Leto XXIII., St. 96 Ljubljana, četrtek V), aprila 194S-XXI » Ljubljana, hKaaijen ulica 5. telefon k. 51-22. 31-23. 51-24 hutmal oddelek: Ljubljana, Pncdaflw« aH. ca 5 — Telefon fe. 51-25. 31-26 Podružnica Noto mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu fa. 17.749, a ostale kraje Italije SerHzio Conti. Con. Poet. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase ia Kr. Italije in inozemstva ima Cena cent« 80 iskala mk dao Naročnina znala onttoo IM tt.—, vključno * »Pooedal islam te* udom lit 56-50. fosedelfka i U tedni ItfOi Ljubljana. Puccinijeva ulica ker: 3. fcev. 31-22. 31-23. 51-24._ Rokopisi ae ae vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO II £allimento degli attacchi nemlcl lungo II fronte tiinisino Fcrmazloni aeree delTAsse hanno e£ficacemente battuto colonne netniche in marcia e In sosta Zavrnjeni sovjetski napadi ob kubanskem predmostju D Ouartiere Generale delle FF. AA. co-munica in data dj 28. aprile 1943-XXI il segruente bollettino di guerra No. 1068: Lungo tutto il fronte tunisino sono an-che ieri falliti gli attacchi condotti dal-Favversario con intenso appoggio di arti-glieria e di mezzi blindati. Ai reparti citati dai precedenti bollet-tini merita di essere aggiunto, per il suo valoroso comportamento, il grnppo coraz-zato comandato dal maggiore Piscitelli Taeggi Oderisio da Napoli. Formazioni aeree taliane e germanicbe hanno efficacemente battuto colonne nemi che in marcia e in costa. Quattro apparecchi anglo-americani sono stati distrutti: uno da cacciatori tedes-chi in Tunisia, ono da batterie contraeree sulJe coste del Peloponneso, due da una nostra silurante nel canale dj Sicilia, Un'incursione di quadrimotori america-ni sui dintorni di Cagliari causava dan-ni non gravi. nessuna vittima fra la po-polazione civiJe. Tre nosltri velivoli non sono rientrati alle basi. Izjalovijeni sovražni napad! na tisniški fronti Osne letalske skupine so učinkovito napadale sovražne kolone na pohodu in na mestu Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil dne 'S aprila nasitdnje -0S<5. vojno poročilo: Vzdolž vsega tuniškega bojišča so tudi včeraj propadli vsi napadi, ki jih je nasprotnik izvršil ob živahni podpori topništva in oklopnih vozil. K oddelkom, ki so bili navedeni v prejšnjih poročilih, je treba zaradi hrabrega zadržanja pridružiti še oklepno skupino pod poveljstvom majorja Piscitellia Taeggia Oderisia iz Neaplja. Italijanske in nemške letalske skupine so uspešno napadale sovražne kolone na pohodu in na mestu. Štiri angleško-ameriška letala so bila uničena: eno so uničili nemški lovci v Tunisu, drugo protiletalske baterije na obali Peloponeza, dve pa neka naša torpedovka v sieilskem kanalu. Letalski napad ameriških štirimotornih letal na okolico Cagliaria je povzročil manjšo škodo; med prebivalstvom ni bilo žrtev. Tri naša letala se niso vrnila na oporišče. Nova zmagovita akcija torpednih letal Z nekega oporišča v vzhodnem Sredozemlju, 28. aprila, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Torpediranje dveh sovražnih ladij s 8000 in 5000 tonami, katerega omenja vojno poročilo št. 1066, je izvršilo dvoje letalcev nekega oddelka torpednih letal z oporišča v vzhodnem Sredozemskem morju. Zmago, vita akcija, ob kateri je sovražnik skoraj gotovo izgubil 13.000 ton, je potekla v p>rvih jutranjih urah na Veliko noč v področju morja med Bengazijem in Apo-lonijo zelo blizu obale, ob kateri je an- gleški konvoj potoval močno zaščiten proti Bengaziju. Akcija je bila Izvedena navzlic slabemu vremenu in megli, zaradi katere se je zdelo, da bi bilo bolje opustiti zasledovanje sovražnih ladij, toda naša tov-pedna letala, so kljub temu s skrajno odločnostjo praznovala s svojo aKcijo tretjo vojno Veliko noč. Okrog 4. ure zjutraj sta letali po zmagovitem obvladanju reakcije s spremljevalnih ladij in lovcev, ki so bili poklicani na pomoč z bližnje obale, skoraj istočasno izvedli napad in se vrnili v redu na oddaljeno oporišče. Poročnika-pilota, ki sta dosegla ta uspeh, sta v tem področju morja z uspehom izvršila že številne odlične akcije proti sovražnemu brodovju. Sovražnikovo priznanje o junaštvu branilcev Tunisa Rim, 27. aprila s. Nov dokaz o železnem zadržanju čet Osi v Tunisu, je izjava vojaškega zastopnika angloameriškega glavnega stana, ki je takole označil bitko: »Borba je krvava, besna, srdita, divja.« Izjavo tega vojaškega zastopnika je sprejela in razširila agencija Reuter. Buenos Aires, 27. aprila s. Dopisniki nemyorških listov na tuniški fronti še nadalje poročajo o velikih težkočah, na katere so močno oborožene angloameriške sile naletele zaradi trdovratnega odpora italijansko-nemških čet Neko poročilo agencije »United Press« zatrjuje, da pohod proti Tunisu ovira neporušljiv odpor sil Osi, kj se borijo kakor vedno z največjo srditostjo in nespremenjenim junaštvom ter branijo sleherno ped zemlje. Poročilo dodaja, da je odpor izredno žilav, čeprav angloameriške sile napadajo z vedno večjo besnostjo in silo. Pozdravna poslanka japonskega veleposlanika italijanskemu Delo za tesno in prijateljsko sodelovanje Rim, 27. aprila s. Novi japonski veleposlanik je takoj po svojem prihodu v Rim izročil zastopniku agencije Štefani naslednji pozdrav za italijanski narod: »Izredno srečen sem, da se nahajam v Italiji, v tem večnem Rimu. kot poslanik pri italijanskem kraljevskem in cesarskem dvoru. Ginjen nad čudovito lepoto vaše neprimerljive zemlje, ki j j je obnoviteljski in jasen duh vašega Duceja vtisnil neizbrisno delo, ki mu daje karakteristiko prvega reda. sem često obiskal vaša mesta kot turist in zlasti kot občudovalec, ko sem bil v Franciji in Švici. Prispel sem v Italijo s trdnim namenom še bolj okrepiti vezi. ki družijo naši dve državi, boreči se druga ob drugi navzlic razdalji, ki ju loči, z nezlomljivo vero. da morata v tej vojni, vsiljeni jima od skupnih sovražnikov, do- seči neizogibno zmago, ki mora vsem pomagati do miru, pravice in enakega blagostanja. Prepričan sem, da bom pri izpolnjevanju te naloge posvetil vso svojo dobro voljo tesnemu in prijateljskemu sodelovanju z vsemi Italijani, da bi skupna pomoč in medsebojno razumevanje pomnožilo našo moč za skupno borbo. Japonska in Italija bosta z Nemčijo in drugimi narodi trojne zveze tvorili vedno močan blok, ki bo uničil ambiciozne načrte tistih, kateri so hoteli z gospodarsko in vojaško obkolitvijo stisniti in zadušiti naše mlade in delovne narode, ki imajo neodvzemljivo pravico do pravičnega življenja. Vse nas navdaja trdna vera v zmago in skupni napori nam bodo vsekakor zagotovili naš triumf.« Japonski uspehi na Daljnem vzhodu s fronte v Severni Kitajski, 27. aprila s. V sodelovanju z edinicamj iz sosednih odsekov je japonska edinica, ki je pred dnevi obkolila v bližini Linkija, severno od pokrajine Hunan 24. čungkinško armadno skupino, po silovitih borbah popolnoma uničila glavnino sovražnih sil. Čungkinške edinice so na terenu pustile nad 3000 mrtvih in veliko količino vsakovrstnih vojnih potrebščin. Ujetih je bilo nad 7.000 sovražnikov. Med ujetniki in mrtvimi je 10 generalov. V vojaških krogih menijo, da je bil to eden izmed največjih udarcev, ki so bili zadani čungkinškim silam. Tokio. 28. apr. s. Japonski glavni imperialni stan poroča: Letalstvo japonske mornarice je dne 23. t m. napadlo otoke Funafuti v skupini otočja Elga in povzročilo hudo škodo na vojaških napravah v tem sovražnem oporišču. Vsa japonska letala so se vrnila na svoje oporišče. V dvobojih japonskega letalstva dne 25. aprila v zraku nad otokom Katukaje v sku* pini Salomonskega otočja so japonski piloti sestrelili 6 sovražnih lovcev. Vsa japonska letala so se tudi s te akcije vrnila na oporišče. Inserirajte v »Jutru«! Razstava o delu madžarskih vojnih poročevalcev Budimpešta, 27. aprila, s. V Budimpešti je madžarska propagandna stotnija organizirala razstavo, Id kaže delovanje posebnih vojnih dopisnikov na vzhodni fronti. Obilica fotografij in dokumentarno kinematografsko gradivo zelo zgovorno pričata o sodelovanju madžarskih čet v vojni proti boljševizmu. Na razstavi so tudi zapljenje-ni boljševiške fotografije in filmi. Madžarski vojni minister general Nagy se bo udeležil uradne otvoritve razstave, ki bo v nekaj dneh. Nemška misija iz Diisseldorf a v Firencah Firence, 27. aprila, s. Misija, ki je prišla iz Dusseldorfa v Firence k otvoritvi razstave sodobne umetnosti z okrožnim vodjom Florianom in županom Heidenom na čelu, se je poklonila v svetišču padlih v vojni in padlih za revolucijo v baziliki sv. Križa. člani misije so bili sprejeti pri županu in so se udeležili simfoničnega koncerta, katerega je dirigiral nemški dirigent Hugo Balzer v gledališču, kjer so bili navzoči tudi predsednik nacionalne fašistične konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov, zastopniki oblasti in hierarhi. Zvečer je okrožni vodja Florian odpotoval v Rim, župan Heiden pa v Benetke. Na drugih odsekih torek fronte Se krajevni boji — V 44 sovjetskih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem predmostju so bili zavrnjeni številni napadi sovražnika v sodelovanju z letalstvom. Na ostali vzhodni fronti so se vršile samo borbe krajevnega pomena. Nad južnim odsekom vzhodne fronte je bilo dne 27. aprila sestreljenih 44 sovjetskih letal, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški, 6 pa hrvatski lovci. Izgubljena so bila tri lastna letala. V Tunisu je izvedel sovražnik proti nekaterim odsekom zapadne fronte krajevne napade, ki so bili v hudih borbah odbiti. V silnih bojih zadnjih dni se je ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drewesa, ki je bil odlikovan z vitežkim križcem k redu železnega križa. Oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so posegali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne postojanke in kolone sovražnika. Ponovno sta bili bombardirani luki Bona in Philippeville. Nadaljuje se operativni odmor Pregled položaja na ruskih bojiščih — Sedanji potek fronte — Učinkovite akcije nemškega letalstva Berlin, 28. apr. Na vzhodni fronti še vedno traja operativni odmor in vse kaže, da bo tako še precej časa. Prvič od zaključka zimske borbe objavljajo nemški listi majhen zemljevid, na katerem je označena črta sovjetskih osvojitev. Nova vojna črta se začenja ob obali Azovskega morja vzhodno od Taganroga, nato sledi reki Miusu proti severu in d;seže zapadni breg Dcnca. Odtod gre ob Doncu ter ga prekorači na vzhodu Harkova. Na severovzhodu omenjenega mesta dela fronta velik lok, v katerega središču se nahaja Kursk, oddaljen kakih 100 km od nemških postojank. Potemtakem tvori proti vzhodu koleno, ki objema najskrajnejšo nemško vzhodno utrdbo v Orlu. Dalje proti severu vse do odseka pri Velikih Lukah poteka bojna črta v smeri na severozapad. Tri važne postojanke, Brjansk, Smolensk in Vitebsk, tvorijo ogrodje nemškega 'zaledja. Od Velikih Luk do Petrograda teče bejna črta ob Lomatu do Ilmenskega jezera, obsegajoč Staro Rušo in Novgorod. Nato se opira ob Volhov ter krene naposled na Nevo tik pred Petro-gradom, ki je že mnogo mesecev oblegan. Pot, ki vodi v Livni na osrednjem odseku vzhodne fronte> je posebno važna za promet oskrbe sovjetskih vojsk. Včeraj so jo nemška bojna letala napadla podnev1 in ponoči ter jo obmetavala z bombami v str-moglavnem poletu. Nemška letala, ki so zadnje tedne na tem kraju uničila že več vlake v, napolnjenih s pogonskim gorivom, munjcijskih skladišč, skladišč vojnega blaga ter železniških prog ter z učinkovitostjo razbijala zbiranje sovražnih čet, so v zadnjih 24 urah povzročila Rusom zopet hude izgube na vojnem materialu. V ponedeljek zvečer so nemška letala nadaljevala svoje napade. Ob svitu ogromnih pežarov, ki so zajeli skladišča pogonskega, goriva, so nemški letalci lahko našli svoje cilje ter vrgli mnogo bomb na vlake, naložene z vojnim blagom. V ostalem je prišlo včeraj na vzhodni fronti le do bojev krajevnega pomena. Nemške udarne in izvidniške čete so dokončale nekoliko svojih podjetij ter so dosegle znatne uspehe. zlasti v odseku ob Miusu ob srednjem teku Donca, zapadno od Kurska ter v odseku Volhova. Samo ena skupina napadalcev je privedla 66 ujetnikov, dočim so ostale skupine pekončale utrjene postojanke ter okope sovražnika. Pri tem so osvojile mnogo orožja razne vrste. Rusi so s sveje strani izvršili nekoliko izvid-niških sunkov krajevnega pomena kakor na primer na vzhodnem delu odseka pri kubanskem predmostju, na zapadiu Kurska in v odseku Volhova, biTi pa so povsod odbiti. Pred Petrogradom je težko nemško topništvo z uspehom obstreljevalo cilje vojaškega pomena ter industrijske naprave v bližini mesta. Nemško letalstvo je učinkovito obstreljevalo sovjetska operišča, v Azovskem morju kakor tudi neko preskr-bovališče sovražnika, ležeče na zapadu Kurska. Razen tega je poškodovalo tudi nekoliko železniških naprav. (II Piccolo.) Neutrudno delovanje nemškega letalstva Berlin, 28. apr. s. O bojih, ki so v teku na južnem odseku vzhodnega bojišča, se iz pristojnega vira doznava, da se južno od Novo-rosijska že nekaj dni razvijajo operacije v bolj ali manj živahnem ritmu in da je sedaj nastal odmor. Beležijo le šibke topniške dvoboje. So« vražniku se ni posrečilo zopet zavzeti izgubljene postojanke, tako da se je izčrpal, ne da bi dosegel kak taktičen uspeh, čeprav je svoje silovite napade podpiral z ognjem močnih topniških sil. razporejenih na vzhodni obali zaliva Semeskaja. Postopna oslabitev sovražne napadalne delavnosti je po mnenju tukajšnjih vojaških krogov posledica silovitega in ne« utrudljivega delovanja nemškega letalskega orožja, ki je z bombami vseh kalibrov obdelovalo sovražne postojanke. Doznava se nadalje, da so nemška bojna strmoglavna letala izvršila preteklo noč silovite napade na zbirališča sovražnih čet, na prometne zveze ter oskrbovalna skladišča in zaloge streliva v sovjetskem zaledju. Tudi na odseku gornjega Dcmca je bilo nemško letalstvo zelo delavno. Njegove bombe so s polnimi zadetki pognale v zrak 5 vojaških prevozov in dva tovorna vlaka z vojnim gra* divom. Vzdolž vzhodne obale Azovskega morja so nemška strmoglavna letala zadela važne vojne cilje in med drugim pognala v zrak skladišča goriva in streliva. Izredna požrtvovalnost sester Rdečega križa Berlin, 27. aprila, s. V znatni razdalji od zaledja in celo takoj za frontno črto opravlja 12 nemških prostovoljk sester Rdečega križa, svoje delo * nekem obve* z»vališču za čete, ki prihajajo s fronte in ki se od tod zopet vračajo nazaj. Ta kraj leži južno od Petrograda. Tem 12 prostovoljkam Rdečega križa je bil zarad- izrednih okoliščin, v katerih delajo, priznan rekord med vsemi ženami, ki se udejstvujejo pri Rdečem križu za boreče se čete. Skozi obvezcvališče, ki smo ga zgoraj omenili, gre vsak dan okrog 1200 mož. Dvanajst žena, ki skrbe za to obvezovališče, mora med drugim pripraviti vsak mesec 36.000 litrov juhe in 45.000 litrov kave. Teroristični angleški napadi na nemška mesta Berlin, 28. apr. s. Teroristični napad britanskih letal na mesta Duisburg, Miih.1-heim in Oberhausen je povzročil hudo škodo na bolnišnicah, javnih poskpjih in stanovanjskih delih mesta. Nemški strokovnjaki trde, da kažejo tudi ti britanski letalski napadi vse znake terorističnih napadov na civilno prebivalstvo. Angleški radio je namreč takoj po napadu izjavil, da so piloti britanskega letalstva izvršili na Duisburg enega najsikvitejših napadov na katerokoli nemško mesto. To pomeni, pripominjajo v Berlinu, da je moralo civilno prebivalstvo po angleški miselnosti »utrpeti najhu;"šo škodo zaradi te akcije. Angleži običajno merijo resnost in obseg svojih letalskih napadov po številu in teži bomb, odvrženih na šole, bolnišnice in civilna poslopja, ne pa na vojaške cilje večjega pomena. Sovražno letalstvo pa je moralo drago plačati ta svoj teroristični napad, kajti 17 angleških letal, ki so bila sestreljena nad zapadno Nemčijo v torek ponoči, predstavlja najmanj 10 odstotkov vseh britanskih letal, ki so se udeležila tega napada. Čestitke ob obletnici PNF v Albaniji Rim, 27. aprila s. Ob četrti obletnici ustanovitve albanskih borbenih fašijev je predsednik ministrskega sveta m začasni tajnik albanske fašistične stranke Malicj Bushati poslal tajniku PNF Carlu Scarzi naslednjo brzojavko: »Ob četrti obletnici ustanovitve PNF želim znova potrditi Vam, Ekscelenca, čustva bratske simpatije za italijanski fašiizem, zagotavljajoč Vas. da bomo žilavo nadaljevali pohod za dosego naših ciljev, katere je Duce pokazal novi veliki Albanaji«. Tajnk PNF je takole odgovoril: »Izrazi živega tovarištva, ki ste jih naslovili preko mene Črnim srajcam, ki se z ostalimi Oboroženimi silami žilavo bore na vseh frontah za dosego zmage, predstavljajo čisto manifestacijo čustva vzajemnosti, ki veže novo Albanijo z fašistično Italijo. Z enakim čustvom Vam goreče čestitam ob četrti obletnici ustanovitve PNF.« ' Marconijeva svečanost v Rologni Bologna, 27. aprila, s. Pod pokroviteljstvom Marconijeve ustanove, je bila davi v svetišču Pontecchija, kjer počivajo zemski ostanki znanstvenika in iznajditeJja, zadušnica ob obletnici rojstva tega velikega moža. Zarali velikonočnih praznikov zaduš-nice ni bilo mogoče opraviti 25. t. m. Obreda so se udeležili Marconijeva hči s soprogom, akademik Eksc. Benino v zastopstvu ustsnove, rektor univerze, krajevne oblasti in zastopstva šol iz Sassa-Marconi. Italijanska svečanost v Solunu Solun, 27. aprila s. V Solunu je bila otvorjena krajevna sekcija Italijanskega kulturnega zavoda. Otvoritve, ki je bila zelo svečana, so se udeležili generalna konzul Italije, tajnik krajevnega italijanskega fašija, vojaške oblasti, italijanska in albanska zajednica ter zastopniki nemške in rumunske zajednice. Generalni konzul Italije in direktor zavodove sekcije sta govorila in poveličevala univerzalnost in veličino italijanskega genija. Po otvoritvi je bil koncert. Manifestacija se je zaključila z mogočnim vzklikanjem Kralju in Cesarju ter Duceju. Odličen madžarski gost v Rimu Rim, 27. aprila, s. Dr. Moricz de Tesco, predsednik madžarskega zavoda za zuna^ nje zadeve, je danes obiskal ob spremstvu šefa kulturnega urada madžarskega poslaništva dr. Tassya, sedež sredi, šča inozemskih dijakov GUF, kjer so se zbrali madžarski vseučillščniki in vse-učiliški fašisti. Po prisrčnem tovariškem pozdravu direktorja središča je dr. Mo-ricz izrazil svoje veselje, da je zopet prišel v Italijo in imel med drugim priliko proučiti in občudovati organizacijo GUF. Poljsko-ruski prelom Huda zadrega za Anglijo in Ameriko - Molotov očita Sikorskemu sodelovanje z nemško vlado Stokholm, 28. apr. Prvi vtis tukajšnjih krogov glede na noto sovjetske vlade je, da se je Sovjetska zveza, ki nima zadostnih argumen« tov proti obdolžitvam tretjega rajha, poslužila svojih nasilnih sistemov, ki se v tem primeru kažejo v takojšnjem izgonu poljskega zastopnika v Moskvi. Po prvih obvestilih iz Londona je Molotovljev sklep spravil v zadrego Anglijo kot zaščitnico Sikorskega in njegove vlade. Težko je najti podoben primer temu izrednemu diplomatskemu dogodku. Nenavadno je, da se sredi same vojne prekinejo diplomatski odnosi med dvema »zavezniškima« vladama, ka« terih eno se celo dolži »stikov« s sovražnikom. Čeprav je jasno, da sovjetski izgovor nikakor ni zadostno opravičilo za tako drakonski ukrep, je tudi jasno, da je nastala huda razpoka v tako imenovani »enotni fronti« držav, ki so sovražnice. Osi. Novejša polemika o »bodočih mejah« Poljske je odkrila nepomirljivo nasprotje med Moskvo in Sikorskim. London in VVashington sta pohitela z izjavo, da se ne strinjata s poljskimi zahtevami nasproti Rusiji. Sovjetsko stališče utegne torej imeti tudi svoje politično ozadje, ki se ne omejuje le na zadevo pokola poljskih oficirjev. Londonski krogi, ki so vedno počasni v odločitvah, zlasti ko gre za neugodne pojave, se še niso izrekli o tem poslabšanju poljsko^ruskih odnosov. Rusija pa zasleduje svoje namene in ne prikriva svoje želje po zagosrpodovanju nad Evropo: izkoristila je prvo priliko, da pokaže ne le svoje omalovaževanje manjših zaveznikov, temveč tudi omalovaževanje interesov in stališč močnejših zaveznikov, Anglije in Amerike. Agencija Reuter je »noči v zadregi objavila beležko svojega diplomatskega sotrudnika, ki je polna graje ruskega postopanja, češ da je »Rusija pristala na nem&o igro«. Diplomatski sotrudnik je dejal: »Vest o prekinitvi diplomatskih odnosov med SSSR in vlado Sikor= skega je bila v Londonu sprejeta z obžalovanjem, kajti ta dogodek pomeni uspeh Gobel-sove propagande, ki se je nenehoma trudila, da bi zanesla razdor med zaveznike.« Angleška agencija sicer misli, da bo mogoče doseči ure-d tev spora, ne omenja pa prav ničesar glede globljih vprašanj, ki razdvajajo Rusijo in Poljsko. (Corriere della Sera.) Resedilo sovjetske note Stockhoim. 28. apr. Izjava sovjetskega zunanjega komisarja Molotova ki je bila v imenu 9ovjetske vlade izročena poljskemu veleposlaniku v Moskvi, se glasi takole: »Novejše zadržanje poljske vlade nasproti SSSR smatra sovjetska vlada za povsem nenormalno, ker ne upošteva normalnih pravil in postopka, ki urejajo odnose med obema zavezniškima državama. Sovjetski vladi sovražno propagando, ki so jo začeli nemški fašisti glede poljskih oficirjev, je poljska vlada takoj pograbila in jo je poijeki uradni tisk na — načine še povečal. Poljska vlada ni niti sma« trala za potrebno, da vpraša sovjetsko vlado za obvestila ali pojasnila o tem oprašanju. Nemške oblasti so se poslužile raznih filo-fašističnih poljskih elementov. Zaradi preiskave sta tako poljska kakor nemška vlada povabili mednarodni Rdeči križ. Jasno je, da ne more takšna preiskava, ki bi se vodila za hrbtom sovjetske vlade, vzbuditi zaupanja Dejstvo, da sta istočasno nemški in poljski tisk vrgla v svet Sovjetski zvezi sovražno kampanjo in jo vodila v istem duhu, ne dopušča nobenega dvoma, da so med Hitlerjem, sovražnikom zaveznikov, in poljsko vlado stiki in sporazumi glede nadaljevanja te gonje. Poljska vlada, ki se je podvrgla nem&emu tiranstvu, zadaja tako izdajalski udarec Sovjetski zvezi. Sovjetski vladi je znano, da je polj« ska vlada začela to Sovjetski zvezi sovražno gonjo z namenom, da bi izvajala pritisk na sovjetsko vlado in dosegla od nje teritorialne koncesije na škodo interesov Sovjetske zveze, Bele Rusije m sovjetske Litve. Vse te okoliščine so prisilile sovjetsko vlado, da 6matra, da je poljska vlada, ki se je napotila na pot sporazuma s Hitlerjevo vlado, dejansko prekinila odnose s Sovjetsko zvezo in zavzela tej sovražno zadržanje. Glede na to je sovjetska vlada sklenila prekiniti odnose s poljsko vlado. — Molotov.« (Piccolo.) Vznemirjenje med poljskimi četami v Iranu Ankara, 27. apr. Odločitev Moskve za prekinitev diplomatskih odnošajev s poljsko vlado v Londonu je vzbudila veliko ogorčenje med poljskimi četami, ki so pri-deljene sovjetski vojski v Iranu. S tem činom, ki očituje sovraštvo Moskve do poljske vlade generala Sikorskega, je dokazana resničnost razkritja o pokolu poljskih častnikov v katynskih jamah. Poljski vojaki v Iranu se tudi boje, da bi jih zadela usoda njihovih tovarišev, in to Se bolj ojačuje vznemirjenost v njihovih vrstah. Sovjetsko vrhovno poveljstvo v Iranu je predvidelo sličen učinek odkritij na poljske čete; zato je že nekoliko dni prej izdalo ostre ukrepe za ohranitev discipline med poljskimi vojaki (II Piccolo). Izkopavanje žrtev Berlin, 27. aprila. Kakor poročajo, so do 23. aprila v Katynekem gozdu izkopali 500 trupel pobitih poljskih častnikov. Ko So ugotovili istovetnost vsakega posameznega mrliča, so zemske preortanke nesrečnikov potožili v nove grobove. Dela pri izkopavat* nju napredujejo hitro in sodeluje prt njfll tudi poljski Rdeči križ. Imena žrtev, kt «• ugotavljajo, se vsak dan sproti objavljaj®, Pregled vojnih dogodkov Strateški položaj v Tunisu — Bsji pri Kovdroajsku — Posledice angleškega poraza v Birmi — Strah Avstralije »Corriere della Sera« je objavil te dni naslednji pregled vojnih dogodkov v razdobju od polovice aprila dalje: Vojaškim dogodkom so se v zadnjem času pridružili važni politični dogodki, čeprav morda ta beseda ne more zadovoljivo obeležiti značaja in bistva zgodovinskih srečanj zadnjega časa: štiridnevnih razgovorov med Mussolinijem in Hitlerjem, k; niso ostali osamljeni, saj so se takoj nato podali v Hitlerjev glavni stan po vrsti predsedniki rumunske, madžarske in norveške vlade, nato pa še predsednik slovaške republike. S tem je bila znova odločno potrjena vsa protiboljševi-ška razvrstitev v Evropi. Čeprav skušajo v Angliji in še bolj v Ameriki posejati seme nesloge med člane trojnega pakta, so razlogi vzajemnosti teh poslednjih tako močni, da izključujejo sleherno, popustitev. Tako na vzhodu kakor na zapadu so ti narodi strnjeni, dobro zavedajoč se, da so njih najvišji interesi in njih usoda nujno skupni. V tem ozračju popolne sloge namenov, ki se kaže zlasti v vojaškem sodelovanju in v sodelovanju pr; proizvodnji in izmenjavi glavnih vojnih virov, se razvija sedanja obnova bojev na vseh bojiščih. Ti boji se bodo prav gotovo še bolj poostrili v bližnjih mesecih, bodisi iz vremenskih razlogov,'bodisi tudi zato, ker hočejo vse vojujoče se stranke pospešiti ritem operacij, zlasti naši nasprotniki, ki ne zaupajo več »času« kot svojemu domnevnemu zavezniku. V tej obnovi operacij je Italija spet enkrat na prvem mestu. Njeni vojaki se bore z vso odločnostjo skupno z nemškimi tovariša, da bi drug drugemu pomagali na afriški zemlji. Uradna poročila dovolj zgovorno prikazujejo ostrost borbe, ki jo sovražnik vodi s toliko močnejšimi silami. Nasproti tej premoči so naši odgovarjali doslej z vrsto duhovitih premikov postopnega odmikanja. Sedaj pa, ko se je prostor, na katerem delujejo, precej zmanjšal. ne bodo mogli več na široko uporabljati te premikalne takt ke, vendar pa bodo še vedno lahko vzdrževali odpor prvih črt s spretnim uporabljanjem rezerv, ki jim jih je skrajšana razvrstitev pustila v uporabo. Približno poznamo odporno črto, na kateri se razvija sovražni napad: v širokem loku premera kakih 70 km gre do Sedže-nana (zapadno Bizerte) do Enfidavilla (se-varozapadno Suse), potekajoč po sistemu visokih hribov in sredgorja, kj so zelo primerni za obrambo, čeprav je mnogo prehodov, kjer je mogoče zadržati vdiranje močno opremljenega' sovražnika samo z junaško vztrajnostjo naših vojakov. Ta črta ima torej precejšnje naravne pogoje za obrambo, vendar pa bo njeno držanje zahtevalo od Italijanov in Nemcev nove dokaze spretnosti in hrabrosti, doč m bo sovražniku nanesla ogromne izgube in žrtve, tako da bodo spet razočarani vsi. ki mislijo na zasedbo Tunisa kot na vojaški sprehod. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo, da je hribovski masiv, ki zapira dohode v Bizerto in na tuniško ravnico, preki- njen v smeri od zapada proti vzhodu naprej po dolini hudournika Sedženah, nato po drugi dolini, po kateri se vijeta železnica in cesta Sedženan-Mateur, potem po dolini hudournika Džumin, po kateri se vije železnica Bedža-Mateur, po dolini Medžerde, po kateri sta speljani cesta in železnica Tebursak-Teburba, po dolinici hudournika E1 Kebir, kjer se prav tako vijeta železnica in cesta, in naposled po prehodu, kjer je speljana cesta Dže-bibana-Zaguan.Tunds, da obalne ceste Enfidaville-Hammamet-Tunis niti ne omenjamo. Tako vidimo, da je torej orecej mest, na katera lahko sovražnik usmeri svojo vdiralno silo. Naša poveljniši va ča. ka huda naloga, da nadzirajo in nevtralizirajo neizogibne vdore z odločnimi m takojšnjimi protinapadi. Doslej so v tem pogledu sijajno uspeli Na vzhodnem bojišču ni bilo večjih operacij razen na odseku Novorosijska, kjer sta obe stranki zaposlili znatne kopne, letalske in tudi pomorske sile. Zdi se, da hočejo Sovjeti po vsi sili spet zasesti to mesto, ki bi nudilo njih črnomorskemu bro-dovju ne le varno zavetje, ki ga pogreša, temveč tudi močno oporišče, od koder bi j lahko poskušali zopetno zavzetje ožine Kerč in polotoka Krima. Doslej so bili fci visoki načrti popolnoma onemogočeni. Posledice anglesko-indijskega poraza na bir« manskem bojišču se kažejo v vedno hujši obliki, in sicer ne le zato, ker sta oili uničeni dve izmed najboljših Wavellovih divizij, temveč tudi in predvsem zato. ker je bil s tem ves načrt britanskega poveljnika postavljen na glavo. Svojo drzno ofenzivo je moral sedaj po sili razmer spremeniti v težavno obrambo Težko se sedaj brani predvsem zaradi zemljepisne in topografske oblike tega ozemija. Zadnje črte, na katere sedaj tunika svoie čete, niso globoke m so izpostavljene novim obkclitvam od severa. V zadnjih desetih ali dvajsetih dneh pa Japonci niso le zase ugodno reših položaja v Birmi, temveč so izvršili tudi številne in od« ločne ofenzivne akcije v južnih morj'h. kjer stalno uporabljajo letalstvo za bombardiranje, obenem pa jačajo svoje sile v Rabaulu in na južnih otokih Sonde. Vsa ta dejstva seveda resno vznemirjajo Avstralce, ki že govore o možnosti bližnjega japonskega vdora na svojo celino. Čeprav v tem pogledu ne moremo ničesar predvidevati ali vedeti, se nam vendar zdi naravno, da si naskoka japonsk'h čet na Avstralijo ne moremo zamišljat', dokler se Japonci ne polaste vsega vmesnega ozemlja od Nove Gvineje do Salomonskega otočja, kjer bi morali dopolniti in organizirati lok strateških in oskrbovalnih postojank, ki bi imel v njhovih rokah tako ofenzivno kakor defenzivno možnost, kakor bi to pač zahtevale oko« liščine. Avstralska zaskrbljenost pa je vsekakor znamenje vznemirjenja, ki je tem bolj razumljiva pri narodu, ki je poslal toliko svojih sinov umirat v daljne dežele, medtem ko je danes ogrožena domovina ostala skoro brez vojakov. Na politično-moralnem področju, ki ima tudi svoj pomen, je strahotno odkritje pokola poljskih oficirjev pri Katvnu — navzlic an» glosaškim omiljevalmm in potvarjalnim poskusom — napravilo na vsem svetu ogromen vtis. Sovjeti In Anglosasi v strateški zagati Neaisški vojni strokovnjaki o strateškem položaju Sovjetske zveze, Anglije in Zedmjenih držav Berlin, 26. aprila. O pomenu in uspehu druge zimske bitke na vzhodnem bojišču razpravlja eden najodličneiših vojaških piscev tretjega rajha, armijski general Ludwig. Najprej opozarja na pravilno gledanje Klausewitza pred dobrim stoletjem, ko je trdil, da je »obramba najboljši način borbe«. Seveda veliki strateg ni hotel s tem tudi reči, da je obramba tudi naj. učinkovitejše sredstvo borbe, ker je to samo v primeru, ko je uresničen določen operacijski namen. Ni dvoma, da se je tak primer pokazal med novembrom in marcem na južnem odseku vzhodnega bojišča, kakor to dokazuje neuspeh sovjetske zimske ofenzive. Ker Rusi niso dosegli velikih strateških ciljev, ki so si jih zastavili, namreč uničenje Bookovih ar. mad, se je njihova ofenziva dejansko spremenila v poraz. Res je, da so bolj ševiki pri tem spet zasedli del poleti izgubljenega ozemlja, vendar te osvojitve niso strateško spremenile položaja, ne glede na to, da so jih morali drago plačati. Strahotna obraba sovjetskega vojnega stroja v teh bojih pa bi utegnila imeti najhujše posledice. Kaj pa sedaj? Na to vprašanje odgovarja Ludvvig zelo zanimivo: »Ni naša naloga, (ja bi tvegali napovedi. Nekaj pa lahko rečemo, da ima namreč nemško poveljstvo popolno svobodo akcije in lahko samo odloči, kaj je najbolj primerno v taktično _ strateškem pogledu. Ono torej lahko še nadalje izkorišča prednosti strateške obrambe, zlasti odkar ni nič več takšnega, kakor bi bilo treba iz življen-•Idh razlogov zasesti; Lahko p? bti se tudi odločilo za revanžo, ako bi to smatralo za potrebno. V tem je sedaj velika razlika med nami in boljševiki. Stalin pa je brez alternativ: prisiljen je spet preiti v napad, če pa napade, ga gotovo čakajo novi porazi. Ako ne napade, s tem ne-dvomno prizna, da je utrpel nepopravljiv poraz.« Do skoro povsem enakega zaključka prihaja znani posebni vojni poročevalec ln vojaški kritik Hans Schwarz von Berk, ki posveča svoja razmišljanja strateški obrambi Osi v Sredozemlju. Izgubili smo obsežno ozemlje in velika področja so morala biti izpraznjena, piše navedeni poročevalec. Vendar ne more nihče zanikati, da nam je afriško vojevanje zajamčilo neike prednosti, zlasti v notranjem pogledu izkušnje. V luči dejstev, predvsem pa silovitega in junaškega odpora italijansko, nemških čet proti močnejšim nasprotnim Kilam lahko predvidevamo, da bodo ljudje nekoč dejali: »Leta 1943 je val peska zajel angleško-ameriški vojni stroj.« Zahrbtni puščavski pesek, ki prodre globoko, pušča vidna znamenja in povzroča često zastoj ▼ funkcioniranju najpreciznejših strojev. To je ISisenhow«rjeva armada. — Horda bo sovražna armada končno le dosegla sv»j neposredni cilj. Toda bistveno lfxraSan>e bi s tem ostalo se vedno ne- rešeno. Angleži in Američani bi se morali lotiti odločilne preizkušnje: izkrcanja na celini. Preizkušnja je zelo težka, toda An-glosasi se bodo morali odločiti zanjo, razen ako se ne predajajo utvari, da bodo evropsko trdnjavo sestradali in jo tako prisilili h kapitulaciji. Izkrcevalnih operacij je bilo v tej vojni že precej. Kdo se je v tem pogledu izkazal močnejšega, je lahko povedati. Ugotovimo pa lahko samo to: da se doslej izkrcevalne operacije niso nanašale na matično ozemlje nasprotnika, temveč samo na obrobna področia, torej na lažja ozemlja. Sedaj gre pa zato, da se vdor napravi na zelo utrjeno evropsko celino. Na vseh mestih ogromnega obramb, nega pasu razpolagata velesili Osi s sredstvi, ki lahko v kali zaustavijo vsak sovražni poskus vdora, da pri tem niti ne omenjamo dejstva, da bi bilo treba preKo-račiti jarek, namreč Rokavski preliv ali Sredozemlje. Utvara, da bi bilo mogeče prisiliti evropsko trdnjavo k predaji zaradi lakote, ni nič manj vabUiva od utvar raznih Balfourov. da b: namreč letalska ofenziva s po tisoč letali mogla dovesti do odločilnih uspehov. Sovražnik, ki hoče zmagati, se mora polastiti evropske celine. Ako v tem ne uspe ali se tesra podjetja sploh ne loti, mora podleči. Iz same oblegane trdnjave pa bodo lahko vzletele odločilne sile smrtonosnega značaja. Tako zaključuje svoja razmišljanja navedeni nemški pisec. (Popolo di Trieste.) Anglsameriški pritisk na Islandijo Koclanj, 27. aprila. V tukajšnjih vladnih krogih je izzvalo veliko vznemirjenje poročilo iz Londona, da pripravlja Islandija proglas o popolni državni neodvisnosti. Jasno je, da je islandska vlada sprejela ta sklep zarali aingloameriškega pritiska ter pod vplivom ameriške posadke, ki je zasedla otok. Proglasitev neodvisnosti je tedaj samo nekaka usluga tujcem, ker bi z njo Islandija prenehala biti politični del Evrope ter bi postala področje Angležev in Američanov (II Piccolo). širjenje nepismenosti v Angliji zaradi vojne Stoekholm, 27. apr. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je nepismenost močno narasla v Angliji kot posledica vojne in da mnoge mladeniče ne sprejmejo v vojsko, ker ne znajo pisati niti brati Mnogi mladeniči povprečne inteligence, ki so znali s 13 leti nekoliko brati in pisati, so po štirih letih dela v vojnih industrijah vse pozabili. To dejstvo povzroča velike skrbi vojaškim obla« stem, ki so se končno odločile sprejela tudi rekrute. ki znajo napisati samo svoje ime. Organizirali so posebne tečaje za tako imenovane vojne analfabete. ob prlBId rojstva dvojčkov Visoki komisar je Iz Duoejevega sklada podelil zakoncema Benčlč Antonu in Ani, Dol. Križ, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. sodišču za morski vojni plen Hamburg, 27. apr. s. Hitler je razrešil pravo-sodnega ministra Nemčije dr. Rothenbergerja njegove visoke funkcije predsednika sodišča za mornariški vojni plen, ki ima sedež v Ham« burgu. Na njegovo mesto je bil imenovan za predsednika tega sodišča dr. Albert Schraidt. Smrt madžarskega generala Budimpešta, 27. aprila, s. 671et star je umrl baron Baltezar Lang, general v rezervi, ki je bil v prejšnji vojni general avstrij-sko-ogrske vojske. Bil je predsednik madžarske sekcije medparlamentarne zveze in dolga leta predsednik parlamentarne komisije za zunanje zaleve. Albanija in Rumunija Bukarešta, 27. aprila s. Z nedavnim ukrepom rumunske vlade, je bilo dovoljeno uporabljati albanski jezik v dopisovanju v rumunsko kraljevino in iz nje kakor tudi v notranjosti države. Kongres turške nacionalne republikanske stranke Ankara, 28. apr. s. Končale so se priprave aa splošni kongres nacionalne republikanske stranke, ki se bo vršil v prestolnici v prvem tednu maja. Na kongresu bo imel političen govor predsednik vlade Sarad-zoglu. Car i grajski veliki mufti umrl Carigrad, 27. apr. Tu je umrl najvišji predstavnik muslimanske cerkve v Turčiji, carigrajski veliki mufti Mahmut Fehni Ul-ken, ki je 20 let načeloval muslimanski cerkvi v Turčiji. Ameriški kongres proti Rooseveltu Buenos Aires, 2j. apr. s. Da bi čim strože nadzorovala predsednikovo oblast, je ameriška zbornica po enodušnem sklepu finančne komi« sije odklonila predlog za obnovo sklada za uravnovešanje valute. Razen tega je odrekla Rooseveltu možnost, da bi njegei po potrebi razvrednotiti dolar, odobrila pa je različne ukrepe, ki posredno stremijo za tem. da se prepove ustanovitev mednarodnega bančnega zavoda, kakor ga je predlagal finančni minister Morgenthau. Komisija je dejala, da se Amerikanei očitno branijo prevzeti nova bremena za povojni čas. Nov nastop proti Rooseveltu pa je prišel do izraza s sklepom, ki ob« vezuje vlado, da bo morala kmetijskima komisijama senata in zbornice dajati poprej v pretres program, katerega misli predlagati na prehranjevalni konferenci, ki bo prihodnji mesce v Hotspringsu. Prevladuje prepričanje, da se bo kongres uprl novim bremenom ki bi jih morala Amerika prevzeti za povojni čas. Hull pntrjuje, da Rocsevel-tov odposlanec nI smel govoriti z Gandhljsrn Buenos Aires, 27. apr. Med 'običajne konferenco tiska so državnega tajn ka Hulla vprašali, ali je res, da so angleška oblastva v Indiji prepovedan Roosevelto-vemu odposlancu Philipsu razpravljati z Gandijem in ali ima ta prepoved kak pomen. ki b; utegnil vplivati na uspehe njegovega poslanstva. Hull je moral pritrditi, da je vest o prepovedi resnična, v ostalem pa je dejal Hull. da se Philips že pripravlja, da se vrne domov meseca maja. Gospodarstvo Obdavčenje blaga, ki se uvozi v Ljubljanska pokrajino Visoki kamisSriat za Ljubljansko pok-a-jino je z dne 1. aprila 1943-XXI pojasni!, da je blago, ki se uvaža v Ljubljansko pokrajino iz ostale Kraljevine, oproščeno 2% dohodninskega davka, ki se p »bara za vsak promet v Kraljevini, ker se o priliki uvoza v Ljubljansko pokrajino pobere prometni davek. Ta odredba je potrebna, da se prepreči dvojna obremenitev blaga, ki prihaja iz starih pokrajin v Ljubljansko pokrajino. Vse tvrike, ki nabavljajo blago v starih pokrajinah, naj zaradi tega zahtevajo -d jro-dajalca, da jim proda blago brez plačila, dohodninskega davka. V ta namen naj zahtevajo, da dobavitelj blaga v ostalih pokrajinah opremi račun z naslednjo klavzulo: »Prosto plačila dohodninskega davka, ker gre za blago, namenjeno v Ljubljansko pokrajino; okrožnica ministrstva financ Prot. št. 324 z dne 26. XII. 1941-XIX.« Obvestila za prodajalee v Kr. Italiji dobe prizadeti v pisarni Združenja trgovcev. Hrvatski državni denarni zavodi Takoj po ustanovitvi Neodvisne države Hrvatske je bil ustanovljen v Zagrebu Državni vjeresijski zavod kot samostojni državni denarni zavod pod nadzorstvom ministrstva narodnega gospodarstva, ki je prevzel posle podružnic bivše Državne hipotekarne banke v Beogradu. V letnem poročilu za preteklo leto navaja državni komisar pri tem zavodu prof. dr. Butorac, da so po končani novi organizaciji zavoda posli v lanskem letu znatno narasli. — Zavod je svoje poslovanje pričel z bilančno vsoto 880 milijonov kun, ki je ob koncu leta 1941 narasla na 986 milijonov, ob koncu preteklega leta pa se je povzpela že na 1669 milijonov. Ugodno se je razvijalo stanje hranilnih vlog. Medtem ko je zavod v letu 1941 zabeležil v zvezi z organizacijskimi izdatki še izgubo 1.9 mi-lijono kun, je bil lan,' zabeležen dobček 10.9 milijona kun. Tudi Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske (prej Hranilnica banovine Hrvatske) je v teku lanskega leta zabeležila lep napredek. Hranilne vloge so se povzpele na 415 milijonov kun, vloge na tekočih računih so znašale ob koncu leta 1378 milijonov, izdane obveznic« pa znašajo po bilanci 227 milijonov. Hranilnica je pokazala tud ob koncu lanskega leta znatno likvidnost. Gotovinska sredstva so izkazana z zneskom 291 milijonov kun, vrednostni papirji se znašali 532 milijonov kun. dsbitorji 1155 milijonov kun, zadružni kriditi 76 milijonov kun, hipotekami krediti 81 milijonov kun in komunalna posojila 38T milijonov kun. Cisti dobiček je znašal v preteklem letu 24 milijonov kun, pri izkazanih rezervah v višini 14 milijonov. Poštna hranilnica Neodvisne Države Hrvatske je objavila bilanci za leto 1941. in 1942. V teku lanskega leta so se hranilne in čekovne vloge povečale od 2281 na 3654 milijonov. Cisti dobiček je znašal za leto 1941. 185 milijonov kun, za lansko leto pa 65.4 milijona kun. Gospodarska neodvisnost Portugalske kr je 'eta 1928. portugaisk' ministrski predsednik Oliveira Salazar prevzel p« s'e financ« nega mmistra, se je moral lotiti izredno težavne naloge konsolidacije portugalskih financ, ki so bile takrat naravnost obupne >n zaradi politične zmede desorganizirane. Salazar je svoje reforme izvedel z veliko spretnostjo in z vidnim uspehom. Izravnavi proračuna je sledila konsolidacija ogromnega visečega dolga sana« cij.i valute, ureditev plačilne bilance z inozem« etvem itd. Svoje obsežne gospodarske, politične Smoter komunističnih požigov Eno najpogostejših orožij, ki se ga poslužujejo komunisti v svojih »terenskih akcijah« 'n krajevnih napadih, je poz ganje domov, vasi, šol, cerkev in tovarn. Skoraj vsake poročilo z Dolenjske in Notranjske govori o takih požigih. Ker računajo komunisti že v naprej, da se v kraju, ki ga napadejo, ne bodo mogli obdržati in da bodo pregnani, izrabijo razpoložljivi čas za to. da zažgejo čim več poslopij, ki so v njihovem dosegu. Razumen človek se sprašuje z začudenjem zakaj vodijo komunisti po zemlji svojih ljudi, svojih rojakov, v svoji domači pokrajini tako sistematično un:čeva!no akcijo. Zakaj uničuje* jo s tolikšno zagrizenostjo premoženje svojega naroda, premoženje tistih, ki jim obliubliajo odrešenje? Ljubezni dn svoj'h najbližlla : iz znane Sekljeve družine na Tolminskem. ' Sflligojevi so z njeno smrtjo izgubili ogledno progo in najboljšo rr/vter. Svoje življenje je popolnoma posvetila vzgoji števiine družine. S podporo skrbnega soproga j-.' rajnka lepo ugladila svojim otrokom pot v življenje, tako da so se vsi povzpeli do uglednih položajev. Sin Josip. doktor prava, je sodni starešina v Cerknici, hčerka Ljubica, perečena Jankovič, je soproga podpolkovnika v Zagrebu, Milena je znana operna pevka, Stanko je uradnik v Zagrebu, najmlajši sin Dušan pa še študira. K večnemu počitku bodo blago gospo spremili v petek ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 72. letu staresti je po težki bolezni v Komendi pri Kamniku preminila ga. Franja Mejače-va, vdova po avgustu leta 1941. umrlem splošno znanem posestniku in veletrgovau Andreju Mejaču. Pokojna je bila vzorna soproga in mati, poleg tega pa tudi velika dobrotnica ubogih in trpečih. Zaradi tega je bila daleč nackrcg znana, splošno spoštovana in priljubljena. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v petek dopoldne na farno pokopališče v Komendi. — Na Planini pri Sevnici . vrsta podrobnosti, ki prikazujejo partizane - d na v luči. Knjiga obsega 120 stra jn stene 40 kun. Iz Srbije Tretja skupina srbskih kmetov odpotovala v Nemčijo. Ob odhodu 3. skupine mladih srbskih kmetov se je poskvil oč. njih kmetijski minister Veselinovič. V svojih poslovilnih besedah je že enkrat poudaril pomen potovanja in '"zrazil prepričanje, da bodo vst izmed 56 udeležencev prišli nazaj v domovino z bogatimi izlrj?-njaml. Pred cdhodom je kmete sprejel tudi nvnistrski predsednik Nedič, ki jim dejal: »Pošiljam vas v Nemčijo, ki je naj delavnejša dežela in kjer boste videli napredno kmetijstvo. Želim vam. da bi se čirT. več naučil' in to znanje prinesli domov. Ko se boste vrnili, boste kakor apostoli hodi (i od vasi de vasi in pripovedovali, kako žrtve velk! narodi.« Poziv za oddajo orožja. Vojaški poveljnik za Srbijo je za velikonočne praznflce izdal proglas, po katerem ne bo n;hče kar-novan, ki bo do 5. maja cddal strelno orodje in munleijo nemškim ali bolgarskimi oblastvom. Razbojniški general. Nemški časopis VVehrmacht«, ki ga izdaja vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil, je v številki z dne 14. siprila objavil članek pod naslovom »Razbojniški razkradjev general«. V njem prikazuje osebnost generala Draže Mihajloviča, ki ga je emigrantska jugoslo-vcjiska vlada v Londonu imenovala^ za svojega vojnega ministra. V svojih izvajanj h ugotavlja pisec, da je Draža Mihailjovič brezpomembna vojaška osebnost, ki ni znal voditi niti svojega, rodbinskega življenja. ljitvi pravi, da bi uvedba fonetičnega pravopisa. kakor ga hočejo predlagatelji, po nepotrebnem razbila skandinavsko literarno skupnost, zakaj ob sedanjem pravopisu lahko čitajo švedski brez večjih težav tudi Danci in Norvežani. Zaradi nekaterih črk in besed ne kaže delati prepadov med narodi. G°e*hejev zadnji potomec. Pred 125. leti se je rodil zadnji potomec velikega Goetheja. Pesnik je imsl sina edinca Avgusta, ki je umrl star 41 let na poti v Rim. V treh vnukih se je nadaljevala tragika rodu, iz katerega je potekal genij. Avgustov stn Wolfgang je živel samotarsko od 1. 1820 do 1883. Alma von Goethe je umrla 17-letna, najstarejši Goethejev vnuk Walther von Goethe, r. 1. 1818, je bil že izza mladih nog bojazljiv in čudaški. Sramoval se Je svoje majhne postave in slabe nadarjenosti. Bavil se je z glasbo, zložil razne popevke in opere, ki so že -vse pozabljene. Edino, kar Je ostalo za zadnjim potomcem avtorja »Fausta«, je njegov testament, s katerim Je volil vso zapuščino svojega slavnega deda \veimarskemu vladajočemu domu. s čimer je Omogočil ustanovitev Goethejevega muzeja v Weimarju. Umfl je 15. aprila 1885 v Lipskem. Tisoč hrvatskih popevk. Znani muziker log dr. Vinko 2ganec Je zbral tisoč narodnih napevov lz vseh pokrajin Hrvatske hi pripravlja zdaj izdajo te obsežne zbirke z vsemi kritičnimi opombami in pojasnili. Velaatiuesov grob. Iz Madrida poročajo, da so strokovnjaki začeli iskati grob enegn najslavnejših španskih slikarjev Diega Ve* gasoueza, ki Je umrl v Madridu 6. avguste 1660 in bil pokopan na pokopališču Supns cerkve sv. Ivana. Ker se je cerkev ohranila, upajo, da bodo našli tud,- grob veSf-kega umetnika. * S srebrno kolajno odlikovan pilot. Italijanski listi poročajo, da je bil odlikovan s srebrno kolajno letalski kapitan Gualtiero Pilot iz Triesta. Odlikovanec se nahaja sedaj kot vojni ujetnik v nekem angleškem taborišču v Indiji. * Papež je govoril 4.000 mladenkam Katoliške akcije. V soboto je papež sprejel v Vatikanu 4.000 članic Katoliške akcije iz vseh Škofij Italije. Ko je sv. oče prišel med vernice, so ga sprejele z burnim ploskanjem, nato pa je imel papež nagovor, v katerem je podčrtaval posebno socialne dož-nosti, ki jih mora izvrševati žena v krščanski družini. Na koncu je papež podelil članicam Katoliške akcije svoj apostolski blagoslov.. * Odgoditev glasbenega maja v Firenzi. Italijanski listi poročajo, da so bile majni-ške glasbene svečanosti v Firenzi odgode* ne na nedoločen čas. Letos se najbrže ne bodo vršile. Pohod skoz! i ssseavo Vojni poročevalec dr. Kurt Henolz poroča: Nadporočnik Schmidt je moral od&kočiti nad Azov&kim morjem iz svojega letala »Me 109« s padalom. Pristal je na razdrapanem in zasneženem terenu. Ledna površina, ki se mu je zdela v zraku gladka in ravna, je bila za-slcnjena z debelimi ledenimi pregrajami, ki so segale tja do obzoija. Nikjer m bilo glasu in znaka človeškega življenja. Ke se je hetel vzravnati, je nadporočnik začutil v rami ostro bolečino. Desna roka se mu je zdela brez meči-Ko je skočil iz letala, se je namreč udaril ob stroj. Drugo razočaranje Schmidia je bila ugo-tovitev] da je pri odskoku izgubil en škorenj iz kožubovine. Ker je bilo to v februarju, ga je v noge zeblo in sploh mraz lo po vsem telesu. Toda Schmidt ni izgubil poguma. Po kratkem prcjjdarku je sklpnil, di se napeti proti severu. Kompas je rešil in tako je upal, da bo prispel do ljudi, ee se »u b© posrečilo prehoditi 70km puščave, pokrite z ledom in snegom. Iz kosa motvoza, ki ga je odtrgal s padala, je Schmidt napravil nekakšno obvezo za roko, ki ga je bolela. Potem je odrinil na pot. Zdaj ge je izkazalo, da mu bo treba več plezati kakor hoditi. Ledene pregraje so se bolj n bolj kopičile pred njim Nekatere med njimi so segale do 10 m visoko ter jih je bilo treba obiti. Eno nogo je imel v škornju, na drugi pa je bila obuta samo nogavica. Ta sc je seveda kmalu zmočila in zmrznila. Zato jo je sczul ter nadaljeval pot bosonog Mnogokrat se je vrezal na ostrem ledu. bolj kakor bole čine pa ga je nadlegovala ranjena roka, posebno, ker si ni mogel z njo pomagati pri plezanju čez. ledene grude. Proti večeru so bile njegove moči že precej izčrpane. Udje so zaradi mraza postajali čedalje bolj neob-iutljivi jn so napovedovali, da bodo polagoma otrpnili. Razen tega se ga je lotevala želja, da bi nekoliko sede! ter se spočil. Toda tej m sli se jc ustavljal, ker je vedel, da bi takšen počitek pomenil njegovo smrt. V njem so se obnavljali doživljaji, ki jih je imel pred dobrim letom dni, v oktobru 1941. Takrat se je moral zasilno spustiti na bo« jišeu ob Volhovu. kakšnih 70 km za nemško črto. Šest dni se je prebijal skozi neznane jf?aje, potem se je pritipal do nemških čet. Misel na to rešitev ga je poživljala m gnala naprej. Zdaj je bilo treba prenočiti ;n ta neč je bila neskončno dolga in mučna. Premraženo truplo je le še mehančno sledilo volj' možganov. Ko sc je zdsnilo. se. je pojavila nova ovira. Gosta megla jc ležala nad ledom. Ni bilo torej nik;cr trohice možnosti, da bi letalca izsledil© kakšno nemško letalo. Začela sta s« v želcacu oglašati žeja in lakota. Žejo je t©-laž 1 s tem. da je od časa do c-sa vzJ v usta prahec snega ali drobec ledu Predvsem pa se je trudil, da b: nadaljeval pot. Nastopila je druga noč V tej »oči so se še v obilnejši meri pojavile nadloge prvt. neei. Napadel ga je brezup, kateremu ie je pridružila misel, da bo žalostno pog nil v puščavi. Tcda cb zori se je megla dvignila. Daiee ta« ped nebom se j? pokazala nekakšna pika. Začel je mahati, toda letalci ga n:so izsledili. Ko je letalo bi'o m'mo njega, se ie Schmidiu zdeb, da bo vsak čss omagal. Niti trenutek ni smel obstati na mestu, se ni smel vsesti, da bi ne obsedel in zaspal za vedno. V po« znem popoldnevu sc .je znašel zopet pred dolgo senco. Nova ledena grada! Nadporočnik si je pomel oči. zdelo sc mu je, da staji pred nekakšnim mlinom, pa ni hotel verjeti. Bclj ko to se mu jt zdelo, da postaja žrtev privida. Toda vendarle jo je mahnil dalje. Tam v daljavi se je odpiral razgled in čeprav je bilo pred trudn m petnkom še mnogo kilometrov, je nadaljeva svojo pet Njegovo premraženo oslabljeno in zhičme telo je bilo že tako š bko- da se je hoteic se-sesti v led. kjer bi se za vedno speč lo. Trda v glavi je imel še dovolj jasnost, da n; j»od-legel. Zopet je vstal in napot i dalje. Stisnil je zebe, še enkrat mu je velja prešinila mo« žgane ter peživela ude in noge. k' so bile skoraj že brez moči. In prav to ca je rešilo. Ko je postal mrak že trd. jc stopila njegova noga na zemljo. Vas z mlinom na veter ki se mu je od daieč prikazovala kakor pr vid. ie stala v resnici pred njim. Prišel je de nabrežja. Z zadnjimi močmi je potrka! ns vrsta ukrajinske keče, ki mu je' rc:iis življenje. MODA Pomladne bluze Lepšega si ne moremo misliti, kakor so te ljubke pomladne bluze, ki nam pričarajo v omaro pomlad. Spričo takšne nove bluze po- zabimo, da si že več let nismo mogle privoščiti novega kostuma in spet se počutimo elegantno in sveže. Prva bluza na naši skici je iz nežnega belega batista in je okrašena z ozkimi vložki ter valovito nabranimi čipkami. Druga bluza je docela športna ter ima več okrasnib šivov, na prsih pa barvast monogram iz pik- častega tvoriva, okoli vratu. ki se sklada z drebno ruto Zdaj je eas za nsvs Ali nas ne prevzame ?Y«er».i pr* da bi si izmenjale pričelo n Bile in nekak« pomladile «'»: ternje pomlad nam 'a »«*• polno novih pričesk Računa .ce z --»i si ta. zelja, spreme- ie- ? "fr;d za prirmvi!* možne st H- v r ' A C' da beimo hedile dostikrat predlaga moda bclj urejem jih kodrov. »rez Priznati moramo, da nam je sedanji čas prinesel tudi nekaj dobrega: spoznale smo vrednost preprostosti. Kaj pa so nam nekoč pomenile besede kakor jajca in surovo maslo? Ne da bi kaj pomislile, smo si privoščile surovega .masla ali razbile nekaj jajc v kožico. Vse je bilo tako samoumevno, ali pa je bilo boljše? Če pa si zdaj predstavljamo pomladno tihožitje, sredi katerega kraljujejo surovo masjo in jajca, se nam pogled že koprneče, razneži. Tako relativna je vrednost vseh reci! Ker pa smo stvarne, sodobne ženske, se nočemo mučiti x neizpolnjenimi sanjami. Pomlad čutimo v vseh žilah in tudi želodec jo čuti in zahteva nove sveže hrane. Pomladne juhe, solate, pri-kuhe v novi obliki — sptjčo teh zdravju koristnih dobrot bomo pozabile na vse drugo. stavimo brez pokrova v vodno kopel na štedilniku in pustimo 1 uro kuhati. Preden puding serviramo, ga zvrnemo in polijemo & paradižnikovo omako. Pomladna solata Malo kuhano cve-tačo položimo sredi sklede za solato. Posujemo jo z nasekljanim petršiljem in krebuljo. Nato narežemo na tenke ploščice precejšnje število redkvic ter jih pomešamo z majhno količino nastrganega hrena. Nato narežemo še 2 korocrača (sladka janeža) v drobnt rezance, vse to pomešamo in začinimo z oljem in kisom, karfijol© pa posebej polijemo s solatno zabelo in jo obdamo z vencem pomladne solate Vojna torta. Deset dkg masti, masla ali surovega masla zmešamo s celim jajcem, dodamo prašek seli in 15 dkg sladke rja- sek ia nastrgane elupke eele limone in dve veliki žl ei kakršne koli mezge. Vse te debre premešamo, potem pa dodame 2 dkg ««eke, ki sme ji prej primešali 1 zavejček peeiv-nega »račka. K* test« penevne premešana », ga spečem© v d:b*e namazanem kalupu. Kaf vem, M znam? 201. Kde je bil najznamenitejši geemeter starega veka. 202. Kdo je napisal ciklus romanov »Tri mesta« in katera »» ta mesta? 203. Kaj je »fašina«? ♦ 204. Miške. vse rj«, ŠPORT v vi šveasje brrnsk^bas m-šk* sej« t«- tja, e.'k?eg krtine, srauk n«d s-^ie fcilke — te j? veselja na teple:* roneu! Kei>.«/in© pa izginejo v luknje, das.i ni človeka v bližini. kaj jc p;-8p'sšUe živalice? * -prila: Eešitcv nsles 21. 195. ©česne zdravilstvo se imenuje s tujke eftalmelegija. 19$. Belevne pedrečje kakšnega škefa se imenuje škofija. aH d.eceza. 197. »Afriško Niasare«' imenujeje Vik-terijine slapove Samleezija. »Ne hvali dneva pred večsrem« pravi Schillcr (V., 4.). v »Wallcnsteinovi klebuka, nam eske brez div« Pomladni jedilnik P o m 1 a d n a j u k a. 1 e« 2 *'av:ei se!ate in nekaj kislice dobro popa.-imo. V kožic: razbelimo 2 žlici maščobe, prepražimo nekaj na kocke narezanega kruha, dodamo odce:ens, drebno narezano solato in k *. co in zalijemo s toliko vode, kolikor je potrebujemo za juho. % kg špinače skuhamo, odetdimo in pretlačimo skozi sito. Kc se je juha kuhala 20 minut, ji»dodamo pretlačeno šp:»sče jo začinim« s soljo' in muškatom m serviramo Puding iz cvetače. Velike cvetačo skuhamo do mehkega, odcedmo in pretlačimo skozi sito. Nato v vodi ali mleku namočen kruh premešamo s pirejem iz cvetače in nekoliko' posolimo. Ko se zmes skladi, ji dedame 1 jajce, nato pa napol«'ms z »jo «>jsszjn«, z moko posuto posodo za pud ng. Pordo pe- 1D9. S tremi dvojkami: 1.) 2 + 2 2=1 3.) 2 4-2 2. Trdina SCO. Križanka: Vederavne: 1. disertacija, 2. hrastov. 3. stenj, anali, 4. trma, Anam, 5. eda, sla. ami, 6. ji. Dvina. fel(nženi), 7. ena, ata, Tea, «. vada, Harc. 9. sjals (bajs), esti, 10. med, alt, 11, iz., lažem, Ha(dij). Navpične: 1. Dostojevski. 2. J.. 3. shema, Adnm, 4. Erna, Abel. 5. raj, sva, da. «. ts (tisa), plitev, 7. ata, Ana, a, e, 8. cena, holm. 9. Ivana, tast, 11. asimilacija. Dr. Swift Angle3fci ?:tirik dr. Jenatan Svvdit (1657 ^o 17451, ki je zna* pa svojem delu »6u!-liverjeva potovanja«, je »ek-č pre el «d -enega svejik najbelj zarrizenk sevrain'-Icev pisme žaljive vsebine. Mož hudega jezika je na te žaljivke odpisal takcle: — Brag»i gesped! Vzemite na znanje da je vgie *?»tesan* pisni ta č-o pred menej xx m z\ teia iiedite el»e«e.M prepričani, da ho prav kmalu ležale ss me*8j. Igralcev male žogice je vedno več S prvih dveh dni nagradnega turnirja pri SK Korotanu Zedko se zdaj v teh časih primeri, da bi lahko ugetevili, da jt česar koli zmerom več, toda za igralce tabletenisa je to v pravem pomenu besede le res. Ni bilo letns malo njihovih nastopov", v raznih oblikah t naslovih se 6kušali zadostiti svojemu športnemu navdust« nju ia meada prilv zato je pnšlo. da so na velikenečni penedeliek ©tvorili še nov tum:r (morda tudi zaključni), ki se je nadaljeval še v torek in bo zaključen šde prihodnjo seboto in aedelje. Or"3n:zaforji teg« štiridnevnega tfekmevaaja so bili prijatelji te igre pri SK Korotanu na Rakovn ku. kier imajo ©bentm lepe prostore za ta šport in tudi velik kader aktivnih predstavn:kov. posebno m'adih i« naimlaj-ših. Turnir je p©d pokroviteljstvom mestnega župana Leona R u p n i k a. ki je k otvoritvi poslal svojega zastopnika mestneca višjega svet« nika dr. Arnošta B r i 1 e j a Prireditev ima razen tega veliko privlačno silo še zat©. ker so organizatorji poskrbeli tudi z« vehko število ekusnih nagrad, predvsem knjig domačih pisateljev, pa tudi drugih praktičnih daril. Vse te in velika udomačenosi tabletenisa, ki je bil minulo sezono skoraj edina spori na panoga. ki se ji je mladina lahko vdajala brez omejitve, je pripomoglo da se je za sedanji turnir samo v mlad:nskih skupinah priglasilo nad 150 tekmovalcev, prav gotovo rekord, ki še ni bil zabeležen, odkar so to igric© prinesli k nam. Zmerom novi in novi igralci se pojavljaj© in skoraj vsakokrat se kateremu izmed teh novincev posreči, da poskrbi za nov© pre« seneeenje. To pot omenjam© kar tak© mimogrede Podob«ika i« Dularja (iz I. 1926 in mlajših). bilo pa je še več takih, ki so prijetno iz-nenadili poznavalce. O organizaciji in poteku turnirja vse samo dobro. Izmed podrobnih izidov prvih dveh terminov turnirja, kjer ie nastopilo 56 igralcev med juniorji letnika 1926 in mlajših. 33 takih letnika 1928 in mlajših, dalje 16 jumorskih m©« štev in 16 parov pole« 41 igralcev v tolažilnem turnirju, navajamo naslednje: 1uro:r j u ni e rje v 1. 1926: n. kole: Štefan Str# jmik—Farčnik 2 : 0. Zav»šnik I,—Kastelic 2 : 6, Gaberc —Stih w. e. zi Gsberea. Frece—K-šak 2:1, Dular—Tušar 2 :0. Jankovič—Biieelj 2 : •. Jteljannv č—Pengsv 2 : 1. Meden — Bajt 2 : 0. Mlakar—Sireelj 2 : 1, Okretič —Breznik 2:1, Novak—Snoj 2 : 0. Podobnik—K1 un 2 : 1 (!). Ivane—Zavašnik 2 : 0. B:elc—Cučnik 2 : 1. štefmčič—Baje 2 : C ;■ Btt-čn k—Lender* 2 : 0. m. k e 1 e : Strojnik—Zavašaik I. 2:1, K čok- Gafc-rc 2 : 0, Dular—Jankevrč 2 : 0, Meden - Krljaaevnč 2:0 Mlakar—Okret!« 2:1, BeJ.el»nik —Nevnk 2:0. Ivane—Fr-lc 2 : • I"-*c— Brelc 2:0. Betečnik—Stefan-fcč 2 : 0. Etre mik —Kešak 2:1. Dular Finale: Meden—Mlakar (Mladika : Potočnik—Jankovič (Korotan) 2:0 (21:9, 23 :21). Jun;orski tolaždni turnir: V osminski finale so se plasirali: Bajt, Cerer, Steklasa, šircelj, Tušar, Lendero, žtritih in Klun. Cetrtfinale: Bajt—Cerer 2 : 0. Steklasa—š rcelj 2 : 0, Tušar—Lendero 2 : 0, štriiih—Klun 0 : 2. P c 1 f i n a 1 e : Bajt—šircelj 2 : 0, Lendero—Klun 1 : 2. Finale: Bajt (Korotan)—Klun (Mladika) 2 : 0 (21 : 16, 21 : 19). e i e t ■ - M (!!> Finale 10, Stre.« •ien 2:0 (!), Prdalnik—Mlakar 2:1 * Pattčnik—Ivaac 2:0. : Strel«1 k Bu'rr 23 k—B <>^nil<. 21:14. 25. 21 : 21 : 1«. Prt©čr-k 51:6. 211:11. Botoi-i 21 : 15. 21 : 9. Betečnik— Bodih-.21 : b in B?«*l»nik-- Dy;ar 1* : 21 c.rr . ii\— ni k - Dul* * k ?A : S 15:21. ... • Iirnt—5. oc^no: i. *t«?ai Stre.jnik.3 toč-6 : t), '% Jc—Brieel 21:14. 21:1*. K nčna eeem: 1. Bf "t S tečke (fi : 1), 2. Bedobn k 2 (4 : 2), 3. Cr>jc 1 (3 : 4), 4. Bri-erlj 0 (0:6). Turnir juniorskih moštev^ II. k« 1 e : Kcnstan I.—Kei^etan IV. 3 : 1, Mladika II.—Hermes II. 3 : 0, Korotan II. —Hermes I. 3':' 0. Mladika I.—Mladika ITI. 3:1. III kele: Keretae I —Mladika, n. 3: 0, K rotan II.—Mlad ka I. 3:1. Finale: Korotan I.—Korotan n. 3:1 (Potočnik—Dulai 21 : 13, 21 : 1, Jankovič -Streinik 13 : 21. 19 : 21 v igri «lv©jic sta zmagan Petečaik ia Jankevič 21 :19. 21 : 12. kon*no pa je Potečn k p:razil Strojnika 22 :20. 21:19. Glavna moStve se sestavljali: Keretan J. : Botečmk in Jankevič. Keretan II. : Štefan Strojnik in Dular. Mladika I. : MU kar in Meden, Mladika II. : Košak in Ivane. Hermes I. pa Tušar m Gregi. Turnir ju«ior*kili dvrjtc: K. kele: Betečn.k — Jankevtč Bedobnik 2 : 1. firceij—Nsvak : —Dular 0' : 2. Okretič—Lendero Kastslic 2:1. Ivane—KoSak : Mlakar 1:2.' 115. kele: Botečn k--Ja«k»vič : Strej-mlk—Dular 2 0. Okretič—Lendere : Meden-- Mlakar 0 : 2. Nova preskdžisja za atlete V nedelj« popoldne na stadionu Hermesa — Izbirno tekmovanje za »Gran Premio del Mezzofondo« Lahkoatletska zveza je v nenehnem prizadevanju, da bi čim bolj razš rila, najKo-ristnejio športno panogo, lahko atletiko, razpisala za, prihodnjo nedeljo n:vo prire-d tev, in sicer pokrajinsko izbrno te*tni»-vanja za veliko nagrado na srednje prog« (Gran Premio del Mezz»fcndo), to je veliko vsedržavn; lahkoh^-tletsko tekmovanje vsake sezone, za katero je dal pobudo mi-lanr-M srvortni dnevnik »La Gazzetta dello Šport«. Na to pobudo bo tudi letos — in je deloma tudi žs bilo — izveden-h nad 40 izbira h tekmovanj p> vsei državi, katerih zmagovalci bodo potem zbi-ani v skupnem finalu za vso držiavo, ki bo zadnjo nedeljo mesoea. maja. Tekmcvanje. ki je odrejeno na 100 m dolgi progi, ima predvsem te namen, da b: pridobile* mlade atlete za to posebno vrsto teki in prepričani smo. da bo ta konkurenca privabiia tud' v našem mestu številne tekmovalce. Tekmovanje je odprto za vse :n 5* bedo prijave zaključile v petek,^ vendar prireditelji prrcčajo, naj tekači odn. društva ne čak:;'o do zadnje m nute s predi -žitvami prijav, in sicer zaradi tega, ke? tako v mnogočem olajašajo delo pri organizaciji. Prmvom mora biti priložena taksa pe 1 lir« za vsakega udeleženca, obenem pa mera biti vsaka opremljena tudi s p -•Satki • društvu, šoli, ustanovi, oddelku ali Dopolavora, ki ga bo priglašeni zastopal. Prijave sprejema Lahkoatletska zveza sama v svojih peslovnih prost rih na Blei-vveisevi cesti l/H. Tekmovalci, ki bi ne imeli «mertne dovolilnice Ljubljanske zveze ali izkaznice, da rpadajo med atlete III. kategorije. včlanjene pri FIDAL-u za tekoSe let"© >»od© morali imeti r b vpiai zračasno izkaznice, ki -ih bo izdajala prav tako za pristojbine po 1 liro zveza sama. če bo število prijavljenih dovolj veliko, »odo odrejeni predteki s pričetkom 16.15, finale pa bo nepreklicno v nedeljo, 2. maja t. 1. ob 17.45. Sodniki in tekmovalci se morajo zbrati ob 16. na igrišču Hermesa v šiški zaradi I skunneea nastopa in izročitve startnih številk. Kdor takr-t ne bo prisoten, se ne to more! udeležiti tekm: vanja. : Bajt— Strejnik : Ba j č — Meden — SLUŽBENE OBJAVE lz CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava št. 10. Ljubljana. 28. aprila. 1. Protest Hermesa prolav oro t. t. Na podlagi pravočasno vloženega protesta Hermesa zoper verifikacijo prvenstvene tekme Hermes : Dopolavoro t. t., ki je bila edigr-na dne 18. t. m. z izidom 1 : 0 v korist s'e '.njega, se omenjena tekma razveljavlja in se proglaša kot izgubljena za Dopolavoro t. t. z 0 : 2, ker se je ugotovilo, da je nastopil Dopolavoro z igralcem M"a»-novičem Branom, ki ni imel pravice na^ stopa. 2. Igr-lec Milano\'ič Brane, ki je nastopil na prvenstveni tekmi za* klub, za kateri nI imel pravice nastopa in ni bil verificiran, se avtomatično verificira za Dopolavoro t. t. in se obenem kaznuje s prepovedjo igra-nia-ni dob© 6 mesecev. 3. .Objave verifikacij. Seznam verificiranih Lgraicev lahko dvigne vsak klub takoj po vsakokratni seji direktorija, najkasneje pa do vsake sobote ob 12. Prva sobota po izvršeni verifikaciji velja kot pričetek roka, v katerem je vložiti morebitno pritožbo nroti verifikaciji. s Htmm (nogometna sekcija). Pozivajo se vsi igralci I. in rezervnega moštva, d* se zanesljivo udeleže obveznega sestanka danes, 29. t. m., ob 18. na igrišču. Po sestanku trening na dva gola. Berglez. Eržen in Krsmjc zanesljivo! A. ALEXAND£K: P0ZABU NAPEV_ EOMAJS »Takoj!« je odgovarila z radostnim obrazom. »Dovolite samo, da stopim k svoji mizi po torbico jn cigarete;« »Dober večer, miss Elmkunst!« je tisti mah vzkliknil moški glas eb njeni strani. Dora se je sunkoma obrnila. Kdo bi jo utegnil poznati v tej beznici? Frank Leroy je v večerni obleki in s cigareto v ustih stal zraven nje. Gledaj jo je presenečen©, z namrščenimi obrvmi; globoka navpična brazda se mu je dolbla v čelo in dajala njegovemu obličju ■enavadn® strog izraz. »Dober večer, mis Elmhurst!« j« ponovil, ke ni dobil odgovora na prvi pozdrav. Val krvi je planil mladenki v obraz. Prav nič je jd bilo sram, da se tako našemljena i* maličena »Bogate, nikeli *s bi kil pričakoval, ia vas lajdeia tu!« je odvrnil n-Jadi človek, poudarjajoč vsak zlo* in delajo. kai:or da ne vidi penudene roke. »Sedite!« je nadaljeval z esernim. ukazujoči!* glasom. Ko 2«e je mehanične ubogala, je prisedel k »ji. »Kaj iščete v tem lekiiu?« je vprašal. žare. Lerovev oblastni nastep je merala sama pri sebi priznati, nie take i*iv»a. Dora je stisnila je žalil, čeprsv je da ima prav, ko z edjovorila. pr.sla za-»Sločinca »Menda ste nač uganili, aa »jsem bavo,« je mslo* sledim,« je tihe dedala. Lerey j? v s».vzrt»f?ti privzdi?mil »brvi in neks-like pornolčal. preden je ed»evaril; nate je stror« pogledal mladenld v cči in z ledenim glasom dejal: »Zdi se mi, da preradi citate policijske romane. Sram bi vas.morale biti, veste? Ali greste pri tej priči z menoj ali ne?« i »Kdo vam daje pravic«, da take gevsrite z me- noj r- je Dora oro vzkliknila, in dve j**ni solzi sta ji zalili oči. »Mar niste tudi vi prišli semkaj? Ali vas jaz zaslišujem, čermi?« »Velika razlika je, dra;a, če gre moški pe gledališču za kak© urico v bar, ali pa če pride vanj ženska, in še takole oblešsna... da ne reče* slečena!« £ž^"SiTgost.rrokXr«v;st7da jo^di I 3« Leroy od^il. »O tem bova sicer še govorila, a takšno človek iz mjome dsužfce, ji J> bila neznosno j ne tu... ureva.« - ^ j »Niti na misel mi ne kedi!« se ie ®«r* tnpasto h ff11 »Prav všeč mi ja Hi!... »a, že prihajam!« 'jojka- »S3& je; ^^ »e za- Zadnie baae^* so veljale plavcu. ki se je bil z na- lotSTv tem lokalu; toda...« V zadregi je utihnila, i smeškom približal, da jo odvede plesat. VsUla je. »I5«ra!«- je vzkliknil Frank. Kaj še hsčete sd mene, gospod?« je rekla mladenka čez ram« plesale*, ki je je že držal v rokah. «Mar se pojdite učit, kako je treba govoriti s spodobnim dekletena! Lihke neč!« Leroy je t^kiate razkačene vptal. ; Kakor hočeš!« je rekel, čeprav ga ni mogla več slišati, in zapustil lokal, ne da bi se ozrl po nji. »Kdo je bit ta predrzni elevek?« je kotel vedeti »plaveč«, ke je Leroy edšel. Deri je šlo bolj na jok ket na smeh, a vedela je, da se mora zatajiti. >;Ok, star znane«!« se je zlagala. »Očital »i je. da sem »u izmaknila listnico, preden sem šla v zapor. Ssveda sem mn jih pošteno nabrenkala.« »In cepec jo je edkuril!« re je namrdnil ->plaveč«. »A zdaj pridete k najini mizi. kaj ne? Moj prijatelj že komaj čaka, da bi se seznanil z vami.« Dora se je nasmehnila in krenila za njim. Bila je trdovratna v svejik namerah in ni niti mislila na te, da bi se odpovedala. Tem manj še zdaj, ko ni šlo več samo za to. da izsledi Manhattanovega morilca in ga spravi pravici v roke, ampak tudi za to, da pqkaže nesramnežu Leroyu, česa je zmožna. Ta misel jo je docela prevzela, tako da ves ostali večer ni več pazila, kaj se godi okrog nje, čeprav bi bila morala že iz preproste previdnosti imeti oči odprte. In take ni postregla niti enega i?mod pogledov. s katerimi sta se sporazumevala tovariša, nikar že, da bi bila opazila, kako je »plaveč« z naglim gibom vrgel belo kroglico v njeno skodelico kave. Ko sta jo kmalu nato neznanca povabila, naj v njunem spremstvu odide, jima ni vedela kaj opo-reči, tem bolj. ker jo je obhajala slabost. Pozneje si vobče ni mogla pojasniti, kako je zapustila lokal, niti ne, kaj se je potlej zgodilo. O vedela se je šele v zaprtem avtomobilu, ob zvoku trdega moškega glasu, ki jo je priganjal, naj pije vvhiskv iz ponudene steklcr.ke. medtem ko ji je drugi spremljevalec upiral v tilnik mrzlo cev avtomatskega samokresa. »Samo treni mi, pa je po tebi!« sta ji grozila. Dora je bila komaj zmožna misliti. Moj Bog, ka^p neumna je bila! Zločinca sta imela bogme lahe« posel z njo, in zdaj je bila v njuni oblasti. Xaj bd z njo? Na pol stisnjena je sedela med neznancema, tako da ni mogla premikati ne rok ne nog; brnenje, ki ga je čutila v glavi, ji je zbujalo slutnjo, da sta jo upijanila z nekakšnim mamilom.' »Kam me vozita? Kaj hočeta od mene?« je nazadnje s slabotnim glasom vprašala. »Molči, avša! Nocoj si že dovolj gobezdala!« *e je togotne zadri eden izmed njiju, ki ga je po glaau spoznala za »plavca«. Pogledala je skosi' okeace. Ulice so bile razsvetljene, pločniki polni ljudi, ki so se vračali iz gledališč ia kinematografov. Toda od koga se je mogla nadejati pomoči? Dora se je dobro zavedala brez-upnosti svojega, položaja: niti da je bila kdo ve kje na samem in v temi, ji ne bi bila mogla groziti večja nevarnost In pištola neznanca, ki je sedel zraven nje, ji je onemogočala vsak poskus upora. VVII.KIK. COLLINS: Nezadosten dokaz Pripre vrata svoje sobe tako, da lahko po potrebi gleda skozi ozko špranjo. Nato ugasne kič in čaka kakor maček pred mišjo luknjo. Hodnik je edino mesto, ki ga mora nadzorovati in vso noč ga razsvetljuje svetilka. Polnoč bije. Sliši zaklepanje iz pritličja, drugega nič. Pol ure po polnoči. Še vedno ničesar. V hiši je tiho kakor v grobu. Ura je ena, dve; še vedno tišina. Dve in pol: naposled zbudi nekaj Dexter-jevo pozornost. Zasliši nek šum v bližini svoje sobe, na hodniku. Sliši, kako nekdo z največjo previdnostjo odpira vrata. To morejo biti edinole vrata sobe gospe Beauly-jeve. Dexter se neslišno spusti s svojega vozička ter se po rokah splazi do vrat in posluša. Sliši, da so se vrata zaprla; vidi nekaj mračnega, naglo umakne glavo cd odprtine v vratih in jo skloni k tlom, kjer ga gotovo nihče ne more odkriti. Kaj vidi? Vidi gospo Beaulyjevo! Ograjena v dolg plašč gre po hodniku ter izgine mimo četrte sobe, kjer krene v drugi hodnik, imenovan južni hodnik. V tem hodniku so tri sobe. Prva je majhen kabinet, ki ga je omenila bolničarka pri zasliševanju. Druga soba je spalnica gospe Macallanove, v tretji je njen mož. Kaj išče do smrti utrujena gospa Beaulyjeva ob pol tretji uri ponoči v tem delu hiše? Dexter hoče nadaljevati z raziskovanjem, čeprav tvega, da se izda. Ali veste, kako hodi Dexter brez vozička? Ste videli, kako hodijo pohabljenci po rokah?« »Da videla sem vas sinoči,« sem odvrnila. »Vam ugaja moj način pripovedovanja? Pripovedujem zanimivo? A prav tako dobro znam pripovedovati življenjepise. Hočete, da vam pokažem?« »Drugi del: avtobiografski stil.« — je nadaljeval Dexter in mi mignil, naj ga poslušam. »Odskakal sem na hodnik gostov, krenil na južni hodnik ter obstal pred kabinetom. Vrata so bila odprta, a soba je bila prazna. Vstopil sem in se splazil k vratom, ki so vodila v spalnico gospe Macallanove. Bila so zaklenjena. Pogledal sem skozi ključavnico; ali je bila ključavnica z druge strani zaslonjena? Ne vem. Vem le, da nisem mogel ničesar videti. Poslušal sem. Ničesar nisem slišal. Na hodniku tema, tišina, prav taka tema in tišina tudi v sobi Sare Macallanove. »šel sem do Evstahijeve sobe. Pogledal sem skozi ključavnico. Ključa ni bilo v ključavnici ali pa je bil tako obrnjen, da sem lahko videl skozi ključavnico. Evsta-hijeva postelja je bila ob nasprotni steni in lahko sem ga videl, kako je sam spal v svoji postelji. Trenutek sem razmišljal. Zadnje stopnice so se nahajale nedaleč od mene, na koncu hodnika. Splazil sem se po njih v pritličje in si ga ogledal. Vsa vrata so bila od zunaj zaklenjena. Vežna vrata so bila zaklenjena in zapahnjena. Prav tako so bila zaklenjena vsa vrata sob, v katerih je spalo služabništvo. Vrnil sem se v svojo sobo, prepričan, da je spodaj vse v redu. Kje naj bi bila gospa Beaulyjeva? Očitno nekje v hiši... toda kje ? Preiskal sem vso hišo. Ni mogla biti drugje kakor v sobi gospe Macallanove, v edini sobi, ki je nisem mogel pregledati, edini sobi, ▼ katero nisem imel dostopa. »Dodajte temu, da se je ključ kabineta, ki je bil poleg bolničine sobe, izgubil, kakor je bila že izpovedala bolničarka.- Ne pozabite, da je gospa Beaulyjeva vroče želela postati Evstahijeva žena. Združite vse te domneve in uganili boste, kakšne so bile moje misli, ko sem čakal v svojem vozičku na to, kar se je utegnilo zgoditi. Proti četrti uri me je premagala utrujenost, da sem zaspal, a nisem dolgo spal. Nenadoma sem se zbudil in pogledal na uro; bila je štiri in dvajset pet minut. Ali se je gospa Beaulyjeva vrnila v svojo sobo, med tem ko sem jaz spal? Odskakal sem po rokah k vratom njene sobe in prisluškoval. Vse tiho. Nalahno sem odprl vrata; soba je bila prazna. Vrnil sem se v svojo sobo in čakal, da se zdani. Z največjim naporom sem se upiral spancu. Odprl sem okno, da je zavel v sobo svež jutranji zrak, toda znova me je premagal spanec. Zdaj je bila ura osem, ko sem se prebudil. Kakor ste lahko že opazili, imam jako dober sluh in zaslišal sem ženske glasove, ki so se oglašali pod mojim oknom. Pogledal sem navzdol, ne da bi me mogel kdo opaziti: Gospa Beauly-jeva in njena služabnica sta imeli nek skrivnosten pomenek. Videti je bilo, da se obe ozirata naokrog, kakor da se zavedata krivde, lioteč se prepričati, da ju nihče ne vidi in sliši. »Bodite previdni, gospa«, je dejala služabnica, »ta pohabljena pošast je prevejana kakor lisica. Pazite, da vas ne vidi.« Gospa Beaulyjeva je odvrnila: »Pojdite prva in glejte predse; jaz pojdem za vami in bom gledala za nama.« Nato sta izginili za hišo. Pet minut pozneje sem slišal, da so se vrata sobe gospe Beaulyjeve tiho odprla in zaprla. Cez tri ure jo je bolničarka srečala na hodniku, ko je šla gledat, kako je z bolnico. Kaj mislite vi o vsem tem? Kaj mislite o gospe Beaulyjevi in njeni služabnici, ki, ako sta si imeli kaj zaupati, se nista upali storiti tega v hiši, boječ se, da ju utegnem jaz slišati? Kaj mislite o mojem odkritju tistega jutra, ko je postalo Sari slabo in istega dne, ko je umrla? Ali zdaj vidite pot, ki vas pelje do zločinke? Ali vam je blazni Miserrimus Dexter pomagal priti do nje?« Bila sem preveč razburjena, da bi mu mogla odgovoriti. Naposled sem videla pot, po kateri bom vrnila svojemu možu njegovo dobro ime. »Kje stanuje gospa Beauly?« sem vprašala. »In kje je tista služabnica, ki je uživala njeno zaupanje?« »Tega vam ne morem povedati,« je odvrnil Dexter. »Ne vem.« »A kje lahko to izvem?« »Major Fitz-David bi vam lahko to povedal. Gotovo bo rad ustregel vaši želji. Jaz ne pridem k njemu na večerjo; povabil me je, a sem odklonil povabilo. Vi pojdite, tam boste našli tudi gospo Clarindo, prijateljico gospe Beaulyjeve. Ona bo gotovo vedela, kje stanuje. Pridite k meni, ko boste izvedeli za njeno stanovanje. Vprašajte jo tudi, ali je njena služabnica še vedno pri nji; o obeh boste lažje govorili. Skušajte si pridobiti zaupanje tega dekleta in gospa Beaulyjeva bo v naših rokah. Imate dovolj denarja?« »Da, imam ga.« Dexter si je veselo pomel roke. »Dekle je torej najino; toda bodite previdni glede vašega imena. Ako se ji predstavite kot Evstahijeva žena, bo gospa Beaulyjeva takoj videla " vas svojo sovražnico, saj ste jo izpodrinili pri njem.« »šla bom večerjat k majorju pod imenom, pod katerim se je Evstahij oženil z menoj.« »Odlično!« je vzkliknil Dexter. »O, kaj vse bi dal, da bi mogel videti, kako vas bo gospa Clarinda predstavila gospe Beauly-jevi! Kakšen prizor! Spet so mi začeli možgani delovati. Ne bojte se. Lotiti se moram kakega težkega telesnega napora, prezračiti si moram glavo, sicer se mi bo razletela.« MALI OGLASI b —JO, trn (H. tn prav. tfckso —M, m dajanja naslova aU Utn L X—. Najmanj« Iznos »te oglase J« ti— — g* *=nlt*e In dopisovanja )e pMatt • b lv—. aa m draga ogla« «• —M m besedo, za dri. in prof. takso —M., m_Brid;.- itd., dobite večje število r Kolodvorski ul. 3 na dvorišču. «932-6 Vrtne stole lotdS) angl. mod-Ji. v Učni izvedbi, različnih barvah. v okras vsakega vrta. ima na mlogi Ravnikar les. rad.. Linhartova 25. 6025-6 Stare bicikelj-gnme biciklje, motorna ko'e.-a in gume m moto-na kolesa, kupimo. Plačamo zelo dobro. Ga-eogeno-Merkur. Puharieva 6. 6929-7 Avto, mjy t o Prodam Fiat 521 6 sedežni. Breg 14, Ogrne. Ogled od 10. do 11. ure. 6904-in Kolesa Več tricikljev različne velikost. nekaj rab-ljenih, nekaj novih razprodaja po zelo nizki ceni Gasogeao-Merkur, Puharjeva 6. 6930-11 Opremljeno sobico skromno, kjerkoli išče uradnica ves dan odsomn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 77«. 6917-28a Opremljeno sobo v Rožni dolini, iščt za 1 maj mlajši samostojen gospod. Ponudbe na og!. odd. Jutra •pod »Točen plačnik«. 6912-23a rnjiJMzniL Manjšo sobo s posebnm vhodom, souporabo kopalnice. od'iam takoj ▼ centru. S'.rofsmayerjeva ulica 8-II levo. 6911-23 Lepa čista soba se odJa sol dni o.-ebi. Mestni trg 17-11. vrata 8. 69"..V>3 Stanovanje Lepo stanovanje onosobno. . kabinet z («jhi-»tvom, ugodno proilam. Ponudbe na ogl. odd. Ju:n pod ♦Komfortnoc. 0918-21 Pohvštvo Spalnica iz vezanega lesa orehova korenina, kompletna, se proda. Ljubljana VIL. Podutiška :». Mizarstvo Hafner. 69:28-12 Oblačila Krznen plašč rujav (strižna ovca) se takoj ugodno proda zaradi odpoto-vanja. Iz prijaznosti na oprl cd v salonu Mire Skabar, Ulica 3. maja 5-II. OWl-13 Tri delovne halje moške, nove, prodam. Miklošičeva cesta 22:a, m. nadstr., vrata 31. 6913-13 Vilo z vrtom kupim takoj u.-poareono. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifre »Samo do 500.000«. 6076-20 30 ha gozda 40 let starega nasajenega smrekovega gozda, bujne rasti, naprodaj Informacije daje: A. Kajfež, Florijanska 4 v Ljubljani. 0935-20 Ključe sem izgubila v desnem krila •Tivolija. Pošten najditelj naj jih vrne proti nagradi v upravi Jutra. 6927-28 Izgubila sfem zlato ure« od tive.ocavčke 14 do hiše Četen. Po»ien. dobro- znani najditelj naj .'o odda » utravi Jutra. 6920-28 Šest ključev se je na#o pri dram. gledališču. dobijo se v mh-karni »Drama«. 69:6-28 Pisalni stroj dobro onranjen, po mož nosti novejšo tlpo. tu pim. Ponuditi: A Kova čič. Prešernova 44. 211-M J Singer stroj »pogrezljiv« Singer stroj »entel«, 'lameki v ze]o dobrem etanju. ugodno naprodaj. »Triglav«. R<.-ljeva 16. 6938-29 Računski stroj ugodno naprodaj. Ogledati med 6. in 7. uro popoldne. Pov-še'ova ul. 85.' 69D7-29 Živali Prašičke plemenske, dobite lahko tndi domače pašne. Naelov v vseh posl. Jutra. 6936-27 Petelina rodajlend za pl in.-, prodam. Inž. Prezelj, Wolfova ul. 3. 6923-27 Prodam ovčarja nor.šk. ga, 7 tednov starega z rodovnikom. Na.-'ov v vseh posl. Jutra. 6921-27 Mlado kozo jirodam, Moste, Zvezna 3. 6922-27 Prtoma Seno in slamo je zopet prejela Gospodarska zveza. Bleiwei?"vi 29. 6857-33 Suho sadje pmda a Gospodarska zveza, B1eiwei-ova 29. 6933-33 Razno Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia 1 .s . -„— - "1 1 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustil naš preljubi sin, brat in stric ILOŠ JAZBI trgovec na Planini pri Sevnici Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek, dne 6. maja 1943 ob 7. uri. LJUBLJANA, dne 28. aprila 1943. Globoko žalujoča MAMA; JOŽE, brat; MILICA, DANA, SLAVA, sestre; arh. FRANC BERLIC, svak; ANČKA, svakinja; PETERCEK, MIHEC, nečaka; ALENCICA, nečakinja — ter rodbine: JAZBINŠEK, ŠMID — in ostalo sorodstvo Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja aa konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. toot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubo mir Volčič — Vsi v Ljubljani