Z53. Sfroflin.
PavSalnl franko v driavl SMS.
f L|rti|Hi, i Hdilio 21. decembra mg.
Lil. lito.
bfcala rsok ion popoldne, iaraesasl nodello In praznika« asvatl t Prostor 1 ml m X M mJm za navadne in male oglase 80 vin., a uradne razglase 1-20 K. za poslano ln reklame 2 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust.
Vprašanjem glede taaeratov rtal se priloži znamka za odgovor.
t'^rivnietvo „Slov. Naroda" ln   .Marodni TIskarna" nllea al 5f pritlično. — Toialon AL 90.
a nafto ? a
„Slotenakt Vara*
v Jneoelaelfli
celoletno naprej plaćan . K
polletno
3 mesečno...... , „
1 . .......
120 -60 -30 -10 -
v nlnnlfnnl In po
¥ lavonaanotvo 1
celoletno......K 140-
polletno.......„ 70*-
3 mesečno .  .   • •  •  .  „ 35-.......12-
Novi  naročnik! ni) poiljejo v prvič naročnino   vedno  9oT P° nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslat ve denarje se ne moremo ozirati.
Marode" Knafloaa ntloa M. i, L
Toialon tiar. 14.
lo podpisana In Rokopisov no vrača.
Posameina Iteviltta vella 60 vinarjev.
m
Prof. Fiidorik T*!Yančič:
Med ekstremi.
V Parizu. 20. decembra.
Ljudje so nesrečna bitja — pravi Montesauieu- —; ali letajo za nedo-sežniml upi. ali pa se potapljajo v smešni malodušnosti.
Slovenci smo posebno nesrečna bitja, kajti izredno težko nam je najti srednjo pot Naše geslo je: Ou toui — ou rien.
V politiki, mali in veliki, poznu mo samo dve struji: vročo ljubezen in — mrzel gnjev. Doma se najrajše medsebojno sovražimo. Narode laven slovenskih mej pa smo si razdelili v dve skupini: eno neizmerno ljubimo, drugo smrtno sovražimo. Pri tem se pa čisto nič ne zavedamo dejstva, da sta ljubezen in sovraštvu srčni struni in da se politika sploh ne dela s srcem, ampak s hladnim razumom.
Kaj smo se pred in med vojno navduševali za brate Cehe in Srbe. Beseda navdušenja je v slovenščini polagoma dobila svoj čisto poseben pomen. Navduševali smo se pri svečanih sprejemih, pri veličastnih sprevodih, pri bogatih pojedinah, pri giu-Ijivih govorih. Danes pa sedimo nekako med dvema stoloma in se Čudimo, da je Bog najprej sam sebi brado ustvaril. Govorimo odkrito: Drugačna so postala naša čustva napram Cehom in Srbom drugačna posebno napram Francozom, ki jim zelo zamerimo preveliko njihovo potrpežljivost napram Italiji, nebogljenemu detetu Antante.
In vendar so nam prijatelji Srbi, Francozi in Čehi izvojevali našo svobodo. Brez njihove srčne krvi bi bili Slovenci danes še prav tak! robovi, kakršni smo bili od oamtlveka. Kar je naših zaslug, so skoro vse pasivnega značaja, kajti pretežke so btie naše veriee in premalo nas je bilo za aktiven odpor. A starodaven je pravni rek: Qui coactus voluit, tamen vo-luit
Danes, leto dni po preobratu, se spoštuje naš jezik. k*er se je prej zaničeval. Kdo bi si bil še pred desetimi leti samo v sanjah domišljal, da bomo kar čez noč postali gospodarji v Mariboru, Celju, Ptuju, v vladni oalači ljubljanski, da bodo naše vse železnice, naše vse šole, naša Kranjska hranilnica, naša sliaina dvorana Filharmoničnega društva ljubljanskega? In za vse to gre maniši del zaslug nam samim, večii pa Srbom. Francozom in Čehom f Boj za Kranjsko hranilnico  se  ni  morda bil ob
Ljubljanici, ampak ob Vardarju in ob Mami.
Mal narod smo, mlad in neizkušen. Ker nam je dal Wilson mnogo, a nam ni mogel dati vsega, bi ga bili malo da ne zasovražili. In stari Cle-menceau! Kaj se je revež trudil, da bi vsem prav naredil. Ker se pa s sosedom zaveznikom zaradi nas ni na urlas spri. smo £a brž skušali potisnr ti v kategorijo nam neprijaznih faktorjev, njega in ves njegov narod ž njim. Komai smo se za prvo silo otresli germanskega sovražnika, ki nam je sedel na tilniku, že se nam hoče nadomestila zanj in našli smo je v latinskem plemenu, kajti brez smrtnega sovražnika ne moremo biti. Kaj na? brigalo vse francosKe žrtve, kaj vsi dokazi simpatij. Kdor ni z nami, je proti nam!
Toda v politiki tudi svetopisemski rek ne velja brezpogojno. Res je, da nam hoče latinski naš sosed vzeti mnogo in da bi nam najrajše vzel vse. Res je tudi, da se površnemu opazovalcu lahko zdi, kakor da pomagajo Italiji pri tem skoro vse velevlasti. Temu pa ni tako. Nobenega dvoma ni več. da se ne samo Amerika, ampak tudi Anglija in Francija > vsemi silami branijo izvršitve Londonskega pakta in vsake nam neprt-fazne in za nas krivične rešitve ter«* toriialnega vprašania. Ne smemo p* oozahiti. da je Italija velevlast in r*a le bila v vojni zaveznica Antante. Bila je. pravim, kajti danes že skoraj ni več!
V zadnjem času je rmrsla Amerika vsled naziranja ^vashinertonske-ea senata zavzeti zelo rezervirano stališče napram Evropi. Francoski ministrski predsednik se je napotil 10. t. m. v London, da se posvetuje 2 angleško vlado o noWa?u ter posrana o nadaljnih korakih. Brž se je napotil tudi italijanski min'ster zunaniin zadev Scialoia v London in italijansko časopisje ni prav nič prikriva»o svoieea upama. da bo !feWa pri tem važnem sestanku zasedla. mesto Amerike. Toda komai je dosnel Sctn-Toia v London, že so mu namignili, nai pred vsem skrbi, da bo že enkrat ''onec lahkih pustolovščin na Peki m drugod! in moral je odpotovati v Rim; »poročat o položaiu«. Dane? hržf*tavHafa iz ^'^a. da I* cc»alola z uspehom svojega potovanja v London 7eV> malo zadovoljen . . .
Kdor o nninv^'M dvomil, temu ie m^ral   odnre+i očf za nas velevu-
žni uvodnik. ki je izšel v Clemen-ceau-ovem listu »L* liomme librv« že 29. oktobra t. 1. Ker članek jasno kaže razpoloženje francoskih odločilnih krogov napram Jugoslaviji, naj navedem nekaj najvažnejših 00-stavkov v doslovnem prevodu.
»Najvišje sodišče mednarodne nravice — piše »L1 Homme libre« — bo sodilo o zločinu D' Annunzijevem. Vsi govori, vsa mrzlična razburjenost in vsa duhovitost ne bo pomagala polkovniku Raragnetti nič. On, Ki je danes mogočnejši nego njegov« vlada, se bo moral pokoriti listini, ki jo je ratificiral njegov kralj.
Italijani so nam pravili: »Jugoslovanov ni. To so barbarska plemena«, ln vendar je dokazal ta narod, ki šteje komai dve leti svojega ofici-ielneea obstoja, da je bolj potrpežljiv in bolie discioliniran neeo stari rimski narod. Znal je čakati. In dasi ga boli. da ta herorično-komična tragedija (komična z ozirom na D* Annun-zi.ia — heroična za Jugoslovane) tako dolgo trni, vendar še čaka, da se odločiio oni, ki so prevzeli nalogo urediti usodo Evrope.
Gotovo je, da nasilje v Reki in nedisc'nlinirano vojaštvo ki se te tam venezdilo, zelo škoduje gospodarskemu Žlvlieniu Jugoslavije. Pro-vzročilo je požar na točki, preko katere teče not na morie in v zaoadno Evrooo. To nedisciplinirano vojaštvo napada srbska vojake, ki »o toliko storili za svetovni mir: napada jih onstran črte, določene v premirju. To vojaštvo zamra. preganja, preteka in kolje nedolžne jugoslovanske državljane v Reki. razširja svojo strahovlado po vsem Jugoslovanskem Kvarneru, ropa po trgovinah In razdeva uredništva srbskih in hr-
Politika in pravica zahtevata soglasno, da podredimo srčno nagnenjc razlogom razuma. Nikakor ne moremo dopuščati, da bi se kak pesnik ali pisatelj norčeval iz prava, v katerega imenu sta še včraj fraternizirali francoska in italijanska armada.
To pravo je isto, ki je narekovalo našim vladam priznavanje jugoslovanskega naroda. Kraljestvo Srbov, Hrvatov In Slovencev ni samo naš zaveznik, ampak tudi naš varovanec. Zveza narodov mu bo dala možnost razvijati se v svobodi in obsojala bo imnerijalizem, ki se kaže danes v Reki, kakor bo obsoiala vse aspiracije, ki so protivne striktnemu pravu narodov do neodvisnosti. Naj ve vsakdo, da je Francija pripravljena braniti to sveto pravo pod okriljem zveze narodov.«
To je menda jasno dovolj. Seveda ni treba misliti, da je Francozom možno pri vsaki priliki tako jasno govoriti. Franciia je v boiu zelo trpela in mir j! ni dal vsega, kar si je obetala, kakor nikomur ni dal vsega. Toda Francija molči, trpi in upa — rn svetuje isto. kakor vidimo iz goreni*-ea članka, tudi svojim prijateljem. Doslei smo s svojo potrpežljivostjo dosegli, da nas sm?trajo za resne. Dosezimo s svojim delom še, da nas bodo u v a ž e v a li. V to svrho pa nam treba pred vsem edinosti. Proč z vročo Ijubezniio, proč z drv-jim sovraštvom! Hladni razum nas vodi v tujini in pred vsem rudi doma. Naša strankarska politika je naše edino zlo. O njej veljajo Voltairje-ve besede:
" FUe fait du mal,
File fait du bien:
Ce ou'elle fait du bien,
Elle le fait mal.
Ce cu'elle fait du mal,
FTle le fait bien.
Hermann W"-*del:
SCHvda rflabsburžanov.
(Odlomek iz daljšega članka).
Posthumna avstrjska rdeča knjiga in priobčenie dr. Orossa sta vsemu svetu razodel a. o čemur so si poznavalci ooljt'ke BaUolatza bili že davno zedinili: da c. in kr. oblastniki mesecn julija 1Q14 niso bili lahkomiselni otroci igral?či se v smodn?šnici z užigali-cam'. marveč hladnokrvni zločinci po poklicu, ki so položili z ultimatumom v7i>a1no vrv. da bi z enim pritiskom na gumb zažgali evronsko plavajočo m"no. To se jim ie vprnv satancko posrečilo. Po^lj Bertchold. palec za palecem maihen državnik na;starel?e šole, stoji |
-red človeštvom, obremenjen s krivdo, ki je v groznem nasprotju z njegovo Ia- a «^tno ničnostjo in praznoto. Toda kljub vsemu temu se naleti v Nemčiji pri strankah, ki so delale družbo ob pro-cvitu ln polomu črno - belo - rdečim oomagačem črnožoltih hudodelcev, na Prizadevanje, poskusiti celo na tega črnca oprati. Srbija je bila, oSibela vsled dveh vojen polnih izgub in nujno notrebna okrepčufočega miru, mala državica, ki je imela komaj toliko prebivalcev, kol!kor je zamoerla postaviti avstro - ocrnka velesila mož pod orožje. Iz italijanskih razkritij pa je znano da
so hoteli njeni odgovorni voditelji le leta 1913 izzvati s sosedom krvav pre-' p;r. — V resnici napolnjuje avstro-ogrski zločin iz julija 1914 samo zadnje strani debele knjige, v kateri se čita jo habsburške pregrehe na Srbih, Kot zadnji člen verige hudodelstev postane ultimatum v svojem polnem nesrečnem pomenu šele jasen.
Leta 1878 so dale vse velesile na berl:nskem kongresu Avstro - Ogrskf privoljenje v eno najpogubonosnejših dejanj novejše evropske zgodovine: v zasedenje izrazito srbskih dežel Bosne in Hercegovine. Da bi si zagotovili te prvince, ki so veljalo dunajskim imperijalistom le kot na stežaj odprta vrata proti jugovzhodu, HabsburŽanf niso mislili, da bi upravljal! deželo na kak drug način kot se upravljajo kokv nije, ali pa, da bi morda oprostili ljudske mase, pravoslavne kmete, srednie-veškega izkoriščanja po mohamedan-skih veleposestnikih — ne, ravno nasprotno! Zato so pa poskušali Srbijo na vsak način uničiti. Posrečilo se jim je skleniti z Milanom leta 1881 zloglasno tajno pogodbo, s katero jc kronani Lumpacij Vagabundus prodal samostojnost svoje dežele. Štiri leta nato so naščuvali Srbe v bratomorno vojno z Bolgari, da bi tako zaprečilf združenje balkanskih držav. Istotako so zabili med obe državi, Srbijo in Crnogoro, klin.
Za časa vlade Obrenovjčev je Igral Ballplatz v Beogradu z vedno Jačtfm kartami in morda da nt samo slučaj, da so istodobno za vlade Khnen - Ho-dervarvja na Hrvatskem božali Srb« na račun njihovih hrvatskih soplemev njakov. L. 1903 pa se je kolo sreče otnv nilo, ko so Karadjordlevlči, hoteč se javiti obkoljenju po Avstro - Ojarrskf, poiskali zaslombo v Rusiji in je goldinar izgubil t Srbiji svojo prepričevalno moč. Dejstvo, da si upa majhen nsrodi č, ki ga je božja previdnost posta> vila za hrbet habsburški mogočnosti in slavi, tfeJati politiko na svojo lastno rest, Je Dunaj in Budimpešto tem strm-hovitejše razjezilo, ker je srbska samostojnost škodovala mošnJlčkii avstrijskih in madžarskih kramarjev. Ker je uživala Avstrija v Turčui posebno predpravfce, ji je Šlo zelo na Živce, da je dosegla Srbija popolno državno samostojnost in se povspela v svež* ozračje prostega svetovnega prometa. Z vsemi sredstvi le poskušala Avstrl^ Ja vsa sredstva, da naveže nase vsaj srbski trg. Poleg tega so pričeli mar džarski svinjerejej, opogumljeni z nemškim vzgledom visoke carine, zakonodajnim potom iztiskati srbsko živino z lastnega, Če le mogoče pa tudi s svetovnega tržišča. Ker so se Srbom vsiljevali, na ta način poeni strani ničvredin
LISTEK.
Afphorjs« r>atsdet:
Tri \M Mil
(Konae.)
Ali kako naj konča še urneje? Jedva da le premikal ustr ?e: besed ni izgovarjal več . . . hitreje resnično ni mogoče ... kvečjemu da bi ljubega boga naravnost opeharil in bi mu pouz-mal njegovo mašo — ?n nesrečnež le res storil to! Podlegel Je izkušnjavi, preskočil sedaj en, potem dva verza; epistula mn Je bila predolga, izpustil je drugi del; šel je mimo »Čredo«, ne da bi vstopil, preskočil »Pater«, pozdravil je vstop samo oddaleč in Je planil na vrat na nos v večno pogubljenje. Vražji Ganrigou (poberi se, satan!) mu je zvesto sledil; podpiral ga je s čudovitim razumevanjem, mu dvigal plašč, obračal v mašni knjigi kar po dva lista naenkrat, butal ob pulte, prevračal kanglice ter vihtel brez prestanka svoj zvonček, vedno močneje, vedno hitreje.
Čudne obraze so delali poslušalci! Saj niso razumeli niti besedice latinski in so se morali ravnati po duhovnikovih kretnjah, da so mogid slediti maši,
in to danes ni tako lahko. Nekateri so vstajali, medtem ko so drugi poklekali, drugi zopet so obstali, a tretji so sedli, križale so se med seboj vse postaje svetlih obredov v nairaznovrstnejših položajih, ki jjh je možno zavzeti v cerkvenih klopeh. Božična zvezda, ki je bila visoko gori na nebu na poti v Betlehem, je vsa pobledela od strahu, ko je opazila to zmešnjavo.
»Abbe preveč hiti,« je mrmrala stara markiza. »Saj človek ne more za njim,« je zdjhovala in obupno zmajevala s svojim nak:tjem na glavi.
Mojster Arnoton je iskal s svojimi vePklmi jeklenimi očali na nosu v svoji molitveni knijeri. kje za vraga smo pravzaprav, ampak na dnu svojega srca mishjo ti vrli ljudje tudi s pohlepom na pojedino in niso hudi, da se vozi maša z brzo pošto. In ko se je Dom Bala-guere z žareč i m obrazom okrenil k svojim župljanom in Je zakl'cal na vso moč svoj Ite, missa est, tedaj je odgovorila vsa fara kakor iz enih ust tako veselo Deo gratjas, kakor da je že pri prvi naPitnici božične pojedine,
m.
Pet minut nato so sedli plemenit! gospodje s kapelanom v svoji sredi v obednico. Vsepovsod razsvetljeni grad je odmeval od petja, krohota, vpitja in
kramliania. Častiti Dom Balasaiere je zanjčil svoje vJFce v veffk ko* škarje v ca in ie pota nI i al svojo pekočo vest v veletokih panešk^sra vjna ln dehteče pečenkine omake. ToUko je jedel ln pil r^og1 sveti mož. da £a je še one noči zadela kan. Niti utejrnil ni kesati se svoUh grehov, še ves omamllen od hruoa veselice je dosnel proti jutru v nebesa, in lahko sj mislite, kako je bil sprejet.
»Poberi se odtod, ti slabi kristian!« Je dejal nafvllli sodnik, gospod nas vseh. »Tvoia krivda le dovolj veVka, da izbriše vse ostalo krenostno žMlenle. Oh, ukradel si m; polnočnlco! Tristo-krat mf Jo moraš sedal nadomestiti! Prej ne poldeš v raj, preden ne Izmo-llš tristo polnočnic v svoji lastni kapeli ln vpričo vseh onih, M so greSift po tvoj! krivdi . . .«
To Je resnična pripovest o Domn Balagufre, kakor sf fo pripovedujeio v deželi olike. Orad Trlnooelasre Je v razvalinah, toda na vrha gore Ben-toux se dviga iz zelenega hrastovja kapela v nebo. Na stopnicah raste trava, veter buta semlntja vrata, ki nimajo nikake ključavnice veC. V dolbl-nah oltarja in v visokih oknih, ki so Izginile iz njih poslikane Šipe. gnezdUo ptiči. Toda vsako leto v božični noči
se pojavijo nadnaravni plamenčkl ln švfjraio med razvalinami semlntja, ln kmetje, ki gredo v dol:nl k polnočnici In božični pojedini, vidijo, da Je strahotna kanela vsa razsvetljena. Nevidne sveče gore v prepihu, veter in sneg lih ne usrasne. Lahko se smejete, ako vas je volja, ampak neki vinogradnik iz onega krafa, z imenom Oarrigua, gotovo potomec onega Garigoua. mi Je rravil. da je neke božične noči nekoliko natrkan zgrešil pot v gozdovih tr?nqnelašk?h. Slučajno Je prišH v bližino kapele. In kaj Je videl? Do enajstih prav ničesar; vse je bilo tiho. nemo in brezglasno. O polnoči pa so gori v zvoniku mahoma začeli potrkavati starodavni zvončki, tako tanko in hri-pavo, kakor so deset milj daleč proč. Kmalu nato Je zapazil Oarrigue na poti, k! vodi kvišku, plapolajoče luči in nerazločne sence; na stopnicah kapele pa Je slišal copotanje in šepetanje: »Dober večer, mojster Arnoton!«
»Dober večer, dober večer, otroci moji!«
Ko Je bi! ves svet notri, se Je splazil bližje tudi moj vinogradnik. M Je bil pogumnega srca, in kukal je skozi razklana vrata v cerkev. In nudil se mo Je čudežen pogled.   Vse ljudi, ki so
šli preje mimo njega, je videl sedat vstopiti po vrsti na kor in v ladjo, kakor da cerkveni stoli in klopi še stoje. Lepe dame v brokatnih oblekah, s čep-kastim oglavnhn nakirjem, plemeniti gospodje, odeti v dragoceno kužuhovU no, kmetje v rožastih haljah, kakoršne so nosili naši dedie, — fn vsi so bilf videti utrujeni, izmučeni in zaprašeni. Od časa do časa so obkrožale nočne ptice, sedanje lastnice kapele, visoke sveče, čijih plamen se je dvigal naravnost in tako motno, kakor da Je zakrjt v pajčolan sopare. Kar le OarrJsrue«najbolj zabavalo, je bila dostojanstvena pojava z vePkimi Jeklenimi očali na nosj, ki je vsak h?p potresavala s svojo ogromno črno lasuljo. Nanjo Je sedel eden izmed ptičev in se je zavoz-ljal s kremplji vanjo, da Je tiho udarjal s peroti, a se ni mogel osvoboditi.
V ozadiu Je klečal majhen starec otroške postave sredi kora In Je mahal z obupnim naporom z zvončkom, ki Je bil brez bata in brez glasu. Pred oltarjem se je premikal duhovnik v obledeli zlati obleki in mrmral molitve, ki Jih ni bilo razumeti.
To Je bi! prav gotovo Dom Pala-gučre, ki je bral svojo tretjo mašo.
o
■H
otrarrr
.SLOVENSKI NAROD-, dne 28. decembri 1919.
253 štev.
V
jtvstrtjskl Industrijski proizvodi* po drogi strani pa se Jim je zabran]] izvoz njl-Jiovih pridelkov, jim ic 'žala avstjo-bgrska gospodarska politika kot železna pest na vratu. To ekonomsko in šopi jalno nasprotje: nasilstvo veleposestnikov in velekapitalistov na naroda malih kmetov samo že Je moralo prU jvesti v doglednem času do krvavega ^popada. Da bi si Avstrija pridobila za jfa slučaj simpatije evropske Javnosti, pričela Je najumazanejše in najcenejše .časopisje na svetu, namreč dunajsko, silno in smotreno opravljanje vrlo sposobnega naroda, ki Je, prožet poštenega 'stremljenja po napredku, delal po odstranitvi koruptnega gospodarstva ObrenovIČev ne brez uspeha na notranji obnovi. Nemško časopisje mu je služilo pri tem kot »brjljanten sekun-iiant«, posebno »Simplicissrmus« je že takrat kazal svoje nizkotno mišljenje s tem, da je vedno spravljal na neduho-jvft in klišejskj način Srbe v zvezo s Skakajočim in lazečim mrčesom.
Enako trdo so občutili tudi avstro-bgrski Srbi koščeno pest osivelega Habsburškega despotizma potem, ko so padle ograje, ki so jih ločile od Hrvatov   in   je   krenila   koalicija   s pr-
Smi koraki na pot jugoslovanske polite; bili so to dnevi, ko je bil grof jForgach izpremenil poslaništvo v Beo-Igradu v ponarejevalnjco dokumentov, )ki jim je bil namen razkriti iz Srbije na Hrvatsko se raztegajočo ustajo in tako moralno pripravljati vojno. Takrat se Je zdelo, da Hrvatska nima dovolj dreves, iz katerih bi se iztesala vešala za veleizdajnike.
Ko je potem aneksija Bosne ln Hercegovine vsled svoje namere: c 'trgati neštevilne sorojake za vedno od materine dežele, vzburkala razpoloženje v Srbiji, nameraval je Dunaj ovenčati Čimboraso zločinov proti sosedni [državi s poslednjim in najsrnujsneiš;m hudodelstvom, z zločinsko povzročeno vojno: ne čakaje Berchtoldovjh muh, je delirjral? takrat vplivna Dan zeri? v p. *Armee - Zejtung«, da je »treba zahtevati uničenie Srbije kot condjtio sine qua nou«: »Srbija mora izginiti iz zemljevida!« Še enkrat se je zdelo, da ie 'naredila balkanska vojna čez habsburški račun debelo črto. Spojla je male balkanske narode v trdno zvezo, Id je bila naperjena prot! vmešavanui velikih v njih lastne notranje zadeve in ki je privedla Srbijo do morja. To w_-
Je bilo Avstriji neprijetno tako z darskega stališča kot stališča politične moči. Toda z vzpodbujanjem ln podpiranjem bolgarskih poželenj po velevlasti se je posrečilo prebrisanim državnim nmetnkom z Ballplatza — fn glasno so se stem hvalili — razdreti balkansko zvezo, ki bi bila lahko postala jamstvo za svetovni mfr, ln odriniti Srbijo z iznajdbo albanske kneževine od morja. Tako se je namenoma pod-kurllo r>od kotlom, ki je moral Čez dolgo ali kratko počiti.
Ultimatum po sarajevskih strelih Je bil za to le pika na koncu politike, k) Je br'la enako zločinska v svojih posameznostih kot v svoji celoti. Habsburška črna krivda napram Srbom se namreč vleče sk<~*zi stoletja in ne morda skozi tedne. Toda ob koncu temne tragedije živi in de!uje spravljiva in izenačujoča pravičnost.
Nobena dinastija se jetnhVuicar in mučilec tekom zadnjega stoletju ni tako obsovražila kakor habsbnr>Wi. Kakor so Habsburžani najprej pri Kwncih hoteli zatreti sanje o združenj domovini kot veleizdajo in zločin na veličanstva ter oošiljali nosilce črno - rdeče - zlatih trakov v sramoto in smrt, kakor so povzročali, da trohnfjo drznf bojevniki za italijansko edinost na Spiell r * Iti kakor so nosehli Benečan i. Combar-diio z vislicam', tako so skuš zatreti hrepenenje srbskega in Jugoslovanskega naroda po lastni strehi v krvi Jn blatu in, ko vse ni imelo pravega uspeha, se niso strašili zanetiti svetovnega požara. Toda kot starka v grškem igro-kazn Jc sledila usoda njihovim stopnjam in ideja, na kateri so največ ere*'lL -arodna ide'a, jih je vnropastila. Strem-KJetttfl nemškega naroda po uiedmieniu se ni dalo zavirati fn je podrlo eden izmed stebrov habsburškega gospodstva; volja italiip.nskega naroda je prišla do Oilja in je strmoglavila drugi steber, in ko se je izpolnilo enako hrepe-ro nje Jugoslovanskega naroda, počil je tretji ln prer»ere1o poslopje se je zrušilo nad n?jnesramnejsim režimom. Na gnojišča zgodovine leži pokopan in ako kedajkolj dobi nagrobmk. tedaj opravičijo že krivice, ki so se godile Jugo-slovenstvu. grenke besede angleškega državnika, ki Jih vkleše obsojajoča roka v kamen: ni ga prostorčka na zemljevidu, kamor bi se mo^Io položit: prst in reči: tukaj je Avstrija storila dobro!
Držauni industrils&o-oiirtni mm b Mmk.
Državni rndustrijsko-obrtni muzej se ustanovi v Beogradu pod nadzorstvom trgovinskega ministrstva. Na čelu mu bo stal direktor v činu generalnega direktorja ministrstva. Po pravilniku mora biti direktor priznan strokovnjak, tehnik ali nacionalni ekonom. V večiih deželnih središčih se ustanove filialke tega muzeja, ki so v strokovnem oziru samostojne, v upravnih poslih pa zavise od muzeja v Beogradu. Delovanje tega muzeja in njegovih filialk bo oblegalo pospeševanje industriie in obrta v didaktičnem, vzgoievalnam Jn posvetovalnem ozlni, tehniško preizkuševanje (kemijsko - tehnični ter mehanični laboratorij) in izvedeniška mnenja. Muzej bo imel strokovno biblioteko s čitalnico, odelenie za razstave in za učne tečaje. Muzej bo izdajal razne publikacije, nekatere redno, druge od časa do časa.
Učni tečaji in predavanja bodo brezplačna. V pomoč vodstvu muzeja se osnuje posvetovalni odbor, nekak obrtni svet. Nameravana naprava je zlasti za naš obrtni stan zero Jvažna. V principu je dobro zamišljena in je želeti, da se gospodu ministru Kramerju kmalu posreči, uresničiti lepo misel. Pri tem se nadejamo, da bo trgovinsk* minister rad Vpošteval predloge, ki so bili podani glede tega muzeja od poklicane strani. Potrebno je, da se v delokrog muzeja privzame še oddelek, ki se bo pečal s kreditnimi vprašanji. Za našega obrtnika ie kredit posebne važnosti. V tem oddelku bi se morali tu-tii pečati s snovanjem zadrug za skupne strojne naprave (zadružne 'delavnice) in zadrug za nabavliams !n izposojevanje strojev zadružnim članom. Ta oddelek bi se mogel rudi pečati z vprašanjem, al? in kako bi se 'dajalo posameznim obrtnikom stroje na razpolago proti odplačevanju na rdolge roke. 2a investicijski kredit bi Slo ne za obratni.
Važno je nadalje, da se domačim obrtnikom  omogoča  udeležba prt
Oavnih dobavah fn delih tako za dr-Javo, občine, železnice. Interesente W treba obveščati po novinah ali na tuđi potom nffh organizacij. Tzdafanje posebnega lista v central? (Dobavni
vestnlk). ki bi prinašal razpise, bi bilo prav na mestu. Pri centralnem uradu b! kazaio namestiti dobre strokovnjake za posamezne stroke, kateri bi potovali od kraia do kraia. pri-reiaM predavanja in kurze, pa bi tudi obiskovali ob danih predpogojih posamezna obrtna podjetja, kjer bf praktično delovali na povzdigo tehnike v obratovanju. Zavod, kakor ie nameravani muzej, more le uspevati, če ga vodijo v resnici strokovnjaki. Ako se namesti v takem zavodu ljudi, ki nimajo niti strokovnih predpogojev niti ljubezni do stvari, marveč so le »činovnik!«, potem je škoda za novce, ki se izdado za tak namen. Pri takem zavodu treba res dobrih moči s stvarno izkušenostjo, vpetostjo in obzorjem. Za uspevanje cen* naprave je zelo velike važnosti tuctl sestava posvetovalnega odbora. V odbor treba dobit! dobre poznavalce obrtnih in industrialnih potreb, ljnai z izkustvom in iniciativo. Odbor na* bi se sestavljal tako, da bi gotovo število članov imenoval trgovlnsk? min., ostale T)a bi volile stanovske korporacije in interesna zastopstva (trgovske zbornice, obrtne zvezel. Kakor omenjeno, se ustanove po večjih rrA?oodarsklh središčih ffllai-ke. V Ljubljani imamo že kakih 10 let Zavod za pospeševanje obrta, ki >s podobna nanrava. namenjena pred vsem obrtnikom. Ta naš zavod bo treba seveda spraviti v sklad z novo uredbo. Filialke bodo prav tako državni zavodi, s tem se znebe one skrbi, ki jo delajo seda! leto za letom nrispevki »prispevaiočih faktorjev«. V prvotnem statutu ni določila, da bodo imele tudi filialke muzeja svoj posvetovalen odbor. Sodimo, da je tak odbor tudi pri filialkah potreben. Na ta način se doseže in vzdržuje stalen stik z živim življenjem. Od poklicane strani se je g. ministra opozorilo na nekatere stvari, ki nr.i bi Izpopolnile na sebi lepo zamišljen
načrt. Prepričani smo, da bo rad vpošteval praktične nasvete. V tej zavesti nas potrjuje de'stvo, da Je prav on glede ljubljanskega Zavoda za pospeševanje obrta že pokazal srečno roko fn umevanje za potrebe našeera obrtnika.
Spominjajte se
Družbe sv. Cirila in Metoda.
Mm\\ t jof eifti mr.
Članarina 8 K, ustanovnina 200 K
Polltllno ves«.
=* Napredao. politično in gospodarsko društvo za L mostni (poljanski okral) v Ljubljani Ima redni občni zbor dne 3. januarja 1920 ob 19. uri (7.) zvečer v mali dvorani Mesenega doma.
= Demokrati« stalilo povsod. »Slovenec« je prinesel pred kratkim pod zgornjim naslovom notico, da demokratski poslanec dr. Brezigar zaslu-ži kot član valutne komisije dnevno 30 dinarjev ah 140 K. Kakor smo te Informirali, je imel dr. Brezigar dnevno sa* mo 90 K, ker jc ta honorar določen v naredbi o markiranju bankovcev. Ravno isto svoto je imel vsak navaden pisar, ki je pomagal pri markiranju bankovcev, ako je opravljal tudi večerno službo. Dr. Brezigar pa je moral biti v Beogradu, kjer stane hrana in stanovanje najmanj 150 K na dan. »Slovenec« naj si v bodoče prihrani take lažnive opazke, ki so samo znak njegove onemoglosti.
= Proti veri žn ikom In tihotapcem. Beograd, 26. decembra. Kakor se čuje, se je ministrstvo notranjih del o Uočilo, da z vsemi sredstvi na-sti pi proti verižnikom in tihotapcem. Da se to tembolj doseže, izdalo bo ministrstvo naredbo, s katero se vsaki o<ebi. uradniku ali privatniku, ki bi v bodoče naznanil kak slučaj verižništva ali tihotapstva, prisodi polovico onega blaga, ki je bilo namenjeno veriženju in poleg tega še polovico one denarne kazni, ki jo bo moral verižnik ali tihotapec plačati.
— Bogastvo radlkaJoev. Beograd. 26. decembra. »Beogradski dnevnik* prinaša pod naslovom: »Sumljivo bogastvo« članek, v katerem pravi, da je bilo včeraj končano deponiranje akcij za glavno skupščino Narodne banke, ki se vrši 4. Januarja in kjer se bo sklepalo tudi o osnovanju velike emisijske banke. Radikale! so napeli vse sile. da si pribore veČino delnic. Opaža se, da so pokupili radikalci večino akcij in se med njimi imenujeta na prvem mestu Momčilo Ninčič ln Ve-lizar Jankovič, ki imata vsak po 700 delnic v vrednosti po 2400 dinarjev v svoji posesti, t. j. vsak za 1,680.000 dinarjev akcij. List dostavlja, da bi rad vedel, odkod imajo ti radikalni prvaki toliko denarja, ko je vendar znano, da pred vojno ui bilo toliko delnic v njihovih rokah.
= Ljubljansko vseučilišče. Beograd, 26. decembra. »Politika« se v svojem današnjem članku spominja pisma dr. Korošca na ministrstvo pro-svete glede otvoritve ljubljanske univerze ter dostavlja, da v ministrstvu prosvete ni znano, kako stvar stoji. Poročevalec »Politike« se je obrnil na beogradske univerzne kroge, ki so se izjavili, da je vprašanje otvoritve vseučilišča zelo delikatno, ker obstoji bojazen, da se ne najde zadosten kader takih profesorjev, ki bi dal stalno dobro podlago   slovenskemu vseučilišču.
= »Ne more se istočasno zahtevati italijanskega prijateljstva ln podonavske konfederacije,« Citiramo zopet milanski -Corriere della Sera«: Avstrijski predsednik Renner je odpotoval v Pariz in sočasno napovedal tudi nameravani poset Prage. Razume se, pravi list, da si je nadel obraz in ton prosilca: Dunaju primanjkuje goriva, živeža in denarja. Pravi, da umre 60 odst. otrok, da Je ni hiše, kjer bi se kurilo, da ima vlada denarja samo do polovice januarja. Zato da zahteva pred vsem denarja, Sovražniki naj mu ga dajo, ako hočejo, če nočejo, naj dovolijo vsaj bankam, da mu otvorijo kredite. Renner ravna na podlagi dobrega računa: šel je v Pariz in poj de kmalu tudi v Prago, ne da bi se mnogo brigal za Rim. Njegov pariški predlog, ki vsebuje neko vljudno grožnjo in ki bi v Rimu ne Imel smisla, slove: Ako hočete ravno Francozi s točko 80 mirovne pogodbe zabraniti, da bi se združila Nemška Avstrija z Nemčijo, dobro, potem jo vzdržujte, ker Avstrija (ki ste ji celo prepovedali nazivati sc nemška) se ne more sama preživljati. Na to je Francija nasvetovala Ren-nerju, naj se sporazume s sodedlči bivše monarhije in da naj se ustanovi podonavska konfederacija. Toda tu bi se prišlo v kolizijo s členom 88. mirovne pogodbe, ki prepoveduje Avstriji povratek v staro sorodstvo. Ali našel se je takoj izhod: konfederacija naj bo izključno gospodarskega enačaja, nikakor pa ne bi smela imeti kakega političnega ozadja. Krtkor da bi bilo to mogoče! Da bi mogla Avstrija ohraniti svojo politično neodvisnost ako je gospodarski odvisna od Prage! In da bi spravil Renner konferenco v zadrego, je dobro preračunano napovedal svoje potovanje v Prago, kakor pač hočejo zavezniki!
Med zavezniki pa se nahaja Se vedno Italija. M nikakor nI voljna po-zabiti člena 88. st germainske pogodbe in ki n:kakor ni volina naprtiti si na vrat drugo Avstro-Ogrsko. V Avstriji se uveljavljajo razna gibanja, ki stremijo za odcepitvijo posameznih dežel od sedanje republike in Dunajčani napovedujejo resne dogodke, ako bi Rennerjeva misija ne uspela. Madžarska bo kmalu morala podpisat! mir In izbrati formo svoji novi državi: takrat se bo tudi vedelo za usodo Avstrije. Danes pa je ie Jasno, da Je potrebna revizija člena 80. iti 88. versa llske oziroma st. germainske pogodbe. Je to sicer bridko za Francijo, ki s svojega stališča ceni Nemčijo po razsežnosti njenih mej in jI zato skuša zabraniti priklopltev Dunaja. Toda to naziranje, pravi list ni pravilno; kajti Nemčijo ie
treba ocenjevati po njeni gospodarski in politični moči. Ako se ji naprti uboga In slabokrvna Avstrija, bo njena sila gotovo manjša, nego bi bila tedaj, ako ji stoji na strani močna podonavska konfederacija, nad katero bi Izvajala enako kontrolo kot Jo Je Izvajala nad bivšo avstro-ogrsko monarhijo. Francija bi se morala tega zavedati tako« kakor se zaveda, da Ji Je italijansko prijateljstvo neobhodno potrebna Toda obojega Istočasno ni mogoče imeti, t j. podonavske konfederacije in Italijanskega prijateljstva. Med enim In drugim je Izbira neizogibna. »Ni naša krivda«, pravi »Corriere«, »da Je dozorel problem mesto v treh letih £e v treh mesecih.«
— Zakaj Je škof dr. Karlin izgubil Trst? Milanski »Corriere della sera« prinaša: »Monsignor Andrej Karlin. tržaški škof, je nepričakovano zapustil mesto in odšel v Ljubljano, kjer je bU imenovan rektorjem semenišča (moralo bi se glasiti: škofijskih zavodov v št. Vidu. Op. ur.) Odpotoval je ponoči, ne da bi se bil pri oblastih poslovil. Tako izgine v največjem molku slovenski škof, ki je bil prišel leta 191A v Trst med tako živahnimi diskusijami in protesti. Novembra lanskega leta dr. Karlin ni znal razumeti novega položaja in pripoznati izpremembe v režimu. Braneč se peti pri Sv. Justu Te Deum osvobojenja, je bil izzval odpor ljudstva, ki je kulminiral kot znano v naskoku na škofov dvorec. Tudi ti težki dogodki niso privedli Karlina do tega, da bi bil uvide! nevzdržnost lastnega stališča. Ni nikaka skrivnost v Trstu, da je ponovno protestiral v Vatikanu nroti odstranitvi nekaterih slav-Uanskih duhovnikov v Istri, ki so delali protiitalijansko propagando, namesto da bi se bili posvetili dušebriŽ-ništvu. Tudi niso pozabljeni v Trstu opomini in pritožbe proti vojaškim kaplanom, ki niso bili od nJega zavisni, marveč od kastrskega škofa, da so njihove propovedi v tamošnjih cerkvah — kakor se je on izrazil — preveč »italijanske«. Onim, ki so odgovarjali, da so se časi spremenili ln da bi on sam storil pametno, prilagoditi se temu, odgovarjal je škof dosledno s temi - le besedami: »Expectamus exitum couferentiae pacis . . .« Zdi se, da bi bil naslednji zadnji dogodek vplival na njegov odhod: 30. novembra, na dan škofovega godu, prišel je k njemu en sam župnik dijeceze, da bi mu izrekel tradicij on alna voščila klera ln mu s tem dokazal popolno osamljenost, v kateri se nahaja sedaj v našem mestu. — Naslednik Andreja Karlina, monsignor Bartolomasi — ki po preteku več nego enega veka obnovi tradicije italijanskih škofov na sedežu, na katerem je sedel Enea Sirvio Piccolo-mini — se pričakuje v Trstu sredi januarja.«
= Italijani In bombardiranje Reke »JournaJ des Dčbats« je priobči! ta-le dopis: Gospod urednik! Oosp. Sclaloja. Italijanski minister zunanjih zadev, je Iznregovoril pred zbranimi angleškimi časnikarji v Londonu dne 13. t. m. sledeče besede: »Vprašujejo nas, zakaj ne bombardiramo Reke. čemu bi jo bombardirali danes, ko jo nismo niti med vojno?« G. Scialoja se moti, ako misli, da Italijani med vojno niso bombardirali Reke. Bombardirali so jo opetovano in provzročili so neutrjenemu mestu dokaj škode. Prve bombe je vrgel v sredino Reke dne 8. junija 1915. laški zrakoplov »Citta di Ferrara-. Zasledoval in tmičiil ga ie avstriiski avv-jatik Gustav Klasm-;. Pri tej priliki je izpregovoril član mestnega sveta re&ega in znani propagandist za združenje Reke z Italijo, dr. Antom© V i o, v navdušenem govoru tele besede: »V trajen spomin hvaležnosti našega mesta naoram neustrašenemu aviiatlku. ki Je premagal sovražni zrakoplov, mu izroča mestno zastopstvo reško spominsko pločico, na katero je umetnik zarisal junaški čm.« Pločica nosi sledeči napis v italijanskem jeziku: ».imaškem pilotu aeroolana L 48. c in kr. linijskemu poročniku Gustavu Klaslngu. ki je v jutro 8. junija 1915 oremaga! sovražni zrakorlov, hvaležno mesto Reka.« — Friderik Juvančič, profesor na pomorski akademiji reški.
= Korošci in Dunajčani so si v laseh! Kakor smo že poročali, je nedavno tega govoril avstriiski državni tajnik za zunanje dela dr. Deutsch v Beljaku in v St. Vidu na Glini. V svojem govoru ie med drugim tudi naglasa!, da je Dunaj storil vse, kar mu ta bilo mogoče, da pomaga Korošcem v borbi proti Jugoslovanom. »Freie Stimmen« In drugi nacijonal-ni listi drja. Deutscha sedaj ljuto napadajo in mu očitalo, da Je vedoma govoril neresnico. Nato dolže ti listi pav§alno vse Dunajčane. da so prodali svoje koroške nemške rojake Jugoslovanom za skledo leče. Na čelu te gonje proti Dunaičanom korakalo »Freie Stimmen«. ki zatrjujejo, da so Korošci v prvih dneh meseca maja. ko so potisnili Jugoslovanske čete Iz Koroškega, našli v jugoslovanskih postojankah zalocre streliva, ki je bilo poslano Iz W61-lersdorfa meseca marca. Za par vreč moke Je Dunaj dobavljal Jugoslovanom munlcilo, da so pri svojem roparskem pohodu na Koroško lahko streljali na naše boritelje«. ta-
ko kličejo »Frele Stimmen« ta pozivajo vse poštene Korošce, naj si to dobro zapomnijo« češ, da bo preje ali sleje postalo aktualno tako na Koroškem, kakor tudi v vseh drugih alpskih deželah geslo: »Proč od Dunaja«
ss Komunisti ne bodo prirejali *eč u stal. Glasilo nemških komunistov »Di rothe Fahne«. ki je pričelo po dvignje-nju obsednega stanja zopet Izhajati, poživlja komuniste, da se Izogibajo oboroženih ustaj, ki Jih predlagajo razni agitatorji in provokaterjL »Sedanja naša naloga je koncentracija revoluci-jonarnih moči: ko pride ura. vas pozovemo«, zaključuje list
= Nemci bi se radi pobotali s sovjetsko vlada Iz Pariza poročajo, da bi Nemčija rada stopila v stike z ruskimi hol j se vi ki. Nemška socijaln ©-demokratična stranka da je že poslala dva zastopnika v Dorpat in sporočila bolj-ševiškim polnorr. očni kom nemške predloge. V teh predlogih izvajajo nemški socijalisti, da Nemčija dosedaj ni še mogla skleniti miru z boljševtško Rusijo edino vsled prepovedi zaveznikov. Če bi pa mogla republika skleniti mir z obmejnimi drŽavami, bi tudi nemška vlada takoj vspostavila odno-šaje z boliševiško vlado, sklicujoč se na precendenčni slučaj, ki bi bil s tem vstvarjen, ln sklenila tudi važne pogodbe gospodarskega značaja.
Babilonski stolp.
V Bibliji se bere o vrtoglavem naklepu človeškega plemena. Hotem je sezidati stolp, ki bi segal do neba. In najbrže vreči boga s prestola. 1o se je zdelo v nebesih nekoliko or&-več, zato jih je bog kaznoval s tem, da jim je zmešal Jezike, da ni već eden razumel drugega In so šle pw-samne skupine vsaksebL To Je bilo takrat ko je bilo baje še samo eno pleme, ki pa nI bilo zato nič manj imperijalistično. Pa utrgala se Je edina nit. ki jih je družila, — jezik. In konec je bilo vsega. Kaj so bile posledice, te«ga nam Biblija ne pove natanko, pravi samo, da je nastara velika zmešnjava- MI pa bomo Imeli mogoče to redko, vendar najbrže drago veselje, da bomo občutili posledice razdejanja Babilonskega stolpa II. na lastni koži.
Kajti škoda bi bilo mislit!, da Je že konec zmešnjav, ki so nujna posledica razdejanja modernega Babilonskega stolpa, ki se Je zrušil ▼ svetovni vojni. Ime mu Je bilo pravzaprav drugače, namreč impertjall-zem. ali bolj natanko rečeno svetovno gospodstvo, slonel pa Je tudi samo na eni ideji, na militarizmu. Seveda se ne sme misliti, da je ztial imperijalizma konec, on Je večeri navzlic raznim nasprotnim pobožnim željam, on vstvarja države In jih ruši. Pri svojem cilju pa se poslužuje različnih sredstev, predvsem militarizma, in tudi zadnji Imperljali-zem Je slonel na tem temelju. Zdaj pa se je dozdevno zrušil ta temelj rn ljudstvom v državah so se zmešill jeziki in možgani, vsaka skupina hoče Iti svojo pot in jo išče čim bolj mogoče na levo od nekdanje. Od tod danes v vsaki politični strani tucat programov, ki si jih tolmači vsak po svoje. Da pa imperijalizem nI zginil kaže najjasneje to, da hoče vsaka stranka zavladati. In Iz strančlc se bodo zopet strnile stranke, k! bodo predstavljale državo in zopet smo lepo pri starem. Važno vprašanje Je samo, kako dolgo bo vladala ta zmešnjava jezikov in koliko gorja bo rodila — ter drugič, na čem bo baziral prihodnji imperijalizem. Odgovor na prvo vprašanje bi bil samo ugibanje, vendar vse kaže. da bo prešlo mnogo, mnogo časa, predno se bo uredilo to vodovje v trdne struge.
Glede drugega vprašanja se zdi, da je že nekoliko slutenj med narodi, kajti tu in tam se že pojavlja beseda o socijalnih idejah; to bi dalo sklepati, da se bo izkušal izživeti bodoči imperijalizem držav s tem. da bo hotela gospodarski zasužnjiti druga dnigo. Ali noben Imperijalizem nt mogel živeti brez mHitarizma, zato bo tudi gospodarski imperijalizem kmalu klical militarizem na pomoč,
____Joso Jarkovič.
BsoMenn "flomovina.
— Bodimo ljudje! Bližajo se mrzli zimski dnevi, dvakrat mrzli za tistega, ki nI tako srečen, da bi se mogel stisniti pod svojo lastno streho. In med te reveže moramo šteti predvsem naše brate z zapada, ki jim je delal odhcdnico tresk granat In jih je sprejela pod Rostolj ibno streho — baraka ali vagon na rapu* ščenem tiru!! Koliko so trpeli H nesrečneži, to vedo pač samo oni! Ni bilo dosti, da so jim granate razna-šale domove in trgale zemljo, tudi med .brati so se počutili — tujce! To Je deloma razumljivo. V tistih Časih je bilo življenje težko, tako težko, da nisi mogel storiti tega, kar ti je velevalo srce. Danes so se razmere vsaj toliko spremenile, da se nam nI
štev. 253,
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. decembra 191»,
stran o.
tresti za vsak grižljaj. Drag Je, ali — dobi se! Nasproti bratu - begu i c« pa je ostala darežljivost — na karte! In zakaj to? Povejmo odkrits: tudi med temi reveži se le našlo nekaj Izmečka, kl so se hoteli obogatetl z nesrečo naroda! In zavoljo teh par gobovcev ie padla senca na vse, ki Jim le bil delež petih let bivanja mea brati — lakota ln revščina! Gospod se je usmilil Niviv in rekel, da prizanese mestu, če se najde pet pravičnikov, tukaj pa morajo zavoljo par ljudi brez vesti in srca trpeti tisoči. Ali je to bratovsko, ali je to vsaj — človeško? — Leto gre h koncu In bratom — nesrečnežem, se bo lepo zdelo, če skušamo vsaj na koncu popraviti to krivico. Vsi, ki veun je bila in vam je sreča mila, da niste morali bežati z rodne grude, spomnite se teh svojih bratov, ki žive med vami. odprite roke in odprite srce vsak po svoji moči ter Jim priredite povsod »Silvestrov \eče*« ter Jih obdarujte, da bodo vedeli, ko pridejo domov, da niso bili — na tujem! Kler bi se to ne dalo narediti že na Silvestrov večer, naredite pozneje — glavno ie, da naredite! In ljubezen in hvaležnost brata vam ie zagotovljena! — P. P.
— Kako se godi našim učiteljem, ld se vračajo v Istro? Pred kratkim je višji šolski svet pozval učitelje iz zasedenih krajev, da naj se zglase za po-vratek na njih nekdanja službena mesta, Ni naš namen odvračati učitelje od poti, ki jo označuie omenjeni poziv, v svarilo, da si z vseh strani z a gotove popolno sigurnost pa navajamo, kakšna usoda je zadela nekatere slovenske učitelje, ki so se zglasili na poziv Italijanskih oblasti, da naj v Italiji živeči jugoslovanski učitelji zopet nastopijo svoje službe. Učitelji so si preskrbeli priporočila sedanjih šolskih voditeljev ln komisarjev v krajih, kjer so svoj čas službovali. Vložili so prošnje ter dobili končno tudi poziv, da naj se zglase pri šolskem vodstvu. Komaj pa so hoteli nastopiti svoje službe, so i!h pozvali h komisarju, od tam so jih poslali v varnem spremstvu karabiniier-jev v Trst in od tam nazaj v Italijo, kjer so jih internirali. Zato ie treba skrajne previdnosti in največjih kavtel, predno se naši učitelji vrnejo na svoja službena mesta.
Za dobrovoljce.
Ministrski svet je podpisal naredbo o dobrovoljcih. Po tej naredbi ima vsak dobrovoljec ali njegova rodbina pravico do državne podpore. Kdor je trenutno brez sredstev, dobi od vlade takoj  primemo svoto denarja, obleko, hrano ln obuvalo. Prošnje je vlagati preko pristojnega poveljništva na ministrstvo za socijalno politiko, odnosno za prehrano. Po tej naredbi imajo dobrovoljci, kakor tudi invalidi prednost pri oddal! državnih služb, kakor tudi pri oddati železniških restavracff, kan-tfn in buffejev. Ta prednost jim je zagotovljena  za  tri  leta. Dobrovoljci, uradniki in častniki imajo pravico, da se jim vojaška leta vračunajo v držav-on službo; dijaki - dobrovoljci imajo prvenstvo pri oddaJl štipendij; obrtniki in trgovci, kl so btfl dobrovoljci, dobe od države brezobrestno posoiilo za daljši rok. Dobrovoljci - poljedelci dobe: borci po pet hektarjev, a neborci po tri hektarje rodovitne zemlje v last po načrtu ministrstva za agrarno reformo. Tak dobrovoljec mora sam obdelovati zemljo. To zemljišče se ne more zadolžiti, niti odtujiti svoiemu prvotnemu namenu. Država preskrbi dobrovoljcu potrebno živino za tri leta. Za Izvršitev te naredbe se je ustanovil poseben odsek za dobrovolice pri ministrstvu za socijalno politiko, kateremu bo interministerijalni odbor posvetovalni organ. V tem odboru bodo zastopanj ministrstvo vojne, ministrstvo za agrarno reformo, za prehrano, za socijalno politiko, za poliedelstvo, za trgovino in za notranje. Temu odboru predseduje minister za socijalno politiko. V Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu ln Splitu bodo imenovani posebni referenti za dobrovoljce.    DobrovoHci se nai takoj organ izu jelo v pokrajinske zveze in te zveze tvorijo glavno zvezo z vso kraljevino. Pravila teh dobrovoljskih društev   odobri ministrstvo za socjialno politiko.   Dobrovoljci so dolgo čakali, vendar so dočakali, da je končno vlada vendarle vzela v roke rešitev nilhove-ga vprašania. Čudno je, da se je pri tem popolnoma pozabilo na številne politične preganjance, za katere doslej vlada še ni prav ničesar storila, in vendar bi se bilo to vprašanje lahko rešilo istočasno z dobrovoljskim vprašanjem. Nadejamo se, da bo vlada še popravila to, kar Je zamudila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 27. decembra.
— Občni zbor slovenske kmetijske družbe. Od interesiranih odličnih krogov smo naprošeni to-le objaviti: Prihodnji torek 30. t. m. bo konc-no vendarle prvič po prevratu, toraj v popolnoma spremenjenih razmerah in brez prejšnjega terorizma, zo-
pet enkrat občni zbor Slovenska
kmetijske družbe, na kojega dnevnem redu so izredno  važne točke. Pred vsem se ima imenovati novega tajnika namesto odstopivšega sedanjega družbenega generalnega ravnatelja Gustava Pirca, čegar odstop je seveda   Šusteršič - Lampetovun kimavcev dobrodošel, dasi sta ugled in bogastvo   kmetijske   družbe izključno njegova  zasluga in ni zanj nobenega pravega naslednika. Samostojna kmetijska stranka,  ki pa vsled prejšnjega terorja v družbi ni tako zastopana kakor bi morala biti, in kmetske zveze klerikalne stranke, ki slepo drve za ljubljanskimi gosposkimi kmeti, zahtevajo ustanovitev »Kmetijske zbornice« kot stanovske zastopnice kmetovalcev cele Slovenije. Ker do te ustanove vsled splošne želje gotovo pride, zato se Je ob spremembi družbenih pravil, kl je na dnevnem redu občnega zbora, vse-kako na to dejstvo ozirati, da se ne bo več kmetijske   družbe napačno pojmovalo kot stanovske organizacije kmetovalcev, ampak kar je za bodočnost edino pravo,   kot znanstveni zavod za tehniško pospeša-van*^ umnega kmetijstva, ki nam jy neobhodno potreben. Taka preosno-vana kmet. družba, koje delovanje ne bo ovirano po birokratizmu in po trmoglavi starokooftnosti, naj dobi sposoben in nvl^cM odbor, sestoječ iz uelednih vzormh kmetovalcev ln kmetiiskih veščakov,   ne pa kakor doslej, iz večinama neveščih kimavcev, ki sami na*bo?i potrebujejo strokovnega vodstva in oouka, kaj šele, da bi oni družbo vodili in v njej oa-ločevali. Zahtevamo vpoštevati nove razmere in   volitve   IzvTšiti na podlagi nadstrankarskega kompromisa, zlasti kar se tiče predsedništva in imenovanja   družbenega tajnik*. Nismo več v stari Avstriii in ne stojimo več no terorjem starega kranjskega deželnega odbora, zato prav odločno svarimo pred nameravanimi skleni,   ki bi   omogočili znatno družbeno premoženje   zlorabljati v strankarske razmere, in proč z Lam-oetovimi družbinimi pravili,   ki so bili z nasiljem uveljavlieni in s pomočjo, katerih se je onemogočilo sodelovanje krogov, ki so si stekli ne-venliive zasluge za družbo. Kmetijska zbornica   nai se   ustanovi kot kmetiiski stanovski zastop. a slovenska kmetijska družba  ostani avtonomna svobodna organizacija v pro-speh tehniškega   napredka slovenskega kmetivstva, ki ostani nezavisna od političnih strank  in od vlade, kakoršna or^anizaciia nam bo sedaj še bolj potrebna, kakor sploh kedaj poprej, saj se vedno bolj kaže, da bo treba odločnega, strokovno utemeljenega in vsestranskega neodvisnega pogumnega nastopa v prid kmetijstva v bo-u proti pristranosti korupciji, strokovni ienoranci in birokratizmu, ki bolj smelo dviga svojo glavo n^cro v stari Avstriji.
— Naredba glede draglnlsklh doklad državnim uslužbencem, datirana z dne 16. t. m., je izšla v »Službenih Novinah* dne 24. t. m. Nareo-ba se popolnoma strinja s podatki, ki smo jih svoječasno že priobčili.
— Usp^h kolekovanla v Slovenji?. Po naših informacijah je bilo v področju deželne vlade za Slovenijo kolkovanih v celem za 300 milijonov kron bankovcev. Pri žigosanju je bilo v Sloveniu*, kateri takrat še ni nn-padalo Prekmnrie, Še za 500 milijonov kron bankovcev.
— Suspendirana advokata. Višje deželno sodišče je kot disciplinarna oblast suspendiralo odvetnika dr. Tomšiča za 6 mesecev in odvetnika dr. "VVai^ntscha^a za 4 mesece.
— Poziv akademikov. Ob rrOt-ki slavnostne otvoritve ljublbnske univerze okoli 1. februarja 1920 m ob priliki ustanovitve naprednega akad. društva v Ljubljani izda tukajšnja radikalno - demokratska napredna omladina slavnosten alnm-nah. Almanah bi imel prinesti prle* članka o stoletni borbi za vseučilišči v Ljubljani in poleg člankov o du-nalskih akad. društvih »Slovenija« ln »Sava« ter graškem »Triglavu«, kl' likvidirajo v korist novo se snujočega društva v Ljubliani, članke Iz katerih bi se razvidelo, kako misli jugu-slov. omladina o sodobnih problemih. Upamo, da se na kongresu celokupne jugoslov. radikalno - demokratske naoređne omladine ob priliki ustanovitve tukajšnjega društva, dogovorimo o skunnem glasilu. Danes pa tega glasila še nimamo In smatramo, da je skrajno potrebno, da Izdamo almanah, ki nam še pred koneresom oredoči probleme In da kolikor mogoče veliko smernic za delo na kongresu. Dobrodošli so tudi beletristlčni prispevki. Pripravljalni odbor naprednega akad. društva v LJubljani, Narodni dom.
— Dijaški transoort na DimaL Onim gdč. kolegtnjam in gg. kolegom, ki so se na Dunaju priglasiti za povratek dne 2. januarja, sporočamo, da odhaja transport iz Ljubljana
v petek dne 2. januarja ob 10. uri
15 min. (vlak št. 32 a). Vidiranje potnih listov preskrbi savez. Vlsum v Avstrijo stane 30 K. Visum za Čeho-slovaško je brezplačen, jugoslovanska pristojbina znaša 2 K. Potne M-ste preskrbi »Ferijalni Savez«, tov. Zupančič, 2abjak št. 7, 30. dec. vsa*, dan od 10.—12. ure. Kdor želi znižano vožnjo, naj vloži prošnjo z ubožrJm spričevalom na obratno ravr^ bistvo južne železnice v Ljubljani, izkaznice za znižanje vožnje bom ori ravnateljstvu za vse jaz pre< - i in jih razdelil na kolodvoru pred odhodom. — Lobe! Ludvik, cand. iur.. Krojaška ul. 6. S
— Za potovanje na Koroška (območje okrajnih glavarstev Bo— rovlje, Velikovec ln občine Dravograd, Legerbuch, Labud in Ojstrica okrajnega glavarstva Slovenjgra-dec) je razen predpisane izkaznice za notranji promet, oziroma rednega potnega lista, potrebno še posebno dovoljenje. To dovoljenje ye pismeno zaprositi z dokazom o potrebi potovanja pri okrajnem glavai-stvu, oziroma policijske oblasti rečnega bivališča stranke.
— Delegaciji ministrstva financ. »Službene novine« stanejo letno 50 dinarjev ali 200 kron, torei se računa 1 dinar za 4 krone. Ministrstvo financ pa je izdalo pravilnik giea« postopanja ob priliki kolkovanla j kron In določilo kot nagrado za ude- | ležbo pri tem poslu dnevnino 30, oziroma 20 dinarjev, če pa zahtevalo sedai uradniki za svoje delo pri kolkovanju za 20 dinarjev 70 kroti, torej na 1 dinar 3 K 50 v, jih zavrnejo, češ da je bil pravilnik izdan, ko je bil uradno 1 dinar vreden 3 K. Tako imamo sedaj trojni kurz dinarja.
— »26. tenuarja umrjemo vsi«!
Vsi, to se pravi vsi prebivalci Nemške Avstrije. Tako vsai je povedal v Parizu Renner v nekem inter.vievvu lista »LnWt£«. Renner zahteva do oktobra 2000 ton (sedem vlakov) živil na dan in kredit 100 milijonov dolarjev za nakup teh živil. Okt >bra 1920. bi se zopet pričelo delati in bi bila Avstriia v položauj vrniti Preo-uime in skrbeti za svoio ekzlstenco iz lastnih sredstev. Toda treba Jc, da se aliiranci odločiio. Do 21. jantarja zamore živeti Avstrija z dnevno količino 100 <rr kruha in 6 gr masti. 22. ianuarja zjutraj pa oi ne bilo več niti unče moke in niti atoma masti. »26. januarja pa umriemo vsi.« Če zavezniki ne marajo dovt liti kredita, naj vsai odvzam^'o srloš-no hinoteko, določeno v 197. členu pogodbe. S prodalo gotovega klcka palač na Dunafu se zamore Avs»rita rešit!. Argentinlia je prforavliena a^t^-^ati v tem slučaju tri millfone piastrov v zlatu, ali pa bi se mogla po?raiati Avstrb'a s kako banko. Renner je zatrleval. da se Avsrrba ne mara združiti z Nemčijo. Ona gleda sedaj proti zapadu, proti zaveznikom.
— Iz Mojstrane nam pišejo: Pred letom'prejemali smo na Gorenjskem tobak začetkom vsakega meseca, nato pa redno vsaki mesec 2 ali 3 dni pozneje; v septembru že 18., v oktobru in novembru 22. In za december ga danes 24. še nismo prejeli. Za kadilce so božični prazniki brez tobaka žalostni, kakor za otroke brez božičnega drevesa. Prosimo naj nam merodajni faktorji objasnilo: 1. čemu to in 2. v kaek namene se je ali bo uporabil na ta način prihranjeni tobak.
— Za Slovenke službe v Srblil, Slovenke uživajo dober glas med brati Hrvati in Srbi; kot kuharice, hišne, služkinje, perice in pomočnice v gospodinjstvu imaio Slovenke orednosti. zaradi katerih jih sprejw-maio v službe radi v Zagrebu in po vsej Hrvatski, a Jih zdaj vabijo tuai v rVograd ter v Srbijo sploh. V Liubb'ano se ie pripeljala včeraj go-spa Delfa Ivaničeva, tajnic* naiodUčnejŠ^a društva srbskih žena*: »Kola srbskih sestara«, z namenom, da pridobi med Slovenkami več deklet in žen, kl bi šle ž njo na Srbsko v službo. Predvsem potrebuje: Jako dobro, docela izvežbano in samostojno kuharico za sirotišnico vojaških sirot v mesttfča-čak. ki ga vzdržuje ameriški komite^ kuhaH bi ime'a za veliko število oseb. Plača 600 K mesečno in vsa oskrba. — Dalje za isto sirotlšč-nico tri snažna dekleta za vse; plača 400—500 K mesečno In vsa oskrba. — Za dekliški internat v Beogradu Išče dobro perico, potem knhinfsko pomlvalko, dalje snažilko sob. Plača poleg vse oskrbe 300—350 K na mesec. Ena Izmed teh Ima tudi lahko moža klfnčavnfčarfa, kl dobi razun oskrbe 300 K mesečno. — Oospa Ivaničeva išče tudi za svoje znanke in zase, torej v nrivatne hiše: K dvema osebama fino sobarico, kl zna poleg oblčalnih poslov tudi šivati. Plača 200—300 K mesečno fn vso oskrba — Dalje služkinjo za vaa,
kl zna kuhati k dvema osebama. Plača: 200 K In vsa oskrba. — Služkinjo za vse k rodbini štirih oseb. Znati mora kuhati in druge hišne posle opravljati. Plača 200 K In oskrba. — D e k 1 e k dvema otrokoma, ki pospravlja tudi sobe. Plača 200 K in oskrbo. — ln končno za mesta Jagodin«. Niš in Skoplje po eno služkinjo za vse. Plača 200 K in oskrbo. Resne, pismene prlglase zdravih ponudnic z navedbo doseoa-njega službovanja in natančnega naslova ter starosti je poslati na uprav-ništvo našega lista. Službe se lahko nastopi takoj ali vsaj po preteku i** dni. Mesto, da bi hodila naša dekreta preko morja, naj ostanejo raje v domovini, kjer so bližje rojstnega kraja, a imajo vendar lep zaslužeK. Pripominjamo še, da Srbkinje jako lepo ravnajo s svojimi posli in jih smatrajo kot prave člane svoje družine.
— Služba božja v slovenskem Jeziku se bo vršila v nedeljo ob treh popoldne v tukajšnji evangeljski cerkvi v Oosposvetski ulici. Vstop prost.
— Velika železniška nesreča. Na mali slavonski postaji Saš, proga Si-sek-Brod je v sredo 24. t. m. nastala velikanska železniška katastrofa vsled eksplozije ekrazita, ki je bil natovorjen na tovorni vlak. Eksplozija je bila strašna. Proga je na 100 m povsem razrušena. Mnogo ie žrtev. Sprevodnik in strojevodja sta bila takoj mrtva. Železniški promet bo na tej progi skoro za 14 dni povsem ustavljen. — Ekspresni vlak Pariz - Beograd ima sedaj znatne zamude, ker mora napraviti velik ovinek.
— Železniški promet med Siskom in postajo Sašom, kjer sta na sveti večer ekplodirala dva vagona ekrazita, je bil snoči zopet vzpostavljen.
— Železniška zveza s Koroško.
Pišejo nam: »Slov. Narod« piše v svoji štev. 252. o načrtu Kranj - Železna Kaplja - Velikovec - Mostic. Mislim, da ta ideja ni presrečna. Vsaka odcepitev od glavne proge zunaj centra je za promet z ovirami zvezana. Bodi Ljubljana centrum, in od tod naj gredo proge. Za racijonel-no eksploatiranje okrajev moramo zvezati Kamnik s Koroško. Proga naj bi torej šla: Ljubljana - Kamnik-Železna Kaplja - Velikovec - Gre-binj - Wolfsberg. Tu pride v že obstoječo progo Sp. Dravograd - Zert-weg, in bi bila s to najkrajša zveza z Gor. Štajersko. Na ta način izoliramo Celovec in smo zvezani z najproduktivnejšim delom Koroške. — Zveza na Mostič pa nima prav nobenega pomena. Razun omenjene zveze bi se morale pa Borovlje na glavno progo pri Miklavževem priklopiti.
— Potres  na  Koroškem. Iz
Svetnevasi nam poročajo: Danes, dne 22. decembra 1919, ob 6*12 uri zvečer (18*12; se je tresla tu zemlja 3 sekunde dolgo, precej močno, tako, da so se bolj slabo zaprta vrata sam od orla.
— Važno popisovanje. V smislu vladne odredbe se bodo v Ljubljani popisovali dne 30. In 31. decembra t L konji, goveja Živina, prašiči, ovce, koze. bivoli, osli, mule, perutnina in čebelni panji. V Spodnji Šiški in na Barju se bo popisovalo od hiše do hiše, za pravo mesto pa bo poslovala komisija navedena dneva v mestni posvetovalnici, ln sicer od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Lastniki navedenih živali se poživljajo, da pravočasno store svoio dolžnost ln se tako izoeneio crotovi kazni.
— Prlmarilske službe v Sloveniji. V »Uradnem listu« deželne vlade so z vlož-nlm terminom do 15. Ianuarja 1920 razpisane službe ordlnarljev .odnosno primari-Jev na kirurgičnem oddelku občne javne bolniSnice v Celin in v Ptuju ln na Internem oddelku občne lavne bolnišnice v Slovenj zradcu. dalie služba pomožnega zdravnika - ginekologa na bolnlSnicl v Celju. Zdravniki - strokovnjaki se s tem opozarjalo na ta razpis.
— Vojna posolila. Akcijski odbor odgovarja na številna dosedanji vprašanja, ki *o mu prišla od lastnikov vojnih posojil, da na mort sporočiti vsakemu posebej, kako stoji to vprašanje, marveč, da bo vse, kar je pogrebno, o tem objavljeno sproti v listih ter naj ljudie te objave Či-tafn. Na re<!tvi tega vprašanja se resno In marljivo dela. tako, da bo isto čim preje mogoče rečeno.
— Gospodarska komisija za stvarno demobUlracUo v LJubljani Ima uradne nre vsak delavnik od 8. do 13. In od 16. do 18. Da se pa more poslovanje Gospodarske komlstfe vrši« redno ln gladko, se sprejemalo stranke samo ▼ tortfh, sredah ln pet-k>fi od !•. do 12. dopoldne. Le plačila pri blagaint Gospodarske komisije se sprejemalo vsak dan v uradnem času. — Skia-dftča Gospodarske komisije so odprta vsak delavnik od 8. zjutraj do 12. dopoldne in od 14. do 17. Od 1. do 8. Januarja 1920 nI vstopa v skladišča radi nove Inventarizacije.
— Posvetovanje Južne železnice. Dne 22. dec se Je vršilo na Dunaju zborovanje  npr. sveta Južne Že-
I leznice. Generalni ravnatelj Fali le poročal o novih tariflh. ki bodo stopili v vellavo na vseh avstrijskih progah Južne železnice z novim tom. Razpravljal je tudi o skrajno neugodnih prometnih razmerah, zfct-
sti o pomanjkanju premoga kot poglavitnem vzroku težkoč, dalje o na-t raščajoči draginji, ki jo občuti uprava zlasti pri nabavi materijala in prf plačah   nastavljencev   družbe. Pri tem je poudaril, da bodo dohodki, izvirajoči Iz novih tarifov, nudili popolno pokritje za protidraginjske odredbe v prilog nastavljencem na avstrijskih progah,  ako bi  se mogel promet v bližnji bodočnosti bistveno poživiti in pospešiti. Za nastavljene« madžarskih prog južne železnice bo-« do veljave   tudi  nadalje dosedanje draginjske doklade. Kar se tiče jugo-slovenskih prog južne  železnice, ie moral upravni svet računati z dejstvom, da se je prav v zadnjem času iznova  dovolilo osebju jugoslo-venskih državnih železnic znatno povišanje dravinjskih doklad in izboljšanje plač. Južna železnica bi pa mogla dovoliti podobne ugodnosti osebju svojih jugoslovenskih prog le tedaj in v oni izmeri, ako In v kolikor bi država stavila potrebna sredstva na razpolago (?).  Koraki,  kl jih Je uprava južne železnice v ta namen naredila v  Beogradu, še  niso privedli do nobenega povoljnega rezultata. Kakor je dejal ravnatelj Fall ob koncu svojega poročila,  je splošni prometni  položaj  tak,  da smatra upravni svet južne železnice z ozl-rom na naraščajoče težave vzdrževanje obrata na   družbenih progahr naravnost za ogroženo,  ker so bili obratni izdatki   za  mesec oktober 1919 mnogo večji, kakor za oktober 1918 in prekašajo tudi prejemke !«-tošnjega oktobra za ogromno vsoto.
— Alarmuioče   govorice, tako
pišejo »Neue Freie Stimmen«, se širijo nekaj dni sem v Celovcu. »Govorice so, kakor smo se Informirali, docela neutemeljene. Te vesti se vsakakor širijo z gotove strani v svrho, da vznemirjajo prebivalstvo. Kakor se nam zdi, je do celo izklju-* čeno, da bi se jugoslovanski vsiljiv* ci še tudi.sedaj po zaključku mirov* ne pogodbe predrznili započeti kakšno novo nasilstvo, ki bi naletelo tudi v Antantinlh krogih na naj-ostrejšo obsodbo, ne oziraje se na to, da vlada veliko nezadovlojstvo tudi med jugoslovanskimi vijaki ln da bi se večina njih najbrže ne dala več zlorabljati za krvava pustolovstva^ — V Celovcu so očividno raz* mere take, da večina ondotnega prtN bivalstva naravnost želi, da bi se v mestu zopet pojavila jugoslovanska^ vojska. Ni izključeno, da bi se jih ta* želja v danem momentu ne Izpolnila!
— Uvaževanfa vreden nasvet
Opozoril sem že enkrat na to, da je v Ptuju Narodni svet obvaroval pred poginom med drugim blagom tudf velike ladje (Šajke). katere Je vojaška oblast med vojno nakupila za' drag denar na Nižje Avstrijskem \\i jih dala prepeljati v Ptuj. da bi jih. imeli pionirji za vaje na Dravi. OkoU 16 teh ladij še leži dandanes ob Dravi pod železniškem mostom In na že*i lezniški postaji. MoJ objavljeni opoJ min, da bi se te ladje spravile na Doy navo, v Beograd ali katerekoli dru* go mesto, kjer bi se lahko porabile za prevažanje kamenja, opeko, zrnja, živine, da bi se Jih ne pustilo v Ptuju; sprhneti, je ostal brezuspešen. Sedaj se agitira za to, da se napravi med štajersko deželo in Prekmurjem za prvo potrebo več brodov. Nisem dovolj strokovnjak, ne morem določiti, ali bi bile naše Ptujske šajke pripravne, da bi nosile brode ali ne« Opozorim pa spet strokovnjake naj naše ladje, če bi se ne dale porabiti za brode prek Muro. Saj za 8 brodov bi bile ladie tu: ne trebale bi njiK drugod iskati in drago plačevatlf Močne so gotovo dovolj; dali le nI* so pretežke! Ako pa se ne porabijo^ ne za Muro. ne za Donavo, pa sel naj dovoli od vlade, da se smejo lad* je porabiti za kurivo, da jih sme mestna občina razsekati, v drva predelati In ta podeliti za zimo mestnim revežem. Tak bode saj nekdo imel korist od teh pozabljenih šajk! Ako pa segnijejo in strohnijo, se zastopniki vlade ne bodo hvalili, ampak: ostro grajali! Saj je Izginilo In se po4 kradlo dovoli eraričnega in demobi-? lizacijskega blaga samo zaradi tesra, ker so se premalo zanj brigali tisti, ki so za to nastavljeni in plačan!.
— Nal| vojni ujetniku Odbor akcije za pospeševanje vrnitve naših1 ujetnikov je predložil 4. novembra 1919 pri kr. deželni vladi v Ljubljani resolucijo s priloženimi podpisi svojcev, zbranih iz cele Slovenije, kakor se je zahtevalo na javnem ljudskem shodu dne 8. septembra 1919 v mestnem domu v Ljubljani. G. deželni predsednik dr. Brejc je deputaciji pojasni! da obstojajo še težkoče vsled nerešenega jadranskega vprašanja na mirovni konferenci. Obljubil pa je, da bo te ljudske želje potrjene s tisočerimi podpisi predložil dalje osrednji vladi v Beogradu« tako da pride ta ljudski glas tudi dc mirovne konference. Resolucija s* glasi: Resolucija, k{ se fe soglasno spjrfjab na iavnt«
Stran 4,
»SLOVENSKI NAROD*, dne 28 decembra 1019.
253 Stev.
& septembra 1010 v dvovani »Mestne** doma« v Ljubljani, s katero se naproša kr. dež. vlada v Ljubljani, da se blagovoli ista z vso odločnostjo zavzeti za najvažnejše ljudsko vprašanje glede vrnitve naših ljudi iz ujetništva. — Narod cele Slovenije zbran na tem shodu zahteva s svojimi podpisi, da osrednja vlada v Beogradu takoj in resno posreduje pri ententnih vladah, da se sklenejo čim preie prijateljski oduošaji med državami, oziroma, da preskrbi transpotna sredstva za prevoz naših ljudi v domovino. — V? ,-.4ova-
nia vlad nekaterih dr Ceho-slovaške, Nemško - A \ so se
ujetniki teh držav pre i vrnili
Pro^mo torej, da O vladi v
Beogradu upošteva ta • C sfcj * > u-r pričakujemo odgovora oti ^srednje vlade tekom eueira meseca. Obraćamo se končno z vsem zaupanjem na Kraljevsko Vjsokost prestolonaslednika ter položimo to ljudsko zahtevo pred njegov prestol s prošnjo, da s svoijm najvišjim vplivom pripomore našim ujetnikom do skorajšnje osvoboditve fz sramotnega suženjstva. Kakor se sedaj kaže italijanska vlada vračujoče ujetnike ne nadzoruje strogo. Posrečilo se je v zadnjem času precejšnjemu številu Jugoslovanov vrniti se med ujetnik drugih narodnosti. Unamo pa, da bo naša zahteva vplivala tudi na mirovni konferenci, tako da se bodo naš! ujetniki vsaj iz I tal''je vrnili v najkrajšem času. Kaj dela torej vlada?
— Vjetnikl s Koroškega. Dravska" divizijska oblast poroča: Svojci onih vojakov iz cone.»A« na Koroškem, ki se še nahalajo v avstrijskem vjetništvu v Špitalu ob Dravi aH v kakem drugem taborišču, nai naznanilo njihova imena po dopisnici operativnemu oddelku dravske divizije in naj po možnosti označijo kraj, kjer se vjetniki nahajajo.
— Zg1as?tev vračphčffi se volnlh vjornfkov. Radi vojaške evidence in osobito iz zdravstvenih ozirov se mora vsakdo, k? se je vrnil iz vjetništva na dom, tekom 48 ur zgfasiti prt naj-bfižnji orožniki postaji, da se vrnitev naznani vojaški oblasti in da se vse potrebno ukrene glede njegovega zdravstvenega stanja. Tozadevno se je torej po deželi zglasiti pri orožnikih. Oni pa, ki nameravajo stanovati v mestu v Ljubljani, naj se tekom 48 ur po vrnitvi zglasiio v vojaškem uradu v Mestnem domu. Ker je ta zglasitev v Interesu vrnivših se vjetnjkov, naj jih rudi nj'h svojci takoj opozorijo na to Rglasitev.
— Štipendij za medicince. Vlada je odobrila ministru za narodno zdravstvo Piletiču kredit, ki se bo porabil za vzdržavanie 50 dijakov medfejneev.
— Kako se godi Korošcem? Prijate!? našega lista nam je doposlal pismo, ki ga Je dobil od svojega sorodnika, ki je seveda Nemec, iz Celovca. Pismo je datirano z dne 16. t. m. Dotičnik piše dobesedno: »Kako se ram tu v Celov-eti godi, ni mogoče popisati. Nimamo ne premoga, ne drv. ne moke, ne mleka, ne mesa Kruh sicer dobivamo, ali je tak, da ga niti svinje ne jedo. Vsa moja rodbina je bolna. Ako se ne bodo prav-skoro razmere zboljšale, bomo vsi poginili od gladu in pomanjkanja...« Pa pravilo nekateri, da se v Celovcu cedita mleko in med.
— Iz Italijanskega uletnlštva. Prejeli smo. Z ozjrom na Vaš članek v štev. 247: »Jz italijanskega "ujetništva so se vrnili« dovoljujem si pripomn'ti, da se nam dne 15. oktobra preko Ino-mosta kot invalidi vrnivSim se 18 Častnikom In 200 mož pri predaji v Ino-mostu nj nič boljše godilo. Zaman so se naša očesa ozirala po jugoslovanskem zastopniku, dočim so b'le vse druge narodnosti zastopane, med drugimi celo oni iz daljne Ukrajine. Hodili smo kot zgubljene ovce sem in tja, dok nismo dobili slednjič prve informacije od naših bratov Čehoslovakov, kaj nam storiti in kam se obrnjti. Kako to mučno vpliva, to ve le oni, kateri je čutil robstvo sam na svoji koži Apeliram
!tndi jaz, da merodnine oblasti preskrbijo čim preje potrebno, da vpostavjjo v prehodnih točkah iz Italije za sprejem jugosl. ujetnikov svoja zastopstva, enako drugim narodnostim.
— Podpornemu društvo za slovenske vtsokošolce v Pragi nam Je poslalo letno ©oročilo za XVIII. upravno leto 1918—1919. ti njega posnemamo, da le imelo društvo v preteklem poslovnem letu iz doneskov članov m dobrotnikov vsega skupaj prejemkov 24.993 kron. V tem znesku pa je všteto tudi Imetje i« prejšnjega upravnega leta. Ta znesek le, ako se upošteva današnje razmere, v katerih sini Jejo nekateri HudJe denar rekel bi skozi okno In ako se vpoite-va, da študira v Pragi okoli 1S00 Jugoslovanskih dijakov, ki so vsi več ali mani po-.trebni podpore, potem le ta znesek — pra-jVa bagatela. Če vpoJtevamo dalje, da obstojajo podpore iz zneskov: 5000 č. si. kron, ki Jih Je dalo ministrstvo prosvete, 1500 č. si kron od deželne blasalne v LJubljani, 2W0 č. si kron. ki Jih Je dalo poverjeniStvo za uk In bogrrastje v LJubljani, 1100 kron tekom leta prhtopfvšTh 8 (reci osem) novih 'cstanovnfkov (ustanovnma znaša 50 kron), potem vidimo, da Javnost nima nfkake^a 'smisla za slovensko dllaSrvo. Osramotiti ;pa nas mora še boli dejstvo, ako si ogledamo posamezne podpornike In vidimo, da
J| mA njimi polovica Čeka. Cehi mj jo-
val skrbile za naš« visokosolee,  ml pa v
gostilne in kavan.-
— Za zgradbo železnice |z LJumv
mera v Ormož! Dne 5. vinotoka t L se je vršil v Ormožu v občinski hiši shod zaupnikov občin Ormož, Velika nedelja, Cvetkovci, Hardek, Hum, Pu-šinei. Frankovci, Litmerk, MihalovcL Urebrovnik, Sardini, Lahonci, Runeč, Sv. Tomaž, Velleanj. Zerovinci, Stara ceata« Križovljani, kmetijskih podružnic v Vičancih in Ivaujkovcih, obrtnih zadrug iz Ormoža ter Velike nedelje, in obrtnega in trgovskega društva v Ormožu. Na tem shodu se je stvarno in podprto po dejstvih dokazala motnost železniške proge iz Ljutomera v Ormož — proge, za katero se dela že leta in leta (n za ktero so načrti že zdavnej izdelani. Jednoglasno brc* debate se je sklenila sledeča resolucija: »Zbrani topnik! gorjanskih občin in korporacil prčdlagaJOi da se izvede že črez 50 let obstoječi projekt železnice Ljutomer - Ormož in tako zveze Prek-murje ter Mursko polje z državnim železniškim omrežjem. Za to progo govorijo sledeči razlogi: t. So natančni načrti v vseh podrobnostih za to progo popolnoma zgotovljeni Proga ne za-M rva nobenih večjih objektov, ne pre-v, ne predora — kakor bj to mo-biti na progi Ljutomer - Središče sle gospodarska središča dveh go-dr, dobro stoječih okr., katera e skozi približno 70 let zvezana z vozno pošto ter je to edina cesta J. razreda v teh dveh okrajih. 2. Projektirano ie: a) postajališče za občine Stara cesta, (šola) Radomerje in Zc~ rovnjcl, b) postala v Ivanjkovcih — središče večjega okoliša — kjer se nahaja že od leta 1886 ooštni urad, brzojavni urad |n telefonska govorlnica trr se stekajo v tem kroju okrajne ccs;<* od treh strani, ter štiri občinske ceste, tako da bi imele lepe zveze na to postajo že navedene občine, katere pridejo v poštev za postajališče v 2ero-vincih, dalje sv. Tomaž (župniia. pošta, šola) Lahonci, Runeč, (Šo*a) Veličani, (v kateri občini se nahaja znameniti Jeruzalem) Mihalovci, Svetinje (župniia, šola) ter eden del občine BrebrovTiik, c) postajališče s tovorno nakladnico v Pavlovcih. Tamkaj spoji se okrajno cesto Ivankovci - Ormož okrajna cesta od sv. Miklavža, (šola, župniia) občinske ceste iz Brebrovnika ter še pride v poštev za občine Litmerk, Pavloce ter Hum. 39 V teh navedenih občinah se v vseh goji v zelo veliki meri vinoreja in se nahajajo najznamenitejši vinski vrhi. 4) Je v občini Veličane več prostih rudosledov za premog, kateri je izvrstne kvalitete. 5. Izdelani načrti dokazujejo natančno, da za izpeljavo tega projekta ni nobenih tehničnih težkoč ter je tudi vprašanje ormoškega kolodvora po strokovnjakih ugodno rešeno. 6.) Ce se ta proga nadaljuje proti Varaždinu, zrt skozi zelo velike obljudene vasi, mimo ugljenjka v Ladanju, k*»teri že danes producira do 20 vagonov premoga dnevno in se bo še gotovo zelo razširil. Ta zveza je mogoča edino v Ormožu, ker le tukaj je mogoč most črez Dravo. 7) Ko se zveze Murska Sobota potom Železnice a Ljutomerom je to najbližja zveza z našim gospodarskim središčem, to je Mariborom ter Ljubljano na jedni strani ter potom zveze črez Ladanje in Varaždin one z Zagrebom«. Razven tega se je povdarjalo, da se vse ceste, vse doljne stekajo proti Ormožu, da tudi vse ceste v Hrvatski vodijo v Ormož in da je Ormož n amo center za ormoški okraj nego tudi za velik del hrvatskih kralev onstran Drave. Nadalje se je povdarjalo, da ležijo Veličane, kje so prosti rudosledi za premog — ravno v sredini premogovnega Četverokota.
— Na Resici v Savinjski dolini le razpisano nadučiteljsko mesto. Splošna želja je, da dobimo mladega ter z modernim duhom navdahnjenega moža, ki bo stremel za napredek.kl bo dober pevovodja. Takega sejalca kulture potrebujemo. Slovenska narodna pesem, ki nas združuje, peviJuje, je tu priljubljena, a vendar se čuje le neubrano rulenje. Podvizajte se, mladi možje, ki ljubite svoj narod, da ne beno na Rečici zadnji med zadnjimi. Tn bo dovolj hvaležnega polja.
— Državna posredovalnica za delo, Podružnica za LJubljano In okolico. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 21. decembra 1919 Iskalo delo 19815 delavnih moči, delodajalci so pa iskan 15.725 delavcev. Posredovanj se Je Izvršilo v tem Času f57H. Delo ISčejo: pisarniške moči 221, trgovski sotrudnikl In sotrudnlce 166, dninarji In dninarice 166, rudarji HO, služkinje in kuharice 114. peki mlinarji mesarji 111, vajenci razne stroke 109, tovarniški Id poljski delavci In delavke, sluge, vrata ril, natakarji, natakarice, krojači čevljarji šivilje, slikarji, tapetniki, vrtnarji vzgojiteljice, modistlnje itd. Delo le na razpolago: hlancem, dsklam, dninarjem, kuharicam, služkinjam, gospodinjam, mizarjem, vajencem razne stroke, ključavničarjem, ple-tarjem. pisarniškim močem, steklarjem, tesarjem. Žagarjem, kolarjem, kovinskim strugarjem itd.
Spominjajte se zaklada
»Slov. sokolske zveze".
Potmi mm raitfdiflfi
Na objavo v Vašem cenjenem listu i dne 16. decembra 1919 št 244 odgovarjamo: Po razsulu avstrijsko - ogrska monarhije smo prevzeli na slovenskem ozemlju od bivših pošt-njli ravnateljstev 336 poštnih aspiran* tov in aspirantk v službo. Tekom leta 1919 smo sprejeli 239 novjh aspirant-»iih moči. do sedaj je bilo izmed teh 465 moških in ženskih a^p;ra^tov imenovanih. 106 za poštne oficjjante. Službi se odpovedalo, oziroma je bilo trajno odslovljenib 8 aspirantov obojega spola, umrli sta dve močj te vrste in 31 jih je bjio odposlanih v službovanje v Bosno, Sedanje dejansko stanje teh poštnih uslužbencev jn uslužbenk znaša v okrožju našega ravnateljstva 318 oseb, Nezaposlenih je tokrat v celem 64 jn njkakor ne 150, kakor se trdi v uvodoma označenem članku. Od 64 ne-zaposlenjh je samo 12 takih, ki so položiti izpite pred 1. julijem t, i 4 aspi-rantke so zbolele med službo in prejemajo plačo šc naprej. Nekaj aspiram/:, ki so se brez tehtnega vzroka branile it j službovat v Bosno, smo poslalj na za* časen dopust. Naše načelo je, da obdržimo v službi, oziroma vpokPčemo v službovane v prvi vrsti najpr|dnej*e in najpotrebnejše, zlasti pa one, ki jih preganja begunska beda. Gotovo se tudi godi, da smo pri današnjem primeroma kritnem poštnem prometu prisiljenj začasno odvezati od službe odlično in dobro kvalificirane aspirantske moči, ki pa radi ugodnih družinskih gmotah razmer ne trpe preveč na tem. Tako smo v prav zadnem času morali zičasno oprostiti službe 8 ljubljanskih rsp'ramk, ki so doma dobro preskrbljene. Največje preglavice nam delajo nekateri teh uslužbencev na ta način, da hočejo službovati le v svojem do-rn kraja. Jasno je, da v takih primi ne moremo vedno ugoditi njih m in da moramo v službeni kraj, mor t\ nočejo iti, določiti druge moči, Po § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 18 januarja 1909, drž. zak. št. 9 ex 1919 se načelno smejo pripustiti prosilci le v takem Številu v poštno of'cijantsko prakso, da se morajo zaposlit] tekom 18 mesecev na siste-mfziranjh mestih. Pri sprejemanju v službo v tekočem letu se Je bilo treba ozirati na dejstvo, da naše meje še niso določene Jn da moramo na vsak način imeti pripravljeno potrebno rezervo teh nameščencev. Na drugi strani pa je računati z gotovostjo, da bo poštni promet v bodoče vedno jn vedno ra-stel, jn da bodo vsled tega našle vse taca* nenajavljene moči mnogo pred nnvedeno dobo službenega posla pri poštj. In Se ena okolnost je, ki je odvisno od pJc število «nrefe*ih kandidatov In kandidatk za tako službo. Moški ?n Ženske se trumomr* oglašajo za oficf-lantsfci tečai. Starjši teh kompetentov moledujejo ustmeno in pismeno Jn za-gotavQa]o, da jrrn ni na tem ležeče, da bi bili njih otroci takoj po prestanem izpjt vooklTcani v službovanje, glavno jim Je, da v dogledncm časn dospe pr{ poŠti, Ravnateljstvo — te otroke Četudi nadstevflno izjemoma spreune v postno prakso. Seveda, ko je Jznjt napravljen, je pa velika zamera, Če njih ljubljenec aH ljubljenka takoj ne dobi zaželjenega službenega mesta. Resnica je, da so razpjsana nova poštnouradni prafctfkantSfca mesta za absolvlran* srednješolce. Ne glede na to, da prak-t:kanti za dobo vežbanla in prometnega tečaja ne prihajajo kot polnozapo-slene moči v poštev in torej ravno iz tega razloga ne morejo biti nobena ovira za naineščenje aspirantov in aspl-rantini, je n':h službenn uporaba no prestanem izpitu v principu zamišljena v čisto drugi smeri. Sicer pa bodo sedanje aspirantske moči do takrat že davno na svojih službenih mestih —. V Ljubljani, dne 20. decembra 1919. — Poštno in brzojavno ravnateUstvo v LjubHanf,
ŠtrsSaff nesrefe !w slavnem Kolodvor«.
V sredo, 24. t. m. opoldne se le zgodila grozna eksplozijska nesreča v pisarni kurilnice na glavnem kolodvoru v Ljublianj. Sirene so naznanjale poldne, ko je po neprevidnosti eksplodiral v pisarni kurilnice šrapnelskj vžigalnik.
V računski pisarni kurilnice južne železnice so že od prevrata sem rabili črapnelskj vžigalnik. Njkdo ni preiskal njegove eksplozivnosti, nikdo ni nikdar slutil, da hrani ta vžalnik kako eksplozivno snov in silo in da je človeškem« življenjo kedaj smrtonosen. Od roke v roko je Sel vsak dan v pisarni, od mize na mizo, od akta na akt. V pisarni, kjer se je zgodila velika nesreča, so običajno uradno zaposlene štiri osebe fn sicer: g. Vinko F u r I a n, uradniški asprant, gdč. Hutman Irena, ga. Hočevar Ljudmila in g. P e t r o v č i č, aspirant ki je imel v trenotku nesreče slučajno zunaj posla in je tako bil ob-
jouTOKia grom nesreča
I
Kake le nastala efcapJozfla?
Asistent g. Fran Pavlic Je bfl službeno v omenjeni pisarni in je t uradniškim aspfrantorn g. Vinkom Fur-lanom kolacijonlral plačilne Hste. Opoldne, ko so sirene v drugič plakale, sta zaključila svoje opravilo. Pavlic Je hote! plačilne liste vložiti v kuverto, ležečo pod šrapnelskjm vžigalnikom na mfzj. Ko je kuverto potegnil izpod vžigalnika, se je ta prevrnil in padel na tla na sredo sobe.
Naspala je strašna eksplozija! Drobcj Šrapnelskega nadevka so leteli na \io strani. V strop, v okna, v vrata, v mize, v podobe, na stenah viseče. Tla kamor je pade! vžigalnik, so bfla takoj zažgana. Oa. Hočevar Ljudmila opisuje nesrečni dogodek kratko: »Opoldne sem bila prf svoji miz(. Imela sem opravila s pošto. Poleg mene je bj'n Zajec Frančiška. Ko so sirene v drugič piskale, poč| nekaj za mojim hrbtom. Zamašim si ušesa \n bežim iz Pisarne. Tako je počijo, da setn mislila, da sem gluha l Niti sprva nisem vedela, da je kdo zadet. Več kot leto je bila stvar v pisarni. Kdor jo je rabil, pa jo je vzel. Nikdo nI vedel, da je še polna.
Eksplozija vžigalnika je zahtevala težke
žrtve:
1.) Frančiška Zajec, pomožna delavka v kurilnici, vdova, rojena na Sela pri Ljubljani i 1881. Pometala je običajno pisarne in odnašala pošto. Z drobcem je bila zadeta v srce. Takoj je hita mrtva. Zapušča 12letnega sinčka Tvana v Zeleni jami št. 26. Rešilni voz jo ?e odnelial v mrtvašnico.
2.) Težko sta bila ranjena: asistent Fran Pavlic, 28 let star, stanujoč na Poljski cest! št. 9, njegov ftče je železničar in posestnik. Težko je bil ranjen v obe nogf. Z vozom rešilne postaje so ga takoj prepeljali v deželno bolnišnico, k»er so mu žc takoj popoldne am-nntirali desno nogo pod kolenom. Pavlic ni izgubil humorja in je sam vzkliknil: »S to nogo ne bo nič?« — Uradniški aspirant Vinko FurJan, 21 let star, Tržačan, stanujoč na Dovoznj cesti št. 2, je bil tudf težko ranjen v obe nog:. Tud! nJega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Na lice mesta so takoj došle razne komisije, ki so raziskavale nesrečni dogodek.
Kultom.
— Zdraženje gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov m Slovencev, čigar cilj je. da brani Interese svojih članov, da skrbi za svobodno razvijanje gledališke umetnosti, da omogoči stalno zvezo med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi igralci za skupni sporazum o napredku gledališke umetnosti da osnuje fond za pomoč onemoglih In obolelih članov in njihovih družin itd. pododbor Združenja v LJubljani priredi v ponedeljek, dne 29. decembra v korist svojega fonda predstavo »Lepo Heleno« v opernem gledališču s sodelovanjem poleg stare zasedbe z novo zaposlenimi ulogmi: Kalhas == g. P o v h e, Ahil = g. Osipović-Su-valov, Orest = ga* Juvanova. ključavničar = g. Danilo itd. Pri predstavi svira popolni operni orkester pod vodstvom kapelnika g. Uu-g e r j a. Cene navadne operne. — Prodprodaja vstopnic v opernem gledališču od nedelje, dne 28. decembra 19J 9. Prcplačlla se hvaležno sprejemajo.
— Slovanske študije v Franci!!.
Francoska vlada je ustanovila na univerzi v Strassburgu stolico slovanskih jezikov in literatur. Dosednj je imela Francija slavistično stolico na Collčge de France v Parizu, stolico ruskega jezika na Sorbonni in pri Institutu des lancues orientales de Pariš, stolico primerjajoča slovanske gramatike na College (Jo France in Ecole des Hautes Eui^es in stolico ruskega jezika na univerzi v Lillu. Razen tega bodo v Parizu v stolice izpreinenjeni svobodni kurzi za češčiiio, poljščino in srbo - hrvaščino, ki cksistiralo že tri leta pri Institutu ties laiifcues orientales. Stolico v Strassburgu je zasedel Andre Mazon, dijak Meilletov, ki je študiral tudi v Pragi in na Ruskem, bavil se je tudi z bolgarščino.
— Saralevsko Narodno gledališče. Vprašanje je staro že nekaj mesecev, a rešitve ni. 2e pred tremi meseci je zastopnik ministrstva prosvete na seji v Sarajevu izjavljal, da se gledališče podržavi, da vla^a dovoli 100.000 K državne podpore, da se imenujeta intendant in dramaturg ter so se imenovala že razna imena. A do konkretnih odločitev ni prišlo, in zdi se. kakor da je bilo vse le — pesek v oči. Medtem četa igralcev sama prireja predstave. »Jugoslavenski List« piše: Nam se dozdeva, da za kitlturne potrebe naroda na odgovornih mestih ni dovolj razumevanja.
— O »mrt! ruskenra pisatelja Leonlda Andreleva. Pravkar igrajo na ljubljanskem odru Leon. Andrejeva dramo »Dnevi našega življenja*, in njegov »Rdeči smehe Je po vseh
javnih kspžgictik 3i aRu*, žižoi« it
napisal O, Zivotovskij feljton »Na pogrebu Leonida Andrejeva«, iz katerega posnemamo: Nedavno je pri« šel sel Maksima Oorkega k L. N. Andrejevi! in mu ponudil dva milijo-na rabljev, ako vstopi v boljSeviško založništvo. A Andrejev, pisatelj iz ljudstva, po svojem prvotnem poklicu kmet iz orlovske gubemije. je ponudbo odločno odklonii Sele pred kratkim so vrgli boljševik! iz aeroplana bombe tik letoviške hiše An«« drejeve. Da bi imel duševno mir in U strahu za varnost svoje obitelji se je Andrejev preselil k svojemu stare* mu prijatelju, pisatelju F. N. F alko v-skemu v Mustanjak. V bližnjih dneh je hotel odpotovati v Ameriko, da bi ondi deloval proti boljševištvu. Toda njegovo slabo srce ni vzdržalo. Dne 12. septembra okoli 4. popoldne je legel, da bi se po obedu nekoliko odpočil ter je začel čitati svoji ženi is svojega novega rokopisa — »Dnevnik Satanov«. Toda hipoma Je začutil slabost. Zena je šla do kapljice, a ko se je vrnila, je našla moža v ne* zavesti. Ob osmih zvečer, ko Je dospel zdravnik. Leonida Andrejeva že nI bilo več. Umrl je v razcvetu svojega močnega talenta, ne da bi bil dočakal osvobojenja ljubljene Rusije iz> pod boljševiškega jarma ... Za njegovo rak vi jo je stopala le prav majhna četica ljudi. Marsikdo ni vedel. nI mogel, se ni upal ... A prišlo je nekaj pisateljev, mladih umetnikov, igralk. Igralcev, inteligentov ter kmetje Finci iz Mustanjak. Pravzaprav je bil le pogrebni sprevod, ne pogreb: rakev so postavili v zidano kapelo, kjer naj počaka osvobojenja Petrograda. Potem pokoplje glavno mesto svojega velikega pisatelja s primerno častjo. Zla ironija usode hoče, da je ostala obitelj pokojnega pisatelja, ki je pridelal velike vsote denarja, v tujini brez vseh eksistenčnih sredstev. Le zato, ker kristalno čisti Leonid Andrejev ni priznaval kompromisov z vestjo in se ni dal podkupiti po 30 srebrnikih v podobi dveh milijonov, ki Jih Je ponudil Oor-kij. Ista ironija hoče, da stoji ne nad 30 korakov od zdaj zgodovinske karei e s prahom Leonida Andrejeva bogata vila *pro!etarca vseh zemelj«, Maksima Oorkega. In zroč nanjo sem se spomnil neke druge vile Oor-« kega na otoku Capri in spomnil sem se tudi besed vodnikovih, ki me jo vabil, naj si ogledam tisto vilo: »No, spretni so pri vas na Ruskem socijalistu, — je dejal: »v teoriji so taki, a v praksi — glejte!« In s prstom je pokazal na »Palazzo Gorkij«.
— »Prosvetni Savez« v Zagreba. Pred mesecem dni je posebna prosvetna anketa v Zaarebu sklenila, da naj se ustanovi »Prosvetni Savez« vseh zagrebških prosvetnih institucij ter pooblastila prof. Siloviča. da ta sklep oživotvori. Silović sklicuje za 13. dec. odposlance zagreb-« šklh kulturnih organizacij (društev, knjižnic, muzejev, gledališča, zvez-« dame. šol Itd.
— Koncert k proslavi 25tetnlce Celf-skesa ne^skefi društva v Celju. Lep, dostojen koncert smo imeli priliko slišati dna 14. decembra v Celju, ko Je Celjsko pevsko društvo slavilo svojo 25Ietnico( Ono lepo, zlato razpoloženje, Id se nam vzbudi ob spominih na Čase pred četrt stoletjem, je bil temeljni akord celega koncerta. O koncertu samem vemo veliko lepega poročati Moški zbor nam Je zapel starinsko, naivno D. Jenkovo: »Na moruc. Iz ta skladbe se ne da mnogo narediti tam bolj nas je veselilo, da je zbor tudi to skladbico iako zapei kakor smo jo čuli pred toliko in toliko leti od prvovrstnih zborov. Vsa bolj zadovoljni smo bili s drugo skladbo, ki je bila na programu, v mislih imamo O. Devovo: »Dobar večar luba dakle«. Diskretoo uravnani glasovi, cista Intonacija, čustveno predavanje. MeSan zbor je brez dvoma — dominira!. Mokranjačav »Osmi šopek srbskih narodnih pesmi« je bila najlepša In najboljša točka programa. Ta skladja, ki ima v svojem toka nevarne vrtince, je bila peta z vso preciznostjo* Sopran tn bas sta se odlikovala, zadnji v najnižjih legah. Gospod pevovodja Je to skladbo posebno dobro nastudiral, tako da njegovemu umevanju te skladbe nI opore-kaU. Kot sklepno točko smo slišali Satt-nerlevo »Jeftelevo prisego«. Zbor le bil dob&r, vendar se mu je poznalo, da tri Se v sedanji sestavi pel z orkestrom. Vse to pa nas ne odvrača od tega, da ne bi temu mlademu zboru iskreno čestitali ravno k tej točki Z veliko marljivostjo in poglobitvijo v skladbo je pevovodja vse vrline Sattnerjeve kompozicijo s svojim zborom s»ečno Interpretiral. O solistih hočemo pisati tako, kot nam veleva razumevanje okoliščin. Imeli smo priliko, slišati z naravnimi lepimi glasovi obdarovani pevki in pevca, brez sistematične šole in smo konstatirali da ima bariton Izvrsten glasovni materijal in smisel za lepo predavanje. Ostali solisti so se resno potrudili, dasi se jim je poznalo, da imajo nekak strah pred orkestrom, Id Je brez pomisleka spremljal tako glasno, da bi Imel tudi rutiniran solist tefko staliSče. — V ostalem smemo pevovodji In zboru samo čestitati k pridnosti In stremljenju, gojiti resno, lepo glasbeno umelnosi — Orkester Je nastopil z eno samostojno točko ter si Izbral precej staro, že skoro preveč znano
VVallacl: »Maritana« overturo. Kapelnik čerin, naS stari znanec tz »Glasbene Matice«, nam Je nudil solidno muziko. Spom-
nlii man na ntatosa aJcvaima dag
■
štev. 25 3
»SLOVENSKI NAROD** dne 28. decembra 1919.
mladih let te se veseli!!, da le dobfl orkester ljubljanske garnizije dobrega kapelnika- — Koncertna dvorana v Narodnem domu je bila natlačeno polna. Občinstvo s prireditvijo res zadovoljno. — M. G.
— Na koncertnem delu Stlvestroveg i večera »Ljubljanskega Zvona« so zbori skladateljev: GerblČa, Aljaža, dr. Schwaba m Adamiča. Orkester Sokol a L izvaja izbrane komade. Cenj. društvene podporne člane prosimo, da si preskrbe vstopnice zase m za svoje družine v predprodali dne 28., 29. in 30. decembra, vsakokrat popoldne od 4. do 6. v društve-n*b prostorih, Narodni dom, 1., desno. — Odbor.
— Silvestrov a noč pevskega društva »Slavec« v veliki dvorani hotela »Unhn«. Vstopnice so dobe v predprodajl v trgovini gosp. L. Cemeta v Vol f o vi ulici St. 3 ter v sredo zvečer od 7. ure dalje pri blagej-nah v Unionu. Otrokom vstop ni dovoljen. ZtM se čim večje udeležbe v narodnih no-Rah, Velika novoletna alegorija bo imela dve živi sliki, prva nanašajoča se na leto 1919, druga na leto 1020, torej nekaj norega v alegoričnem oziru.
— Razstava. V kiparskem ateljeju tukajšnje državne obrtni šole razstavi profesor Alojzij Replč od 28. decembra do vštetega 1. januarja več umetnin, med njimi tudi portretna kipa pesnika Simona Tenka hi pisatelja Ivana Cankarja. Razstava bo odprta od 10. do 12. dopoldne.
— Maščevano Kosovo. Akademični slikar Paja Jovanovič je izdelal krasno veliko sliko o maščevanem Kosovu, ki jo je izđila ravnokar znana firma Petra Nikolica v Zagrebu, k! si je stavila za svojo nalogo, da založi najlepše slike iz naše zgodovine ter lih nudi občinstvu po Izredno nizkih cenah. Ta firma le izdala že celo vrsto krasnih slik, med nllml portrei Nj. VIsočanstva regenta prestolonaslednika Aleksandra, kronanje carja Dušana itd. Najnovejša slika Paje Jovannvlča »Kosovo osvečeno« ie polna pretresujoče realistike. Jutro vstaja na Kosovem polju. V ozadju se dviga Iz polmraka Gračanica, božji hram, kjer so srbski Junaki pred bojem na Kosovu sprejeli sv. obhajila Srbi in legijonarji juriSajo preko polja, posutega z razbitim orožjem In mrtveci 2el|a po osveti Hm seva z obrazov. Mlad častnik poveljuje junakom, a pred njimi plava s krono Dušana v roki vila ter vodi srbsko vojsko k zmagi Karakteristika potez do skrajnosti napetih vojakov je mojstrsko pogođena.
— Slika Ni. VIsočanstva regenta Aleksandra, ki jo Je naslikal znani slikar Uroš Predič, Je najboljša slika našega prestolonaslednika, kar smo jih videli do sedal. Te dni biva v LJubljani zastopnik firme Petra Nikolfča gosp. Jovanovič ter Je pričakovati, da bodo naši imoviteiši sloji Izrabili to priliko? da sl okTase svoja stanovanja z našimi domačimi zgodovinskimi slikami. Slike v naravnih svetlih ali temnih okvirjih stanejo 300 kron komad.
I
OMnl Mor slovraflie Rme-tnsKe družile.
Slovenska kmetijska druffia priredi za podružnice na Kranjskem občni zbor v torek, dne 30. decembra 1919 ob 10. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani.
Spored:
,  1. Otvoritev zborovanja,
2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letih 1917. in 1918.
3. Predložitev družbenih računov *a leti 1917. in 1918. ter proračuna za leto 1920.
4. Odpust iz službe dosedanjega družbenega tajnika Gust. Pirea vsled njegove zahteve in imenovanje noveza tajnika.
5. Volitev predsednika.
6. Volitev  enega podpredsednika.
7. Volitev petih novih udov glavnega odbora po § 18 družbenih pravil namesto onih, ki jim je pošla poslovna doba. Po tem paragrafu je pošla Doslovna doba naslednjim odbornikom gg.: Dimnik Mihael, Hladnik Ivan, Kosler Josip, Piber Ivan in Cerar Ant
8. Izprememba pravil.
9. Obravnave o predlogih slavnega odbora.
10. Obravnave o predlogih podružnic.
Predsedništvo Slovenske kmetijske družbe kranjske.
Andrej Kalan L r. podpredsednik.
Določila pravil c. kr. kmet. družbe kranjske glede družbenih občnih zborov:
Občni zbori so pristopni edino le zastopnikom podružnic izvoljenim v smislu § 31, glavnim odbornikom, družbenim gradnikom, ki Jih glavni odbor določi, in poročevalcem listov. Razen teh imajo k občnim zborom pristop od slavnega odbora povabljeni dostojanstveniki In zastopniki gospodarskih korporacii.
Občnemu zboru predseduje predsednik ali njegov namestnik (§ 19).
Da je občni zbor sklepčen, je treba, da je zastopana najmanj Četrtina vseh podružnic, pri čemer je smatrati podružnico za zastopano. Če je navzoč frsaj en njen zastopnik. Če občni zbor ni sklepčen, tedaj je razpisati nadalje v šestih tednih nov občni zbor. s tem pristavkom, da bo ta zbor smel Dri vsakem številu zastopnikov podružnic sklepati o vseh predmetih, ki so bili na prejšnjem dnevnem redu.
Na družbenih občnih zborih Ima Jo pravico glasovati le v smislu 8 31 pravilno izvolieni zastopniki podružnic ter vsi udje glavnega odbora.
i Sokolstvo.
' — Sokolski Savez Srbov, Hrvatov ki 8fe*eacev, Seja gospodarskega odseka s«
vrl!l v ponedeljek, dne 39. decembra točno
ob pol 8. zvečer v zvezni sobi v Narodnem
domu.
— Telovadba deškega naraščaja ljubljanskega Sokola v Narodnem doma, prihodnja ura v petek, dne o. januarja ob 5.
popoldne.
— Sokol I. poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba brata Frana Pavii-c a, ki bo dne 28. decembra ob pol 3. iz deželne bolnišnice. Zbirališče Trg Tabor 2.
— Vstopnice za Silvestrov večer ljubljanskega Sokola se dobe v predprodajl samo za člane društva v odborovi sobi v Narodnem domu. in sicer: v nedeljo, dne 28. decembra od 10. do 12. dopoldne, v ponedeljek, dne 29. decembra in v torek, dne
30. decembra od 4. do 8. zvečer, v sredo, dne 31. decembra pa le od 3. do 4. popoldne. Opozarjamo, da se članske vstopnice dobe le v predprodajl in da na večer prireditve plača vsak brez izjeme 20 kron vstopnine.
— Vesellčnl od sok ljubljanskega Sokola poživlja vse sodelavce In sodelavke »Silvestrovega večera« na skupen sestanek, kl se vrši Jutri v nedeljo, dne 28. de-combra ob 10. dopoldne na galeriji telo-v?dnice v »Narodnem domu«.
— Sokolsko društvo Vič priredi dne
31. decembra 1919 svoj običajni Silvestrov večer v restavraciji »Amerika« na Glincah. Na sporedij ie: šaljivi nastop, srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob pol 8. zvečer. Bratje, sestre in vsi prijatelji Sokolstva, pridite polnoštevilno! Treba je, da društvo, ki si gradi svoj lasmi dom, gmotno In moralno pod »remo, zato vabi k najobilnejši udeležbi — odbor.
tedna gospodarstvo.
— Z občnega zbora Lfubl]anske kreditne banke. Dne 21. decembra 1919 se je vršil v Ljubljani pod predsedstvom predsednika Ljubljanske kreditne banke v LJubljani, dr. Ivana Tavčarja, Župana ljubljanskega, izredni občni zbor delničarjev, katerega se je udeležilo 29 delničarjev z 2292 glasovi ki so zastopali 22.935 deln.c. Na občnem zboru se je soglasno sklenilo, zvišati delniški kapital banke od 20,000.000 kron na 30,000.000 kron ter pooblastiti s provedbo tega povišanja upravni svet. Slednji je v svoji seji dne ?1. decembra 1919 sklenii provesti zvišanje takoj in določiti subskripcljski rok za novo izdajo delnic v Času od 15. do 31. januarja 1920 ter dodeliti od 25.000 novih delnic po 400 kron nom., 20.000 novih delnic dosedanjim delničarjem, ki lahko subskribirajo kot imetniki vsakih 5 starih delnic po 2 novi delnici po 700 K tel ouel za delnico ter reservirati ostalih 5000 delnic novim Interesentom po 900 K tel quel za delnico. Kot subskripcijska mesta je določil Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Trstu. Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah, Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu in njeno podrai-nco v Osijeku, živnostensko banko v Pragi In njene podružnice v Ceho - Slovaški in podružnico Zivnostenske banke na Dunaja v Nemški Avstriji 10923
— g Iztnenbeni čekovni promet med čekovnim aradom v Ljubljani in poštno hranilnico v Sarajevu. S 1. januarjem 1920 se otvori ued kr. pošt. Ček. uradom v Ljubljani in poštno hranilnico v Sarajevu izmen-beni čekovni promet.
GospoMe vesti.
— Borza v Bazla dne 17. decembra za prodajo: francoski franki 52, nemške marke 10-57, lire 41*75, dunajske krone 2-70, češke 8*50 švic. franka. Angleški funt 2f>87, dolar 552 švic franka. Za Beograd (dinar) doklej v decembru ni nobenega notiranja. Na borzi v Zflrichu se Je istega dne plačalo za nakazilo Zagreb 4, za Dunaj 3, za Varšavo 5*50 švicarskega franka.
— Zveza sladkornih tovaren v kraljevini SHS. Dne 14. decembra 1919 se je vrSila pri poljedelskem ministrstvu v Beogradu konferenca zaradi saditve sladkorne repe kakor tudi glede razdelitve sladkornega konžuma po celi naši državi Navzoči so bili prt tel konferenci zastopniki poljedelskega ministrstva, ministrstva trgovine In industrije ter zastopniki tovaren v Beogradu, Bečkereku, Červenki, Ćupriji, Osijeku, Usori In Novem Vrbasu. Sklenil se je osnutek »Zveze sladkornih tovaren v kraljevini SHS«. Zveza bo nadzirala proizvajanje sladkorne repe ter jo razdeljevala na posamezne tovarne po njih delamož-nosti. Vse tovarne so dolžne, držati se določenih cen. Zveza bo skušala povzdigniti proizvajanje sladkorne repe ter zagotovi« naši državi sladkor.
Hrvatska eskomptna banka. 2a-geb. Izvanredna glavna skupština Hrvatske eskomptne banke, koja je ob-držana dne 17. srpnja 1919, zaključila je povišenje dioničke glavnice od 20,000.000 K na 50,000.000 K, te je tom prigodom izdano novih dionica za Nom. 10.000.000 K, dočim je izdanje daljnjih Nom. 20,000.000 K prepušteno odluci ravnateljstva.
Na temelju ove ovlasti zaključilo je ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke na sjednici obdržavanoidne 15. o. m. izdati daljnih Nom. 10,000.000 K dionica emisije 1920. Dosedanjim dioničarima pristoji pravo na jednu novu dionicu uz tečaj od 1150 K. Rok za prijavu prava opcije poč'mfje 16. prosinca a svršava 30. prosinca t. g. te se u tom razdoblju imade upratiti i prva uplata, koja je istanovljena sa 400 K po dionici, dok 6e ostatek od 750 K imade uplatiti najkasnije do 20. siječnja 1920. Nove dionice učestvovat če na dobitku počevši od 1. siječnja 1920. (108»*
Najnovejša poročila.
MINISTRSKI PREDSEDNIK NITTI ZA SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO. Rim, 24. decembra. Predsednik italijanske vlade Nitti je v svojem govoru v parlamentu omenjal tudi jadransko vprašanje, povdarjajoč, da je to vprašanje zelo komplicirano in da ga je treba v iskrenem sporazumu prizadetih rešiti. Takoj ub nastopu vlade je še bilo njegovo stališče, da se v Jugoslovanih ne .sme videti sovražni L o v Italija in daje potrebno u a i 11 n a ć i h, da bo mogoče z narodom na drugi strani I • i u i a n s k e obali živeti v dobrih odnosajih. Italija je trdno odločena odstraniti nevarnost nove vojne. Sporazum obeh narodov daje večje garancije za mir. kakor pa pisane pogodbe, ki so samo problematične vrednosti. Zaradi tega je potrebno skupno sodelovanje obeh narodov in Italija se nadeja, da bo tudi jugoslovenski narod videl v njej svojo prijateljico. Italija ima neko posebnost, k; Jo razlikujejo od vseh drugih narod-: retoriko. >Tcga svojstva«, pravi nisem jaz nikdar imel. Toliko let govorimo v superlativili in kompasi, da smo popolnoma pozabili, kai i j pozitiv. Jadransko vprašanje je eden takjh problemov, kjer je potreba Izogibati se pretiravanj. Na reško vprašanje ne polagamo posebne važnosti. Po londonski pogodbi nam Reka ne pripada. Zahtevali smo jo šele po končani vojni. Ne zlagam se z onimi, ki mislijo, da ako ne dobimo Reke, da smo izgubili vojno, kljub temu da smo šli v vojno tudi za Reko.« V debato so posegli tudi drugi italiianski poslanci (Barberini, PederzollO, ki so istotako naglašali, da /eli stopiti Italija z narodom onstran jadranske obali v prijateljske odnošaje in da bo odpoklicala čete v meji, čim ho to dovoljevala javna varnost PROTEST PROTI D* ANNUNZUEVIM NAKLEPOM.
LDU. Par|z, 25. decembra. (Dun. KU.) V Parizu se že nekaj dni mudi posebna jugoslovenska misija, sestoje-ča iz zastopnikov Dalmacije, Trsta, Gorice in ostalega po Italijanih zasedenega jugoslovenskega Primorja. Misija je Clemenceauju kot predsedniku mirovne konference izročila protest proti naklepom d' Annuzija ter predložila ta protest tudi predsedniku francoske poslanske zbornice.
ULTIMATUM D' ANNUNZIU. LDU. Berlin, 24. decembra. (D. kor. urad.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Bazla :^ Kakor se javlja ta Londona, je D* Annunzio izjavil, aa s svojimi prostovoljci ne bo prej zapustil Reke, dokler se ne odveae svoje prisege, da hoče braniti mestu do skrajnosti. VrŠe se pogajanja med D' Annunzijem in zastopniki italijanske vlade, ki so dospeli na Reko. Zdi se. da bo D' Annunzio prisiljen odnehati, zakaj general Badoglio mu je za sprejetje pogojev vlade stavil ultimatum, ki je potekel v torek zvečer
LJUDSKO GLASOVANJE NA REKI PROTI D' ANNUNZIU. LDU. Rjm, 26. decembra. (Dun. K. U.) Pogajanja z d* Annunzijem glede zasedbe Reke po rednih italijanskih četah se bližajo svojemu zaključku. Vladnemu predlogu, nal d* Annunzio in legi-jonarji zapuste Reko, nakar bi mesto zasedle redne italijanske čete, je v ljudskem glasovanju pritrdila pretežna večina reškega prebivalstva.
REŠKO VPRAŠANJE.
LDU. Rim, 25. decembra. (Dun. K. U. Brezžično.) Pri seji ministrskega sveta, ki se ie vršila v torek, je izjavil ministrski predsednik Nitti, da bo odpotoval v sredo v Pariz in ostal tam do definitivne rešitve reškega vprašanja.
ITALIJA ZA NTKITO. LDU. R|mf 26. decembra. (DDU.) Poslanec Lazzari je Imel v parjamentu govor, v katerem Je grajal vladno akcijo proti pravu samoodločbe in neodvisnosti naroda v Črni gori. Navedel je vrsto dejstev, ki dokumentirajo stroške italijanske vlade za zbiranje plačanih tolp v svrho vzpostavitve vlade kralja Nikole na črnogorski prestol. Od leta 1917. nadalje, je rekel Lazzari, Je italijanska vlada nakazovala kralju Nikoli mesečno subvencijo do 250.000 lir. Anglija in Francija sta mu dajali skupno po 100.000 Ur, a sta izplačevanje te vsote ustavili v juniju 1919, med tem ko mu italijanska vlada še nadalje plačuje navedeno podporo. Razen tega so bile organizirane roparske tolpe na stroške italijanske vlade. Več tisočev v Avstriji interniranih Črnogorcev le došlo v Italijo, kjer so jih vzdrževali na razpolago kralju Nikiti, da bi se iz njih setavile tolpe, ki naj bi prodrle v Crno goro. Govornik je nadaljujoč obžaloval, da vlada v Caeti in Formiji pospešuje zbiranje tolp, ki naj bi operirale v Črni gori v korist prejšnje dinastije, obžaloval pa je tembolj, ker se spričo italijanskih čet, ki se nahajajo na drugi strani obale v Crni gori, gode nasilja proti narodu, ki je nasproten povratku Pe-
dokazujejo, kako se kljub vsem nasprotnim aspjracijam ministrskega predsednika hoče nadaljevati v Italiji tajna zunanja politika, ki je bistveno protivna narodnim težnjam.
DENARSTVENA VPRAŠANJA, LDU. Rim, 26. decembra. (Dun. K. U.) Brezžično.) »Corriere d* Italla« poroča: Ministrski predsednik Nitti in zakladni minister Ferraris bosta prve dni januarja odpotovala v Pariz in v London. Ferraris bo razen tega potoval tudi v Zedinjene države, kjer bo deloval za okrepljenje meničnega tečaja. Minister Scialoja bo odpotoval v Pariz že 27. t. m. Ministrski predsednik Njtri bo ostal v inozemstvu do končnoveljavne rešitve jadranskega vprašanja.
O VOJNI IN MIRU ODLOČA PARLAMENT.
LDU. Rim, 25. decembra. (Dun. kor. urad.) — Brezžično.) Ministrski predsednik Nitti je v zadnji seji poslanske zbornice izjavil, da se vlaou strinja z naziranjem parlamenta, po katerem more samo parlament in ne več samo kralj napovedovati vojno in sklepati mir. Vlada bo v kratkem predložila primeren zakonski predlog. Poslanec Modigliano je v imenu socialistične skuoine v zbornici predlagal, da se uvede za ženske volilna pravica.
ZAMENJAVA KRON V DRŽAVNE DINARJE.
Beograd, 26. decembra. V finančnem ministrstvu se vrše priprave, da se Že v mesecu januarju zamenjajo krone v državne dinarje. Dosedaj iiuajo v Beogradu državnih dinarjev za poldrugo milijardo, v Parizu pa je natisnjenih bankovcev že za poltretjo milijardo. Natiskani so bankovci po 5, 10, 100 in 1000 dinarjev. Da se ti dotjskani bankovci čim preje spravijo v Beograd, je odposlalo finančno ministrstvo v Pariz načelnika proračunskega oddelka dr. Mihaila Jovanoviča, ki ima nalogo, da čim najhitreje transportira v Beograd najmanj eno milijardo novih dinarjev. Cjm ta količina državnih bankovcev prispe na svoje mesto, bo ministrstvo takoj odredilo zameno kron v državne dinarje.
RAVNATELJSTVA MINISTRSTVA ZA ZGRADBE. Beograd, 26. decembra. Ministrstvo za zgradbe je sklenilo, da ustanovi 8 pokraMnskih direkcij in sicer v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Dubrovniku, Novem Sadia, Beogradu, Kruševcu in Skoplju.
NOV PODKONZUL NA DUNAJU
Beograd, 26. decembra. Za podkon-zula pri generalnem konzulatu na Dunaju je imenovan Svetoljk LazareviČ, sekretar ITI. razreda pri ministrstvu zunanjih del.
BOLJSEVIŠKA ZAROTA V PEŠTI.
LDU Budimpešta, 25. decembra. (DKU) Kakor se poroča ogrskemu ko-respondenčnemu uradu od pristojne strani, so vojaške oblasti prišle pred kakimi 10. dnevi na sled načrtom za atentate in poskus puča, ki so jih nameravali izvesti komunisti Nameravali so vrhovnega poveljnika madžarske narodne vojske, zbrani ministrski svet in operno poslopje pognati v zrak. Na vrhovnega poveljnika Horthvja so nameravali Izvršiti atentat na več načinov. Končni cilj te akcije Je bil, odstraniti vodstvo armade ter v nastali zmešnjavi izvesti puč proti sedanjemu režimu. S tem načrtom ie bil tudi v zvezi poizkus, osvoboditi na smrt obsojenega načelnika političnega poizvedovalnega oddelka komunistične rdeče armade Konvlna - Kleina Iz ječe. Za izvedbo tega načrta so bile izvršene že obširne priprave. Najprej naj bi se podminiral hotel St. Oerhard, ki leži ob vznožju gradu in v katerem je nastanjeno vrhovno poveljništvo madžarske narodne voiske. Klet so nameravali napolniti z eksplozivnimi snovmi ter jih zažgati električnim potom. Podoben atentat so hoteli izvršiti v opernem poslopju, in sicer v istem trenutku, ko bi bilo v njem največ buržo-azijcev. V ministrsko predsedstvo so hoteli vtihotapiti peklenski stroj s pomočjo podkupljenih uslužbencev. Po nekem drugem načrtu naj bi nek drzen človek vdrl v ministrski svet pod katerokoli pretvezo ter vrgel med ministre granate. Proti osebi vrhovnega poveljnika Horthvja, ki ga smatrajo za najnevarnejšega nasprotnika zopet-nemu ožlvljenju boljševizma, se Je kovalo več napadov. Zarotnik bi moral umoriti vrhovnega poveljnika na cesti z revolverjem ali pa bodalom. Obstojal je tudi načrt, da se vrhovnemu poveljniku sune v telo iglo, zastrupljeno z bakterijami. Corpus delictl. namreč Igla s strupom se nahaja v rokah preiskovalne oblasti. Aretirali so enega zarotnika in več sokrivcev. Preiskava, Id spada v smislu vojaškega kazenskega zakonika v delokrog vojaške oblasti, še ni zaključena, vendar pa je že toliko gotova da vodijo niti zarote h komunistom, ki so še vedno številni v Budimpešti. Posrečilo se je že prileti nekatere komuniste, ki so lih že dlje časa iskali, katerih imena pa se v interesu preiskave drže še tajna.
KARLOV EMISAR.
LDU Dunaj. 24. dec. (ČTU.) »Achtuhrblatt« javlja, da. se je princ
V PROSLAVO MASARYKOVE 70-
LETNICE.
LDU Praga. 24. decembra. (ČTU.) PoUedelsko-kreditna banka za Češko je darovala za proslavo sedemdesetletnice predsednika Masarvka en milijon kron. Denar se porabi v dobrodelne In kulturne namene.
P. ZAHRADNBK SE POROČIL.
LDU. Praga, 24. decembra. (ČTU). Bivši državnozborskl poslanec in železniški minister čehoslo-vaške republike p. dr. Izidor Za-hradnik je izstopil iz katoliške cerkve in se je včeraj poročil______
ČEHOSLOVAŠKA PROTI DONAV* SKI FEDERACUL
LDU. Berlin, 25. decembra. (&. kor. urad.) »Lokalanzelger« poroča iz Lugana: Čehoslovaški minister za-' zunanje stvari dr. Beneš je v rogovom s pariškim dopisnikom »Cor-riere della Serae izjavil: Vsled gO"] spodarskih in političnih interesov Jej Cehoslovaška odločna nasprotnica! vzpostavitve avstro - ogrske monarhije v obliki donavske federacije«! Tudi misel carinske združitve in politične zveze Čehoslovaške z NenW ško Avstrijo in Jugoslavijo je za Če-^ he nesprejemljiva. Čehoslovaška more zadoščati sama sebi in bi tako! korakala proti Madžarski, ako bi le-* ta poskušala dvigati glavo radi ocf~ vzete Slovaške.
JIRAK OBSOJEN.
LDU.   Praga,   24. decembra.
(ČTU). V procesu proti bivšemu sek* cUskemu načelniku Jiraku in ravnu* telju Praške kreditne banke Turni radi podkupljevanja je bila danes; dopoldne proglašena sodba. Sekcij-1* ski načelnik Irak je bil radi zlorabe^ uradne oblasti obsojen na 8 mesecerj poostrenega zapora s štirikratnim" trdim ležiščem in na Izgubo volilne1 pravice. Nastop kazni mu je bil odgođen za pet let. Ponuđeno svoto 2 milijona kron so mu zaplenili Ravnatelj Praške kreditne banke Turna je bil oproščen.
BOLGARSKO POSLANIŠTVO NA DUNAJU. j
LDU Dunaj, 24. deccinbr. (CTU.T1 Bolgarski poslanik na Dunaju Mončev je odstopil Vodstvo poslov je prevzel dosedanji prvi tajnik bemskega poslaništva dr, Stojanov.
NEMŠKA VZHODNA AFRIKA
LDU. Berlin, 24. decerr*ra.j (ČTU). Iz Berna poročajo: Vrhovni zavezniški svet je odobril načrt kij stavlja Nemško vzhodno Afriko] pod nadzorstvo zveze narodov u> poverja mandata Angliji to Belgiji.
DruStvene vesti in prireditve.
DruStro slovenskih profesorjev v LJubljani ima v ponedeljek, dne 29, decembra od} 9. naprej v risalnlci I. dri. zlmntzije svof redni občni zbor z obilrnim dnevnim redom, h kateremu se člani vljudno vabijo.
Društvo zobnih zdravnikov zrn Slovenijo. Ustanovilo se Je društvo sobnih zdravnikov za Slovenijo In Istro a sedežem r\ Ljubljani- Predsednikom je bU izvoljen dr. A. Prannseis. Zobozdravniki In druzl zdravniki v Sloveniji, Id se pečalo tudi z zobc^j zd ravni § tvom, so vabljeni, da pristopijo.! Prijave naj se naznani tajniku dr. H. Dolen-cn v LJubljani. Aleksandrova cesta 10.
— Žene javnih nastavljen.-er in Javnei nastavUenke opozarjamo na ustanovni občni zbor »Društva žena Javnih nastav-ijencev in javnih nastavljenk«, kl bo v ponedeljek, dne 29. decembra ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. .
— Načelstvo gremija trgovcev r. Ljubljani poživlja vse one svoje člane, Id so dobili popisovalne pole za svoje uslužbence, pa Jih do sedaj niso vrnili, da to nemudoma store. Ce bi kak član ne dobil popisovalne pole, pa Ima uslužbence, naf se zglasi v spremil alni pisarni, Gradi-1 Sče 17/L
Aprovlsaciia-
fj Krompir. Splošna gospodarska za-j druga na Oosposvetskl cesU 2 Je zopet dobila nekaj krompirja in ga bo delila svojim] članom od ponedeljka, dne 29. decembra napre) v poljubni množini. Kdor krompirja! želi, naj se pravočasno zglasl, ker Je to zadnji krompir, kl ga bo zadruga to ra*> delila.
1
Poizvedbe.
— Kdo kaj ve za Albina Kupca, ki je bfl dne 20. avgusta 1915 na Doberdobski pK.noti vjet. Albin Kupec Je služil pri 87. pcSpotku, 16. stotniJL Kdor kaj v€ o njem.s naj to sporoči Alojziju Kupec Sv. Pavel v Savinjski dollnL Strosld se povrnejo.
Izgubil se |e v gledališču zlat sokolski znak (zaponka). Najditelj se prosi, da ga vrne proti nagradi v upravni!tvu »Slov.j Naroda«. 10941
Dva ključa (VVerthehn) sta bila najdena dne 24. decembra. Dobita se v uprav-nlštvu »Slov. Naroda«.
IzgubO se Je mal, črn psiček. Sliti na Ime »Murči«. Posten najditelj na) ga blagovoli oddati proU dobri nagradi Prešernova ulica SL 40. 10942
Izdajatelj la odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina te IMk »Narodne tbkatm*,
Stran 6
.SLOVENSKI NAKUU* one v7. decembra isiS.
štev. 253.
Velika močna 6 let stara kobila
se takoj ceno proda. Kje, pove npravnžštvo .Slov. Naroda«. 10897
IfiTOna   pristna in zanesljiva kunuje ■COiSlU Josip Urbanić.  trgovina s semeni LJnbljana, Miklošičeva cesta št 8. 10883
hTflKfS krepkega in poštenega kateri UUSnld ima veselje do mešane trgov »ne išče tvrdka Josip Vrečko Blzeljsko pri Brežicah 10935
Iflrtolni m\m izveŽDan. popolnoma UUClul HJIlUI samostojen, neoženjen te sprejme prt Trbovellskl p; emo-tokopnl dražbi. 10919
fintPnd '^*e leP° rneblirano sobo z UCSiluu električno razs\etljavo in po-mogočnosti s kopalnico. Ponudbe pod Šifro »Jedini podnajemnik/10929".
MM uradnik mesta, z električno
razsvetljavo. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda  pod  .Bančni uradnik 10925*
želi lepe meblirane sobe, eveniuelno  zamenja   tudi s sedanjo in sicer s 1. januarjem. Po* nudbe pod ,Soba/l0926" na uprav. t. Ista. 1C926
m takoj nov ali rabljen elektro-I K motor 3—7  PH 220 voltov, iimenjalni tok in stružni stroj (Abncht-masehine Ivan Zalokar St. Vid pri Ijnb-jam. 10838
Kopijo se tamoBraški in^tramsntl
dobro ohranjeni. Ponudbe nn ItKae* tako bralno društvo v Poljanah nad Škofi* Loko'. 10920
MM is Dorcvs blede 400 si3
se proda v Vetrinju, pol ure od postala zložene na kure v gozdu. Ponudbe do .15. januaria 1920 na upravo Lichtenstein t Rožekn Koroško\ i0933
Dfftdaial^l starejšo, zanesljivo moč^ nUUfljalftU, spretno manufakturUtinjo, sprejme v mešano trgovino tvrdka J. Kostanjšek Mozirje, Sav. doiioa Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plače. 10937
TnioviKi pomočnik, s0™«^™
in modne stroke, se sprejme kot prva moč. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe je vposlati do 28. t. m. z navedbo plače na naslov SIREC & DROFENIK. Cetje* 10911
Karbid
kakor tudi krasne karbidne svetilke razpošilja vsako množino po tvorniSki ceni trorniška zaloga Janko Andrašic t Maribora.    - 10291
Koncipljenia
po možnosti s substitucijsko pravico sprejmeta za takojšni nastop, ali za prvega svečana odvetnika dr* Fran Novak, dr* Alojzij Sobal v LJubljani. 10927
Zenilna ponudba.
Prileten vdovec poduradnik in posestnik želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, z malim imetjem, dobra gospodinja od 30 — 40 let Le resni dopisi in popisi razmer s sliko tekom enega tedna na pprav. Slov. Naroda poJ .prihodnost 10924*. Slika se vrne tajnost zajamčena
Kupim
vsako množino hrastovib blodov od 25 Cm debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m/m debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4. 10938
Zenitna por*.
Znanja želi v svrho _„....__ kmalušnje poročlt^e
vsled neodložijivosti potrebe prav obširnega delokroga različnih panog lastnega gospodarstva, trgovine in industrije, mlad, agilen podjeten samostoječ inajbolje situiran gospod, mirnega in skromnega značaja, vsestransko (tudi muzikalicno) naobražen, lepe, močne ;in zdrave postave in neomadeževane preteklosti z enako gospodično iz najboljše rodbine, sposobne in marljive energične in vesele narave. Cenjeni dopis s sliko se blagovoli vposhti na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro BV novem letn 10934* 10934
množina štedilnikov
daj. Poizve se Jeranova u. 11
Vnnil hi kompletno ma'° Žago polno« iVUpil Ul jarmenik Voilgatter). Ponudbe na Ivan Hagljan, Čazma, Hrvatska.
PrilDi olla t olevaia vJ£t
zamenja za večio hišo v mestu. Naslov •e izve v upravi lista. 10819
Drinnmhmn bdnjevec 45o'o. Zajamčeno rllllUIUiaillU čistega nudimo za ceno od K 90— po Lo o, franko sod, stanica Nova-Gradiška. 1082q
Hunlfilnca   rabljena, tudi pokvarjena UiullUltSafl   brez pneumatike, šivalne stroje in vsakovrstno mehanično orodje, kapi trgovina F. B , S.ari trg št 28, Ljo-Mjaoa «0904
Hiša v LjobljaD! se tmul
stan u. Navede naj se u ica in št Če tieba v tuji valuti Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Valuta 1 9-iOV
pisalni stoj z \ slovensko tasta ci na   Jaroslav Breuer nt-Ljubljana Vojaška uHca
n savo in ^o.udbe stavbenik 1C939
H se iiiita       ffi "
Ima prosto stanovanje drv3, njivo In plačo po dogovoru. Naslov pove uprav-ništvo .Slovenskega Naroda". 10b>07
V liosvliio se ssrejioe * jsTimo
r.čenka-zaćetnica, vajena šivania na stroj, prijazne zunanjosti ter primerno izobražena, lstotam se sprejme praktikantima v -isarno, vešča obeh jezikov strojepsja In stenografije. V Liub ijani stanujoče naj vpošljejo ponudbe pod: Trajno mesto* na upravništvo Sloven. Naroda. 10S34
mehka in trda dobavi in pripelje na dom.   V- Scagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom. 9921
arodna I knjigarna
v Ijubljani
Prešernova nlica štev. 7.
1   priporoča ?
kancdi|ski9 koncephi, dokumentni, ministrski, pisemski, ovihti in barvani papir
Kcsele s pisemskim smrtrjem,
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnie.
Obalne knjiži« po ™£nrh Zalaga šolskih zvszkov in risank. Zavitke za nra&e v vseh velikostih. _Velika izber —-
vseh    plaarnlsklh potrefcftčta, svinčnikov, peres, pereanlkov, radirk,    kam en 6 kov,   Ubile. robic. crnila Itd.
JarVt za šole in umetnike,
- RazgleSnice -
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst. od najpreprostejših do najfinejših.
^Ibnmi za slike in Dopisnice,
vezane v pllš In v usnje.
— poeztjske knjige.-
podobice za otroke.
Jeseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnse, copiJe.
Jfolesi bi KnbikL
Umelnlffief Mnilnte. liitlaste h i\w
RAZGLEDNICE
na debelo in drobno se dobe po zmernih cenah
uHĐrodnikniiOarniVuljnii
h ASfk% sc fSče M **** i^poinjttvo. nilHBinJ  Vpraša nai se v Ljubljana Erjavčeva cesta St 12, Pollak. 10814
kf nlnca raMfOM(kB»*<e tvrd 1101653, ka J. eOMC, L|a»ljaaa OospoavaUka eesia 14. 104g8
SO ielto talnega Kisa iv*č:Lc%
dogovora. Priglasi pod .Kis 10835' n uprav. Slov. Naroda. 10B2S
Km'! dva kii neiieva.
Ponudbe na JOSIP MEDEN. Poljar ska cesta St. 60. 10828
HnnilA tO' ^e rarj,Jen»a dobro ohra lluJJI]U 5l . njeni stioj stroj za or-lanje leta, trakovna žatn za les, stružnica za železo Pintu'ne s kar moioo natančnm opis >m na D lniško pitovarao v L gkem trga. štajersko. 10892
Prevzamem trgovina VSSTiftS
dam hišo blizu industrije z vrtom in Drajjami. Cena 40 tisoč kron, Prosim pis nene ponudbe pod »Trgovina 1088 , au upravo ti ta. 108^7
MetilovaBo so'ofl ifie
gospod stalno nameščen v Ljub jani, najra;r v trnovskem ali v rentjakobsKem okraiu ali v kakem dugem delu mesta. Posredovatelj dobi nagrado. Ponudbe pod: .soba 1 777" na upravnišivo »Slov. Naroda* 10777
\iiiOiiTlD (S v mariufakturnl in Špece-ajIlcJHlc Vi rijski stroki dobro zu.jena nrflriataita    zmožna slovenskega in lllUlidiCilAd,   nemškega ježka; hrana in stanovanje prosto. P nudbe z ~ahte-\o plačila na Franc iglic, Ptut. 10824
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da sem pričel v Domžalah št. 106. sedlarsko in tapetniško obrt kakor tndi vsa v to stroko spadajoča dela se najceneje In točno d >vrš jejo. Martin Mali sedlar in imetnik Domžale. 10581
Kupujemo svaku količinu i profil
tračnica
kao i spoj nog   materijala, skretaijki, dvojnih kotača, vagonetla 1 lokomotiva u uporabivom stanju.
„ALAT"
d. d. za promet tehničkom i željeznom robom,
ZAGREB,   Telefon 711.   Gajeva ul. 59.
{Ustanovljeno leta 1800.)
Turdkn za prevažanje.
Špedicije, komisije, inkaso, obdavčevanje, vskladiščenje, preselitve.      10 4
Stisni atelMe
, Uronkar
kono. iobai teboik.
Gledališka ul. 7. naspr. gledal.
Izdelujem najfinejša dela v zlatu, porcelanu fn kavčuku. Zlate krone in mostišča ter umetna zobovaj brez plošč. 10894
(80** maščobe) v zavit-
Mh po 12 kosov, nud vrdka Demšar k Ose i ar, L je ti asa. Ko •iverska ulica it. 16. 10499
Želellai IJeKlm :t^ctt
naska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter ( d prt je telesa. —Naročila nroti povzet m. 10661
rva jugoslovanska zlatarska delavnica Alotaljl Facna Selenburgjva nI.
%A zlata ii »ebro &
i npoiGČam vel ko zalogo zlatnine, sre-nrnine, ur, bril antov i. t d. vsa po-p av:)a in nova dela se izvršujejo v l :stni drlavn d  očn> in sol dno. 79?8
'ie-ne
Obi konces. inform3čni zavod
Jr sce Beial..
Ljubljana, Cankarjevo narr 5
dobavila vse kreditne in prtva formaci e v tu in inozemstvu. V mentu ter posamezno cene zn.K
r
vojne znamke,  znamke   ob prevratu, ljubljanske,  hrvatske  S.H S bosenske srbske, italijanske, reške, medjimurskeh. varadske,   temšvorske,   i.t.d. kupujem v vsaki mncJ.lni po   naj vi5j h c^nah Ponudbe s cenami na A. W isz. Brief-raarkenhaiiluBg Dun*J (Wle .) I. Adier^as se 8. *&>Q
iz Nem«Le Avstri e, zmožen tudi neko-IIko hrvaščine, z večletno ptak<o v ^radbl železnic in železobefonsklh stavb v vodnih napravah in izrabi si', i?če službe v Jugo«to\H. Cen'ene dopise pod .Jsgoslavija 10906* na upravni-tvo .Slov. Naroda« 1090
Ravnokar ie izšel
zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce It obrtni'«e, se tavil Henrik Pudkra|*ck. profesor oa kr tftžavni obrtr'
loli v Liabliarji. — Cena K 24--
piiporoča knjiga, neizogbno potrebn?. za pisemski nromet /.a vsakega v vs^n ž?vliensk'h dneh. NaroČi se lahko v vseh knjigarnah ali r-a pri založn k 1^. pl. Kleinmajr & Fed, Bamberg Ljob-IJana, Kongresni trg 2. 10647
1A
Anton Cerney
GRAVEUR   ..v   N. S
in
'M
up
a, Ovo^N
za takojšnji nastop proti dobri plači ter prostem stanovanju in hrani sprejme „DOM*, delniška družba za lesene stavbe v Zagrebu,
Zrinjski trg 17. 10909
Večte Število
,.SEowensk@fBa zaroda"
»o sppelmo.
Zgladiti ae ifl v Uiiravi Hita.
-i
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas dobri, preljubljeni sin in svak, gospod
Franc Pavlic
asistent juž. Železnice
včeraj ob 9. uri zvečer v 29. letu svoje stitosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo dne 28. dec t L ob V* 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin!
V LJubljani, dne 27. decembra 1919.
2aM M Fra i Mariji W
L
Joško Lrubej
žel. uradnik
Ela Prosenova
zaročena
«5. grudna 1919.
Lesce
Javornik
Mirko-Andrija Mcrnatović
auvlastnik tvrtke Petrović-Hartl i drug
Mimica Nigrinova poročena.
Subo ica (Bačka) Ljubljana
Primarij
dr. Ivan Raišp
ordnira popoldne od 1. do 3., ob nedeljah od 8. do 9.
v Celju, Krekov trg 16,
nasprrti kolodvoru.
Rim li lune
Beograd. Prizrenska nL
Ounafaka kuhala, latomerška v!na, postrežba domaČa.
3rez konkurence I
Brei konknreaoa l
Jugoslavenska Industriju papira
Gustav Seligmann, Zagreb,
N&ollieva u!. 3. Ta4«fon br. 0-33. Br so javi: Ap Nika4lteva 3«
^aic^nejsa dobava in bogato skladlffe: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega.
pisalnega. konceptne»a, dokumentnega, konceptnega beltga t. t. d. Paplmath prtov, rapirja za police (stelaže), trgovskih in kane. omotov, mtp, kaset In osta'cga v to stroko spadaločeea blaga. Prikladni darovi za Božič m novo leto.
Llovd"
najrašireniji  i najčitaniji trgovačko - financijaki  list izlazi
8. siječnja 1920
kao dnevnik.
Tratite ogledni brej! Tratila ogledni brojf
Uredništvo i uprava, Zagreb, M ar o v sk a ulica broj ti.
zpis
polniti
V področju deželne vlade za Slovenijo v LJubljani Je po-
mi listrov
in sicer:
1. pri Savi s sedežem na Dolskem.
2. pri Dravi s sedežem v Borovljah m
3. pri Muri s sedežem v Gorenji Radgoni, s prejemki
določenimi po zakonih z dne 25. januvarja 1914, drž. zak. št. 15 in 16, z dne 25. septembra 1908, drž. zak. št. 204, in z dne 26. decembra 1899, drž. zak. št. 255, in po minisierski naredbi z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno dokiado, ki znaša 30% osnovne plače, z letnim pavšalom za složbeno obleko v znesku 160 K, in z obhodnim pavšalom v znesku 100 K za en rnirijameter n leto. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih, se splačuje dravinjska dokiada po določilih naredbe z dne 28. junija 1919, St. 125 U. 1 ter 85% povišek obhodnega pavšala.
Svojeročno pisnne in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj se vlože pri »Gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani1 (Turjaški trg št. 1) do dne
10. januvarja 1920.
Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti:
1. rojstni (krstni) in domovinski list;
2. vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi pro-
silčevi *
3. uradnozdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo;
4. spričevalo o nravnosti;
5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor je to za gradbenega empirika potrebno in da je izvežban čolnovodja.
Mestcf se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivno.
Podčastniki - certifikatisti, ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. St. 60, dalje prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso gradbenega empirika in so izučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb proste roke.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1919.
10846
Gradbeno ravnateljstvo«
68
90
97
84
OVN
ftcv. 253.
Stru t:
Specialna
rubrika.
d- mU |Wlen) i/l
Tttoocl,
nobupovnlcl!
Kdor hoče ceno, dobro in iz ta-nesljlvega vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na polteni, solidni, hitri In zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo.
Stalna velika zaloga vseh kemičnih
predmetov n. pr.: jedil na tron, vžigalice, bakreni vitrini, vanilfa, galun, žveplo, jesihova kislina, parefin, gorski vosek, ceres in, smola, cramltevlna itd.,
fin L FlilfcfiBiitf 1.
[?.:bI«jb 18.270.
Teiegr: Mr. JGnrdust. W:m*
28614
Jnllne Banragarten &S6bne,
Vereinigte Papierwarenfabriken Kommanditgesellschaft, VVienVU-
Seidengasse 42. Pfetnrte mm plnasit rntte. pjtasii imrtr
„HTLHS-WERKE"
Wien VII. Neustiftgasse 66 dobsvl!afo
stroje   za čevSje
vseh vrst in za mali in veliki t obrat in vse potrebščine za izde-lovanje obnval. 28640
Tabu
28559
Prva Jugoslovanska
tovarna mm
mdi pomade bele — rdeče, prah i zavitkih, kakor tudi beli izvle-fek .SIDOLIN* — tekočina v Tialib steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
SL Radeskh nas!., Kamnik
laittfnfk zi Sloveaijo Ivan Koželj, LJubljana TriaSka cesta 27. *rah se razpošilja tod! v celih vigtalk
dinatne, napeljevalni in elektro-tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge
Piiil Ramber E. i i l
Wien Vil. Neobaugasse Nr. 38. Brzojavni naslov - Agjrrcgator Wien, ITelefon št. 31 — 2 -   23. 2873
Čroatnice vseh vrst
brizgalrice Noel frpalnlee
vinske in špiritne črpalnice spalnice  za   latrine in
gnojnica. 28C65
Cylclori GsseHsrn. Marfeanero u. Welss.
Vien IX, Solrmanngass« 22.
UpenlUnd. Orahtindustrie Ferd. Jergitsch »hm alta (Dunaj) rfltdridistrasse 6nz, (6radec), Uagenfurt (Cttovtc) «•«    i pletenint Bat £ Sita. železno pohištvo. Katalog SHS gratis. 28641	jCflottman SWiaXiX„ Ortaalofcfitraaae 75. H. nottmaoa * Coasp. areaiatft-ladattrlt a. 0. Buđaoett vol Kerepesi Ut 4S. Dobavitelji za: kompletna naprava a stisnjenim   zrakom   za rudnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice. Kompresorji. Črpalka vakuum. Parni stroji, Cevi velika zaloga, črpalke  kratkodobni dobavni termini. Armarture. Ugodne cene! 28298
Dvigala	Elektromotori in
F.Wertheirn4CompMA,G, Men IV., Lotiiiengasse 6, Budaptst VL, Lehetotca 12. Osebna, tovorna in dvigala za jedila in akte vseh obratnih vrst Dvigala za prevajanje oseb (Paternosteraufzuge) po preizkušenem sistemu. Žerjavi (gra-niki) vseh vrst                       28642 ,	t • vseh velikosti In napetosti. J Frankel, Wien I-, Batbansstr- S«
Uflan, In ScfcMfctflstrassf Nr. 8—10.
Rav. avstr. fužin in tvomic
Tat 1754« ia 17*44
DeL pot I. ti ir strojef Dunaj (Wien) H
Telefon it. 50171 lo 54304,
Lokomotive na parni pogon za glavne in postranske železnice za tire vseh Širin, lokomotive brez ognja, za rudnike lokomotive s stisnj. zrakom, vs1 zadevni specialni izdelki n. pr. elektr. in lokomotive za granike, popravil* lokomotiv vseh sistemov. 28022
vseonjoca vinovici (francosko zguje) je
„ELEVAT0R"
edinoprava in patentirana ter najiz* datnejše sredstvo proti trganju, rev-matizmu in Živčnim boleznim splošno znana.
Dobiva se v vseh trgovinah, droge-
rijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi ra celo Slovenijo:
F. šlbeaiir, Ljubljana, Gosposka ul. 16
DIM gostiln« se tako] kupi v predme« rtu ali v btiZini Ljubljane. Ponudba* na upravniStvo »Slovenskega Naroda*: pod »Hiša iW
Oglas.
nooa .
59
Dobavitelji leta za cemloso h) le* sovino naj blagovolijo poslati oferto> vagon naložen per m*.
Tovarn! ta lepenko drviM s o* s. Sladka gora, ialtuiiika postaja In posta Trnovo ob Mori,
Pri ponudbah naj se vpoiteva možnost trajne dobave. 1079$
S 1* prosincem 1920 prične poslovati novo ustanovljeno obi. avtorizirano stavbeno podjetje ter prodaja stavbenega materijala
Temeeir § $vet\na
tms Ljubljeno, CJe^pe^uet^G e&$t« 6
er se toplo priporoča p. n. interesentom za vsa v to stroko spada-oča dela, katera »zvršuje strokovnjaško in po zmernih cenah. aV** Načrti in proračuni se izdelujejo točno po naročilu. ""9a$
££&£vst!a slovenska hrasiitoica l
UUBUfi&l Prešernova ulica št. 3
|a imela koncem leta 1918 vlog . - . . K 80000*030'— rezervnoga saklada   ........ n   2300 000 -
■    Sprejema vloge ?safc delavni. —————
Hranilnica fo pupllarno varna. i»
Za varcenle ima vpeljane lična domaČ* HranlSnlke.
DovrJtnte posolila na semlpioa in poslooia proti nizkemu obrestovan^ in obligatornemu odplačevanja dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovil ena
■ar Kreditno društvo.
w
na debelo in drobno
Aleksander (Mlat. Ljubljana, Sfs
Med, univ.
praktični zdravnik, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od 1,—3. poo. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5, vhod Ribja ut. 5.
5t 21.740
10889
azglas.
štetje živine.
Vsled odredbe deželne vlade za Slovenijo, poverjcniStvo za nnetijstvo, v Ljubljani z dne 24. novembra 1919, št. 6009, se mora ine 30. decembra 1919 izvršiti splošno štetje konj, goveja tivi-sev praftloev, ove, koz, bivolov, oslov, m nI perotsine in tabelnih panjev.
Ta posel bodo opravile v Ljubljani tri komisije in sicer se >o v Spodnji Šiški in na Barja popisovalo od hiše do hiše, ločim bo komisija za pravo mesto poslovala 30. in 31. decembra )d 8.—12 ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v mestni posvetovalnici, kamor morajo v mestu stanujoči lastniki priti popisovat jvpjo Živino, perotnino itd. in čebelne panje.
\4~astniki se opozarjajo, da pravočasno pridejo popisat svojo ivino «tc in sploh store svojo dolžnost kar najnatančneje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. decembra 1919.
stenice - ščurki
ta vsa 7i'-\*n mora poginiti ako npotrebite niofa cajbofi iskušeoa in povsod! hvaljena srtfctva k-kor: proti poljskim mišim 6 K, za podgaac i o niši stane K 6'—; za ićiT.cc K 7*—; rosebna motna tinktura za stenice K 6*—; nniievalec moljev K 5'—; praiek o roti mrčesom 5 K; mazilo proti us>m pri ljedeh 4 - 8 K; mazilo za osi pri BttSi 2 ¥.; praSek za ir$l ? obleki in perila S K; tinktura proti mrčesu na sadja In zeleniadi (uničevalec rastiin) K S*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jnnksr, Zagreb 15-, Petrtnlsks uUca 3.
: bosanske: :::: slive ::::
v zabojih po 19 kilogr.
M
Čokolada Kakao
Kavni prldatak
Koniak
Rum
Likerji
Šampanjae
Namlano vino
Manclalnl
Roalna
DiSave
Paradižniki
los. FabiaBl, lluaiiaaa
Razpolilja po celem kraljestvu
od 5 k(j naprej poštnine prosto.
vagon drv
in dam še posebno nagrado onemu, ki mi poskrbi v sredini oziroma tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob s kopalnico, vsemi pritiklinami in če možno z električno razsvetljavo. Ponudbe pod „Vagon" na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Dvostavno In ameriiko
knjigovodstvo
Sestavil ¥. Krortmajer, slovensko Izdajo priredil profesor & Dolenc — Založnik ZASEBNO UČILlSČE LEGAT ¥ MARIBORU.
Prva modema slovenska učna knjiga za knjigovodstvo
neizogibno potrebna za trgovske Sole Is samouk, zelo valna za trgovte, tovar« narfe,  obrtnike  iti. — Ceos S kros.
Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v
Zasilioeia m\m Legat i hritoro. Tetrlilib elita 17, L ntlr.
..Times" Uvoz-Izvoz Društvo 2 0.1
Dunaj I. Dobslholgssse 7.
Brzojav: Times-Donai.
Praga O. VacUvak* namesti SS.
Dobavlja takoj:
Poljedeljske stroje in orodje, kmetijske vozove; lopate, motike, krampe, nohiStva za spalne sobe, masiven trd les, kuhinjsko opravo, usnje itd.
Podplate, zgornje usnje in jermena. Kcmf&io-tehnične in farmacevtske proizvode medicinske preparate. Stroji in orodja za vse industrije. Elektromotorji in ventilatorji.
nafte ni
Oferira:
tlmoa-Pvaga
RmalHrano fpo^tekleno) posodo. Porcelan m ateHentno*
Šipe, stekla za ogledala in brušeno steklo.
Komični proizvodi. — Uilgalloo.
Stavbni materijal vseh vrst. ŽelezniIkl materijal Železne konstrukcije. Stroji in orodja za vs« obrta, mmm
ifugodnejie ponudbe.   ^Ml »745 ■
F. P. Vidic & Komp. Vič. Ivan Knez, Brdo
Ndljoi
zorezone strešnike
(ntornl ckp) In zidno opeko
V?raiaala aa F. P. VIDIO •> Komo.9 Llnbl|sns-
Kmetsku posojilnica ljubljanske
Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
°/o
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1818.
77
18
PO/$$$+$$-Z9A
60
Glavnica 8 200,000.000 kron.
H
lin i
i okrog 150,000.000 kron.
Prešernova ulioa itov. 50, v las* nem poslopju«
Fradaja in nakup vrednostnih papirje?) bor m a earesila; sprejem ia eskrba deeetev z vestno re*lsl|o žrebalnih efektov; sassMkramba (Safe-De nosita) ped lastnim zaklepom strank; krasit in prodsfml vsake vrste; Infcaso In esfcont menic; nakasila in lsplačila na vsa mesta ta- In inozemstva; potovalna kredit a pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekočI raCnn L t 1
ti znam & ii Jamči nedo seino kakovost mila
ZNAMKA
„ITO"
sSark©'
tf
ZNAMKA
iTO"
Novo po sestavi in načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil bistveno razlikujoče se sredstvo proti arbatici in garjem. Vsaka garnitura ?a dostujoča 2a eno odra*čeno ovebo, sestoji iz „SARKO" mazila st 1, „SAR> KO41 mazila št. 2, „SARKO" prah za posipanje, in natančnega navodila Vporabe.  Cena 16 K, po ro-ti 18 K.  Izdeluje In razpoSilja:   Lekarna pri
srebrnem sokolu, Breftce,
Nfllli fO^flil 9ff# ^ovensko stenografijo, nemško stenogra-nOVl lwlUJl cCUo fijo, strojepis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno }n ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatski jezik in lepopis se začnejo dne 5. januarja 1920. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetriniska nllca 17 I. Novi tečaji trajalo 4 meseos, obširni prospekt brezplačna. 10640
Barva • kemično - cisti
blago, obleke
svetlolika
pere
vsakovrstno
domeće perilo ^pošilja so tsio na dOic)
ovratnice, zapestnice ta , srajce
tOVtifTifl JOS. HEICH,   Sodrif""sIltnburgow«S 3
Podružnica MARIBOR, Gosposka ulica 38.
99
vrlaševa!ec kiavlrfev in trgovec i glasbili
ul. i a
Prva JugeSiOvanika Specijalna tvrdka aa vsialevanje In popravila glasbil.
Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2*—, za otroške po K 1*50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEKO* čevljev.
Preproda!alel popusti Preprodajalci popust!
Peter Rojlna & Co. UuDl]ana, Brej Ji. ZO.
Skaboform ie zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji  lekarni   preizkušeno   in   zdravniško priporočeno
dr. f leschs originalno Skabajonnovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-torm. Dobiva se po vseh lekarnah. Oeneralna zaloga za Ljubljano
in okolico
„pri Zlatem Jelena" IV. Marijin trg.
Srna _
iGfSAC FOCK, tovorno mlin tn sode KRAHJ
I n _ i. j____a,
i
kupu§e in prodala valute i rs   devize najkulantneje
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana,
Šivalni stroii
In rtroli zrn pletenje,
—  Izborna konstrukciji in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867.    &kT Vtssals poooajs breme latno, fsH
Iz prvih tovarn
Pisalni stroj! JMM*
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa
Durkopp, Stvria, Waffenrad<
<<r     <tp +<y   <«$v v^N fc
NG. ARTUR ZEISEL
Preeiaijaki strajl aa obdelovanje Sefteaa in kovin.
Dunaj (Wien) IX., Splttelauerldnde 7, telefon IX. 23617.
Dobavljam točno In ceno moderno
stružnice sa Selaao revolveri ke struinlco
avtomate skobci« ce (trese) vrtalnlce
atroje sa oblanje shaplngake atroje
prtreaovafnlce (Stoaamaschine) vresovalnlce vijakov krof ne bruallnice bruailnlce sa orodje stiskalnice 9766 sage
stroje sa obdoftevenje pBetevIno.
Dalje orodje In dvigala.
lai
za nasu tvornicu željezne i bravarske robe u Kamiku kod Ljubljane sa nastupom 1. januara 1920 jednog neoženjenog činovnika, vještog knjigovodstvu i slovenskoj, hrvatsko-srpskoj i njemačkoj ko-respodenciji te strojepisu, zatim jednu komptoiristicu vještu slovenskom, hrvatsko-srpskom i njemačkom jeziku u govoru i pismu, te pisanju na stroju. — Ponude na Hrvatsko dioničko društvo za trgovinu že.'jezora, Zagreb, Samostanska ulica štev. 15, I. nadstr.
Zbirni promet:
Wien Zagreb Beorgad
Odprema tn doprema svakovrstne robe
transitiianje ocarin;enjr intervencije glede
izvova in uvoza. —
Agentura* la k om t si J o na Ini odđtlak
izvršuje  nakup  in  prodajo v komisijo
tudt za lasten račun, —ž—
Transportno In prometno društvo
Središnjica: Zagreb! litca 49. Teiefon 2-20.
Podružnica: Beogr-d, Vuka Sara dl 16a 1S. Taleloa S—TT.
Brzojavi: Transport
Vse informacije takoj in brezplačno.
Zagreb Beograd
Nemoderni mufi, boe i.t.d. se modernizirajo in iz-gotovlja v najkrajšem Času. V zalogi doma izdelane garniture ter špecijelno damske kožuhovinste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Luđovlk Rot, krznar,
Gradišče  7,  nasproti  Dramskega gledališča.
Jeklarna na Ravnah. % |
(georg 6raf v. Ehnm'sches Stahlverk Streitebea) — ustanovljena 1774. leta.
Onitan] ■ Eavae Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gu-štanj, Železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj.
Proizvajal Azsalonako in breselaasko Jeklo v zabojih, s
sidrom kot varstveno znamko. Legtrana ln nelegtrans topliniasa
jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla sa orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matnee, za dleta in nože za obdelovanje železa: za svedre za rudo, premo? in kamen ; za pile, rezila, vrtalna dleta I. i d. Lcglrana ln nelegfrana martlaova Jekla za
vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate i. t d.
Isgotovllas Vozovne osi spušami In nakončniki; transmisijske vaike (ostrugane do 4m, surokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobilne in vagone; krogle za cementne mline itd
HLFOMZ BMIM
učitelj .Glasbene Matice" in ed? zapriseženi izvedenec dež. sod *
Mi h w»JB«iitiqla tvrdka io \m-»imiiia uiiirlii, vinlu? la bmsillr
(F6r»Jer, Sdaenđi fer, HMzaaa, SteJihaaer aaVJ
i
; t      - w
Velfkanska zaloga vseh glasil bil, muzika!;] in strun ::
LJUBLJANA,
Kongresni trg. it 16.
t«e>-
FoprairMa In ugMiis>van|a atroliovfilAilco m csno.
IS
Andrije Golubić. Zagreb
poslovnica: Jnrliić ulica 10. telefon 20-16 klet: HlkoUć nUea 12. telefon 23-08.
Prodajei
Vino belo in rdeče, staro in novo, hrvatska, dalmatinska ter banatska. Vse na vagone in majhnih količinah, hitro in točno odpremljanje. 10273
Hočete obdržati svojo lepoto 1 Hočete imeti kakor baržun mehko kožo T Nočete solntnih peg, mozoljev in ogrcevl
rJBortbllajte F«n«j«o prtto El» otnmf. MS 0>t«m|ol. pn*4»\_0**-doranl Vedet«! Zarđani! 1 laitek 6 K, »t. UL »oineji« rrti* ILI FeileijcfO htv.^e t IiHjnomMM milo 11 K.
Hotete imeti lepe, zdrave lase? JSITS.-«
Gomadt i. rut lat de«ei« Mjnt luc! Zapre« prtal, Frera.o osi*« e. Zabraal piti o: t lonćek K d. it. iiL O K. K tiao tnofuo tt-foro rilo u BBfTi.Je gtiTC 7 K. lana«.
1 K. Mazilo u brke 1 K 80 ris. ra 7rb9 K.
Mučijo Vas kurja očesa/
Fc'.lojer pun t»rt«torskl oMli aciakale tre. boleti., hitro ta laaealilro! Nobealb laljf > lobcoc trde kofal Mala ikatljlca $ I 10 • Tdlka ikatija i I U na.
Želite še kaj?
■tflje (Foloaljoka roda) 1 ikatija d K. PeAzrl« «tpi(. _. - ioteaj. 1 škatij. b K. Feflerjev flieatolol ^rtaft i I K 10 ata. Fenortoa Elra ftatd 8 dvojaatib ali 1 veliki ste-kleald ipeclal.l 24 K. Rajboljit parti« t aajflarillai dahea od 8 H Baprej. Hajflacjtl negi-soder Dr. Kloger, bol, rota la raaoL 1 TCllka akatlja II k. Močna Praacovka v itekicicaJi po f ta II K. Osot ta aodtaloa toacbcj a eajeeoeje.
eugen v. feller
■Jelc arnar
Stubica Don|n, Cisatrg St. 238. Hrvatski.
loptr glavo* (a lobabol i 4ka<(jic«
(SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA!
IdI. telelai ttn. MS.
inoini: Monptm
v w — 9^^uubuanaTšei^burgovauuca 1tev.i.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
■       lavriuia vaa banfaa ttranaakclia naikulantneia. .....
\ _____ HUfin m ■■nniin ananav. oavo. vaurr. - aiaoi^Tjiaiair. Taaumv. vaktuha.    aaaorrtvi - aoasa.
16
92
5219
1A
56
JTF
D-7C
00