GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chfctffo, 111., torek, 28. marca (March 28), IMS gor maflUg at «p«cial r»t« of poiUg« provid«d for In »ectlon 1108, Act p» TL ^ H. Komentarji Ur*dotiki la aptevalški pro»torlt MIT 1 UwndaU Ave. Office of Publica ti©» i MS7 South LawndaW Am T.UphoM. Rockel 4M« Subscription *.00 S, 1917, «uthoriiod OB June 14, îïïT STEV.—NUMBER «1 ^« Lobby Bulletin" pi-tei Ä ^vilkK da »topil* v dolgo Snih in ekonomih ' T^reiorme navidez ni- Sk-Jne in nekatere so na n^ioline in kon- Sivne. vendar bodojlmto posledice, kar pokaže OiBOit & publikacija piše, da ame-rn ljudstvo ie nima najmanj-smisla u socializem ne Lratizem. To so pokale ^ volitve ~ kljub veliki ipooelnosti in mteeriji mod ¿i Ogromna večina ame-jh prebivalcev še vedno sa- 0 povratku prosperitete 12 ,1929. To je tisto, kar prigod Roosevelta; Roosevel-¿new deal" si tolmačijo naj «¿in. Tudi oni, katerim so Kile delnice in zadcütaide teh je več milijonov — m I bolj zanimajo za borzo gru ideje Karla Maricsa,, irirda Scotta ali Henry ja | Ipja. lajveč j i ljudski sport v A' riki — nadaljuje omenjena Hkacija - ki je starejši ka-Združene države, je, da dostavno nekaj zastonj —■ hvestirai denar profitonos-in vlečeš obresti ter dividen-Strast za ta sport je ie da tako velika kot je bila pred tai, petnajstimi ali petdeee-| leti, in ta strast ne bo pre, dala, dokler ogromna večl w bo prepričana, da ni več' ilutno nobene priložnosti za fc. L tega razlog* jf spanje, da bi 1J I revolucionarno vlado z od-im namenom, da podere da-nji sistem. Dokler bo 06% rükega ljudstva tako misli-tot misli danes, se to ne bo lilo. kdaj in kako. Preobrat ko pride pod popolnoma in konservativno flr-► «eveda polagoma, korak za »kom. To ne bo revolucija, "zdrava in konstruktiv-evolucija", toda na koncu ko se ljudje zdramijo in Jkjo v novem svetu, bodo J da so šli gkozi eno naj-revolucij — ampak pre-bo. da bi šli nazaj. - modrovanj« "People's *y Bulletina" je zelo prtfet-■» odi in ušesa vseh reformi- [> ki rešujejo socialno vpra- * [ ¡«Pimi pridigami, zlaati «»h lenuhov, ki pričakujejo, fcT nekdo drugi prinesel JWno rešitev na zlatem doiim bodo oni letali fr1 pol<'tl in na toplem po- PAITIERTD Nova tajnica pričela čiatiti Doa-| kovo navlako. Preganjanje i-noaemcev končano. Reorgani-I siranje zveznih uporievalnic Terorizem utpmva v Nemčiji Nasprotniki fažizma bodo trpeli za obsojanje grozodejstev v tujih deželah. Žrtve ne smejo "nič videti in nič alttati" h It* Brei *** ln *>°i» ntj delavci za-J»Jo. Kdor ne zadovoljuje t f?"1' ki M «vaja Rooee-«*gor mu - kar naj gre Jfe ' naprednjakovH in vsake barve se zdaj «panje, češ _ bo ii opravil brez mene. «i^je nasedejo ¡jMi zn. brusiti jezik in »ui hSU Am*rtw * * bri ' !Ufim rt v>eeno kJ t * PotegnHI z ^^ormo, naj bo le Uko ^»J imajo p^ tn ve-"*orme najbolj ko- Washington. — CFP) — Iz intervjuva novinarjem je razvidno, da bo nova tajnica delavskega department« miss ¡Frances Perkins pokazala ie največ "new deala" v tem departments (Pričela je ie sukati metlo, da očisti hlev velike navlake in uredi department tako, da bo vsaj nekoliko vreden svojega imena. Novinarjem J« dala rasumeti, da je kotyqf pogromov proti ino-zemcem, pri čemer ae je bivši tajnik Doak najbolj odlikoval. Odslovljeaih je blip 66 tajnih a-gentov v imtgracgpkem oddelku, ostali — ie po številu — pa so bili poslani na počitnice. Tajnica je rekla, da bo imigra-cijski biro centralisirala, kar pomeni, da bodo odpravljeni di-striktni glavarji in da bo za vse delo odgovoren načelnik biroja ki je pod njeno kontrolo. Z osebami, ki so nepostavno v deželi, bo pri deportacijskih procedurah postopala v smislu priporočil bivše vladne komisije, ki je obsodila Doakovo postopanje in persekucije. Vsi uradniki v imi-gradjskem biroju so dobili navodila, naj "delajo Uko, da bo v kredit službi/' Glede odslovitve tajnih agentov je bila nova tajnica v to tudi prisiljena, ker je Doak pora-toil v osmih mesecih skpraj vso letno apropriasijo, ki je bila do-■ ena za "iskanje" oseb nepo-»vllo V de2eU/0«^|2Wri)00 je ostalo le $18,000. Doak je "iskal" te osebe večinoma med stavkar-ji in komunisti. Ni je bilo stav ke tekom njegovega sluibovan-js, ne da bi se pojavili na pozo-rUču njegovi Ujni agentje. Pri tem se je posebno odlikovala mrs. TUlinghaat, načelnica {migracijskega distrikta v Novi Angliji. Glavno pozornost pa bo posvetila "reorganiziranju zveznih u-poalevalnic", zbiranju ststiatike o zaposlenosti, plačah, cenah potrebščin in podobno. V zvezi z upoalevalnicami upa, da bo kongres sprejel Wagnerjevo predlogo, ki določa ustanovitev Široko-poteznega javnega uposlevalne-ga sistema iirom dežele s sodelovanjem državnih in mestnih vlad. Predloga je bila ie sprejeta pod prejšnjo administracijo, am pak jo je Hoover vetiral in nato forsiral osnutek, ki sta ga skovala t Doakom. Za vsako državo js nastavil uposlevalnegs direktorja. Bdina vrednost tega '"uposlevalnega" sistema je v tem, da Je bilo zaposlenih 46 direktorjev z dobrimi plačami, drugače pa Je farsa. Tudi pod novo administracijo ne more postati dosti boljši, ker je defek-tiven pri korenini. Reorganizirala bo tudi zbiranje statistike in ¿bjsvljanje mesečnih poročil. Pod Hooverjevo administracijo ta poročila niso bila točna, oziroma so bila često vedoma pobarvana. Administracija se Je tega posluževala, da Je kazala situacijo dežele v napačni luči, vedno bolj v rožnati kot Je v resnici bila. In ker Je načelnik statističnega biroja na drugi strani dajal drugačna poročila, ga Je Doak enostavno postal v pokoj. (Dalj* m 1 strani) Stavka v Fordovi tovarni v An-| ««ji Dagenham, Anglija, 27. marca.— Delavd v tukajšnji Fordo-1 vi tovarni sa avtomobile so stavkali zaradi znižanja mezde | do 17 penijev na aro. Težja aretirani v Italiji Milan, 27. marea^-TašisU sol saprii 17 tedttaOi «anov nove katoliške stranke, Id si je nadela ime "Guetfs." Dva voditelja ata Washington, D. C. — Državni tajnik Hull, ki je pred enim tednom odredil preiskavo glede peraekucije Židov v Nemti& je bil v nedeljo informiran it Berlina, da je prve dni Hitlerjeve vlade res bilo "nekaj protižidov skih prestopkov," toda m te "prestopke" ne more biti vlada odgovorna. Zdaj pa je vlada pfr> skrbela, da mora biti v Nemčiji "najboljši red in mir" in mora prenehati vsako nasilje. Te in formacije je Hull sporočil ameriškim židovskim organizacijam. Berlin, 27. marca.—Vihar protesta v tujih deželah, posebno v Ameriki, proti fašističnim grozodejstvom v Nemčiji je razka-čil vladne kroge in zdaj se ti krogi snašajo nad svojimi Žrtvami. Obenem so vodilni fašiati začeli odločno tajiti čine nasilja. Pruski fašistični vodja /Goe-ring je izjavil, da so poročila v tujezemskem tisku o situaciji v Nemčiji, kolikor se tiče nasilja proti Židom in političnim na sprotnikom izmišljene storije in grde laži—za katere bodo židje, socialisti in komunisti, ki so še ostali v Nemčiji, nosili posledice. Goering je rekel, da socialistično časopisje v Nemčiji ostane potlačeno toliko časa, dokler bo socialistični tisk v tujih deželah napadal Hitlerja in njegovo stranko. To Izjavo Goeringa so potrdile nemške židovske organizacije aame, ki so objavile apel na Žide Ameriki in drugod, naj prene-„Ajo s "protesti in obsojanjem Hitlerjeve politike, kajti — nI vse tako kot poročajo v inozemstvu! Pari«, 27. marca.—Tukajšnji židovaki beguni iz Nemčije, ki so pribežali sem zadnje dni, so prinesli zapečatena usta. "rfič ne vedo," kaj se godi v hitjerski Nemčiji. To je očividen dokaz, da se beguni boje za življenje in imetje svojih sorodnikov in drugih, ki so še ostali v Nemčiji, če bleknejo kaj neprijetnega o nemških fašistih. V nevarnosti je finančna piramida newyortkih nebotičnikov, ko v poletju poteče sa tri milijarde bondov. Inšnrenc kompasi je t tesni rveei. Ban fcirji stavijo nade v Inflacijo }n o [•št iVorl 14 ubitih v letalski neaaMI San Francisco, Cal. — Štirinajst oseb Je bilo ubitih, ena je bila ranjena in tri hiše so bile uničene zadnjo soboto, ko je letalo treščilo na privatno rezidenco v tukajšnjem predmestju med San Leandrom in Haywar-dom. Vsa družina Josepha Ari-se, obstoječa iz šestih oseb in živeča v hiši, na katero je letalo padlo, je bila uničena; poleg tega so bile v hiši še štiri osebe iz soseščine. Hiša se Je takoj vžgala in zgoreli sta dve sosednji hiši. Letalo je bilo popolnoma uničeno. New York. — (FP) — New-yorfiki bankirji in drugI mogočneži gledajo na prizadevanje Rooseveltove administracije povsem z drugačnega vidika kot pa Uudje z Main Streeta. Med-im ko povprečni Američan — i teh je ogromna masa — vidi fr drastičnih akcijah v Washington u odločen boj proti depresiji in vsled tega aplavdlra novi administraciji, vidi v njih Wall Street vse nekaj drugega. Vidi boj nove administracije proti novi finančni krizi s prihodom junija, ki grozi zrušiti Sgromno finančno strukturo, ns kateri so zgrajeni newyorški nebotičniki. Krah, ki bi pretresel sedež ameriškega kapitalizma močneje kot pa bančna kriza iadnjih par tednov, lahko od-vfrie le inflacija, po mnenju Wall Streeta, kar pojasnjuje, zakaj se velebankirji ne upirajo ln fak-tično podpirajo novi bančni za-kon, ki med drugim predvideva [n omogoča inflacijo. Stvar je namreč ta-le: Pri* Inje poletje poteče v New rku za tri milijarde garanti ranih bondov. Ti bondl so bili prvovrstna investicija in jih I majo v rokah večinoma inšurene ipanije ln hranilnice. Po piv dveh letih krize «o ae druž-. t! bonde garantirajo, poslu» žile klavzule, ki jim dovoljuje od-poved garancije 18 mesecev po obveatilu. V juniju bo ta termin poteke in obenem bo treba plačati tud obresti ali pa iti v konkurz. Prvih ne bo mogoče, vsaj ne vseh slučajih, kjer so večinoma vsa uradniška in komercialna poslopja na polovica prazna; in ker garancija odpade, bodo ti bond naenkrat postali vulkan, ki zna povzročiti novo finančno paniko, dasi js zadnja še tukaj. In do nekaj bo prišlo—ča bodo ti bondi zapadli na obristih, bodo prizadete inšurene kompa^ nije in bančne hranilnice. Prve so že sedaj hudo prizadete in napol v konkurzu, banke pa gredo skozi krizo. Do velikih polomov bo prišlo pa naj se zgodi kar hoče — na kant bodo postavljeni na pol prazni nebotičniki In a-partmenti ali pa inšurene kom-panlje in bančne hranilnice. Bakirji vidijo izhod le v — inflaciji! Upajo, da ae bo z inflacijo izboljšal tudi Investicijski trg. V tem slučaju bi zapadle bonde lahko refinancirali, ne (Dalje na 2. tirani.} Farmarji ie vedno rebelirajo Masna äMJa proti^vikcljMa na lota Moines, Iowa.—Medtem, ko farmarji v koruznem paau čakajo na Rooaeveltov "new deal," so še vedno aktivni v re-belnem gibanju proti aodnijake-mu prodajanju farm in farmake-ga imetja. Zadnji teden so bili štirje maani isbruhi v lowi, Wia-conainu in Minnesoti. V Harlanu, Iowa, Je zadnji petek zvečer 400 farmarjev navalilo na sodnijo in odšli so šele potem, ko so dobili sagotovllo, da ne bo drugi dan prodana farma neki farmarici. V okraju Manitowoc, Wla., Je 500 farmarjev u stavilo Šerifsko dražbo aeke far me. Isto se je «godilo v dveh krajih v Minnesoti. ŽELEZNICE S KLOBUKOM OKROG KLAVCEV Železničarje skušajo pridobiti sa "praanik" — aa pet dni tlake Spaalji iapM «m m Premoženje cerkve ae eeal na pol milijarde dolarjev Madrid, 27. marca. — Španska zbornica je sprejela določbo sa zaplembo vsega premoŽenja katoliške cerkve v Španiji. Pred sednik Zamora je določbo ppdpt sal. Premoženje cerkve na Span skem se ceni na okrog pol mili jarde dolarjev. Sovjetl v težkem boju s korup cljo Moskva, 27. marca. — "Prav da" poroča, da so trije sovjetsk ursdniki v Alma-Ati, republiks Kazakstan, dobil! mat«------- zaporno kasen, ker so po milijon rabljev v zvezi s jsnjem sovjetskih držav« dov. "Pravda" komentira ts čaj, da mora biti $ekaj narobe v sistemu sovjetskega nadzorstva, ker je tako velika poneverba mogoča. Moskovski listi pa omenjajo še druge take primere. V isti republiki Kasskstami so prijeli pet komunistov, ki so po-neveri!! 12,000 rubljev javnega denarja. Blagajnik pokojnln-skegs fonds v Astrakanu Js lz» ginil In z njim vred je izginilo 17.1,000 rubljev. UprsvitelJ dM žavne banke v Omsku je v zvezi s glavnim knjigovodjo ukradel 260,000 rubljev. Ichlcago. — (FP) — Hllnol« Central želeanica Je prišla na dejo, da bi bilo dobro ln v interesu lastnikov delnic in bondov, če gre s klobukom okrog delsvcev in 4obl od njih, kar ae dobiti da. Ker ima pogodbo s nekaterimi strokami In je ne more spremeniti brez privoljenja unij, kar pa se ne mora zgoditi pred julljsm, Je šelezni-čarjem enostavno predlagala petdnevni — "praznik". Uprava je poslala boase o-krog njih in multat je ta, da je na njih pledlranje pristal marsikateri delaveo, nakar Je družba naznanila **praanikM «a vse delavoe. Tisti, ki delajo poln čas, puste druftbi pet dni plače na messe, ostali pa pro-porčno. Neorganizirani delavci Že delajo ob "prazniku", voditelji organiziranih se pa posvetuje-jejo, kako bi prišli f okom tej situaciji. Družba se je obrnila tudi nanje in jth prosila za kooperacijo, "ker so vplivni in ne ker so uradniki unij." To individualno in neofielelno stlko je želela, da se lsogne direktnemu kršenju pogodbe; indirektna kršitev pa Je itak vsa prooedu-ra, še najbolj pa jedro — pet dni breaplačenega dela. Ta manever ss šifri po vseh vpadnih ln jttjro«aptdn cah. Ce bo uspel — i skoraj gotoyty *»r "dobrega" src« seveda ha pri-tisk in pod grožnjo Izgube dela. In če se to posreči na sap«du, sakaj se ne bi na vseh šelesnl-cahT Železničarji stoje pred to novo sfingo s pogodbo v enem žepu med tem ko jim drugega praznijo družbe. Železnice res niso v dobrem stanju ln se mora njih finančna piramida, ki Je zgrajena na flk-cljski vrednosti — ns vodenih delnicah — prej ali slej «rušiti. Za brezpoaeln* priporoča kolonije Leesville, La. — Upravitelj zadružne kolonije Liano Je naznanil, da bo šel v Washington pred Booaevelta z resolucijo, katero so sprejeli kolonisti, ki priporočajo organiziranje brezposelnih v posebne komune, kjer bi producirán za lastne potrebe. Komune, v katerih bi delali toliko ur kot potrebno, bi imele centralno organizacijo ln tudi centralno vodstvo devetih oseb, kstere bi nastavil predsednik Združenih držav. Vejas ie se ne Murin je as Jim nem Zele pa to fsso preskočiti osi-izogniti. Vfled tega s klobukom pred de-katerlh ne zahtevajo brezplačnega dela na ampak Jih le prosijo In grose, čsž, da v naaprot-slučaju ne bo dela. Od njih hočejo dobiti, da plača je obresti od bondov in dlvidende na delniee ter fantastično visoke plače upraviteljem. To se da doseči s petdnevno tlako na mesec. Pa naj kdo reče, da ss «godovina ne ponavlja. Rasllka je Is v formi tlake. Zahtevajo je v interesu dslnlčar-jev, lastnikov bondov In visokih uradnikov.__ RoomtH grozi z MM» Itgffjafe" Senat mera sprejeti ^fsrmski sa* Wsshlngtoa,~D7"c.-—Predsednik Roosevelt Je zagrozi! senatni zbornici, da se posluil taktike "blg stkka" ali debele gorjaž* « katero se Je proslavil prednik njegovega Imena Theodore Roosevelt, že se bodo senatorji kaj upirali njegovi farmski reformi. V senatu J« namreč preeej re-volte proti farmskemu načrtu, kakršnega Je sprejela nižja zbor. niča. Nekateri senatorji pravijo, da Koeevelt "posnema sovjetsko Rusijo" ,.. forïï2rlaeleiHle k Tokio, 27 marca. — Japonska vlada je dane« formalno obvestila eekretsrlst Lige narodov v Ženevi, da iaetopa is Li#s. Is-step bo veljsven čss dve liti. Vsrok, ki ga navaja Japonska, Je. da "as more vsč koopsrirati t Ligo narodov." ~ Domač drobiž torek, PR08VETA the enlightenment O L ASI I/O m LASTNIMA ILOVWtt« rooroKNB NABODNS Glasovi iz naselbin * Zsalmlvs MAi kriBikkrijr |w*4iImi M Mm»*«* ta |Mwi« IM* M Ma. ILM -WrtUU;« CMmm 1« CWr. fIM H «k M.. M» .. M »*«« - fr j« HHMtvO UN fuhacrtaUMT r»U»! f«r I wl Clean» ITA« r^r. UN N> NW taso A^iws^-MmsM M M MX b* MMéM M pb08veta IN7-M U. UfMWt Arfc, i».« «Mi » IMMt MEMBER Of THE FEDERATED Novi grobovi Raton, N. Mex. — Dm 18. t m. J e umrla v ôugsritu, New Mex., za vodenico Ana Prijatelj, roj. fiuštsršič, stara 32 let in rojena tu. Njen mož in «in «ta ¿lana društva št. 154 SNPJ. Zapušča moža, dva sinova, dva brata in pet «ester. Greensboro, Pa. — Dne 22. marca je umrla rojakinja Fran-čiška Zalar, roj. Korošec, stara 6fl let In doma iz Reparjev pri Cerknici na Notranjskem. Zapu-tča mota, sedem sinov in tri Mera. Frontenac, Kana. — Tu je umrl Kari Blapšsk, star 02 let in doma iz Pljave pri Mokronogu. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Bil je član druétva it ta 8NPJ. iMilwaukee. — Dne 21. marca je umrla Antonija Asfak, stara M let in rojena v Calumetu, Mich. Podlegla je ponesrečeni o-peracijl. Tu zapušča moža in tri majhne otročičke, v Calumetu pa staiie in več bratov ter sester. Pogleb ae je vršil v sredo «jutraj Iz Ermenčevega zavoda na pokopališče Mt. Olivet. Denver, Colo. — Tu je umrl v Coloradu dobro znani rojak Vincent Stih, doma iz Dobrega polja na Dolenjakem. V Ameriki j«* bil okrog 27 let. Bil je član druitva it. 2188NPJ. Leta 1918 j« ustanovil druitvo «t. »46 SNPJ v Bear Creeku, Colo. Zapušča ženo, tri alnove, dve hčeri, dva vnuka in atrica v Denver ju, v Gowandl, N. Y. pa brata. Renton, Pa. — Tu Je umrl Jakob Likar, star 68 let in doma i« Čabračev nad ôkofjo Loko. V Ameriki je 1)11 čez 20 let in zapušča ženo, dva sinova in eno hčer. Nesreča Cleveland. — Pri koliziji avta z vozom ulične železnice sta bila težko poškodovana Anton Male-čkar, star 22 let in Frank Gliha, •Ur 86 let. Naši kandidat je Wlllard, Wls. — Za županske kandidate so bili tu nominlranl: M. Matkovič, J. Plaveč in M. Klarič. Dalje kandidirata Frank Boh za drugega občinskega svetovalca In Mtke Kruk za občinskega blagajnika, oba člana SNPJ. Podrobnosti o ekaplozijl v U»i-versalu Milwaukee, Wla. — Od svoje- ga prijatelja sem prejel časopisni izrezek, veebujoč poročilo o eksploziji v bližini vhoda v premogovnik Bunaen, Univeraal. Ind. Ker sem sam delal v tem premogovniku dolgo vrsto let in tudi več drugih 81ovencev, ki so odšli iz omenjene naselbine in »o sedaj raatreaeni iirom Amerike, jih bodo podrobnosti o eksploziji nedvomno zanimale. Vest ae glasi: V bližini vhoda v premogovnik Bunsen No. 4 ae je pripeti la eksplozija dinamita, ki je napravila škode za $16,000. Razstreiba je bila tako močna, da so jo slišali v Clintonu kakor tudi farmarji v krajih med Terre Hautom in Clintonom. Lastniki premogovnika so nameravali obnoviti obrat z neunijaki-mi rudarji in nekateri vidijo v tem vzrok eksploziji. Strojno poslopje poleg iahta je ekeplozija popolnoma razdejala. Vaa mašinerija je bila uničena. Neki uradnik U. 8. Fuel Co. in lastnik premogovnika, ki je premogovnik dal v najem grupi tukajšnjih rudarjev, sta Izjavila, da nista videla nobenega človeka v bližini premogovnika, ko se je pripetila eksplozija. Ves prejšnji teden so se pripravljali na dbnovltev obrata. Med prizadetimi je prišlo do dogovora, da se obrat obnovi na stični bazi kot v premogovniku Vermilion. Frank Juvan, poročevalec. Kje je denar za zavetlile? Finleyville, Pa. — Nikogar ne mislim žaliti, a rad bi se dotaknil pokojnega mllijondolarskega sklada in denarja za zavetišče. Člani 8NPJ so prostovoljno prispevali precej v sklad za Slovensko zavetišče, danes pa nič ne vemo, kje je no kmetijsko Preko ob- ho V^J^Mtvala k me- ^ik kt^' ko jt b» tcZj^M* družbe še mršila svojo ala et| 10 ¡J je v enaki meri skrbela tako za 81ovence kakor sa Furiane. Uda jala je tudi dva li^ "Atti e me morice" ter slovenski '^Gospo darski list". Do smrti grofa Co-roninija so njeni člani prejemali list breaplačno. Izhajal je dvakrat na mesec in je bil sa tedan je razmere dobro urejevan. Po smrti grofa Coroninija pa je postal predsednik druibe znani J talljanaš glavar Pajer. Razmere v družbi so se zelo spremenile. Slovenski člani so bili ved no bolj zapostavljeni in tako je leta 1006. prišlo do razkola. Goriški Slovenci so si tedaj ustanovili lastno kmetijsko družbo in zahtevali od vlade, naj izdaja podpore za slovenske kmete le preko nje. Do najnovejšega časa je Izdajala slovenska kmetij ska družba tudi svoj list. K a kor znano jo je fašistični reiim pred leti ukinil. Njeni usodi je sedaj sledila še italijanska družba, pa čeprav so se v njej zbirali nekdanji italijanski ireden-tisti. Premoženje italijanske kmetijske družbe je prešlo pod upravo goriške pokrajine. Na o-bčnem zboru so našli sa ukinitev družbe lep izgovor, češ da je vse delovanje družbe zaobseženo v delokrogu obstoječih fašističnih institucij in ds se z njenim delovanjem le cepijo sile. Tržaške nadaljevalne šole Pred kratkim je objavil rimski vladni list dekret, po katerem preidejo vse strokovne nadaljevalne šole, ki so sedaj od visne od avtonomnih občin pod upravo države. Prebivalstvo v marsikateri občini bo s tem deloma razbremenjeno, pa tudi v znatni meri kulturno oškodovano. Poleg drugih bo izgubila ne-ksj nadaljevalnih tečajev tudi tržaška občina. Tržaški listi so sicer zaradi tega protestirali, toda kakor vse kaže, bode osta li vsi protesti brez slehernega uspeha. V Trstu bodo ukinili strokovne nadaljevalne tečaje v Rojanu, pri Sv. Ivanu in Skednju* Odslej bodo obstojale na o-zemlju tržaške občine dve trgovski, dve industrijski nadaljevalni šoli, v katerfh bo trajal pouk po tri leta, dve kmetijski, na daljevalni šoli in pet drugih tečajev. Listi se zavzemajo zlasti sa šole v Rojanu, pri Sv. Ivanu in Skednju, češ da bi vršile tam ne le prosvetne, marveč predvsem poplitično nalogo med tamkajšnjimi tujerodci. Z zadoščenjem ugotavljajo, da določa dekret ustanovitev nadaljevalnih tečajev pri Sv. Križu, na Proseku, Opčinah In na Katina-ri, kjer je prav tako še mnogo slovensksga prebivalstva, med katerim bo nadaljevalna šola nedvomno mnogo doprinesla Zs rszširjenje italljanstva. Trst in Benetke Pomorski promet v Trstu vsako leto bolj nazaduje, toda da ga celo že režimski listi ne morejo več niti prikrivati qiti opravičevati s kakršnimikoli frazami o svetovni gospodarsk krizi. Te dni so bili objavljeni zanimivi podatki, v katerih se primerja razvoj prometa v Trstu in Benetkah od 1*18 1. dalje. Trst je imel 1. 1913 1,136,711 ton tovornega prometa v pristaniščih, leta 10«1 660,92» ton, L ISTO 826,-686 ton. V Benetkah je znašal premet L 1918 S76,060 ton blaga, v 19S1 1. 478,204 tone, 1982 L 467,462 ton blaga. Tudi potniški promet je v Trstu prav tako silno nasadoval, medtem ko je v Benetkah porastel. L. 1962 se je v Trstu vkrcalo na ladje v celoti 3675 oseb, v Benetkah ps 14,960. Režim je v vseh sadnjih letih silno podpiral beneški promet. Ena izmed odredb, ki je najhuje prizadela Trst, je bila ta, da se morajo vse ladje, ki vosijo po zgornjem Jadranu ob prihodu in odhodu ustaviti v Benetkah. Listi so pričeli sedaj kar na-, ravnost ugotavljati, da je Trst vse premnogo žrtvoval interesom "domovine," da je šla italijanska politika izenačenja interesov in "blagostanja^ tako daleč, da je Trst oropala vsega njegovega tovornega in osebnega prometa ter mu odvzela sleherno možnost za njegov nadaljnji obstoj in razvoj. Cesta Trst-Reka 2e pred dvemi leti so se pričela cestna dela na državni cesti Trst-Reka, ki je, kakor znano izredno velikega vojaškega pomena. Cesta bo v kratkem popolnoma prenovljena, regulirana in tlakovana. Gesta vodi iz Trsta preko Bazovice, Herpelj, Materije, Podgrada, Pasjaka, Sapjan, Jurdanov in Matulj na Reko ter meri v dolžini 78 km. Vsa križišča ceste z železniško progo, ki jih je šest, so premostili, križišča v Kozini, Sapja-nah, Permanih, Velikih Latah, Jušičih in Matuljáh. V odseku Rupa-Permani so zgradili velik viadukt. Cesta je speljana tako, da se stekajo vanjo večje pokrajinske ceste, kakor ona iz Buze-ta, Obrovega, iz Bistrice, pri Podfradu, istrska cesta i* Velikih Mun pri Staradu, druga bistriška cesta pri Rupi, dalje ceste pri Klani, Permanih, cesta vzdolž jugoslovanske meje, snežniška cesta pri Matuljah in tri ceste iz Liburnije. Za regulacijo ceste so izdali nad 18 milijonov lir. Tržaška "Dante Alighieri" In njene nove naloge Družba "Dante Alighieri" ima v Trstu že od konca svetovne vojne dalje svoj krajevni odbor. Vse do lani je U odbor zelo malo deloval, v zadnjem času pa. ko je pričel dr. Nodale organizirati dijake, ae je število njegovega članstva potro jilo. Pred kratkim j« imel svoj občni zbor Predsednik Muratti je v svojem govoru poudaril, da se naloge družbe ne smejo omejiti le na razširjanje italijanske kulture v inozemstvu, marveč, da je treba posvetiti mnogo pažnje tudi obmejnim pokrajinam. Posebno v Julijski Krajini, je naglasil, se je treba boriti proti tujerodnemu nasprotniku in njegovi "balkan skl duševnosti." Na Krasu in zlasti v krajih, kjer vlada popolno siromsštvo, bo treba pri četi s knjižno akcijo ter rasdeliti med ljudstvo čim več knjig, posebno takih, ki se nanašajo na najnovejšo italijansko zgodovino. Predsednik je poročal, da se je v ta namen še sestal s pri stojniml faktorji in tudi s pre fektom Tiengom, da bi jih pridobil za načrte, ki jih namerava družba izvesti po naši deželi. APORIZMI Svobodni bomo, ko bo tudi beseda o svobodi svobodns. e Vsaka iluzija je lepa samo dotlej, dokler ne spoznaš, da je I-ludja. e Egoizem je svet samo, še ne škoduje skupnosti. Toda kdaj ji je že koristil? Zakaj je borba proti neumnosti bresuspešaa? Ker sklepamo e bedaki kompromise. Pitno iz Olmlaria Clevelandsko banklratvo. Domači bogovi. Posledice diktature povsod enake Bančna situscija v Clevelan-du je še vedno taka, da ne navdaja vlagateljev z radostjo in zaupanjem. Gospodarstvo dveh izmed največjih develandskih bak mora biti zavoženo, kajti clevelandska Press je že povda-rila, da morajo možje, ki so odgovorni sa sedanje stanje teh bank stran, v reorganizacijah odbor pa naj pridejo nove glave, da se bo povrnilo zaupanje vlagateljev. Drugi ljudje, stari si-«tem. Ampak tisto staro zaupanje v naš privatni bančni sistem se vzlic temu ne bo Še tako kmalu povrnilo, pa če naše kapitalistično časopisje še bolj kriči, ds ae je povrnilo tistega dne, ko je nastopil vlado predsednik Roo-aevelt. Zaupanje je namreč ali-no lahko zapraviti, še bolj težko pa nazaj pridobiti. m> • • • "Edina slovenska banka v A-meriki," North American Truat Co., še vedno poaluje s omejitvami. Vlagatelji lahko dvignejo 8% svojih vlog. Po poročilu v develandakem dnevniku Preaa vodstvo te banke "pašno motri razvoj dogodkov pri Guardian Trust banki," s katero je v zvezi in katera je začela iti skozi proces reorganizlranja. Vodstvo banke zagotavlja vlagatelje, ds se jim ni treba bati. In vlagatelji upajo in želijo, da bi to dr-ftalo. Pred nedavnim je clevelandska Press energično priporočila, naj država prevzame v svoje roke omajane bančne inštltucije, dan pozneje pa je zapisala, ds se bo vzdržala nadaljnjega komentiranja ter počakala nadalj njega razvoja dogodkov. Press je "liberalen" dnevnik In v tem pogledu na las podoben vaem a-meriškim "liberalnim" liatom. Zavpije in priporoči nekaj dobrega, a v lati aapl vae skupaj pozabi. • ♦ » * Zagovornik obtoženega bivšega . jugoslovanskega poslanca Brodarja je navedel v obrambo tvojega kllenta "važno" dejstvo, da Ima obtoženec pred domačim oltarjem sliko kralja Aleksan-| dra (in nemsra gori pred njo tu di lučka?) kar naj bi služilo kot dokaz, da je Brodar nsvdušen monarh is t in veren obcževatelj kronanih glav. Obtoženi bivši poslanec je bil vzlic temu obsojen. Brodsr, kot katolik, pa je moral vedeti, da so bogovi selo muhasti, nato najbrž ni bil prs* več presenečen, ko je slišal svojo obsodbo, katere ga ni rešilo niti češčenje njegovega domačega boga. - IM , A. D., družbi ta oglašanje Toneta Grdlnata, North American banke In "rodoljubsrskega po-kreta" v metropoli priporočam, naj malo pazneje motri notranjepolitične dogodke v mili domovini. Mogoče se bo potem njena ljubeten do jugoslovanskega fsšizma vsaj mslo ohladila? 0 • • A. D. očlvidno ne mara Zidov in je nejevoljna, ker se je dvignil ves hebrejski svet v protestu proti Hitlerjsnsklm pogromom na 2lde v Nemčiji. In zabranka U A. D. na rodoljubno struao, češ, ss naše zatirane brate v Primer ju se pa nihče ne potegne Hinavci I Gospodje vedo, da je bilo že dosti protestiranja proti zatiranju narodnih manjšin v V taiiji in da se MussoUnl aa vsa te proteste nič ne zmeni, vzlic temu pa zavija hinavako oči, Češ, fcidje ae takoj postavijo sa svoje krvne rojake, mi pa se prtklja-mo med seboj, namesto da bi ae zodinili aa akupno akcijo proti fsšismu v Italiji, ki satira naše brate I Vsakdo, ki potna to rodoljubno gospodo in ki ni slep, lahko vidi, da jI gre predvsem zato, da bi potegnila ameriške Slovenet v svoj naaadnjaŠUl tabor, da bi jih lahko iskorištsla dočim so ji naši bratje v Julijski krajini prejkone dosti manj pri srca kot na pr. ohajska kapljica) Se posnamo. • • • Jaz ltkreno in odločno obsojam vsako nasilje, vaako zatiranje in vaako kratenje človeških pravic In svobodščin. Obsojam Mussollnijtv režim, ki satira in preganja z enako vnemo narodne manjšine in tavedni proleta-riat v Italiji in prav tako cbao-jam Hitlerjevako strahovlado v Nemčiji in preganjanje Zidov— brea katerih bi ae nemški kulturni standard ne bil povzdignil tako visoko—, socialistov In komu< nistov po rjavosrtjčnlkih. Pri tem pa se zavedam, da ne teb niti onih ne bodo rešili protesti, tsmveč edino le energična akcija delavstva vseh prliadetlh držav. Dokler pa bo Imel kapitall-tem ekonomsko in politično ob* last v svojih rokah, tako dolgo bodo tudi val proteatl brez haa» ka. A. D. tega ne ve, noče vedeti, ne bo nikdar hotela vedeti, dokler je stari čaa ne bo potegnil s seboj v brezno, v kstero drvi, e e • Med nami je mnogo ljudi, ki govore o Italijanih zaničljlvo, nekako tako, kot so nas učili govoriti o "Taliami'' v avttrijtklh šolah: vtak Italijan je zahibt-než, okrutnež, bojttljlvec, Itd. Tudi je v očeh teh ljudi vtak U talijan fašist, nasilnež In odgovoren za naallja, ki jih trni niš človek v Italiji pod Muteolialja-vo železno peto. (Da Italljantkl proletarlat prav tako trpi pod fašistično strahovlado kot naš človek, tega ti ljudje nočejo vt-detll) Med tistimi, ki radi tako nekam tanlčljivo tovora o, Italijanih vobče, to tudi gotpo4j« it krotka A. D. in pa tudi humoritt Glasa, Naroda, Peter Zgaga 3pas gori aH doli, ni polteno u trjevatl v čitateljih prepričanje da je Italijan — ali Žid ali kdorkoli — nekaj inferiornega, Slovenec pa nekaj "ekstra." Va amo ljudje in vat k narod Ima dovolj poštenih in pogumnih ljudi kakor tudi tepcev ln norcev. Ju gotlovantko ln Italljantko IJud ttvo ps sta si še posebno podobne v enem: ofeadva prenašata diktaturo. Proces proti ebtotenim akade-mikom v Jugoslaviji j« dokazal da ja dobro poznanje alovnice zelo dobrodošlo tudi v politiki. Ml tlim, da ne bi bilo napačno, če bi ae vaak politični aapirant najprej dobro podkoval v alovnici, vsaj toliko, da bi lahko ločil aa moatalnik od glagola, kadar bi mu šlo tt kožo. Tone Podgorlčan. Shaw pMIra zi osvobo- MNttnäi V lati aapl je razpravljal o mnogih drugih vprašanjih, Im Je prvič stopil aa ameriška tla San Frandsee, Cal — George Bernard Shaw, anamenlti angleški 77-ietni dramatik, aatirik in fiiosof, je M. marca prvič stopil ns ameriška tla, ko ae j« izkrcal tu na svojem potovanju okoli sveta. Shaw t tvojo belo brado, rdečimi Ud In vedno tt rsšečim obrazom ter s vitriollč-nlmi do v tipi je povsod prikupna osebnost. Ko je stopil ns suho ln ga Je obeula kopica reporterjev in fotografov s navadnimi filmskimi kamerami, je Shaw takoj apeliral ss osvoboditev Toma Moo-neyja. "Vi Američani ate čud-ni ljudje. Mislite, da je roman* tično, Če zaprete človeka ta SO ali 80 let. Zakaj ne ItputtiU Mooney ja ia ječe? Ako ga nočete iipuatiti, pa gs vsaj ustrsllte, da ne bo trpel toliko časa. Ali nimate korajše, da bi ga ustrelili?" Shaw je rekel, da ne bi hotel biti diktator Amerike, kajti A-merlka je dešela pijancev — ln kdo naj diktira pljanoem? Dalje je rekel, da najarečnejše ljudi je našel na pokopališču. 2en-akam on ne bi dal volilne pravice, ker ne vedo kaj početi i njo. Udaril je po Hitlerju In hvalil Lenina kot največjega mola, kateremu bodo Američani prej ali tlej postavljali spomenike kakor Geo. Waahlngtonu. Shaw je v Cal If Orni jI gost čttniktrskega mtfnata Hearata. Phil LaFoUete m mara vladne 8 svetovne ■Ih stripih, vlosklh "NEW DEAL" V DELAVSKEM DEPAHTMENTU (Nadaljevanje a t. strani.) V reorganlzlranju statlstič-nega biroja se je Perklnsova te dbmlls ns Ameriško statistično zvezo, ds jI pomaga pri aeatavl načrta za zbiranje vsšne statl-stlke in sestavljanjs poročil. I-msla bo tudi stalni svetovalni odbor, v katerem bo delavstvo dobro zastopano. Perklnsova, kakor tudi vss Eooseveltovs administracija, bo lahke pokazala velik kontrast v rekordu v primeri s prejšnjo ad-LmMmiU* Doak js faktično spremenil delavski depsrtment v deportiaijaksgs In gs proetltu-Iral do skrajnosti, kot je bil ns primer proetJtuIrsn Justlčni department med vojno in po voj nI. Vsled tega ne bo nova tsjni ca Imela nobenih tetkoč poka« tati r*"J dttr' j 16,000 odpovedanih stanovsaj Nsjemnlkl se odpovedali f Budimpešti tekom februsrja 18,-000 stsnovsnj. 2e isnl je bile v madžarski prestolnici pravcsto prešeljevsnje narodov, letos pa se je preaeljevsaje le bolj pove-Čalo. Mnog« družine, ki ne sma-gujejo najemnin* Idjub Umu, da Ja !• idatrto padla, stanujejo skopaj t dragimi sorodniki in prijatelj L Washlngton. — Bivši wiscon-slnski gevemer Phil LaFoUette je te dni eno uro konferiral s predsednikom Roosevsitom v na-vaočnosti tvojega brata tenator-ja LaFolletteja. Predmet dlsku-tlje Je bila Rusija, katero Ja mla-di LaFoUette nedavno obltkal, po mnenju nekaterih kot neofl-oielni Rooseveltov aattopnik. Po konferenci ta je Itvedelo, da je odklonil vse ponujane sluš-be, ker ta bo v tvoji državi po-svetil prakticlranju advokatura. Govorioe to bile, da bi lahko postal tvatnl juttlčnl tajnik, načelnik tvetne pomoči, kateri urad vlada namerava uttanovltl, ali pa potlanlk v Motkvl, če prid« do priznanja Rutlje. Stavka dunajskih stavcev kon-lana Dunaj, 27. marca.—Politična stavka staveev pri dunajskih listih je trajala samo en dan In včeraj tj u trs j to ae ttavsi vrnili na delo, V zvezi t ttavko to bili manjši ligredi In «00 oseb Je bilo aretiranih. Bolizti ii zdravjt Bolniška strstniea bi morala takoj itpolnltl vsako bolnikovo šelje, kajti potntje lahko nanjo • V teku škrlatlnke nastopajoče vnetje obttti ae JavIJ* naj- rtjšl v tretjem tednu bolagnl. $ Pri castrupljsnjlh a arzenom vztraja arzen najslgurnaje In naJdaJJe v laseh. Proti občutku mrzlih nog so lahko borimo prsproeto a tenkim, mehkih svilenim papirjem, ki si «a ovijamo nekolikokrtti okoli prstov na nogi In upog-nemo nato čet vse prste. V Čevelj damo tudi pkitovlnaat vložek in nekoliko plasti svilenega papirja. Za allo nam rabi časopisni papir kakor svileni. • Po novejših poskusih se da nosečnost dokssatl Ia v sačet-nam štadlju, ln sleer t reakcijo, ki Je poddbns reakcijam za tuberkulozo, devico In škrlatlnke. Po nosečnosti ostane reakcija negativna, če ps ženska nI noseča, s« po 14 urah pojavi okoli mesta vcepi t ve rdeč krdtek. • Rumenjak Je neprimerno redi hujši nego beljak; rumenjak daje 19 kalorij, beljak pa Ia 11. FBÖSVBia Tone Seliikar: NASEDLI BROD Roman v treh delih Mord« bi se v mestu Ae za leno Marijo našel kakšen zaslužek in bi tako oba late zredila svoje otroke, da bi ee jim bolje godilo kakor njima, kar sta iskreno telela, saj eta delala pač vse življenje le za njihovo blaginjo. Stari Zeleznik «i je napel precej daleč iz mesta ob glavni cesti stanovanje, ki je bilo poceni in dovolj prostorno. Justin se je kmalu vživel v novo dcolico. Seznanil in sprijaznil se je s široko cesto predmestjs In kmalu je imel dovolj prijateljev, s katerimi je obvladal vse nezazidane travnike zadaj za hišami; strahoval je pritepence iz sosednje vaške občine ter ee je tako njegova kmečka upornost kmalu znašla v toku novega življenja. Pomeščanil se je z neverjetno naglico. . In ta naglica, e katero se je vedno pobotal z novimi razmerami, mu je ostala vse do konca. Ljudje so rekli, da je vihrav in nestalen, kar pa ni bilo res. Nekateri se nikakor ne morejo otresti takšnih svojih navad, četudi jih razmere prisilijo živeti povsem drugače, kakor so živeli v časih in krsjih, kjer eo se dotičnih navad nalezli. Justin se Je otresel svojegs kmetstvs kakor pes vode, ko prileze iz jarka. Cemu voda, če mu nI tre-ba živeti na mokrem! Ko je dobil oče boljšo službo v strojnih tovarnah, se je pomaknil bliže mesta; tako je zašel Justin med prave meščane majhnih razmer ter se iz prsdmestnegs poballna sam Iz sebe skovsl v pol gosposkega fanta, ki ga je oče vpisal v gimnazijo. Prvi razred js zdelsl prav dobro ln vsi so bili uverjeni, da bo študiral, saj je vse leto prečepel pri knjigah, hodil po sobi in na vso moč tulil: — Miza — mensa, voda — aqua, vojna — bellum . . ., In eicer e tako vnemo, da je bil vsem študentom v soseščini v zgled. Zlodej vedi, kaj ga je mahoma prijelo, da ee je kar na lepem naveličal knjig in latinskih besed. V hiši je imel gospodar majhno trgovino z , mešanim blagom. Branjsrijo, zslogico vsegs mogočega, kar potrebujejo gospodinje za sproti. Justins je imel zelo rad. Sredi druge šole je pričel ostajsti kar do večera v tej trgovini in prodajati različno blago delavkam, ki so domov grede kupovsle drobne stveri za kuhinjo. Knjige pa so zgoraj v stanovanju zaman čakale študenta. — Trgovina Je imeniten izum! mu je razlagal gospodar. Ne vem, kaj misli oče s tabo, ampak to vem, če bi bil moj, se ne bi šolali Kaj pa bal? Duhovnik — res je tudi to posebne vrste trgovins z mašami, molitvami in odpustki, smpak stavim glavo, da ti ne boš fsr. Kaj boš zaprašen kanclist aH pa šoma-šterlT Fant, nikar I Stacune se pojdi učiti To je denar, pinke — ponke, denar je gospod, cesarji se mu odkrivajo! Ko je prejel oče obvestilo, da je padel Justin v šestih predmetih, in ko ga je meti na mile viže pretepla, je pograbil svoje knjige in zvezke, odprl okno in jih vrgel na cesto. — Ne grem več v Šolo, če me ubi jete! Tsko se je šel učit za trgovca. Seveda se ni dalo drugače urediti, četudi je stari Adsm rszmUljal na vse pretege, kako bi ga odvrnil od tega sklepa. Ko je le mislil in mislil, se mu je zdelo nekako prav, 'saj jih je bila še cela vojska za njim. Na ta način bo najstarejši kmalu pri kruhu in če stvar do dna pretehta, ta kruh ni slab. železnikarica se je naglo vdala v to neizbežnost. Na učenje nI Clement Vautel: VEK OSTUDNOSTI nikoli dosti dala, tako pa se je odkrižala ne malih skrbi, za kar je celo na tihem blagro-vala Justina. Justinu je izredno prijala trgovina. Oči so se mu kar pasle na balah sukna, kamgarna, poplina, flanele, šifona, žameta, platna, svile. Sprijaznil se je s šerom in pomočniki, ki so ga hitro uvedli v vse skrivnosti tega noyega sveta. Ker je bil U stan že od nekdaj najbolj čislan, je tudi vajenec navzel vsega onega posebnega vedenja, ki je vedno ločilo pobe te obrti Od drugih. Saj se ne more mizarski vajenec meriti s trgovinskim, ko je le-ta vedno v stiku z gospodo, s katero mora občevati s trgovsko vljudnostjo in s ponižnim klanjanjem, loči pa ga od tega tudi delo, ki ni ne pretežko ne umazano, tako da je bil Justin gospod in pravcati veljak med svojimi sovrstniki z velike ceste. Do malega vse dotlej, ko vstopa v to knjigo, je teklo njegovo življenje kakor po namazani vrvici in ni vredno, da bi le-tu naštevali vse one stvari, ki dolete takega fanta, rastoče prav za prav tja v en dan, kakor pravijo. Seveda bi se našlo marsikaj zanimivega v teh letih; mlad človek veliko stakne, saj je tak fante kakor mlado, radovedne ščene, ki prebrska in preišče vse mesto počez in povprek. Naj bo le vse to pozabljeno; če je bilo kaj slabega, oproščeno. Mlad je še. Zdaj se šele pričenja njegovo pravo življenje, polno želja in naklepov, vendar pa že postaja možato in premišljeno. Ko je stopil Justin tisto popoldne ob treh s svojimi tovariši iz kasarne, so jih že čakali očetje in sestre pred vhodom, da jim poneso kovčege na vozove. Jesensko solnce se je razbohotilo vse bolj in bolj nad Miklavževim hribom, da je bila Grofija kakor pozlačena in se je trg pred Narodnim domom evetil kakor umit pod. Preko kasarniJkega zidu ao donela osor-na nemška povelja, dosluženci pa so al potisnili klobuke predrzno na temena in zaukali. Za njimi eo bila tri dolga leta! Mahoma eo jih pozabili, izbrisali in pohodili; danes je vse njihovo solnce na nebu, veselje v srcu, vsa cesta in vse mesto, ki jim je bilo tri leta odmerjeno po strogih vojaških korakih. Toliko je bilo pomenkov in dogovorov, kam pojdejo, kako bodo proslavili ta dan svobode in zopetni pričetek človeškega življenja — no, tu na trgu pa so se kar razkropili, kakor da se jim bog ve kam mudi! Kakor da bi se svet prodrl, če bi prišli nekaj ur kasneje domov! Justin jo je mahnil po Gosposki ulici m(mo rotovža, postajaje pred izložbami. Za šipami je bilo blago, so bile napisane cene, da je kar trgoval; Šifon se je za deset vinarjev pocenil, glej ga vraga, kambrfk pa je kar za petnajst vinarjev poskočil, galanterija je po večini obdržala stare cene. Videl je pomočnike za prodajnimi mizami in blagajnami ter dognal $ri storjenih oblekah, da je moška moda spodaj razširila hlače, da so postale pentljaste zavrat-nice modne in ds so dvojni ovratniki, nizki, novost, ki se prsvkar uveljavlja. Ogledoval se je v, velikih šipah, pri čemer je takoj opazil, da ss je malce potegnil in da mu bo treba kaj nove obleke in še marsičesa, kajti bil je nsvs-jen hoditi lepo oblečen po nsjnovejših krojih. Tako je zahteval njegov šef, sam ps se je ta nsvsde tako oklenil, da mu je bilo danes v preloženi obleki precej nerodno ln da se je neugodno počutil med meščani, ki so se leno in komodno sprehajali po pločniku. (Dalje prihodnjič.) odličnejših "mojstrov" naše "^riobe. Mislite si, kakšne bodo v U>uvru dvorane, namenjene slikarstvu prvih desetletij dvajsetega stoletja ... Ali vidite to ibirko nestvorov neproporcionalnih obrazov, zelenkastih oči, nizkega čela ln idiotskega izraza? Ubogi France 1 — vzkliknejo naši potomci pred ven Donge-novim portretom našega Ana-tola. Glavarji morilnlh Iger, grobo naslikani s roko carinika Rousseaua, jim bodo le v močnejšo predstavo o tem. kakšni smo bili is fizičnega in moralnega vidika. Kako miseml bodo ljudje naše dobe v očeh bodočega pokole-nja! . . . Val naši slikarji so se res združili, da cinično popačijo moderno žensko. C neizprosno krutostjo so jI Vbrizgali bacile veeh kožnih In krvnih bolezni, ki mučijo Arabca, naall-kanega na spodnjem delu tro-delnih stavb, ki Jih Je gradila dalekovidna uprava v spomin na cesarja Vsspaslans. To je strahotna družica, ki Ji vae telo brsti ln kipi: stofoatlaaa jo groino razjeda, škili, fr,krita je s vsemi mogočimi nepotrebnimi kocinami in Ima prss Meneliko-ve dojilje. I Žensko t*lo. ti Idealna glina. NaA kolega Gaston Plcard je stopil pred nas s temle novim vprašanjem: — Kako naj označimo našo dobo, kakšno ime bi bilo za njo primerno? Mika me odgovoriti mu takole: — Kaj Je naša stvar, krstiti dobo, ki v nji Živimo? To se tiče prej onih, ki pridejo za nami ; oni bodo zrli na ljudi naše dobe «kozi kopreno časovne razdalje In najdejo pravo ime, ki ga naš kolega prezgodaj zahteva. Ce bi že zdaj izbrali Ime naši dobi, bi ustvarili pendant k slovitemu: "Mi oMall gentle-mani srednjega veka." Veže nas pa dolžnont In treba Je ustreči Gaston u Picardu. Prvi odgovori, ki jih Je zabeležil ta mojster anket, so večinoma dokaj šaljivi ... Gre za to. kdo zašrpeče naši dnbi aja-tutu: malo je manjkalo, da je nisem krstil na «voje lastno ime. In končno zakaj pa ne? Ce nimamo Ludvika XIV., nam pa gotovo ne manjka Avgustov. Kar se mene tiče, ne oklevam: predlagam "vek oetudao-stl." Zdi ae ml namreč, ds Je nsša doba s ostudnostjo kar prepojena. Tako bodo gotovo prepričani naši potoasd. ko bodo videli---------- ,, rir\ recimo na retrospektivni ras-1 ti čudo. kaj al poatale pod t opi. pravi sbrsaa "remek-dela** naj- čem teh akrunileevT Žalost neštetih Olimpij moderne umetnosti, popačena Venera nove dobe! Ob tem pogledu vzklikne potomstvo: — Kako eo pa obdelali naše babice, da eo bile tako ostudne? In kje so vzeli naši dedi pogum zaploditi nas? Ce odpro naši dediči naše knjige, najdejo toarSnfllh mnogo dokazov, da bodo lahko verjeli, da smo bili obsedenci o-studnosti... Koliko Imamo pre-literarnih romanov, kjer se Šopiri nsjhujšs perverznost! To ni nič drugega, nego razprave moralnih boleznih,- razstsve ran lupusa, duševnega raka, lx»lnih src In razrvanlh možganov ... Homoseksualna ljubesen se zdi naša najbolj razširjana spolna zabava, a v našem rodbinskem življenju Je izpodrinil freudovskl incest domino. Srsčns in ti^enitns doba, ko izbiramo nova literarne zvasde med žrtvami progresivne paralize in blaznosti, med samom rilci, homoseksualci, paranoiki ln prismuknjenci vseh vrst Naj živi. kar nam teži in greni iivyenjel Proč s mladostjo, zdrs v jem In radoego! Ca Is trgamo roAs, naj bodo roie sla, zaničujmo p» tiste, ki ne najdejo največjega užitka v lasrivnih r sodbah Izpod persas naših Raaputlnov, v pornografiji, I «kani na luksuznem pa sinu Poskusimo eelo primešati hudiča ? U umetniška in rarna dela. Po sstanu je veliko povpraševanje in smrad po žveplu je v modi. Toda vi mi porečete, da so rožički v ljubezni tradicijonalen privesek! In tako zmaguje vse, kar je grdega. Pisatelj in umetnik, ki ustvarjata prijetna, lepa dela, sta obsojena in nemudoma obglavljena. Izrazi "lepo", "prijetno", "mikavno" so dobili pod peresom naših kritikov pobu j-¿Ijiv pomen. Ce hočeš ljudem ustreči in ugajati, moraš taliti, pohujševati, odbijati. Modele za slike in junake romanov hodimo iskat v jetniške celice In umobolnice. Lepota in ostudnost sta pa končno samo konvencijonalnost. Dokažite mi, da je Jaccnda re-mek-delo. A če najdem več poezije tam nekje na pašniku kot v veraaillskem parku, če raje begam za enonogo gosko na bulvarju Madeleine kot sa izvoljeno kraljico lepote s tekme za najlepšo ženo Francije? Ljubezen do ostudnosti je Če-sto višek popolnosti, zadnja perverznost Don Juan, postaran in izžet, lazi za umazano ddkll-no. Vek ostudnosti? Ne, nikakor ne . . . Tako ne bo nazvana naša doba, ker ne bo dobila imena po umrli literaturi, po sramoteči umetnosti. Naše stoletje je boljše od glasu, ki mu ga pripravljamo. Je navdušeno, pogumno, polno prekipevajočega veselja do življenja. Ustvsrilo je športno lepoto, zavojevalo prostor, igra ee e svetlobo, godi se mu dobro, je optimistično. Možato je, pa naj govore o njem gotovi pripadniki naše elite, kar hočejo. Naj nekateri naši umetniki elikajo ali klešejo, kar hočejo, naše stoletje je ustvarilo žena/ko, ki je bolj podobna Dlani, nego hotentotski Veneri. In bsudelairovska «maska, režeča in bolestna, ki mu jo nekateri natikajo, nam ne zakriva njegovega mladostnega, smelega in mikavnega smehljaja. Morda Lindberghovega smehljaja ... Tri zgodbe iz življenja Ze dostikrst se je zgodilo, da so ravno otroci a evojo prisotnostjo duha in naivno smelostjo preiprečili velike nesreče. O takih otrocih naj vam povemo tri zgodbice. o Sladkorni tovarnar Joeeph Martin je imel vilo v Kingstonu ns Jamaiki. Neke noči jo je sklenil obisksti prosi ul vlomilec. Ze je bil izropal železno blagajno in se je ravno hotel zadovoljen a plenom odpraviti, ko so se zdajci tiho odprla vrata sosednje sobe in se je na pragu prikazala petletna deklica. Ležala je bila v avoji posteljici in v soparici ni mogla za-spstl. Naenkrat je zaališala v sosednji sobi neke glasove. Brez pomišljanja je vstals in šla gledat, kaj ee godi. Zaloteni rotpar ee je že hotel vreči na dekletce. Le-ta je pa stopila k mizi, kjer so stali kipi IZ porcelana, in za vpila na glas: ,fCe pri priči ne greste, bom prevrnile mizico!" Zločinec prvi trenutek ni vedel, kaj naj stori. Ds bo svojo grožnjo res izvršils, ji je bral na obrazu, in ds bo tvenket porcelana. ki se bo razbil na tleh, apravil vso hišo na noge, si je tudi lahko mislil. Imel je pri sebi nsbit revolver in izprelete-la ga je mieel: "Ustreli jo!" To ee mu Je pa upiralo, ravno zato, ker je bila deklica tako pogumna. Ta trenutek njegovega obotavljanja in premišljanja mu je Pa poetal usoden. Hišni gospodar je bil še pokoncu in je ravno obračunaval v sosednji sobi s svojim upraviteljem. Ker je bilo vse okoli njegs tako Uho, Je rssločno slišal krik svoje hčerke. Prihodnji trenutek je Ml vlomilec obkoljen In Zvezan. Sodišče j« pogumnemu otroku jsvno izreklo priznanje. Štiri in pol letna hčerka kspi-tans oceanskega parnika "Wild-iranua- J« rešila ne samo aebe očeta, nego tudi vso in potnike. To se Ja zgodilo: V parnik Je na debelem morju treščila strela ln ladja je začela goreti. Potnikov se je polastila panika. Vse je zagnalo na palubo, vsakdo je hotel biti prvi, da skoči v rešilni čoln. Ko je mlada kapitanova hčerka stopila iz kajute, se je zagledala sredi prerivajoče se in kričeče množice ljudi, ki so se ponašali, kakor bi bili iz uma. Mala ni mogla razumeti, zakaj so ljudje tako vznemirjeni. Junaško jim je stopila naproti in hladnokrvno za vpila: "Bodite vendar mirni! Saj je šel že papa gasit!" Na gašenje ni bil nihče mislil. Vsi so sami pri sebi obupali nad ladjo in mislili samo na to, kako se bodo rešili. Sele otrokov vZklik jih je spravil na mieel, da bi tudi sami lahko pomagali gasiti — naloga, ki ji kapitan sam z moštvom ni mogel biti kos. Zdaj ko mu je prišlo pomagat več sto potnikov, je šlo. Pomirjevalni vzklik štiriletnega otroka "Sej že papa gasi!" je deloval kakor čudež. "Ram«ay," Hrien svojemu n*^. J0®™' ^lingsii2r « prekopi ješ vrt- 1 "Zelo rad, oče,- u •in. "Prosim^; |>ennyje predujma.* "Predujma?"« j« . "Da/' je pritrdil kopal bom te tri p«, tem povedal svojim o» je na našem vrtu Wad. Boš videl, k* da m «ikri "Imenitno," «e u oče. * "In vrhu tega," je Ramsay, "vrhu legi i napravim, da ravno i*, te tri pennyje ..' Tedaj se je ob «J sreče in ponosa, da i m* sina. "Gospodična Nevenki,(_ mi je neka vedeievifti kovala, da se bom prihei eec poročil. Ali ne bi h« pomoči, da se ta o«n polni?" KENTUCKY HURLEY TOBY "Od pridelovalca »trm* 8tar Kentucky Barky tobst na. najboljši pridelek I zemlje —dozoreli bogati okusen in prijazen—« tati® dobrim okusom in voajiaj biti mora le i "staranjsa." rimo, da ie niete okusili okusnejiega in bolj udr baka v vašem iivljonjn. Posebna Štiriletni sinček nekega bre-tanjskega carinik*je imel grdo navado, da zvečef ni maral Iti spat. Tsko se ja tudi nekega večera preganjal po morskem obrežju, med tem ko je oče že spal, mati pa krpala obleko svojemu možu. Tedaj je deček zagledal dva neznana moža, ki sta ob nasipu vneto odkopavala semljo. To se je dečku čudno zdelo. Stekel je k materi in ji povedal. Vprašala ga je, aH je bil zatvorniški Čuvaj zraven. Deček je odgovoril, da je ležal zraven njiju. Zena je tedaj zbudila svojega moža, in sinček mu je ves razburjen jel pripovedovati, kako dva neznanca odkopavata nasip, čuvaj pa zraven spi. Carinik se je kakor bi trenil oblekel in stekel proti ogroženemu nssipu. Ce bi ga ne-znahca izpodkopala, bi voda jegovo hišo najprej odnesla, potem pa poplavila še vso dolino najraafj tri kvadratne kilometre naokoli. Carinik je prišel ravno še efaftadedjš pri pripravljanja si pravem času, da je preprečil "fej***?"^ 'JS* zločin. Ko sta ga zločinca sa- §tlh~nl4#f*r ni ^ bi gledala, sts zbežala. Izkopala sta bila v nasip tolikšno luknjo, da sta lahko vanjo še v vsej naglici porinila zavojček dina-mita. Z dinamitom je bila zvezana vžigalna vrvca. Ce bi se bil katerih obeh zločincev pozneje priplazil k nssipu in vrv-co zažgal, bi nastala eksplozija in nič hudega ne sluteča dolina bi bila v trenutku pod vodo. Carinik je ««strelivo vzel iz luknje, ga zagnal v morje fn se poetsvil kraj nssips na stražo. Zatvorniški čuvaj je spal ob nasipu in gs ni bilo moči zbuditi; šele drugi dan je prišel k zavesti. Zločinca sta mu namreč ponudila njuhalnegs tobaka, v katerega sta zamešala neko mamilo. Na podlagi popisa obeh zločincev, ki gs Je dal pogumni <*e*ek, so ju že čez dva dni prijeli ln zaprli. v Najzanesljivejše Isvsks vesti as v dnevnika "ProavetT. Ali Jih čltate vsak iaa? PET FUNTOV KADILNEGA TOBAKA -—-m begat, dozorel, aUrovntsi] Naš «Uri Kentucky Borisi tovariiiiki tobak, kot ni n£ jantšen, prost vseh kemiWjl gih primesi, ki se niradu l v po tvorbi popolnosti, Id ali celo škoduje sdravjp. Poslužujemo se metod ket m ku ali kvarilo okus. Tis* ljev tobaka po vsem roti ft njegovi dobroti ob kajenji d nju tega tobaka. ZNIŽAJTE VAŠE \ U jas TROSKE TOBAKA i "rnS 14 kar odpravi osemnajst esetsr pri davkih—ves isdeis<*J prokupčevaUev prof it, ksr m vas *0% prihranitve Jt NS krasnih omotov, ne lepft kakovost In to v obilici. DENAR HRANILNA <4 KADBNJE 6 Ibs. PoliJ«« ALI sa dolar hi ŽVEČENJE $1X0 po4U*s pet funtov zavitek. Dmmt sko niste popolnoma taksi Pat funtov starega Burley je toliko kot 41 «■ vitkov sa kajenje sli ps M s ca ivečenje. Pošljite 2f bru #a »vitek 25c tok vas gotovo INDEPENDENT^ GROWERS ASSOOA TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselica In shode, viiitnk* knjlgs, koledarje, letake Itd. v slovenske«, * slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j«*^ *1 VODSTVO TISKARNI APELIRA NA a N. P. DA TISKOVINE NABOCA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vedstvo tiskan» Com amerno, unijake dalo prve Pilite fo ¡S.N.P.J. PRINTER m».m a* i ■■■dato Avesse 2SS7-S9 Sa. Nafsi