V Centm za samostojno učenje v Nazarjah se je od otvoritve 15. septembra lani do konca letošnjega januarja oglasilo 184 občanov, ki so v tem času opravili 1,659 ur samostojnega učenja, kar je za novoustanovljeni center glede na specifiko Zgornje Savinjske doline zelo spodbuden podatek.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
3N00032
O XXXVII, 4. MAREC 2005, CENA 289,00 SIT
9770351
Mladinci izvedli Piknik nekoliko drugače
"Graščaki' ostajajo v družbi najboljših
	
IVJrVi	m
71	MM
4M. MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I
Đ'đVj'Jtii ĆTJST
pD/L - psL ~JJJL) - 'JDJJDj sohpiä 7JJÜ
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi:
-	registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil
-menjave nalepk
-	izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil
za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec
-	sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica.
Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino.
Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov.
Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu.
Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00-17.00 ure.
Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO!
totom©c£tote
Za abonma in izven DOM KULTURE NAZARJE
Najboljša predstava letošnje gledališke sezone po izboru gledalcev
Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, Tragal Nazarje, Trafika Gornji Grad, TIC Mozirje
	
SIMPLY CLEVER
Nedelja, 6. marec, ob 18. uri
m -% ®
PSC Praprotnik, Šaleška 15, tel.: 03 898 32 20
= ŠkodaFabia Clever+
že od 20.540 SIT mesečno
•Skoda krcditPlus je storitev družbe Porsche Kredit in Leasing SIO. d.o.o, in je odvisna od valutnih ražmerij ter velja na dan 3.2.2005 ob naslednjih pogojih: 60 mesečnih obrokov. 30 polog, stroški obdelave 20.400 SIT. rizični sklad 18.110 SIT. prevoženih do 10.000 km na leto. ostanek kredita 898.380 SIT. EOM 7.54 %. EOM (efektivna otxmna mera) se lahko spremen. <e se spremeni talentali od navedenih elementov, upoštevanih pn uraCunu
ZAVAR OVALiM I CA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208
PRIZMA
- življensko zavarovanje in naložba hkrati
Naložbeno tveganje in zavarovanje
PRIZMA je produkt življenskega zavarovanja in naložbenim tveganjem z izplačilom vrednosti premoženja in naložbenega dela vzajemnih skladov, ki jih upravlja KBM Infond.
S sklenitvijo življenskega zavarovanja PRIZMA nudimo zavarovancem od 14. do 70. leta starosti življensko zavarovanje z določeno zavarovalno vsoto za izplačilo v primeru smrti ali pojava hujše bolezni z možnostjo priključitve dodatnega nezgodnega zavarovanja in izplačilom vrednosti premoženja iz naložbenega dela.
Del premije je namenjen zavarovanju za primer smrti ali pojava hujše bolezni, s preostalim delom premije pa zavarovalnica kupuje enote ali točke pri investicijskih skladih.
Zavarovanje, novosti In prednosti
Zavarovalnica prevzame jamstvo za dogovorjeno višino mesečne premije, zavarovalne dobe ter ustrezne višine zajamčene zavarovalne vsote za primer smrti ali hujše bolezni.
Za dodatne informacije pokličite i tel.: 839-45-00 ali G S IVI 03*1-695-208
■■
®	- 5.
OSREDNJA
Tretja stran 1
knjižnica---------------------------------------------------------------------------}
marka, ki smo jo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletjavtakratnijugoslavijiimeli kar za nekakšno vzporedno valuto. Sploh v času hiperinflacije je bila hitra menjava dinarjev v marke nujna za ohranitev vrednosti premoženja In kar je bilo še posebej zanimivo: vrednost dražjih stvari, na primer avtomobilov, hiš in parcel, smo si veliko lažje predstavljah v markah kot v dinarjih.
Potem pa je marko zamenjal evro in nič več ni bilo tako kot prej. Že res, da je bilo njuno menjalno razmerje relativno enostavno (za marko si dobil pol evra), toda danes velika večina ljudi nima prave predstave o tem, kaj pomeni določen znesek v evrih. Če vam, denimo, povem, da moška obleka v trgovini stane 233 evrov, se vam zdi to drago ali poceni? Ali pa če stane steklenica vina 4,95 evra - je to veliko ali malo?
Evro ne bo prinesel k nam samo bistveno drugačnih cen proizvodov in storitev, ampak se bomo morah znova navaditi na kovance. V zadnjih letih smo se jih nekako izogibali, ker so bili res manjševrednosti, od prvega januarja 2007 dalje pa bo tudi drobiž pri nas spet nekaj veljal. Toda do takrat bo morala vlada še marsikaj postoriti, med drugim tudi oklestiti inflacijo, to pa zna biti ob naraščajočih cenah nafte vse prej kot enostavno...

eJ.
fofar v zatonu, evro na obzorju
Čez dve leti bomo v Sloveniji namesto tolarjev uporabljali le še evro. Vsaj takšna je želja naše vlade, ki je pred dnevi sprejela načrt, po katerem bo Slovenija skupno evropsko valuto sprejela 1. januarja 2007. Dabi se Slovena čim prej navadili na novo valuto, želi vlada uvesti dvojno označevanje cen.
Trgovci opozarjajo, da bo dvojno označevanje cen izdelkov mogoče korektno izvajati šele od uvedbe fiksnega menjalnega razmerja med tolarjem in evrom dalje. V nasprotnem primeru bi bili potrošniki napačno informirani o cenah ah pa bi morah trgovci dobesedno dnevno spreminjati cene v evrih, kar pa bi bilo zanje stroškovno in tudi izvedbeno nesprejemljivo.
Se še spominjate obdobja po osamosvojitvi Slovenije, ko smo namesto dinarjev dobili nekakšne bone, ki so bili predhodniki današnjega tolarja? Sam se spominjam tudi vročih razprav o imenu našega denarja, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi danes namesto tolarjev šteli klase, lipe ali kaj tretjega.
No, tolarju očitno res ni bilo usojeno, da bi bil dolgo v obtoku. Denimo tako dolgo kot nemška
Rokometni klub Nazarje:
Opazen napredek mladih rokometašic.18
IZ VSEBINE: is
Aktualno:
Sprejet načrt uvedbe evra...........4
Intervju:
Mirjana Šibane, direktorica LUV.....6
Občina Mozirje:
(Končno) imenovali podžupana........7
Pavličevo sedlo:
Pričakovanja o celoletnem
odprtju prehoda.....................8
Jože Bider iz Dol-Suhe:
Kdo bo preizkusil
njegovo novo inovacijo?.............9

Župnijski Karitas Mozirje:
Skrb za soljudi v stiski.........15
Na naslovnici: Tečaj smučanja na Golteh pod vodstvom učiteljev ŠD Beli zajec
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 9, 4. marec 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nostasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
/-------------------------------------------------------------------------- \
Aktualno
\________________________________________________________________________________________________^
SPREJET NAČRT UVEDBE EVRA
Čimprejšnje dvojno označevanje cen lahko omili podražitve izdelkov
Konec januarja je slovenska vlada sprejela načrt za uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov v evropski skupnosti. Eden izmed pomembnejših sprejetih načrtov je tudi uvedba evra, ki predvidevala bodo prvi dan leta 2007v obtok hkrati prišli bankovci in kovanci za evro. Že letos pa naj bi vlada poskušala uvesti dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih. Čimprejšnjo uvedbo podpira tudi Zveza potrošnikovSIovenije (ZPS), opozarjajo celo, da je dvojnost cen nujna.
PRIZADETI PREDVSEM POTROŠNIKI
Z dvojnim označevanjem cen, kar pomeni, daje cena vsakega prodajnega artikla zapisana tako v tolarjih kot evrih, je po mnenju finančnega ministrstva, potrebno začeti zato, da bi se s tem izognili nepotrebnemu povečanju cen in inflacije po 1. januarju 2007. Dobra pripravljenost in previdnost pri vpeljevanju nove valute je vsekakor potrebna, saj izkušnje držav, ki so evro že sprejele, kažejo, da je prehod prizadel predvsem potrošnike. Ti so v nekaterih državah po uvedbi
evra za določen izdelek lahko odšteli tudi do sto odstotkov višjo ceno, kot je bila ta prej.
BODO TRGOVCI IZKORISTILI NEPOZNAVANJE EVRA?
Ponudniki storitev in trgovci so do skrajnih meja poskušali izkoristiti nepoznavanje razmerja med nacionalno valuto in evrom. Zato ZPS opozarja, da je nujno potrebno poskrbeti za pravočasno seznanjanje vseh državljanov z uporabo evra. Za takšno privajanje bi po mnenju ZPS poskrbelo takojšnje informativno dvojno označevanje
cen prodajnih artiklov. Hkrati bi poskrbelo tako za privajanje na novo valuto kot tudi za manjšo možnost manipuliranja s cenami. V večini držav Evropske unije so bile podražitve postopne; pričele so se že mesece pred uvedbo evra. Frizerske, gostinske in druge storitve so se podražile tudi do 40 odstotkov, opazno več denarja kot poprej je bilo potrebno odšteti tudi za osnovna živila,
NAS NA BANKAH ZNOVA ČAKA »PAPIRNATO DELO«?
Uvedba evra nalaga veliko dela tudi bankam, ki večjih težav sicer ne pričakujejo prav zaradi dovolj zgodnjih priprav in upoštevanja izkušenj držav, ki so prav tako, kot bo Slovenija, vsistem evra vstopile naknadno. Varčevalci vsekakor lahko pričakujejo veliko »papirnatega dela«, potrebne bodo npr. zamen-
jave čekovnih blanketov. Glede varčevalnih pogodb pa slovenski bankirji predvidevajo preprost prevod sedanje valute v evro, tehniko prenosa bodo verjetno določili zakonski predpisi, zato ne pričakujejo množičnega spreminjanja varčevalnih in posojilnih pogodb.
Strah pred vrstami v bankah naj bi bil torej odveč, čeprav bo prevzem evra mnogo zahtevnejši, kot je bila uvedba transakcijskih računov. Ker imamo v Sloveniji že veliko izkušenj z uvajanjem nove denarne enote, bo mogoče uvajanje evra res potekalo tako gladko, kot to obljubljajo banke. A počakajmo, prvi znanilci »evro pomladi«, govorimo o trgovcih, bodo že mesece pred uvedbo evra zagotovo pokazali, ali bo res vse potekalo tako brezhibno, kot nam zagotavljajo danes.
Tatiana Golob
Nasa anketa
Menjava valute
Ko smo se odločili za vstop Slovenije v Evropsko unijo, nismo prevzeli le skupne himne in bivanja pod okriljem rumenih zvezdic. Evropska unija za svoje članice predvideva čimveč enotnosti in odprtosti med sabo, kar naj bi olajšalo prehod blaga, storitev ter tudi kulture. Meje so "padle", sedaj nas čaka ukrep, ki bo marsikomu povzročil nemalo preglavic - sprememba domačih cen v tolarjih v cene v evrih. To se seveda ne bo zgodilo čez noč, ampak postopoma, a končni rezultat je znan -trgovanje v evrih. V pogovorih verjetno ne bomo več omenjali "jurja", tolar pa bo valuta, ki je s prizorišča izginila v "cvetu svoje mladosti". Nas bodo ob tem prevevali nostalgični občutki ali pa bomo spremembo sprejeli kot povsem logično dejstvo?
Ana Matko, Ljubno ob Savinji
Navajanje na novo valuto mi po mojem mnenju ne bo povzročalo večjih težav, vsekakor pa pričakujem, da bodo trgovci znali izkoristiti priliko in bodo cene pri pretvorbi tolarja v evro zaokrožili nekoliko navzgor. Zamenjava valute bo negativno vplivala na narodno identiteto.
Tanja Purnat Rajter, Šmartno ob Dreti
V evrih dokaj redno kupujem, imam občutek za trgovanje vtej valuti. Pri spremembi valute se cene verjetno ne bodo pretirano spreminjale. Na vse to gledam kot povsem logično posledico, za katero smo se v bistvu odločili že z našim vstopom v Evropsko unijo.
Polonca Zolej, Radmirje
V evrih mi ni tuje kupovati in trgovati, a vendar bo to za celotno populacijo kar nekoliko stresno, ko bo prišla dokončna pretvorba tolarja v evro. Na ta proces gledam z negativne plati, saj izraža globalizacijo, njene vplive in izgubljanje naše identitete ter prepoznavnosti.
Marko Golob, Mozirje Menim, da prevzem evra ne bo delal večjih problemov. Slovenci smo dokaj navajeni fleksibilnosti in pogostih menjav valute, tako da predvidevam, da večjih šokov ne bo. Je pa dobrodošlo, da se predhodno uvede še dvojno označevanje cen, v evrih in v tolarjih, toliko, da ljudje dobijo občutek.
Cene se bodo verjetno malenkost zvišale - predvsem zato, ker je nemogoče popolnoma natančno pretvoriti cene. Drugače pa na menjavo gledam s pozitivnega stališča -če smo se odločili za Evropo, potem smo se zanjo odločili v "polnem paketu".
Ivanka Golob, Ljubno ob Savinji Nič še nimam izkušenj z evri, a verjamem, da se bomo lahko navadili, saj se vsega lahko navadiš. Sem zagovornica te spremembe, je pač logično zaporedje dogodkov, za katere smo se odločili že prej. Dejan Cesar, Mozirje Evri so mi že kar domači, tako da hujših sprememb zame ne bo. Nemara bodo le težave z drobižem, saj bo ta v evrih vreden bistveno več kot pa v tolarjih. Verjetno se bodo cene na začetku nekoliko zvišale, že zaradi samega zaokroževanja.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
0
SNEŽNE RAZMERE OVIRAJO PROMET
Zgornjesavinjžam v snegu dobro vozimo
Pozna, a prava zima, ki smo ji priče zadnje tedne, lahko povzroči precej neljubih dogodkov v cestnem prometu. In čeprav smo Slovenci vajeni snega in vožnje v takšnih razmerah, je pričakovati, da se bo število prometnih nesreč povečalo. Tudi na račun zanemarjanja prometnih predpisov. A na Policijski postaji Mozirje so z vožnjo Zgomjesavinjčanov načeloma zadovoljni.
Prometnih nesreč zaradi samih zimskih razmer na Policijski postaji Mozirje letos še niso zabeležili (foto: Igor Solar)
Kot je za naš časopis povedal Avgust Kleine, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje, prometnih nesreč zaradi samih zimskih razmer na njihovi postaji letos še niso zabeležili. Sicerje bilo vjanuarju letošnjega leta devet prometnih nesreč, lani istega meseca kar 19, v februarju pa so do časa našega razgovora nesreč v prometu zabeležili le osem.
Vse nesreče so bile brez hujših posledic, a kot opozarja Kleine, »je zaskrbljujoče dejstvo, da sta bila v dveh primerih udeleženca pod vplivom alkohola. Eden je imel v krvi 1,9 promila alkohola, drugi pa celo preko tri promila. Sicer pa se prob-
lem vinjenih voznikov na našem območju pojavlja že skozi daljše
pripisuje novemu prometnemu zakonu, ki za povzročitelje prometnih prekrškov predvideva visoke kazni. Tako vas neočiščena stekla in ogledala avtomobila stanejo 30 tisoč tolarjev, ravno tolikšna je globa
obdobje.«
Manj prometnih nesreč policija
za neustrezno zimsko opremo. V primeru, ko policist voznika ustavi in ga opozori na neočiščena stekla, voznik pa jih ni pripravljen očistiti oziroma noče sodelovati, ima policist možnost, da vozilo izloči iz prometa, vozniku prepove nadaljnjo vožnjo ter vzame z avtomobila registrske tablice. Če pa voznik, ki nima zimske opreme, povzroči zastoj v prometuje predpisana globa 100 tisoč tolarjev, seveda z možnostjo plačila polovičnega zneska.
Na našem območju letos še ni bilo primera ko bi voznik ogrozil oziroma poškodoval pešca. To policija pripisuje tudi večji opaznosti pešcev, saj so seti že precej privadili nošnji kresničk. Tudi nesreč s tragičnimi posledicami k sreči na območju Zgornje Savinjske doline ni bilo. In če je to posledica strožjega prometnega zakona je ta vsekakor dobrodošel.
Tatiana Golob
ERA VELENJE
Dvojno označevanje cen ob fiksnem tečaju evra
V Eri se glede dvojnega označevanja cen - v tolarjih in evrih - pridružujejo stališču Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki meni, da je informativno dvojno označevanje cen, dokler menjalni tečaj evra ni fiksen, za kupce lahko zavajajoče. V Eri poudarjajo, da bi bilo treba v tem
primeru dnevno spreminjati cene, kar je z vidika organizacije zelo zahtevno, za kupca pa precej naporno. Kljub temu se bodo v primeru, če bo zakonodaja določila informativno dvojno označevanje cen, tem določbam nemudoma prilagodili.
KF
GLIN TIP BREST
Osemdeset delavcev na cesti
Osemdeset zaposlenih v podjetju Glin TIP Brest, kije od 15. februarja v stečaju, je pred dnevi dobilo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Po besedah stečajnega upravitelja Tomaža Kosa realnih
možnosti za nadaljevanje proizvodnje v tovarni ivernih plošč ni. V teh dneh pripravljajo računovodske evidence in zaključno bilanco, popis premoženja pa še ni opravljen.
KF
ZAKON 0 PREKRŠKIH S POMOTO
So kazni za vetrobranskim steklom nezakonite?
Januarja letos je stopil v veljavo zakon o prekrških, po katerem je urejeno tudi izrekanje kazni za napačno parkiranje oziroma sankcioniranje kršitev v mirujočem prometu. Občine, ki so si z ureditvijo redarske službe pridobile dodaten vir zaslužka, se morajo po novi ureditvi temu denarju odreči in ga nakazati državi. Očitno neveljavni občinski odloki pa sprožajo tudi vprašanje, ali so kazni, kijih občinski redarji izrekajo v skladu z njimi, sploh zakonite.
V zvezi s sprejetjem novega zakona o prekrških tako nastaja nova težava, kije za lastnike avtomobilov
zagotovo precej aktualna. Občinski odlok, ki ga hkrati predpisuje tudi drug, nadrejeni zakon ali uredba, postane neveljaven oziroma nezakonit. Zato kazen, ki jo izda redar in na njej piše, da je kršen določen občinski odlok, kateri je podrejen drugemu zakonu, postane neveljavna. Dobivamo torej Zgornjesav-injčani nezakonite kazni za naša, žal vse prevečkrat napačno parkirana vozila?
Da temu ni tako, odločno zatrjuje Sonja Glažer, vodja Medobčinskega inšpektorata Velenje, pod pristojnost katerega spada tudi redarska služba v Zgornji Savinjski dolini:
»V primeru občine Mozirje, kjer se opravlja redarska služba, nastala težava ni sporna. Naši redarji izdajajo kazni o prekršku po Zakonu o varnosti cestnega prometa in ne na podlagi občinskih odlokov. Iz tega sledi, daje izrečena kazen povsem zakonita.«
Večina občin, kljub spremembi zakona, denar pridobljen s kaznimi za napačno parkiranje, še vedno nakazuje v svoje proračune, kamor sicer lahko nalagajo denar pridobljen na podlagi kršitev predpisov, ki jih občine same izdajajo v okviru svojih pristojnosti. Kazni za mirujoči promet, ki predstavljajo okrog 85
odstotkov vseh prihodkov, pridobljenih s pobiranjem kazni za prekrške, občinam letno prinesejo okrog 470 milijonov tolarjev. Tako visok znesek je dober razlog, da so občine zainteresirane za ureditev prometa z lastnimi redarskimi službami. Vprašanjeje, kaj sledi, če bo ta denar po novem šel v državno blagajno. Kaos v mirujočem prometu na državni ravni očitno ni mogoče urediti, pri tem so učinkovitejše same občine. Pa bodo za to še vedno zainteresirane, če se jim odvzame še tisti denar, ki ga pri tem zaslužijo?
Tatiana Golob
Direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane (foto: Franci Kotnik)
Na Ljudski univerzi Velenje (LUV) so zadovoljni z udeležbo v njihovih izobraževalnih programih v šolskem letu 2004/2005. Pri javnoveljavnih izobraževalnih programih, torej programih za pridobitev izobrazbe, je število udeležencev skorajda enako kot v preteklih letih, nekaj manjši vpis pa so zabeležili pri osnovnošolskem izobraževanju za odrasle. O dejavnosti in letošnjih načrtih LUV, ki segajo tudi na območje Zgornje Savinjske doline, smo se pogovarjali z direktorico Mirjano Šibane.
-	Kateri so po vašem mnenju razlogi za manjši interes odraslih za osnovnošolsko izobraževanje? Se je izobrazbena struktura v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini že toliko izboljšala?
Statistični podatki kažejo, daje občanov z nedokončano osnovno šolo še kar precej, zato so razlogi za manjši vpis verjetno kje drugje. Trenutno nimamo prave ideje, kako to populacijo pritegniti k izobraževanju, ker pa to ni problem samo v naši regiji, ampak širše, se obetajo na tem področju določeni državni ukrepi, predvsem za brezposelne, ki nimajo končane osnovne šole.
-	Kako pa je z ostalimi javnoveljavnimi izobraževalnimi programi, ki jih izvajate pri vas?
Kar se tiče programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja je število udeležencev podobno kot zadnja tri leta. Med njimi je zelo veliko samoplačnikov, kar
MIRJANA ŠIBANC, DIREKTORICA LJUDSKE UNIVERZE VELENJE
V Velenju kmalu regijsko svetovalno središče
pomeni, da se ljudje sami odločajo za tovrstno izobraževanje bodisi zaradi razmer v delovni organizaciji, kjer so zaposleni, bodisi zaradi lastnega interesa.
Pri višješolskem izobraževanju beležimo velik porast števila udeležencev, predvsem se je zelo dobro prijelo izobraževanje na daljavo, skozi katerega izvajamo dva programa - poslovni sekretar in komercialist. Nekoliko manjši kotv prejšnjem šolskem letuje bil vpis v visokošolski strokovni program poslovna ekonomija, po drugi strani pa smo bili na informativnem dnevu priča izjemnemu interesu za nov visokošolski strokovni program poslovni asistent, ki se začne jeseni. Ta program predstavlja logično nadaljevanje omenjenih višješolskih strokovnih programov.
- Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in vse bolj intenzivnim mednarodnim poslovanjem ter razmahom turizma se interes za znanje tujih jezikov v splošnem povečuje. Se to odraža tudi pri vas?
V centru za samostojno učenje v Nazarjah so občani v štirih mesecih in pol opravili več kot 1.600 ur izobraževanja
(foto: Jože Miklavc)
Na Ljudski univerzi Velenje beležimo že drugo leto zapored precejšen porast zanimanja za učenje tujih jezikov. Trenutno v naši hiši poteka 44 različnih programov jezikovnega izobraževanja na različnih stopnjah, pri čemer izrazito prevladujeta angleški in nemški jezik, je pa tudi nekaj skupin italijanskega jezika in po ena skupina francoščine in španščine.
Istočasno narašča zanimanje za individualno izobraževanje s tako imenovanimi »native
spikerji«. Trenutno imamo sedem tovrstnih skupin oziroma dvojic predavatelj-učenec. Udeleženci jezikovnega izobraževanja si želijo vedno manjše skupine, intenzivno komunikacijo in ciljano vsebino, splošnih klasičnih tečajev pa je vedno manj.
-	Ljudska univerza je znana tudi po izobraževalnih programih za potrebe gospodarstva. Ste zadovoljni z delom na tem področju?
Programi usposabljanja s področja varstva pri delu in varstva pred požari ter področja bivšega higienskega minimuma so zaradi sprememb zakonodaje rahlo v upadu, narašča pa sodelovanje z delovnimi organizacijami glede specifičnega izobraževanja za potrebe dela. Podjetja nam zaupajo pripravo programov dousposabljanja, dokvalifikacij in prekvalifikacij, te programe pripravljamo skupaj z njihovimi kadrovskimi službami in na tem področju imamo kar precej dela.
-	Verjetno drži ugotovitev, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, in se iz tega razloga odločajo tudi za neformalne oblike izobraževanja?
Resje. Govorimo o področju splošnega izobraževanja in izobraževanja za prosti čas. Naši izobraževalni programi za to področje so bili v preteklosti precej vezani na razpise ministrstva za šolstvo, preko katerih so se omenjeni programi sofinancirali. Ti razpisi letos zamujajo, pričakujemo jih v mesecu marcu. Takoj za tem bomo razpisali naše izobraževalne programe in pričakujemo, da jih bomo tudi letos brez težav izpeljali.
-	Na lanskoletni tiskovni konferenci ob obletnici vašega zavoda ste omenili, da sodelujete tudi v nekaterih nacionalnih in mednarodnih projektih...
S sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih projektih imamo že nekajletne izkušnje. Trenutno smo vključeni v dva nacionalna programa, ki terjata kar precej naše delovne angažiranosti. Prvi programje v bistvu samoe-valvacija našega dela z namenom, da bi odraslim ponudili čimbolj kakovostno izobraževanje, drugi program pa ima za cilj vzpostavitev svetovalnega središča za Savinjsko-Šaleško regijo. Ta projekt povezuje vse ponudnike izobraževanja odraslih v regiji in vse strateške partnerje, ki želijo sodelovati pri oblikovanju ponudbe izobraževanja odraslih. Novo
svetovalno središče bomo odprli predvidoma v začetku junija v prostorih Ljudske univerze Velenje, vendar smo mi le eden od partnerjev, ki bodo sodelovali v tem središču.
Sodelujemo tudi v dveh mednarodnih projektih. Pri prvem projektu, ki se imenuje Nova priložnost, skupaj s partnerji iz tujine ugotavljamo, kateri so tisti motivacijski dejavniki, ki vplivajo na izobraževanje mladih, ki so izpadli iz rednega izobraževalnega procesa. Raziskujemo torej metode, s katerimi bi to populacijo znova motivirali za izobraževanje. Eno leto je že za nami, vsi partnerji pa smo prispevali veliko primerov dobre prakse in tudi takih primerov, ki se niso obnesli. Prepričana sem, da bodo rezultati tega projekta zelo koristni tako za izobraževalne organizacije kot za naše izkušnje s tujimi partnerji.
In potem je tu še projekt Pravica do učenja, ki se nanaša na to, kako se lahko skozi osnovne človekove pravice pridobijo osnovne spretnosti pisanja in računanja pri tisti populaciji, katero v naši strokovni javnosti ocenjujemo kot funkcionalno nepismeno oziroma ima za sabo manj kot osem let šolanja.
-	Ob lanskem prazniku občine Nazarje ste v tem kraju odprli center za samostojno učenje. Kakšne so izkušnje po polletnem delovanju?
Pod okriljem Ljudske univerze Velenje delujeta dva centra za samostojno učenje, eden v Velenju in eden v Nazarjah. V slednjem seje od otvoritve 15. septembra lani do konca letošnjega januarja oglasilo 184 občanov, ki so vtem času opravili 1.659 ur samostojnega učenja, kar je za novoustanovljeni center glede na specifiko Zgornje Savinjske doline zelo spodbuden podatek.
Trenutno potekajo razgovori z Ministrslvom za šolstvo in šport, da bi sofinanciralo center v Nazarjah, kar bi pomenilo, da bi lahko zaposlili osebo, ki bi tam delala in se posvečala razvoju izobraževalne dejavnosti na tem območju. V jesenskem času bomo skušali del dejavnosti svetovalnega središča v Velenju izvajati tudi v Nazarjah, tako da bi bil en dan v tednu svetovalec na voljo občanom Zgornje Savinjske doline. To bo seveda brezplačno svetovanje glede ponudbe izobraževalnih oblik v regiji.
-	Izvajate poleg naštetega na Ljudski univerzi Velenje še kakšno dejavnost?
V Velenju ponujamo tudi učno pomoč za vse tiste, ki so vključeni vjavnoveljavne programe izobraževanja in imajo zaradi tega, ker je minilo že kar precej časa od njihovega zadnjega izobraževanja, težave pri učenju. Nekateri imajo tudi težave z motivacijo in koncentracijo. Učno pomoč nudimo brezplačno, prvenstveno pa je namenjena brezposelnim osebam. Z območno službo zavoda za zaposlovanje se dogovarjamo, da bi učno pomoč enkrat tedensko organizirali tudi v Nazarjah za vse udeležence, ki se iz Zgornje Savinjske doline vključujejo v javnoveljavne programe v katerikoli izobraževalni instituciji v regiji.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
V OBČINI MOZIRJE (KONČNO) IMENOVALI PODŽUPANA
V tretje gre rado
Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta so svetniki imenovali za nepoklicnega podžupana Jožeta Grudnika in tako ostali zvesti nenapisanemu pravilu, da kadarje župan iz Mozirja, mora biti podžupan iz Rečice in obratno. Kljub pričakovanjem, da utegne predlog župana Ivana Suhoveršnika sprožiti odzive med svetniki, se to ni zgodilo.
Še več, za Grudnika so se brez večje razprave soglasno izrekli vsi prisotni svetniki, kar lahko pomeni samo dvoje. Da je bil predlog predhodno usklajen z vsemi političnimi strankami, še bolj verjetno pa je, da se na javnem glasovanju nihče od prisotnih svetnikov ni želel opredeliti proti županovem predlogu. Po imenovanju je Grudnik dejal, da se zaveda velike odgovornosti, zato pričakuje, da mu bo župan zaupal naloge iz svoje pristojnosti, katere bo lahko uresničil.
Savinjčan
KRAJEVNI URAD NA REČICI BO ODPRT LE ŠE ENKRAT TEDENSKO
RadonalizflKija ni isto kot ukinjanje
V preteklem letu je Občina Mozirje zagotovila prenovljene prostore in ustrezno računalniško opremo za potrebe krajevnega urada na Rečici, kar naj bi po pričakovanjih mozirske upravne enote zagotovilo povečanje števila strank. Upravna enota (UE) je upoštevala tudi predlog Krajevne skupnosti, kar pomeni, da je bila državna uslužbenka strankam na razpolago dvakrat tedensko. Pričakovanja se očitno niso uresničila, saj se število strank ni bistveno povečalo, zato se je načelnik UE Vinko Poličnik odločil, da bo do nadaljnjega krajevni urad odprt le enkrat tedensko in to ob četrtkih.
Poličnik ob tem poudarja, da bodo takoj odreagirali na vsako povečanje potreb in število uradnih ur tudi med letom prilagodili dejanskim potrebam. V letu 2004 seje na KU Rečica ob Savinji oglasilo vsega 151 strankah 0,6 stranke na uro, kar je v primerjavi z ostalimi krajevnimi uradi na območju mozirske upravne enote daleč najmanj. »Pri določanju števila uradnih ur sem dolžan zagotoviti, da je obseg dela, ki ga opravi uslužbenec na krajevnem uradu, primerljiv z obsegom dela uslužbencev na sedežu upravne enote, prav tako pa mora biti primerljiv tudi obseg dela po posameznih krajevnih uradih. Po lanskoletnih podatkih število zadev, opravljenih na KU Rečica ob Savinji, ne opravičuje števila uradnih ur, zato smo dolžni njihovo število prilagoditi de-
janskim potrebam,« je mozirskim občinskim svetnikom pojasnil odločitev načelnik Vinko Poličnik.
Sodeč po umirjeni reakciji občinskega svetnika in predsednika rečičke krajevne skupnosti Petra Kolenca, so na Rečici takšno odločitev pričakovali. »Pomembnoje, da seje krivulja opravljenih storitev obrnila navzgor, čeprav smo, glede na dostopnost, pričakovali, da bodo ljudje koristili krajevni urad v večjem številu. Določen del krivde morata prevzeti krajevna skupnost in občina, ker ljudi nismo dovolj informirali. Upam in želim, da si bodo krajani prislužili večje število ur,« je odločitev komentiral Kolenc, ki, kljub vsem argumentom, smatra, da ena uslužbenka na Rečici ni velik dodaten strošek.
Savinjčan
CENTER INTERSPAR CELJE
Nova prometna in parkirna ureditev
Gradbena dela v celjskem nakupovalnem centru Interspar so že v polnem teku. Do Interspara ni več mogoče priti neposredno z Mariborske ceste, ampak iz Bežigrajske in Resljeve ulice. Izvoza sta urejena na meji z Mariborsko cesto, kjer je bil prej dovoz, in na meji z Bežigrajsko ulico, kjer je bil prej le izvoz. Parkiranje na parkirnih mestih nakupovalnega centra Interspar Celje je po novem možno le v poslovalnem času. Kljub temu da se marca začne prenova megamarketa Interspar in prodajalne Modiana, njuno poslovanje ne bo moteno. Gradnja garažne hiše s 1.650 pokritimi brezplačnimi parkirnimi mesti bo predvidoma končana avgusta.
KF
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Različne «ene pokopaliških storitev
Svetniki občin Luče in Ljubno so na četrtkovih sejah določili nove cene pokopaliških storitev. Kljub povišanju je najem groba še vedno najcenejši v Lučah, kjer so zaradi izredne prostorske stiske pripravili za prodajo 15 žarnih grobov po 500 evrov. V Lučah bo po novem potrebno za najem družinskega groba odšteti 4.500 tolarjev na leto, enojni grob pa bo najemnika stal 3.000 tolarjev. Na Ljubnem je nova cena za družinski grob 5.620 tolarjev in za enojni 3.770 tolarjev.
Najdražje je umreti v občini Nazarje (foto: Igor Solar)
V občini Nazarje je za najem enojnega groba potrebno odšteti
4.000	tolarjev, za družinski 5.300 tolarjev. Za najemnike grobov v mozirski občini je cena za enojni grob 3.000 tolarjev, za družinski 4.500 tolarjev in žarni grob 3.000 tolarjev, v Solčavi pa je letna najemnina enojnega groba 2.000 tolarjev in družinskega 4.000 tolarjev. V občini Gornji Grad nimajo določenih enotnih cen, ampak je najemnina odvisna od velikosti groba.
Nekoliko drugače je s pristojbino za pridobitev groba, ki je na Ljubnem in v Lučah ne zaračunavajo. V Solčavi so določili enotno ceno
5.000	tolarjev, v občini Gornji Grad je potrebno za enojni grob odšteti
7.000	tolarjev in družinski 12.000 tolarjev pristojbine, na območju nazorske občine je pristojbina
bistveno višja, saj za pridobitev enojnega groba zaračunajo 30.000 tolarjev, medtem koje potrebno za družinski grob odšteti 47.000 tolarjev pristojbine. V občini Mozirje je določena pristojbina za enojni grob
12.000	tolarjev, za družinski
17.000	tolarjev in žarni grob (betonski del in zemljišče) 50.000 tolarjev.
V ljubenski občini zaračunajo za najem in uporabo mrliške vežice
10.000	tolarjev, v Solčavi je cena višja za 2.000 tolarjev, v obeh primerih pa je cena fiksna ne glede za koliko časa traja čas najema. Podobno imajo urejeno tudi v občini Gornji Grad, kjer občanom zaračunajo 13.000 tolarjev, ostali uporabniki mrliške vežice pa morajo plačati 20.000 tolarjev. V mozirski občini stane en dan najema 14.000 tolarjev, za dva dni je potrebno plačati
18.000	tolarjev, v Lučah imajo tudi za najem mrliške vežice najnižjo ceno in sicer 7.500 tolarjev za en dan in 12.000 tolarjev za dva dni. V občini Nazarje imajo tozadevni cenik določen za tri dni; za en dan je cena 13.000 tolarjev, za dva dni je potrebno odšteti
19.000	tolarjev in za tri dni
23.000	tolarjev. V cene pokopaliških storitev na območju Zgornje Savinjske doline ni vštet davek na dodano vrednost.
Savinjčan
PREHOD PAVLIČEVO SEDLO
Pričakovanja o
V Moravskih Toplicah se bo predvidoma še ta mesec sestala mešana slovensko-avstrijska komisija za maloobmejni promet, ki bo med drugim obravnavala vprašanje naravnega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Pobudo občine Solčava o celodnevnem odprtju - brez časovnih omejitev -mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Pavličevo sedlo, za katerega velja poseben režim.
Posedanji ureditvi je mejni prehod odprt od aprila do novembra, kar predstavlja oviro pri prostem pretoku ljudi in poslovnih stikih prebivalcev obmejnega območja. Prizadevanje Solčavanov podpira tudi načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, ki je skupaj z solčavskim županom Vojkom Kle-menškom predsednika bilateralne komisije Andreja Štera seznanil s potrebo po stalnem odprtju mejnega prehoda. »Neuradno slišim, daje visoka stopnja soglasja tudi na avstrijski strani, tako da upamo, da bodo argumenti Solčave dovolj prepričljivi,« je povedal Poličnik.
Dejstvo je, da so prebivalci Solčavskega zgodovinsko in rodbinsko povezani z obmejnimi obči-
nami na avstrijskem Koroškem. Verjetno niso daleč od resnice besede tajnice občine Solčava Mateje Suhodolnik, ki je prepričana, da se bo na mejni prehod preprosto pozabilo, v kolikor ne bo maksimalno izkoriščen. »Podpirajo nas sosednje občine na slovenski in avstrijski strani, zato resno upamo, da bosta obe državi spremenili režim na Pavličevem sedlu,« dodaja Suhodolnikova.
Glede naravnega parka se bo po mnenju Vinka Poličnika, potrebno vprašati, kaj takšna ureditev pomeni za življenje ljudi? Se bodo pojavile dodatne ovire in omejitve ali je dovolj argumentov, da se prihodnjim generacijam v okviru naravnega parka omogoči normalno funk-
cioniranje? Vinko Poličnik: »Tu je precej neznank in v tej zvezi naj bi Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z lokalno skupnostjo
pripravilo gradivo, ki naj bi ga preučila omenjena slovensko-avstrijska komisija.«
Savinjčan
OBČINA LJUBNO
Informacije o zaposlovanju
Na podlagi dogovora Občine Ljubno in Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Velenje je slednja uvedla na sedežu občine informativne ure za občane občine Ljubno. Preko informativnih ur naj bi bili informacije dostopne tudi ljudem na območjih, ki so oddaljena od sedeža Urada za delo Mozirje. Predstavnica Območne službe iz Velenja Danica Godler bo na Ljubnem enkrat na mesec, praviloma vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 17. ure v pritličju občinske zgradbe.
Ljubenska županja Anka Rakun pričakuje, da se bo zadeva med občani prijela, saj jim bo predstavnica zavoda za zaposlovanje odgovarjala oziroma evidentirala vprašanja in jih posredovala pristojnim službam v zvezi z urejanjem posameznih zadev na zavodu za zaposlovanje, pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti, pogoji za prijavo na zavodu za zaposlovanje, pravicami in obveznostmi v času prijave pri zavodu, zaposlovanjem, vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja in poklicnim svetovanjem in štipendiranjem.
Savinjčan
JOŽE BIDER IZ DOL-SUHE
Kdo bo preizkusil njegovo novo inovacijo?
Jože Bider iz Dol-Suhe pri Rečici ob Savinji se že nekaj let ne ukvarja več s proizvodnjo kmetijskih strojev, še vedno pa vidi veliko nerešenih problemov na področju kmetijske mehanizacije. Ker mu inovatorska žilica ne da miru, je po nekajletnem tuhtanju in konstruiranju izdelal stroj za razrez in pokladanje različne krme za živino. Bider je prepričan, da je stroj odličen, zdaj pa išče nekoga, ki bi ga bil pripravljen preizkusiti.
Stroj je primeren zlasti za razrez in pokladanje silažnih bal pravi inovator iz Dol-Suhe in pojasni princip delovanja: »S prigrajeno hidravlično nakladalno rampo si balo naložiš v stroj, vklopiš preko kardana gnan rezalni valj z noži, se zapelješ preko krmilne mize v hlevu, stroj pa enakomerno odlaga zrezano krmo v jasli.«
Jože Biderželi potrditev, daje stroj dober, tudi od bodočih uporabnikov. Prav zaradi tega seje odločil, da bo skušal preko Savinjskih novic najti nekoga, ki bo pripravljen stroj
KRAJEVNI ODBOR ZBU NOB REČICA OB SAVINJI
Uspešno delo v
Člani Krajevnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Rečica ob Savinji (ZBU NOB) so se 20. februarja zbrali na redni letni konferenci, na kateri so položili račune za preteklo leto in si zadali naloge za prihodnje. Za uvod so poskrbeli učenci OŠ Rečica, prisotne pa je nagovoril tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik.
Predsednica rečiškega odbora zveze borcev Vera Poličnik je ob nastopu osnovnošolcev dejala, da so uspehi zagotovljeni, kadar si mladost in modrost podata roko. V svojem poročilu je nanizala uspehe minulega leta, med katere sodi tudi prenovitev partizanskega groba na Rečici. Ob tem seje zahvalila vsem, ki so z donacijami omogočili delovanje odbora, saj je članarina za vse
Predsednica rečiškega odbora zveze borcev Vera Poličnik
(foto: Marija Lebar)
dejavnosti premalo. V zadnjem času sejim je pridružilo nekaj novih članov - simpatizerjev, kljubtemu pa je povprečna starost članov preko 70 let
KULTURNO DRUŠTVO GAL
Stroj je namenjen zlasti za razrez in pokladanje silažnih bal
preizkusiti in ga kasneje morda tudi	ma, pokličite izdelovalca na tel. št.
odkupiti, če bo z njegovim delovan- 839-1800 ali 051-355-787. jem zadovoljen. Če vas stvar zani-	PR
preteklem letu
in mnogi med njimi so šibkega zdravja. Posebno slednjim pomeni obisk tovarišev in skromno darilo zelo veliko.
V letošnjem letu nameravajo poleg redne dejavnosti izvesti tudi skupni izlet, počastitev 60-letnice osvoboditve, ki bo v maju na Rečici, skupaj z mozirskim odborom pa bodo izdali knjigo z naslovom Samo en cvet. »V njej bomo s sliko in besedo predstavili krvni davek, ki ga je terjala vojna v Mozirju in na Rečici,« je pojasnila Poličnikova. »Knjiga bo odgovor na zadnje dogodke v Avstriji in Italiji, saj Slovenci prevečkrat ponižno molčimo o kalvariji, ki smo jo prestali pod okupatorji, ki so se želeli polastiti naše zemlje in izbrisati naš rod.«
Ob tem so opozorili na knjigo Harmonika, škarje in Stari pisker, ki joje
oktobra 2004 izdal Muzej novejše zgodovine Celje. Avtorje 84-letni Ivan Grobelnik - Ivo, ki je bil zaprt v zloglasnem celjskem zaporu in že določen za streljanje. Njemu in še nekaterim je uspelo prepričati paznika, da jih je izpustil, karje edinstven primer v Evropi.
Po razpravi je udeležence konference nagovoril župan Ivan Suhoveršnik. Dejal je, da razume borce, ki ob zadnjih dogodkih v Avstriji in Italiji čutijo krivico. Sam je tako po očetovi kot po materini smrti izgubil v vojni več stricev. Po njegovem mnenju je na takšne provokacije potrebno reagirati predvsem s strpnostjo. Vsem članom je želel zdravja in uspešno delo, obljubil pa je tudi, da bo občina še naprej pomagala po svojih močeh.
Marija Lebar
Izobraževanje in druženje tudi v prihodnje
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal iz Zgornje Savinjske doline je zaključilo že šesto leto delovanja. Dvaintrideset članov, koliko jih šteje društvo, se je v preteklem letu udeleževalo izobraževalnih delavnic pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev in likovnih pedagogov, katerih namen je bil pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja na različnih likovnih področjih.
Društvo se pri svojem delovanju ubada predvsem s finančnimi problemi. Po besedah predsednice Anke Rakun so zgornjesavinjske občine prisluhnile njihovim težavam in nakazale sredstva šele ob koncu leta, medtem ko so stroški
nastajali skozi vse leto.
Amaterski likovniki so sodelovali na skupnih razstavah, nekateri člani pa so uspeli pripraviti tudi samostojne predstavitve del. Mednje sodi tudi Slavica Tesovnik, ki se je v Gornjem gradu predstavila s fo-
tografijami, v Šoštanju, Termah 01-imia in na Rečici ob Savinji pa s svojimi likovnimi deli. Na septembrskem druženju v Šmartnem ob Dreti so nastala likovna dela v različnih tehnikah, ki sojih postavili na ogled v tamkajšnjem gasilskem domu ob prazniku krajevne skupnosti v mesecu oktobru. Z velenjskimi in ljubljanskimi likovniki so ustvarjali v Robanovem kotu in svoja dela razstavili v mozirski galeriji. Na dobrodelni razstavi za Karitas je enajst likovnih ustvarjalcev društva po-
darilo štirinajst svojih del.
Znanje s področja likovne umetnosti so amaterski ustvarjalci nadgrajevali na extemporih in kolonijah širom po Sloveniji. Tudi v prihodnje bodo skrbeli za izobraževanje in druženje na različnih delavnicah, v svoje vrste pa bodo skušali vključiti čim več mladih, so sklenili na rednem občnem zboru, kjer so izvolili tudi novo predsednico. Anko Rakun, ki bo v prihodnje opravljala delo podpredsednice, je zamenjala Nada Zager.
Marija Sukalo
JOŽE ROBIDA - SEVERJEV NAGRAJENEC
S humorjem in skalpelom nad »tumorje«
Skorajda sosed, vsekakor pa dober znanec in prijatelj, popularen kot Strašni Jože, »zapečen« Šmarčan, je nedvomno izrek za resnico, da so hudi strupi v malih flaškah. Zdravnik, kirurg, predstojnik oddelka za otroško kirurgijo v Splošni bolnici Celje, Jože Robida, dr. med., je tudi velik satirik, humorist, moderator in ne naza-danje odličen igralec. Žirija Sklada Staneta Severja mu je v konkurenci med 23 predlogi podelila nagrado za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču.
Na predlog Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije je član Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki prejel nagrado na 34. podelitvi tovrstnih elitnih priznanj koncem lanskega leta v Škofji Loki.
Robida je zvest gledališču že štiri desetletja, poleg domačega »Kozolca«, kjer je zaigral še kot učenec, je igral tudi na drugih odrih in v vseh stranskih in glavnih vlogah pobiral laskava priznanja. Njegov s humorjem oplemeniten smisel za igro, ki ga dopolnjuje prirojen dar za javno nastopanje in brezkompromisna samozavest, ga odlikujejo v številnih, tudi neodrskih vlogah. Vešč je mikrofona v radijskem in tv studiu. V paru s prijateljem novinarjem Jožetom Krajncem je še najbolj znan širokemu krogu sloven-
Jože Robida, nagrajenec za življenjsko delo na področju ljubiteljskega ustvarjanja in gledališkega udejstvovanja
(foto: Jože Miklavc)
skih tv gledalcev po nastopih obeh Strašnih Jožetov.
Jožeta Robido ljudje poznajo tudi po strokovnosti kot predstojnika oddelka za otroško kirurgijo v Splošni bolnici Celje, saj je pokrpal že na
tisoče malih bolnikov in poškodovancev, »narkozo« je ob tem dajalvglavnemssvojim neuničljivim smislom za humor.
Ugledno nagrado sije prislužil tudi kot preprost človek, iskren sogovornik in prijatelj vseh, s katerimi se kdaj sreča. Nikoli ne čaka, da ga kdo kaj vpraša, saj vprašanja prečita, preden so izrečena in nanje odgovarja z novimi vprašanji, izmišljenimi anekdotami in tako odločnim smehom, da se mora bližnji oprijeti za kaj trdnega, da ostane pokonci.
Pokonci pa bo naš nagrajenec ostal tudi v prihodnje, nemara mu bo kdaj pa le uspela kandidatura za šmarškega župana, saj, kot pravi, ta, najlepša vas, sploh nima več kot tri najboljše kandidate. Prejšnjega in sedanjega župana ter njega.
Za konec še anekdota. Ko sta pred nekaj leti sedela z bivšim predsednikom države Milanom Kučanom na previsokih barskih stolih (na odru pred nabito dvorano) v Vinski Gori, je Jože Robida predlagal stavo predsedniku: »Stavim, da sem višji od vas, čeprav menijo, da sem najmanjši v državi!«. Kučan je izziv sprejel, opravili so meritev in izkazalo seje, daje bil Kučan za palec manjši, Jože Robida pa je od takrat dokazano večji od predsednika. Predvsem pod brki, kijih nosi samo takrat, ko mu to kar najbolj ustreza.
Jože Miklavc
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Podmladek garancija za prihodnjih 80 let
V Prostovoljnem gasilskem društvu Nazarje so po lanskoletni 80. obletnici delovanja inpri-dobitvi novega prapora ter novega orodnega vozila letošnji plan dela zastavili bistveno bolj umirjeno. Glavni poudarek bo usmerjen v izobraževanje članstva, v gasilskem domu pa bodo opravili nekaj obnovitvenih del.
Predsednik PGD Nazarje Roman Krajner seje na nedavnem občnem zboru še enkrat zahvalil vsem krajanom in ostalim donatorjem, ki so prispevali sredstva za nakup novega prapora, medtem ko je investicijo v novo orodno vozilo društvo izpeljalo v lastni režiji. Kotje povedal poveljnik Miran Kreti, omenjeno vozilo še posebej koristi tehnično-reševalni enoti PGD Nazarje, ki je bila polno angažirana tudi v preteklem letu.
Daje razvoj drušlva zastavljen na pravih temeljih, dokazuje podatek, da se podmladek številčno
krepi in da je bila lani v Nazarjah po dolgih letih znova formirana desetina pionirk. Po mnenju poveljnika občinskega poveljslva Slavka Brica je podmladek ključnega pomena za prihodnost vsakega gasilskega drušlva, enako pa razmišlja tudi nazorski župan Ivan Purnat, ki seje gasilcem zahvalil za učinkovito izvrševanje njihovega poslanstva.
V letu 2005 se bo različnih oblik izobraževanja udeležilo dvanajst operativnih članov PGD Nazarje, sodelovali bodo na tekmovanjih na občinskem in medobčinskem nivoju, v nazorskem gasilskem domu pa bodo zamenjali vhodna vrata in uredili prezračevanje v polnilnici gasilnih aparatov.
Franci Kotnik
Poveljnik PGD Nazarje Miran Krefl je povedal, da novo orodno vozilo še posebej koristi tehnično-reševalni enoti
(foto: Franci Kotnik)
OPRAVIČILO
V osmi številki Savinjskih novic je v rubriki Naša anketa pri poimenovanju avtorice ene izmed izjav prišlo do napake. In sicer sem napačno navedla ime Irena Pavlin namesto Milena Pavlin. Za neljubo napako se iskreno opravičujem.
Barbara Fužir
ZAHVALA
Najlepša hvala Občini Luče, kije prispevala sredstva k nakupu ortopedskega trokolesa za otroke v septembru 2004 in iskrena hvala vsem, ki ste darovali denar za sobivanje ob otroku v bolnišnicah v Ljubljani in Celju.
Boris, Dragica in Blaž Zamernik

f
MLADINSKA GLEDALIŠKA
Mladinska igralska skupina Kulturnega društva Nazarje, mlada ekipa pod taktirko Roberta Tajnš-ka, je z uprizoritvijo komedije Piknik na bojišču pokazala ali bolje rečeno dokazala, da za piknik niso nujno potrebne zgolj idilične »sestavine». Kakšno bojno prizorišče ter občasno žvižganje granat lahko prav okusno začini klasičen piknik. Za igralsko skupino iz Nazarij je bila to premierna uprizoritev.
Prvotno tremo, ki je obvezna in normalna sestavina premiernih uprizoritev, kot je to odeja za piknik, so mladi igralci kaj hitro premagali tudi s sodelovanjem občinstva. Gledalci so se prigodam vojaka Zapa, ki sta ga na bojišču s
Piknik nekoliko drugače
* *
mm	- * - .
Vojaka Zapa na bojišču s košarico za piknik in starini gramofonom sredi »lepega bojnega dne« obiščeta starša (foto: Ciril M. Sem)
dobro, za kaj in za koga se bori, ter komične situacije in dialoge pre-bolničarki, ki na fronti prav besno finjeno vpleteno rdečo nit celotne iščeta mrtvece, a zadovoljni bi bili
zgodbe. Naj bodo prigode še tako zabavne in smeh vzbujajoče, je v vojnah vendarle največkrat tako, da se večina pod krinko »pravičnega boja« bori za interese dominantne manjšine. Zmeda in nevednost Žepa in Zapa, ki na vprašanje, zakaj se borita, ne znata odgovoriti, je tragikomična resnica, ki se podtalno skriva v celotni igri.
Mladinska gledališka skupina KD Nazarje je s premierno uprizoritvijo v nedeljo, 20. februarja, uspešno prebila led ali si, v gledališkem žargonu, polomila noge, ter hkrati prinesla svež veter v kulturno dogajanje v naši dolini, za kar si vsi akterji zaslužijo iskreno pohvalo.
Barbara Fužir
že tudi s kakšnim hujšim ranjencem.
Komedija, kije s svojo situacijsko in verbalno komiko velikokrat izzvala smeh polne nazorske dvorane, gledalcu ne pusti oditi iz dvorane, ne da bi vsaj zaslutil v
košarico za piknik in starim gramofonom sredi »lepega bojnega dne« obiskala starša, od srca nasmejali.
Dogajanje na odru je popestril tudi vojni ujetnik, vljudni Zepo, ki prav tako kot Zapo niti ne ve prav
Bi se radi razvajali, odpravili glavobole in se sprostili od vsakodnevnih stresov?
Aroma terapij masaža lasišča s kozmetiko So pure.
V§©m uporabnikom TUŠ k®it!©0v
mà nydimoläiyißPySL ^
Trgovski center Tuš Na trgu 53, Mo/irje,
*M)3/58 31 430
KONCERT OKTETA TEŠ V GORNJEM GRADU
S pesmijo po Sloveniji
Kulturno društvo Gornji Grad je v sklopu prireditev ob 100. obletnici petja v Bočni v soboto, 19. februarja, organiziralo koncert Okteta TEŠ, katerega umetniški vodja je domačin Mitja Venišnik. Ob pestrem programu pod naslovom S pesmijo po Sloveniji in ob šegavih predstavitvah pevcev, delovanja okteta in slovenskih ljudskih ter drugih pesmi je karsrce bolelo, da se tako odličnega koncerta ni udeležilo večje število obiskovalcev.
Člani Okteta TEŠ so v narodnih nošah slovenskih pokrajin peli za razgibano deželo značilne pesmi v avtohtonih narečjih
(foto: Jože Miklavc)
Tisti, ki so se odtrgali od dolgočas-	so gorenjske, koroške in štajerske
nega večera v domačem zapečku, pesmi, pesmi iz Prekmurja, dolen-od televizijskih zaslonov in nekater- jske in notranjske pesmi, pesem iz im obveznega sobotnega dela, so Bele krajine, Primorske, Oj božejme si napolnili ušesa in dušo z ubrani- iz Benečije ter rezijansko Da jora ta mi glasovi sedmih mož (osmega je	Banerina. Za zaključek so s potrka-
gripa položila pod odejo). Ti so v vanjem z nogami, škornji in cokli narodnih nošah slovenskih pokra- dodali piko na i zares doživetemu jin peli za razgibano deželo značilne	kulturnemu večeru.
pesmi v avtohtonih narečjih. Zapeli	Jože Miklavc

PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC V MOZIRJU
Naj živi lepa slovenska pesem!
S temi besedami je predstavnik Kluba zgornjesavinjskih študentov pozdravil občinstvo in člane Primorskega akademskega zbora (PAZ) Vinko Vodopivec, ki so gostovali 19. februarja v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Poslušalci, ki so dodobra napolnili cerkev, so bili priča enkratnemu kulturnemu dogodku. 24 ubranih grl je v marsikatero oko zvabilo 1 solze. Programje bil večinoma sestavljen iz slovenskih pesmi, med njimi smo slišali tudi Zdravljico in Slovenec sem.
PAZ Vinko Vodopivec so leta 1953 v Ljubljani ustanovili primorski študenti in ga poimenovali po
svojem rojaku Vinku Vodopivcu, župniku in izjemno plodovitemu skladatelju. Kasneje so medse sprejemali tudi študente iz drugih krajev. Skozi dolgoletno delovanje je zbor vodilo kar nekaj znanih dirigentov, med drugimi Anton Nanut, Andraž Hauptman in Andrej Misson. Sedaj zbor deluje pod vod-
stvom Primoža Malavašiča.
Zbor ima za sabo veliko število gostovanj v Evropi, Ameriki in Afriki. Lani oktobra so gostovali v Londonu vznameniti Royal Albert Hall, kjer so peli pred 5.000 poslušalci. Uspešno so tekmovali v Italiji, Švici, pa tudi doma na Naši pesmi v Mariboru.
Pevci sami sebe imenujejo Vodop-
ivci in pravijo, da pojejo predvsem za svojo dušo. Da temu le ni čisto tako, pove podatek, da se zelo resno pripravljajo na letošnje tekmovanje Naša pesem, kjer so do sedaj osvojili tri bronaste in šestsre-brnih medalj, leta 1999 pa celo zlato plaketo.
Marija Lebar
9. Festival polk in valčkov na Koroškem
V nedeljo, 6. marca, bo v športni dvorani rna Prevaljah deveti festival polk ih valčkov no Koroškem. Nastopili' bodo: Ptujskih 5, Hlapa) Show band Klobuk, Jurovski gadi, Ansambel Andreja Bajuka, jodlar Lojz, Pr'jati in ansambli Ojstrica Založniki ter Labodi. Gosta festivala, ki se bo začel ob 17. uiti, bosta humorist Marjan Roblek - Matevž in pevec Stane Vidmar.
PR
Člani Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec so gostovali v
cerkvi sv. Ilirija v Mozirju (foto: Marija Lebar)
Sestrama
Ivici Žnidar in Angeli Fixl
za 40. rojstni dan želimo zdravja, osebne sreče in veliko življenjskih radosti.
Starša, sestra Irena z družino ter hčerki Ana Marija in Manja
Januarja, februarja in marca praznuje skoraj cela
Bidrova družina
iz Dol-Suhe
Obilo zdravja, sreče in veselja jim iz srca želi
žena Darinka, mamica, tašča in babica
■
simcr
Vrhunska PVC okna sedaj z možnostjo brezplačne vgradnje prezračevalnega sistema AIRMatic.
(080 1027.
Zračenje brez odpiranja oken. Tudi, ko vas ni doma!
Prezračevanje
serijsko.
Sveži, prijetni in
zdravi prostori z okni SIMER.
www.simer.si
SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, Celje
POTEPUH
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA- 7% POPUST za plačila do 15.03

JSICIUJA letaki; 27,4 ■ 1.5,: 137.000 Sl; RIM-POMPEJI-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRI; 28.4,-2.5.: 61.500 Sir 10 Sit; SAN G1GNAN0-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE ; 27,-29,4,:
.4,-2,5.: 45,900 Sit; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKIOTOKI-MILANO; I Ì0.4.-1.5.: 27.500 Sit; RAVENNA-RIMINI-SAN MARINO; 30.4.-1.5.; 19.500 Sit BENETKE in BENEŠKE LAGONE; 27.4.: 9.700 Sit lAZURNA OBALA; 29M5.: 45.900Sit; AVSTRUA-ŠVICA-UECHTENSTEIN; 27.-29.4.; 42.500SJ; GRADOVI JUŽNE ŠEŠKE; Ì0.4.-1.5.: 22.500 Sit; DUNAJ-BRATISLAVA; 30.4.-1.5.: 20.900 Sit; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1.-2.5.: 23.900 St BEOGRAD; L-2.5.: 19.900 Sit; R0MUNUA; 27.4.-2.5.: 102.000 Sil; HALLSTATT-BAD G0ISERN-BADISCHL-MONDSEE; 30.4.: 8.200 Sit
II PRVOMAJSKI ODDIH na morili, v planinah, zdraviliščih,...
: V PRODAJI POTEPIJHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij
e-mail: potepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si plačilo na vec obrokov
w
Piše: Aleksander Videčnik
OBČINA LUČE
Šteje 1580 prebivalcev, 253 hiš, 156 posestev, 100 koč in 69 oferij. Skupna površina meri
11.170 ha, od tega je njiv in vrtov 784 ha, travnikov in pašnikov 3636 ha, gozdov 5623 ha, ostalo 1125 ha. Občina obsega območja visokogorskega alpskega sveta, ki proti jugozahodu prehaja v nižje predalpsko hribovje. Na desni strani Savinje je zastopan visokogorski svet z Ojstrico (2349 m), pred njo se razprostira visoka Dleškovška planota, ki je polna grbin in kraških vrtač. Gozd sega mestoma tudi do višine 1900 m, sicer pa je gozdna meja na višini 1600 do 1700 m. Prebivalstvo živi navadno v malih zaselkih ali samotnih kmetijah. Te segajo le izjemoma nad 1000 m visoko. Glavni vir dohodka so gozdovi in živinoreja. Ob Lučnici in Savinji so vodne žage. Vode so bogate postrvi in lipanov. Lepo okolje privablja sem letoviščarje, od katerih ima prebivalstvo precejšnje gmotne koristi. Na ozemlju občine stoji ponosna zgradba Slovenskega planinskega društva (SPD) Kocbekov dom na Korošici (1808 m).
KRNICA
Zajema 298 prebivalcev, šteje 45 hiš, 37 posestev, 8 koč in 10 oferij. Vas leži na višini okoli 500 do 900 m, dohod do kmetij od banovinske ceste je mogoč le po kolovozih.
KONJSKI VRH
Šteje 192 prebivalcev, 30 hiš, 22 posestev, 8 koč in 9 oferij. Vas ima hribovito lego na višini 500 do 1050 m. Do kmetij vodijo iz doline boljše ali slabše poti.
LUČE
Kraj šteje 309 prebivalcev, 60 hiš, 58 posestev, 5 koč in 20 oferij. Državni uradi so v Gornjem Gradu. Do železniške postaje v Šmartnem ob Paki je 35 km. Šola je bila ustanovljena 1873. V kraju delujejo Tujsko-prometno društvo, Gasilsko društvo, Katoliško-prosvetno društvo in godba na pihala. Skozi Luče vodi banovinska cesta Mozirje - Solčava, avtobusna zveza pa je s Celjem in Logarsko dolino. Gre za tesno povezano vas z lepim razgledom na Raduho, ljudje živijo od kmetijstva, gozdarstva in lesne trgovine. Veliko je mlinov in žag na vodni pogon. Zelo mirno in prijetno letovišče. Tujski promet je v zadnjih štirih letih znašal 150 in 1700 nočnin. Imajo naravno kopališče ob Savinji in ob toplejši Lučnici. Povsod okoli so odlični smuški tereni, primerni za razne tečaje. Okolica vabi na prijetne sprehode.
Ob cesti proti Solčavi, kjer Savinja zapušča gor-
naše občine pred drugo sueioono vojno
sko tesen, je zelo močan pečovski studenec, ki vre izpod skalovja, naprej po cesti pridemo do Igle, pod njo izvira presihajoči studenec. Višje pri kmetu Jezerniku je malo jezero, sicer pa je okolica polna podzemskih jam, največji sta Trbiška zijalka in Rjavčeva jama, v njih so odkopali kosti jamskih medvedov in v njih našli tudi redke jamske hrošče. Luče je izhodišče za številne planinske izlete, večina poti je dobro označenih, za kar skrbi Savinjska podružnica SPD. Posebno Raduha je zelo obiskana (2062 m), znana je po izjemni flori.
Kraj se prvič pisno omenja leta 1241, koje tu deloval eden od dvanajstih ministerialov gornjegrajske gospoščine. Temu uradu so pripadali zaselki: Krnice, Rogač, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Skrile, Konjski vrh in Ljubečka ves.
Župnija Luče šteje 1600 duš. Pokopališče je okoli župne cerkve svetega Lovrenca. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred letom 1426, sedanja pa je zgrajena med leti 1641 do 1690. Cerkev je leta 1897 poslikal Fantoni mlajši, križev pot pa je delo Franca Wisiaka iz Kranja (1866). Verjetno je cerkev, ki je spadala prej v prafaro Gornji Grad dobila že koncem 15. stoletja samostojni vikariat.
PODVEŽA
Šteje 183 prebivalcev, 34 hiš, 28 posestev, 6 koč in 6 oferij. Leži na nadmorski višini 530 do 850 m. Raztresene kmetije pretežno ob Lučnici in na hribovju nad njo. Do hiš držijo boljši in slabši kolovozi. Na ozemlju te katastralne občine stoji leta 1929 zgrajeni Kocbekov dom na Korošici (1808 m). Na mestu domaje stala mala koča nemškega planinskega društva, zgrajena leta 1883. Na Molički planini je opuščena Kocbeko-
va koča, ki služi le še pastirjem. Kraj nje stoji kapelica sv. Cirila in Metoda, ki jo je postavilo Slovensko planinsko društvo leta 1898. Tako je tudi opuščena med Lučami in Korošico Lučka koča (1614 m). To je zgradilo SPD leta 1901. Tu je najvažnejše križišče turističnih poti v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Nekaj zelo prikladnih terenov za smučanje.
PODVOLOVLJEK
Šteje 205 prebivalcev, 29 hiš, 22 posestev, 7 koč in 9 oferij. Vas leži vzgornjem delu Lučenske doline na nadmorski višini 650 m. Številni mlini in žage. Zelo lepa zelena dolina, ki jo zapira prelaz Volovljek (1029 m). Sredi vasi stoji podružnična cerkev sv. Antona, ki se prvič omenja leta 1631. Leta 1830 soji prizidali nov stolp. Leta 1862 so odstranili stari lesen, poslikani strop in povečali okna.
RADUHA
Šteje 212 prebivalcev, 31 hiš, 24 posestev, 7 koč in 6 oferij. Kraj je od Luč oddaljen 3 km in leži na nadmorski višini 530 do 900 m. Mimo vodi markirana pot na Raduho.
STRMEC
Šteje 181 prebivalcev, 24 hiš, 18 posestev, 6 koč in 9 oferij. Od luč je oddaljen 5 km. Leži na nadmorski višini 500 do 1050 m. Raztresene kmetije najdemo od Luč pa visoko pod Raduho. Mimo višje ležečih hiš vodi markirana pot na Raduho(2062 m). Na višini 1500mjeleta 1901 postavilo Slovensko planinsko društvo planinsko kočo, ki pa je bila zaradi slabega obiska kmalu opuščena. Zdaj nudi koča le zasilno zavetje planincem in mimoidočim.
Kot že prej objavljeni, so tudi ti podatki iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (1937).
3ščemo stare fotografije
Luče med obema vojnama. Sliko nam je poslala Hedviga Vidmar
- Salamon iz Slovenskih Konjic.
N
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Začnite pitati svojo denarnico!
Babilon velja za najslavnejše mesto v davni zgodovini. Njegov zaklad v zlatu in dragem kamenju je bil ogromen, za najbogatejšega Babilonca vseh časov pa je veljal Arkad, ki je na poti od revščine do bogastva spoznal sedem zdravil za suho denarnico: 1. pitaj svojo denarnico, 2. nadziraj svoje dohodke, 3. naj se tvoje zlato razmnožuje, 4. varuj svoje zlato pred izgubo, 5. tvoje bivališče je dobra naložba, 6. priskrbi si dohodke za prihodnost in 7. povečaj svojo sposobnost služenja denarja. Pa si poglejmo ta zdravila!
1.	PITAJ SVOJO DENARNICO
Arkad je prvo pravilo Pitaj svojo denarnico pojasnil takole: od vsakih deset beličev, kijih dam v denarnico, jih porabim samo devet. Za
ALEKSANDER KORBER,
osebni trener
Pozdravljeni! Moje ime je Aleksander Korber, v svetovalni rubriki v Savinjskih novicah pa se bomo odslej srečevali redno vzve-zi z rekreacijo in zdravo prehrano, kar predstavlja v povezavi s pozitivnim razmišljanjem najboljšo pot do bolj zdravega, bolj zadovoljnega in daljšega življenja.
Rodil sem se pred 37 leti v Kranju, rano otroštvo pa sem preživel v Bohinjski Beli, kjer sem se marsikaj naučil o zdravem načinu življenja in bivanju v naravi in z naravo. Nato smo se preselili v Žalec, kjer sem obiskoval osnovno šolo in se pričel
uporabo v današnjem času bi lahko to pravilo napisali tudi takole: od prejetega zaslužka porabim samo 90 odstotkov, deset odstotkov pa prihranim. Brez prihrankov ni mogoče ustvarjati lastnega premoženja!
2.	NADZIRAJ SVOJE DOHODKE
Najbogatejši Babilonec si je vse stroške vestno zapisoval in na koncu meseca kritično analiziral, kateri izdatki so bili upravičeni, kateri pa morda nepotrebni. Nato si je sestavil stroškovnik, v katerem je predvidel denar za pokrivanje nujnih stroškov, za osebna zadovoljstva in za izpolnitev dragocenih osebnih želja, pri tem pa ni nikdar porabil več kot devet desetin svojih dohodkov.
3.	NAJ SE TVOJE ZLATO RAZMNOŽUJE
Arkadovo tretje pravilo: »Zaposli vsak belič, da se razmnožuje kakor čreda na travniku in pomaga zvečati dohodke.« To pomeni, da je treba poskrbeti za plemenitenje privar-
ukvarjati s tenisom, rokometom in atletiko. Nato so moja največja strast postale borilne veščine. Dvanajst let sem treniral »tuli contact« in karate ter v bivši Jugoslaviji dosegel zavidljive tekmovalne rezultate.
Po prometni nesreči se mi je življenje zelo spremenilo in ubralo nove poti. Začel sem zahajati v fitnes, saj sem imel poškodovana vratna vretenca, z rednim treningom pa sem uspel sanirati nastalo poškodbo. Ker sem bil z rezultati vadbe zelo zadovoljen, sem hotel dodati še pikico na i. Popolnoma sem spremenil način svojega življenja in za svoje poslanstvo izbral fitnes ter osebno trenerstvo. To sem storil predvsem zaradi sebe, svojega zdravja in dobrega počutja.
Treningi so mi vedno bolj ugajali in glede na rezultate, ki sem jih dosegel pri sebi, sem dobil motivacijo za nadaljnje učenje in iskanje novega znanja na področju prehrane,
čevanega denarja, saj se s tem njegova vrednost povečuje, v nasprotnem primeru, če ga držimo v denarnici, pa njegova vrednost pada.
4.	VARUJ SVOJE ZLATO PRED
IZGUBO
Za ustvarjanje premoženja je velikega pomena, da prihranjeni denar zavarujemo pred izgubo. Toda tega ne naredimo na tak način, da prihranke skrivamo doma v nogavici, pač pa s tem, da ga investiramo v varne naložbe.
5.	TVOJE BIVALIŠČE JE DOBRA
NALOŽBA
Če živite v lastni hiši, potem ste peto Arkadovo pravilo že izpolnili. Če pa živite v najetem stanovanju, potem mora biti vaš cilj, da postanete lastnik svojega doma. Kajti dokler plačujete najemnino, ne povečujete svojega premoženja.
6.	PRISKRBI Sl DOHODKE ZA PRIHODNOST
Arkad je spoznal: »Suha denarni-
vadbe in čilega telesa. Pri tem se ves čas trdno držim reka »zdrav duh v zdravem telesu«.
Svoje znanje in pridobljene izkušnje sem začel postopoma prenašati tudi na druge. Prav iz želje pomagati drugim sem se odločil za delo osebnega trenerja. Ker uživam v delu z ljudmi, sem na ta način združil prijetno s koristnim. Svojim strankam rad prisluhnem, vedno sem jim na voljo, name se lahko zanesejo. Rad se pogovarjam z ljudmi, spoznavam nove obraze in se veselim vsakega njihovega uspeha.
Zmorem se vživeti v različne »tipe« ljudi in njihove težave. Ljudje se vse premalo zavedajo, da veliko bolezni in bolezenskih znakov izvira iz njihovih glav. Številne psihosomatske motnje oziroma bolezenski znaki in težave nastanejo zaradi naše psihe. Ker sem sam stvari v svoji »glavi« že uredil, lahko pomagam tudi drugim. S svojo pozitivno naravnanostjo in
ca v žepu človeka, ki ni več sposoben deiati in služiti, pomeni pravo tragedijo.« Povedano po naše: var-čujte za pokojnino, ko zaradi slabšega zdravja in starosti ne boste več mogli ustvarjati aktivnih prihodkov, v nasprotnem primeru drvite v finančno katastrofo!
7.	POVEČAJ SVOJO SPOSOBNOST SLUŽENJA DENARJA
Časi, ko so ljudje na enem delovnem mestu preživeli celo delovno dobo, so dokončno minili. Strokovnjaki napovedujejo, da bo današnja generacija tridesetletnikov v času svoje delovne kariere zamenjala ne samo tri poklice ampak celo več panog. In kdo, mislite, ima več priložnosti za zaposlitev: nekdo, ki pozna izključno samo svoje deio, ali nekdo, ki se razume na več stvari? Torej - nikoli se ne nehajte učiti, ker s tem povečujete svoje možnosti služenja denarja!
Franci Kotnik
Prihodnjič: Elementi osebnega premoženja
dobro voljo zagotavljam dobro motivacijo za začetek vsakomur, ki se odloči, da bo izboljšal svoje življenje.
Vem, da je vsak začetek težak. Že prvi korak, prihod vfitnes in pogovor z osebnim trenerjem je zelo velika preizkušnja. Toda zakaj bi vam bilo neprijetno priti v fitnes? Vsi smo namreč ljudje, enkratni in neponovljivi, in nihče, prav nihče ni popoln. Z nasveti v Savinjskih novicah bom vsem zainteresiranim nudil koristne informacije pri načrtovanju uravnotežene prehrane in primerne gibalne aktivnosti glede na sposobnosti in zmogljivosti posameznika, seveda pa bom vesel tudi dodatnih vprašanj bralcev.
Upam, da si boste, če tega še niste storili, vtem hitrem življenjskem tempu vzeli nekaj časa zase in za svoje telo, da bo le-to zdravo in vam bo dobro služilo še mnoga leta. Uspeha se veselim šele takrat, ko so zadovoljne tudi moje stranke.
Za bolj zdravo, bolj zadovoljno in daljše življenje
Ljudje in dogodki, Organizacije
90 LEI MATIJE MAVRIČA, BUDNOVEGA, IZ CITRNE VASI NAD GORNJIM GRADOM
Studenec življenja iz modrosti in trpljenja
Nekoč, skoraj že v pozabljeni preteklosti, so na tromeji gornjegrajske, lučke in ljubenske fare samevale tri kmetije. Bolj na očeh Bogu kot tistim v dolini so ljudje v Citmi vasi iz borne in v strmino vpete zemlje črpali moč življenja in dragocenost trpljenja. In vere, ki jih je ohranjala in nazadnje ohranila poslednjega iz tistih časov.
Matija Mavrič je v tišini sam s seboj preživel srečo in krčevito praznino ter ohranil vero v Boga in človeka. To je danost, podarjena ljudem z življenjsko izkušnjo. V svojem do kraja razbolelem uporništvu je postal Budnov oče po telesu sicer krhka, vendar z duhovno modrostjo napolnjena veličina, ki mirno zre v prihodnje dni.
Zgodba Matije Mavriča je pripoved o poštenjaku, ki spoštuje usodo, vendar se ji ne predaja. Pred dnevi je dopolnil devetdeset let. Njegov obraz je kot govorica duše. Ni ga zlomilo, čeprav je pokopal hčerko, ženo in štiri sinove. O, duša ima včasih tako preproste oblike, da ji tudi vsa nedojemljiva človeška bolečina ne pride do živega. In vendar se je v zadnjih letih vse obrnilo na bolje. Kmetijoje prepojila mlada kri. Vnuk z družino je zagospodaril na Budnovem, breme in negotovost sta po letih osamelosti izgubila moč. Budnov oče je ponovno zaživel in z njim spomini, ki se dvigajo kot plimovanje morja. V srcu je ostal preprost veseljak, ki odstira najgloblje plasti preživetih časov.
Koliko starih napevov in pesmi je še ostalo, vendar nikjer več tistih, s katerimijih je družno prepeval. Mavrič se zaveda, da bodo za vedno utonile v pozabo, če jih ne bo spravil na papir. Ob pogovoru z njim se zdi, da je vse njegovo vedenje pričevanje za luč, za vero, upanje in za smiselnost življenja, za dragocenost sprejetega trpljenja, za moč ljubezni in končno za Boga.
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE
Slovenska Karitas je zaokrožila že petnajsto leto delovanja. O njeni organiziranosti in nalogah sta v nedeljo, 20. februarja, v mozirski Slomškovi dvorani spregovorila teolog in sociolog Imre Jerebic ter socialna delavka Polona Šporin. Šporinova je poslušalcem orisala organiziranost te nevladne organizacije, Jerebic pa je spregovoril o tem, kako poudariti samaritanstvo.
V nadaljevanju so člani mozirske Župnijske Karitas razgrnili svoje delo v preteklem obdobju in si zastavili smernice za prihodnje delo. Največjo pozornost so namenili obiskom in pogovoru z
Prižgana luč v njegovih očeh razsvetljuje njegov obraz. Misel na poslednjo postajo mu ni tuja, vendar o njej ne govori, čeprav se zaveda, da je v njegovih letih težko pričakovati kaj drugega. Celoten in dokončen smisel mu je celo v najtežjih trenutkih ohranjal zaupanje v življenje.
Matija Mavrič, Budnov oče (foto: EMS)
Kljub umiranju je življenje na Budnovem mlado in kar nekaj košev bo potrebno še narediti. Pust in pepelnica sta se za eno leto poslovila in čeprav je zima v gornjegrajskem hribovju še v polnem, je na goličavi za hišo že čutiti pomladno vznesenost. Čas tako hitro beži, le Matija Mavrič ostaja unikatna danost.
Savinjčan
ostarelimi osamljenimi, bolnimi in invalidi. Pred prazniki so z voščilnico razveselili vse tiste, ki so na svoja pleča naložili že osmi križ. Pomagali so tudi družinam v stiski in jim nudili tako materialno kot duhovno pomoč.
Njihov odmevni projekt sta bili dobrodelna prodajna razstava likovnih del in koncertZ roko v roki. V času počitnic so organizirali delavnice za otroke vseh starosti. Poskrbeli so tudi za izobraževanje svojih članov. Po besedah predsednice Alenke Brezovnikova je bilo lani tudi veliko aktivnosti in dobrih dejanj, kijih niso zabeležili na papir.
Marija Sukalo

5 /eü ...
BO OSTALA KULTURA BREZ DENARJA?
Vse kaže, da se kulturi obetajo še slabši časi od že preživetih. Država in občine se očitno ne zmorejo dogovoriti, kako urediti financiranje zavodov za kulturo ob dejstvu, da ti denar potrebujejo. V mozirskem primeru ostaja nedorečeno financiranje knjižnjične dejavnosti, ki je sestavni del zavoda in namenjena prebivalcem celotne Zgornje Savinjske doline. Zgornjesavinjski župani ostajajo bolj ali manj na stališču, da bodo tudi odslej zagotavljali sredstva za knjižnjičarstvo v lastni občini, ostalo naj bi bila stvar Občine Mozirje, ki je ustanoviteljica zavoda.
40 leti ...
ZAPOSLENI IN BIVŠI ZAPOSLENI BODO LAHKO SOLASTNIKI
Sklad RS za razvoj je posredoval pismeno ponudbo za lastninjenje Glina, iz katere izhaja, da imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci možnost, da postanejo 60-odstotni lastniki podjetja. Pričakovati je, da bodo upravičenci v procesu lastninjenja sistema Glin kar v največji meri izkoristili svoje možnosti in tako ohranili premoženje, ki so ga in ga še ustvarjajo generacije Zgornjesavinj-čanov.
45 leti ...
STRAH PRED JEDRSKO GROBNICO NI ODVEČ
Vsi se še prav dobro spomnimo ogorčenja prebivalcev Zgornje Savinjske doline ob vesti, da je tudi naše področje eno izmed tistih, kjer se načrtuje odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov. Celo več - nekaj naših krajev je bilo med tistimi, ki so najperspektivnejše lokacije tovrstne nesnage. Načrtovalci odlagališča jedrskih odpadkov so postali sedaj dosti bolj previdni in nič več ni slišati konkretnih imen krajev. Vendar prav dobro vemo, da se iskanje lokacije nadaljuje, saj je jasno, da ti odpadki nekje morajo biti shranjeni.
Pripravila Tatiana Golob
Skrb za soljudi v stiski
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Osveščanje najmlajših krajanov
Mozirski prostovoljni gasilci so se na rednem letnem občnem zboru v prostorih domačega gasilskega doma 26. februarja ozrli na delo, ki so ga opravili v preteklem letu. Skupno so ugotovili, da dobro delajo, so pa pred njimi vedno nove in nove naloge.
Predsednik drušlva Jože Zlatinšek je ob pregledu dogodkov lanskega leta poudaril stalno pripravljenost prostovoljcev, da ob vsakem času poprimejo za vsako potrebno delo. Tudi zavoljo tega so na mnogih področjih presegli zastavljene cilje.
Strokovna izobraževanja članov in nakupi nove zaščitne opreme, brez katere ne bi bilo uspešnih intervencij, so bila in bodo ostala bislvena področja udejstvovanja tudi mozirskih prostovoljnih gasilcev. Poleg sodijo tudi preventivne akcije, kot so izvedbe vaj na področju občine in širše.
Med večje pridobitve minulega leta štejejo otvoritev spominske
sobe gasilstva. Svoje mesto je dobila v pritličju gasilskega doma, njena olvoritev pa je sovpadala z organizacijo Prvega dneva gasilca v občini Mozirje. Slednji je bil izveden v kontekstu prireditev ob občinskem prazniku, skupno druženje gasilcev iz celotne občine pa se bo letos nadaljevalo.
Oktobra so na predstavitev gasilske tehnike člani društva povabili predšolsko in šolsko mladino, med katero so bodoči stebri delovanja društva. Ravno zavoljo takšnega dela se za prihodnost tega združenja ni bati.
Benjamin Kanjir
Ženskajekakorčajnavrečkamjeno ^ moč spoznaš šele takrat, ko jo potopiš v vročo vodo.
____________________Nancy Reagan j
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
V ljubenskem prostovoljnem gasilskem društvu so se, po besedah predsednika Slavka Fludernika, srečevali s številnimi kadrovskimi problemi. Sam je namreč pred dvema letoma postal predsednik »po sili razmer« v prepričanju, da bodo tudi ostali člani drušlva v pomoč pri delu. Vendar so se delu številni izmikali. Delala je le peščica članov. Motor društva je po njegovem mnenju bil poveljnik Tomaž Vreča, ki si je prizadeval, da je operativno delo teklo nemoteno.
Slavko Fludernik, predsednik prostovoljnih gasilcev z Ljubnega (foto: Marija Šukalo)
Kljub generacijski vrzeli, kije nastala, pa so se ljubenski gasilci izobraževali na številnih področjih, medtem ko so se pionirji in mladinci ter ženske udeleževali tekmovanj in dosegali visoke uvrstitve. Interve-
nirali so pri dimniškem požaru, pri gašenju požarov so bili v pomoč tudi sosednjim društvom. Kot redarji so sodelovali na prireditvah v domačem kraju. Njihov večji projekt je bila nenapovedana vaja na višje ležeči kmetiji - pri Visočniku, kjer so ugotavljali, daje čas prihoda na prizorišče prav zaradi težko dostopnega terena predolg, da bi bili uspešni pri gašenju. Zato so na občnem zboru predlagali, da bi si oddaljene in težko dostopne kmetije same zgradile bazene za gašenje požarov, prav tako pa bi kmete poskušali poučiti o delu z gasilnimi pripravami.
V prihodnje bodo večji poudarek dali izobraževanju in praktičnemu usposabljanju, pripravljali pa se bodo tudi na praznovanje visokega jubileja, 120-letnice društva, kijih čaka v prihodnjem letu.
Marija Šukalo
TONDACH
Opečna kritina za novogradnje in sanacije tudi nižjih naklonov
Strešnik Bobrovec je pri nas največji nosilec tradicije in kvalitete opečne kritine skozi stoletja. Strehe, krite z opečno kritino, predvsem tiste v starih mestnih jedrih, so se nam zapisale v spomin predvsem ssvojo opečno barvotersvo-jim strmim naklonom.
Čas razvoja je prinesel novosti in nove zahteve. Osnovna surovina je še zmeraj glina, tehnološki razvoj in napredek pa sta prinesla možnost izdelave opečnih strešnikov, kijihje možno polagati na položne streš-ine z naklonom 15 stopinj in več (v izjemnih primerih tudi na manjše ampak z ustrezno izvedbo sekundarne kritine).
Strešniki za takšne izvedbe so stiskani strešniki (odtisnjeni v mavčnih modelih) s stranskimi in
čelnimi zarezami, ki preprečujejo zamakanje na stikih posameznih strešnikov. Prepoznavni so predvsem po svojem valovitem izgledu (Sulm, Landdach in Carmen). Čim večji je naklon ostrešja, tem bolj se povečuje izbor med asortimentom opečnih kritin.
Z naklonom 30stopinj pa načeloma ni ovir pri izboru opečne strešne kritine. Stiskani strešniki malega formata (poraba cca 14,5 kos/m2) in velikoformatni stiskani strešniki (poraba cca 11 kos/m2) so tako postali idealni za saniranje ostrešij tudi z manjšimi nakloni. Lastnikom takšnih ostrešij omogočajo prekritje ali sanacijo strehe z naravno opečno kritino. Glede same obtežbe je pomembno poudariti, da s padanjem naklona vpliv teže kritine na streho narašča.
Opečna kritina ima težo med 38,5-43 kg/m2 za stiskane strešnike in 52-66 kg/m2 za vlečene strešnike, pri katerih dosega največjo težo strešnik Bobrovec (dvojno kritje). Tako lahko omenimo, da je na strehi bistveni faktor, ki vpliva na ostrešje, sama sila vetra ter obtežba snega, ki se ob statičnem izračunu upoštevata s silo približno 125 kg/m2 za sneg in približno 18 kg/m2 za veter. Velikost sile je odvisna predvsem od lege objekta. Na Primorskem moramo upoštevati večjo silo vetra kot na Gorenjskem, kjer igra bistveno vlogo obtežba snega.
V prejšnjih letih so se ostrešja večinoma izvajala po nekih nepisanih pravilih s špirovci (dimenzij 12/14 cm ali več), ki so bili večinoma zmeraj preračunani za
obtežbe opečne kritine. K temu je doprinesla velika količina prodanih tipskih projektov, pri katerih ni s strani investitorja vnaprej opredeljena vrsta kritine. Tako obstoječa ostrešja večinoma ustrezajo obtežbam tudi za nekaj kilogramov po kvadratnem metru težjim kritinam.
Opečna kritina je primerna tudi za ostrešja montažnih objektov, katerih ostrešja nimajo klasičnih špirovcev, ampakžebljane nosilce (palična konstrukcija iz zbitih desk). Pred sanacijo, predelavo ostrešja, se je dobro posvetovati s statikom, ki bo ocenil stanje strešne konstrukcije, pri starejših objektih pa stanje celotnega objekta (temeljev, nosilnih zidov, ostale nosilne konstrukcije...).
Stopite v svet opečne kritine na www.tondach.si
PR
Poslikani poklončki
bo osmi marec, 82-letna	ustvarja. Nedvomno ima veliko vol-
jčnik iz Podhoma pa želi jo do pestrega življenja in ljubezni iti svoje prijateljice, so-	do ljudi. Čipkastih nageljnov je izve-
tere... Domislila seje, da	zla že na stotine in jih poklonila, zdaj
oklonila nekaj simbol- bo poklonila vazice, okrašene s nekaj lepega, nekaj	cvetjem. Želimoji lepe praznične dni
jga in vendarle, nekaj od 8. marca do materinskega dne, ko bo delila svoje simpatične pok-ila seje s slikarsko tehniko lončke, a steklo in zdaj že veselo	Jože Miklavc
TONDACH vam želi veliko čudovitih doživetij na potovanju skozi življenje. In veselilo nas bo, če bomo lahko vas in še mnogo prihodnjih rodov na tem potovanju skrbno varovali. Z močjo narave, zdravim bivalnim okoljem in večno lepoto.
S Tondachovo naravno opečno kritino.
Marija Ročnik bo s svojimi izdelki obdarila prijateljice in sosede
(foto: Jože Miklavc)
Nikoli ne pozabi sanjati, še bolj pomembno je, da sanje poskušaš uresničiti in se nikoli ne vdaš.
Kdor upa vztraja, kdor vztraja zmaguje!
Akcija velja od 1.2.2005 do 29.4.2005
-5% POPUST
na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazuri.
2. marca je praznovala rojstni dan
Jožica Kopusar
Želimo ji zdravja, sreče in zadovoljstva.
Milena in Zinka z družinama
X POPUST od 8.3.2005 do 29.4.2005
W -10% POPUST
osnovni strešnik 1/1 v naravni opečni barvi, ter rdeči in bakrenorjavi engobi.
Davidu Skornšku
Eno zvezdico za srečo, eno zvezdico za smeh, eno zvezdico za iskrico v očeh. Pa kaj naštevam?
Za dodatne opečne elemente in Tondach Tuning popust ne velja. Za plačila pred dobavo, priznavamo 3% sconta.
Vse zvezde neba naj se ti spustijo v dlan in ti polepšajo ta poseben dan!
Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49,9242 Križevci pri Ljutomeru prodaja tel.: 02/ 588 86 16,02/ 588 86 17, 02/ 588 86 18,02/ 588 86 19
Boter in vsi ostali, ki te imajo radi
	; 'M
K k	; 1
m.	j
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Opazen napredek mladih rokometašu
V Rokometnem klubu Nazarje so zadovoljni z dosedanjimi dosežki ekip, ki nastopata v 3. državni ligi. V sezoni 2004/2005 je tako pri ekipi starejših kot pri ekipi mlajših deklic opazen napredek v igri, tehniki in taktiki, kar kažejo tudi rezultati tekem v rednem delu prvenstva. Za nadaljnje delovanje kluba je ključnega pomena pridobivanje novih, mlajših igralk, saj bi bili rezultati obeh ekip zagotovo še boljši, če se ne bi toliko ubadali s kadrovskimi težavami.
Ekipa starejših deklic je ob koncu prejšnje sezone izgubila tri dobre igralke, ki so zaradi prehoda iz osnovne v srednjo šolo prenehale s treningi, ena igralka pa je prestopila v rokometni klub Celeia Žalec. »Zaradi tega zato smo imeli veliko težav, da smo sploh sestavili ekipo,«
Doiasniuie trener Boian Voalar
na ta način, da smo si jo izposodili pri mlajših deklicah, in glede na to, daje Amra Avdič tri leta mlajša od ostalih, je svoje delo zelo solidno opravila.«
S podobnim problemom se bo ekipa starejših deklic soočila tudi po zaključku letošnje sezone, saj se bodo nekatere članice ekipe z zaključkom osnovne šole poslovile. Uprava kluba seje zato odločila, da se ekipa starejših deklic popolni z mlajšimi igralkami.
Še bolj kot starejše so napredovale mlajše deklice. Čeprav so
tudi one imele smolo in sredi sezone ostale brez ene ključnih igralk, so se močno približale vrstnicam v najboljših ekipah. Če je še lani ta ekipa izgubljala tekme tudi za dvajset golov, je letos že štirikrat zmagala, razliko v golih v izgubljenih tekmah pa je prepolovila. »Te punce so prava perspektiva za klub,« je prepričan trener Bojan Voglar.
Za najmlajše deklice, ki še niso sposobne za ligaške tekmovalne nastope, bo rokometni klub organiziral medobčinsko tekmovanje v mini rokometu. Uprava RK Nazarje
je medtem že začela s popularizacijo rokometa po zgornjesavinjskih osnovnih šolah, saj želi v svoje vrste privabiti čimveč mlajših igralk.
Da bi mlade rokometašice še hitreje napredovale, se bo večina njih udeležila savinjskega rokometnega tabora, ki bo konecjunija in v začetku julija v Podčetrtku. Hkrati v rokometnem klubu razmišljajo o vnovični organizaciji tekme članic v Nazarjah, ki bi pripomogla k večji priljubljenosti tega športa med mladimi.
Franci Kotnik
spion nasTopm, saj so se meo sezono pojavile tudi poškodbe in bolezni. Tudi problem vratarke smo rešili
Ekipi starejših in mlajših deklic RK Nazarje na družabnem srečanju s starši in upravo kluba
(foto: Helena Kotnik)
Brez stroškov do znanja
Za nami so zimske šolske počitnice. Šolarji se jih bodo radi spominjali zaradi mnogih stvari. Še prav posebno lepe spomine na njih bodo prav gotovo gojili otroci, ki so se v brezskrbnih dnevih na Golteh naučili smučati. Tednik Savinjske novice, Golte d.o.o. in Smučarsko društvo Beli zajec so namreč desetim izbrancem omogočili brezplačen tedenski tečaj smučanja.
v štirih skupinah so pridobivali znanje na smučišču Morava, tečajniki v ostalih skupinah pa so spoznavali vse ostale proge.
Deset nadobudnežev pa je bilo izbranih iz vseh zgornjesavinjskih šol. Pod okriljem že omenjenih sponzorjev so preživeli brezplačen teden smučanja pod strokovnim vodstvom. Naloga starševje bila le ta, da so otroke vsako jutro pripeljali do spodnje gondolske
postaje, kjer sojih prevzeli učitelji smučanja. Sledile so dobre tri ure aktivnega smučanja in iger na snegu, zadnji dan pa tudi tekmovanje
Po tekmovanju je bila na spodnji postaji podelitev priznanj, majic, obeskov za ključe in zgoščenk s fotografijami s tečaja, kijih bodo še dolgo spominjale na brezskrbno in koristno preživete dneve.
Benjamin Kanjir
Smučarsko društvo Beli zajec, Golte d.o.o. in tednik Savinjske novice so desetim šolarjem omogočili brezplačen tedenski tečaj smučanja
Na Golteh je kar 50 otrok preživelo zajec so v sedmih skupinah orali aktivni smučarski teden. Pod vod- ledine smučarskega znanja ali pa stvom učiteljev smučanja ŠD Beli le tega samo nadgrajevali. Smučarji
Alfonz Blekač
4, marca 2005 praznuje okrogli jubilej.
Za 70-letnico mu želimo zdravja, veselja In sreče!
Vsi njegovi
KMETIJA HRIBRŠEK V ŠMIHELU
ŠPORTNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Mladi na »dilcah«
svojih dedkov
Pogumni smučar z več desetletij staro opremo
(foto: Benjamin Kanjir)
Na Hribru so tudi letos organizirali odmevno tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo kar 53 tekmovalcev. Med njimi so ves čas tekmovanja pogumno smučali smučarji z opremo, ki se že dolga desetletja praktično ne uporablja.
Razveseljujoče dejstvo je, da so se na zadnjo februarsko nedeljo po belih strminah letos podali tudi mlajši, ki na lesenih »smučkah« nikoli
niso križali belih šmihelskih strmin. Bogata preteklost je globoko zakoreninjena v razpetih nedrih Šmihela in ostaja gibalo življenja te vasice. Zahvala za obuditev smučanja old-timerjev gre prav gotovo hribrske-mu gospodarju Francu Goličniku, ki s pomočjo žene in otrok takšne dejavnosti uspešno vključuje v življenje turistične kmetije.
Benjamin Kanjir
Veleslalomsko druženje prijateljev
Novoštiftna smučarska veterana Rafko Kerznar (nad 50 let) in Jelko Suhoveršnik (od 35 do 44 let) sta na občinskem prvenslvu v veleslalomu in odprtem veleslalomskem prvenstvu na Glukovih njivah ponovno dokazala, da jima leta ne morejo do živega.
V svojih kategorijah sta na obeh tekmah prepričljivo opravila s
konkurenco. Kot je že v navadi, se je tudi letošnje veleslalomske tekme v Novi Štifti udeležilo precej tekmovalcev. Skozi štartna vratca se jih pognalo 99, v največjem številu pa so se vabilu novoštiftnih smučarskih delavcev odzvali tekmovalci in navijači iz Luč ob Savinji.
Savinjčan
Rafko Kerznar (levo) in Jelko Suhoveršnik sta v svojih kategorijah na obeh tekmah prepričljivo opravila s konkurenco (foto: EMS)
Po štirih letih se na glasbeno sceno in odre z novim, bolj melodičnim albumom ter novo pevko vrača skupina Yogurt.
Sprememba zasedbe vedno pusti svoj pečat v glasbi in nemalokrat se zgodi, da se izgubi "kemija", s katero je prepričala svoje oboževalce. Vendar se mlada pevka Nina odlično znajde v svoji vlogi, kar je mogoče slišati tudi v njihovem napovednem singlu Trenutek iz sanj, za katerega ravno v teh dneh snemajo videospot. Sami se lahko o energiji zasedbe v živo prepričate 26. marca v Velenju (Rdeča dvorana) in 29. marca v Mariboru (ŠTUK).
Mariah Carey je povedala, da se je komaj pritaknila petih milijard tolarjev, ki jih je dobila leta 2001 za podpis pogodbe z založbo Virgin.
Pravi, da je to investicija za njeno prihodnost, in da se želi, ko bo prišel čas, umakniti v velikem slogu. Dodalaje še, da ne razume glasbenih zvezdnikov, ki razmetavajo denar za drage avtomobile. Zanjo je njen mercedes le prostor, kamor lahko odloži svojo torbico. Izid njenega novega albuma The Emancipation Of Mirnije prestavljen na 12. april.
Alenka
V popularni oddaji MTV-ja, kjer se vrti lestvica World Chart Express (WCE), bo vtem tednu prvič predvajan spot hrvaškega izvajalca.
Predstavili bodo pevko Nino Badrič in njeno pesem Ti ne znaš kako je. Slednja prihaja z njenega zadnjega albuma Ljubav. Spot Nine Badrič bo prvi hrvaški glasbeni videospot na tej lestvici, ki vsak teden predstavlja glasbene novosti z vsega sveta.
Down.
Svoj zadnji album Seventeen Days so prodali v nakladi 231 tisoč izvodov. Čeprav so prvenec prodali v nakladi šest milijonov izvodov, drugi album pa v nakladi tri milijone, so tokrat prvič pristali na prvem mestu Billboardove lestvice. Drugo mesto je pripadlo albumu The Documentary, ki gaje posnel The Game, na tretje mesto pa so se zavihteli Green Day s svojim udarnim albumom American Idiot.
Na Billboardovi lestvici najbolje prodajanih albu-movvZDAse je na najvišjem mestu prvič znašla rock zasedba 3 Doors
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Neusoden poraz
Prvenstvo v 2. slovenski košarkarski ligi se s tekmami jutrišnjega kroga končuje. Nazorska ekipa je v svojem prvem nastopu izpolnila in v veliki meri presegla vsa pričakovanja in zastavljene cilje pred sezono, tako da tudi zadnji poraz v Rušah ne pomeni nič tragičnega.
Dejstvo pa je, da manjkajo točke poškodovanega Iztoka Zakrajška, saj so predvsem mlajši igralci zaradi svoje »ziheraške« igre v napadu dokaj nenevarni. Breme tako pade na izkušenega Goltnika, ki v glavnem drži rezultatsko ravnotežje tako dolgo, dokler mu ne zmanjka moči. Tako je bilo tudi v Rušah, ko je njegovih 24 točk do 17. minute še zadostovalo za vodstvo Nazarčanov, nato pa so ga tesno pokrili in barka seje začela iz minute v minuto bolj potapljati.
Omeniti velja še solidno igro Valenčaka in Matije Zakrajška, mladi pa si tudi ob porazih nabirajo prepotrebne izkušnje, saj bodo morali kmalu prav oni prevzeti dobršen del odgovornosti.
KK Ruše : KK Nazarje 96:74 (19:20, 22:17, 27:18, 28:19)
Ruše. Športna dvorana. Gledalcev: 80. Sodnika: Rok Kermat (Brestanica) in Iztok Puhek (Razvanje). Tehnični komisar: Peter Hudournik (Velenje).
KK Ruše: Frešer 12 (2-4), Rauh 6 (4-4), Milič 14 (1-3), Jernej 5 (1-2), Kolarič 22 (3-6), Firer, Uršej 9 (1-4), Pratnemer 14 (2-2), Kačare-vič, Pantelič 2, Čelofiga 9 (6-8), Pinter 3 (1-3)
KK Nazarje: Plaskan, Janko, Žerjav 9(1-1), Gelb, Zadravec 3 (1-2), Vodončnik, Plesnik 4, Goltnik 26 (5-6), Grebenšek 5 (1-2), Valenčak 16 (4-5), Matija Zakrajšek 11 (1-4).
Prosti meti: Nazarje 13:20, Ruše 21:38.
Osebne napake: Nazarje 29, Ruše 18.
Met za tri točke: Nazarje 7 (Goltnik 5, Žerjav 2), Ruše 9 (Kolarič 5, Milič 3, Čelofiga 1).
Igralec srečanja: M. Kolarič (Ruše)
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 12. kroga:
Werinox : ŠK Žalec 75:77 (14:24,21:19,19:18,21:16), Laško : Parižlje 76:63 (17:04,25:20,16:29,18:10), Gomilsko : Radio Fantasy 71:61 (15:17,14:21, 25:10,17:13), prosti Brglez.com.
Rezultati 13. kroga:
Radio Fantasy : Laško 59:60, Parižlje : Werinox 80:87, ŠK Žalec : Brglez.com 82:76, prosti Gomilsko.
Vrstni red po 13. krogu: 1. Študentski klub Žalec (-1 ) 20,2. Brglez.com Polzela 19,3. Veterani Pivovarna Laško (-1 ) 18,4. Gomilsko United 18,
5. Radio Fantasy Team Celje 15,6. Parižlje 13,7. Werinox Celje 12.
UM
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
^3331 Nazarje________^
Zadnji krog prvenstva bodo varovanci trenerja Pečovnika odigrali jutri doma z Jurij Ježico. Ob zmagi bi si zagotovili najmanj peto mesto, v najslabšem primeru pa sedmo, kar pa ni tako pomembno. Pomembno je, da bomo lahko držali pesti zanje tudi v naslednji sezoni, ko bo pod koši nazorske dvorane spet vroče.
Franjo Pukart
Rezultati 17. kroga:
Ruše : Nazarje			96:74	
Prebold : Superga			82:68	
Jurij Ježica : ŽKK Maribor			67:87	
Ptuj : Piv. Laško ml.			76:99	
Celjski KK: Grosuplje			70:79	
Lestvica po 17. krogih: 1. Celjski KK 17	14	3	1410:1235 (175)	31
2. Pivovarna Laško-ml. 17	12	5	1448:1261 (187)	29
3. Grosuplje 17	11	6	1409 :1258 (151)	28
4. ŽKK Maribor 17	9	8	1297:1292 (5)	26
5. Nazarje 17	9	8	1337:1399 (-22)	26
6. Jurij Ježica 17	9	8	1407:1437 (-30)	26
7. Ruše 17	8	9	1400:1395 (5)	25
8. Prebold 17	5 12		1321 :1465 (-144)	22
9. Ruj 17	5 12		1253 :1412 (-159)	22
10. Superga 17	3 14		1284:1452 (-168)	20
m
SINTAL'
CELJE
Vasajrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
jMVLMI KlAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji
Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
V marcu 2005 bomo opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih prikolic na terenu, kot je navedeno v spodnjem seznamu:
-	BELE VODE - LEPA NJIVA 10.3.2005 OB 9. URI
-	BOČNA 17.3.2005 OB 9. URI PRI ZADRUŽNEM DOMU
-	ŠMARTNO OB DRETI 17.3.2005 OB 12. URI PRI ZADRUŽNEM DOMU
-	LJUBNO 18.3.2005 OB 9. URI NA FORŠTU
-	LUČE 22.3.2005 OB 9. URI PRI GASILNEM DOMU
-	SOLČAVA 22.3.2005 OB 12. URI PRI ZADRUŽNEM DOMU
TEHNIČNI PREGLEDI SE BODO NA VSAKEM KRAJU OPRAVLJALI PREDVIDOMA 3 URE.
Tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
Portal Savinjske doline
GOIRI
D
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 17. KROG
Nazarfani ostajajo v družbi najboljših
S prepričljivo zmago nad ajdovskim Kixom so si »graščaki« le zagotovili obstanek v 1. SLMN in nastop v elitni konkurenci tudi v prihodnji sezoni. Varovanci trenerja Denisa De-lamee, ki je bil tokrat zaradi poškodbe samo v tej vlogi, so s sanjskim drugim polčasom povsem nadigrali svoje primorske kolege in njihov visok poraz je bil neizbežen.
Od ostalih srečanj predzadnjega kroga velja omeniti kar nekaj sumljivih »kuhinj«, saj sta v gosteh zmagala tako Metropol kot Sevnica, pa tudi Bronks je prišel dokaj lahko do novih točk proti Kobaridcem. Kakor koli že, Nazarčani v teh »igricah« ne bodo sodelovali in gredo povsem neobremenjeni na zadnjo tekmo v Ljubljano.
Pomembnost tekme je za obe ekipi spominjala na dan »D«, saj je zmaga pomenila zanesljiv obstanek, poraz pa najverjetnejšo selitev v drugoligaško konkurenco. Tega so se oboji dobro zavedali in srečanje seje začelo s silovitim pritiskom domačinov in obrambno postavitvijo gostov, ki so po »špički« Presečnika prvi klonili. Pritisk na vrata Ajdovcev tudi v nadaljevanju ni pojenjal, priložnosti so se vrstile ena za drugo, vendar realizacije ni bilo. So pa zato gostje izkoristili eno od svojih redkih prilik in vse seje začelo znova.
Dolg posvet Primorcev v garderobi in natančna navodila
Igralec tekme Drago Kugler je med zaslužnimi za pomembno zmago domačega moštva
(foto: Franjo Atelšek)
domačega trenerja ob igrišču so dala slutiti na še večji pritisk Nazarčanov, kar se je v nadaljevanju tudi izkazalo. Kar sedem golov »graščakov« v drugem delu in še vsaj toliko neizkoriščenih priložnosti pove vse o razmerju moči na igrišču. Polne tribune nazorskega športnega hrama so dobesedno »norele« ob mojstrovinah bratov Šemenc, Hrena, Metulja, Kuglerja, Kolarja, Presečnika in ostalih ter se po koncu tekme skupaj veselile velike in pomembne zmage. Vidno razočarani gostje so tokrat morali priznati premoč in stisniti roko boljšemu.
Ta vikend pa je rezerviran za fi-
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Kix Ajdovščina 8:1 (1:1)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 300. Sodnika: Radenko Mijatovič in Svetislav Miljič. Delegat: Branko Stajnko.
Strelci: 1:0 Presečnik (6), 1:1 Slokar (11), 2:1 J. Šemenc (22), 3:1 Kolar (23), 4:1 J. Šemenc (28), 5:1 K. Šemenc (29), 6:1 D. Kugler (38), 7:1 Metulj (39), 8:1 Metulj (40).
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Vidakovič, Ipavec, Vreš, D. Kugler., Presečnik, Kolar, K. Šemenc, Miklavc, Metulj, Hren, J. Šemenc, Podpečan.
KMN Kix Ajdovščina: Koren, Posega, Slokar, Trebižan, Pišot, Čermelj, Peljhan, Pintar, Kovač, Bizjak.
Rumeni kartoni: Rudi Vreš (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Tomaž Bizjak (Kix Ajdovščina)
Igralec tekme: Drago Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
nalni turnir slovenskega pokala malega nogometa v Tolminu, kamor potujejo tudi »graščaki«. Še en velik uspeh nazorskega nogometa in ne glede na rezultat polfinalne tekme z domačim
Puntarjem, fantom »kapo dol«, saj se dvakrat zapored na tako močan zaključni turnir četverice uvrstijo le velike in dobro organizirane ekipe.
Franjo Pukart
Rezultati 17. kroga:
Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Kix Ajdovščina
Svea Lesna Litija : Gip Beton MTO
Puntar : Sevnica
Živex Dobovec : Metropol
Tomi Press Bronks : Oplast Kobarid
8:1
2:2
4:7
6:10
3:1
Lestvica po 17. krogih:
1. Svea Lesna Litija	17	12 4 1	86:48	40
2. Gip Beton MTO	17	10 5 2	84:50	35
3. Živex Dobovec	17	9 3 5	95:86	30
4. Puntar	17	6 7 4	59:57	25
5. Oplast Kobarid	17	6 4 7	67:53	22
6. Metropol	17	6 2 9	71:86	20
7. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	17	6 1 10	72:79	19
8. Tomi Press Bronx	17	5 3 9	63:67	18
9. Kix Ajdovščina	17	5 1 11	58:87	16
10. Sevnica	17	4 2 11	60:102	14
PIKADO
zmagovalni primat
Zadnja leta najuspešnejša ekipa Bara Tribuč iz Mozirja je ponovno dokazala svoj zmagovalni karakter in si dva kroga pred koncem praktično že zagotovila nov naslov medobčinskega prvaka. Čeprav se predvsem najbližji zasledovalci na vso moč trudijo prekiniti to njihovo uspešnost, jim vsaj to leto še ne bo uspelo in ve se, kdo ostaja še naprej številka ena v metanju čudežnih puščic.
Alfa in omega mozirske ekipe, Magda Rosenstein, ni skrivala zadovoljstva ob prepričljivi zmagi svojih varovancev nad edinimi resnimi zasledovalci iz Varpolj, saj je to praktično že pomenilo nov naslov in še en zmagovalni pokal več v njihovi vitrini. Teh seje v zadnjih letih nabralo veliko in res se že poraja vprašanje, kdo lahko sploh prekine ta njihov zmagovalni primat.
Rezultati 15. kroga: Gostilna Semprimožnik : Gostilna pri Urški 10:6, Klub Žogca : Bar Žrelo 10:6, Gamsi in rožice : Rdeča armada 3:13, Gostilna pri Jošku : Gostilna na klancu 7:9, Bar Tribuč : Moto bar Vovk 11:5.
Rezultati 16. kroga: Gostilna Semprimožnik:KlubŽogca5:ll, Gostilna pri Urški : Gostilna pri Jošku 10:6, Moto bar Vovk : Rdeča armada 12:4, Gamsi in rožice : Bar Žrelo 8:8, Gostilna na klancu : Bar Tribuč 4:12.
Lestvica po 16. krogih: 1. Bar Tribuč 31 (179-77), 2. Moto bar Vovk 28 (164-92), 3. Rdeča armada 22 (133-123), 4. Gostilna pri Urški 18 (135-121), 5. Klub Žogca 17 (129-127), 6. Gostilna Semprimožnik 15 (126-130), 7. Bar Žrelo 10 (106-150), 8. Gostilna na klancu 9 (114-142), 9. Gamsi in rožice 8 (104.152), 10. Gostilna pri Jošku 2 (90-166).
Franjo Pukart
Šola smučanja na Golteh
Nastopile so težko pričakovane zimske počitnice. Na veliko veselje otrok je zapadlo kar veliko snega. Otroci so se tako lahko smučali, sankali in igrali na snegu po mili volji.
V Osnovni šoli Nazarje so dobili nekateri otroci brezplačno smučanje na Golteh. Med njimi je bila tudi Viktorija Šmarčan. Zato bi se rada ob tej priliki zahvalila vsem, ki
so ji to omogočili. Najprej seveda Savinjskim novicam, ki so bile sponzor šoli smučanja, Centru za socialno delo Mozirje, OŠ Nazarje, vodji smučanja Bojanu Napotniku z vsemi učitelji in nazadnje svojima staršema. Hvala še enkrat in lep pozdrav.
Anita Komar Prihova 15, 3331 Nazarje
Osmi marec
Zgodovina se še v hujši obliki, vendar preobrnjena ponavlja. Petindevetdeset let je poteklo od takrat, ko seje Klara Zetkin borila proti kapitalu, za pravice žena in otrok.
Danes v času demokracije, v kateri je dovoljeno tudi kršenje osnovnih človekovih pravic pa ne bo treba jokati mladi ženi: » Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo«, ker bo s podpisom zagotovi-
la kapitalu, da nekaj let ne bo mati.
Izobraževanje in spet izobraževanje traja da 26. leta, iskanje službe kar nekaj časa, ko jo končno dobi, pa ponižana v svojem dostojanstvu, se mora za nekaj let odpovedati materinstvu.
Biološka ura pa teče.
Vsem ženam vse lepo ob 8. marcu!
Vera Poličnik Spodnja Rečica 34
Ni te napragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Ivan PETEK
iz Šmiklavža (20.8.1937 - 23.2.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, gasilcem, govorniku, pevcem in pogrebni službi Anubis, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
POPRAVEK
V 8. številki Savinjskih novic smo na strani 27 objavili zahvali ob smrti Petra Beričnika in pri tem napačno zapisali dve besedi. Pravilno bi se omenjeni del besedila moral glasiti: »Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in otija«. Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo
ČRNA KRONIKA
•	NI PLAČAL ZAPITKA
Mozirje: 26. februarja je neznani voznik osebnega avtomobila znamke audi 80, sive barve, na bencinskem servisu v Mozirju natočil gorivo. Po točenju seje usedel v avtomobil injadrno odpeljal. Ob tem je pozabil plačati račun, kije znašal 12.300 tolarjev.
•	AVTOBUSA NA UDARU
Ljubno ob Savinji: V času vikenda je neznani storilec vlomil v avtobus, ki je bil parkiran na Ljubnem. Iz notranjosti je ukradel avtoradio, vreden okoli 15.000 tolarjev.
Nekako v istem času je bilo vlomljeno v še en avtobus, parkiran prav tako na Ljubnem. Iz notranjosti je nepridiprav tokrat odnesel avdio opremo znamke blaupunkt, vredno okoli 300.000 tolarjev.
		Skromna vedno si bila,
	# - %,	a vedno odprtega srca.
	^ rsr %	Te mnogo kdo pogrešal bo,
	• *>	ko mimo utrujen stopal bo.
	" h	Pa sosed, soseda, prijatelj vsak,
	- \	ki mimo prožil je korak.
	s	Se ustavil, odpočil
		in nikdar nepostrežen bil.
Si vedno govorila mi, da kdor da, tudi nazaj dobi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Marije MIKEK
Mlinerjeve Micke z Brezja pri Mozirju (1924 - 2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam bili v oporo in pomoč.
Hvala za vse darove in da ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Zahvale, Oglasi
Ostalo grenko je spoznanje, toje resnica -niso sanje.
Da te nazaj nič več ne bo, saj si za vedno vzel slovo.
Spočij si delavne dlani, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
K nebeškemu Očetu je odšel
Rafael KRZNAR
(*13.10.1936 + 26.2.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Iskrena zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za globoke besede in lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana, gasilcem, gospodu Jožetu Zidamu za lepe besede slovesa in pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepe odpete pesmi.
Žalujoči: brat Franc in sosedje Šemlakovi
Zemlji, ki meje rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob izgubi naše drage svakinje in tete
Angele FALE
iz Brdega (1938 - 2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Ivančiču za lepo opravljen obred, govornici Anici Remic za lepe besede slovesa in pevcem za lepo odpete pesmi.
Vsi njeni
JJ v ü Žl 'J' U Jj
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
- IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA

60-496
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
S svojim smehom
vsakega osrečiti si znal,
a pred usodo
sam nemočen si ostal
»Marija, pomagaj, jaz ne morem več'h
Tiho je zapustil zemeljsko bivanje dragi
Jože FIRST
iz Radmirja - pameški župnik (4.4.1949 -17.2.2005)
Iskreno se zahvaljujemo celotnemu duhovniškemu zboru, posebej pa gospodu kanoniku Goličniku za poslovilno sveto mašo v Pamečah in gospodu škofu Krambergerju za opravljeno pogrebno mašo v Radmirju. Lepa hvala tudi pameškim pevcem za lepo odpete pesmi in govornikom za lepe besede. Hvala vsem darovalcem svetih maš, sveč in cvetj a, radmirskim gasilcem ter vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše v tako lepem številu. Še posebna zahvala pa velja pameškim ključarjem, faranom Pameč, zdravstvenemu osebju, gospodu župniku Gustiju Kračanu, ki so mu v času težke bolezni stali ob strani in mu nesebično pomagali.
Žalujoči: mama Pepca, sestra in brata z družinami
Bolezen vas objela je, poslednjo moč vam vzela je. Odšli ste tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več vas ni, a v naših srcih boste ostali do konca dni!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage tete
Marije SEDOVŠEK
(*10.10.1910 + 18.2.2005)
Isktrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za darovane svete maše, sveče ter pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Karmen Fürst, patronažni sestri Sonji, reševalcem, župniku g. Sandiju Korenu za obiske na prve petke ter lepo opravljen obred, govorniku g. Stropniku, praporščakom, pevcem, g. Podrižniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jih v tako lepem številu pospremili na njihovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo jih imeli radi
j
C^MU^(<SCé<0 rUMMXXl
To je steza za tiste, ki si v zadnjem trenutku premislijo ...
GAeJdoclna navwli/a
Mihec si v mamo obriše obraz poln solz. Na smučišču si je zlomil roko.
"Kaj ti nisem rekla, da pazi, kaj delaš z novimi smučmi, da si kaj ne zlomiš?!" ga mama bolj slabo tolaži.
"Kako naj hkrati ubogam tebe in očija?!" je fant rahlo užaljen.
"Kaj pa je on rekel?"
"Mihec, ulovi me!"
Sneg in ivje pokrivata planjave in goščave. Romantika je na višku, Ljubenčanka pa si na jasi ogleduje sledi med zasneženim drevjem.
"Moža iščem," pojasnjuje naključnemu mimoidočemu. "Včasih sva se tu metala po snegu in se šla skrivalnice med zasneženimi smrekami. Bila sva tako vroča, da drugega ogrevanja v bližnji koči sploh nisva potrebovala."
"Bo danes tudi tako?” je radoveden naključnež.
"Ne, zdaj mu skrivalnice pridejo prav, da se zares skrije!"
Wladrj'iml'md
Po vsakem sodnem procesu bi morali posneti film. Zaposleni na sodišču bi trumoma drveli v kino gledat te filme. Konec koncev verjetno tudi njih zanima, kdo je morilec.
qA‘edmmm^mrz
da/mca
Bočanka gleda na toplomer in očita ljubčku: "Včasih si prišel k meni za osmi marec s šopkom, zadnja leta pa samo še z gripo. Kaj seje spremenilo?"
"Nič, še vedno sva na koncu skupaj v postelji."
Tinče in Tinka komaj zlezeta v toplo posteljo, že je slišati hrup s sosednjega stanovanja. Tinka nagajivo ugotavlja: "Spet soseda tolče po steni. Hoče, da utišava glasbo. Perverznica, vse bi rada slišala!"
Ko se le ne bi držal tako vzvišeno!
Bepo gleda reklamo za loto. "Dobitek na lotu je šel že preko sto milijonov, jaz pa rabim samo ene-
§a," razmišlja in vpraša imna: "Kako naj izpolnim listič, da ne bom zadel preveč denarja?"
"Naj ti ga izpolni žena," Šimen predlaga. "Če bo zadela milijone, boš še do enega težko prišel."
Dragi, kaže, da je za otroke sneg vseeno preglobok.
Cvetke in koprive
DILCE NISO MOTOR
Najslavnejši mozirski poštarStane Bizjak seje to nedeljo podal med smučarje veterane. Ugotovil je, da je šmihelski sneg tudi hladen in moker. Pa tudi to, daje lažje upravljati poštarski motor kot pa lesene dilce. Za vztrajno pobiranje iz snega je bil s strani organizatorja bogato nagrajen z Orehovcem in hladnim pivom.
(OLDTIMER POŠTNI STANE V SNEGU PRESS)
EVANGELIJ PO MARKU
Marko Purnat, svetnik Združene liste v mozirskem občinskem svetu: »Mislim, da bom upošteval nasvet in na kongresu podprl predlog, da se posteljne aktivnosti zapišejo v preambulo strankinega programa. Tako bomo postali bolj prepoznavni in socialdemokratsko usmerjeni, seveda, pod pogojem, da se prej znebim sija nad glavo.«
(CENE VRTCA SE BODO ZNIŽALE PRESS)
24
V__J
SESTAVIL
PEPINO
DUH,
DUŠA,
ZAVEST
(LAT.)
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
AMERIŠKA
IGRALKA-
PAMELA
(OBALNA
STRAŽA)
LASTNOST,
ZNAĆILN.
NEENOTNE-
GA
CERKVENA
PESEM
V
PRAVOSLAV.
KANONU
ANGLEŠKA
MERSKA
ENOTA,
PALEC,
COLA
OMELO
Z
BOMBAŽN.
RESAMI
JOHN
ADAMS
ZNAMENITI
AMERIŠKI
SLAPOVI
URESNIČEN-
JE
(KNJIŽ.)
KOBILICA
SELKA
BESEDNI
PRIROČNIK,
BESEDNJAK,
SLOVAR
OTOK
ČAROVNICE
KIRKE
RUDOLF
LABAN
LASTNOST,
VRLINA,
ODLIKA
SKANDINAVSKA
DRŽAVA,
NORVEŠKA
PRVOTNA GRŠKA MUZA
___EEÜA____
POT
V
SNEGU
BRENKALO
NA
ŠEST
STRUN
PREPROSTA
GOVORICA,
ŽARGON
MUSLIMAN. MOŠKO IME
SLOVENSKI
PEVEC
(PESTNER)
STOT
(UTEŽNA
MERA)
UNIČEVALKA
ŽELEZA
MALOPRID-
NeŽ,
SLOVENSKI
PEVEC
(KOREN)
KRATICA
ZA
MISTER,
GOSPOD
AMERIŠKA
PEVKA-
JOAN
POVRŠINA,
GLADINA
VODE
NEKD. HRVAŠKI NOGOMETAŠ-GORAN
STARA
MATI,
BABICA
(NAR.,
PRIMORS.)
FRANCOSKI PIŠATE LJ-EMILE
VZDEVEK
ALEŠA
KERSNIKA
OTOČEK
JADRANSKEM
MORJU
JAPONSKA
IGRALKA-
MAČIKO
OREL V GERMANSKIH GRBIH
TELICA ALI MLADA KRAVA (LJUBK.)
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
OMIKA,
PROSVETA
BESEDA
BREZ
NAGLASA
VRTEČI SE DEL ELEKTRO MOTORJA
Sffir
Portal Savinjsko dolina
SftMÌnìalC
MINI SLOVARČEK:
BAEZ- ameriška pevka- Joan FEDI-italijanski kipar- Pio ANIMUS- duh, duša, zavest (lat.)
KETO- grška vladarica morskih pošasti SARANCA- kobilica selka
tgrstvo
flYtyrtru»
Na trgu 22, Morirle tel.: 03/58-32-2
-
■200
UJ
Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za
MATURANTE, ROJSTNE DNEVE, RAZNE OBLETNICE...
BLIŽA SE DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN.
Delovni čas: 8"°- 19“. sobota: 80t
Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
Napovednik
•	Petek (4. marec), ob 18.00. Gostišče Atelšek, Dol-Suha
Čitalniški večer z gostom Francem Markovčičem
•	Sobota (5. marec), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline: Z veselimi melodijami v pomlad
•	Nedelja (6. marec), ob 14.00. Skakalnica v Lepi Njivi
3. Bojanov memorial v smučarskih skokih
•	Torek (8. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Mami, kje si?
•	Sobota (12. marec), ob 20.00. Hotel Benda, Loke pri Mozirju
Družabni večer z Adijem Smolarjem
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 584-41-08. Prodam telički, sivo-rjavi, stari 12 in 14 mesecev. Gsm 041/466-720.
Telico, sivo-rjavo, brejo 9 mesecev, prodam. Gsm 041/796-781.
DRUGO - PRODAM
Prodam strešno opeko po simbolični ceni, GSM 031 437 651.
Silažne bale prodam. Tel. 584-18.91.
TV kartica za računalnik, fly tv platinum, daljinec, radio, nova, zapakirana, ugodno prodam. Gsm 051/365-148.
Prodam 4 letne gume Good year eagle touring. Tel. 205-55-16 ali Gsm 041/ 324-409.
Silažne bale prodam. Tel. 03/584-50-86.
031/314-820.
Prodam jadralno padalo + sedež - zelo ugodno. Gsm 041/443-080.
DRUGO - KUPIM
Kupim bukovo hlodovino za drva. Gsm 070/401-811 ali tel. 03/838-17-20. Kombinirko mizarsko kupim. Gsm 031/ 695-208.
Prirezovalec desk - pingl štucer - kupim. Gsm 031/695-208.
Kupim bukova drva. Gsm 031/821-382. Kupim rabljeno zamrzovalno skrinjo po ugodni ceni. Gsm. 041/216-481.
IŠČEM
Mlajši, razočaran moški, izokolioe Žalca, išče sebi primemo, preprosto, pošteno dekle, za skupno življenje. Gsm. 031/836-378.
Avtoradio renault original s kodo 10.000 sit, sony minidisc, nov, 30.000 sit, nokia prostoročni komplet za v avto - gsm 20.000 sit. Gsm. 031/451-948. Prodam večjo količino suhega sena. Tel. 584-18-21.
V Mozirju iščemo gospo za pomoč v gospodinjstvu - čiščenje. Delo je v popoldanskem času, 10 do 15 ur tedensko. Gsm 031/369-529.
Iščem delo. Gsm 041/983-094.
Zajce za rejo in telefon benefon prodam. Gsm 031/667-963.
Prodam otroški kombinirani voziček, stol trip-trap in pisalno mizo. Gsm 041/482-
185.______________________________
Javor - hlodovino prodam. Tel. 584-11-96.
Desko za pluženje snega, traktorska, nova, prodam ali menjam za bukova drva. Gsm
NEPREMIČNINE
Večje stanovanjevokolici Mozirja oddam. Gsm. 040/844-784.
Delavnico ali skladišče v Sp. Rečici oddam v najem 1. 4. 2005 - z uporabnim dovoljenjem. Tel. 03/583-53-17. Garsonjero - prazno na Rečici ob Savinji 23, dajem v najem ali prodam. Tel. 583-12-98 ali Gsm. 041/574-921.
89,1 MHz

Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00.
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika Izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.
TOPLOTNA TEHNIKA
Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. ključavničar, 2. elektrovarilec, 3. kovinostrugar. Informacije na tel. št. 03/703-84-90 ali gsm 041/350-051. PESED.
Justin Sedeljšak s.p., Prapreče 25,3305 Vransko.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks:03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8. - 18. ure, sobota 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s. p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
INŠTALATERSTVO
centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287.
Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela.
GRADBINCI - s. p. - d.o.o.
Nudimo vam strokovne storitve odgovornega vodje del, nadzor, statične izračune konstrukcij. Gsm 041/680-862, tel. 03/583- 24-68.
Gradbeni inženiring - visokogradnje, Anton Brezovnik s.p., Na Gradišču 20,3330 Mozirje.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Vaša mobilnost Im.
je naša skrb. w V vseh pogledih. ’
Za doàovor termina pokličite na telefonsko števil
3/891-90-77
POOBLAŠČEN SERVISER VOZIL MAZDA
VELENJE
Sor****


GA CEZ
OPTIKA - PNEVMATIKE - OPTIKA
AS AKCIJA V MESECU MARCU
V	mesecu marcu montaža pnevmatik z centriranjem, pregled in nastavitev podvozja
z najsodobnejšo napravo BEISSBARTH.
BužSžjeaat 6.999,00 SIT
V	ceno je že vštet DDV.	*
Znaten prihranek ^ z originalnimi | nadomestnimi deli.
' BODI VAREN-BODI ZAPELJIV
MAZDA AS - SERVIS ZA VAS. VSE NA ENEM MESTU.
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - wvwv.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com
• CvjV-.
m

VOZILI SMO: BMW X3 2.0 D
Koko bit! v koraku z modo in variovati
Prekrajate! jeklenih konjičkov so nadvse spretni pri trženju In kupcem nenehno ustvarjajo nove potrebe. Kdo pravzaprav sploh potrebuje terenska vozila? In kdo novo kategorijo vozil, ki jo Imenujejo SUV (Sport Utility Vehicle)? Gre zo nekakšne športne terenske avtomobile, namenjene uporabi v prostem času. Ampak kupci smo kot ovce: če nas prepričajo, potem kupujemo! Pri Selmarju v Celju so nam zo kratek test odstopili BMW X3 z dvolitrskim dizelskim motorjem, ki je tipičen predstavnik SUV.
Dejstvo je, da so vsi terenci oziroma SUV občutno dražji od navadnih osebnih vozil. BMW je sprejel
pravilno odločitev, koje poleg modela X5, ki je resnično velik, ponudil kupcem pomanjšano verzijo X3. No, tudi X3 s 4.565 mm ne deluje ravno majhno, prav tako pa se lahko pohvali s težo 1.840 kg. Tudi
njegove cena se vse do pred kratkim ni mogla primerjati z limuzinami, stvar pa seje zelo spremenila, ko je BMW v X3 vgradil najmanjši dizelski motor 2.0 s 150 KM. Cena je v trenutku padla in tako je X3 na voljo že za 9,5 milijona tolarjev, v Nemčiji pa celo za 33.800 evrov.
X3 z dvolitrskim motorjem razvije 330 Nm navora pri 2.000 vrtljajih, kar zadostuje za lagodno vožnjo. Za bolj dinamično vožnjo je potrebno pogosteje poseči po odličnem šest-stopenjskem menjalniku. Z X3 2.0
d dosežete 100 km/h v 11,1 sekunde, njegova največja hitrost pa je 198 km/h. Prijetno presenečenje sledi na bencinski črpalki, saj je avto v povprečju zadovoljen s 7,8 litra plinskega olja na 100 km. Glede na težo, relativno slabo aerodinamiko in pnevmatike
širine 235 mm je to odličen rezultat!
Odlične so tudi vozne lastnosti, natančne in resnično ostre zavore in prefinjen volanski mehanizem. Pogon je X-drive, kar pomeni brezstopenjski elektronski prenos moči preko lamelne sklopke od sprednjih do zadnjih koles. Vse se dogaja zelo hitro, kar skupaj z DSC (ESP) pomeni odlično lego v ovinkih in po potrebi tudi užitke v brezpotju. Podvozje je bilo pri testnem modelu športno in ga odsvetujem. BMW je zaradi tega kar malce poskakoval, kar pa se temu tipu vozila ne poda.
Notranjost je značilna za BMW. Vse na dosegu roke in kvalitetno izdelano. Pričakoval sem le večjo prostornost. In takoj zatem spoznal, da če hoče nekdo pravega terenca, ki je velik in daje občutek moči, potem mora kupiti X5 ali kaj podobnega pri konkurenci. Če pa v bistvu želite le dober osebni avto, potem za vas prihaja nova serija 3.
,fija nan/rtseJc
sodelovanju z
ŠfrftANlHA ^
ORGANIZIRA 5 3 20D5 0B 11 URI ICMOHIAL MIRKA SUPINA V SMUKU
Podvolovljek
FLAMCA
tekmuje se v štiri) kategorijah
fcfc Prijave in informacije na:03/ 5844-254 M
co	c«	co 1Z5 co
c	CZ cO	*u -
>co		05 CO
O		O O
	o_	Q_ Q- -CO
co
Celje - skladišče n. D-Per
* 7/2005
NALOŽBE LUKAČ F 5000016195,9" PONuuun ■«■hrv»-.
COBISS Q
Vsem, ki v mesecu marcu 2005 postanejo vlagatelji v katerega od vzajemnih skladov pri nas, brezplačno izpolnimo napoved za odmero dohodnine.
KDOR VARČUJE, ŽIVLJENJE OBVLADUJE
im
računalništvo
Telefon: 03/83 83 106
■..... jjm
Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a,
Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik)
Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure
VEČFU N KCIJSKA NAPRAVA EPSON CX3650
RAČUNALNIK
EXAM66G
+
193.820 SIT
15" LCD MONITOR ___ ___ _ __	,
SAMSUNG 183.370 SIT Z DDV I
e-pošta: andreja.leben@c-ring.si
PRANJE
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo.
Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 11. marca, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
/M.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
OSREDNJA KNJ. CELJE