ko vidi tak razvoj. Treba bo v Šmihelu krepko zasaditi lopato, da se popravi, kar se je do sedaj po različnih vzrokih zagrešilo.
Kakor ravno čujemo nameravajo poživiti nekdaj pred 40 leti tako sloveči „GorotanM. Ce bi bile te trditve resnica, kar bi nadvse
■L
'ti

(Nadaljevanje mladinske strani na str. 18.)

Delo na
Tožba o pomanjkanju delavcev na kmetiji in o odseljevanju kmečkih ljudi v mesto in v industrijske okoliše je že stara in se ponavlja vedno /nova. Ponavljajo pa se tudi predlogi, kako to odseljevanje preprečiti. Večinoma pa so ti predlogi brez vsakega ali pa vsaj brez zadostnega učinka.. To pa zato, ker so ti predlogi in nasveti dani brez prave podlage, brez poznanja pravega stanja na kmetijah, ki povzroča odseljevanje s kmetij.
čas ob koncu leta je prav posebno pri-aieren, da se zamislimo v življenje na kme-dji- Pri tem bomo ugotovili, da mora trnanjšanju števila delavcev na kmetiji nuj-n° slediti preobremenitev z delom onih, ki še na kmetiji ostanejo, torej kmečke družine same, ki je na kmetijo kakor pri-tasla. Posledica te preobremenitve je pred-i-asno staranje kmečkih ljudi in obolenje kmečkih ljudi, zlasti pa gospodinje, kar smo že pred nedavnim omenili v „Našem tedniku”.
V življenju kmetije je gotovo najusod-nejši čas in nekak mejnik oni čas, ko mladi 80spodar prevzame kmetijo. Ta čas nam jelo dobro osvetljuje takozvana krivulja v Oljenju kmetije. T6 krivuljo izračunamo jta sledeči način: število delovnih moči na .Jetiji pomnožimo s 100 in tako dobljeno evilo delimo s številom ljudi, ki jih mora jetija preživljati. Tako dobimo takozva-m količnik dela.
Ako ima n. pr. kmečka družina še dela petsobne starše in dva dela sposobna otro-a> bi to v obliki računskega obrazca napi-SaIi takole:
4 d x 100	400
= — = 100
i v	4 P	4
tem pbrazcu pomeni D delavno moč a kmetiji, d pomeni število dela zmožnih Jpui na kmetiji in p pomeni število vseh nih na kmetiji, ki jih mora ta preživljati. . Sornjein slučaju imamo na kmetiji štiri ? a zmožne ljudi in tudi samo te štiri mo-1 kmetija preživljati.
Ako pa so starši že stari in niso več zmož-‘ dela in ako sta na kmetiji samo dva od-s a otroka, imamo to v računu takole:
2 d x 100
200
4
Del	4 P
'•‘ovna moč na kmetiji je še 50, torej za
Hoiovico manj. Vzemimo, da se nato eden odraslih otrok poroči in prevzame gozdarstvo, drugi odrasli otrok pa odide s dv!etlje’ Mladi par na kmetiji ima spet k a otroka, ki pa še ne moreta delati. Na Zfbji sta torej stari oče in mati, mladi fe 02 ‘n žena ter dva otroka, skupaj torej -Za PreživIjanje, za delo pa samo dva. ' 0 izrazimo z računom takole:
D =
2 d x 100
200
6
6 P
I ‘ovna moč na kmetiji je padla torej od . na 33, torej na eno tretjino. Naraste ^ sPet na 50, ko starši umijejo in na 100, otroka dorasteta.
Ko
je delovna moč na kmetiji najnižja,
. r;ita mlada dva mnogo več delati. Posuta si s tujimi najetimi ljudmi ali pa k tr°ji> “ko kmetija denarno to zmore. Ako j kmetija teh izdatkov ne prenese, ali pa ‘>vcev ni mogoče dobiti, sta mlada dva . elom preobremenjena, kar slabo vpliva zdravje zlasti pri gospodinji in je posle-
kmetiji
dica tega večkrat tudi malo število otrok. Končno je posledica te preobremenitve z delom in pomanjkanja delavcev ter denarja za nakup strojev — beg s kmetije. V ljudeh, zlasti v mladini je namreč želja po lahkem delu in po velikem dohodku, torej velikem uživanju. — Trajno pa je nemogoče, da bi družina in velik del naroda malo delal pa dobro živel.
Splošno moremo reči, da narod, ki malo dela, more tudi malo trošiti, more malo porabiti. Gospodarski proizvod takega naroda je nizek, tak narod je tudi na nizki kulturni stopnji. Primer takih narodov so še danes nekulturni narodi v Afriki.
Narodi z delavnimi družinami, ki morajo premagati veliko krizo v -.voji zgodovini in ki se hočejo s svojim delom spet dvigniti, so podobni kmečki družini, ki mora
kmetijski stroji — reparature — izdelava gumijastih voz in prikolic.
Hans Hochkofler
Toplitsch, 1’. Gummern, tel. Gummern 12
preživljati veliko članov, za delo sposobnih pa jih je malo. Samo z napornim in vztrajnim delom more taka družina napredovati. Vzgled takega naroda so n. pr. Japonci.
Z vztrajnim delom napreduje kmečka družina, napredujejo pa tudi narodi, ki pridejo tako do blagostanja. Primer takih narodov je Švica in so Združene države v Ameriki.
Ako pa kmečka družina ali pa n. pr. mlad gospodar hoče samo uživati, ako samo zapravlja zbrano premoženje, ne poizkuša pa z delom obdržati gospodarstva v dobrem položaju, taka kmetija bo propadla. Tudi narodi, ki hočejo samo uživati in samo zapravljati, kar so njihovi predniki s težkim delom pridobili, bodo propadli. V zgodovini imamo dokaze za to.
Neurje s točo -
velika skrb in
Vsako leto znova pridejo neurja s točo, ki povzročajo opustošenja po naših njivah in vrtovih, kjer so marljivi kmetovalci preje z veliko skrbjo in trudom sejali in sadili.
Mogoče že cela desetletja v nekaterih krajih ni bilo toče, toda prišla je nesreča in v letu 1952 je napravila toča škodo tudi v takih krajih na Koroškem, kjer že leta in leta ne pomnijo toče. Nenadoma je prišlo neurje s točo in škoda, ki je tako nastala tisočim in tisočim kmetov, je bila ogromna.
Kot golobje in včasih celo kot kurje jajce velike kepe toče so padale izpod neba in napravile silno opustošenje. Večkrat je toča še naslednji dan ležala po razbitih poljih in sadovnjakih. To je bilo v pozni spomladi. Že sredi meseca junija pa so v mnogih krajih avstrijskih zveznih dežel privr-šala nova huda neurja s točo, ki je včasih pobila skoraj 100 odstotno vse posevke in vse sadne nastavke.
Takrat je divjala toča po Štajerskem, Nižjem Avstrijskem, po Gradiščanskem pa tudi po Koroškem. Zlasti v vzhodnih delih Koroške so bila velika neurja s točo in silnimi nalivi, ki so napravili ogromno škodo.
Gorski kmetje v približno 15 občinah med Svinjo planino in med Golco so doživeli takrat popolna opustošenja svojih žitnih polj. Zlasti močno so bili prizadeti kraji v okraju št. Vid in to predvsem Krška in Krčiška dolina, zlasti pa občine Kraig,
St. Georgen in Mostič.
Ni pa bilo uničeno samo žito, ampak tudi drugi pridelki, kakor pesa, krompir, fižol in koruza. Ti pridelki so bili močno poškodovani že po spomladanski pozebi in komaj so se malo opomogli, ko je privršala toča in napravila silno škodo na vseh teh pridelkih in na sadnem drevju.
V okraju Velikovec je bila huda toča zlasti v občinah Djekše, Grebinj in Pustrica,
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto vsem slovenskim kmetom
Kmečka gospodarska zveza
Ker je zdrava in številna kmečka družina podlaga in zagotovilo zdravega razvoja vsakega naroda, bi morala vsaka država to upoštevati. Zato bi morala država s svojo zakonodajo omogočiti kmečkim družinam obstoj. S primernim pospeševanjem kmetijstva, s primernimi podporami, z določanjem ne samo maksimalnih, ampak tudi minimalnih, to je najnižjih cen za kmetijske pridelke, more država pomagati kmečki družini, da premaga najnevarnejšo dobo na kmetiji. To je takrat, ko je na kmetiji največ izdatkov, ko je najmanj delavnih ljudi, ko je treba preživljati največ ljudi, pa ni skoraj nobenih dohodkov.
kjer je padala toča za oreh debela in jo je padlo po njivah tudi za 18 cm na debelo.
Komaj pa je minilo nekaj tednov in ko se še ni dobro pričela povsod žetev, so v drugi polovici meseca julija prišla že nova neurja. Četudi pri teh nevihtah ni bila škoda tako velika kakor preje, vendar pa so bili močno oškodovani kmetje v okoliših Velikovec, Krka, št. Vid, Altholen, Trg, Svinec in Paternion.
Do novih in tudi hudih neviht je prišlo spet začetkom meseca avgusta v Metniški in Krški dolini. Vmes so bile občine, ki so bile to leto že drugič in tretjič prizadete
strah našega kmetijstva
po toči.
Opustošenja so napravila v nekaterih občinah kar milijonske škode.
Vedno znova se ur.emičuje dejstvo, da so nenadoma prizadeti kako leto po toči okoliši in občine, v katerih že desetletja ni bilo toče. Res je sicer, da v gorskih krajih večinoma kmetje ne pridelajo žita niti za dom. ka j šele za prodajo, vendar pa so gorski kmetje zalo vseeno silno težko prizadeti, ako jim pobije toča njihove žitne pridelke in morajo nato žito za kruh dokupovati. Kupovati pa morajo tudi krmo za živino, ki je njihov glavni dohodek poleg lesa.
Zato mora nujno vsak kmetovalec, ko sliši o lanskih opustošenjih po toči, začeti premišljevati in bo kmalu prišel do spoznanja, da je zelo upravičen nasvet Deželne kmetijske zbornice o nujnosti zavarovanja proti toči. — Žal pa je še vedno veliko število kmetovalcev, ki to uvidijo šele takrat, ko je nesreča že tu.
FERGUSON SVSTEM
traktorjev koristijo kupcu Ferguson-traktorjd
KURT MARKTL & Co.
Mnenjski stroji in nadomestni deli Edini zastopnik Ferguson traktorjev za Sp. Koroško
CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja okusa Vdlkermarkter Strassc Nr. 117
Hans Hochkofler
kmetijski stroji in nadomestni deli, poprav-Ijalnica. Edini zastopnik ..Ferguson" traktorjev za Zgornjo Koroško
TOPLITSCH, P. GUMMERN
Naše kmetijstvo ima v avstrijskem zavarovalnem zavodu proti toči pravi kmečki zavod, ki hoče in ima tudi možnost, da oškodovanim kmetom nadomesti vso izgubo, ki jo je prizadejala toča.
Vsak kmet, ki še ni zavarovan, naj samo na kratko pomisli, kaj bi bilo, ako bi nenadoma prišla toča in hi uničila vse njegove žitne pridelke in vse njegove sadne pridelke. Kaj bi počel, kam bi se obrnil?
Vsak, kdor le malo razumno misli, bo gotovo prišel do ugotovitve, da je zavarovalna premija v resnici le skromni izdatek. Vsak bo uvidel, da je ta izdatek le zelo dobra naložba, ki varuje v slučaju nesreče pred velikimi neprijetnostmi.
Zato moramo nujno svetovati vsem kmetovalcem, naj se izognejo veliki skrbi in velikemu strahu pred nesrečo in naj poskrbijo pravočasno za zagotovitev pridelka.
Naj ne bi bilo zato v prihodnji pomladi niti enega kmeta, ki bi ob vsakem slabem vremenu in pred vsako nevihto podnevi in ponoči trepetal pred škodo, ki jo prinaša toča. Zato naj bi vsak pravočasno dobil v-e potrebne podatke pri zastopniku zavarovalnice proti toči in naj bi pravočasno vse potrebno ukrenil. Nato bo pa mirno mogel spati tudi takrat, kadar bo strela bila in kadar bo grozila nevarnost toče.
Kmetijstvo v Zapadni Evropi
Vsem našim cenjenim zavarovancem lelimo vesele bolične praznike in srečno novo leto
f
Die Osterreichische Hagelversicherungs-
anstalt auf Gegenseitigkeit
(Avstrijski zavarovalni zavod proti toči)
DUNAJ - WIEN I., Franz-Josefs-Kai 47
Naš zavarovalni zavod omogoča vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti težkim gospodarskim posledicam poškodbe po toči. Kmetijske zbornice svetujejo zato vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti škftdi po toči, to še tembolj, ker ni na razpolago javnih sredstev za povrnitev škode po toči.
Zavarovanje proti toči je samopomoč kmetovalcev
---
Agencija za medsebojno varnost je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da se je kmetijska produkcija zahodne Evrope od začetka izvajanja Marshallovega načrta dalje povečala za več kot 30%.
Poročilo tudi navaja, da je kmetijska produkcija v zahodni Evropi zdaj za 12% višja kot pred vojno, da pa je kljub temu potrošnja poljskih pridelkov posamezne osebe zaradi naraščanja prebivalstva in dotoka beguncev od vzhoda manjša kot pred vojno.
Poročilo obsega vse države, ki so članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Ne upošteva pa Španije in Jugoslavije.
Poročilo poudarja, da je nujno potrebno še nadaljnje povečanje produkcije, češ da bo dosega ciljev varnosti resno ogrožena, dokler ne bodo s povečanimi dobavami živil odpravili pomanjkanja živil in inflacijskih cen.
Kljub rekordni letini večine držav v letu 1951 mora zahodna Evropa še vedno uvažati okoli 30% živil, ki jih potrebuje, v
vrednosti 4.4,000.000 dolarjev po današnjih cenah. V glavnem uvažajo maščobe in olja, krušna žita, sladkor, sadje in meso.
Potrošnja mesa je danes v zahodni Evropi še vedno za 13% manjša kot pred vojno, potrošnja mleka pa za 10% večja. Težnja za večjo potrošnjo mleka se še nadaljuje.
Po podatkih poročila so Združene države po Marshallovem načrtu in po programu medsebojne varnosti poslale zahodni Evropi živil in krme v vrednosti 486 milijonov dolarjev, kmetijskih strojev za 106 milijonov dolarjev, traktorjev za 101 milijon dolarjev, gnojil za 49 milijonov dolarjev, semen za 7 milijonov dolarjev in sredstev za uničevanje mrčesa za 6 milijonov dolarjev. Poleg tega je več kot 2000 kmetijskih strokovnjakov prišlo na štutlij v Združene države, okoli 200 ameriških znanstvenikov pa je po navedenih programih poučevalo evropske kmete o sodobnem kmetovanju. Evropske dežele pa so za kmetijske namene iz svojih protivrednostnih skladov izdale 815 milijonov dolarjev.
Iti
*
Vsem naročnikom „Na5ega Tednika Jeli
MARICA ROJSEK
uprava
CELOVEC
Družina dr. VALENTIN INZKO
SVEČE
Družina ZWITTER-JEVA
ST. JAKOB V ROŽU
Družina Sonja in Franc Fischer
časnikar
CELOVEC
Vsem naročnikom in bralcem naSega lista, kulturnim delavcem ter vsem prt-iateliem širom Koroške
'P,	ALBERT SADJAR
,*	CELOVEC
^/4 Vsem znancem in prijateljem
Družina REHSMANN
CELOVEC
LOVRENC SADJAR
CELOVEC
Družina VID STARC
CELOVEC
Vsem izseljencem v Rožu in Podjuni
BREZNIK KRISTO
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu !
družina ROJSEK
CELOVEC
TOMAŽ DUMPELNIK
svet. deželne kmetijske zbornice z družino 5TEBEN V PODJUNI
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu
JOŽEF P1CEJ
župnik
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina URANK, pd. Kavh
ENCELNA VAS
Družina ARMIN KURBUS, učitelj
vsem prijateljem in znancem na Koroškem in čez morje, posebno pa Hanziju v Kanadi
Vsem prijateljem in znancem v domovini. Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji ter onstran morja želi družina NACHTIGALL Celovec
Vsem znancem in prijateljem
VALENTIN KASSL
ZELINJE
Vsem znancem in prijateljem
TOMAŽ HOLM AR
provizor na OBIRSKEM
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD PLIBERK
Družina dipl.-trgovcc
DOLFE in IVANKA PICEJ
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Družina MALE, pd. Petrej
KOŽENTAVRA
Vsem znancem in prijateljem
STANKO in FRANCE BOŽIČ
VEČNA VAS p. Globasnici
MARIČ VIKTOR
krojač
CELOVEC	Sandgrubenweg 5
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v štebnu v Podjuni vsem društvom, posebno pa dobrotnikom ob priliki otvoritve
UŠTINIJEV LOJZEK
organist šcntlenarškega pevskega zbora
KORPICE
MATEJEVA družina
LOČILO
šentlenarški pevski zbor vsem bratom in sestram na Goriškem in v T rstu, nekdanjemu organistu Majheniču ter njegovi družini v USA ter vsem prijateljem in znancem na Koroškem.
REZIKA HOBEL
CELOVEC
in ROJAKOVA družina
ST. VID V PODJUNI
MARTA IN MICKA MUCHAR
CELOVEC
BLAŽEJ AVGUST
CELOVEC
BRUMNIK FRANC
sedanjim in bivšim župljanom
ŠMARJETA P. VEL.
KUCHLING ANTON
župnik
BISTRICA ob Zilji
Vsem poštenim Slovencem tostran in onstran meje
družina KOREN
VEČNA VAS p. Globasnica
JANEŽIČEVA družina
LESE
Vsem bivšim tečajnicam pri nas in v holandskem Limburgu
MILKA HARTMAN
Družina HARTMAN
LIBUCE pri Pliberku
STICKER JOŽE
ŠT. PETER pri št. Jakobu
POLDI OVSENEK
CELOVEC
^ Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom
IpS	dipl.-trg. JANKO URANK
lil	CELOVEC
O__________________________________________
DR. ZEICHEN FRANC
ST. RUPERT PRI VELIKOVCU
KOVAČIČ FRANC
mizarstvo
PODJERBERG
Družina UŽNIKOVA
SELE
Bratje Olip in Janko Gruden
SELE
Družina REICHMAN
pd. Jesenikova
LIPA nad VRBO
Vesele praznike in srečno novo leto |jŽi§ želim vsem prijateljem iz časa bivanja v St. Veit a. d. Član in v taborišču St. Mar-Kg tin. JANKO TaVCAR, krojač, Chemin de Mazargues 640. Marseille B du Rhone, $jl|	Francija.
Vsem sobratom in prijateljem širom sveta želim bogastvo božičnega mir« in božje varstvo v novem letu.
ALOJZIJ VAUTI
župnik
Vsem bralcem blagoslovljen Božič in srečno novo leto
MAUSER KAREL
CLEVELAND
Družina KROPIVNIK FRANC
RUTE — RINKOLE
Prof. JANEZ SEVER
CLEVELAND
JANEZ STARC
župnik
ŠT. LENART P. 7 STUDENCIH
UČITELJICE KUHARSKIH TEČAJEV
želijo vsem bivšim tečajnicam blagoslovljene praznike in srečno novo leto: Milka, Hanca, Katica, Mojcka, Marta, Francka in Micka.
„Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo leto!
Našemu nekdanjemu pevcu Jurčevemu Hanziju v Kanadi mladi šentlenarški pevci: Uštinijcv Lojzek, Kovherjcv Hanzi, Mastigijev Hubert in Andrč, Andrlnov Andrč in Tonči, Rudi, Foltej, Majerčev Tonči in Pavli ter Lipijev Pavli.
Dr. RAJKO LOŽAR
CHICAGO
Vsem prijateljem in znancem
Župni urad KAMEN
V PODJUNI
Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu, vsem bralcem mojih pesmi želim blagoslovljene božične praznike in prav srečno novo leto.
LIMBARSKI
»Narodna šola” v št. Rupertu pri Velikovcu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo letol
Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva z\ezc vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem ..Našega lednika-Kro-nike". Vesel božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem.
MADRID V ŠPANIJI

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto pekarna Stiickler Johann DOBRLA VES		Priporoča se s svojimi izbornimi vini in okusnimi jedačami gostilna SOC H ER (Christian in Anna Kornbrath) CELOVEC. St.-Vciter Strasse.
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto trgovina Peter Kolllch ŠTEBEN V PODJUNI		Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem trgovina WESTRITSCHNIC & KULTERER Celovec. Villkermarkter Strasse
Dobro jutro - dober dan, SCiHILEPPE-pivo vsaki dan S		
Trgovska hiša
SAMO NI G BELJAK-VILLACH
želi svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
f2UIIT¥J Rpe odlike in prteni v
veliki izbiri
BELJAK
.......
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem tvrdk
FRANZ NAPOTNIK
trgovina z železnino in barvami
CELOVEC - KLACENFURT Priesterhausgasse 21. telefon 34-47
i-tO
Vesele božične praznike in srečno novo n želi vsem odjemalcem, znancem ter pošlo prijateljem	.
steklarna H<3nS CELOVEC - KLACENFURT, Spitalgasse
Jhie
IZ GLOBIN ZEMLJE
Stauiiel 350‘50
Bilo je pred petimi leti, dne 1. avgusta 1917, ko 50 bile ustanovljene Avstrijske dravske elektrarne — Oesterreichische Draukraftwerke-Aktiengesellscha£t”.
lakrat je prevzela ta delniSka družba dvoje podr-bvljenih elektrarn na Dravi. Danes pa ima ta družba že pet elektrarn in sicer: žvabek, Labud, »oitsberg, St. Andraž in Reisseck-Kreuzeck. Zadnja elektrarna še ni v polnem obratu, ker zajezitev še J1 * * *' gotova. Ko bo pa tudi ta elektrarna gotova, bodo unelc Dravske elektrarne zmogljivost 315.000 kilo-yatov in bodo proizvajale letno povprečno 1.2 mili-jarde kilovatnih ur.
Zelo posrečena povezava elektrarn na Dravi, elek-hame ob gorski zajezitvi in pa dveh parnih elek-barn omogoča večjo proizvodnjo električne sile v btnskih mesecih kakor v poletnih mesecih. To pa 0'nogoča izravnanje primanjkljaja v proizvodnji to-.a P1'* drugih elektrarnah. Z razvojem podjetja sc je večalo tudi število delavcev in nameščencev, ka-enh število je narastlo od prvotnega števila 100 a današnje število 800. Razen tega pa je bilo za,-Pudenih okrog 3000 stavbnih in montažnih delav-v pri gradnji elektrarne Reisseck, St. Andraž in pitsberg. S povečanjem podjetja je moral rasti tu-delniški kapital, ki je narastel od prvotnih 6 mil. a današnjih 20 mil. in bo povišan prihodnje leto a 205 milijonov šilingov. Vrednost elektrarn pa Pfesega eno milijardo šilingov, j bko skrb podjetja za delavstvo in nameščence
nat ‘
i;te1r razvoj podjetja v zadnjih petih letih, tako tek'V’<!evai° načrti tudi za bodoča leta. Saj bo v j 'etdi dograjena elektrarna v gorovju Reisseck bodo nastale nove elektrarne na Dravi, jjvjkor tudi je namen Dravskih elektrarn, da iz-^ 'jo y svojem območju čim več vodnih sil in Uge vire energije, vendar se je bilo pri uresničitvi tim K3"16"3 trclt,a ozirati tudi na to, da je izvedba pa ,0lj .Poceni ‘n čim bolj gospodarska. Predvsem st a,“J b' te elektrarne pripomogle k izravnavi zim-ega pomanjkanja električne sile. To pa je mogoče z graditvijo gorskih zajezitev in pa parnih . rn' /ato Pa sta v tem načrtu tudi najpreje
n .1° prijetne stanovanjske hiše, ki so po svoji zu-, fjosti prilagodene okolišu. Kakor je bil izredno
nastali elektrarna v gorovju Gornje Koroške in pa parna elektrarna v Labudski dolini.
Nič posebno vabljivo ni vplivala zamisel gradnje parne elektrarne, ko so vsi gledali rešitev pridobivanja električne sile samo v izgradnji velikih vodnih elektrarn. Ker pa je gradnja zajezitvenih naprav dolgotrajnejša in dražja, je zmagal načrt o gradnji kaloričnih elektrarn. Pri tem pa je bila ovira v tem, da premogovniki v Labudski dolini niso bili urejeni za čim večje pridobivanje premoga. Saj so nakopali v premogovniku v St. Stefanu dnevno komaj po 450 do 500 ton rjavega premoga, kar je komaj zadostovalo za dosedanje potrebe, ne bi pa bilo na razpolago zadostnih količin premoga za nameravano parno elektrarno. Sele po dolgotrajnih pogajanjih in proučevanjih je zmagal načrt elektrarne za La-budsko dolino. Ker pa so bile zaželjcne talne razmere za gradnjo temeljev nove elektrarne samo v okolici št. Andraža, so tudi tam začeli rasti temelji nove zgradbe.
še preje pa se je bilo treba odločiti, kakšne turbine bi bile najprimernejše: parne ali plinske. Po enem teh načrtov naj bi labudski premog razplinili pod visokim pritiskom in naj bi nato plin sam uporabljali deloma za pogon turbin, deloma pa bi plin po cevovodu napeljali v Celovec in okolico ter v štajerske industrijske revirje. Zaradi sestave labud-skega premoga pa so ta načrt opustili. Obveljal je zato načrt uporabe parne turbine. Potrebno vodo za hlajenje je dobilo podjetje v zajemu dveh sosednjih potokov, iz katerih so vodo v posebnem vodovodu napeljali do centrale. Estetični, tehnični in denarni razlogi pa so vplivali na to, da sta zgrajena hladilna stolpa iz lesa.
Tako so začeli graditi centralo vzhodno od mesta St. Andraža. Zgradba jc 76 metrov dolga in 00 metrov široka, je iz železobetona, deloma pa je zidana iz opeke. Skladišče za premog je 300 metrov dolg prostor, ki je po sredini predeljen v dva po 45 metrov široka predela.
Hladilna stolpa stojita na železo-betonskih temeljih. Na njih se dviga podstav iz železo-betema, ki nosi železno konstrukcijo za 42 metrov visok lesen kamin.
S
•c
s
4=
►
V
s
s
JJ
w
>b
d
z
Z delom pri stavbišču so pričeli v septembru leta 1919, aprila 1950 so pričeli z gradbo hladilnih stolpov in 19. avgusta leta 1950 so že dosegli streho, nakar so začeli z deli pri gradnji prostorov za turbine in kotlarno ter za stanovanjske hiše. Spomladi lota 1951 so začeli s poslopji za skladišča, delavnice in garaže. Vsa ta dela so bila končana od spomladi do poletja leta 1952. Največe število zaposlenih je bilo v novembru leta 1950, ko je doseglo to število 800.
Pri gradbi so porabili v glavnem: 15.000 ton cementa, 1400 ton betonskega jekla, 500 ton pločevine. 90 000 kub. metrov peska in gramoza ter skoraj 4 milijone zidne polne in votle opeke.
Pri gradnji zaposleni stavbeniki, montažna podjetja a dobavitelji
STAVBENIKI:
DELOVNA SKUPNOST: FA. UNIVERSALE, WIEN, in ED. AST & Co., GRA7. DIPL.-ING. KONRAD HITZ Sc Co., CELOVEC STAVBENI MOJSTER ING. FRANZ ISOLA & DIPL.-U1G. A. LERCH-BAUMEU, SPITTAL WAYSS EREVTAG, GRAZ STAVBENI MOJSTER FRANZ OFENBAUER, VVOLFSBERG F. MADILE & Co., CELOVEC DIPL.-ING. ROBERT RAPATZ, CELOVEC DIPL.-ING. FLORIAN CRIES in STAVBENI MOJSTER JULIUS SIEGMETH, CELOVEC STAVBENI MOJSTER PETER STRATZN1G, ST.
ANDRAŽ
MONTAŽNA PODJETJA IN DOBAVITELJI: AEG-UNION, WIEN ALPINE-MONTAN, ZELTVVEG OSTERR. ARMATUREN, G. m. b. H., \VIEN DELOVNA SKUPNOST: FRANZ KRASSNIG. VVOLFSBERG in JOSEF HEDSCHEK, GRAZ DEL. SK.: PAPPLER & SOMMA ALOIS AŽMAN n und SOHN, CELOVEC BACON, WIEN BINDER & Co., GRAZ BOHADTI, VVIEN ING. HANS BRIGGEN, LINž
F. BRODNIGS SttHNE, CELOVEC 6STERR. BR04VN-B0-VERI TVORNICE, A. G.
VVIEN
LEO BUCHBaUER, VVOLFSBERG BUHRING Sc BRUCKNER G. m. b. H., VVIEN BOTTINGHAUS, GRAZ

;'i
W M ■
Y
f
,r' " ' : '
.
■ViJ
J-''''
t
•/
» 'f tv

m
Vflg:	'iž* s .
a**’- '	"
v -V
m:
• j
3
Ty-,/ ■ • J. A
^ ',‘v.1C f i hiNo /$'Y

NvV
. ,
—...j. VwY '. .'






DRUŽBA ZA IMPREGNI-RANJE IN PREDELAVO LESA
J.	GSCHIEL, CELOVEC HARTSTEIN-REIMITZ, KOFLACH
A. HOLLAUF, VVOLFSBERG ING. VVALTER HORNOF VVOLFSBERG HUTTER Sc SCHRANTZ A. JANSCHOU, CELOVEC FERD. JERGITSCH* SOHNE, CELOVEC
K.	KAGER, WOLFSBERG KATZ & KLUMPP, BRNCA M. KATZEN BERGER, GRAZ
F.	KRASSNIG, VVOLFSBERG LAVANTTALER KOHLEN BERGBAU,
S 1. STEFAN L L.
FRANZ LEX & SOHN, CELOVEC
JOSEF LIZZI, LAGERR"CH
V. LEITGEB,
SINCA V ,
FRANZ MAIER & SOHN,
VVOLFSBERG
ING. A. MALIN EK,
VVIEN
STROJNE TOVARNE ANDRITZ A. G. GRAZ D. MERLUZZI, SPITTAL M. U. T.
STCCKERAU-VVIEN, OVERHOFF, VVIEN
G.	SACHS, VVCLFSBERG A. SCHARF, VVOLFSBERG SEMPERIT-TVORNICE, VVIEN
SIEMENS & HALSKE, VVIEN
S1EMENS-SCHUCKERT-TVORNICE, VVIEN J. SIGMETH, CELOVEC SIMMERING GRAZ-PAUKER A. G., PAUKER-TOVARNE, VVIEN SOCONI-V ACUUM PETROLEUM COMPaNV, VVIEN
STOISER & VVOLSCHNER, CELOVEC

DOCZEKAL Sc CIE , VVIEN H. DORFER, CELOVEC DURIT-GRADIVA, KERN Sc CO., CELOVEC EICHER D. J., CELOVEC EINICHER & CO., CELOVEC EISEN- UND STAHL-A.-G., VVIEN ELEKTROIIAU A G., GRAZ ELIN D. D. ZA ELEKTROINDUSTRIJO, VVIEN EVVA-TVORN1CE, VVIEN FRANZ FAILMaVER, LABUD FONTANO, VVIEN FALTEN Sc GUILLEAUME A. G., VVIEN FILLI Sc CO , CELOVEC FRANZ FLEISCHMANN, CELOVEC FRITZ GALLANT, LABUD GARVENS-TVORNICE, VVIEN
FRANZ STROMBERGER, VVOLrSBERG UNITHERM, VVIEN
ZDRUŽENNE AVSTR. ŽELEZARNE IN JEKLARNE, D. D., LINZ
VVaAGNER-BIRO A. G., VVien
ALFRED VVAGNER, RIED IM INNKREIS
E. VVALTL, VVOLFSBERG
HANS VVEINLANDER, ŠT. ANDRAŽ
A. VVILLNER, CELOVEC
VVIETERSDORFEU ZEMENTVVERKE A. G.
ZAVAROVALNICE:
ERSTE ALLGEMEINE UNFALL- UND SCHADENS-VERSICHERUNGSGESELLSCHAFT, CELOVEC KARNTNERISCHE LANDESBRANDSCHADEN-VERSICHERUNGS-ANSTALT, CELOVEC
VVIENER STADTISCHE VERSICHERUNGSANSTALT, CELOVEC
Premog dobavljajo po 1.7 km dolgi žičnici na skladišče, kjer je prostora za 130.000 ton premoga in je tako mogoče imeti vedno precej velike zaloge, da se ni treba bati, da bi bil zaradi kakršnegakoli razloga obrat elektrarne zaradi pomanjkanja premoga oviran. Predno pride premog v peči, ga na drobno zmeljejo in osušijo. Posebej je poskrbljeno za neoviran dotok vode v kotle. Seveda je voda preje dobro očiščena, predno pride v kotle, ki so štirje. Trije od teh morejo proizvajati na uro 80/100 ton pare, četrti pa 40 50 ton. Poleg kotlarne je tank za olje z vsebino 800 kub. metrov. Seveda so kotli — in kotlarna sama — opremljeni z vsemi potrebnimi instrumenti. Predno pride dim iz dimnikov, gre skozi filtre in je tako okolica obvarovana pred nadležnim pepelom in drugačnim onesnaženjem.
Para, ki se proizvaja v kotlih, pride s temperaturo 450 C in z napetostjo 38 atii do treh glavnih turbin z 20 MVV in do manjše turbine s 7.5 MVV. Električna sila. ki se proizvaja v manjšem agregatu, je namenjena za preskrbo s potrebno silo elektrarne same m pa premegovnika. S turbinami so v direktni zvezi generatorji na vrtilni tok. število obratov v agregatih pa je po 3.000 na minuto. Električni tok pride nato v posebne transformatorje, od koder prihaja po posebnem vodu v omrežje dežele. Prav posebno skrbno jc urejen stikalni prostor, ki daje možnost pregleda nad vsem obratom in je telefonsko spojen z vsemi napravami v obratu.
Tudi za nameščence in delavce elektrarne je poskrbljeno tako, da se res vsi morejo čim bolj posvetiti delu samemu. V stanovanjskih hišah je prostora za 60 družin. Te stanovanjske hiše so skoraj prave podeželske vile med sadonosniki Labudske doline. V higienskem in zdravstvenem oziru je tudi kar najboljše poskrbljeno za vse delavce.
Ostala podjetja Dravskih elektrarn (Osterr. Draukraftwerke)
1.	ŽVABEK
Elektrarna v Žvabeku je bila zgrajena v letih 1939 — 1913 v bližini Labuda, od katerega je oddaljena G km.
2.	LABUD
Elektrarna v Labudu je bila zgrajena v letih 1912 — 1945, popolnoma pa je bila končana šele v letu 1919.
3.	VOITSBERG
Ta parna elektrarna, ki ima dva turbogenera-torja po 20.000 kW, je po velikosti četrta parna elektrarna v Avstriji. Spreminja v elektr. silo rjavi premog premogovnika Koflach. Zgrajena je bila v •letih 1938 — 1911, Dravske elektrarne pa so prevzele ta obrat 1. aprila leta 1918. V letošnji zimi bodo to elektrarno znatno ojačali in ho mogla nato proizvajati letno po 250 milijonov kWh.
4.	REISSECK-KREUZECK
V letu 1917 je pričela graditi to gorsko elektrarno družba „KeIag”, leta 194& pa so začeto zgradbo odkupile Dravske elektrarne. Ta elektrarna bo izrablja a vodne sile štirih gorskih jezer, iz katerih pada voda 1771 metrov (največji padec na svetu) v dolino. Ko bo elektrarna izgotovljena, bo proizvajala 132.000 k\V.
GRADBENO PODJETJE
Dipl.-lng.K.Hitz&Co.
mestni s t a v b e n i m o j s t e r
NAČRTOVANJE
IN
IZVEDBA
VSEH
VISOKIH
IN
TALNIH
ZGRADB
Celovec-KIagenfurt, SL Ruprecht Strasse 8 H
ČRNO ZLATO
Ne imenujejo brez razloga Labudsko dolino ..paradiž Koroške”, njena rodovitnost in njeno milo podnebje ta naziv opravičujeta. Znana je Labudska dolina po svojih lepih sadonosnikih, znana po svojem lesnem bogastvu, znana pa je tudi po svojih podzemeljskih zakladih. Saj so v prejšnjih stoletjih pridobivali tam poleg bakra in železa celo srebro in zlato. Toda vsled konkurence na štajerski strani so plavži ugasnili v drugi polovici 19. stoletja.
Približno takrat pa so začeli kopati v Labudski dolini rjavi premog — ,,črno zlato". V Labudski
paradižu DCoro^k^
Notranjoost rova — ureditev za prevoz p emoga po strmini
dolini je dvoje nahajališč rjavega premoga. Od teh leži eno v gornji Labudski dolini (premogovnik \Viesenau), drugo pa se razteza južno od Volšper-ka (VVolfsberg), to sta premogovnika St. Stef.in-\la-rein in Andersdorf. Omenjeni premogovniki so v obratu že nad 100 let z delno prekinitvijo.
Labudski premog je dober rjavi premog, katerega
kurilna vrednost je, različno po sortimentu, med 3000 in 4200 toplotnimi enotami. Ta premog se odlikuje po tem, da vsebuje malo žvepla, da gori na rešetki m rno in z močn m plamenom. Premogovnika St. Stefan-Marein dajeta okrog 80 odstotkov, premogovnik \Viesenau pa 13 odstotkov celokupne proizvodnje premoga na Koroškem. Podjetje, ki je imelo preje svojo centralo v Sleziji, je bilo leta 1916 podržavljeno in od takrat proizvodnja premoga hitro narašča. Z novimi denarnimi sredstvi se je namreč posrečilo obrat znatno modernizirati. Medlem ko je dosegla proizvodnja leta 1916 komaj 110.000 ton letno, je sedaj že daleč preko 403.00!) ton letno.
Podjetje zaposluje sedaj nad 1500 delavcev in nameščencev, ki so večinoma domačini iz Labudske doline.
V okviru načrtne obnove avstrijskega gospodarstva je bila poverjena Labudski premogovni družbi (Lavanttaler Kohlen-bergbau) zelo važna naloga, ki jo je bilo mogoče uresničili s pomočjo PR P-kreditov. Ker je poraba električnega toka v naši industriji vedno večja, je bilo neba misliti poleg vodnih električnih central tudi na proizvodnjo toka v kaloričnih elektrarnah. Ker so v Labudski dolini znatna skladišča premoga, so začele Dravske elektrarne (Draukraftvverke) graditi leta 1919 v St. Andražu kalorično centralo. Ta centrala je bila pred kratkim dogotov-Ijena in je začela obratovati.
Ker pri sedanji ureditvi premogovnik v St. Stefanu ne bi zmogel proizvajati potrebne količine premoga, si je zastavilo podjetje nalogo, da začne z delom v novi veliki jami v Wo]kersdorfu, kjer naj bi začeli z obratom leta 1936. Ker bi pridobivali v novem premogovniku letno okrog 900.000 ton premoga, bo mogla premogovna družba dobavljati novi elektrarni v Št. Andražu letno pogojenih 290.030 ton premoga in tudi več. Razen tega pa bo ostala še znatna količina premoga za domače koroške potrebe, za kurjavo in industrijo. Zaloge premoga v La-
budski dolini pa so tako velike, da bo mogoče oskrbovati kalorično centralo v St. Andražu s potrebno količino premoga vsaj 40 let.
Vodstvo premogovne družbe je moglo doseči tako velike uspehe predvsem zaradi tega, ker je znalo vzpostaviti čim boljše odnose med delavci in upravo podjetja. V socialnem oziru je poskušalo dati vodstvo podjetja delavcem in nameščencem čim več, predvsem pa dobra stanovanja. Omogočilo je v zadnjih dveh letih zgradbo 200 lastnih stanovanjskih hišic. Razen tega pa je zgradilo devet moderno urejenih stanovanjskih hiš, v katerih je našlo prijeten dom 71 družin. S takim sporazumnim delom se bo gotovo posrečilo vodstvu podjetja rešiti taz-meroma težka vprašanja pri ureditvi novega veli-
V rovu — naprava za prevoz premoga
kega premogovnika v Wolkersdorf-u. Saj je od 1 ureditve odvisen v veliki meri obstoj in Pr0SP premogovnika samega, kalorične centrale v St. dražit ter s lem tudi v precejšnji meri prospeh KO škega gospodarstva.
Dravska elektrarna v Žvabeku — pogled od spodaj
KOROŠKI PREMOG
LAVANTTALER KOHLENBERGBAU M. B. H.
Oskrbuje s premogom ne samo industrijo in gospodinjstvo, ampak je tudi edini dobavitelj KALORIČNE ELEKTRARNE V ŠT. ANDRAŽU
Premogovniki rlavege premoga: St. Stefan im LavanttaE Wšesena*
Uprava podjetja: St. Stefan im Lavanttal, telefon Ufolfsberg 1 in 25
svinčenih akumulatorjev pr**™*»najbolj« kako*.*«
Alckumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER
Bistrica v Rožu — Feistritz i. R.( Karnten
IZ JANE DO KOTLA
Premog, ki je potreben za pridobivanje električne sile v St. Andražu, kopljejo v premogovniku Klein-Rojach.
Po žični železnici v dolžini 1700 metrov pride premog v velikih kosih do lomilnice in drobilnice. Tam ga drobilci in mlini zdrobijo v male kosce, ki imajo velikost
od 0 do 20 mm. Tako zdrobljen premog pride nato na skladišče, kjer je prostora za 130.000 ton premoga. Tako je zagotovljeno, da je premog vedno v potrebni količini na razpolago, tudi če bi bila potreba v elektrarni večja in morebitna dnevna dobava iz premogovnika manjša. To je tudi
KONZUMNE ZADRUGE VABIJO!
CELOVEC - KLAGENFURT, ST.-PETER STRASSE 5
Mi
noMo mn
J ji& kufuife v
KONZUMU
m (j?
aetttr.O’ t/&sele fao-ziuic pcaztuluz U% scecftb tctb ) ^.......
A. v
Zicna
železnica
dovaža
premog
v
drobtine
naprave
rezerva za zimski čas, ko je poraba električnega toka večja, proizvodnja v vodnih elektrarnah pa manjša.
Iz skladišča pride premog po tračnem prenosu na nakladalnem hodniku do kotlov. — Kotli so štirje, od katerih ima vsak prostora za 500 ton premoga, kar zadostuje za neprekinjen obrat za 20 ur.
V kotlih so urejene mlinske naprave, ki
premog zmeljejo v fin prah. Iz velike peči pa prihaja v kotel istočasno vroč zrak, ki premogov prah popolnoma posuši. Tako posušen in tudi pregret premogov prah pride v štiri kote peči, kjer enakomerno zgoreva in se tako v premogu skrita sila spreminja v silo, ki poganja parno turbino. Tako se posredno spreminja v premogu skrita sila v električno energijo.
Po
tračnem prenosu prihaja premog s skladišča v kotle
DELOVNA SKUPNOST
..UNIVERSALE”
VISOKE IN TALNE G3ADBE D D, WIZN I. PODRUŽNICA V CELOVCU - KLAGENFURT, GABELSBERGERSTRASSE 62
Četrtek, dne 25. decembra 1952
----------------------------------
PooblaSčena prodajalna in delavnica za lastnike Sleyr-dizel-traktorjev, vsi kmetijski stroji in orodje, motorna in druga kolesa, obroči in tekoča pogonska sredstva, Hardy-Knorr tlačne zavore na zračni pritisk.
NIEMIEZ & RIEPL
VELIKOVEC-VOLKERMARKT
Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želim vesel Božič in srečno novo leto
Stavbeno podjetje
ADAM STEINTHALER
Celovec - Klagenfurt West - Fledermausgasse 7 Načrtovanje za vsa v stroko spadajoča dela.
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJEM Celovec, KIagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76
Lasten kamnolom
Izvedba vseh strešnih del za cerkve, stolpe in gradove
Zeli vsem poslovnun prijateljem, posebno župnim uradom vesele božične praznike in srečno novo leto.
_________ _______________________
„£ternil.
Hum
jaMeUou
CELOVEC - KLAGENFURT
Heimstattenstrasse 18 (Kanaltaler-Siedlung) Tel. 39-7-95
Zgoraj omenjeno podjetje izvaja kar najbolje vsa dela pri modernih ureditvah prostorov, kakor tekoče tapete, plastične, pleskarske ureditve in dela v laku, samodex-5kropilni postopek, kakor tudi loščenje vseh vrst lesa in pleskanje fasad.
Edini proizvajalec moderne stenske obloge „GLAPLANIT”
'
Vesele božične praznike in mnogo uspeha v novem letu želi svojim odjemalcem tvrdka
FRANZ
RUMWOLF
uvoz mineralnega olja
Oef0¥ec-K!agersfnrt
Stauderhaus
' ,'T ' .

Pri gradnji l<ot'arne kakor tudi pri gradnji stanovanjskih hiš so uporabili naše priznane votle zidake (opeko) iz ugaskovega betona.
Schlackenstein-werk Rosenthal
HARTENSTEIN & R El M IT Z
ROSENTHAL, POST VOITSBERG, TELEFON NR. 85
110-kV-STI KALNA NAPRAVA V ŠT. ANDRAŽU - ST.ANDRl
OSTERR. DRAUKRAFTWERKE AG. (AVSTRIJSKE DRAVSKE ELEKTRARNE)
Slika nam prikazuje del 110 - kV - stikalne naprave, ki jo je projektiralo in zgradilo v lanskem letu pri novi kalorični elektrarni v St. Andražu podjetje ELIN. Ta naprava ima tri odcepe za 3 transformatorje po 23 MVA, en uravnalni transformator 10 MVA, dva odcepa daljnovodov in eno sklopno stikalo. Ta naprava je opremljena skupno s 7 tripolnimi skupinami
SKORAJ BREZOLINIH STIKAL ZA IZRAVNANJE PRITISKA ZA 110 kV, 600 A, FABRIKAT
ELIN S POGONOM NA ZRAČNI PRITISK
(grajeno po licenci V & H, s komorami po sistemu ASEA)
Razen tega smo dobavili Eigenbedarfs-Turbogenerator 10 MVA, 3000 U/min.
II
II
AKCIJSKA DRUŽBA ZA ELEKTRIČNO INDUSTRIJO
CENTRALA: WIEN, L, VOLKSGARTENSTRASSE 1-5 URADI V NOTRANJOSTI: GRAZ-INNSBRUCK-LINZ-CELOVEC

Glažrtn jeiM) in ip adimo
za osa induatv
Peči na olje, plin in zemeljski plin Industrijske peči na olje, plin in elektr. tok Vklopne in uravnalne naprave Električne ogrevalnike Aparate oljne tehnike rezervoarje in vodovode
Sp eeialn L proizvod:
infrardeče sušilne naprave s produhom Topilne peči za nizko frekvenco in indukcijo
UNfj§©UA
OSTERREICHISCHE GESELLSCHAFT FOR UNIVERSELLE WARMETECHNIK M. B. H.
Wien, XXI., Prager Strasse M5
Tel. A 60-5-14 Seri«
KarntRerischeLandes-Erandsthadeii-VersEckergiBlisastsSaEš
Brzojavi: Kalabrand
ustanovljena 1899 po koroškem deže'nem zboru
CELOVEC-KLAGENFURT, Alier Pbtz30
(Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju)
Tolelon: 18-46, 18-4?
Med podjetji, ki so bila pri gradnji elek- Rosenthal podjetje, ki proizvaja iz premo-trarne v St. Andražu bistveno udeležena, je govega ugaska votlo opeko. Tako pridejo treba omeniti predvsem podjetje UNI- do koristne izrabe odpadki premoga, ki bi THERM. To avstrijsko podjetje za celo- bili drugače skoraj brez vrednosti, večkrat kupno toplotno tehniko, ima svojo centra- še celo v napotje in breme. Iz premogovemu na Dunaju. Na Koroškem je že poznano, ga ugaska napravljena opeka je izredno
čvrsta, odporna in se zaradi luknjičavosti gradba iz te opeke zelo hitro suši. Zato tudi radi uporabljajo to opeko pri gradnjah, ki jih je treba hitro dovršiti. Pri gradnji elektrarne v št. Andražu je omenjeno podjetje — Schlackensteinwerk Rosenthal — dobavilo votlo opeko iz premogovega ugaska. To opeko so uporabili pri gradnji kotlarne v elektrarni, uporabili pa so jo tudi pri gradnji stanovanjskih hiš za delavce in nameščence elektrarne.
Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi Vaše podjetje za krovska dela
QEQRQ
QOTZ
BELJAK - VILLACH Klagenfurter Strasse
V strojnici
Parna elektrarna v Voitsbergu, pogled od zgoraj
j je bilo tudi bistveno udeleženo pri gr J1 ^alin°vodne kurilne naprave v Cel .CU- . e*e^eno pa je bilo tudi pri zgrad I vormc6 za žvepleno kislino na Ziljic: opu tvorniških podjetij plajberške ru opne družbe. ln spet sedaj je to podje udeleženo pri gradnji parne elektrarni sk Andražu.
Specialni proizvodi omenjenega podtjetja 0 topline peči za nizko frekvenco in za indukcijo, nadalje infrardeče sušilne napra-^ ,s produhom. Gradi pa to podjetje po atrtih, ki jih tudi samo izdela, za indu-I	obrate peči na olje, na plin, na ze-
1 ehski plin in na električni tok. Nadalje : Stadi podjetje velike vklopne in uravnalne Naprave pri elektrarnah in pri industrij-J j h podjetjih, gradi električne ogrevalni-e> plinske in vodne rezervoarje in vodo-v°de ter končno vsakovrstne aparate oljne : lehnike.
j Veliko pozornost v modernem stavbar-I 'ju zasluži uporaba pravega materiala, tzu Voitsberga na Štajerskem je v kraju
Montaža
2G.0b0-kW turbogeneratorja
France Obilčnik
LESNA TRGOVINA LESE - ŠT. JAKOB V ROŽU kupuje les vseh vrst po dnevnih cenah
ŠIM E J MARTINJAK gostilna
Št. Jakob v Rožu — toči pristno kapljico
Franc Rauter
trgovina z mešanim blagom
ŠT. JAKOB V ROŽU podružnica Podrožčica
nudi odjemalcem vsakovrstno kakovostno blago
^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO ŽELI BAR
JHjEcLhULO (mp cMhr)
CELOVEC - KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE



VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI SVOJIM GOSTOM
CELOVEC - KLAGENFURT
Pivovrstna kuhinja Specialitete ob „grillu’’ negovana vina espresso
ob večerih glasba
Odprto dnevno od 7. zjutraj do 2. ponoči

m
Vesele božične praznike ter srečno novo j^to 1953 želi vsem odjemalcem, prijateljem 'n znancem
Gašper Ogris-Martič
trgovina
B1LČOVS
INTERCONTINENTALE A. G.		Vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto 1953 želi vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET, podružnica		
PODROŽČICA — ROSENBA C H, telefon 8 (284)		JANKO OGRIS
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu		trgovina in gostilna
ter j ih »izvršuj e točno in poceni		B I L C O V S
m
KMETJE,
mislite, tudi a lelu 1953, da (e Le a Scimflpmtioii (Vala re-HJ	silen. ('Pra o a sanwpjOnwž pa
je n kmeti jskih zadrugah.

Deželna zveza kmetijskih zadrug r. z o. z.
STROJNI ODDELEK
Celovec>Klagenfurf, SchlachfhofsfraBe 17	TeF. 31-20 in 31-21 in vse kmetijske blagovne zadruge
Zastopstvo za vse odjemalce in pogodbena delavnica za Steyr-Da8m!er-Puch A. 0.
Kmetijska zadruga
Rož v Borovljah
Landwirtschaftliche
Genossenschaft
Rosenfal in Ferlach
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem telimo vesele boiične praznike ter srečo in blagoslov v novem letu
zahvaljujemo se tudi za vse zaupanje z zatrdilom, da bomo tudi v prihodnjem letu ravnali po najem načelu, ki je čim bolj zadovoljiti vse svoje odjemalce in poslovne prijatelje.
Landwirtschaftli&he
Genossenschaft
V I L L A C H
Kmetijska zadruga
ZA POLITIČNI OKRAJ BELJAK
Oberkarnfner
Molkerei
(Zgornje-koroške mlekarne)
V BELJAKU - VILLACH reg. z. z o. j.
TELEFON 48-19
PODRUŽNICA FELDKIRCHEN TELEFON 41
PODRUŽNICA ŠMOHOR-HERMAGOR
TELEFON 58
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem
želi vesele božične praznike m srečno novo leto
Landvvirtschafiliche
Genossenschaft
Kmetijska zadruga r. z. z o. j.
Skladišče — mlekarna — Velikovec Že od lefa 1899 v službi kmetstva
Unterkarntner
Molkerei
(Spodnje-kornške mlekarne)
CELOVEC—KLAGENFURT, reg. z. z o. z. - Siriusstrasse 32, telefon 44-11
PODRUŽNICE ZA CELOVEC OKOLICO:
Kriva Vrba— Krumpendorf, Poreče — Pttrtschach, Vrba — Vcldcn, Otok — Maria-VVorth, Ribnica — Rcifnitz, Borovlje — Ferlach Grabštanj — Grafenstein
ipSiMiSiMmOTKSaiKeHIffiiaB«:«
| Blagoslovljen Božič


želijo vsem svojim prijateljem
v	1 H
srečno novo
in znancem sledeče tvrdke
leto

3C(U'l ut IDiLkeim.
IB ER
OUAZ, Herrcngasse 22 (Ustanovljena 1. 1825)
Cerkvene parainente in posode, cerkvene in j druitvene zastave nudi v največji izbiri. Iz-rriujc vsakovrstna popravila po najnižjih | cenah. Priporoča čč. duhovščini in novomaš-nikom ter dobrotnikom svoje kakovostne izdelke: Chemiseue, kolarje (tudi dvojne).
G£.alt>qn za kv'sk& lliojlja OeLovM-DU aiitajfurt
Ebentaler Strasse 3G/I, kjer se tudi sprejemajo popravila.
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem teli blagoslovljene božične
praznike in srečno novo leto i
il '
CK Burgstalier
trgovina z lesom in premogom
Klemens Btirgslaller
PREVOZNIK
CEL.OVEC - KLAGENFURT Lindenhaingasse 9, tel. 52-11
Furnifle. vezane p ošte, panell-proite, karton-Ploite in vse ies> ne soite Vam nudi v bogati »bin in po nizkih cenah
Schsabi Franc
CELOVEC — St. Ruprecht Telefon 48-86
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem
želi prav vesele praznike in srečno novo leto
mednarodna špedicija
A. N&kstt & Seim
CELOVEC - KLAGENFURT Telefon 45 06 serija
Vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesel Božič in srečno novo leto
Alpenlantiisthe Zuckcnvarenfaiirik
£udwity fetaufe
<ELOVEC-Kl.aGEAFUAr-WIEN
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Mcin&Gitod&c
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
HERMANN
PINTER
uvoz-veletrgovina
UMETNI MLIN
CELOVEC - KLAGENFURT
Papiermuhlgasse 66 Telefon 20-69
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Ing. Franz Dullnig
„Ganx”-elektrodelavnice in tehn. biro
CELOVEC-KIagenfurt, Pischeldorfer Strasse
sadje, zelenjava, južno sadje, živila, konzerve
CELOVEC, Rennplatz 4, tel. 31-84
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
H&d&efafp. Tccutt
krojaStvo
Celovec, Koschatstrasse 71
BARTEL
VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI
CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrasse 34, tel. 19-61 in 16-67
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Hans WraM
trgovina z usnjem
Celovec-Klagenfurt, Priesterhausgasse
JOHANN RAUNIKAR
ŽGANJARNA NAJBOLJŠIH ŽGANIH PIJAČ - TVORN1CA LIKERJEV
FELDKIRCHEN in KaRNTEN
PODRUŽNICA
CELOVEC - KLAGENFURT, Herreng. 6
S
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem
leli vesele božične praznike in srečno novo leto
PEKARIJA FINEGA PECIVA
SeMd ItlaUee
CELOVEC - KLAGENFURT, IO.-OKTOBER STRASSE
4UiS ?4m preje
ST. VID NA GLINI
ST. VEIT / GLAN, Glanfeldgasse 2
Izdelava in prodaja raznovrstnih ščeti, čopičev in metel. - Domače podjetje.
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR, POZLATITEU, IZDELOVALEC LESENIH KIPOV
Prevzemam OBNOVITVE CERKVA LASTNI STAVBNI ODER
FEISTRITZ AN D ER D R A U — KARNTEN
«58
m

Blagoslovljen Božič
želijo vsem svojim prijateljem
srečno novo
leto

in znancem sledeče tvrdke
m
Vesele bolične praznike in srečno novo leto leli vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
HANS VISOTSCHNIG
Pliberk - Bleiburg, telefon 27 in 35
Kolesa, stroji
instalacija vodovodov hišni vodovodi štedilniki in vsa
ključavničarska dela motorna kolesa
avtomobili, traktorji prikolice
nadomestni deli
Vesele bolične praznike in srečno novo leto leli vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
£tekti& HoMau-t
PLIBERK - BLEIBURG
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem leli* blagoslovljene bolicne praznike in srečno novo leto
Jl^LLchmla
Jltluiar
GOSTILNA „BROCKENWIRTw STROJNO MIZARSTVO
PLIBERK
Vesele bolične praznike in srečno novo leto leli vsem zriancem in poslovnim prijateljem
TESARSKI MOJSTER
IQNAC KOREN
DVOR PRI PLIBERKU
se priporoča za vsa tesarska dela
Z(t6M&S
Skdum
UMETNI MLIN
VELIKOVEC VOLKERMARKT Koroška — Telefon 64
Cfjdedfieh
KRAUT
ŽAGA IN MLIN DOMAČE PODJETJE
Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
BISTRICA PRI BLIBERKU TELEFON 17

o&Um t/ Velilcavcto
želi vsemu svojemu prebivalstvu in vsem nadrejenim oblastvom vesele božične praznike in srečno novo leto
Župan : . Zlili S’ l Ul
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem leli blagoslovljene bolične praznike in srečno novo leto
ŠTEFAN
Sieuenlk
PREVOZNIŠTVO AVTO- IN
AVTOBUSNE VOŽNJE DOBRLA VES - EBERNDORF
TjiHicmiiui
F. STEFITZ
PLIBERK, Kolodvorska ul. 4
želi vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem vesele praznike in vse najboljše v novem letu.
Vesele bolične praznike in srečno novo leto leli vsem poslovnim prijateljem
LESNO PODJETJE	NASL
ŽAGA - LESNA TRGOVINA - IZVOZ LESA
PLIBERK, TELEFON 323
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem leli blagoslovljene praznike in srečno novo leto		Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto krojač Joško Hudi ŠMIHEL PRI PLIBERKU
		—	B1BI1	
Predilnica in izdclovalnica blaga iz ovčje volne Simon Mayer		Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto trgovina Terezijo Kušej ŠMIHEL PRI PLIBERKU
VELIKOVEC - V6LKERMARKT, Koroško Miihlgrabcn 13, lel. 08		Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto trgovina Anton Kowots>cli BISTRICA pri PLIBERKU
		
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto	• Johan Lomšelc trgovina kmetijskih strojev ZAGORJE, ST. LIPŠ DOBRLA VES		Vesele božične praznike in srečno novo leto leli vsem poslovnim prijateljem in znancem. JANEZ HUTTER Ejl PLIBERK SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem leli vesele bolične praznike in srečno novo leto
PREŠA ZA OLJE
(Rebevt StieJieti
ŠTEBEN V PODJUNI
Vesele bolične praznike in srečno novo leto leli vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem tcfrovska Uisa Uzvzztz (PREJE MAGNET) PLIBERK, KOLODVORSKA ULICA		-S — 40 LET ==— TRGOVINA IN GOSTILNA RUTAR ŽIT ARA VES Pošta: Miklavčevo	Tel. TRGOVINA ANTON RUTAR ŠT. VID V PODJUNI Tel. 1.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znan-cem MAX TRAUN trgovina kmetijskih strojev PLIBERK, KUMESCHGASSE		TRGOVIN A IN GOSTd NA Valentin in Angela Biažej roj. RUTAR ZG. LIBUČE ELEKTRO, kolesa, stroje, motorje, železnino-sodje, barve, šipe in tehnične potrebščine V TRGOVINI FRANCE RUTAR D O ti R LA VAS	-	Eborndort, lel. 2 ^ Športne predmete, igrače, časopise, p3!’1 in pisarske potrebščine, fotoaparate, fd»lL' 		
Vsem gostom, prijateljem in znancem želi j vesele božične praznike in srečno novo leto | gostilna Hutter Ana GLOBASNICA		
Mladina, postnimi!
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ste videli že kapljico vode? Ob sončnem vzhodu se jih svetiitca na milijone na travah in listju dreves. Ena sama lepa mavrica je v vsaki izmed njih.
Pa kaj je kapljica vode? Malo ali nič, boste dejali. Pa so učeni možje dejali, da je ena sama kapljiva vode velika, velika skrivnost. V eni sami kapljici vode je nešteto malih telesc, katerih število bi s številkami zapisal takole:
140„,0G0.000„000.000,000.000. Ta telesca imenujemo atome. Kako neznatni so, si lahko predstavljate, če veste, kako majhna je ena sama kapljica. Učenjaki povedo še naprej, da je v eni sami kapljici vode mnogo raznih rastlinic in živalic, ki so našim °eem nevidne. Vse to mnogobrojno v kapljici vode pa je čudovito lepo urejeno in se Zcli kakor nekaka država v malem z najrazličnejšimi prebivalci in narodi. In to je samo ena kapljica vode.
Mladina, kaj je človeško telo? Meso, kri in kosti, mi boste morda odgovorili. A ta °dgovor je površen, zelo površen. En sam neznaten košček našega telesa je čudovit, nadvse čudovit umotvor. Sestoji iz milijonov živih telesc, ki se neprestano gibljejo, samo da gibanja z našim očesom ne opazi-mo. Ena sama kapljica krvi je še stokrat Večja skrivnost, kakor je kapljica vode. Po-em, draga mladina, si lahko misliš, kako
velik umotvor je naše telo. Ni ga sako umetno sestavljenega stroja na svetu, ni je na svetu nikake tako učene knjige, ki bi nam zamogla razložiti, kako velik čudež je naše telo.
A telo brez duše je mrtvo, ste se učili v šoli. Duša, draga mladina, to pa je največji čudež na svetu. Bog sam, ki je ustvaril kapljico vode, naše telo in vse, kar vidimo in slišimo in čutimo, nam jo je vdihnil. Nevidna je, vendar govori iz naših oči, iz vsakega našega giba, iz vsake naše besede, iz vsakega našega dejanja. Tako velika je njena skrivnost, da jo bomo umeli šele tedaj docela, ko bo počivala po naši smrti pri Bogu, ki jo je ustvaril.
Vidiš, draga mladina, koliko skrivnosti in čudovitosti nas obdaja vsenaokoli! Mi pa smo tolikrat slepi in gluhi za vse in živimo tjavendan brez vsake misli. Velik, neznansko velik in veličasten, čudovito veličasten je svet, v katerem živimo. Vsemogočni Oče ga je ustvaril in uredil v svoji neskončni ljubezni do nas.
Kako velika je morala biti Njegova ljubezen do nas, da je v božični noči poslal na svet celo svojega sina, ki bi nas vodil k Njemul Toda, mladina, zastane vsaka modrost in učenost, preostane samo še naša otroška ljubezen in vera v Očeta, ki tako skrbi za svoje otroke na zemlji. Bodimo mu za njegovo veliko skrb hvaležni tako, da mu bomo dobri, ubogljivi otroci! Potem nas ne bo zapu til nikdar in nikoli in naš pogled v bodočnost sme biti veder in čist.

KLAGCNiFUDT - BAHNUOFSTPASSE A/a. ^7
va^a Korist je, da kupuiece dobro in poceni, ivupuiie zato samo
DLauiz oblake.
Specialna trgovina za najboljše damske in moške obleke.


Naše prireditve
Farna mladina v St. Jakobu v Rožu priredi na Štefanovo, 26. decembra, ob pol treh popoldne in na Silvestrovo, 31. decembra, ob 7. uri zvečer ljudsko igro s petjem v 5. dejanjih „Z LASTOVKAMI”.
Igra, ki je vzeta iz domačega življenja in jo je priredil naš domačin, nam ganljivo pokaže ljubezen in zvestobo, na drugi strani pa laž in hinavščino. Združuje žalost in resnost s smehom in zabavo. Vsi od blizu in daleč ste prisrčno vabljeni!
Dragim znancem in prijateljem na Koroškem, v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in v Franciji želi mnogo božičnega veselja in sreče v letu 1953
okiet .Slavček
Šap
avci
V ranem jutru šibe v roke, hopsasaja, kaj bo to!
Kaj veselja za otroke — a odrasel tepen bo!
Prvo k mami, očku, dedu! -zdravja voščijo in sreče, potlej dalje že k sosedu s šapljo vsakdo teče ...
Za klobaso in za krap poje šiba: šip-šap-šap!
A, kdor nič ne misli dati, reče vsak mu hkrati: „Nimam časa tukaj stati!” Valentin Polanšek
Rajanje na uiiteljiSču
Vsem svojim poslovnim prijateljem in Znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
GRAGBA STROJEV
David Lindner
^IHnare — Mtillnern pri Beljaku (Villach)
Univerzalne žage jarmenice (Seitengatter) i:t brezkonkurenčno in brezhibno izdelovanje fezanega lesa vseh vrst, v štirih velikostih s širino prehoda do 100 cm.
	Vesele božične praznike in srečno novo leto želi		Zahvaljujem se svojim poslovnim	
	SLAŠČIČARNA		prijateljem iz Zilje, iz dolin Gitsch in	
	Glaoiuu JCesta		Lesach za dosedanje zaupanje in želim vsem prav vesel Božič in srečno,	
	Celovec - Klagenfurt, lO.-Oktober Str.		uspešno novo leto	
			HERMANN	
	ŽE VEČ KOT 25 LET			
	strokovna trgovina za traktorske pnevmatike in tehnične gumijaste izdelke. Velika zaloga pnevmatike za traktorje in vprežne vozove, kakor tudi koles in osi, dobava promptno. Gumijasti škornji, klinasto in ploščato jermenje v vseh širinah odprto in		FERTALA tekstilije	
	A. u. J. GSCHIEL		ŠMOHOR - HERMAGOR	
	O. H. G.			
	Celovec — Klagenfurt, Hcuplatz 1, tel. 11-01 Beljak - Villach, Ringraauergasse 11, tel. 47-57			
HARMONIKE
AK0RDE0NI
(H. Glooak
Celovec - Klagenfurt, Ebentaler Str. 7
TELEFON 24-82
Najboljša tu-in inozemska vina toči
,/Uelil(UL&,t
Celovec - Klagenfurt, Fleischbankgasse 3 Vaši prijatelji in znanci so naši gostjel pridite tudi vil
Našim poslovnim prijateljem in znancem vesele božične praznike in uspeha polno Novo leto

M. & F. WIEGELE
poljedelski stroji
in zastopstvo „Steyer traktorjev”
BELJAK - VILLACH, ITALIENER STRASSE 16
0
JOHANN EINICHER
MSCNHANDCIS-AKTIENGESEUSCHAF? K l A 6 ( N F U R T
želi vsem cenjenim kupcem vesel Božic in srečno novo leto
Vsem mojim visokospoštovanim odjemalcem, posebno še prečastitim gg. duhovnikom si dovoljujem voščiti
BLAGOSLOVLJENE božične praznike povezane z željo po srečnem, blagoslovljenem m milosti polnem letu 1953.
Istočasno izražam tudi svojo zahvalo za zaupanje, katerega sem bil deležen v preteklem letu in temu dodajam tudi prošnjo, da mi ga dobrotljivo ohranite tudi v bodočem letu.
VINSKA KLET EMIL TELLIAN
zapriseženi dobavitelj mašnih vin CELOVEC - KLAGENFURT, PARADAISERGASSE Nr. 10
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, znancem in prijateljem želi
TRGOVINA


Najboljša nakupovalnica za vsakogar Zamenjava volne
CELOVEC - KLAGENFURT, VoLKERMARKTER PLATZ

v
| Blagoslovljen Božič W srečno novo
in znancem sledeče tvrdke
leto 1
8
želijo vsem svojim prijateljem
I
}asef Mftodftet
(naslednik Samassove zvonarne v Ljubljani.)
TimlsM® 38. DUNAJ WIO* X..
Senefeldergasse 70-76, Telefon U 46-0-32
Cerkveni zvonovi, ogrodja, priprave za pritrkavanje, oboji za stolpne ure, električni stroji za pritrkavanje „Pax”, priprave za kembeljne, električne avtomatične ure, radijski aparati proti motnjam, umetno vlivanje, odlivki v vseh kovinah in specialnostih. Dobavlja zvonove v najkrajšem roku od 4 do 6 tednov. Plačilni pogoji zelo ugodni. Zastopstvo za Koroško: Celovec-Klagenfurt, Eben-taler Strasse 36-1. — Se priporoča — Solidna izdelava — Ugodni plačilni pogoji.
r/)irukha
m. JHo-ks-ffo,
V CELOVCU
Z,el' vsem svojim poverjenikom, udom, prijateljem, dobrotnikom, posebno se v Združenih državah Amerike, milosti polne božične praznike in mnogo božjega blagoslova v novem letu 1953
ZALOŽBA, TISKARNA IN TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto
\Jcde*itiK Havdtzc
Stavbno podjetje
Železna Kapla — Eisenkappel, Pfarrplatz 245, telefon 20
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim dobaviteljem lesa želi
KATZ & KLUMPP
d. z o. z.
BRNCA - FDRNITZ, KARNTEN - TELEFON: BELJAK - VILLACH 60-19
Specialna trgovina
za dom in kuhinjo
JU. cSeher
Celovec-Klagenfiut
Babnhofstr. 24 (proddjalnice-Verkaufshallen)
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
Papierfabrik
Natronzellstoff Frantschach A.G.
IN FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD i. LAV., KARNTEN
Telefon : Wolfsberg, Karnten, 3 ali 144 ali 353	- Brzojavni naslov: Nafron VVolfsberg Karnten
Ičuftufc dafatb tta HacašUzm v UcaiiU settemo- od dtme
smrekov in borov brusni les
stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon
Na željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu
'76am Tjriuiinget'
HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL Ausfuhr — Einfuhr
Klagenfurt, Volkermarkter Strasse 38, Fernruf 15-95, Bahniibersetzung
Vsem svojim prijateljem in znan- E "em želi blagoslovljene božične praz- a *iike in srečno novo leto
impregniranje lesa
CELOVEC-KLAGENFURT, Friedelstrasse 14 j Tel. 25-73
Poslovalnica v Pliberku — Bleiburg pri kolodvoru.
Svojini cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
TRGOVSKA HIŠA
Hans
THOMASSER
BELJAK - VILLACH VVidmanngasse 33
FRIEDRICH JUNGBAUER
O. H. G.
VELETRGOVINA Z ŽIVILI	|
Osrednja poslovalnica: CELOVEC — KLAGENFURT
10.-Oktober-Strasse 28, Telefon: 17-73 in 33-26
Podružnice: VELIKOVEC - VoLKERMARKT Hauptplatz 144, Telefon 88
FELDKIRCHEN, Gerichtsgebaude, Telefon 80
WOLFSBERG, Rit/.ing 48, Telefon 370
-- --------------------- ~
Max Qotz
EKSPORT LESA
Žaga, skobljarna Tvornica zabojev
BISTRICA V ROŽU 3
Kupuje bukov in iglast okrogli les
PO NAJVIŠJIH CENAH
SCHLEPPE-
PIVOVARNA
U. GROMMER — Celovec - Klagenfurt in Podgora
Vsem poslovnim prijateljem in Znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
GRADBENO PODJETJE
Josef
Kunze’s Wtw.
beljak—Villach, Bichlvveg 2, tel. 59-59
^ograditev, regulacija in asfaltiranje test — Izolacije — Zemeljska in osuševalna dela.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
LESNA TRGOVINA - ŽAGA
FRANC
Jtle^teL
kupujem iglasti les, tudi stoječ specialiteta: TRAMI USO TRIESTE
B R N C A PRI BELJAKU -FURNITZ BEI VILLACH
Janez
Miklavčič
obrt cementnih izdelkov
ŠT. JAKOB V ROŽU
tvrdka obstoja že 25 let in slovi kot solidna domača firma. — Postrežba vseskozi kulantna.

Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Peter Hribernik
STROJNO
MIZARSTVO
SLOVENJI PLAJBERK
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto
VxazU*tUa iona v Uv&zaU
FLACHS-
und H ANFVERWERTUN G
Steinhauser&K.G.
Friesach-Breže, Krnt.
Fernruf: FRIESACH 37
JANKO
tudea
LESNA TRGOVINA IN ŽAGA
BISTRICA
Pošta ŠT. JAKOBVROŽU
kupuje in prodaja mehki les po dnevnih cenah
			:—■’			
Kupujte predvsen m	la.	*	L	pri trgovci RADIO VATIKAN	hg ^ ogfašafo v MiŠMn Usiur! Dobra postrežba	|
* Cm M.
• oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
v." ;•	.v, Vf _l 	lO	X/^,....1. - . .v-o
CELOVEC (val 417 2 m) ''	18‘ uri ”Verska ura”
. T ,TVt,C' (va* 417.2 m) .	■	.	B055, 31.10, 25.55 in 196 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski. oddajL „	, » ,	.	,	,
28. decembra: 7.15 Verski govor - G.Iakba. ^ Poslušalce radia opozarjamo na slovensko 29. decembra: 14.30 Tedenski pregled C Mbjstri be- '* oddajo, ki bo V nedeljo, dne 28. decembra,
sede (J. J. Rousseau). — 30. decembra:' 14.30 Zdravnik — Za kmeta. 18.30 Kulturni pregled meseca. — 31. decembra: 15.00 „lz dnevnika veselega samca". — 1. januarja: 7.15 Veselo v novo leto: — 2. januarja: 14.30 Sodobna vprašanja. — 3. januarja: 8.45 Za naše malčke — šport. 18.30 Zvočna igra (B. Nušič — Analfabet). - 4. januarja: 7.15 Verski govor — Pester glasbeni spored.
ob 9.35.
ZA SMEH
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan *b
19.00	na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
Na sveti dan in na Stefanovo je v Sloveniji navadni delavnik, tudi v radiu ni prazničnega sporeda.
27. decembra: 14.00 narodne pesmi — 17.00 komorni zbor''— 21.15 slovenski napevi. — 28. decembra: 10.00 dopold. koncert - 18.15 slov. narodne. — 29. decembra: 12.40 slovenske narodne — 18.00 skladbe o zimi — 18.40 komorna glasba. — 30. decembra:
14.00	Pojdemo na štajersko... (slov. narodne pesmi). — 31. decembra: 13.15 operna glasba — 17.00 kar po domače — 20.00 ?a konec leta — 22.30 zabavna in plesna glasba. — 1. januarja: 8.15 zabavna glasba — 12.40 zabavna glasba — 20.00 solisti za novo leto. — 2. janparja: 12.40 zabavna glasba — 20.15 ‘'koncertni valčki. — 3. januarja: 12.00 opold. -kdneert — 13.00 jezikovni pogovori — 17.40 komorna glasba — 21.15 domače plesne pesmi.
Čudno ime
Neki Nemec je potoval po inozemstvu (zunaj svoje države). Vratar nekega hotela, v katerem je prenočeval, je znal nekoliko nemško. In je rekel tujcu: „Vaše ime sem že zapisal v knjigo." — „Moje ime,” je rekel Nemec, „vi vendar ne veste, kako mi je imel” — „0 da, gospod, vaše ime sem bral na vašem kovčku!” Vratar je pokazal tujcu tujsko knjigo in Nemec je bral: „Ga-rantiert Rindslederl”
...Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi
kiišarna Roman Ritfer
Celovec-Klagenfurt, Burggassee 8, tel. 21-08
RADIO TRSI II
306.1 tn ali 980 k« sek .
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30—
24.00	- Ob nedeljah: 8.00-24.00 - Poročila dnev no: 7.15. 12.45, 14.00. 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45. 19.45. 23.15.
26. decembra: 9.30 Slovenski motivi. 13.00 Glasba po željah. 16.00 Oddaja za najmlajše — Kunčič: TRIGLAVSKA ROZA. 18.00 Leoncavallo: GLUMAČA, opera v 1 dej. 20.43 Čajkovski: Uvertura 1812. 21.30 Beethoven: Simfonija št. 9. — 27. decembra:
13.00	Glasba po željah. 19.00 Pogovor z ženo. 21.00 Malo za šalo - malo zares. Nato priljubljene me-l*dije.
PARIZ
Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
Najlepše darilo za vsako priliko je kolekcija
Dofca Icnfi&a
pcakticMi
UuUadca
Naročite takoj pri upravi „Našega tednika”
pod značko „Kranjski Janez”,
........................................................................n....................
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Prechtl
Predli a ve oh 1600 18 13 m 20..% Od 25. do 31. 12.: »Saison In Salzburg”
Dne 24. decembra zaprto.
Stadtheater
'redstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
)d 26. 12. do 31. 12.: „Pension SchSlIer”
BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspiele dstave ob 12., 14., 16., 18.15 in )0, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne.
23. do 29. 12.: „Der Ober-steiger”
30. 12. do 1. L: „Der Fiirst von Pappenheim”
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
25. do 26.12.: »Geheimnis vom Habvangerhot” (od 14. leta) 27. do 28. 12.: „Bomba, das Kind des Unvaldes” (tudi za mladino)
31. 12. do L L: „Auf der Alm, da gibts ka Siind” (ni za mladino).
PRODAJA
15.8S2 zadovoljnih odjemalcev je letos potrdilo: PRI MODEN MOLLER-ju, GRAZ, NAROČENO PRIHRANI ČAS IN DENAR. Prosim, da že sedaj mislite na dopolnitev zaloge perila; sedaj je čas za šivanje. Molino, proizvod brez napake, močan 4.90, posebno močan 5.90; molino za rjuhe, čisti bombaž, posebno močan, 150 cm 16.50; tkanina za rjuhe, 150 cm, močna 18.50, ekstra-kvaliteta 21.90; črtkast damast, ali rožnat, 80 cm 13.90, 120 cm 19.80; posteljnina, 118 cm, pretkana, rdeče ali plavo črtkasta 13.90; posteljnina, čisti bombaž, rožasto, plavo in vijolčasto rožnata, 120 cm 14.40, ekstra kvaliteta 16.70; gradi za blazine, dobra kvaliteta bombaža, 120 cm, samo 19.80; flanela za perilo, indantren, enobarvna, v vseh barvah, 10.30, rožnata 12.90; športna flanela za srajce in bluze, pretkana, pisano karirana 14.90; barhenti za obleke in noše, v vseh barvah 12.90; blago za zastore, rožnato, 80 cm 13.90, ekstra-kvaliteta 120 cm 21.50; mrežasto blago za zastore, bombaž, 150 cm 11.90, posebno težka ekstra-kvaliteta, 160 cm 17.90; vistra za perilo, ljubki vzorci, 80 cm 9.80; brisače-frotirke, la bombaž, indantren 45x90 11.90, 50x100 17.90, ekstra-kvaliteta 19.80; plave brisače, trajna barva, neobrobljene 7.90; brisače za posodo, bombaž, neobrobljene 4.95; flanelaste rjuhe, stra-pacne, 220x130, bele z barvno boduro 39.70, sive z borduro 42.90, najboljša kvaliteta 49.40; domača volna, siva 5 dkg 2.95, 4.35, bela 5.20; športna volna, najfinejša znamka, 5 dkg samo 5.90, dobra volna z znamko, v mnogo barvah, 5 dkg 4.10 in mnogo 1000 potrebščin zelo poceni. Specialna razpošiljalna trgovska hiša MODENMOLLER, že od 1894, GRAZ, Murggasse 19. Dnevno razpošiljanje po povzetju. Zavojnina gratis. NAŠA GARANCIJA: AKO VAM NE BO DOPADLO, ZAMENJAMO ALI VRNEMO DENAR.
„Koliko naj računam gospodu Tratniku za tele hlače?” vpraša prodajalec trgovca v trgovini z obleko. „Ali naj računam 180 šilingov, kakor navadno.”
Trgovec premišljuje: „Tratnik je naš stalni odjemalec!”
„Tako je,” pravi prodajalec.
„In vedno redno plačuje, kakor mu računamo?”
,.Vedno takoj plača.”
„In nikdar ne poizkuša doseči nižje cene?”
»Nikdar.”
„Če je tako,” reče končno šef, „pa mu računajte 210 šilingov.”
SLABE LASTNOSTI
»Rada bi samo vedela od kod in od koga ima naš Joži vse svoje slabe navade in lastnosti. Od mene prav gotovo ne,” je rekla s poudarkom gospa Ema.
»Prav imaš, od tebe jih že nima,” je odgovoril Emin mož, Jozijev oče in je tudi s poudarkom nadaljeval: »Ti imaš še vse te lastnosti.”
O v CJ J 1111	V 1111H JVC
žične praznike in srečno novo leto
KRAINER
umetni kamen, terazzo, keramične peči
Beljak — Villach, Am Bahnhofplatz

Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi REHAK EDUARD mizarski mojster Sinča ves-Kiihnsdorf in se priporoča vsem odjemalcem tudi za leto 1953 .
Vesele božične praznike in srečno novo ; leto želi
Elektrohaus ING. FRITZ CZERNOWSKV Celovec-Klagenfurt, Pernhartgasse '
■■■■■■■■■■a
3
3
■
■
JOSEFFERCHER
Velemizarstvo in modelno mizarstvo BELJAK - VILLACH, KumpfaUee 3, tel. 40-45
Želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in mnogo sreče v novem letu.
nariše Alpino' und .EN*
EMfllLGRCHIRRE f"!
Haus-und Kuchengerate
samtliche Ebenwaren. Eben. Bleche. Drahbtifte j
MERKZEUGEL
A
DAMSKE MODE
E L L I R EITER
Celovec - Klagenfurt, Villachcrstrassc 8 (v poslopju Dorotheum-a). Tel. 33-12 — Najboljši vir nakupov — Največja izbira — Zmerne cene — Specialni oddelek za močnejše dame.
ElsengroBhandluns
VINZ. ZWflCK
KLAGENFURT
D«Ullg»»chafh AlUr Pliti 29, T«l. 29-8$ Ugarhaus: Sudbahngurta! 10, Tal. 10-93
■Hitii
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
JHai'(iai'ela in Qak&!% Or audi
ŽELEZNA KAPLA - NA GLAVNEM TRGU
Strokovna trgovina za blago za obleko in perilo, za čevlje itd.
za vsakovrstne nakupe.
Najboljši vir
Svojim cenjenim gostom leli prijetne praznike in srečno novo leto
GOSTILNA
(Stil(en £Žeekee“
lastnica ANNA WIGOSCHNIG Celovec-Klagenfurt, 10. Oktober-Str.
ycselc božične praznike in srečno nov° leto želi svojim odjemalcem papirnica in trg0' vina s šolskimi potrebščinami
Gutenberghaus
(M-H. STERNECK)
Celovec — Klagenfurt, Heiligengeistplad
Vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu
želi svojim odjemalcem trgovska hiša
EnDMANFR beljak-villach
IV I ’ I	IX Im IV Rathausgasse 6 - KarlgassseS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
JOSEF WAG N E R
centralne kurjave instalacija plina in vodovodom
CELOVEC-KLAGENFURT, Villacher Strasse 15 - Telefon 28-73.
ZA PRIPRAVO KOLIN fntuh
KUPITE V S A K B VRSTE
žlahtna In melane saflmbe, kolofoni! In drugo Dnevno totno raznoSilJanJe PO polil
„ smoMinu «60',w'
MAX GRAMILLER
CELOVEC-KLAGENFURT, Adlergasse 14. Telefon 45-59