lAKTUALNO VPRAŠANJE
Od 1. marca do konca aprila letos bodo delovni kolektivi spet volili svoje predstavniške organe - delavske svete. V zvezi s tem se postavljajo pred sindikalne in druge organizacije zelo važna in aktualna vprašanja, ki jih kljub pripravam na parlamentarne volitve ne smejo pustiti v nemar.
Kolektivi bodo zahtevali od sedanjih delavskih svetov dokaj jasne in čiste račune o njihovem delu in prepričljiva pojasnila o uspehih in neuspehih posameznih nalog, predno jim bodo dali razrešnico. Zalo se morajo delavski sveti na to temeljito pripraviti.
Koga naj bi volili v nove delavske svete? To bo glavno vprašanje v kolektivih, zlasti na sindikalnih sestankih. Prav bo, če ob tej priliki obudijo v spomin smernice, ki jih je sprejel Kongres delavskih svetov, če se poglobijo v vse večje naloge, ki stoje pred organi delavskega samoupravljanja. Nova delitev skupnega dohodka gospodarskih organizacij in drugi predpisi določajo delavskim svetom obsežne naloge in tudi vse večje odgovornosti. Poznavanje predpisov, čuvanje zakonitosti in demokratičnih načel ter usmerjanje kolektivov k večji proizvodnosti in skrb za delovnega človeka
bodo vsekakor med najvažnejšimi nalogami novih delavskih organov.
Le skozi prizmo, kaj naj delavski sveti delajo, kaj od njih pričakujemo, lahko pridemo do zaključkov, kdo naj bi prišel v poštev pri volitvah. Izbire je povsod dovolj. Hitri razvoj družbenega življenja, razširjevanje in uveljavljanje novih oblik v raznih komisijah in odborih je usposobila vrsto ljudi, ki so zmožni in pripravljeni prevzeti večje odgovornosti. Hkrati ob letošnjih volitvah ne smemo prezreti tega, da je v delavskih svetih premalo žena in mladine.
K. M.
Volivci potrjujejo kandidature
AKTUALNO VPRAŠANJE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETA XI., St. 12 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 14. FEBRUARJA 1958
i ZASEDANJE OLO KRANJ
Mu vrsti |e tudi obrt
OLO sprejel'sklep o načelih in smernicah za razvoj obrti
Ni slučajno, da je ravno kranjski okraj med prvimi postavil na svojo sejo kompleksni problem obrti. Kot eden izmed industrijsko najoolj razvitih okrajev v državi je najprej in najmočneje začel čutiti neskladnosti, ki jih prinaša s seboj gospodarski razvoj — je na torkovem nadaljevanju seje Okrajnega Mudskega odbora Kranj poudaril član Izvršnega sveta LR3 tovariš Julij Beltram.
Predsednik Obrtne zbornice za okraj Kranj tov. Janko Urbane je v svojem uvodnem poročilu med drugim dejal, da je obrtništvu zagotovljeno trajno in samostojno mesto v gospodarstvu, pri čemer pa se mora v celoti podrediti predvsem potrebam potrošnikov na ■Vojem področju. Industrijski razvoj ne pelje k likvidaviji obrti, pač pa povzroča menjavanje strukture obrtniške proizvodnje in storitev.
Zdaj je v okraju 1421 delavnic manj kot leta 1939, vendar to ne pove vsega, kajti namesto mnogih manjših delavnic je nastalo precej večjih podjetij. Vendar pa se število obrtnih delavnic, zlasti uslužnostnih, manjša, predvsem na podeželju.
Močno vpliva na zmanjševanje obrtniških kapacitet to, da se ljudje v našem okraju lahko zaposlijo v industriji. Lani je opustilo obrt kakih 100 pri-
vatnikov, na novo pa je začelo delati okrog 60 obrtnikov. Tudi v družbenem sektorju v tem času ni bilo ustanovljenih novih podjetij, pač pa so nekatera nehala delati. Povečala pa se je dejavnost v nekaterih obstoječih podjetjih.
Nekatere obrtne stroke so še zlasti močno deficitirarne. Pomanjkanje obrtnikov, ki so potrebni pri gradnjah, ovira pravočasna dograditev objektov ter podražuje ta dela. Tudi nagel razvoj prometa in čedalje večje uporabljanje sodobnih gospodinjskih naprav zahtevata ustrezne nove obrtne delavnice. Hudo manjka raznih šivalnic, krpal-nic, pralnic, popravljalnic čevljev, zlasti še, ker ie v okraju mnogo zaposlenih žena. Neurejeni so problemi v živilski obrti. Kmetijske zadruge naj bi pomagale razvijati obrti, ki služijo kmetijstvu. Tudi turizmu bi se morale
Prvi stanovanjski bloki na Bledu
nekatere obrti bolj prilagoditi.
Po mnenju Obrtne zbornice so hud problem kadri. Leta 1955 je bilo v gorenjski obrti 1093, leta 1956 1086, lam
pa le še 963 vajencev. Tudi vodilnega osebja manjka, ker odhaja v industrijo, kjer imajo boljše prejemke.
Obrtna zbornica smatra, da je primerno pavšalirati družbene obveznosti za čim več obratov. Te obveznosti pa naj bi bile ekonomsko utemeljene in v skladu z zmogljivostjo posameznih obratov. Hkrati pa se Obrtna zbornica ne strinja v celoti z mnenjem nekaterih zasebnih obrtnikov, češ da je za razvoj obrti predvsem potrebno zmanjšati davek. Problem tiči namreč v pra-vilnejši razdelitvi davčnih obveznosti med posameznimi obrtniki.
V imenu sveta za industrijo in obrt je njegov predsednik tov. Braniselj obrazložil predlog sklepa o načelih in smernicah za razvoj obrti
PREDPISE O IZDAJANJU OBRTNIH DOVOLJENJ  JE  TREBA PRILAGODITI POTREBAM
V razpravi je eden izmed diskutan-tov opozoril na težavne razmere v živilski obrti v okraju, še zlasti pa na Jesenicah, kjer prejšnji ljudski odbor ni pokazal zadostnega razumevanja za ta vprašanja. Pred vojno je bilo na Jesenicah 10 pekarn s 700 m2 poslovne površine, zdaj pa jih je 6 s 400 mJ povr-
(Nadaljevanje na 3. strani}
Te dni bodo končani drugi zbori volivcev, na katerih pretresajo in dokončno potrjujejo kandidature poslancev za skupščinske volitve.
Na sliki zbor volivcev v zgornji dvorani Sindikalnega doma ▼ Kranju, kjer so za Zvezni zbor potrdili kandidaturo Borisa Ziherla, za Republiški zbor pa prof. Smiljo Gostiševo in prof. Slavico Zir-
kelbach.
PRIPRAVE NA VOLITVE
Volivci razpravljajo in predlagajo
Največ razpravi j ?• jo volivci o občinskih programih in o letošnjih komunalnih gradnjah
Drugi zbori volivcev, ki so se zaceli pretekli teden, so še v polnem teku. Zadnji zbori bodo še v nedeljo, 16 .februarja.
V tržiški občini so zbori volivcev že končani. Zadnji zbori so bili v sredo, in sicer v IV. kvartu mesta Tržiča, v Bistrici in na Slapu. Na vseh zborih so volivci glasno potrdili kandidaturo Vinka Hafnerja za Zvezni in Franca Popita za Republiški zbor.
V Kovorju, Brezjah in drugod so na zborih mnogo govorili o vodovodu, ki naj bi ga začeli graditi že to pomlad. To bo ena od velikih komunalnih gradenj. S tem vodovodom bodo preskrbljene številne vasi od Brezij do Naklega. V prvih vaseh bi dobili vodo že prihodnjo jesen.
V škofjeloški občini bodo zadnji zbori volivcev v nedeljo, ko bodo volivci v Puštalu in Gostečah dokončno odločali o predloženih kandidatih. Na zborih, ki so bili v četrtek, 13. t. m. v Stari Loki, v II. kvartu Škofje Loke, so volivci razpravljali tudi o načrtu letošnjih gradbenih del in komunalne ureditve. Tudi zbori v Virmašah in na Trati so bili živahni. Volivci na Trati so razpravljali
o vodovodu, šoli in drugih komunalnih vprašanjih tega kraja in prispevali tudi nekaj predlogov -za ureditev problemov.
Volivci na Zlatem polju pri Kranju so se zbrali v torek zvečer v prostorih Internata. Vsi so se soglasno strinjali s predlogi kandidacijske konference in potrdili kandidature za Zvezni in Republiški zbor. Predsednik OLO tov. Miran Košmelj, ki je na zboru govoril o bodočih nalogah, je vzbudil veliko zanimanje udeležencev. Skoraj dve uri je bila razprava zlasti o ureditvi tega stanovanjskega naselja, kjer primanjkuje trgovin, otroških igrišč ter je potrebno urediti okolje s parki in cestami.
Na zboru volivcev, ki je bil v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju, so udeleženci prav tako razpravljali o komunalnih problemih mesta. Med drugim so govorili tudi o novi avtobusni zvezi med Primskovim in Stražiščem. Na progi, ki bi bila skozi center mesta, naj bi bilo 8 postaj. Avtopromet Kranj bo v kratkem, kot je bilo povedano na zboru, dobil dva avtobusa za to progo. Po končanem zborovanju so volivci gledali še štiri kratke filme o gospodarskem napredku Jugoslavije. K. M.
PREDVOLILNI RAZGOVOR
V »VI i •
im
V volilni enoti, ki obsega vse gospodarske organizacije v občinah Kranj in Cerklje, kandidirati v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine tovarišici Dragica Rome in Danila Gril. Tov. Gril Danilo smo vprašali, kaj sodi o izboljševanju položaja žena v proizvodnji in gospodinjstvu.
»Predvsem smatram, da vprašanja, ki strukturo prebivalstva posvečati posebno tarejo žene - proizvajalke, ne moremo in pozornost gradnji stanovanj in pripada-ne smemo obravnavati več ločeno od jočih komunalnih naprav, izboljšati pre-splošno družbenih zadev, saj predstavljajo polovico naše družbe žene,« je odgovorila tov. Danila Gril. »Seveda pa so prav zaradi tega žene poklicane, da pomagajo reševati vsa tista vprašanja, za katera same smatrajo, da so rešitve najbolj potrebna.
Ko smo v Zvezni ljudski skupščini sprejemali perspektivni družbeni plan gospodarskega razvoja, smo imeli pred očmi
to, da je treba omogočiti hitrejše in odgovornejše reševanje tistih vprašanj, ki najbolj obremenjujejo zaposleno ženo in i«k m,- —■ '  ]f     m,iti i.    Piogtain    razvoja gospodarstva
V3*•ft***'****    "' OLO Kranj za prihodnje razdobje pred-
* ~—■      r ^^*HMwWWBBWii^^^^W^BHWHBHBBHBBWBHB^^^W   videva povečana vlaganja za razvijanje
v tistih  gospodarskih  dejavnosti,  ki prav
Stanovanjsko vprašanje na Bledu je že vrsto let eno najhol| perečih vpra- ta vprašanja rešujejo in neposredno vpli-lan). Novih sl,inovan|skih gradenj po osvoboditvi do lanskega leta sploh nI bilo. vajo na izboljšanje življenskih pogojev lani pa |o začelo gradili tri stanovanjske bloke pod|et|e »LIP« (/.gora)), na sliki prebivalstva kot so razvoj trgovine, tu-•podaj pa so stanovanjski bloki, ki jih gradi JLA za družine aktivnih oficir- rizma, kmetijstva, obrti, kot uslužnostne i<v. /. dograditvijo teh blokov pa stanovanjsko vprašanje na Bledu seveda še ne dejavnosti sploh. Predvsem pa smatram, bo rešeno. da bi  morali  na  Gorenjskem  glede na
hrambeno industrijo kot obrate za družbeno prehrano sploh, izboljšati pogoje za splošno in strokovno izobrazbo ter zdravstveno zaščito vsaj v mestih oziroma industrijskih centrih, ker ti problemi že zavirajo tudi hitrejši gospodarski razvoj na Gorenjskem.
Izpopolnjen gospodarski mehanizem, ki daje v perspektivi komunam največ pogojev za njihov nadaljni razvoj, daje tudi najboljšo možnost za življensko reševanje vseh takih vprašanj. V organih delavskega in družbenega upravljanja v podjetjih, zborih proizvajalcev v občinah in od tam naprej, vsepovsod se bomo morali truditi za to, da bomo ustvarjali čim več materialnih možnosti za reševanje teh vprašanj, po drugi straql pa za to, da nam bo naša proizvodnja čim preje dala dovolj predmetov, ki bodo ženam prihranjevali čas in denar, ter da bodo podjetja in ustanove prevzele del skrbi, ki jih imajo danes še izključno matere tako v pogledu vzgoje kot varstva otrok. Ce bodo povsod tam, kjer se bo odločalo o vseh teh vprašanjih, vključene v delo tudi žene, bodo ta vprašanja prav gotovo hitreje in bolje reševane, kot pa če bomo stale ob strani in same za sebe iskale izhoda iz obstoječega položaja.«
11
896452
KRANJ, 14. FEBRUARJA 1958
V sekretariatu za promet in zveze ZIS je bil v
ponedeljek sestanek predstavnikov zainteresiranih organizacij in ustanov, na katerem so obravnavali podrobnosti letošnje mladinske delovne akcije na cesti Bratstvo-Enotnost od Ljubljane do Zagreba. Delovna akcija se bo začela 1. aprila in bo trajala do 29. novembra, ko naj bi bila cesta od Ljubljane do Zagreba dograjena.
V Domu JLA je bil v ponedeljek razširjeni plenum Zveze ženskih društev Slovenije. Plenum je razpravljal o vlogi ženske v današnjem družbenem razvoju in je ugotovil, da je sodelovanje in soodločanje žena v organih oblasti in upravljanju še vedno prešibko.
Iz Bruslja sta se v ponedeljek vrnila član Zveznega izvršnega sveta Krsto Popivoda in predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič, ki je hkrati tudi predsednik pripravljalnega odbora za -sodelovanje Jugoslavije na svetovni razstavi v Bruslju. Tamkaj sta se mudila 10 dni ter prisostvovala svečanosti ob zaključku glavnih del za izgradnjo jugoslovanskega pavi^ona na tej razstavi.
Bombe iz francoskih letal, ki so bombardirale obmejno vas Sakijet Sidi Jusuf, so ubile 72 ljudi, 80 ljudi pa ranile. Razdejanih je bilo 34 stanovanjskih hiš in 84 gospodarskih poslopij.
Bivši francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France je v ponedeljek zahteval od vlade, naj kaznuje tiste, ki so divjaško napadli tuniško vas Sakijet Sidi Jusuf.
Ves miroljubni svet obsoja brezobzirni francoski bombni napad na tuniško vas Sakijet. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je izrazil hudo zaskrbljenost britanske vlade spričo tega francoskega incidenta.
Premier Felix Gaillard je izjavil, da Francija »globoko obžaluje«, da je prišlo do letalskega napada na tuniško vas Sakijet. »-Naš cilj je bil uničiti uporniško gnezdo na tuniškem ozemlju,-« se zagovarja Gaillard.
Jugoslovanski Rdeči križ je sporočil tuniškemu Rdečemu polmesecu, da je pripravljen pomagati prebivalstvu vasi Sakijet, ki so jo bombardirala francoska letala.
Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel v torek v Belem dvoru poslanico Demokratične republike Nemčije Eleonoro Steimerjevo, ki mu je izročila akreditivna pisma.
Novi danski veleposlanik v Jugoslaviji Karel Eskelund je v torek izročil v Belem dvoru predsedniku republike Titu akreditivna pisma.
V Beograd je prispela v sredo trgovinska delegacija LR Mongolije, ki se bo pogajala o sklenitvi prvega trgovinskega in plačilnega sporazuma z Jugoslavijo.
Tunizijska vlada je v sredo sporočila, da so francoske čete znova vdrle na tuniško ozemlje in ubile 2 Tunizijca. Incident se je pripetil na področju Henčir Zerbada.
LJUDJE IN DOGODKI
ZVERINSKI NAPAD
naša
Sobotna novica iz Tunisa je presunila ves svet. Divjaški napad francoskih letal na tuniško vas je naletel na splošno zgražanje tudi med francoskimi zavezniki in v sami francoski javnosti.
Uradno sporočilo tuniške vlade pravi, da je bilo med bombardiranjem vasi Sakijet Sidi Jusufa ubitih 72 oseb, med temi 9 žena in otrok. Ranjenih je bilo več ko 80 oseb. Francoska letala pa so razrušila v tej vasi 31 stavb in 84 trgovin. Sporočilo tuniškega poslaništva v maroški prestolnici pa dodaja še nekatere podrobnosti k suhim podatkom:
»■Ker je sobota tržni dan v tem kraju, je bilo število žrtev zelo veliko... Vaška šola je bila popolnoma uničena in vsi učenci so umrli. Številna poslopja, med katerimi sedež deželnega delegata, policijska postaja in poslopja narodne garde, so bila uničena. Uničen je bil tudi avtomobil Mednarodnega rdečega križa. — Delegat Mednarodnega rdečega križa g. Iloffman in predstavnik Rdečega polmeseca sta namreč ravno razdeljevala živila in oblačila alžirskim beguncem na tem področju.«
Na ta obtožujoča dejstva pa so odgovorili francoski uradni predstavniki hladno in cinično. Francoski obrambni minister je izjavil: »Naši piloti niso napravili nič drugega, kot da so uresničili pravico zakonite obrambe pred protiletalskimi postojankami, ki so operirale s tuniškega ozemlja.« Toda takšne »pravioe« ne predvideva nobeno mednarodno pravilo. Tu ne gre več za dejanje »samoobrambe« niti za »pravico zasledovanja«, kot trdi francoski obrambni minister, marveč za odkrito sovražno de-
janje, za vojaški napad na deželo, s katero Francija ni v vojnem stanju.
Ogorčenje nad takšnim zverinskim postopkom je zajelo ves svet. Pod pritiskom javnega mnenja je tudi francoski meščanski tisk začel terjati kaznovanje   »krivcev«.   Popustila je
HABIB  BURGIBA MED TUNIZIJCI
tudi vlada, čeprav je dobila glede svojih odnosov do Tunizije zaupnico v parlamentu, in izrazila »obžalovanje«. Koliko pa je iskreno to »obžalovanje« pa najbolj priča drugi del izjave, ki jo je dal francoski ministrski predsednik Gaillard. ko je še nadalje vztrajal, da je krivda še vedno na tuniški strani.
»■Obžalovanje« je očitno bolj posledica pritiska francoskih zaveznikov, zlasti ZDA, kot pa sad
odkritosrčnega kesanja pariške vlade. Nasilna francoska politika v Alžiru že dalj časa nima podpore v zavezniških krogih in je zato povzročila že česta nesoglasja. Sedanji nečloveški napad na nedolžno prebivalstvo tuniške vasi pa je še poglobil razcep med zavezniki. Niti v Wa-shingtonu niti v Londonu, niti v drugih zahodnih prestolnicah niso več voljni zaradi »zahodne enotnosti« deliti odgovornost za zaslepljeno in nesmiselno politiko Pariza v Severni Afriki.
Arabski svet pa se je dvignil kot eden zoper francosko nasilje. »Ni mogoče več nadaljnje sodelovanje s Francijo,« je izjavil tuniški predsednik Burgiba. »To je dejanje odkritega napada.« Tunis je zato takoj odpoklical svojega veleposlanika iz Pariza, zahteval umik vseh francOflrkih čet iz Tunisa in sklenil predložiti tragični dogodek v obravnavo Varnostnemu svetu ZN.
Cas bi bil, da se vsi, vsaj malo trezni ljudje v Parizu končno zamislijo nad posledicami takšne politike. Zračna ugrabitev alžirskih voditeljev, gusarsko ustavljanje tujih ladij na odprtem morju (jugoslovanske ladje »Slovenija« in poljske ladje »VVisla«), zlasti pa sedanji bombni napad na nezaščiteno tuniško vas — vse to meče izredno čudno luč na politiko pariške vlade. Mar menijo v Parizu, da lahko sredi 20. stoletja počenjajo, kar se jim zljubi v nasprotju z vsemi pravili mednarodnega prava in normalnih odnosov med državami?
Vsekakor so takšna dejanja daleč od revolucionarnega gesla zapisanega na francoski troboj-nici: »Enakost, bratstvo, svoboda!«
MARTIN TOMA2IC
kratko, vendar zanimivo
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN,   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
V ČRNI SE SE VEDNO PREMIKA ZEMLJA
V Črni nad Kamnikom, kjer je pri kilometru 18 zdrčal z velike višine zemeljski plaz in zasul cesto, se je po otoplitvi spet začela premikati zemlja in polzeti v dolino. Zemeljske plasti drčijo po gladkem škriljavcu. Na tem mestu niso nikoli kopali kaolina, ker ga ni. Avtobusni promet vzdržujejo s prestopanjem. Kako bodo usposobili pro-
met, pa je še vedno odprto vprašanje. Najborž bodo morali preložiti cesto.
Z.
DOLINA BREZ DIMNIKARJA
Saj je. Svoj »sedež« ima v Kranjski gori. Pa ga le ni. Na Dovjem in v Mojstrani ga že od septembra zaman čakajo. Upravniki domov ga iščejo po Kranjski gori, ker jim peči v sobah nočejo več goreti. Vendar zaman — najti ga ne morejo, ker
OBRAZI IM POJAVI
POMAGAJTE, LJUDJE
Peter se je ves predal škripanju snega pod njegovimi nogami. »Vrabca,« si je mislil in vneto poslušal. »Danes pa kar žvižga! Precej pod ničlo mora biti. Minus petnajst, nemara celo osemnajst stopinj.«
Ko je zavil s.ceste na stranpot, je strupeno zapihalo čez polje. Peter se je tesneje zavil v suknjo in pospešil korak. Pogledal je krog sebe. Se sto korakov, pa bo pri kozolcu, čigar skrivenčeni uporniki so se nocoj tako čudno krivili v medlem soju jasnega zimskega večera. Se petnajst minut, pa bo v mestu, v zatišju med hišami.
Ob kozolcu se je zdrznil in obstal. Deviško belino snega je kazil teman kup, nič večji od...
»Pa ne da bi bil človek,« se je zdrznil Peter in zagazil v sneg. Počasi, z občutkom odpora, se je dotaknil tistega neznanega. Leden srh mu je spre-letel telo in skoraj bi bil od groze zakričal. Temna zgrbljena postava, ki je čepela ob uporniku, se je ob Petrovem dotiku zvalila v sneg. Peter bi bil najrajši zbežal. Ali ni hotel tega storiti, ali pa ni mogel — obstal je. Prižgal je vžigalico in posvetil.
Brez diha se je zazrl v postarni obraz ženske. Spod rute so ji silili na obraz poledeneli štrenasti lasje. Mrtvaška bledica z modrimi lisami ob sencah, na čelu in okrog tesno sklenjenih usten, se je zdela ta hip Petru tako grozna.
Vžigalica je dogorela in Petra je speklo v prste. Ze je hotel steči do prvih hiš po pomoč, pa se je premislil. Morda pa ženska še ni mrtva? Se preden bi se vrnil z ljudmi, bi bilo lahko prepozno. Kaj pa, če je mrtva in se bo zaman mučil z zmrznjenim truplom? i
Peter se je odločil. Pregnal je odpor, ki ga človek občuti ob dotiku z mrličem. Ko je jemal žensko v naročje, je opazil, da se udje v sklepih ne vdajo. Z bremenom v naročju je stopil na pot.
»Ko vsaj ne bi bil sam!« si je zaželel Peter in nekaj toplega je hkrati prešinilo njegova čustva. Morda... morda pa rešuje prav zdaj človeško življenje? Močneje je poprijel breme, ki mu je zavoljo zmrzle obleke polzelo iz rok.
Kaj ni ženska zastokala? Peter je obstal in prisluhnil. Zares — ni se motil! Z občutkom olajšanju je krepkeje zakorakal.
Sto... dvesto korakov... Peter je stiskal zobe in hitel. Ko so mu pošle moči, je za trenutek položil starko na tla, pa spet hitel dalje... dalje proti
mestu. Kam? Najbliže je postaja ljudske milice. Tamkaj bodo že ukrenili potrebno.
Petru se je zdelo, da postajajo telo in udje ženske bolj in bolj voljni. Stokajoči vzdihi so govorili, da se ženska prebuja. Se malo, pa bo stopil spet na trdno cesto. Petru so pohajale moči. Sneg je žvižgal pod nogami in Petru je pot ščurkoma lil po obrazu. Zdajci je omahnil pod bremenom. Tresljaj, čeprav ni bil močan, je žensko predramil.
Deset minut pozneje je stopil Peter na obljudeno cesto. Zdaj ženske ni več nosil. Počasi je stopala korak za korakom. Peter jo je podpiral, ali bolje, vlekel za seboj. Sama ne bi storila niti koraka. Počasi je šlo, toda bilo je manj naporno. Pogosto, kar prepogosto sta počivala.
»Ko bi vsaj srečal kakšnega človeka,« si Je zaželel Peter. »Prosil bi ga pomoči. Če bom sam, še pol ure ne bom dospel do cilja.«
»Pomagajte mi, prosim, da spravim žensko na varno!« je ogovoril prvega moškega, ki ga je nekaj trenutkov nato srečal.
Ogovorjeni je samo začudeno pogledal, nekaj za-momljal in odhitel dalje. Peter je le skomignil z rameni in nadaljeval pot z opotekajočo se starko. Nasproti sta mu prišla moški in ženska.
»Pomagajte mi, da spravim žensko do postaje ljudske milice!« je moledoval Peter. »V snegu sem jo našel.« — Odgovoril mu je le objesten smeh: »Vrzi babo pijano v sneg, da se strezni!«
V Petru je vzkipelo. Hotel je nekaj reči, pa ni spravil besedice iz sebe. Krepkeje je podprl svojo varovanko in zakorakal naprej. Se dvakrat je poprosil pri mimoidočih, pa brez uspeha. Neznansko grenkobo je občutil v prsih in sklonil je, da za nič na svetu noče prositi pomoči. Zdajci ga je ogovoril neki moški: »Ji je slabo?«
Peter se je zdrznil in prikimal: »Ja, pravzaprav sem jo napol zmrzlo našel v snegu. Na postajo ljudske milice jo peljem.«
»Čakajte, pomagal vam bom!« se je ponudil mo-ir in nadaljeval. »Samo na to stran stopite. Invalid sem. Veste, leve roke nimam, pa bom zato z vaše plati laže podpiral!«
Ko sta Peter in invalid vsak s svoje strani podpirala ubogo onemoglo ženico, ki je v snegu zašla in omagala, je bilo obema toplo pri srcu; reševala sta človeško življenje. S. S.
— nima stanovanja . . . Saj o tem ne bi bilo vredno pisati, vendar ogrožena je varnost ljudi, ki se popolnoma upravičeno zgražajo na zborih volivcev, zakaj dimnikar ne more dobiti stanovanja, ko ga je pa njegov predhodnik imel. Ljudje se čudijo, kako da se za stvar ne zavzamejo gasilska društva, saj ta problem spada v njihovo preventivno službo.. —zk
BOGAT LOVSKI PLEN
V petek, 7. februarja, se je član lovske družine v Kranjski gori Ciril Biček odpravil na lov. Nad Podkorenom je začel zasledovati divjačino in pod Jerebi-kovcem je vstopil v pravi lovski eldorado. Ustrelil je kar tri divje prašiče, jim potegnil vrvico skozi nos in jih sam zvlekel do Virtanca v Podkorenu. Pravi, da ni bilo preveč težko, »saj tam dol gre kar samo in prašiči so tehtali vsi skupaj le sto kilogramov«.
Tovariš Biček zatrjuje, da je bil ob tem izrednem lovu — žalosten. Ko je streljal prašiča, mu je pred puško pritekla lisica. Lahko se je samo še žalostno ozrl za njo, kajti prašič »je imel prednost«. Komaj 50 m od mesta, kjer je stal, pa je gams brezbrižno gledal pujsa, kako se vali po snegu. »Najbrž mu je kdo povedal, da je zdaj brez skrbi, sicer me ne bi tako ravnodušno izzival,« je hudomušno pripomnil Ciril, ki je po poklicu miličnik in se mora torej že po službeni dolžnosti ravnati po vseh predpisih ...
J. S.
OZVOČENJE OSEMLETKE V  KRANJSKI GORI
Dijaki na osemletki v Kranjski gori so bili prvi dan pouka po zimskih počitnicah prijetno presenečeni. Ob začetku ure se |fl iz zvočnikov v vseli petih učilnicah razlagal glas: »Dragi učenci in učenko! Ta teden praznujemo dve pomembni obletnici . . .« S tem se )<■ začela »domača« radijska ura, ki ji je dve sto mladih src napeto ■ledilo in uživalo ob Vodnikovih pesmih, njegovih novicah iz Lub-lanskih Noviz, pa ob tragiki VT" bonskega poeta.
Razglasno postajo je po posredovanju šolskega odbora šoli odstopila SZDL. nabava materiala za ozvočenje je finansirala občina Jesenice, napeljavo pa je izvršil — ravnatelj šole tov. Jožo Oazvoda sam med zimskimi počitnicami . . . Pa se še zgodi, da včasih z zavistjo pomislimo na proste dneve prosvetnih delavcev! n-o-J
BLEJČANI O KANALIZACIJI
Te dni so bili po vaseh in naseljih blejske občine drugi zbori volivcev. Tudi tokrat so se občani pogovarjali o različnih domačih problemih, predvsem pa so povsod enoglasno in z aplavzom potrdili kandidaturo Vinka Hafnerja za Zvezni zbor in Albina Jensterla za Republ. zbor. Tudi zbori proizvajalcev so z zadovoljstvom potrdili in sprejeli kandidaturo poslancev za zvezni in republiški zbor obeh skupin, industrijske in kmetijske. Udeležba na drugih zborih je bila precej boljša kot na prvih: v naselju Bled-grad je prisostvovalo 150 občanov, v Zagoricah 85, na Mlinem 94, v Rečici 79 itd.
Na zborih po blejskih naseljih je bilo največ govora o komunalnih problemih Bleda, o ureditvi kanalizacije, ki bo eden pr-vilf ukrepov pri asanaciji Blejskega jezera. Volivci na Bledu so govorili tudi o trgovini in boljši razmestitvi trgovinskih lokalov, o obrti in gostinstvu ter o turističnih problemih. V okoliških vaseh pa so se na drugih zborih razgovarjali največ o domačih krajevnih problemih in potrebah. Seznanili pa so se tudi s splošnim programom občine Bled za nadaljnja štiri leta.
-jb
OSEM ZBOROV VOLIVCEV V ŽELEZARNI
V ponedeljek popoldne 10. t. m. je bilo v Železarni Jesenice osem zborov volivcev, na katerih so bili člani kolektiva seznanjeni z važnostjo volitev, z gospodarstvom jeseniške občine in s kandidati, ki jih je za Republiški zbor in Zvezni zbor proizvajalcev izbrala kandidacijska konferenca. Na vseh zborih so se strinjali, da kandidirata v Republiški zbor proizvajalcev Jože Ulčar in Mirko Fel-din, oba metalurška tehnika, v Zvezni zbor proizvajalcev pa France Taler, tajnik Zveznega sveta sindikatov ter France Arh, ključavničar Železarne Jesenice.
U
STANOVANJ IN PRODAJALN MANJKA
V torek, 11. t. m., je bil v Pod-nartu zbor volivcev, ki se ga je udeležilo nad G0 ljudi. Po pregledu delovnega programa ObLO Radovljica so živahno razpravljali o problematiki na področju krajavnega odbora Podnart. Ker v Podnartu raste industrija, ved-
, no bolj pogrešajo sodobno trgovino in mesnico ter prodajalno kruha. Hkrati pa vedno boij manjka stanovanj. Zaradi pomanjkanja stanovanj imajo za ves teren samo enega poštarja, tako da prebivalci dobijo pošlo samo trikrat na teden. Prav tako ne morejo dobiti stanovanja v Podnartu železniški uslužbenci in delavci lesnega obrata »Jelka« in Kemične tovarne.
Zbor volivcev je naročil KO Podnart, naj čimpreje skliče zastopniki* podjetij, družbenih organizacij in ObLO Radovljica, da bodo proučili možnost skupne gradnje večje stavbe, v kateri naj bi bili v pritličju poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanja. R.
POSVET O PROBLEMIH TARIFNE POLITIKE
V torek so se predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov, sindikalni]) podružnic, sekretarji osnovnih organizacij ZK in direktorji industrijskih podjetij na področju kranjske občine posvetovali o nekaterih problemih tarifne politike v zvezi z novo delitvijo dohodka. Dogovorili SO Mi dalje, o tem, kako bodo v kolektivih sistematično proučili tudi zakon o delovnih razmerjih. Posveta, na katerega je vabil ObLO, sta se udeležila tudi republiški sekretar za delo dr. Marjan Dular in načelnik tega sekretariata tovariš Rado Miklič.
Te vrste posvetovanja so v kranjski občini zelo uspešna.
PREŠERNOVA PROSLAVA V KAMNI GORICI
Vaška mladina —■ o njeni delavnosti smo le pisali, - nas j*' tokrat zopet  presenetila z uspeh'
akademijo v počastitev pesnlto
dr. Fr. Prešerna.   Akademijo j1'
mladina pripravila pod vodstvom
delovne tov. Krašnove. Večji del prebival itva Kamne
gorice si je predstBVO ogledalo, saj je bila dvorana nabito polna.
KRANJ,  14.  FEBRUARJA 1958
RAZGOVOR S POSLANSKIM KANDIDATOM
Razlagati našo politiko in jo uresničevati
V tržiški občini kandidira za poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj tovariš Franc Popit. Uredništvo je tov. Popita zaprosilo za razgovor o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih.
»Zanima nas Vaše mnenje o tem, v koliko je političnim silam v okraju Kranj že uspelo usmeriti svoje delo v vsebinsko plat predvolilnih priprav oziroma kakšne pojave je v zvezi s tem na področju našega okraja moč zaslediti?«
»Udeležba in diskusija na kandidacijskih konferencah in zborih volivcev kaže, da vlada veliko zanimanje za volitve. Ta interes je posledica:
Prvič, večje politične aktivnosti, ki je v našem okraju živa in stalna že od diskusij o programih dela ljudskih odborov, ki so bile v organizacijah SZDL še pred jesenskimi volitvami v ljudske odbore, v plenumih SZDL o različnih družbeno političnih problemih Gorenjske, na letnih občnih zborih terenskih organizacij SZDL, ob volitvah novih vodstev v osnovne organizacije in občinske komiteje ZKS, na zasedanjih ljudskih odborov, posebno okrajnega, posvečenih problemov turizma, obrti, trgovine;
Drugič, v vedno močnejšem občutku delovnih ljudi, da imajo možnost in da je v njihovem materialnem interesu, da se čim aktivneje angažirajo v demokratičnih organih, predvsem v delavskem in družbenem upravljanju in komuni;
Tretjič, v povečanem občutku kadrov v političnih organizacijah, da so v prvi vrsti odgovorni za socialistični razvoj celotne jugoslovanske skupnosti.
Kar zadeva vsebinsko plat predvolilnih priprav, bodo predvideni sestanki kandidatov z volivci, in nekatera večja politična zborovanja, ki jih nameravamo prirediti do volitev, lahko še poglobila razpravljanje o naši vsakodnevni politiki in povečala razumevanje za Probleme socialistične graditve.«
»V zadnjem času smo dobili vrsto novih zakonov in predpisov, ki izpopolnjujejo naš družbeno -ekonomski sistem oziroma bo njihovo uresničevanje omogočilo nje-
gov naglejši razvoj. Po nekaterih pojavih sodeč pa politične organizacije v našem okraju še ne uspevajo pravilno tolmačiti vsebine in pomena teh zakonov najširšim množicam. Dogaja se celo to, da posamezniki te zakone in
predpise nepravilno tolmačijo. Tako ponekod razširjajo mnenje, da bo spričo novih predpisov o delitvi dohodka gospodarskim organizacijam primanjkovalo sredstev za izplačevanje zaslužkov. Kaj sodite o tem?«
»Res je, pri svojem političnem delu se stalno srečujemo z vprašanjem, na kakšen način pravilno obvestiti in seznaniti delovne ljudi z našo vsakodnevno politiko, da bi jim bila razumljiva, da bi jo znali uporabljati. Čeprav imamo radio, tisk itd., pa vendarle to ne more nadomestiti žive vsakodnevne akcije političnih organizacij, ki objasnjujejo to politiko in se za njeno uresničevanje tudi borijo na določenem področju v določenem krogu ljudi.
To velja tudi za podjetja. Tu bi moral sindikat, posebno sedaj, ko je bilo sprejetih' več zveznih zakonov, ki neposredno zadevajo delovne kolektive, napeti vse sile, da bi se delovni ljudje seznanili z vsebino in duhom zakonov. Posebno so važni predpisi o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Bistveno v teh predpisih je, prvič, to, da se približujemo principom, kdor boljše gospodari,
naj mu več sredstev pripada in, drugič, da delovni kolektiv samostojno določa in ureja interno tarifno politiko. Uresničujeta se dve načeli, ki sta ekonomsko in družbeno upravičeni in nujni. Obračunavanje po novih predpisih se bo začelo v začetku drugega četrtletja. Kot vsak prehod bo tudi ta terjal v gospodarskih organizacijah soliden študij problemov, ki bodo nastali in priprave, da predpise uresničimo.
Jasno je, da bodo morali kolektivi na osnovi danih ingerenc na področju interne tarifne politike najpreje rešiti probleme, ki jih lahko rešijo sami. Zvezni izvršni svet pa bo na osnovi problematike tudi poskrbel, da ne bo prehod povzročil preveč motenj v poslovanju podjetij. Pojav nepravilnih tolmačenj je naraven in skoraj nujen spremljevalec vsakih sprememb, bodisi predpisov, sprejemanja planov itd., skratka vedno, kadar prehajamo iz starega v novo. Tu je več razlogov. Nepoznavanje, enostransko gledanje, poli-
NOVA ZADRUŽNA POSTOJANKA
Ob 10-letnici obstoja Kmetijske zadruge Katarina pri Tržiču s*» člani proslavili otvoritev novega gospodarskega doma. V tem domu so skladišča, trgovina, pisarne in stanovanja, poleg doma Pa lastno skladišče za les, kar je vse doslej imela zadruga v najemu.
tična dezorientacija, gledanje z žabje perspektive, socializmu tuja stališča itd. Močnejši in dolgotrajnejši pa so taki pojavi tam, kjer ni delovanja zavestnih socialističnih sil, kjer ni socialističnih stališč. Marsikje so zaradi politične odsotnosti sindikatov in ZK prepuščeni delavci raznim interpretom, ki na osnovi »verodostojnih izračunov« dokazujejo, kako podjetje ne bo moglo živeti, kako ne bodo mogli izplačevati norm, dobička itd. Prav bi bilo, če bi delavci take »razlagalce« malo povprašali, naj povedo, koliko podjetij je že pri nas propadlo, koliko ljudi je ostalo brez plač, plačanih norm itd., zaradi predpisov? In prav ti, ki delajo take »račune«, naj tudi povedo, kolikokrat so sami ostali brez premij, da o plačah ne govorim.
Kot rečeno sindikalistom in komunistom v gospodarskih organizacijah ostane odgovorna naloga, pojasnjevati našo vsakodnevno politiko, da bo slehernemu zaposlenemu jasna in se zanjo boriti.«
Včeraj, v četrtek, 13. t. m. so v razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli zanimivo razstavo o razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Največ dobro izdelanih barvnih posnetkov prikazuje napredek industrije, ki se v povojnem času uveljavlja ne samo na domačem, marveč tudi na zunanjem tržišču.
Razstavo, ki bo odprta do 18. t. m., je pripravil Zagrebški ve-lesejem. Hkrati bodo prikazovali v šolah, kolektivih in drugod tudi več barvnih in črno-bebh kratkih filmov, ki prikazujejo delo, življenje in uspehe naših ljudi pri razvijanju domače industrije.
K. M.
Problemi Jeseničanov
OBRT, TURIZEM, ŠOLE IN STANOVANJA
Te dni so odborniki ObLO Jesenice stopali v vseh krajih občine pred zbore volivcev s poročilom o razvoju gospodarskih in ostalih komunalnih dejavnosti v občini Jesenice. Poročilo je zajemalo razdobje od 1. 9. 1955 do 31. 12. 1957. Čeprav ni preveč-pregledno, pa so si volivci le lahko ustvarili približno podobo gospodarjenja v zadnjih dveh letih. Ob branju posameznih postavk se je izvil marsikakšen ►►oh« in ►►ah«, tu in tam pa je bilo slišati tudi zadovoljno mrmranje.
14 MILIJARD ZA INVESTICIJE V ŽELEZARNI
Toliko je bilo v dvanajstih povojnih letih investirano za razširitev in rekonstrukcijo tovarniških objektov, zato pa se je tudi povečal bruto produkt za okoli 500%. Sploh ustvarja industrija v jeseniški občini več kot 93% celotnega družbenega bruto produkta.
39 MILIJONOV ZA INVESTICIJE V L. 1957
V primeri z 1. 1956, ko je bilo za investicije na razpolago le 19,730.000 din in sta bili v tem znesku všteti še komunalna dejavnost ter negospodarske investicije, pomeni leto 1957 velikanski napredek. To je začetek prizadevanja za razvoj obrti, kajti v občini je zdaj vsega 13 druž-beno-obrtnih obratov in 162 privatnih obrtnikov. Zato ni nič čudnega, če je med vsemi panogami v izkoriščanju investicijskih kreditov obrt s 13 milijoni na prvem mestu. Ostale kredite
so si razdelili gradbeništvo (4.700.000), trgovina (7,260.000), gostinstvo (4,400.000), kino 8,000.000 za cinemaseope na Jesenicah) ter rešilna postaja (1,500.000 za avto furgon).
V VSEJ  OBČINI  81 GOSTINSKIH OBRATOV
Gostinstvo je razen obrti eno izmed ozkih grl občine. Večina med njimi so navadne krčme, v katerih so higienske naprave neverjetno siromašne, da o ugodnosti za goste sploh ne govorimo.-Pri vsem tem pa so tolste cene čisto običajen pojav. Zlasti v vaseh izven središča bi se morali sanitarna in tržna inšpekcija večkrat pojaviti, potem bi se morda le nehalo dogajati, da bi se morali gostje zadovoljevati s tri dni starimi zemljami ali z jedrni brez okusa. Edina njihova prednost je v tem, da so močno »zabeljena« — človek je sit v trenutku, ko zve za račun.
IN TURIZEM?
Na razvoju turizma je zainteresirana predvsem Zgornjesav-ska dolina. In kaj je bilo storjenega za njegov napredek? Edini večji turistični objekt je nova žičnica v Kranjski gori, ki je doslej veljala 40 milijonov (občina je prispevala tri četrtine) in ki obratuje šele v spodnjem delu — poskusno! Če bodo vsi turistični objekti rasli s tako silovito  počasnostjo,  potem lahko
pričakujemo, da bo že v letu 1960 — žičnica vlekla smučarje do vrha Vitranca ...
Prezreti pa ne smemo lepe akcije ObLO in TD Mojstrana, ki je obvarovala eno naših najlepših turističnih znamenitosti: popravilo vrhnjega iztoka pri slapu Peričniku, na kar je svoj-čas »Glas Gorenjske« že opozoril.
Popolnoma upravičena je pripomba v poročilu ObLO: »Problem turizma v občini Jesenice bo vsekakor v prihodnje vezan na večja finančna sredstva, ki pa bodo opravičljiva le v primeru dobre organizacije že obstoječih gostinsko - turističnih podjetij.« O tej »dobri organizaciji« bi se dalo res marsikaj povedati.
NOVE  ŠOLE, NOVE UČILNICE ...
Ta problem, ki je splošno slovenski in jugoslovanski, je na Jesenicah še posebno hud. V letošnjem letu bo dograjena osemletka v Žirovnici, za katero je v preteklem letu občina dala 16 milijonov. Prav tako so v teku dela za zgraditev prepotrebne osemletke na Jesenicah, za katero so samo načrti veljali 4 milijone 260 tisoč din. Stisko z učilnicami in zastarelo ureditvijo na Hrušici, v Planini pod Golico, v Kranjski gori in na Koroški Beli je občina doslej reševala z adaptacijami, za katere je bilo potrebno 3,431.0000 din. Vendar ta priložnostna popravila situacije ne morejo rešiti. V Kranjski gori poučujejo že v treh izmenah in bo treba prej ali slej
misliti na novo poslopje, še huje pa je na Dovjem, kjer bo moralo že v prihodnjem šolskem letu imeti pouk sedem razredov — v treh učilnicah. Pri tem so pa nekateri razredi tako prenatrpani, da bi morali nujno ustanoviti paralelke. Samo — kam z njimi?
V DVEH LETIH 200 STANOVANJ
Sto stanovanj v enem letu ob dosedanji stanovanjski stiski je res več kot premalo. Kljub temu pa si je moral ObLO neredko pomagati iz zadrege na ta način, da si je iz kreditnega sklada za stanovanjsko izgradnjo izposodil zneske, s kateremi je potem kril stroške, za katere ni bilo proračunskih sredstev. Samo za komunalne naprave je bilo v letu 1957 porabljenih iz tega sklada 25 milijonov dinarjev.
To je le nekaj najznačilnejših drobcev o gospodarski dejavnosti jeseniške občine. Vse kaže, da bo gospodarstvo ob tako živem sodelovanju z volivci, kakor se je uveljavilo v zadnjem času, postalo bolj smotrno in bp na ta način rešeno marsikaj, kar je povzročalo slabo voljo in celo nezadovoljstvo.
J. S.
I\a Trsti je tudi obrt
^adal>ev«nje s 1. strani)
"Inc. Kapaciteta prostorov se je torej tanjšala, število potrošnikov pa se je ^OVečalo za 280%. Tudi pekov ne dojijo, ker nimajo zanje stanovanj in *0r gredo le-ti raje v tovarno.
V kranjski občini se vsako leto po-r'"i" 1 število prebivalstva za 4%, obrteh delavnic pa je čedalje manj, je Mal tov. Vinko Hafner. Kljub temu fjlldje pridejo do obrtniških izdelkov [Hroma storitev, čeprav le-te niso kvn-htetn,, y tej 0bcinl namreč opravljajo *0--40% vse obrtniške dejavnosti BUŠ-F*Pji, ki so sicer zaposleni bodisi v Industriji bodisi v obrti. Spričo tega je *°v- Hafner sodil, da bi bilo smotrnoj-9 legalizirati to sušmarjenje ha ta na-';". da bi imel vsakdo   (na gladi na
Sv"|a uradna spričevala) opravljati °°rt, če bi se registriral in plačeval ^trezne družbene dajatve; ostre ad-
ministrativne ukrepa pa bi potem usmerili proti tistim, ki svoje obrtni; dejavnosti ne bi registrirali. Konkurenca sama pa bi izločila potem tudi slabe obrtnike.
TUDI INDUSTRIJA NAJ POMAGA
Pomanjkanje obrti je predvsem povzročila industrija I svojim razvojem, ker je povečala mestno prebivalstvo ter odvzema delovno silo obrti. Prav zato in v interesu svojih delavcev pa bi morala industrija tudi pomagati, da bi hitreje omUJevafl pomanjkanje obrti, je sodil tov. Hafner.
Mnenju tov. Hafnerja, naj bi skušali doseči spremembo nekaterih togih in v bistvu cehovskih predpisov o ustanavljanju obrtnih obratov oziroma naj bi te predpise uporabljali s širokim razumevanjem ta to problematiko, N  |e pridružil tudi tov. Sveto Kobal.
1,1 ta je nadalje sodil, da — po izkušnjah škofjeloške občine — pri razvijanju obrti niso poglavitni problem sredstva, marveč nastopa kopica drugih, n. pr. organizacijskih težav pri ustanavljanju novih obrti, dalje pomanjkanje vodilnega kadra, prostorov itd. Po mnenju tov. Kobala naj bi tudi industrija pomagala ustanavljati nove obrtne delavnice in ohranjala njihov začetni*impulz; razen tega naj bi nove obrtne panoge vzpostavljali tudi pri že obstoječih obrtnih delavnicah. . Zbornice pa naj bi formirale telo, ki bi pomagalo pri pripravah za ustanavljanje novih delavnic.
Predsednik Obrtne zbornice LRS tovariš Leopold Krese je v svoji razpravi dejal, naj bi industrija pomagala v dveh smereh. Prvič — naj bi prevzela nekatere proizvodne panoge, ki so sedaj še značilne za obrt (n. pr.
izdelovanje stavbnega pohištva, kajti, ali ni anahronizem, da za vsako poslopje ali celo za vsako sobo izdelujemo posebna vrata, namesto, da bi serijsko izdelovali tipizirano stavbeno pohištvo?). Drugič — industrijska podjetja naj bi dala na razpolago za nove obrtne delavnice nekatera svoja neizkoriščena osnovna sredstva. Tudi tovariš Krese se je strinjal z mnenji, da je treba predpise o izdajanju obrtnih dovoljenj prilagoditi potrebam, vendar pa naj bi v mestih odpravljali šušmar-stvo predvsem tudi s povečanjem sodobnih obrtnih obratov. Glede preraščanja obrti v industrijo pa je tovariš Krese smatral, da to ni nepravilno ne sme pa to biti osnovna težnja \ obrti.
OLO je po razpravi soglasno sprejel sklep o načelih in smernicah za razvoj obrti, ki ga bomo v celoti objavili v ponedeljkovi Številki.
M. Z.
m v
1 *   . $ i
r    šm   všf   ■ i'- V
Prva izmena jeseniških železarjev je končala delo.
kranj, 14. februarja 1958
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Privatnikom malih oglasov ne objavljamo    pred    vplačilom. —
Cena malih oglasov je: Preklic 20 dinarjev, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki Imajo 20 % popusta.
Telefonska številka naročniškega in ogl. oddelka je: Kranj 475.
Izgubil sem ročno oglato moško nro s sivim jermenčkom, dne 2. februarja od Maverja do Orehka. Poštenega najditelja naprošam, da naj mi jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku. 198
V soboto 8. februarja sem od 8. do 9. ure izgubil od Gašteja do Orehka 44, očala. Poštenega najditelja prosim naj jih proti nagradi vrne v Orehek 44. 199
V Škofji Loki, Blaževa ulcia 8 tem odprla odvetniško pisarno. — Uradne ure so vsak dan od 8. do 13. ure. Se priporočam. Odvetnica Marija Polak. 200
Prodam 4-vrstno harmoniko znamke »Kucler« v brezhibnem stanju ali zamenjam za govedo. — Naslov v oglasnem oddelku. 201
Prodam stavbno parcelo v Bri-tofu. — Pire Ljudmila, Voglje 85, Šenčur. 202
Prodam plug obračalnik in dvo-brazdni plug. — Bohinc Jože, Zg. Brniki 60, Cerklje. 203
Prodam seno, slamo, repo in debelega prašiča. — Mesec, Gorice. 204
Prodam zelo lepa prašiča in svinjo stara po 4 in pol mesece. — Košir, Kovor 74. 205
Prodam novo žensko italijansko kolo. Poizve se na avtobusni postaji Kranj od 13. do 21. ure. 206
Prodam skoraj novo spalnico z zimnicama. — Tavčarjeva 1, — Kranj. 207
Prodam dve stavbni parceli na Klancu ob pokopališki cesti. Voda in luč na parceli. Naslov v oglasnem oddelku. 208
Prodam moško kolo, pumpo in ključ za 11.000 din. — Huje 66, Kranj. 209
Os za krožno žago (cirkularko) s krogličnimi ležaji, novo, prodam. Kruic, Klane 5. 210
Kuhinjsko pohištvo, skoraj novo, ugodno prodam. — Krulc, Klane 59. 211
Zelo dobro ohranjena jedilnica - orehov furnir in brušena stekla zaradi selitve naprodaj. Ogled v Kranju, Titov trg 8. 212
Zamenjam otavo za peso ali korenje. — Primskovo 161. 213
Kupim posnemalnik. — Teran Mirko, Duplje. 214
Dvosobno stanovanje v Kranju zamenjam za enosobno ali garsonjero v Ljubljani. Ponudbe oddati v oglasni  oddelek. 215
Dvosobno, sončno in zračno stanovanje v Kranju odstopim proti večjemu poso|ilu. Ponudbe z navedbo višine posojila oddati v oglasni oddelek. 216
Delavka na dve izmeni dobi stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 217
Nudim hrano in stanovanje pridnemu in poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 218
Hrano in opreml|eno sobo dobita 2 tovarniški delavki blizu avtobusne in železniške postaje na Gorenjskem za pomoč v prostem času pri gospodinjskih in kmečkih delih. Naslov v oglasnem oddelku. * 219
Oddam 2-sobno še neizdelano stanovanje  in  to  najraje podjet-
ju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 220 - Trgovsko podjetje Lesce sprejme mlajšega moškega delavca za
pomožnega skladiščnika. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. 193
Kmetijska zadruga Zminec, P. Skofja Loka sprejme v službo poslovodjo za trgovino z mešanim blagom ter odkupom kmetijskih pridelkov. Ponudbe poslati na gornji naslov do 20. febr. 1958. 221
Sprejmemo dva pekovska pomočnika. Nastop službe takoj. — Ponudbe poslati podjetju »Delikatesa« Kranj. 222
Iščemo poslovodjo za trgovino z mešanim blagom. Stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite Kmetijski zadrugi Selca nad Sk. Loko. 223
Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. V poštev pridejo delavke, ki delajo na 3 izmene. Naslov v oglasnem oddelku. 224
šestošolka instruira dijake nižjih razredov. Naslov v oglasnem oddelku. 225
Šofer B razreda želi zaposlitve v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 226
Instruiram nižješolce matematiko, angleščino in nemščino. Naslov v oglasnem oddelku. 227
Sprejmem kolarskega pomočnika. Crnilec Janko, Strahinj štev. 23, Naklo.    ' 228
Za strojepisje rabimo moč, veščo hitrega tipkanja, ki po možnosti obvlada stenografijo in perfektno slovenščino. Ponudbe pošljite na upravo podjetja »Planika--, Kranj.
OBVESTILO ZAVAROVANCEM IN UPOKOJENCEM!
• Zaradi pravilnega pojasnjevanja predpisov novega zakona o pokojninskem zavarovanju in zaradi pojasnjevanja določil o prevedbi po novih predpisih, uvaja Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju od 25. februarja 1958 dalje do konca mesena aprila t. 1. informativno službo — in sicer v Kranju vsak torek od 15. do 18. ure popoldne, Cesta na Golnik št. 7, soba št. 9, na Jesenicah pa vsak torek od 14. do 18. ure popoldne v sobi pokojninskega odseka stavba Železarne Jesenice) na Titovi c. Popoldanske informativne službe naj se poslužujejo predvsem zavarovanci in upokojenci, stanujoči v Kranju oziroma na Jesenicah in okolici.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju.« '
URADNI DNEVI PRI SOCIALNEM ZAVAROVANJU V RADOVLJICI
Obveščamo vse zavarovance Podružnice socialnega zavarovanja v Radovljici, kakor tudi vse zavezance prispevka, da bomo od 18. februarja 1958 dalje uradovali za stranke samo v torkih in petkih od 8. do 12. ure. Uradni dan, ki Je bil doslej določen la ponedeljek, odpade.
Stranke, ki se bodo javljale pri podružnici izven torka in petka oz. določenih ur, bomo morali odklanjati, razen zavezancev prispevka, za potrjevanje nalogov za izplačilo otroškega dodatka.
Dnevno izplačevanje potnih stroškov pri blagajni od 8. do 10. ure ostane še nadalje v veljavi.
Ta ukrep, ki bi moral veljati že od samega začetka obstoja naša podružnice,   je  v   interesu vseh
Uprava bolnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem razpisuje na podlagi 33. in 36. člena ZJU (Uradni list FLRJ št. 53/57) delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji: znanje strojepisja ln vsaj dvoletna praksa v upravni oziroma zdravstveni služhl.
Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjo službe in kratkim življenjepisom dostavite na Upravo bolnišnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem do 28. 2. 1958.
ODKUPUJEMO steklenice od piva, slatin, sifona, šampanjca in penečih vin, predvsem pa »BORDO LITERSKE STEKLENICE« — kom. a 20 din na naših skladiščih v Kranju,
Škof ji Loki in Tržiču. VEČJE   KOLIČINE   PREVZAMEMO  NA DOMU! Kličite telefon:
K«,*     „VIN0 KRANJ"
Tržič 272
strank pa tudi uslužbencev zavoda, da se jim omogoči nemoteno in hitrejše poslovanje.
OZSZ — Podružnica Radovljica
POCENI HRANA Okusno hrano dobite v LJUDSKI KUHINJI, KRANJ,
Gasilski trg 3 Kosilo za abonente din 90.—
za prehodne   „ 105.— Večerja „   60.—
ZAHVALA
Vsem   znancem   sporočam žalostno vest, da je dne 5. t. m. v Sežani umrl moj dragi mož STANKO MACAROL
Pokopali smo ga 6. t. m. v njegovem rojstnem kraju, Sežani. Vsem, ki so ga tako lepo spremili na zadnji poti se iskreno zahvaljujem.
Žalujoča žena Lina Macarol
»STORZlC«, KRANJ: 14. febr. ob 16., 18. in 20. uri franc. barvni cinemaseope film »JE SE PROSTOR ZA ENEGA«. 15. fe-franc. barvni cinemaseope »JE SE PROSTOR ZA ENEGA« in bruarja ob 16., 18. in 20. uri ob 22. uri premiera ital. barvnega cinemaseope filma »KRUH,
LJUBEZEN IN____       16. februarja
ob 8.30 uri jug. film »MILIJONI NA OTOKU«, vstopnina enotna, ob 10. in 14. uri amer. barvni film »ROBINZON CRUSOE«, ob 16., 18. in 20. uri franc. barvni cinemaseope film »JE SE PROSTOR ZA ENEGA«.
»TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 15. februarja ni predstave. 16. febr, ob 16.30 in 19. uri amer. barvni film »OSAMLJENA PIŠTOLA«.
»SVOBODA«, STRAZlSCE: 15. februarja ob 18. in 20. uri premiera ital. filma »VRNITEV V ŽIVLJENJE«, 16. febr. ob 17. in
19. uri ital. film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«.
NAKLO: 15. in 16. febr. premiera ital. barvnega cinemaseope filma »KRUH, LJUBEZEN IN...«. — V soboto ob 19. uri. —
V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. »RADIO«, JESENICE: 14. febr.
amer. barvni film »DVA TEDNA LJUBEZNI«. Od 15. do 18. febr. amer. barvni film »NAPREJ UJEC VILI« in franc. barvni cinemaseope film »MIHAJLO STROGOV«.
»PLAVŽ«, JESENICE: 14. febr. amer. barvni film »NAPADALCI«. Od 15. do 18. febr. amer. barvni film -DVA TEDNA LJUBEZNI«.
ŽIROVNICA: 15. in 16. febr. amer. barvni film »NAPADALCI«.
DOVJE MOJSTRANA:  15. in
16. febr. amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«. KOROŠKA BELA:  15. in 16.
februarja amer. barv. film »NAPREJ UJEC VILI«.
BLED: od 14. do 17. februarja amer. barvni glasbeni film »NEPOZABNA PESEM«. V petek ob
20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri.
V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri ter dopoldan ob 10. uri matineja.
RADOVLJICA: od  14. do 16.
februarja amer. barvni cinemaseope film »DOLINA NASILJA«.
V petek in soboto ob 20. uri. —
V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri.
LJUBNO: 14. in 15. febr. ameriški barvni film »ROBERTA«. Predstave v petek in soboto ob 19.30 uri.
»SORA«, SKOFJA LOKA: od 14. do 16. febr. amer. barvni film »V SRCU MLADIH«.
»KRVAV< «, CERKLJE: 15. in 16. februarja amer. barvni film »JETNIK DVORCA ZENDA«. —
V soboto ob 19.30 uri. y nedeljo ob 17. in 19. uri.
Gorski reševalci so vedno pripravljen!
Pred nedavnim je bil v pro- či od RK in OLO Kranj, vendar štorih Planinskega društva v Tr- je ta pomoč preskromna, da bi žiču posvet načelnikov in reše- postaje za delo gorskih reševal-valcev gorenjskih gorskih reše- cev lahko nabavile notrebno valnih postaj, kateremu so pri- opremo.
sostvovali tudi zastopniki pla- Za strokovno usposabljanje ninskih društev, Rdečega kriza, gorskih reševalcev je bilo v zad-Ljudske milice, rezervni oficir- njih mesecih organiziranih več ji, zastopnika TNZ Kranj in tečajev (Jesenice, Tržič, Kranj drugi. Dobro pripravljen posvet in drugje). Zdaj pa pripravljajo je v vseh pogledih uspel, na 5kupni tečaj na Zelenici, na ka-njem pa so obravnavali najvaž- terem naj bi se reševalci pred-nejše probleme in naloge, s ka- vsem seznanili, kako pomagati terimi se gorski reševalci sre- ponesrečencem v zasneženih go-čujejo vsak dan. Iz poročil po- ^rah. Reševalni postaji na Jese-sameznikov je bilo moč ugotovi- nicah in v Tržiču pa vzpostav-ti, da je kljub številnim uspe- ljata zvezo z gorsko reševalnimi hom gorskih reševalcev poveza- postajami v Italiji in v Avstriji, va med posameznimi organiza- Verjetno bo prvi skupni sesta-cijami in GRP še vedno prešla- nek s tujimi reševalci v Borov-ba in da bi morali nuditi GRP ljah na Koroškem, na katerem še večjo in vsestransko pomoč se bodo pogovorili o tehničnih ne le takrat, kadar morajo gor- izpopolnitvah njihove opreme, o ski reševalci pomagati ponesre- organizaciji medsebojne pomoči čencem. Postaje gorskih reševal- pri reševanju, o skupni večji re-cev so sicer dobile nekaj pomo- sevalni vaji na Košuti itd. _____Nadalje so se na posvetu pogovorili še o vključevanju mladih in sposobnih alpinistov v GRP, o raznih zimskih tekmovanjih, o zimskem reševanju ponesrečencev itd. -an
PIONIRJI IN MLADINCI
NA SMUČEH
V počastitev 15-letnice pionirske organizacije in USAOJ, so pionirji in mladinci priredili minulo nedeljo na Boh. Beli tekmovanje v tekih, skokih, slalomu in smuku. Kljub neugodnim snežnim razmeram je tekmovanje uspelo. Zmagovalca v tekih sta bila Jože Gogala (mlajši pionirji) in Pavel Burja (starejši pionirji). V skokih na 15-metr-ski skakalnici je med mlajšimi
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
V nedeljo 16. februarja ob 16. uri »SOLA ZA MOZE« in »IZSILJENA ZENITEV« (dve komediji enodejanki). — Gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Izven in za podeželje.
mestno gledališči i bsenice
V nedeljo, 16. februarja, ob 14.30 uri C. Goldoni »MIRAN-DOUNA«. Komedija v treh dejanjih z glasbo in petjem. Zveze z vlaki ugodne.
V kranju
V ponedeljek smo na kranjskem trgu zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70—80, koruzni zdrob 60, kaša 70—80, je-šprenj 70—80, krma za kokoši 35 do 40, fižol 50—80, koruza 80, proso 35 in oves 25 din liter; krompir 10, rdeče korenje 40 do 50, navadno korenje 15—20, čebula 50—60, kisla repa 25—23, sladka repa 10, kislo zelje 40, sladko zelje 20—25, pesa 30—40, redkev 20—30, kolerabe 80, jabolka 90—120 din kg; čebulček 250 din liter, česen 5—10 din kos, zajci 350 din kos, peteršilj Pionirji zmagal Branko Pretnar, 10—20 din šopek, motovileč 20 Pri starejših pa Janez Stare. — do 25, radič 20—30 in špinača 20   Branko Pretnar je bil tudi naj-
boljši v slalomu v svoji skupini, med starejšimi pionirji pa je dosegel prvo mesto Martin Bergel j.
Mladinci so tekmovali v veleslalomu in smuku. V obeh disciplinah sta bila najboljša brata Jože in Valentin Zupančič.
Tekmovanja   se  je udeležilo Čeprav je bil v torek v Kam-  okoIi 70 pionirjev in miadincev.
do 30 din merica, skuta 80—90 din kg, surovo maslo 480 din kg, mleko 30 din, smetana 200 din liter, jajca 17—22 din kos, por 5—10 din kos, kokoši 350—650 din kos, hren 5—20 din kos, zelena 10—20 din kos.
V kamniku
niku semanji dan, je bil živilski trg pičlo založen. Zebeležili smo naslednje cene: salata 70, radič 180, motovileč 120, špinača 160, evetača 74, čebula 46, kisla repa 26, kislo zelje 30—40, krompir 10 din kfT. Fižol je bil po 70 din liter, kaša in ješprenj pa 70 do 80 din liter. V trgovinah pro-
J. B.
JAVORNISKI PIONIRJI SE VEDNO MED NAJBOLJŠIMI
V nedeljo dopoldan sta se srečali v prvenstvenem dvoboju 10-članski pionirski ekipi s Prim-skovega in Javornika pri Jeseni-dajajo fižol mešani po 80, izbran cah- Pionirji z Javornika so pre-pa po 96 din kg. Ekonomija iz niagali svoje nasprotnike z viso-Križa je pripeljala na trg 120 kim rezultatom 1030:730 krogov mladih jarčk za vzrejo brižan- in s tem ponovno dokazali, da cev, njuhemšir in rodajland. sodijo še vedno med najboljše Prodajali so jih po 400 din, teh- strelce na Gorenjskem, tale pa so okrog 90 dkg. -an
V SKOFJI LOKI -~-—-
V sredo je bil živilski trg v Skofji Loki slabo založen. Zabeležili smo naslednje cenee: krompir 10, čebula 60, pesa 40, korenček 40, črna redkev 25, rumena koleraba 25 in surovo maslo 400 din kg; jajca 19 do 20 dinarjev komad, kisla repa 20 dinarjev merica, kislo zelje 20 dinarjev merica, motovileč 20 dinarjev merica, peteršilj 10 din šopek, krvavice 40 din kom.
Občni zbor AMD Podnart SPREJELI SO OBŠIREN PROGRAM DELA
Preteklo soboto je bil redni letni občni zbor AMD Podnart. Zbora se je udeležilo okoli 208 članov in predstavnikov raznih družbenih organizacij. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva, ki je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, zelo uspešno. Do sedaj so že usposobili nad 109 novih voznikov motornih vozil, od tega samo v preteklem letu' 59. Največjo pozornost pa je društva posvečalo v preteklem delovnem obdobju najmlajšim in to v večini z raznimi predavanji.
Po izvolitvi novega odbora so prisotni sprejeli obširen program dela društva za prihodnost. Predvsem morajo v letošnjem letu zgraditi potrebno garažo > delavnicami, katere pomanjkanje v dosedanjem delu zlasti občutijo. Ze v preteklem letu so imeli vrsto predavanj za najmlajše, letos pa bodo števil« predavanj še povečali. Po potrebi bodo organizirali en ali dv» šoferska tečaja. Priredili bodo tudi spretnostne in ocenjevalne vožnje ter skupinske izlete za svoje člane. Vsi prisotni pa so se najbolj zavzeli za predlog, da naj bi AMD Podnart vsako leto organiziral hitrostno gorsko dirko    Kropa—Jamnik.        C. r.
Vajenci so bili najboljši
Preteklo nedeljo zvečer je bilo Prešernovo gledališče v Kranju nabito polno kot že davno ne. Namesto igralcev in pevcev je na odru nastopilo 36 mladincev, mladih volivcev z vseh krajev Gorenjske, ki so pred komisijo odgovarjali na dokaj zapletena vprašanja o naši družbeni ureditvi, • gospodarskem razvoju, o .zakonodaji, o kulturi in na vprašanja * drugih področij. Povsod je bilo treba biti doma. Naj ponovimo nekaj vprašanj: »Kaj je pomenil strel 1917. leta z ladje Sant Ge-org? Kje v inozemstvu gradij* naši delavci pristanišče? Kdo i" kje je izdelal prvi portret maršal« Tita?«
Mladinci so odgovarjali v tričlanskih ekipah. Zanimivo je, d* so prvo mesto zavzeli mladinci vajenske šole iz Kranja. Drugo mesto je bilo priznano ekipi mladin" ske organizacije II iz jeseniško železarne, tretji so bili mladinci iz Železnikov, zatem Industrijsko kovinarske šole itd. 22. t. m. P8 bodo na podobnem republišker* tekmovanju nastopili mladinci vajenske šole. Najboljšim ekipam s* podelili nagrade. K. m-
NESREČE
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil v cvetu mladosti naš nepozabni upravnik
JENKO RAJK0
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri izpred hiše žalosti Zg. Bela pri Preddvoru.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
Kolektiv trgovine »IZBIRA« Kranj
roparski napad pri cerkljah
Andrej Maček iz občine Cerklje je bil menda v ponedeljek, 10. t. m., kar dobre volje v Kranju. Domovgrede s kolesom se je tudi ustavljal v gostilnah in si gasil žejo. Sele okoli polnoči se je dokončno odpravil proti domu.
Toda na cesti iz Šenčurja proti Cerkljam ga je dohitel s kolesom neznani moški in ga s palico napadel. Maček je skušal zbežati napadalcu in je s kolesom zavil na stransko cesto. Toda napadalec ga je trikrat dohitel in napadel. Končno mu je vzel denarnico, pobral iz nje 42 tisoč dinarjev in mu vrnil ostale dokumente. Podrobnih podatkov o napadalcu Maček ne ve. Preiskava je v teku.
oba Šoferja v bolnišnici
Huda prometna nesreča, ki se je pripetila v ponedeljek ob 13. uri na Gaštejskem klancu v Kranju, je imela za posledico kakih 300.000 din škode na obeh vozilih in bolniško pomoč Obeh šoferjev. Na rahlem ovinku imenovanega klanca sta namreč z veliko silo trčila rešilni avto iz Kranja, ki ga je vozil Franc Cim-žar in osebni avto, ki ga je upravljal Jože Gregorčič iz Kamnika. Bila je megla. Gregorčič je baje hotel prehiteti avtobus, in v trenutku, ko je zavil v levo, je
zagledal pred seboj prihajajo** rešilni avto. Oba vozila sta obstala sredi ceste močno razbit* Cimžarja so odpeljali v bolnic nico z zlomljeno nogo, Gregor* čiča pa s hudim udarcem n* glavi.
smrt pod tovornjakom v planici
Anton Brleč, šofer tovorneg* avtomobila, last GG Bled i« f ponedeljek vozil kakih 10 k"1^ metrov lesa skozi Ratečc-Ph,nl'
ca. V kabini in tudi zadaj bili delavci. Nenadoma je src-c
so
,čal
vprežni voz. Umaknil se je desno. Toda preveč. Tovornj
se je prevrnil pod cesto in OS** s kolesi v zraku. Telesne P0' škodbo je zadobilo več delaVC«*' a Jože Smole, doma iz OofJ* Martuljka je pod težo hlodoV gubil življenje.
SRČNA KAP GA je Z\D« 1 A
Mimoidoči so v sredo,  12. Je bruarja, ob dveh popoldne vidj, li moškega, naslonjenega na 1 q blizu  vhoda  knjigarne  Si m" ' Jenka v Kranju.   Priskočili J mu na pomoč in ga začasno 0 j vedli v imenovani lokul. Mi ' so, da gre za navadno om"(1 vico. Toda bilo je huje. MO«**j bil Je to Rajko Jenko, Je Kmalu na to izdihnil. Meni j«1- 0 je bila to srčna kap. Izvršen.« J bila tudi obdukcija, katere »z Se ni znan.
KRANJ, 14. FEBRUARJA 1958
Zapisek o delu prosvetnega društva na Godešiču
Kulturno-umetniško društvo na Godešiču sodi prav gotovo med zelo prizadevna društva te vrste na Gorenjskem in žanje tudi temu primerno Priznanje. Ker pa v zadnjem času prihaja pogosteje do pojavov, ki dejavnosti društva niso v prid, ne bo napak, če osvetlim nekatere najbolj pereče Probleme, ki tarejo to kulturno-pro-svetno telo.
Kljub temu, da pripravljajo v letošnji sezoni že četrto premiero, s svojim delom ne bi smeli biti zadovoljni. Dokaj visoko število premier nas privede v dvom o njihovi kvaliteti. Pojem kvalitete na podeželskih odrih je dokaj relativen, vendar pa ne more dovoljevati napak glede izbire repertoarja, površnega pripravljanja del in Podobnega, kar uprizoritvam ni v prid. Se več. Nevarnost je, da se pri tem iz-Tnaliči osrednja misel uprizoritve.
Pogost pojav v naših"prosvetnih društvih so trenja med starimi in mladi-
mi. Mladi dajejo svežo življenjsko silo, ki včasih sega sicer previsoko, a daje društvu svojski pečat. Stari pa predstavljajo z obilico izkušenj zrelejšo presojo, pogosto pa tudi z okostenelim naziranjem živo nasprotje mladih. Ta problem duši prosvetno dejavnost tudi na Godešiču. Takšna trenja sicer vodijo kdaj pa kdaj do povečane društvene aktivnosti, ki kaže na zunaj dokaj soliden vtis, vendar pa se zaradi nepravilnih odnosov sožitja med starejšo in mlajšo generacijo krha. To pa seveda močno vpliva tudi na kvali-tetq društvenega dela. Seveda pa je pod temi pogoji ogrožen poglavitni smoter prosvetnega društva: prosvet-ljevanje množice in dviganje kulturne ravni na vasi.
Nepravilno je tudi, da se v vasi z nekaj sto prebivalci, kakršna je Gode-šič, pripravljata hkrati dve premieri; do tega pojava je prišlo namreč na začetku letošnje gledališke sezone. To
Ob gostovanja tržaških gledališčnikov v Kranju
pa upravičeno vsiljuje misel, da delo, ki raste pod takšnimi pogoji, ne more biti kvalitetno. Ni dovolj le uprizoritev zaradi uprizoritve. Se vedno je treba posvečati vso pozornost kvaliteti. Pod takšnimi pogoji je nedvomno ogrožena tudi igralska plat uprizoritve. Nekateri igralci so sodelovali hkrati v dveh igrah, zato je bila igra površna, medla, brez dinamike
Tretjo premiero v letošnji sezoni pa lahko ovrednotimo samo z besedo: polomija. Gre namreč za otroško igrico, ki je bila uprizorjena za novoletno jelko. Izgovori prireditelja, češ da je bila igrica naštudirana v manj kot dveh tednih in končno, da je bila pripravljena za mladino, zaslužijo vso grajo. Pogosto poudarjamo, da je treba nuditi mladini najboljša dela iz mladinskega repertoarja, dobre režiserje, dobre igralce in čimlepša prizorišča.
Kulturno-prosvetnemu društvu v Godešiču ne kaže zanikati dokaj velike aktivnosti. Vendar pa delo društva ne bi škodovalo malo več načelnosti in samokritike. Dela naših prosvetnih društev ne vrednoti kvantiteta, temveč
kvaliteta.
-zek
»SKOZI PEKEL«
Scenarij za film sta po istoimenskem romanu Nevila Shu-tea napisala VV. P. Lipscombe in Richard Mason. To je zgodba, ki se je godila med drugo svetovno vojno, in pripoveduje o pogumu in samoodpovedi malih, miroljubnih ljudi, ki polni vere vase, v sočloveka in prihodnost kljubujejo nadčloveškim naporom.
Zgodba je postavljena na neki otok v Malajskem arhipelu. Vojna vihra tudi temu delu sveta ni prizanesla. Ko Japonci zavzamejo otok, internirajo civiliste-bel-ce, moške in ženske, toda v ločenih taboriščih. Tu pa začne trnjeva pot za ženske in otroke, ki morajo v taborišče peš. Napori, neznosna tropska klima, lakota, mrzlica, redčijo vrsto in-ternirank, ki zaman mesece in mesece iščejo taborišče, kjer bi bilo konec njihove trnjeve poti. Zgodba pripoveduje tudi o ljubezni, toda ne o takšni na prvi
pogled, temveč o človekovih Čustvih, ki lahko zrastejo le iz trpljenja.
Film »Skozi pekel« je posnel ameriški filmski producent J. A. Rank, zrežiral pa ga je Jack Lee. Čeprav je film brez Mestecih barv — posnet je v črno-beli tehniki — zaživi pred očmi gledalca v vsej svoji neposred-tosti in neizumetničenosti. Vseskozi napeti prizori, brez običajne cenenosti, dajejo filmu svoj poudarek..., barvo — ne zaradi gledalcev, ki takšne prizore ljubijo, temveč so razburljivi prizori pogojeni z zgodbo samo. — Tudi igre ni opaziti — igralci živijo, trpe in umirajo: vse je pristno, preprosto, nepotvorjeno. Da je obrtniška plat filma na dostojni višini, o tem ni nobenega dvoma.
Igralci: Virginia McKenna, Peter Finch, Marie Lehr, Renče Houston in Jean Anderson. — »Skozi pekel« je film, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.
Likovnikom - amaterjem se obetajo boljši časi
Prognoza tistih, ki so napovedali, da bo Slovensko narodno gleila-Uftče iz Trsta deležno ob gostovanju v Prešernovem gledališču v Kranju lepega obiska, ni bilo zmotna. Da sta bili v soboto, 8. februarja, pred-sIum, popoldanska in večerna, tako polnoštevilno obiskani, gre zasluga Predvsem slovesu, ki ga uživa ta ansambel pri kranjskem gledališkem občinstvu, in pa izbiri dela. To pot so se namreč tržaški gledališčniki Predstavili z A. P. Cehova dramo v štirih dejanjih »Utva«. — O umetniški besedi Cehova, o njegovem risanju značajev in poglabljanju v človeška razpoloženja, bi ne povedali nič novega. O tem so pisali že drugi. Ne bo pa odveč, če zapišem, da bi končni vtis publike lahko oblikovali takole: nepozabno umetniško doživetje! Viharni aplavzi, ki *o jih bili deležni tržaški gledališčniki, pa nedvomno pričajo, da bi kranjsko gledališko občinstvo rado pogosteje pozdravilo goste iz Trsta na deskah Prešernovega gledališča v Kranju. S.
Prejšnji teden je imel svojo prvo sejo likovni sosvet, ki je bil formiran na prvi seji okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj.
Naša društva zelo pogrešajo podpore na področju likovne dejavnosti, zaradi česar so nekatere sekcije po društvih prenehale z delom, medtem ko se obstoječe sprašujejo, kako in v kakšni smeri razviti likovno amatersko dejavnost. Na osnovi zgoraj navedenih dejstev je okrajni SSPD na svoji prvi seji formiral sosvet za likovno dejavnost.
Člani sosveta so na svoji prvi seji razpravljali o stanju likovne dejavnosti v društvih, o namenu in smotrih te dejavnosti ter o bodočih nalogah.
Jgotovili so, da organizacijsko trdno obstojata sekciji likovne umetnosti samo pri društvih »Svoboda« v Kranju in na Jesenicah. Teh sekcij je bilo pred kratkim več, vendar so prenehale z delom zaradi zgoraj omenjenih težav. Ker je med članstvom precejšnje zanimanje za likovno dejavnost, je sosvet sklenil, da bo društvom nudil vso organizacijsko pomoč, po možnosti pa tudi materialno. Gre pred-
Kaj zavira delo Glasbene šole v Škof j i Loki
V Skofji Loki delujeta pravzaprav dve glasbeni *°U: Državna nižja glasbena šola in Ljudsko-pro-■Vetna glasbena šola pri DPD »Svoboda«. Vsaka "Tla tudi svoj namen; prva pripravlja kader za višje 'topnje glasbenih šol in daje strokovno kvalifikacijo 2 veljavnimi spričevali, druga pa predvsem združuje ljubitelje glasbe, tudi starejše, in jih izdbražuje Upoštevajoč njihovo zmogljivost in željo. Učni pro-Brarn te šole ni obvezen, pa tudi spričevala nimajo Prave veljave. Vsaka teh šol pa se bori s svojimi težavami, ki kalijo sožitje in skupne smotre obeh ttasbenih zavodov.
Ob zadnji produkciji državne nižje glasbene šole, se je pokazalo, da potrebuje klavirski oddelek nov klavir. Instrument, ki ga poseduje šola, je star preko 80 let in še zdaleč ne ustreza smotrnemu pouku. Istega mnenja so bili tudi vsi, ki so prisostvovali zadnji glabseni produkciji. Vsako odlašanje z nakupom ustreznega klavirja je ncupravičljivo, zlasti še, ker glasbeni pedagog prof. Capuder pod takšnimi pogoji ne more dosegati uspehov, kakršne bi lahko.
Vsekakor bo treba najti sredstva za nabavo novega klavirja, s čemer bo omogočeno smotrno delo na glasbeni šoli. K. J.
vsem za to, da delovnega človeka naučimo, oz. da mu omogočimo spoznati kulturne vrednote likovne umetnosti, da jo bo znal ceniti in tudi koristiti za svojo osebno vzgojo.
Za začetek dela bo sosvet s pomočjo lokalnih činiteljev organiziral posvetovanja z amaterskimi likovnimi delavci po občinah. Namen teh posvetovanj je ponovna poživitev sekcij likovne dejavnosti. Za popularizacijo likovne dejavnosti je sosvet sklenil pomagati občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev pri organizaciji razstav likovne amaterske dejavnosti, in sicer na Jesenicah, v Tržiču in Kranju. Kolikor bodo okoliščine dovoljevale, bodo te razstave prirejali tudi v ostalih občinskih centrih.
Upamo, da bo z aktivnim delom likovna dejavnost bolj zaživela kot doslej, kar si tudi iskreno želimo.
Si
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE BO GOSTOVALO V KRANJU
Kranjska kulturna kronika bo zabeležila v nedeljo, 16. februarja pomemben dogodek: gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Prešernovem gledališču, "T/o pot se bodo ljubljanski gledališčniki predstavili kranjskemu občinstvu s francoskim komediografom Mo-lierom, in sicer s »Solo za može in z »Izsiljeno ženitvijo«. Zal pa bo tokrat predstava le ob 16. uri.
Ker sodijo Molierova dela že kar v železni reportoar naših gledališč, saj jih je občinstvo zavoljo nijhove tematike, duhovitih zapletov, igrivega sloga in bičanja napak človeške družbe, vzljubilo, bo tokratno gostovanje nedvomno dobro obiskano.
r
v
Počastili so spomin na naše velike mole...
V KRANJSKI GORI
Na dan 200. obletnice Vodnikovega rojBtVB je DPD Svoboda »Slavko Cerne« v Kranjski POTI priredilo akademijo z moltom »Pesmi jim večne branijo (rohnet«. Pred zasedeno dvorano »o nastopili recitatorski zbor, moški pevski zbor in člani igralske skupine. Medtem ko je 17-članski recitatorski zbor ob spremnem besedilu, ki je bilo prirejeno za tri pomembne jubileje (80-letnicO Zupančičevega rojstva, 200-letnico Vodnikovega rojstva in 10!). obletnico Prešernove smrti), recitiral pesmi vseh treh poetov, je pevski zbor nekaj ftjihovih pesmi zapel. Člani igralske dru/ine pa so na izviren način predvajali III. dejanje Visoke pesmi, drame o velikem Prešernu. Za konec so pevci še domačinom zapeli pesmi, s katerimi so nastopili v nedeljo na glasbeni r<vi u n. i .ie lenlcah.
Zadnja akademija je bila ze peta prir 'diiev Svobode v tej sezoni. Ce bodo požrtvovalni
pevci, Igralci, mladinci in člani ostalih sekcij v tem tempu nadaljevali, bo letošnje leto najplodovitnejie. Skoda je le, da ne morejo oživiti folklorne skupine, čeprav se za to trud I O. Upajmo, da bodo njihova prizadevanja kronana z uspehom. -zk
NA DOVJEM
V soboto, 8. februarja, je KUD »Jaka Ra-bič« na Dovjem pripravil 300 gledalcem prijetno presenečenje z nadvse uspelo akademijo v počastitev 109. obletnice smrti dr. Franceta Prešerna.
Prireditev je začela s sonetom: Vrbi, medtem ko je pesnikovo življenje posredoval poslušalcem napovedovalec. Nastopili so še moški in mešani pevski zbor, solista, recitatorji in drugi. Instrumentalnemu ansamblu se je Bicer poznal daljši odmor, kljub temu pa je Za Avsonikove skladbe žel navdušen aplavz. Ženski sekstet, ki je lepi Veder zaključil, bi bil ob močnejšem sopranu brez dvoma popolnejši.
Prireditev je ne le popolnoma uspela, am-
pak hkrati pokazala, koliko mladih in nadarjenih ljudi za »odrsko rabo« raste na Dovjem in v Mojstrani. Vodstvu društva gre vsa pohvala, da jih je znalo pritegniti k delu; zdaj je pač njegova dolžnost, da jih usposobi in obdrži. J. S.
IN V INDUSTRIJSKI KOVINARSKI ŠOLI »ISKRA« V KRANJU
Tudi gojenci tega zavoda so dostojno počastili 109. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna. Uvodni nagovor je bil tokrat vezan tudi na zastopnike moderne: Cankarja, Murna, Ketteja in Zupančiča. Ob tej priliki so učenci šole poslali edinemu še živečemu pisatelju stare generacije F. S. Finžgarju brzojavko z naslednjo vsebino: »Ob priliki praznovanja slovenskega kulturnega praznika Vam učenci Industrijske kovinarske *ole I ikre-* V Kranju čestitajo in se Vam zahvaljujejo za bogat prispevek naši književnosti.« — Po končanem praznovanju so vsi učenci obiskali grob dr. Franceta Prešerna.
M. M.
STUDIJSKA
NOVOST
Na Studijsko knjižnico v Kranju so se zadnja leta vse pogosteje obračali tako posamezniki kakor ustanove (šole, prosvetna društva, gledališča, novinarji idr.) z željo, da bi dobili primerno gradivo za prireditve ob državnih praznikih, za proslave obletnic naših velikih mož in za druge kulturne nastope. Knjižnica je sicer zmerom tako gradivo posredovala, vendar večkrat željam ni mogla v celoti zadovoljiti. Dostopno je bilo namreč predvsem gradivo v knjigah in brošurah, teže pa je bilo priti do gradiva, ki je izšlo v časnikih in časopisih. Debeli letniki časopisja se iz leta v leto grmadijo, gradivo ostaja v njih zakopano in gine sčasoma iz evidence. Iskanje po spominu prepogosto odpove. Treba je bilo najti drugo, zanesljivejšo pot. Ker* naše kulturno in politično življenje tako gradivo nujno potrebuje, se je vodstvo knjižnice odločilo, da se sestavi posebna kartoteka.
V ta namen je bilo treba pregledati večino naših časnikov in časopisov od osvoboditve do danes. Ce pomislimo, da imamo na Slovenskem okoli 40 časnikov in nad 150 časopisov in da je bilo treba pri vsakem časopisu pregledati vse letnike od strani do strani, potem si lahko predstavljamo, koliko časa in potrpljenja je zahtevalo samo ekscerpiranje. V šestih mesecih je knjižnični kolektiv naloženo delo končal. Kartoteka obsega okoli 3000 listkov. Razdeljena je po praznikih in proslavah na 27 oddelkov.
V vsakem oddelku so listki urejeni po abecedi avtorjev oz. naslovov. V prihodnje se bo sproti dopolnjevala z novim gradivom, kakor bo dotekalo v knjižnico.
Kartoteka je že od 29. novembra 1957 na razpolago interesentom, ki jo s pridom in radi uporabljajo. Zlasti je dobrodošla številnim prosvetnim, kulturnim in političnim delavcem, ki iščejo gradivo za predavanja, referate in članke, za prirejanje proslav in raznih prireditev, za pouk v šoli, na tečajih, v prosvetnih društvih idr. Interesenti dobijo
V roke vse razpoložljivo gradivo, si prihranijo mnogo časa pri iskanju virov in njihovi sestavki so kvalitetno boljši. Kartoteka pomaga mnogo tudi knjižničarjem, ker jim omogoča, da bralcu čim hitreje in zanesljiveje postrežejo z iskanim gradivom.
Iz podobnih potreb je bila poleg te kartoteke sestavljena tudi posebna bibliografija knjig in razprav, ki obravnavajo državo in njeno ureditev. Tudi ta bibliografija je interesentom na razpolago in se bo v prihodnje dopolnjevala z novimi doneski.
S. B.
Odlomek iz igre like Vaštetove »Visoka pesem« v uprizoritvi dramske sekcije DPD »Svoboda« Krr.nj - center na akademiji ob 109. obletnici Prešernove
J
smrti. — Srečanje ' med Julijo Primčevo (Tatjana Potisek) in Francetom Prešernom (Bogdan Fajon) v Kazini. Prešeren izroči Juliji »Sonetni venec«
6     Glas Gorenjske
KRANJ, 14. FEBRUARJA 1958
ALI ZE VESTE...
... da je letos vpisanih v Jugoslaviji 2,569.589 učencev in pohajajo v 15.521 šol, mišljene so samo osnovne in srednje šole;
.... da je v osnovnih in osemletnih šolah, ki jih je 14.088, vpisanih 2,246.237 učencev, medtem ko je v 837 vajenskih šolah 111 tisoč Q48 učencev;
... da pa je v 303 srednjih strok vnih šolah vpisanih 87.565 učencev;
... da imajo največ učencev srednje ekonomske šole. V 93 takih šolah je vpisanih 28,187 učencev. Nekoliko manj učencev je vpisanih v srednje tehnične šole in učiteljišča, najmanj pa v srednje kmetijske in medicinske šole;
... da ima največ strokovnih šol Srbija 117, nato Hrvatska 75, Bosna in Hercegovina 43, Makedonija 32, Slovenija 29 in najmanj Črna gora 7;
... da vas bo tudi zanimalo, kakšno je stanje v našem okraju. Naj vam povem, da je obiskovalo v prvem polletju 17,190 učencev in to 12,003 učencev osnovno šolo, osemletko pa 5127 učencev. V gimnazijo je pohajalo 1602 učenca, srednje strokovne šole je obiskovalo 649 učencev, vajenske šole 1251 učencev, industrijske pa 763 učencev, vajenske periodične šole pa v prvi izmeni 243 učencev;
... da je bil uspeh na osnovnih šolah še kar dober, izdelalo je namreč 82«/« učencev, nekoliko slabši je bil uspeh na vajenskih šolah, mnogo več nezadostnih redov pa je bilo na srednjih strokovnih šolah in gimnazijah;
... da je . . .
Pele:
Požrešni krap
Po dnu struge je priplaval krap in zagledal mastnega črva. 2e je hotel planiti po njem, pa se mu je le-ta v zadnjem  trenutku zazdel  nekoliko sumljiv.
»Glej, glej,« je pomislil, »bogme nisem krap, če to ni trnek!« 'Krap je bil močno požrešen, vendar se je trnka bal, kajti je videl že nešteto bratov krapov, ki so popadli take črve, nato pa nemudoma in otepaje okoli sebe izginili navzgor. Potem teh bratov krapov ni bilo več nazaj.
Previdni krap je pričel obkrožati črva in modroval:
»Da, da. To bo vsekakor trnek. Zgoraj na bregu sedi človek in čaka, da se bo na črva ujel kakšen neumen krap. Jaz pa nisem neumen, nego sem bister krap, ki ne gre na take limanice!«
In bi se bil zasmejal, če bi se bil mo-
gel. Ker pa se krapi — verjetno zaradi  zajeten, da je mogel spraviti v skušnja'
elementa, v katerem živijo, ne smejejo — se je zakrohotal samo v mislih.
Črv je migal. Očividno je bil živ in strašno je bil vabljiv. Bil je masten in
vo še najbolj bistrega krapa.
Naš krap je bil res in resnično bistefv a je bil tudi požrešen. Zaplaval je bliž* k črvu.
r
RAZDELITEV NAGRAD
POLET NA MARS
Ob Kulturnem prazniku slovenskega naroda, obletnici smrti pesnika dr. Franceta Prešerna so bile razdeljene naslednje nagrade :
1. Kokalj Franci, učenec 5. razreda iz Preddvora je prejel nagrado 1000 dinarjev;
2. Marjan Mulič, učenec, No-menj 51, p. Boh. Bistrica, je prejel nagrado 500 dinarjev;
3. Stern Marinka, učenka 4. razreda, z Jezerskega, je prejela knjižno nagrado;
4. Drnovšek   Jože,   učenec 7. razreda, iz Reteč p. Skof ji Loki, je prejel knjižno nagrado. Prva nagrada ni bila podeljena.
ZA BISTRE GLAVICE
BESEDNA SKRIVALNICA
Dobro prečitaj naslednje besede: Zabava, vsebina, trak, zima, pogreb, smola, mnenje, Peter, ličar, Pariz, vajeti, kosec.
Vzemi iz vsake besede dve črki in sestavi znani slovenski pregovor!
REŠITEV *aafez ioj) ou uiouijS utii;\:sa «2
BESEDNE STOPNICE
Na----pogrešek,
— na---karakter,,
---na — —    izraz glasbe
--—na — cerkovnik,
----na     žensko ime.
REŠITEV
vuoptu jkuoa/ 'eicuos 'fmvuz 'e^edtsu UGANKE
Nima repa niti glave in oglate je postave, nog ima pa kar dva para, a hoditi sploh ne mara.
Je belo, tekoče, zavreto je vroče, ima pa navado, da skisa se rado.
(oapilžM)
Skupaj se držita, kar naprej hitita, pa se ne vlovita, kdo sta brata skrita?
I-in eu eoTezeji POSETNICA
G.
RADO GORANJAN
Kje je Rado doma?
(«uo;;|ii:j[ »:l u.io«))
S M Kil
TRMA PA TAKA
Triletni sinček pride k očetu in mu reče: »Očka, daj mi kave, žejen sem!«
Oče ga pouči, da mora vedno, kadar hoče od koga kaj imeti, reči »prosim«. Sinček se zato ni zmenil in je naprej zahteval kavo. Oče ga postavi v kot. Cez nekoliko časa ga ponovno pokliče, sinko je še vedno trdovratno molčal. Oče naposled vzame palico v roke in »grozi malemu  trmoglavčku  ter mu
»Prvi človek prebil medplanetni zid in pristal na Marsu,« tako se je glasilo neuradno poročilo v današnji izdaji našega lista.
No in sedaj, nekaj besedi o potovanju.
Živimo! Start se je izvršil točno po programu, naša raketa se ni razletela na drobne kosce kakor so prerokovali. Udobno smo se namestili v raketi. Trije smo: prof. Molekula, dr. Amoniak in jaz. Vsi aparati delujejo brezhibno, nimamo težav, ne posebnega dela. Profesor Molekula predlaga, da bi igrali »Človek ne jezi se.« Dobro.
Ura je 15,30. Skozi vesolje drvimo z brzino 50.000 km na uro.
Radio postaja ne deluje več. Zveza z našo majceno zemljo je prekinjena. Iščemo zvezo z Marsom.
Minute minevajo.
Razprede se razgovor. Ali so bitja na Marsu, kakšni so, kako imajo organizirano šolstvo, igrajo nogomet obuti ali bosi itd.
Ob 16,47 uri dobili zvezo z Marsom. Dr. Amoniak sprašuje, če lahko pristanemo, rekel je še: »Mi smo nosilci miru med planeti in je potovanje na vašo celino prva faza k doprinosu miru v vesolju. Prosimo vas, da nam omogočite s pomočjo gaslicev varen pristanek. Odpovejte vse slavnosti, sprejeme in pojedine. Tišina!
Prof. Molekula postaja nervozen, čas beži.
Naenkrat se je oglasilo: »Tu Bunnt-ter, tu Bunntter! Kliče Mars, kliče Mars! Zemljani! Vaš prihod nas veseli. Spekli vas bomo na ražnju. Odgovorite takoj ali naj vas polivamo z oljem ali mažemo na ražnju z mastjo.
Bili smo prepadeni. Posedli smo se vsak v svoj kot in razpredli misli o smrti. Profesor Molekula se je postaral v nekaj minutah za celo desetletje, popolnoma je osivel. Dr. Amoniak je ostal trden, kanibalom grozi. Mene pa je nenadoma prešinila grenka misel:
Dobri prijatelji
Mrzla zima nas je obiskala kaj nenadoma. Kar odnekod so se pripodili temni oblaki in sneg je pobelil hrib in dol. Otroci smo zimo sprejeli z največjim veseljem, saj smo kdaj že pripravili sanke in smuči. Nič nismo pomislili na rdeče noske in premrle roke, pred očmi so se vile smučine, režal se je sneženi mož in vsenaokrog sama belina.
Nekdo pa se le ni veselil z nami, a tega mi tedaj nismo ne vedeli, ne doumeli. To so bile uboge gozdne živali, ki so prezebale v globokem snegu in iskale hrane pod belo odejo.
Nekega jutra, ko nas je prav posebno ščipal mrazek v lička, smo opazili otroci, ko smo se sankali pod vasjo, da se nekaj visoko v bregu premika med smrekami. Počasi, oprezno se je plazila po strmem bregu navzdol proti neki koči- majhna drobna živalica — srna. Verjetno je zaduhala hrano, brš-lin, ki se je ovijal med skalami. Z ljubko glavico je odrivala sneg in hlastala zelene lističe. Ko si je utešila glad, je legla pod skalo, saj je bila verjetno zelo utrujena. Tiho smo se ji približali, toda srnica ni zbežala, ko nas je opazila. Mirno je strmela v nas in se tresla, ker ji je bilo mraz. Vsem se je zelo zasmilila in sklenili smo, da ji bomo pomagali, preživeti te hude dni. Pustili smo jo počivati. Proti večeru pa smo ji pod skalo natrosili -sena. Res se je drugo jutro vrnila, vračala se je pa še vse naslednje dni in
ukaže naj reče: »Očka, prosim, daj mi kavo!« Tedaj se malemu posveti v glavi, stopi k očetu in reče: »Očka, nič več nisem žejen.«
V SOLI
»Tomaž, naštej mi nekaj protislovnih besed.«
»Dan — noč, vroče — mrzlo, mir — vojna, trdo — mehko, veliko — malo...«
»No, še naprej.«
»A ta — mama...
ZADNJA KLOP
»Mama, jaz pa ne sedim več v zadnji klopi.«
»No, vidiš, sinko, to je pa lepo, kdaj si se tako poboljšal?«
»Poboljšal se nisem, pač pa se je klop polomila.«
mirno prežvekovala seno. Morda nas je vzljubila, kakor smo vzljubili mi njo. Ni se nas bala, čeprav smo prišli prav v njeno bližino. Gotovo je spoznala, da ji hočemo le dobro.
Tako smo postali z malo srnico pravi prijatelj. Ona nam je bila hvaležna za darove, mi pa smo bili veseli, da smo ji lahko pomagali. Stern Marinka, učenka 4. razr.
»Predlagam, da bi ob pristanku pognali v zrak z raketo tudi Mars!« »Sprejeto^« sta vzkliknila istočasno oba sopotnika.
Skovali smo peklenski načrt in pripravili atomske bombe. Bližail smo se cilju. V mislih smo se postavljali od domačih, prof. Molekula je žvečil in sestavljal oporoko.
Cilj. Dr. Amoniak je potegnil za za-žigalno vrvico.
Tresk!
»Marjan, vstani, ura je že devet.«
Pogledal sem, nad menoj se je sklanjal mamin obraz, pod menoj pa nekaj trdega, ležal sem na podu.
Marjan Mulič, učenec
POZDRAV
Dolgo, dolgo sem te čakal ljubi beli sneg, da bi lahko spet se smučal po bregovih in poteh.
Včeraj zjutraj pa, ko vstal sem joj, kako sneži! Vriskal, pel sem od veselja in pripravljal si smuči.
Zdaj počitnice imamo, a prijatelj sneg, kaj brez tebe bi počeli v lepih zimskih dneh!
O pozdravljen beli snežec, za en mesec vsaj, da ne boš takrat se zmotil, ko spet pride mesec maj!
Kokalj Franci,
učenec 5. razreda, Preddvor
»Hehe,« je menil, »saj mu trnek ve* gleda! Ojej, kako je neumen človek, č» misli, da bom tega črva pojedel.«
Ko je tako plaval okoli črva in gledalr da bi mu skoro oči izstopile, se mu je zazdelo, da ono, kar ven gleda, le ni trnek.
»Primojdunaj,« je pomislil, »sedaj pa res ne vem zanesljivo, kaj je to prav-, zaprav. Je to, kar ven gleda, trnek, -~ ali so to oči tega neumnega črva? Če to ni trnek in če so to oči, potem seveda bi bila stvar drugačna!« In požrl je slinOr ki je bila že tako dovolj mokra.
Dolgo, dolgo je obkrožal črva. Vedno bolj se mu. je dozdevalo, da je črv »e samo nedolžen, masten črv, — brez hudobnega trnka. Ubogi krap je bil v hudi skušnjavi. Močno ga je mikalo, da bi črva1 zagrabil, a se je vedno v zadnjem trenutku tega ustrašil. Tako lep črv, a 2 druge plati tako usodepolno vprašanji' je trnek ali ni trnek? Bes ga lopil
»Sicer pa četudi je trnek,« je modroval dalje, »kako bi bilo če debeluha z«' grabim od strani ali samo na koncu te* ga potegnem s presnetega trnka, če splo*5 je? Mogoče se brez razloga vznemirjal" in je črv le samo črv?«
Požrešnost je huda zadeva in krsp )e vztrajno obkrožal okusno poslastico, d* so se mu sline na moč cedile.
»Eh, kaj se mi more zgoditi!« se )8 odločil, »hitro in previdno ga zagrabil" tam nekje čisto na koncu. Preveč ie masten, da bi ga pustil in vsaj vede' bom, če je trnek ali ni!«
Previdno se je približal, potem pa bi' tro šavsnil po repku migajočega črva-Krap si je bil v hipu na jasnem. BuzarO' na, res je bil trnek! Nemudoma in divje otepaje je proti svoji volji švignil na^' zgor, kakor pred njim mnogo drugih k* strih, a požrešnih krapov.
Kako si naučim igrali šali?
ni.
REMI IN MAT
Verjetno ste že slišali za ti dve besedi. Morda tudi veste, kaj pomenita in kdaj uporabljamo v šahu besedo mat ali remi. Mat je takrat, ko beli napade črnega kralja (ali pa črni belega) z eno izmed figur (torej mu je zapretil, da bo kralja vzel), črni kralj pa se nima kam umakniti in to pomeni tudi konec igre. Poglavar vojske je uničen — matiran. V časopisih pa zapišemo: beli je premagal črnega ali pa krajše — 1:0.
Kaj pa remi? Oba nasprotnika odlično vodita svoji voj-8 ski    in nobeden le more premagati _ drugega. Borila sta se do zadnjega, na šahovnici    pa sta 6 ostala    le kralja.
Ker pa  mora biti 5 po  šahovskih pravilih    med njima . vedno vsaj eno polje (kralja ne smeta stati na sosed-* njih poljih!), se sama  neposredno ne 2 Tioreta spopasti in podpisati morata premirje   — remi
rezultatom se dvoboj   na šahovnici ^ lahko konča tudi v
drugih primerih, in to:
1. Ce nasprotnikovega kralja nismo napadli, kljub temu pa on in
i
nihče od njegovih vojščakov ne more narediti poteze. Pri tem si morate zapomniti, da kralj ne sme stopiti na polje, ki ga je napadel nasprotnik! V takem primeru je kralj patiran in kljub temu, da je njegova vojska utrpela že mnogo več izgub kot njegov nasprotnik, ni premagan, temveč se je dvoboj končal neodločeno. Poglejte našo prvo sliko. Beli je na potezi. Potegnil je kralja s polja h5 na h6 (Kh5—h.6 — dobro si oglej t«, kako smo skrajšano zapisali to potezo! Odslej bomo vedno tako pisali). Črni je na potezi, vendar nima možnosti, da bi jo naredil — pat ali rezultat dvoboja je remi.
2. Čeprav je prva stran močnejša od druge, pa je nastala na šahovnici pozicija, v kateri prvi svoje premoči no more uveljaviti. Poglejte drugo sliko! Beli je na potezi. Kljub temu, da ima kmeti in konja več, partije ne more dobiti! Kar poskusimo: 1. Sb5 — d6 -f (križec je znak, s katerim zapišemo, da smo napadli nasprotnikovega kralja — dali smo mu šah), 1..., Kc8 — c7 (ne na d8 ali d7!, ker bi potem imel beli kralj potezo in dal prostor kmetu, da bi stopil na zadnje polje. To pa bi pomenilo konec za črnega. Zapomnite si, če beli kmet stopi na osmo vrsto ali črni na prvo, se lahko spremeni v katerokoli figuro, le kralja ne). Zdaj pa poskusite sami še naprej in videli boste, da črnega kralja ne boste mogli pregnati s polj c8 ali c7. Jas-
no je, da potem tudi beli kralj ne bo mogel narediti poteze in moral bo pristati na premirje.
Kaj pa če je na drugi sliki črni na potezi? Beli bo lahko dobil. 1 ..., Kc8 — d7 (na c7 ne sme, ker bi ga beli konj pojedel), 2. Ka8 — b8, Kd7 — c6, 3. a7 — a8D -f (kot vidite pri pisavi za kmetove poteze ne dajemo nobenih velikih črk, temveč imenujemo samo polja. Kmet je stopil na zadnje polje in postal je dama!), 3. .... Kc6 X b5 (X znak, če smo jemali nasprotni-' kovo figuro). Zdaj, ko ima beli damo, mu ne bo več težko dobiti. Zapomnite pa si, da z damo in kraljem nasprotnikovega kralja .ahko matiramo le, če smo nasprotnikovega kralja prisilili tl> a ali h linijo aH pa na 1. ali vrsto. 4. Da8 ~" e4, Kb5 — c5, 5. Kb8 — c7, Kc5 — b5, 6. De4 — d4, Kb5 — a5 (je *e na a liniji in zdaj ga ne smem" spustili z nje), 7. Kc7 — c6!, Ka5 — a6 in 8. Dd4 — b6 mat — napadli smo črnega kralja, vendar se on nima več kam umakniti, saj smo napadli tudi vsa polja okoli njega.
Kaj je mat, šah, remi in pat zdf-J prav gotovo veste. Seveda pa •* morate boriti vedno za to, da matirate nasprotnika. Prav zato pa bomo prihodnjič pogledali, kako lahko matiramo nasprotnikovega kralj«1 tudi z drugimi figurami. FaBa
TI
KRANJ, 14. FEBRUARJA 1953
Gradimo ceneje!
Pod gornjim naslovom je izšel lani 27. septembra v »Glasu Gorenjske« članek s slikami maket o iveh zazidalnih načrtih zemljišča severno od vodovodnega stolpa. Članek trdi, da je prvotni načrt, ki ga je izdelal zavod za stanovanjsko gradnjo v Kranju za ca. 25,090.000 dinarjev cenejši kot načrt, ki ga je nate predlagal oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj. Posredno je oddelek tako pevzročil tudi izgubo treh mesecev gradbene sezone in s tem preprečil investicijo ca. 40,000.000 dinarjev
Poklicanega sem se čutil, da to zadevo načnsm v javnosti, ker sem sam sodeloval pri izdelavi treh variant zazidalnega načrta in ker sem pomagal sestavljati oba investicijska programa, ki omogočata objektivno primerjavo. Namen članka je bil začeti razpravo o pripravah za to pomembno gradbene akcijo.
Ker se ni nihče oglasil, je »Glas Gorenjske« dne 11. oktobra ponovno in deloma imenoma pozval tovariše, ki so sestavili drugi zazidalni načrt in ga sugerirali Občinskemu ljudskemu odboru, naj se udeležijo razprave. Časopis je podkrepil svoj poziv z izjavami nekaterih kranjskih javnih delavcev.
Od tedaj so pretekli dobri trije meseci in nihče se ni našel, da bi članku oporekal. Molk si lahko razlagamo le kot priznanje zmote ali skrajno brezbrižnost. Eno kot drugo je vredno obsodbe, če priznanju ne sledi poprava napak.
Članek ni na široko razlagal, kje tiči jedro ne-gospodarnosti drugega načrta, zato, naj to nadoknadim. Glavni vzrok je pretežna uporaba dvonadstropnih stanovanjskih blokov. Ze četrt stoletja stara literatura navaja izsledke izkušenj, ki dokazujejo, da so dvonadstropnice v ekonomskem pogledu najbolj ponesrečena oblika stanovanjskih zgradb in prav tisto mnenje lahko razberemo iz »načel za projektiranje stanovanjskih zgradb«, ki jih je lani izdal sekretariat za urbanizem in stanovanjsko gradnjo LRS.
Kaj v glavnem vpliva na to, da je dvonadstropna hiša razmeroma tako draga, lahko vidimo iz
Maketa I. osnutka z velikim otroškim igriščem sredi naselja
preprostega računa, ako jo primerjamo s štirinad-stropnico.
Eno kot drugo v celoti podkletujemo in klet s temelji ni po kvadraturi nič cenejša kot ostale etaže. Pri enaki površini obeh objektov so torej tudi stroški za kleti enaki. Toda v prvem primeru se razdelijo na tri etaže, to je na pritličje in dve nadstropji, tako da odpade na vsako nadstropje tretjina stroškov za gradnjo kleti, v drugem primeru pa le
petina. Če stane torej stanovanje s stopniščem, toda brez kleti, recimo 2,000.000 din, znašajo stroški za stanovanje s kletjo v dvonadstropnici 2,666.000, v štirinadstropnici pa 2,400.000 din. Razlika pri enem samem stanovanju znaša torej več kot četrt milijona. Glavna hiba so potemtakem prenizke zgradbe. Druga slabost tega zazidalnega načrta je predvidena ca. 90 m dolga hiša, ki vsebuje le majhna in zato manj ekonomična stanovanja glede na ceno ležišča.
V prvotnem načrtu je bilo teh za polovico manj.
Končno dvigajo stroške še dražje komunalne naprave zaradi večjega števila objektov.
Kakor je bilo v članku »Gradimo ceneje« že povedano, drugi zazidalni načrt opušča prej v programu pravilno zahtevano otroško igrišče, ki je merilo z zaraščenim pasom vred ca. 4500 m2. Te izgube številke ne morejo zajeti, je. pa najbolj boleča, ker z njo okrnimo pogoje zdravja, veselja in varnosti našega naraščaja. Bistven del otrokovega izživljanja je tekanje in vpitje. Da lahko to nemoteno počenja, potrebuje velik, akustično urejen prostor.
Oblikovanje, zračnost in preglednost ene ali druge zazidave lahko presodi vsak pazljiv bralec članka »Gradimo ceneje« ob pogledu na priobčeni sliki obeh maket.
Medtem so na terenu pričeli z delom. Izkopali so stavbno jamo za 90-metrski blok, položili so nekaj vodovodnih cevi in hiši — dvojčku so postavili kletno zidovje. Tudi gradbeni načrti so naročeni in skoraj gotovi.
Vseh 25 milijonov torej ni več moč rešiti. Za doslej izvršena dela, za ustvaritev prvotnega stanja na terenu ter za prilagoditev načrtov bi namreč porabili ca. 3 milijone.
Toda to je le delna ovira za ureditev tega problema. Vse bolj težavno je pripraviti ljudi do tega, da priznajo svoje napačne odločitve. Vsekakor je boljše in koristneje priznati napako kot vztrajati v zmoti, kajti laže je nositi breme odgovornosti za 3 milijone kot za 25 milijonov.
Zazidalne načrte sprejme resda ljudski odbor in zanje odgovarja pred volivci. Toda moralne odgovornosti ne nosi odbor, niti ustrezna komisija ali svet, temveč edinole pristojni strokovni upravni organ, to je oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Le-ta izdeluje predloge za svet, komisijo in končno za ljudski odbor.
Paziti moramo, da v vsakem pogledu koristno izrabimo gmotna sredstva tako, da ima od njih čim več državljanov korist. Vsako drugačno gledanje je ljudstvu v škodo. Noben izgovor na čut ali abstraktna opravičila se ne morejo zoperstaviti neomajnim zakonom gospodarnosti. Le v tem okviru se sme projektant izživljati, le v teh mejah se lahko giblje
r
V
A Nove avtobusne postaje v Skofjl Loki pa kar ne *norem in ne morem preboleti. Ze vedno tako nanese, da se mi vsaj enkrat na teden hudo zameri. Pa poslušajte!
Ko sem se v soboto zvečer vračal iz Poljanske doline, me je mimogrede zaneslo v novo restavracijo na tej postaji. Ura je šla čez enajsto, jaz sem pa mirno srkal žganje in zijala prodajal. To pot se mi zares ni nikamor mudilo, saj sem bil z osebnim avtomobilom. Glejte, tedaj mi je obtičalo oko na majhni družbici, ki je sedela nekaj miz od mene. Nekam nestrpni so se mi zdeli. — »Prav gotovo čakajo na avtobus,« sem sklenil sam pri sebi. Nisem še končal misli, ko je družbica zapustila restavracijo. Radovednost ali pa zla slutnja mi nista dala miru, zato sem se podvizal za njimi - in ne zaman. Na uho mi je udarilo preklinjanje in — verjemite mi, da nisem potreboval nobenega komentarja. Moji znanci, ki so jo tako jadrno ubrali iz restavracije, so ogorčeni zijali za odhajajočim avtobusom, ki jim je pred nosom odpeljal proti železniški postaji. Kaj storiti? Hočeš iio<'<''; kar p<> no;;ah so se morali zapeljati tjakaj. Kako jim je bilo pri srcu, ko so čofotali po lužah, pa res ne vem!
Ob tem dogodku sem se pa le zamislil. Kaj ne bi bilo mogoče opremiti restavracije z zvočnikom, po katerem bi pravočasno opozarjali potnike na odhode avtobusov. Če se jim pa inštalacija zvočnika v sodobni avtobusni postaji zdi predraga investicija, bi pa lahko sam sprevodnik pred odhodom opravil to nalogo.
A Pa tudi tamošnji restavraciji ne bom prizanašal! Ko sem v ponedeljek ob 7. uri zjutraj vstopil vanjo, so bili stoli še na mizah, skratka — restavracija še ni bila pripravljena za sprejem gostov. Menim, da je sedma ura zjutraj kar primeren čas, ki bi ga morali gostinci tega lokala na vsak način upoštevati. A V petek, 7. februarja, sem obiskal akademijo v počastitev spomina Prešerna in Zupančiča v Prešernovem gledališču v Kranju. Ni mi žal! Dve stvari som tokrat zabeležil. Najprej to, da je bila akademija po vsebinski in režijski plati pravcato doživetje in pa to, da je bila prireditev zelo slabo obiskana. Vprašujem se, kje so bili ta večer kranjski kulturni in javni delavci, ki nedvomno spoštujejo in cenijo velika moža, ki jima je bila akademija namenjena?
A »Bil je mraz, da je drevje pokalo...« Tako nekako začne basen o ježu in lisici. No, nikar se ne bojte, da bi vas moril s to basnijo. Rajši vam bom povedal, ne basen, temveč zgodbico o hišniku Zadružnega doma v Naklem in tamošnji čistilki.
»Bil je mraz, da so vodovodne cevi popokale. Smola pa taka! Hišniku se je kar zvrtelo od jeze in na vse kriplje je začel iskati nekaj ali pa nekoga, nad katerim bi si lahko ohladil jezo. Prav takrat pa mu je prišla pod roke čistilka in ker je bil mnenja, da utegne biti to ustrezen objekt, kjer bi lahko potolažil svojo jezo, je ubogo žensko udaril po glavi. Menda ni imel pri rokah primernejšega tolkala, pa jo je zato kar s piskrom česnil. Uboga ženska je odšla k zdravniku, ki je k sreči ugotovil samo podplutbo, vendar pa se utegne vse skupaj precej žalostno končati za vročekrvnega hišnika.«
So mar cevi popokale zavoljo čistilkine malomarnosti? Nikakor ne. Glavo stavim, da sodi zavarovanje vodovodnih cevi pred mrazom v hišnikovo kom-peteHbo.
Vas pozdravlja Vaš
BODIČAR
njegova fantazija, le za take, ekonomsko dognane rešitve naj išče in najde tudi estetsko obliko.
Kljub temu, da so prizadeti tovariši moj članek z dne 27. IX. 1957 žaljivo prezrli in da niso upoštevali tam naštetih dejstev, se najbrž ne bi bil ponovno lotil tega problema, da ni pronical do mene glas, da je oddelek za gradbene in komunalne zadeve s sodelavci zbral podatke in sestavil spis, ki dokazuje, da je drugi zazidalni načrt, ki mu jaz oporekam gospodarnost, celo za milijon ali dva ekono-
J
Maketa II. osnutka z velikim blokom sredi naselja. Gradnja bi veljala 25 milijonov več, kot gradnja naselja po I. osnutku
mičnejši kot prvotni načrt. Naj oddelek ta spis priobči in če mu nameravan dokaz uspe, bom rade volje priznal svojo zmoto.
Ing. arh. Maks Strenar
V SELŠKI DOLINI NISO ZADOVOLJNI Z AVTOBUSNIM PROMETOM
SLIČICA O POTOVANJU V AVTOBUSU
Selška dolina je, kar se tiče avtobusne zveze z železniško postajo v Skofji Loki, že vsa povojna leta slabo preskrbljena. Na težave, ki tarejo avto-prevoznistvo »Transturist« v Skofji Loki, so prebivalci te doline vsa leta po vojni gledali z razumevanjem. Prebivalci sicer ne zahtevajo kakšne posebne udobnosti, pač pa bi želeli, da bi bila vsaj prevozna sredstva, ki oskrbujejo promet med Selško dolino in Loko uporabna in vselej na razpolago in da ne bi prišlo do podobnih primerov, kakršen se je pripetil v ponedeljek, 3. t. m.
Šofer avtobusa, ki vozi na redni progi Skofja Loka—Železniki—Zalilog, bi moral tega dne odpeljati ob 12,47 uri v Železnike. Tik pred odhodom pa je dobil ukaz, da mora vozilo izprazniti in odpeljati potnike v Poljansko dolino. Upoštevajoč ukaz nadrejenega, je odpeljal z avtobusom Selške doline v Poljansko dolino, v Selško dolino pa je baje takoj za tem peljal avtobus, ki vozi sicer na progi proti Cerknemu. Kako je ta avtobus peljal iz Škofje Loke v Železnike, ni važno, o povratku ob 14,10 uri pa nam je eden izmed potnikov pripovedoval tole:
»Ob določenem času smo zapustili Železnike, vendar nam je že po nekaj kilometrih vožnje zmanjkalo bencina. Preden je šofer priskrbel gorivo in je vozilo lahko nadaljevalo pot, je minilo polnih 30 minut. Ne bo odveč pripomba, da nas je na Cešnji-ci ves čas opazoval in hodil okrog vozila neki italijanski inženir, ki se že nekaj časa mudi v tovarni »Niko« zaradi montaže novih strojev. Kazno je, da ta dogodek ni vzbudil pri njem najboljšega vtisa.
Srečno smo prispeli v Staro Loko, tu pa je šofer avtobus ponovno ustavil, češ da je treba v hladilnik doliti vode. Po petih minutah je vozilo nadaljevalo pot. Ko smo prispeli do novozgrajene avtobusne postaje v Loki, pa je na veliko začudenje potnikov, ki bi radi tukaj izstopili, vozilo zdrvelo naprej proti železniški postaji, bržkone z namenom, da bi potniki prispeli še pravočasno na vlak. Zal pa je usoda hotela, da smo se kakšnih 300 metrov pred železniško postajo, potem ko smo se ognili nasproti prihajajočemu avtomobilu, znašli v obcestnem jarku. Na srečo se je vožnja končala brez hujših posledic. Potniki so pohiteli proti postaji, vendar je vlak proti Jesenicam že odpeljal. Le tisti potniki, ki so potovali v smeri proti Ljubljani, so dospeli na postajo pravočasno. Potniki pa, ki so hoteli izstopiti že v Skofji Loki, so morali pač vzeti pot pod noge in se vrniti v mesto.
Vprašujemo se, zakaj je bila tega dne menjava avtobusov potrebna, dalje, kje so vzroki, da podjetje »Transturist« smatra, da je za Selško dolino dobro vsako vozilo, ki ga na drugih progah ne morejo več porabiti? Čemu torej sploh razlika med Poljansko in Selško dolino? Morda nezadovoljstva pri potnikih ne kaže pripisovati podjetju, temveč je stvar le nekaterih ljudi, ki razporejajo vozni park. — Prebivalci Selške doline žele, da podjetje »Transturist« zagotovi s potrebnimi ukrepi dobre prometne zveze s to dolino. V nasprotnem primeru bodo morali odgovorni ljudje na komuni v Železnikih resno premisliti, Če ne bi morda le kazalo dolini preskrbeti lastno vozilo in se tako izogniti upravičeni kritiki prebivalstva.
B. »I.
Sodobna arhitektura? Ne, le popolna nemarnost komunalne službe. Most, ki ga vidite na sliki, je zgrajen v Mojstrani čez Bistrico. Manjkajoči drogovi kar vabijo   otroke,   naj   si vendar
ogledajo brbrajočo vodo 7 m pođ mostom in — zgrmijo vanjo... So se morda turistični možje odločili, naj bi ograji na tem in komaj dvajset metrov oddaljenem manjšem mostu postali turistična zanimivost Mojstrane?
-zk
LADO KAVClC NOVI ŠAHOVSKI PRVAK KRANJA
V torek popoldan je bil svečan zaključek šahovskega prvenstva Kranja za leto 1958. Kot smo že poročali, je na turnirju sodelovalo 13 prvo- in drugo-kategornikov SD Kranj, ki so se v dokaj zanimivih dvobojih borili za najvišja mesta, čeprav moramo pri tem grajati nedisciplino nekaterih tovarišev. S solidno igro je osvojil naslov prvaka Kranja za leto 1958 z 9,5 točke Lado Kavčič. To je prav gotovo njegov doslej največji uspeh in upajmo, da v letošnjem letu ne bo ostal osamljen. Drugi je rutinirani prvo-kategornik Edo Roblek z 9 točkami, ki je vseskozi bil velik favorit za osvojitev prvega mesta, vendar je v nekaj srečanjih z neprecizno igro svoje možnosti zapravil. Nadaljnji vrstni red je naslednji: 3. Karel Misjak 8, 4. do 6. Drago Čopič, Saša Stefe, Desimir Bukovac 7 (Čopič je s 7 točkami dosegel normo za prvo kategorijo), 7. do 8. Bogdan Fa-jon in Jože Pogačnik 5,5, 9. Boris Simič 5, 10. Igor Janhar 4,5, 11. in 12. mesto delita Mirče Ta-sevski in Peter Koren s 4 točkami, zadnji pa je Miloje Zbiljič z 2 točkama. FaBo
PO  OBČNIH ZBORIH STRELSKIH DRUŽIN
V preteklih dneh je imel OSO Kranj svojo redno sejo, ki ji je prisostvoval tudi sekretar SZ Slovenije Miro Marn. Pregledali so zaključke letošnjih občnih zborov po družinah in ugotovili, da so ponekod potekali zelo dobro, v nekaterih družinah pa so jih vodstva zelo malomarno pripravila, zato tudi niso dosegli zaželenega rezultata. Najbolj malomarne so bile pri tem družine: »Partizan« iz Kranja, Puškama, Zali Log, Bitnje, Pod-brezje in še nekaj drugih. Sprejeli pa so tudi sklep in predlog tehnične komisije o zaključku letošnjega conskega liga-tekmo-vanja in sklenili, da bodo lahko prvoplasirane družine pričele s tekmovanjem v okrajni conski ligi. Ustrezne sklepe so sprejeli tudi o letošnjem tekmovanju za »Zlato puščico«, za katero se družine marljivo pripravljajo, saj je to eno najbolj množičnih in privlačnih strelskih tekmovanj. Govorili so še o propagandnem delu, o raznih tečajih za strokovni dvig strelcev, o važnih prireditvah, o utrjevanju občinskih strelskih odborov in o skupščini OSO, ki bo konec tega meseca. -an
NAŠ NAROČNIK PREJEL ZAVAROVALNINO
Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, na? je obvestil, da je nakazal naročniku »Glasa Gorenjske« tovarišu Jožetu Štefetu, Ravne 14, Tržič, 4000 dinarjev kot odškodnino za 10% trajno invalidnost.
Vse naročnike »Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavarovani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino (50 din) vnaprej:
za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev;
za primer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev.
»Tilnik naj bi si bil zlomil, hudič! Kaj pa ima opraviti v mojem vigencu?«
Misel, da bi si bil Aleš pri padcu lahko zlomil tilnik, ga je naravnost razveselila. Tisti trenutek se je vsejala vanj kal temnih naklepov, ki mu niso dali več miru.
Kjerkoli je poslej hodil, karkoli je delal, neprestano je mislil, kako dobro bi bilo, ko bi se Alešu pripetilo nekaj nenavadnega, kar bi prevrglo vse Španove načrte. Kdo bi mogel kaj, če bi si bil Aleš pri padcu v resnici zlomil tilnik? Bilo bi nekaj joka in žalovanja, polagoma pa bi fanta pozabili in Dominiku bi ostala Aleševa polovica, ostali bi mu vigenci, ostala dolga njiva ob vodi, travnik, ki ga fant hoče zaženiti nevesti, v hiši bi bil samolasten gospodar... In če si že tilnika ni zlomil, ali bi se mu ne moglo zgoditi kaj drugega, nesreča, kakršne se dogajajo vsak dan?
Komaj mimogrede se je spomnil na žandarje z operjenimi klobuki. Nu, seveda, če bi pričakal Aleša in ga mahnil s kolom po glavi, bi ga kaj hitro imeli, toda tako neumen vendar ne sme biti! Stvar je treba dobro pretehtati in izkoristiti kako ugodno priliko, tako da mu nihče ne bo mogel ničesar dokazati in vse se bo dobro izteklo.
Kadar so spet sedeli skupaj pri mizi in se mirno pogovarjali, je Dominik skrivaj zmeraj opazoval Aleša. Iskal je na njem opravičila za svoje naklepe, čutil je potrebo po sovraštvu, ker ga brez resničnega in globokega sovraštva ni bil zmožen spraviti s poti. Ni bilo dosti, da se je bal za premoženje, ki se je imelo razdeliti, tudi fanta samega je moral sovražiti. Počasi je našel celo vrsto zoprnosti na Alešu, zoprnosti, ki jih ni mogel prenašati. Alešev smeh ga je dražil, vesel, breskrben smeh človeka, ki se zaveda, da gre svoji sreči naproti in si ne more misliti, da bi drugi ljudje ne bili prav tako srečni. Kadar je videl, kako Aleš v smehu privzdigne kotičke ustnic in pokaže svoje široke, z'drave zobe, bi ga bil najraje udaril v obraz. Sovražil je njegov čedni obraz, sovražil fantovo pokončno hojo, — hodi po hiši kot gospod, — si je prigovarjal, najbolj pa je sovražil tenko brazgotino, ki se mu je vlekla od obrvi pod lase, kajti brazgotina ga je spominjala večera, ko so mu podžagali kolesa in tu se mu ni bilo treba šele prepričevati, da svaka sovraži. Naposled se je njegova mržnja tako stopnjevala, da je samo še čakal prilike, kdaj bi se ga najlaže znebil, ne da bi padel nanj sum.
Neke noči ga je pričakal, ko se je fant vračal od vasovanja pri Španu. Vedel je, da ne hodi čez trg, temveč ob vodi in spotoma preskoči plot, ki je ločil domače dvorišče od sosedovega. Noč je bila temna in megla tako gosta, da je Dominik komaj razločil luč, ki si je utirala pot iz Španove kuhinje. Dolgo je čakal prihuljen za plotom in poslušal, kako* je vsake četrt ure udarila ura v obeh cerkvah. Ob enajstih-so se odprla Španova vrata in Aleš je prišel na prag, ob njem pa z lučjo v roki Marinka. Dominik je še enkrat premislil, kako bo storil. Pahnil bo Aleša v vodo, fant si od osuplosti ne bo mogel takoj pomagati, potem pa ga bodo že zgrabila kolesa in lopute ga bodo potolkle do smrti. Zjutraj bodo nekje spodaj potegnili mrtvega iz vode. Nič nenavadnega ni, če komu na spolzki ledeni poti spodrsne in strmoglavi v vodo ...
Ko pa je Aleš prihajal bliže, mu je upadel pogum. Ni tako gotovo, da bi fant utonil! Voda je nizka, Aleš pa dober plavač, izkopal bi se na suho in potem bi brez dvoma povedal, da ga je nekdo pahnil v vodo. Ne, ne, toliko ne sme tvegati. Počakati bo treba druge, ugodnejše prilike. Potuhnil se je za plot in pustil svaka tik mimo sebe. Fant je žvižgaje preskočil ograjo in utonil na domače dvorišče, Dominik pa se je prezebel, jezen sam nase in komaj malo pretresen napotil v zgornji vigenc, vJ<aterem so ponoči delali. Ni se pa odrekel svojemu naklepu, da bo svaku pomagal s poti.
Tekma v vesolju
Kakor znano, je bil po uradnem spo- Primerjava med tem in obema ru-ročilu predsednika ZDA Eisenhovverja skima satelitoma dopušča trditev večje
februarja   zjutrsi   izstreljen   s. Cap
KADILEC IN ŽONGLER
tehnične izpopolnjenosti, saj kroži za okrog 1600 km na uro hitreje od prvega Sputnika in za okrog 2000 km od drugega. Satelit je bil izstreljen v višino 3200 km, medtem ko sta dosegla oba ruska 900 oziroma 1700 km in ima dve radijski postaji, ki oddajata signale na frekvenci 108,3 in 108 megaciklov. Domnevajo, da bo prva oddajala signale dva do tri tedne, druga pa do tri mesece. Werner von Braun je izjavil, da je to začetek velikega programa za nadaljnje osvajanje vesolja. Po njegovi izjavi kroži »Raziskovalec« normalno okrog Zemlje, skozi najvišjo in najnižjo točko 2730 in 320 km. Satelitova pot ne vodi čez sovjetsko ozemlje, moskovski radio pa je javil, da so v Taškentu ujeli njegove signale.
TO POT JE ŠLO . . .
Canaverala prvi ameriški umetni satelit. Zdi se, kakor da so se duhovi po huronskem vrišču, ki ga je sprožil ponesrečeni start enega zadnjih posku-ov, pomirili. Satelit je težak 13 kg in ">60 gramov in kroži okrog Zemlje s hitrostjo 28.900 km na uro.
VVVVV\A^WWWVNAAAArV^^
ZA RAZVEDRILO
BREZ BESED
pr
Slika je iz nekega sovjetskega filma in nam kaže dva moža v medplanetar-nem prostoru, ko gradita umetno satelitsko postajo, odkoder naj bi potem naprej prodirali v vesolje.
Zanimivosti
POMANJKANJE STANOVANJ V NEMČIJI
Po statističnih podatkih bi bilo potrebno za ublažitev stanovanjske krize v Zahodni Nemčiji zgraditi tri milijone stanovanj. Strokovnjaki pravijo, da bode s -pospešeno gradnjo stanovanj v prihodnjih šestih letih rešili stanovanjsko krizo.
56 REAKTIVNIH LOVCEV IZGUBLJENIH
V zadnjih desetih letih je Belgija izgubila 56 reaktivnih lovcev. Pri nesrečah je izgubilo življenje 21 pilotov. Letala so se razbila zaradi tehničnih napak, premajhnih izkušenj pilotov in zato, ker piloti niso upoštevali zračnih prometnih predpisov.
TIHI OCEAN SE OGREVA
Ameriški oceanografi v kalifornijskih inštitutih pravijo, da postaja Tihi ocean vedno toplejši. Njegova letošnja srednja temperatura je bila večja kot vse dosedanje. Posledica tega je, da ribe potujejo dlje proti severu, nekaj delfinov pa so ujeli cel« na skrajni severni točki kalifornijske obale.
2000 KM NA URO
Neko sovjetsko lovsko letal* je pred kratkim doseglo hitrost 2000 km na uro, kar je nov hitrostni rekord. Med poletom je pilot tako manevriral z letalom, da je polet v celoti uspel.
KITAJSKA ZNANSTVENA AKADEMIJA
Kitajska akademija znanosti ima 68 inštitutov, ki proučujejo vse od atomske energije do ekologije rib. Pred petimi leti je delalo v kitajskih inštitutih 1399 ljudi, zdaj pa je zaposlenih v njih že 5509 znanstvenikov in drugih nameščencev. ŽELEZNICE V ZDA NAZADUJEJO V prvih desetih mesecih preteklega leta so znašali dohodki železniških družb v ZDA 617 milijonov dolarjev, medtem ko so leto dni prej v istem razdobju zaslužile 716 milijonov dolarjev.
Znanstveniki menijo, da bo v skorajšnji prihodnosti možno vsemu svetu spremljati isti program katerekoli izmed televizijskih oddaj. To bo omogočeno s sistemom radio-komunikacije med vsemi kontinenti, in sicer s televizijskim satelitom kot ga vidite na sliki. Namreč ta satelit bo prenašal programe televizijskih postaj v vsako področje zemeljske oble.
Hckseu ša avta kdamasU
Hidrostatičen pogon brez hrupa, brez kardanske osi in prestav Manjši obseg motorja - Reforma sedežev
Po svetu ne manjka idej, kako bi naj gradili v bodoče avtomobile — vendar so to navadno le fantastične ideje, posebno ker nimajo solidnih tehničnih podlag. Mnogo bolj realno sliko neposrednega razvoja avtomobila v nasled-ijih letih je dala zanimiva anketa Fordovih avtomobilskih tovarn v Nemčiji, kjer so razpisali za študente tehnike več lepih nagrad za predloge, kakšni bi naj bili avtomobili bodočnosti — toda na osnovi dosedanjih tehničnih izkušenj. Zato udeleženci ankete niso postavljali svojih načrtov na preveč revolucionarne osnove, temveč so se zadovoljili s kopico novih predlogov, ki bi naj resnično izboljšali avtomobile, s katerimi se bomo vozili jutri...
Prvo nagrado je dobila skupina berlinskih študentov, ki zastopa mnenje, da se oblika avtomobila ne sme preveč oddaljiti od današnje, mora pa pokazati nekaj osnovnih izboljšav, ki bodo tudi vsakemu laiku jasne. Prva takšna izboljšava bi naj bila v tako imenovanem hidrostatičnem pogonu ori katerem odpadejo mnogi današnji komplicirani, obsežni in glavni deli voza kot sklopka, prenosno kolesje, kardanska os in diferencial. Ta sistem je že precej časa znan in ga uporabljajo že kakšnih 25 let pri pogonu nekaterih
strojev in lokomotiv na električen oz. dieslov pogon. Tudi v avtobusih in nekaterih drugih vozilih so ga že preizkusili — in to s precejšnjim uspehom. Pri njem služi namesto mehaničnega prenosa energije — olje. Ta sistem kaže vrsto prednosti, mimo katerih avtomobilska industrija v bodoče ne bo več mogla: niso več potrebne prestave, ravnanje je zelo enostavno (z enim samim ventilom), avto ima lahko brez vseh težav pogon na vsa kolesa, motor in črpalka za olje sta lahko vgrajena kjerkoli v vozilu, prostorno je tak mo-or mnogo manjši (pri osebnem avtomobilu njegov premer ne bo večji kot krožnik za juho), ni več potreben tunel za kardansko os, ki moti sedeže v avtomobilu, hidrostatični pogon lahko služi tudi kot zavora, razen tega pa ne povzroča nobenega hrupa, kot doseda-
nji sistemi pogona.
Nagrajena skupina berlinskih studentov je v svojem predlogu pokazala tudi več drugih odličnih predlogov, posebno kar se tiče gretja in zračenja avtomobila, ki jo razširjeno na ves a v* to, in izvrstne hidropnevmatične vzmeti — takšne kot so že preizkušene na francoskem »čudežnem modelu Citroe-na »DS 19«. Skratka — uspeh tega natečaja je bil takšen, da je tovarna Ford dala patentirati kar sedem patentov.
Nič manj se niso odlikovala po posameznih zamislih tudi ostala predložena dela. Mnogo je bilo predlogov za izboljšanje vrat — kar kaže, da današnji sistem ne odgovarja več. Med najbolj zanimivimi so vrata, ki jih lahko porinejo v streho, nadalje vrata, ki se zložijo nad streho, vrata, ki se zložijo va-
se in podobno. Sploh se je pokazalo, da mladi tehniki, ki še nimajo vezanih rok s tekočo proizvodnjo, mnogo laže, bolje in brez predsodkov načenjajo probleme novitet, kot konstruktorji, ki že »tičijo« v delu. Tako so predlagali ostali tekmovalci na natečaju:
avto, zgrajen v delih: po nesreči ali Če se menja moda, je mogoče zamenjati ves prednji del z blatniki in hladilnikom vred;
sedeži, ki se pri odpiranju vrat zapeljejo iz karoserije, tako da potnik sede zunaj in se, ko zapre vrata, zaprl jejo v notranjost;
sedeži, ki se dajo napihniti in tako prilagoditi vsakemu telesu;
sedež, ki se da zavrteti proti vratom, da je tako sedenji! v majhnem avtomobilu enostavnejše;
zrcalo za pogled nazaj, kombinirano
z nekakšnim periskopom, ki ga potisne vozač skozi streho.
Predlogov je bilo še mnogo, tudi VCC ali manj praktičnih, tako da se bodo mnogi vsaj v tej ali oni obliki morda Linli uveljavili, čeprav trdijo /a konstruktorji, da so to mnoge novitete, ki zahtevajo višje stroške. Toda upoštevajmo, koliko materiala in goriva mečejo posebno ameriški konstruktorji v motorje, da bi dosegli moč in brzino, ki ju ni mogoče nikoli izkoristit'-Nekaj novitet pa bodo pričeli že takoj uporabljati — med njimi patenti kl omogoča neslišno zapiranje vrat (na-mesto dosedanjega treskanja), varnostno krmilo, ki se v primeru, če se vozač preveč pritisni! nanj (pri nesrečah!), zloži kot teleskop, in naprava, ki omogoča brisanje srednjega stekla s P°' sobnim gumijastim rezervoarjem, na' meščenim nad steklom. Ta rezervoar služi istočasno v primeru nesreče k"1 varnostna blazina za glave potnikov.
Tipično vozilo našega časa — avto ~" bo torej doživelo precej izboljšav, kl jih lahko pričakujemo v kratkem času-Namesto »fantastičnega, čudežne*"*' sanjskega avtomobila«, kot si jih 7-n~ mišljajo fantasti, bomo dobili bplj praktična, udobna in upajmo — tud eeivjša vozila.
R1