97. številka. Ljubljana, nedeljo 28. npr i In. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ifttiaja vsak d*:i, iaviouiii '/.iTi^itoljka i« duovo JO pst-^nioth, tor v«;j»» po posti pfiritstiail *s. uvitro-OK"«^ d«i»l. na lom mo radunn 10 kr. sa ruoana, 00 kr. *a Ao-j-t J<»tH. — Za tujo ooiolo toliko ;oA, koUkot poštnim iznaša. — Za gunpodo ućituljo na Uudnkiti tu lah in /a iljake volja znižana MU in sioor: Z* Ljnbljano -ta t«Ut lota 2 g Id. 60 kr. po polti projcman ia ioirt luta 3 — Za oiiunilu s« placiu«« od doMristopne ptMI lllll 'i kr., M omaril« onkrat tiika. 5 kr., uo M dvakrat in 4 kr. co »o tri- ali voćkrat tiska. Dopial naj se r.vole i-ir-kuatL — Rokopisi ao no vračajo. — Urodnlatvo jo v LJubljani v Prano Kolinanovoj hiti tf\ 3 „Kiodalifika stolbu". Opr iviiijtvo, na katoro *aj *o MfcfO volijo pošiljati i. aprila, dragi prvega maja na sedem in dvajsetih ladijali na otok Malta. Povsod v Indiji jo veliko navdušenje za vojsko. Domači Indijci se prostovoljno oglašajo za vojno slu/bo. Muhamedanski vstaši v Itumeliji se bližajo Filipoplju, pred soboj Bolgare podeči. — V Adrijanopolji, od koder je po sadka izmaršinila, so ljudje v strahu. — Za baltiško morje se nemudoma oborožuje močna, kaeih 20 vojnih ladij obsegajoča vojna llota. Berlin 2<>. aprila. „Nordd. Ali«. Ztg." pravi: Sredina diploniatično akcije je v tem, kako bode odgovorila Anglija na vprašanje Italije o pozitivnem programu angleške orijentalne politike. (O loj politični ru/gled.) Petorburg" 2(>. aprila. General lleimaii je ua tifusu umrl. (Seneral Tot-leben je 26, t. m. odpeljal se iz Odese v San-Steiano. Hamburg' 26. aprila. Bismarkova bolezen se pravilno boljša. London 2(1. aprila. Vsa denašnja poročila kažejo na vojsko z Kosijo. Le ko bi se Rusija popolnem odmeknila, rešen bi bil mir. l)aily News poroča, da so v Peterburgu prepričani, da lord Beacons- field hoče na vsak način vojske. Podobno vest ima Daily Telegraph iz Berlina. 0 z i r i l>n balkamktin jtohtofofrii sft>miski>- leta ne Hamu do Siska in Pihaču, ampak v zvozi E& Srbi iti Crnogorci do Travniku, Serajevega in Mostara. In če Krof Andrassy trdi, da Posna in Hercegovina ložiti v obzorji naših interesov (zdaj Ule baje leži tudi Polgarija), mu to rudi vrjamoino, ker čutimo 111 vat je, Srbi, Dalmatinci, Slovenci in nekoliko tuli še COlO nemški Notranje Avstrijci, da imamo glede na zgodovino svojo inorulično interese zastran imenovanih zetnstov; in interesi, ležeči v našem moraliSnem delokrogu, dotikajo ho gotovo tudi Avstrijo. Ta zastonj smo izrekali nadu, in prn/iio so bilo prošnje, da naj AvBtrija kaj gotovega, kaj izdatnega »tori za urejenje in prerojenje Posne in Hercegovino; znstonj so bili do/daj migljaji od Tenisu, pozneje celo od Berlina in Teterburga, da nuj AvHtrija zasedo Posuo in Hercegovino in pripomore stoletja tlačenim slovanskim rodovom pridobiti človeško pravico; okolščine so bile ugodne zanjo; Rusija je bila še hudo zavezana in navezana na pogodbe, — pri vsem tem so Avstrija lo ganila nij. Na Dunaji in v Pešti še razumeti nij so hoteli zahtevnnj vstašev; rekli so tilistri: ta Ijud se bode dal užo pomiriti z nekolikim zboljšanjem njegovega usmiljenja vrednegn tvarnoga stanja. Pa nijso samo za vsakdanji kruh pros.li ti vstaši, marveč tudi za rešeuje i/< skušnjav in bed, in sicer so molili celi očenaš, in se izkazali pravi junaki; voščili ho jim blagoduš-niki evropski, posebno z ozirom na njih krščanstvo, celo svobodo, in da naj bi imeli politično življenje sanu v sebi, neodvisno od Turčije. Srbi in (')rnogorei, zavzeti za sorodnike svoje, bojevali so so z vsemi močmi za nje proti turške) prosili; da bi bili brez vspeha borili se, tega ne bodemo tu trdili, kajti za njimi ju vzela mogočna in velikodušna lludja sama vse težavno delo nase, delo os vo bojenja balkanskega poluotoka in najtežji del njegov, osvobojenjo Bolgarov, jo Rusija tudi izvela. Moj tem so bile čuti vso druge homatijo iz Dunaja in iz Pešte; le samo o narodnoj banki, o eolnuii, o novih davkih ua kavo ia raj Ž, o uagodhi so je besedovalo, in so ko vlekle dolge in za ta važni čas nam predolgo-čamo razprave. Nočemo in ne moremo tajiti Listek« Pisma iz Dalmacije. v. V I tenkove i duo 1. aprila. Nij mi treba poudarjati, da moj voznik nij bil posebno izurjen pevec; omeniti hočem le, da je imel tako oduren glas, Ua bi moralu VHUcega nehote groza obiti, ako bi ga slišal v teiuuej noči na samotnem kraji poti. Vendar mi je čas mej njegovim petjem dosti hitro pohajal, ker som se moral vselo| iz celega Brca nasmijali, videč, kako tu iu tnin ovčji pastirji radovedno usta iu oči odpirajo, da izvedo od kod prihaja glas, kakoršnega so si menda samo med čarovnicami na kleku o njihovih nočnih shodih misliti mogli. Tako Hva se peljala po lopej nekoliko navzgor vodočej velikoj eesti sredi vedno enakomerne okolice, na katerej nij bilo nič dru- zega videti, ko kamenje, nekoliko travo sun in tjo iz prsti poganjajoče, nizko grmičevje, — med tem pa po oboh straneh cesto čredo pasočih se ovac in melanholično popova j. leta bi se bilo vrnile mnogoštevilno pridne rodbine iz Rosno in Hercegovine v svojo domovino, obdelovat grudo svojo, — naša Avstrija bila bi začela kratek in legak boj in osvobodila Itosno in Hercegovino. So lo z vstajo 1 lolgarov smo začeli želeti nastopa mogočne Kosijo na bojišču, ker smo za potrebno izpoznuli v nvrho osvobojenja Hol gurov ruske močne roke. Hačunili pa smo tako, in še zdaj so nam ta račun ne zdi napučen, da za osvobojenje liolgarije bi trebalo so enkrat večjih sil, kakor za osvobojenje Itosno. Velikodušna Rusija jo izvršila svojo nalogo, in s tem ugonobila turško silo. Sram nas je, da mej tem Bosna in Hercegovina, kjer se je boj za Čel, in kateri deželi nas posebno zanimati, kakor znano, iz zgodovin- malo preobilu zakonske polovice, iz veliko porcelanasto skledo „rižoto", ter ga jo z veseljem tudi meni poln krožček odstopil. Pivci, ki so sedeli okolo manjše mize, umaknili so so mi spoštljivo in gospodinja jo je, kljuhu mojemu protestu, pogrnila z belim prtom. — Da sem ho pogrncno mizo branil, moralo so jo pivcem pri velikoj mizi posebno dopasti, kajti najstarejši moj njimi ponudi mi kozarec vina in ko sem to ponudbo sprejel ter kozarec na zdravje družbo izpraznil, tu.li še „ha-kulara" (polenovke). Temu sem so komaj Ubranil lo l?og ve, čo bi so bil, ko bi no bil ravno moj voznik v gOBtilnico stopil, katerega jo družba kakor iz onega grla: „l>uj Bog zdravje, šior ll;ijamonti!" Zopet jo začelo ono vriščnnjo ko proj, le sem in tja so pivci umolknili, ter naprosili Dujo, da jim ju kaj zapel. skega ozira in ker sta mejaša naša, še vedno bivati pod izključljivem vplivom niohnmednn skem. Se sedaj so begunci ne morejo vrniti v domovino svojo ! Nikakor ne moro pravo biti tako vedenje proti Ilosni in Hercegovini, posebno čo pre mislimo, da bi ho najbrže svrha bila dosegla I manjšimi žrtvami, z udeležonjern Avstrije o pravem času akcijo proti Turčinom. Zdaj so pOtebttO navduševati za osvobojenje ltosne nij nam več; mogoče, in bi s takim Btvdulevftnjem sami sebe slepili, (iotovo bi bili Srbi, ko ho drugo pot pričeli boj s Turčiuotn, h hvojo glavno silo planili v lkmno, ter jo zasedli, ako ne hi Rusija jim tega čina I odrom na neke avstrijsko interese odsvetovala. Torej le še pred vojsko nam od Rusov dana beseda, katera je tudi pri sklepanji sun štefanskega premirja njim inorodajna bila, je uzrok, da imamo opraviti še veliko v Rosni in Hercegovini. Prav ima ruski narod, da nij po vsem zadovoljen s premirjem «an - štefanskim, z njegovimi neizročeno zmernimi določbami. To lakošnih žrtvah in zmagah vliti bi ne mogel drugačni zvon mini, zvon, katorega gtns bi se razlegal po celem balkanskem poluotoku in o/, na nje val vsem rodovom njegovim popolnem neodvisno, novo državno življenje. Osodepolni položaj učinila sta turška poslanca, za mir moledovajoča, Rusom. Starogrški junak v tako neugodnoj nevarnosti jo izdihnil: „Joj, lo zdaj So milostljiva na strani mi stoj, Zenova hči, vladarica Palada Atena, ustanoviteljica držav !" Tako jo bilo Husom pri srci, menimo, ko so sprejeli poslanca turška. Dokaj določob pogrešamo v premirskih členih san-štehinskih, posebno nas pa vznemirja in boli, da zastran Rosne in Hercegovine nič pravega se ne najde v njih, in tudi to, da to deželi nij ste bili zasedeni še pred tem sklepom od krščansko vojske, kar jo neobhodno potrebno za napredek njun vsaj šo dvomimo, da bi mogli begunci brez zasede so vrniti na svoj dom. Posebno grenko jo to za nas, ker smo mislili precej, ko so Rusi prekoračili Dunav, da zdaj bodo užu oni vso uravnali, naj nas več no skrbi oho da Rosne iu Hercegovine. Zastran Rolgarijo pa smo mislili, da jo bodo I! u si ustanovili tako: Bolgarska država, obsegajoča vse od Rol-garov obdelovane pokrajine in segajoča na vso strani, tako daleč, kakor daleč sega Rolgar-ski jezik, posebno tudi v Mucodoniji, popolnem neodvisna od Turčijo, naj hi stopila v Moj tem sem jaz kosil. Gosto, ki so prej sedeli okolo manje mize, povabil som, da zopet sedejo, toda le edini izmej njih me je ubogal ter prisedol k meni. Nij pa nič govoril- ampak v enomer je opazoval mojo urno verižico in prstane, tako, da se mi jo potrebno zdolo revolver, kute roga sem imel okolo ledij pri-pasauega, popraviti tako, da ga jo vid 1. Kakor da bi me razumel, vstal jo, popil s svojimi tovariši še kozarec vina in potoni z njimi vred odšel. Ker so vsi ti kili oblečeni nekoliko drugače od pivcov pri drugoj mizi, posebno, ker so vsi nosili s Boboj /a pasovi dolge nože, ua gl:ivi pa velikanske turbane, sklepal nem, da so Bosnjacii Gospodar mo je še lo podučil, da so Dalmatinci iz Kninskoga okraja, tor da stanujejo v vaseh ob turskoj moji. Peljali so se z malim vozičem, pred katerega ste bili osobno zvezo s katero si bodi sosednjih krščanskih držav, samo da bi se morale meje mej obema državama prej natanjko določiti, in najprimernejša ustava uvesti v Kolgariji. Okraji, od Turkov posedeni in obdelovani, naj ostanejo pri Turčiji; okrajem, od slovanskih mnhamedancev posedeni m in bolj na kraji proti i/toku ležečim, naj bi na prosto voljo dano bilo, ali ostati pri Turčiji, ali v zvezo stopiti l novo drŽavo, v katerem slednjem slučaji naj imajo svojo upravo, ne zastopani v zbornici bolgarskih podancev, ampak le samo v starešinstvu, ali pri državnem Hvetu. Okraji, nepretrgoma od Grkov posedeni, na obali egejskoga morja, nuj bi se prištevali najprej k Rolgnriji, in ako bi Bolgarska morda stopil* v porsonalno unijo z (irsko, bi brez zapreko ti grški okraji, — na posamezne občino grške so ne more ozir jemati, — ako bi hoteli, volili svoje zastopnike v Atene in spadali pod CJrško. Vendar ho pa mora na vsak način Rolgarska razprostreti do egejskoga morja. Gorje njim samim, da Grki nij so o pravem času stopili na bojiščo, da bi bili saj s Rusi vred prijeli /a orožje! Izgovarja ia zagovarja to zamudo pa strah pred turško pomorsko silo Grke, posedajoče veliko obalij s cvetočimi mesti. Pa tu li neko mrzenje mej (Irki in Slovani bi znalo te prikazni krivo biti, katero ho vedeli vzbuditi in gojiti Rusom neprijazni diplomati in pisatelji. Slednjič pogrešajo zlo Grki mnoge stotine blagih mlade-uičev, palih v Krečamkoj vstaji. Rusi so se proti velesilam in z ozirom na dane besedo strogo držali pri sklepanji san-štefanskih členov, strogo zgolj iz logiko dognanih činov, in nij so natančneje določevali /astra« tega, kar šo nij so videli dognanoga, ali zastran tega, kar je postajalo. Po pravici obžalujemo to neugodnost, — vendar upanja na s kora j š no popolno osvobojenje in pre-ro j on je balkanskega poluotoka ne damo propasti nikdar, — zdaj najin anj. Posebno pa rešenjo bosensko-hereogovin-skega vprašanja se no sme zavoljo' premirja zakasniti ali nedoločeno in nepopolno ostati. Zasesti se morate te dve deželi na vsak način, drugače zaostaneti najmanj za M) let. Precej so mora to zgoditi; — užo bi imelo Htati avstrijske divizijo v onih zemljah — in ako bi tega storiti nehotela Avstrija, prevzeti bi morali to nalogo Srbi. No, tako vznemirljiva šo nij do zdaj ta reč, denar za okupiranje pot roben, 60 milijonov, jo na razpolaganje, samo da bi (Daljo v prilogi.) vpreženi dve muli, v Zader, tedaj ravno v nasprotnem smem, ko jaz, kar mi jo jnko drago bilo. Ko smo so bili z gostilničarjem in veselimi pivci šo sem tor tja o čem pogovorili, pripravljal som so, da odidem daljo. Mož, ki mi jo prvi ponudil kozarec vina, naprosi mo, da bi smel prinesti. Priznati moram, da sem mu kaj nerad to dovolil; kajti sodeč po popisih Dalmacije, ki som jih sem iu tja v kac-in nemškem listu čital in po zagorelih ohraziU I) ilmutinr.cv, katerim njihova nošnja dodaja nekaj skrivnostno divjega, mislil som, da si dilmatinsk prostak ne dola nikukuršno težko vesti koga oropali ali celo zaklati. Ravno, ko som odhajal jaz, pripeljal 80 jo duhoven, ki jo bil tudi namenjen v Ikmko-vec. Ker so jo poznal z gostilničarjem, postal jo pri njem, da popije kozarec vina. Vprašata Priloga „Slov. Naroda" h it 07,, 28. aprila 1878. so več no iiHtavljali; uže nniu ragljajof-o žabo ni pomladansko sobico očitajo počasnost Kakšen Had bode pa ta od liusov nam privoščeni trud obrodil za Avstrijo V l'žo mo rulična pridobitev trga čina jo šo vedno dokaj vredna, Jugoslovani bodo jej morali biti hvaležni za to dejansko pomoč, oni, ki so toliko tisoč, junakov užo izgubili v krva vili bojih. Avstrija st bo prisvojila potem in B dobro vestjo obdržala Turško Hrvatsko, lep kos zemlje, dokaj siirjaških milj, katera uže po zgodovini mora pripasti Hrvatom, in tiste občine v Hercegovini, katero bi posebno rade združilo se z Dalmacijo, da bi uroudirala to deželo. Tudi zastran občevanja z iztočnim jugom in zastran prometa bode Avstrija vso potrebno, koristno iu olajfiavuo potem lehko poskrbela in dosegla. Naj se zbira iu krepča narod srbski, do sedaj neznano nesrečen, toda značaj en in krepak, ki je uže toliko žrtvoval za svobodo svojo in svojih bratov! (Judom se pa moramo čuditi velikoj množici noprijatoljov ia vragov njegovih, sicer dobro znamenje zanj, znak kreposti njegove; toda motijo ga zelo ti neprijatelji v napredovanji, zadržujejo razvoj in uničujejo blagor njegov. Osobito se Magjari grdo vedejo proti Srbom, tisti Magjari, katerih pradedje so pili iz ravno istega britkoga ko-liha, katerega ju moral srbski narod izprazniti do dna. Politični razgled. Notrtaiijt1) «aVi«»l>. V Ljubljani 27. aprila. Kaj je sklenil zadnji »ti i niJ/ei#Ai Bv6t in ali so imele konference včerajšnjo z ogorskimi ministri užo kakov vspeh, ne uaha jamo še nikjer poročanega. — Ogerski „Naplow očita (hslcjtaiicem, da oni nočejo nagodbo in h tem pospešujejo nolons volous padec Tiszo in Auersperga. V Italije «lri»av«k. bolezen llismarkova in Gorčakovljova zadržuje uže itak protožuvno dogovore zarad I*«/#//#•<•.•«, kateri zopet vedno bolj uever jeton postaje. Deuašnji telegrami kažejo lo bolj na vojsko Augležev z Kuni. Jutri v nedeljo pride en del ruske vojsko v Carigrad k božjej službi. V očigled nevarnega položaja, oboroževanja Angležev iu Turkov, morda bi Kusi šo tako najbolje storili, da iz Carigrada ne bi sli več ven. Iz #*«'#«#»•«#/«• se poroča: General Ld-šjanin se je iz Petorburga vrnil, prinesel carjevo jako prijazno pismo ua kneza, v katerem so zahvaljuje za pomoč srbsko vojske. O i raju Trn iu Vranja, ki sta bila namenjena Bolgariji* bosta na prošnjo k Srbiji pridružena. — V srbskem minister.-;kom svetu jo bila precej po poročilu Lešjanina ^khneua nlijincn Knsi,o zti prihodnjo vojno in iiioluii/„ieijii ele srbsko vojske. i't'.tii.uts^i Juti rim 1 des Debut.s" oil poretka Slovanom neprijazen, študira zd.ij iu mi, kako naj se reši orijentalnu vprašanje. Ta meni, da se mora Turkom res v/.oti gospodarstvo v Bosni, Hercegovini, llolgariji, Lpiru, tesali)i in Maeedoniji, kjer jo večina kristjan ska. Te provincije naj bodo avtonomne pod ovropo)skiin uo pod ruskim protektoratom. Kusija naj ima dovolj z ni o ni ličnu slavo, da jo kristjane v orijentu osvobodila, itd. 1It.li y<« ttfttn vlada ]c baje izrekla nngleškej, da bode njeno zahtevo podpirala, naj se dogovor san štelanski \> red loži oblastim potrienjo, kadar bodo p roj Anglija povedala svojo misli, kako naj se vzhod uredi za p r i li od n j os t. Dopisi. ■ k siovIib i*M44k iloliiae 25. npr. [l/.vireu dopis.) Kakor jo bilo v „Slovenskom Narodu'' užo povedano, umrl je v Mozirji Janez Lipo ld, bivši slovenski poslanec. Po kojni rodoljub jo zaslužil, da mu so slodeče vrsto v hvaležen spomin zabilježimo. Hodil se je leta IS 11 v Mozirji. Oženil I. inati z Ano Sirkovo (umrlo l. 187 1). — Kujnki in brat njegov, 1'ajmo štor lapold Uo« čiski, katerega slovenske pesni, v uaroiiueiii in veselem duhu zložene, ho šo zdaj po hii vinskoj dolini pojd, sta užo letu IS t H narodno zavest širila v Havinjskej dolini. Dri vseh volitvah v deželni zbor iu tudi pri zadnjoj državni je bil Lipold predsednik volilno komi -sije iu zmiroin jo svoj upliv za narodnega kandidata iijiot reboval. Narodne zavode jo /.mirom podpiral iu bil je tudi mej onimi rodoljubi, ki so pomagali „Slovenski Narod'* ustanoviti. Familija njegova jo cola popolnem narodaa, kolikor jo jo na Štajerskem. Naj narodni iu patrijotitui duh ranjcega vedno v njej ostane. Jan. Lipold jo bil več; kot 'JO let župan niozirski, odbornik okrajnega zastopa, načel n ik mozirske posojilnico, katora naj delava uji o moč izgubi. Sadjerejo je posebno podpiral ; bil je i/, vrsten tergovec; on jo bil prvi iz savinjske dolino s plavi šel po Savinji iu Savi do Belgrada in jo Bplob kupčijo /. losom povzdignil, — kupce val je tudi s Trstom. Cela do lina je hodila po svet k Lipoldu in nobeden nij šol vsaj brez tolažbe. I u kar pokojnika Ludi v izgled stavi, jo to da jo bil popolnem samouk iu vendar je znal slovensko, nemški in italijanski popolnem v pismu iu govoru. Hvaležni mu moro biti trg; Mozirje, cula dolina in Slovenstvo. — l »ujo, kateri gaje pozdravil z besedami: „Kanio ideš, V uto V", kodo jo ta gospod, on pa so mi inožko odreže: „Ovo ni jo gospodin, nego pop." „Vsaka dežela ima svoje posebnosti", mislil sem si, ko som si spomnil, da ho pri nas v tej zadevi pojmi ravno nasprotni. Dober streljaj od Marcetiča odjire so lep pogled po precej prostranoj dolini, katero pretaka potok Khčovicu, ki se po kratkem toku izgublja pod zemljo. Dohua je obdelana iu bi bila posebno rodovitna, ko bi so imenovani potok vselej, kudar količkaj dežuje, no rad d po njej ter no uničil vse posotve. Kavno, ko uoiii so jaz vozil, bilo so vso njive iu vsi travniki pod vodo, tako, da seje cela dolina zdola podobna malemu plitvemu jezeru. Onkraj doline leži ob hrbtu biljanskega pogorja skoraj oolO uro dolga kula Atlugić (tudi korlat iiuouovauu)[ katero prebivalci so vsi pravoslavne vere. Na jugu pa, kjer s j končuje biljansko pogorje, sezidan jo na lepem holmcu prostran grad in pod njun so razpro.slira mladi in mali trg lloukovac. Dot v Benkovac mi jo hitro pro&la, Ogle doval sem namreč lopo okolico; som iu tj o pa poslušal pripovudovuujo veselega Dalmatinca ki sein ga k sobi ua voz vzel. Med drugim je inuž tu li zapazil, da nosim s sabo revolver. Djjal mi jo toraj: „tios spod, tudi Vi sto mondii eden tistih, ki o nas Dalmatiiieih mislijo, da smo sami volkovi, t J loj te Uko jo tudi cesar o nas mislil, ko je pa k nam prišel, prepričal so jo, da smo naj krot-kejšo ovčice." Primati som moral, da ima mož prav. Pogreb 20. t. m. je bil sijajen; ako ravno je na veliko soboto padel, udeležilo se jo jako mnogo ljudstva sjtremstva do groba, v katerem v miru počiva. »i v. I Jul oiuoria 'JU. aprila I Izviren dopis. I (O bodočem občnem zboru „Učiteljskoga društva za slovenski Staje r".) Nekoji slovenski učitelj na spodnjem ši a jeni, kateri so za naše društvo zanima, (tSUbog Itovilo teh nij preveliko) utegne se Čuditi, da je odbor tega društva v svoji sadnji soji, določil Ljutomer za kraj občnega zbora, /ato si štejemo nekako v dolžnost ta sklop dotičnikoin razjasniti. Ko se jo 1. 1874 začelo naše društvo v Ljutomeru snovati, nij so nameravalo temu, za celi spodnji Štajor namenjenemu društvu sedež v Ljutomeru odločiti. Osnovatelji tega društva so hoteli nekako samo inicijativo sprožiti, da bi to važno stvar potem drugi učitelji v roke vzeli, učitelji, kateri delujejo bolje v središči slovenskega Stajera, n. pr. celjski, mariborski ali bar ptujski učitelji, kateri vsi bi pri potrebni eneržiji večje vspeh* bili dosegli, nego je to bilo mogoče ljutomerskim učiteljem, oddaljenim od glavnih krajev naše južiio-štajarsko pokrajine. Toda omenjenih učiteljev tu bilo mogoče privabiti, da bi so temu društvu bili na čelu postavili. Tako pa jo ostal sudež „učiteljskoga društva za slovenski Btojer" v Ljutomeru. Občnih zborov pa ta korporacija šo ni imela do sedaj ua svojem sedeži; I. občni zbor jo bil marveč v Mariboru, 2. v Colji, :t. v Ptuj i in i. so je nameraval sklicati v Brežice, kar so bile pa zabranile razno reugodno okoliščine, katerih nava-Iati se nam ne zdi primerno. No, zakaj se je odločil v severe vzhodnem kotu Slovenskega Stajera ležete in od železnice (od Ormuža J uri) oddaljeni Ljutomer za kraj -L občnemu /.borovanju V Odborniki so se za to odločili iz teh vzrokov : l. v Ljutomeru še ni bilo večjo učiteljsko skupščino, 2. so omli učitelji, kateri udi delajo pripravo za zbor, kar se o drugih večjih krajih ne more reči, naj manj pa o Drožicah in 8. jo v Ljutomeru nekaj domoljubnih Slovencev, kateri bodo slovenske učitelje radi sprejeli. Tudi ni učiteljem iz severiii-vzliodiiih okrajev, kakor iz ormoškega ptujskega, sv. lonurtskega, gornjeradgotiskega okraja Ljutomer preveč oddaljen. Da pa se pohod skupščino olajša tudi oddaljenim učiteljem, skrbel bode odbor za vse mogoče polaj-šavo glede vožnje iu stroškov; in da bodo dotični dau zborovanja prijeten za došle goste, to bodo tudi Ljutomerčauov, osobito učiteljev častna naloga. Sicer pa ima krasna okolica, njegovi lepi vinogradi, — zlasti za nepozno-valca teh krajev gotovo več mika, nego drugi zižo poznani kraji. Torej so ju nadejati vsaj nekoliko slovenskih učiteljev k i. občnem /.boru „Učiteljskega društva za Slovenski St.i-jor" na biukoštui ponedeljek iu torek v prijaznem Ljutomeru. Program iu druge zadevo BO bodo kasneje naznanile. Odbor. Doiimcc stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel v jietok večer sejo. Večje poročilo o njej prinesemo prihodnjič. Za ileues Omenimo le toliko, da je nemška večina na predlog poročevalca ilr. Koesbacherja sklonila kiijiiti Ko-lezijo za 10.000 gld. iu za daljnih 10.000 grd. napraviti tam mestno ko pališ 6 O. Narodna mestna sastopnika gg- Ko ga h m Potočnik su predlagala, nuj se uarojaujo kopališču Se odloži, zlasti v denašnjih, za denar tako hudih časih, ko ljubljansko mesto ne moro lehko 20.000 goldinarjev za kopališče izdati, koje še druzih, za življenje bolj nujnih zavodov silneje potreba. Glasovalo se je po imenih. Za odloženje take drage naprave so glasovali vsi narodni mostni odborniki: dr. Ahacic, dr. K. Bleivveis, Goršič, Ilorak, Jurčič, Klun, Petričič, Potočnik, Poterca, Ilegali. Za narejanjo kopališča pa gg.: Iuirger, Deschmann, Dober let, Dreo, Garibohli, Kalteneggor, Keesbacher, Laschan, Lassnik, Mahr, Pfeflerer, Pirker, Schdppl, Schrey, Suppan, Suppantsckitsch, Zhuber, Ziegler. — (Slovensko gledališče. Drevi ima, kakor smo užo omenili, gospa Odi j eva svojo benetico. Predstavljala se bode prvikrat komična opereta v 2 dejanjih »Marija* ali „hči polkova". Začetek je ob pol 8. uri. — (Ljubljanska ljuds ka kuhinja) ima denes 23. aprila zjutraj ob 10. uri na starem strelišči občni zbor. Lani je imela dohodkov 7854 gld. — (Ljubljanski strelci) napravijo denes, Če bode lepo vreme, na svojem novem strelišči novemu deželnemu načelniku gosp. Kalini na čast, strelbo. Streljanje so začne dop61udne ob 9. uri, opoludne je obed. Po-poludne igra vojaška godba. Gosti dobro doidejo. — (TržaSko slovensko politično društvo) „Edinost" ima 5. maja v Skednji v dvorani g. Ivana Sancina občni zbor. Na programu je mej družim prošnja do vlade, da ne bi potrdila nove postave o povekšanji davkov. — (Do p u taci j a goriških) najveljav-niših mož, obstoječa iz 10 gospodov raznega stanu, izročila jo v sredo adreso udanosti do Njeg. veličanstva, namestniku baronu Pino v Trstu, kateri jo jo prav prijazno sprejel ter obečal, da Slovence pohvali Njog. veličanstvu zarad nepremakljive zvestobe in udanosti do prestola. — (Iz Idrije) se piše 20. aprila tržaškemu slovenskemu listu: Denes se je naredila v rudokopu velika nesreča: pal je nek rudokop globoko v jamo. Letel je več sto se-žnjev navzdol, vedno ob steno udarjal, da je truplo na dnu brez glave priletelo. Tuplo je bilo VBe zazmosarjeno, /ebra so skoz kožo gledala, ena rama naprej, ena nazaj ; roke, noge in drugi udje so bili vsi večkrat zlomljeni, s teško muko so se vsi ostanki mogli vkup spraviti in na pokopališče odnesti, žalost v njegovoj rodbini jo velika. — (V P tuj i) je na 4 razredni dekliški šoli razpisana (v drugič) do 15. maja služba nadučiteljice s 700 gld. letne plače, 100 gld. opravilne doklade in stanovanjem ali 25% (od plače) odškodnine. — (Rodovitnost.) Te dni je rodila neka žena v Kočiuji na Goriškem trojčke — tri dečke. — Eno otroče je drugi dan po porodu umrlo, ostala dva pa živita. Zastonj ne pravijo dotični drnž ni — pri Zajci. — (Uboj.) Iz Sapijan se nam 26. t. m. piše: Včeraj je nekov posestnik v Novem gradu (Castellnuovo) zasačil tujega pastirja, ki je pasel po njegovem zemljišči, ter ga, razburjen zbog tega, ubil na mestu. Sv. Her-mandat ima zločinca uže pol ključem. — (Nov m e s i jas.) Tržačan kateri hodi z Llojdovim parnikom na Turško, poroča v „Ed." to le: Prišel je iz Libanona nek lepo izrastel človek v najboljih letih v Bijrut, omislil si je rudečo obleko in se potem odpeljal s francoskim parnikm v Jafo. Pridigoval je očito in delil novce mej uboge ter si s tem pridobil veliko stranko; pripovedoval je, da hoče na cvetno nedeljo v Jenualem z vso častjo slovesno iti. Daje je bog.it trgovec, kateri je pri zadnijh izhodnjih homatijah hotel napraviti kako zmešnjavo. Pripovo lovalo so je pisatelju, da so ga začeli duhovščina in oblasti zasledovati, ia naj brže so mu prečrtali tudi slovesni vhod v Jeruzalem na cvetno nedeljo. ?tft7iiie vesti. * (Umrl) je nemški zgodovinar profesor Heinrich Leo v Ilalle. Ta mož je bil trdna, groba, odločna, a poštena natura kot Nemec. On je bil vsake vojske vesel, Češ, da trebi ali decimira „to škrofulozno, ničvredno drobni." On je bil leta 1870 vesel vojske do Sedana, a nij je opravičeval potem, ko je tiismark po padci Napoleonovem Francoze uničeval. Ia pred kratkem objavljenega računa „prvoga ogorskega občnegi zavarovalnega društva" bo razvidi, k jo to zavarovalno društvo tudi v mir.olem letu do prav ugodnih rezultatov dospel > ter sloji v prvoj vrati moj tavarovalniuii društvi avstrijskimi. Po obilnoj dotaciji vsih roiruv, prišla jo še na vsako akcijo dividonu 109 gld. O tom pišo znan časopis za zavarovanja: „\Vionor Nacbrichton" od 1. t. m. sledeče: Veliki vsp.dr, na k itoro so lahko to zava-rovalnjo društvo sklicuj«, ponavlja so tako konstantno, d t kdor iimi 100 akc j, ttna si lopo letno dohodke zagotovljene. Moru bi t i u j nobenega podvzetja na svo tu, v katerem bi investirana glavnica tolikošue obresti dajala; se vo da se na narodno gospodarskem polji no najde z lopa kapaciteti kakor je Levay, ki je: „prvoogersko" na ono visoko stopinjo povišal, kjer je denes in na katerej je postalo lepota dežele." Tujci. -'■>. aprila? Pri Malici i Kaisor iz Duniija. — Flitsch iz Gradca. Petrinju. — Sottelschok iz Dunaja. — Kan ker iz Celovca. • Trsta. — Part iz Dunaja. — Wittmo iz - Gasparini iz Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kave in Jedi. nože in vilice itd. itd. Od konkurzuega upraviteljstva prod kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britatuja-srohro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britauija-srubra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za uiujhoiio odškodnino provoza in '/4 delavsko plačo darujemo. Ako Hf. v pusi 1*', znesek ali (udi proti povzetju cono, ki jo pri vsaceui izdelku označena, samo /a povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavsko plače, dohode vsakdo le-10 gld. ».as 8.10 l.ao I. HO zastonj C kom. britanija-srehrnih žile za Jedi, U kom. baš takovih žile /.*» kavo, vkupe 12 komadov, stalo je proj gld. t>, a Bodaj stane vneli 12 koiuaduv vkup« ......... 6 „ britanija-Brebrnih namiznih nožev z angleškimi ostrinami, 6 kom. baš takovih vi lir, v k upe 12 kom., kutori so proj stali gld. D, stoji zdaj vnel* 1£ vkupe 1 zajemalka za mleko, težko vrste, prej gld. 3, zda| 1 „ „ Juho, najtežje vrsto, od najboljšega britanija-srobra, proj gld. 4, zdaj..... Poleg toga elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zdo-lieo po kr. iiU, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; majolko za kavo ali čaj po gld. 2.—, 9,60, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. H.oO, 10.60, 14.—, 20.— ; saharno pusicu po gld. 2.—, 2.8j, 4.—,6.50, 7.—; saharuu sipnieo po kr. 40, 75, 'JO, g,d. 1.—; sklouioo za kis in oljo po gld. 2.50, 3.80, 4.25, 6.—; pušioo za surovo DDMlO po kr. '.*.>, gld. i.70, 2.80, 3.25, 4.— tor će mnogobrojni izdeiki. WtT Osobitega pozora vredno. (i komadov namiznih uoZev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srobra, z angleškimi jek onimi ostrinami, tj komadov It.is takovih vili«, 0 komadov težkih izvrstnih žilo za jetii, li komadov baš takovih ili« za kavo* v elegantnoj kaseti od baršuna, vkupe 21 komadov, ki so prej stali brez kaseto gld. 13.—, stane zduj s kaseto «1*1. 41.10. To stvari so izdelano od najfinejšega britauija-srebra in so od pravega 13 lotnega srebra colo po olotnoj rabi ne dado razlikovali, tor garantiramo, da njih barva vedno ostane bela. Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali oi omenita. _ (38 —12j 'J&~ \aMlov : "•U „Britannia-Metallwaaren-NiederIaget< 11 tt ic. Ši*ttntltn>l>fft'»JltM'4t*'St* M. trnovjaHHivmr^j. -'^TrfilaTfnMMKMMTMMHM Razprodaja. Velika zaloga rasnega nirhberškega in železnega blaga gosp, Andrej Schreyerjeve konkurzne mase v ispltalMltlli ulicah v Ljubljani, se bode od zdaj za naprej dan za dnevom po zulžaulla cenali na debelo in na drobno razprodajah). (135—1) Opra,Trn.IšstT7-o- Važno iftiiaill«! Ravnateljstvo mejnarodue izložbe blaga na Dunajl prodajo vsled likvidacijo te-lo predmete po čudesno nizkej ceni, 5 gld. 75 kr.? za katero se dobodo naslednjih «1 HtvariJ, in sicer t 1 velekrason album za fotografije, bogato z zlatom ozalj-šan. 18 finih parranee.«illk, 23 cmt. vis., 28 cmt. šir., najdivnejši kras za 3 sobe. 1 izvrstna ln točna ura s pozlačeno verlžleo. Da ura dobro k1'1', garantujemo. 2 pravi japanski cvetlični vazi 't> najfinejšo slikarijo, kras vsakemu salonu 1 izvrstna prav praktična HiUiur-niea od črne, z zlatom emajlirane kovi. 1 praktično kleštie za Mahar od vedno bole kovi. 1 mičen franc. Cobra - nniuii-njak, ki krasi vsako salonsko mizo. 1 slavnoznaui obdarjeni tele-I > h o n, h katenui so moreš z vsakim šo bolj oddaljenim človekom izvrstno zabavati. o. < o g« Po o* 12 izvrstnih c. kr. patentiranih zlie za Jedi, 12 izvini 11111 e, kr. patentiranih zli«! za kavo, 6 »odčartuic, katerih pri nobudnej hiši pogrešati ne 8 moj o, G kosov francoskega parfum-nillu, kateri kožo napravlja fino, mehko in belo. 2 HalJIva predmeta, najnovejša in največji smeh prohirjajoča, za gospode iu gospe. Ako v pošlje malo vsoto 5 gld. 7,'i kr., ali ako jih naroči s poštnim povzetjem, dobi vsakdo vseh tu navedenih lepih tli stv arij tako v ceno, da ju k u maj delo plačano. Naroča se za vso c. kr. avatro-ogorsko mon.uhijo jedino pod naslovom : (81—8) Direction der intemationalen 'vVaaren-AussteUung TrCtne crti* ▼ Lj ribi j »nI 27. aprila t. L Pienloa hektoliter 9 tr'rt M kr.; — rel 6 -<<*lilili (dušikov okisljanec). (102—5) zobovni zdravnik, stanuje ob Ilradeckega mostu 1. nadstropju Elegantna spomladanska obleka IN gold. UPrsilctičriSL spomladanska zgornja suknja 12 K<».4l. Trdne spomladanske hlače d ttolil. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najni^jej coni Obleke za Otroke od dveh let naprej. wr Spalne suknje -w tnt gospođe In gospe priporoča M« Ifeumaiiii,) liroja&lil »ioJmCoi*, v Ljubljani, slonove ulice štev. U, v Lukuianovej hiši. 2|HP"* VuiDijv naročite se proti polletju urno isvrše in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (in—7) ——m h w» uiianw3aflzaMa n »■■n Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. Dr. Itosc krepi I ni balzam, tnfjlntljif in mi.i i zilaiitejic .»#>«»rf.»#» «» za ohranitev zdravja, čistitev in vzdr/anju čistoče sokov in krvi ter za pospešenje dobro prebave, dobiva se pravi po SO l^r. in 1 g-olol. vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarn!-carjih: (.1. Piecoli, -Ins. Svoboda, Krasuius Biraohiti| v Rudolfo^emi Dom, RtszoU, lekarnar; v Kočovji: Andr. Ihanu. Vse lekarne /ti Pt^fs prođttfalnict nto-iieij(tlij v AvetrO'OgernkeJ imajo talogu\tega krt-pilnega balzatna, Cj» la>hi;j SEEllo^Cb 3 B. Fragner, lokama „k Črnemu orlu", K«-k dor Sporner-gaase Nro. 205—III, in Prag Prepis. Brandeis, 12, januarja 1H7»5. Vi.h<»koot>stili gospod ! Užo oljo čanu sem tiaud In »ločino lodou ter »n mi nij ljubilo jesti. Tu nekdo opozoril na vašo zdravili* „dr, kiepilni b daamu in i:i/: strni ga /.avžil. PorablvŠi prvo Bklenioo, opasil sem už * dober vspoli iti ko h mu Se nadalje rabil Vaš balzam, ho bolečino v lolodou užt> popolnem izginilo, dobil Bom zopal apetit in •/. laj s»'iu do cula zopei ozdravel Zahva jiijni'- s • Vam najprlirSneJše, In naj« toplejšo priporočujoč „dr. Ruse krepitni balzam vsem bolnim v želodcu, ho boležini /. odiicnini spoštovanjem (^-r*-4) P. Stan .ligi. v ženio jo u ise Jetika je ozdravljiva! Hadgostski in rožnovsii malo-rastlinski celtlicti, priporočajo bo posebno za vse, tudi za zastarano bolezni na pljučih, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za suSico, želodr-evo slabost, za splošno slabost futnie in proti začenjajo-čej se pljučnici! Voliko število priznanskih pisom razpolaga se v prepričanje. Javne zahvale. Ootpodtt lekarnarju ./. Srirhvrtn p RoŠtU)v4, Vrnivsi so iz ltožnovo, kjer som v šestih tednih Uiko vrlo oponiogol si, menil sem, da Je moja prsna bolečina popolnem ozdravljena, kajti dolgo časa me nijsta mučila niti kašelj uiti težko dihanju. A, ko len ho hudo prehladi!, povrnilo se je Htaro llo tako hudo, da sem komaj prodava! v šoli, ker sem le silno težko gliiHiio govoriti aamogeL V tem kritičnem polozji rabil noin, kakor užo za svoj "ga zdravljenja v Ko/.novi, Vašo mnho-rastlinako eoltličko in Hem pil z jutra in z večera po jedno čaSo radgost-■kega čaja. Kmalu sem na toliko okreval, da me, porah i vsega tri Skatljice malui rastlinskih eelulčkOV In zavitek redcpstlkcga čaja, ne muči ver ni bolestim lmilonjo v prsih ni težko dihanje ter me tudi kašelj le redko kedaj na pade. a še takrat slabo, tako, da se nadejam, da Inidem kmalu popolnem zdrav. Mnogo mojih znancev — ulično bolnih — jo raidlo po mojem primeru Vaše izvrstne preparate in vsem so dobro pomagali. Dovoljujoč Vašemu blagorodju, da tO »\ e-dočbo istine, na korist trpečega človeštva, objavite, kakor in kjer Vam jo drago, prosim, da mi s poštnini povzetjem blagovolite poslati zavitek rudgontskoga čaja in dve škntljiei rož-novskib inalio-ritstlinskib <(dtličkov. Z vsem poštovanjem so bilji'ži Vam vedno hvaležni in udaui Vr a n 0 6 Z W S t ina, profesor O, kr. realne gininazije. V Urini, dno 2. februarja 1874. BUtfforođnetnu gospođu J» Ssiohtrtu, diplom, fe-karnarju t Hoinovi. Prosim, da nd izvolite poslati zopet 2 škatljioi svojih IzvrMliilli rožnovskih eelt-ličkov. H poštovanjem Med. it Chir. dr. Wa\vra, prakt. zdravnik. V Olomucu, dne 91, novembra 1H7U. Gospoda J. Seichertu, lekarnarju o Bo&novi, Izvolite mi ca priloženih t> gld. 16 kr. h prVO pošto poslati JI zavitke radgostskega univerzalnega čaja in 6 škatljie rožnovskih inabo-rnstlinskili COltltčkov. Uživanje teh zdravil mi neiirečno dobro doj«\ In upam, da »o bodo tudi pri drugih obnesla. Spoštljivo se bilježim I v. K r h t. S a t" r a nek, vikar iVančiskanskoga konventa v Turno v i (na Češkem). Od toga po zdravniškej ra/Iožbi in predpisih pripravljeni čaj velja za 14dnovno rabo pripravljen paket ■ nakazom o rabi l gold. av. volj! .ledna originalna škatlja Rožnovskih uiabo-rastlinskih cel t ličkov f>() kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej. UiMlKONtNkl univerzalni «'• j■ j in Itož-iiotsKi inalio-insl I iu-.lt i <•«-111 i <• li i dolii- vajo bo Jedino le v lekarni J- Selcherta v Boslnovl (na Moravskom i in razpošiljajo se naročila na vso strani proti poštnemu povzetku. Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, iinnjo tudi zalogo Bledeči leknji: W. M u y r v lijiiiiijaiii, A. Bolni ta v Celovel, w. K on i g, gradsko predmestje, v Marlltorii, Anton Nedvvod „ztnn IMoliren" iu M i 1 o-B r d n i š k :i 1 e k a r D V GbraUcl, in S. M i 11 e l bao h v Zagreba« UmW BoŠaovalca fintnlšlca esteneHa, hitro m stalno dolnjo zoper trganje, prehlad, fiutnilko in mišično slabost vsake vrste. Originalna steklenica 70 kr. av. ve\j., za kolek in zavojbo l(» kr. več. 1'ravu so didiudo jedino Uii-eltliio i/, lekarne v Roinovi Moravska). (377 17) 'i^sS" k<»/iiovk1io »ii-.j -:!<> aa aaebo, ki vsako, m.ti zastarano ozeblino izoeli naglo in gotovo. Lonček 60 kr., za kolek in povitek 10 kr. več. l*ruvo se more iluhiii jedino noi»o- *■•«' 279904 334680 H 12421 <\ -i ™ 52511 2 '1-9 H 21421 -". 1 ■ '75 M 44293 .,- 612326 :< 4699 a 12 13-31" 4173 -7 MSH 3313705 22 168392 0-1 -7-377 U 103532 *,3 540602 0!? Izpisek dobička leta 1S7C: prenos ostanka na dolgu (saldo) I. Za-ra:sTrar.;e pzoti ogrni i-Rczerva premij zaznamovanih iz lefa 1876 po odračunjenih deležih pozavarovanja.....gl. 1.184.047-07 Od teh proč prenošene akvizicijske stroške ,, 236,961-49 Premije za 546.009.6?5 gl. 14 kr. sklenenih zavarovanj in in leta 1*77 zapali obroki premij . gl. 3.522,540-91 od teh proč storniranih premg gl. 178.931-07 pozavarovalne premije . ,, 803,932*98 zapali deleži pozavarovalnih obrokov premij .. 211.669-48 ———Z— ,, 1.194,533-53 Rezerva za v leta ISTI nedognane škode...... XTZ. Za-T-atrs-rra.il.;s za pie-Tažanle (transport). Premije za 31.115.S75-G6 kr. sklenenih zavarovanj in prenos iz leta 1876 ........gl. 268,349 37 od teh proč: stornirane premije gl. 8661-99 pozavarovalne premije . . ., 69719-57 . 98,381-56 Rezerva za v letu 1-76 nedognane škode . . ZZZ. Za-Tarc-ranJa prsti, to: Premije za 50,1-6.919 gl. 4"i kr. sklenenih zavarovanj od teh proč: storniranih premij gl. 33,499-30~ pozavarovalne premije . . ., 24.175 10 gl. 1.107,402-68 Rezerva ze v letu ls76 nedognane škode...... 77. X)r-igri -5.s-h.s-3.ii_ Dohodki od hiš in obresti za malo časa placiranih glavnic Rešeni kuponi in dobiček pri vrednostnih papirjih . . . Pl. 169967 91 1056296 53 3390408 SO 199813 b; Račun bilance 31. decembra 1877. Deponirane obligacije delničarjev čer 20 v o delniške glavnice Pisarniška oprava, tiskovine, ognja varne denarnice . . Naložene glavnice t peštanskej ogr. komercijalnej banki, prvej domorinikej združenej glavnomestnej hranilnici Vrednostni papir po kurzu 31. decembra: 424,500 iz leta 1874 ogr. zakladni dobički i gl. 103'/4 in obresti gl. 449.121 — 335,000 ogr. zemlj. kred. zastav, pisem a gl. 93 in obresti ., 314.620 83 1.OO0.200 ogr. sev.-izh. železničnih prior. a gl. 63 in obresti „ 642.62850 200.000 delnice ogr. sev.-izh. železnice a gl. 104' , in obresti .. 104.500 — 200.100 Eperiei-tornovike želez, prior. a fl. 63 in obresti ,, 129.39; — f) Desetina od vina, Llovdova poslopja, praike mestne obligacije in laška renta . . . ,, 1 o, Aktiva Račun bilance 31. decembra 1877. Pasiva Prenos v!v.-ke rezerve premij.......... Doile premije 11 nova zavarovanja........ „ „ za zavarovanja prejšnjih let...... „ ia osnovanje deležev dobičkov v glavnico Rezerv« u ostale ie nedognane ikode od minolega leta Pristojbine polic............... Karane r:>ziike mej vrednostnim papirjem...... >"a obrestni................. 105399 54 ■ - n -. ■ Za stornirane premije.......... odknpljene polic........... razne slučaje smrti se je dalo...... zapali zneski delščine......... premije, ako je zavarovanec umrl..... reienro ie nedognanin škod ....... plačane osebne rente......... „ premije pozavarovanja...... pristojbine koleka....... plaćan najem, tiskovine, porto. i. t. d. . . . plačano plačo uradnikom........ dohodninski davek od dobička iiiinoleja leta honorare zdravnikom......... akvizicijske in inkasso stroške...... odpis dolgov, ki se ne morejo Izterjati . ,. rezervo premij koncem minolega leta po izkazu ,,A' Dobiček....... gl- _ kr __gl kr 40129 52 94694 12 375516 4 ' 134647 16 mn 12 103061 4 1 BtTMM 44447 4o 73i3 te 47049 • i 3.136« •2 3321 i'< 4400 59621 .,»4 :< i 1":>J-17 To r,7lt,22-. 41 ■7JM4MJ 17 449483 88 _ 71 7 05 6"\, zastavna pisma peštanske ogerske komercijalne banke, gl. 1.166.400 a gl. 90' j in obresti........ Ogerske železn. posojilne oblig., gl. 1.158.360 a gl. :<-i , 5«zastavna pisma ojerskega zemlj. kreditnega instituta. gl. 1.537.000 a gL »3 in obresti........ 1*4 kovinska zastavna pisma ogerskciza zemljisk. upnega instituta gl. 235,300 a gl. 100'/, in obresti..... .V , zastivna pismi ogerskega splošnega zemljisko-upnega delničarskega drustva . gl. 304O00, a gl. 75 in obresti Prioritetne obligacije II. emisije ogerske vzhodne železnice, jrl. 183,600, a gl. 72........... Posojilne obligacije peštanske od leta 1-«J9. gl. ititi.ooo a gl. 89................. Posojilne obligacije peštanske od leia 1571 , gl. 387,100, i gl. 89................. 60f0 ogerska zlata renta. gl. r.oo,O0o, a gl. tfl« t . . . . Hipotekama posojila.............. Posojila na police............... Xa dobrem ima še v centralnej denarnici v tekočem računu „ „ n pri višjih (generalnili) in glavnih zastopništvih ............, . . . l"-t7-.2 950920 1443499 243971 ■ 229393.: 132192-411740- 34451 * — •■ i _ — 77417 U Anticipirane, leta 1876 do 1883 zapale premije . . . . Deleži dobička v letih 1978 do 1912 zapalih delščin glavnic......... Še ne vzeti dobički leta 1876 . . . Rezerva za zmanjšanja premij . . Zalite vanja pozavarovalnih zavodov Rezerva še nedognanih škod . . . Siizurnostni zalog i fondi zavarovancev Rezerva za premije...... Dobiček leta i -::....... UMU U 22 - < 2020 »9 318« 39 103061 4 1 :• .;j 67 5716225 44 449443 g kr 4965 86; 6513913 '.0 V Uii