155. številka Ljubljana, v četrtek 9 julija 1896, XXIX. leto. tohaja vsak dan uimfii nedeljo in praznike, tar velja po pofiti prejetnan za avitro-o^orsU defcele »n vs* leto 16 gld., r.n nol k-tn 8 fjM. ?a četrt leta 1 gld, *:\ jede« iu*wec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano broa pošiljanja na dom za vae leto 13 jjld., za Četrt leta 3 gld ^0 kr.( sca jeden m«oen 1 j'ld. in ki Z* poSMjunje na dom roocma ki- po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežela tohko »itf- kolikor poštnina * kr., Ce se dvakrat, in pa 4 kr.. i*,a se trikrtt ali večkrat ti&ka Dopisi naj se ievole frankirati. — Rokopisi i>h ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo j«i ua Kongresnem trgu št. 18, Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, tj vse administrativna slvuri. Deželni zbor kranjski. (XVIII. soja dne 9. julija 1 8 9 G ) Deželni glavar De tel a otvori m j-, ob 10. uri. Prečita in odobri se zapisnik zadnje &eje, prošnja vdove kancelijskega adjonkta Pfeiferja ee odstopi finančnemu odseku, predloga o deželnem bicikliškem redu pa apravnerau odseku, na kar 88 prestopi na dnevni red. Poslanec Hribar utemeljuje, svoj samostalni predlog, s katerim se naroča dež. odboru, naj se, predno ee Bpueti v meritorično reAevanje predloga poslanca Ignacija Žitnika in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z reobligatnim zavarovanjem pioti požaru, toči in Živinskim boleznim, obrne «) do cea. kr zavarovalnega urada prj mini-elvrniva za notranje zadeve na Danaju s penije, naj bi mu blagovolil o tem j trati ti svoje mnenje; b) do c. kr. osrednjega statističnega ur da na Dunaju s prošnjo, da mu do pošlje statistični materija! o točah in živinskih boleznih v voivcdini Kranjski v letih 1880. do 1895. Govornik pr.ivi, da je stvar, za kafiio gre, jako važra. Od zadnji ga zasedanja se je vršilo v deželi nekaj sh(dov, na katerih seje govorilo o Žitnikovem predlogu. Na thodn v Šm&r jeti je Žitnik zabavljal moje m n predlogu, tistemu, kateri je on sam podpisal. Ž tnik je dejal, da ni mislil, da o zavarovalstvu treba toliko studij Iznenadilo me je, da Žitnik ui preučeval narodno go spMilarskili pisateljev, katere je navajul, nego le posnel govore v državnem zlu ru Naj bi bil rektl, da je tiste misli, ko on, imel že pred njim grof Wurmbrand, naj torej preiitamc dct'čni zt>p suik poslanike zbornice, žitnik je pozabil, da je predlagal neobligatorno zavarovanja in je govoril za prisilno zavarovanje, ker je ptiabil Wurn,brandov govor. Pri-silemu zavarovanju se državna uprava močno upira. Vsaka prisiljena stvar je odijozna. Vlada je povedala, da predloži zakon o prisilnem zavarovanju, a storila bo to v tem zraislu, da se naj veakdo zavaruje, kjer hoče, le zavarovan mora biti. Na Moravskom se je up ljalo prisilno zavarovanje. Sad tega je bil, da je dež. zbor soglasno sklenil razveijavljenje tega zakona Ce se govori o prisilnem zavarovalntvu, je tu le agitaciJBko sredstvo ljudskih tribunov. Zakaj ee ogreva Žitnik le za prisilno zavarovanje poslopij, ne pa nasproti tudi z« zavarovanje živine, saj je ta često-krat dosti več vredna nego poslopja. Kdor hoče ljudstvu res pomagati, ee mora poganjati za prisilno zavarovanje vseh s'rok, dokler ee to ne zgodi, je vse pridigovanje le agitacija Kar je Žitnik itktl, da se bori njegova btranka zoper kapital, ni tes. Vi snujete kapitalistične zavode. Banka „Slovenija" je bila tak kapitalističen zaved, »Katoliška Tiskarna", »Katoliška Bukvama", itd , itd., kj-j so to nego kapitalistična podjetja, katera zlasti v Ljubljani obrtnikom murgo Škodujejo; vi si želite kapitala, pa nimate moči, da bi gospodariti znali. To Vas grize. Dokaz je žalostno uspevanje kapitalistične zavarovalni* e „Unio Calhclica". Žitnik je dokazoval, da prava vzajemnost se doseže, če so ustanovi dež. prisilna zavarovalnica. Tudi akcijske družbe varujejo majhne krajo s tem, da razdele velika zavarovanja. Govornik navaja več jako zanimivih v zgledov iz poslovanja zavarovalnic, dokazuje zmote v Žitni -kovih izvajanji}) in pojasnjuje zavarovalne razmere zlasti na Nemškem, potem pravi — nadaljuje" svoja izvajanja — da je prisiljeno*! jedna najnevarnejših parol, katere morejo pospeševati socijalizem. Že Du-najevvski je rekel, da ne more privoliti, da bi se uteanil privatni zaslužek in delala pot socijalizmu, in kaj drugega je to, kar zahteva Žitnik ? Njegov predlog je plod državnega aocijaliztna, Žduikovo primerjanje, da ima država v upravi tudi poŠte, brzojave itd., je pa nesrečno, ker te je vzela država samo zato, da ima v rokah najvažnejša prometna sredstva. Grovi Mik pojasnjuje na to temeljito avMrijake zavarovalnice sploh tudi glede upravnih treskov, o kate rili se toliko u pije, a povsem neopravičeno in glede prebitkov. Ž tuik se je skli ceval, kakor tudi S.i kije, da bi bila dež. zavarovalnica Da konV hipoteČoemu kreditu, kar je po Žitniku silno potreb oo, a se je vender proti vil usta novitvi l.ipt tečne banke, katera bi v tem oziru jedina rrogla pomagati. Ž tnik j^ rekel tudi, da bi ee za gasilstvo potem vei storilo; ravno nhrobe je res, s prisilno zavarovalnico bi so zanimanje za ga sitstvo le še zsnanjša'o. Iutotak> ;e z drugirni trd -1-vami Žifnikovimi. Samozavest in znupanje v lastno moč, to je prvo, kar treba km^tu ; ne pridigujmo kmetu o fatalizmu, nego budimo v njem samozavest. Tudi z narodiiega stal še" a bh ni opreti za deželne prisilne zavarovalnice, ker bi se s tem n&Ai bratje na Štajerskem, Koroškem in na Primorskem izročili nasprotnim nam politiki m. Prisilne dež. za varovalmce bi bile tam rrijbujAe ovire niircdni ideji slovenski, \Vurmbrand, k. je roko!, *in j« nengf^nft zadet, ko so ga neke depuh ci,e slovenski ogovorile, bi znal take zavarovalnica dobro izkoristiti. Mislim, da sem ovrgel vse Zituikove frdt e. z^to priporočam, naj se u.oj predlog od kale upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje. — Predlog se je soglasno vzprejel. Pos?. Pf cifer utemiljuje na to svej samostalni predlog glede uredbe pol- in celoduevn* .a pouka na javnih Ijudskdi še lah, čtš, da pri celodnevnem pouku mora muofo o tre k stradati in da bi pri pcllnevnem mogli otroci stari se m pri delti pomagati. Govcraik piedlaga, naj se piedhg izroči upravnemu odseku. Posl. dr. Tavčar predlaga glasovanje po imenih. Za predlog j-o glasovali poslanci Ažman, Detela, Jelo v Še k, Kajdiž, Kalan, Kodak, Lavrenčič, Modie, Pakiž, Pfoiier, Povše, Schvveiger, Zelen, dr. Žitnik; zopn pndlog: gi of Krvi n Auersperg, grof Leo A u e i s p e r g, grof Barbo, Globočnik, Grasselli, Hribar, Kersnik, vitez L a n g e r, Lenarčič, pl. Le u g k li, baron Lichtenberg, Loy, Luckmann, dr. M a j ar on, Mu mik, Perdan, dr. Schaffer, baron 3 c h w e g e 1, dr. T a v i a r. Predlog je bil torej odklonjen. Posl. dr. Maj ar on poroča o poročilu dež. odbora glede začasnega dalnjega pobiranja dež. priklad za I. 1897. Odsek nikakor ni bil mnenja dež. odbora, da je treba o tem že zdaj sklepati, ker pričakuje, da se dež. zbor pravočasno sklice. To je ustavna pravica, katera ne mora principijeluo varovati in predlaga brez ozira na linančno-politične pomisltke, naj se preko poročila in nasveta deželnega odbora prestopi n*a dnevni red. Dež. predsednik baron H e i n izjavi, da ni pričakovati, da bi vlada tudi za I. 1897. dovolila pobiranje takih doklad na žganje, kakor za letošnje leto. Odsekov predlog se je vzprejel (Kouec prih.) V EJiibkJttiil, i), julija. Koroški liberalci in nacijonalci so že najboljši prijatelj1. Tako se že daje posneti iz nekega govora dr. Steinvvendt rja v Beljaku. Hudo je napadal Slovenc« in klerikalce, ki bodo najbrž skupno postopali pri volitvah. Priporočal je, di naj racijo-ralci vzajemno postopaj;) z lib ralci pri volitvah, na Koroškem je gospodarstvo dobro in ni treba nobenih pr^memb. Ko sni • čitali ta Stoinvv >nderjev govor, se nam je zdelo kar čudno, emu je b lo trfba na KoroAki m nemikonarodne »'ranke, če liberalci zht9.h tako debro gospodarijo v deželi. Seveda sa nam zdi, da bi Steinvveu inr ne napadal tako klerikalizma, da nemftki konservativci na Koroškem ne mislij.i Pf:nt"rtja podpirati Slovencev. Tega ne bodo Fttrih iz prijaznosti do nas, temveč zato, ker vedo, da potrebujejo slovenske pomoči. Sami dosti ne opravijo. Ko bi pa klerikalci se po-Htavili na nernfikonarodno staliSče, bi sa dr. Stein-w B■ i e r ob kletiki ! ■ <• ur* iepodtika!. Schulvereinove šole v praški okolici Po nekaterih nenjAkih listih je bil nastal grozeu 1 rup, ker misH BS.:hnlvtreinu opnstiti tri Hc*ie: v praski okolici. Kaoib 700 DemSkih otrok srdaj ne b de dobivalo nemSkega p<>. k-. „Oakdeute h^ H ndschau", časopis, kateremu ee p:i-tn*g-» nemdtva n« more odrekati, y. pa te dni prinesla dopis iz Pr^ge, v katerem pravi, da dotičue 6ol« niao bile prav nič potrebne, V dotiftnh krajih niti 700 N rnc iv ni, kje pa |e t i'ik > m m-k h otrok. V te sole Indijo nobene Aknde, č PB opnatS t6 Aole, atueak še ko-rist. Nemiki (treci i', okolice lahko hodijo V Prago v Anlo. 30 ('('ti Id. pa n;*j porabi v kr<»jih, kjer ie DemAtVO Kare« v nevarnosti. NeuiAki nRcijo-n.lc' so žh dulgo sahtovali, da se te Aole odpravijo. — Si-d j je \v,iv\ ie cd nemške str.mi potrdilo, da ee v Bcbulvereir ske Aols love čeAki i troc-. Razmere na Kroti so se baj* nekoliko na bolje obrnile Gh ki generalni konzul v Kareji je na tni l. v! de HKtuvil komisijo iz j etn jstih veljakov, k' fe ^d'^.i v obrije Kisamo, Salino, Ky-thania in A pokoro mo prebivalstvo pogovarjati naj ee pomiri. To posredovanje "i biio brvn uspeha, posebno ker je Torčija ItjaviU, da ni zoper to, da se balepaka p godba nekoliko v prid Krete premeni. Več- okraje« je le narofiilo svojim poslancem, nnj pridejo v narodno sebranja in sodelujejo pri sestav novega organizacijskega statuta. Ktzsli se pa nstaAi še ninn in se tudi ne mislijo poprej, da se razmere na Kreti urede V tur;k Uiljuba dosti ne ziupajo, ker ikninje uče, da v (Jarigradu večkrat besede ne drže. Velevlasti z vsemi ailami delujejo za pomir-jenje Krečanov, ker se boje, da sicer pride do pro pada Turčjo in evropske vojne. Volitve v Belgiji. Če bode klenkalrm strauka v Belgiji fie nadalje ohranila vajeti v rokah, se bode imela zahvaliti le liberalcem. Ž^ pri prvih volitvah so zlasti zmerno liberalci in razni židovski kapitalisti porabili ves svoj upliv za klerika'ce, kjer ne je bilo bati, da znwgn]0 socijalisti, in liberalci niso imeli doBti upanja, da zmagajo. Kakor v Avstriji so si tudi v Belgiji židovski kapitalisti in klerikalci najboljAi zavezdiki. Maršal Martinez Campoz jo te dui v španskem parlamentu zagovarjal svoje postopanje na Kubi. Rekel je pa, da je on le za vojaško postopa«]« odgovoren, ne pa za civilno upravo. Potem je marša! so hudoval nad Kubanci, ki mu niao pri voščili zmagovalnih lavoiik. I; LI je, da so plaŠ-ljivci, samo znajo špansko vojsko upehati. Maršal bi bil menda rad, da bi se bili dali mu ua odprtem polju z veliko močnejšo špansko vojsko pobiti. Seveda tako neumni ostanki vodje niso. Potem se je pa jezil nad Zjedinjenimi državami, ki podpirajo ustaše in oo tako tudi pripomogle, da si ni mogel na Kubi pridobili nobeno vojne »lave. Vse njegovo govorjenje pa ni nmglo prepričati nir.ogar o njegovih vojaških smcžoostib. Samo 8 tem ee maršal lahko tolaži, da njegov naslednik general Weyler ni nič boljši. Demokratični kandidat za predsednika Z;e dinjenih držav bede baje sen »tor Teller. Ta mož je še nedavno pripadal k republ čauski stranki, a je iz nje ize • it, ker ee je izrekla za zlato veljavo. Teller im> upanje, da ga brdo volili tudi repuhli-čani iz držav, v kateriH je do-ti srebrnih rudnikov. Sedanji predsednik Clevol.ncl ne misli več kandilo-vati. S svojo stranko baš zaradi denarne veljav-.: ni več jedin. On misli, da bi ne bilo dobro, ako ee bode še ■ ada'if i)eo.v8;"!0 koval srebrni denar. Dopisi. I /. Idrije* 7, julija. (Po mestnih volitvah!) Dve izgubi sta zadeli našo mesto in naše del.ivce l"kom H ur Pi-ošlo nedeljo je namreč na-ma nrarl po dolgem bolehanju naš rudniški rav-natelj in nadsvetnik g. A P lami nek, kakov pravi »Slovenec* — „ nepreviden". Zidnje se pa Dam adi, da e ravno tako slučajno, kakor je na istotak nađ n umrl kanonik Klao« .Krščanski so« cijalist" j o«i b. fiU v. 113 xnm-a seveda tudi s takimi nezgodami delati »gšeft*. Pokojnika smo spremili danes, v torek, na sijajen način k večnemu po« čiihu. Dražega n« moremo povedati, ker „de mor« tuH nI d il bene", aato prehajamo k dragi izgabi, ki nas e sedela v soboto sveder. Naš dosudauji župan g Fr, D i d i d js namreč „psdil skosl klobuk" v pravem pomena besede. O prvotni vohtvi je i SI. N." /e poročal in to povsem verodostojno. Tudi naš ljubljeni gSloveneo* se nas je spomnil ob tej priliki in tolaži tudi danes svoje vemo ovčice a Uidom volitve, Sedaj, ko so naši „kato-li k to prijatelji vse povedali, kar so ei mogli izničiti na podlagi napačne ioformaoije in svoje kosmate vesti, hoćemo jim tudi .ni odgovoriti v glavnih to kali. Četvero ,backM j" zbodlo zuauega rej. nčka p.r. Vjlitvi mesfti li odbitkov: p«Jitn no društvo „.J doa kopra vnost*, očitsljstvo, „znani pri-vatier na trgu pred cerkvijo" in najhujše ..rnladi čipkarski strokovnjak". Sjajna zrn ga polit, društva gJednakcpravnost" pri deielno- in driavnosborakih vol i t vi h ne gre „Sloven'everau" dopisniku i?, spo mi; a. Svoj grenki jesiček ob tej pnložnosLt hoda 0sladiti isdaj z nado, da polit društvo ima menda »neka generalov, ki bi rali komandirali, ako bi im* li kaj poslušne „ armade", in da je bila mestna voi tev sanje „ rn dan", ker da »u;ega pristaši ne posna o discipline". —- Polit, društvo so usta« novili > društvo po pravilih in po na evi jih shodih razvitem programu uarodn j m demokratsko, knkoršna je bila in je zares prava narodna, ljudska itvanka v Iđriii. V draitvo pa m vsf<. j. 1<» nič v LilfJf luih generalov, ker takih ne poznamo mi, kao ua < je odkrito u neti h za gmotni, duševni in narod n. na pred - k ljudstva. Mi ss bo n rimo po lepoti tuknje, kakot se tudi ne klanjamo ne fraku, u o ta larju, nam je namreč vsak jednak v boja za < menjono naj redke. Hi smo hoteli podpirati društvo gnu h o, in če bi t».l kdo hotel tudi duševno, za SVOJO OOebo pa n:so;o pričakovali in ne pričaka jemo nikakih koriltij, kar lahko razvidi vsak pa-m ton Slove k, No voditi, ampak podpirati ljudstvo, bo ju nas namen, ker miolimo, da tudi I .s t o p n i k Ijads tva je le služabnik 11 u d -s t v a, in da m uiti duhovnik, že od sv. Duha postavljen, niti odvetnik, ž« od aatana, ah kakor hočete, imenovan, ntomejeu „naredan voditeij". Na ravno foivj, da prisna vajo i suver-nucst ljudstvi, nismo gei.erali, ampak stojimo Je kot prostaki v aimadi, la katero so bile volitve ne „- u M«/. . Na to ga JS po-.tavilo društva ?ai:ji hip za namtstniki, misleč, da sprejme ve j to. ker nismo hoteli iičittdjstva tudi proti nje bovi volji nrearsti. Tega pa od narodnega društva ne morejo klerikalni zahtevati, da bi postavili kandidatom .Slovencevega" dopisnika Oivalda in Vogelnika, ki sla (lival.4 AtuUjl in .tehtanja") tudi učitelja! — [etotako ni rei, da bi b li smagal v 9 razredu z glasom g Nagodeta, kajti ta je skozi in Hkuzi vi 111 proti tedanjemu županu, g. Didiča. Ker so se pa bali, tla bi g. Nagode veuder le utegnil vohti s aaaprfdojaki", pomagali so si na drug, >'e pr vajeni jim način. Falzif i ko v al i so namreč pooblastilo neke vohlke v 2 razrtdu t^r si hoteli pridobiti s tem zmago, kar bi se jim bilo skoiaj posrtčilo, da se ni sleparija še o pravem času /,.kj);i/. !a. To ni pri njih nikaka izjema, saj so tudi pri Badnjih deželnozborsk h volitvah prialopa-rili glas ta'as šo mladoletnega kabheta in neka- terih klerik dn h ne vznikov. Najhujše je hod jI v oči dopisnika sedanji župan g. Drag ot in La-pajne, ker je slutil, da je on huda nra za ves klerikalni vinograd, v katerem so doslej nekateri klerikalci zobali sladko grozdje. Od todi uvirajo robate lazi o njem, katere pa z zamčijivostjo pre-zremo, ker nam služi v obilno zadoščenje njegova izvolitev županom od ljudstva in to, da se klerikalci vsled tega kar penijo jeze. Jeze* se tudi zato, ker se je „Slov.u dopisnik širokoustil, da „ljudstvo je splošno za starega župana". Pokazalo se je pa, da starega župana so volili le uradniki in klerikalci, dočirn je bil no/i župau izvoljsn o I ljudskih zastopnikov 3. razreda in troje narodnih meščanov. Ljudski glas je pa božji glas, za kar lahko služi v doknz babjevernim kle,rikalcsm izžre-banje župana. Zmagali smo sicer „oo božji volji" z žrebom, toda le zato, ker 80 volni Diiliča tudi nekateri H naroda jaki", disi uo prej javno zibivljali proti njemu, češ, da ni sposoben in mu tore; na morejo dati svojeg i glasu. Di jn izvolilo ljudstvo g. Dragotina Lapajneta, dokazuje tudi to, da so ga vnlil1 vsi odborniki 3 volilnega razreda, dičim no klerikalci, ali po novem „kršćanski socijalisti" do bili glasove vini« sto v Golja iu rudniškega ravnateljstva, vseh uradnikov (ssveda tudi „n\rolnik!) in učiteljev. Da ga je ljudstvo volilo, dokazuje na-posled ovacija, katero mn ju pr.redilo na večir i«s-vohtve. H Delavsko bral.io diUiŠtvo" m a je priredilo s svojim moškim zborom pmlokuico, gisiici so na-pravili bakljado in rudniška godb;* je svir;;ia več točk Sp'oh je bilo navduSooje, ki se je kazalo v burnih živio klicih, tako. k ik >is- Sokolov. Korakalo set je v brzem koraku brez od t od »Narodn gi doma11, do št Bjios, V jednl uri so prehodili telovadci povprečno 720 km V Huni, kjer se je v krčni g. Ogirelea ob iavrat im ovifiko in pivu rasvila živahna zabava, si m a ill mogli muditi le j-' Ino uro, ker js bilo ne-irim izletnikom sodtjlova^i j>ri vei. I č e r m itranešcl galo nji telotadfl ai. V soboto hi prične s temi Vrijumi. N j bi N j h ndno tieleležovali vsi S >ko!i, ki se v Bokolaki opva*) nameravajo uleiižiti izleta vlvmnj. — Društveni ^ouifiKo-*. Ker je povsko društvo „Sl.ivec4 moralo preloži ti s.oj elavoosteD večer na dan 11. t. in. se bode za ta dan določeni društveni nJ0UlfiX4. vešči, ta znamenita dela. Dnevne vesti« V Ljubljani, '.» julija. — (Poslanska imuniteta) Najvišji sodni dvor je na vprašanje juitčae^a rainisterstva oddal zadnje dni „remenje", da je moči deželao in državne poalance v kazenskem postopanju proti tretjim ose li -.ni prisiliti k pričevanju o inf jrmncijah, katere so dobili za svoje govore, torej izdati imena izvesti-teljev. — Ddželni zbor kranjski bodo v prihodnji seji imel t> vprašanje v razpravi. — (Uradni list) priuaša danes veleoticijozno notioo, v kateri se poročilo v „Osfcleutsche Rund-sohautt atigmitizuje kot lainjivo ia neresnično od konca do kraja, kar jemljemo z zaloščenjem na znanje. Nam so je koj zdelo neverjetno, da hi bil dež predsednik uplival na tak najin, kakor ie bilo povedano v ROđtdeutsohe Rindschiu", na „F»Ibar< moničuo druš'vo", toliko minj ker smo že pred nekaj tedni poročali, di je g. župan Hribar to društvo povabil, naj sodeluje pri sereuadi raiuister-skemu predsedniku gr.ifu Baieniju. — (Finančna operacija za Kranjsko) „Sii Isteirisuhs Post" je priobčila članek, v katerem priporoča, da naj se kranjska dežnla pripravlja na novo li mučno operacijo. Vsled potresao katastrof« bodo pr hoduja leta za deželo kranjsko jako težavna. Dolžnost vsakega domoljubi je pa v tem slučaju gledati, da se naklade znatno ne povišajo. Stiri-milijousko posojilo) katero je deželi najela, se pomanjša do 1905. lota za 1)07 500 gld. Anujiteta za deželno posojilo kranjsko zna^a sedaj 2)1.000 gld. in se s tem posojilo poplača v 40 letih. Leta 1906 hod", ta dolg znašal ž« samo 3,000 000 gld. Ce bi ee. tudi obresti do ted tj ne zmanjšale, veuder se tedaj lahko sedanji d ždni đolŠoi papirji zunene z drugimi z novim žrebkalniiu amortizacijskim načr tom, ki hode v primeri s sedanjim kakor 4:3, S to operacijo se letna anujiteta 201.000 gld. za 4 milijona zniža na 150.750 gld. za 8 milijune, torej na leto za 50 000 gld. Ča se pa obrestna mera ta čas zniža na 3l a° 0 ali na 3°/0, bod* pa letna anu-jitet* še mnogo manjša kakor 150.750 gld., ali se bode pa B milijone 4% obligacij oddalo mnogo nad nominalno vrednostjo. Oa bode tedaj obrestna mera po 3',»%, se bodo štiriprocantne obveznice prodale lahko po 114 glJ. Ta dobiček znaš il bi več tisoč in dežela bi mogla v tem slučaju nakrat plačati mnogo visečega dolg*. Clankar zatorej priporoča, da se takoj i m nuje p»rm ineiitna komisija za priprave v te operaciji in da naj se tej komisiji dd potrebno pooblastilo. — Tako piše lSdlsteirioho Post". Nam so ni nič znano, d i bi se v odloča« jočih krogih kaj o tem razgovarjalo. — i K ožji dvorec) Kakor znano, je bil kuož;i dvoreo na javni dražbi prodan za 42 000 gld. krmjski stavbmski družbi. Lastnik knez Auersporg pa prodaje ni p utrdil, nega misli svet parcelirati in j ote m purcele posamično prodati. — i Slavnostni večer na Čast narodnim dumam) se je moral v soboto 4 julija preložiti na tu soboto dne 11. julija, ker je vojaška godba zaradi lastnega koncerta odpovedali Bodelovanje. Castito narodno občinstvo opozarja se, da se posebna vabila, glede na to, da se vrši veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda ne bodo razpošiljala. Natančen vspored iu g. Ganglov prolog, dobivala se bodeta zvečer pri blagajni. — (Klub slov. bioiklistov „Ljubljana") sklicuje na sobuto t. j. 11. t. m. svoj prvi letošnji izvanredni občni občni zbor radi sedanjega položaja v društvu. Na dnevnem redu je: 1.) Naznanilo predsedstva o sedanjem položaju; 2.) Volitev v odbor in 3 ) Razni nasveti- Ker je ta izvanredni občni zbor velike važnosti, nadejati se je obile udeležbe od strani tukajšnjih in zvunaojih klubovih članov. 0 izidu tega občnega zbora bodemo poročali svoje« časno. — (Odbor pevskega zbora „Glaabene Matice") vabi vee p, n. gg. pevoo k pevski vaji, ki bode jutri v petek dne 10. t. m. zvečer točno ob 8. nri v društvenih prostorih. Prosi se polncšteviine udeležba. — (Aretovan židovski razuzdanec) Pred nekaj leti je prišel v Ljubljano židovski optik Josir) Filip Gol d 8 te in, doma nekje 6 Češkega in kupil od optika R' xngerja njegovo trgovino Pod Trenčo. Ta Goldatein je sicer oženjen, a vzlic temu so si ljudje že dlje časa pripovedovali razne stvari o nje govi razuzdanosti, zlasti to. da vabi v svojo pro-dajalnico iolsrioe, nezrela dekletca v nežni starosti 7, 8 in 9 let, da ugodi svojemu živinjskemn nagnjenju. Pidicija je Goldsteina vsled tega baje že dlj« časa nadzorotala in ga danes ob 3 uri po-peludne arttov&la. Gold-tein jo v resnici zvabil v svojo prodrtjalnico mnogo šolaric in je zlorabil. § 128. kaz. zak Dijal jo dekletcem krajcarje in prazne škatljice. Prodajalnica židovskega razuzdanca se je zaprla. Aretovarje Goldsteina jn obu lilo veliko senzacijo. Ljudje *<» nepopisno ogorčeni, zlasti ker se čuje, da jo Goldstein zvabil v svoj brlog jako mnoco deklic — (Neprijazen „vzprejom" v domovini) Spom'adi leta 1804 je bil na Tržaški cesti okraden posestnik Josip Skorlj. Dognalo se je ta čas, da sta tatvino izvršila delavca Leopold T r č e k in Karel Lavrič. Prvi jo bil obsojen na 13 meseoe joče, poslednji pa je izginil iz Ljubljane ter se tako odtegnil zasluženi ka?,ni. Izs"lil so je bil v Brazilijo ter živel tam nekaj čez dve loti, Verdi r Lavriču življenje v Braziliji ni ngajalo j vrnil se je v domovino ter pred pur d*>evi prišel zopet v Ljubljano. A tukajšnja policija ni le bila pozabila nanj; pri-jela ga včeraj ter izročila deželnemu sodš n. — (Poskusen samomor) V Št. Peterski vojašnici Sfirožil je danes zjutraj poddesetnik Fr^ne Stornalj 17 polpolka iz svoje puške kroglo proti glavi. Sternelj bil je t-žko ranjen iu je malo tipanja, da bi okreval. Ursrok poskušenemn s.»mi moru ni znm — (Tatvina.) Čevljarskemu mojstru Matiji Pipa bila je včeraj iz njegovega stanovanja ukra- alata ura z verižico in trije zlati pr bani, atvine sumljiv je neki mizarnki pomočnik, ki jo n Pipi stanove', ki pa je včernj nesnano kara irginil. — (Na včerajšnji mesečni semenj) h.: je prignalo 167 k- nj :n volov, r>8 krav in 10 telet, skupaj 244 gltv. Kupčija jo bila sploh Brednja; najbolje eo ho. še konji prodajali. Da je bilo tako mulo živii.e, je uzrok, kj« r je bil še le G t m. m liki letni Remenj — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. junija do 4 julija kaže, da je bilo ■ovorojeneev 15 umrlih 15, mej njimi bo umrli za jetiko 3, vsled mrtvouda 1 sa različnim: boleznimi 11. Mej nj*mi je bil tu;oe l, iz zavodov 1. Zi in fokOijosnimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami l, za Ikarlatioo 4, sa vrstico 11, sa trabo-mu m 1, sa nori ami 1 oseba. — (Mušica) Povše: Kalan, li p , ,. • i lievua vera inja ljudi pa take mej nab >, kateri j- j vel škodujo, nego eo j*»j ni korif-'t.* Vragi, nisem nnslil, da mo ž** t«Lo dolgo pozni — (Okrajna učiteljska konferencija za itijski okraj) bode dni 29, ju in v eolskem po- •lopji v Ltiji ob 9. uri predpoludne po tem le vspo« redu: 1. N »govor predsednikov 'n immovar.je i.ji a višji stopnji. (Poročevalec gospod Josip Verbič, 'it"lj v Višnji nori) Q Ovire povelju* mu učnemu m vsgojnsma vspebu na ljudski šoh (elasti ua do ieh) in k >*■.» bi se teiate odstranila (Poročevalec lOlp, nadučdelj Frau Sirnc if Ltije) ti. [\.ročilo ujižničnega odbora o zaznamku knjig, ki so spo obne za uohirskn knj žuiee. 7 DoloČitOV Učnih knjig O sunnučil za šolsko leto 1806/07. 8 Poročilo tijižni.'nega edbora o stanji, uporabi in rečuuu krajno učiteljske knjižim e 0. Določitev knjig, ka-ore naj se nakupijo za okr. učiteljsko knjižnico. JotiČni nasviti naj ee pismeno dopcšljejo vsaj do :) julija t I. knjižničnemu odboru. 10 Volitev 0 stalnega edbora, b) knjižničnega odbora. 11. Po antezni nasveti, ki pa se morajo vsaj do 15 t. m. • em u > poslati stalnemu odboru (v roke gosp. c. r- okr Šolskega nadzornika). — (Biskup Strossmaver) pride danes v ogatec, kjer ostane najbrž nekaj tednov. Naj bi e slavnemu vladiki v EtogatCU zdravju utrdilo 1 — (Panama v štajerski deželni knjižnici) sedabjim štajerskim deželnim zborom in odborom !8o zadovoljni n 'ti Nemci sami* Nova vetiua bode Sakake precej drngačna. Ljudje že spoznavajo, da > narudui prepiri škodovali razvoju dežele in mnogi etnei naglašajo, da je treba v deželni zbor de-avmh mož ne pa kričačev. „Obersteirische Volks-eituog" je v obširnem članku pojasnila slabosti eŽelnega gospodarstva, ki je pripeljalo do primank *ja pri deželnih železnicah, škandaloznih dogodkov deželni blaznici, do tega, da se hoče podreti novo azidaoa žandarmerijska vojašnica. K temu pa pride 8 ne>ska .Panama" pri deželni knjižnici. Že pred esetum leti jo „Marburger Zeitung" bila opozorila na nedostatke pri deželni knjižnici. Za kn ižničarja so postavili miž/i, ki nima p-trebmh spo^obnoshj. 1 Znal je s svojim delovanjem pri časopis h obrniti j pozornost nase. Tudi znanstveno je mož de loval. Pisal je rad o plemenitih rodbinah Štajerske, pomagal je pri volitvah osebam, od katerih je mogel pričakovati hvaležnosti, Obiskoval je pridno zgodovinske in geografične kongrese, pri katerih imajo slavi.osti glavno ulngo, bil je član osrednjeg, odbora nemAkega in avstrijskega planinskega društva, dasi še n kdor ui šel na planine, tudi naslov vseučili-sktga profesorja si je pridobil na kij lahek način. Ko se pred desetimi leti ni bilo soglasja moj do-ho-lki in stroški, se je priinankljaj peravnal in prav znatno knjižničarju povišala plača. »S?dij ;e pa slabo gospodarstvo prišlo do vrhunca. Te dni sta dva i Zttjlgarja položila svoje račune, jeden za rnem in I drug za deset t soč go'dinarjev. Jed a teh knjigarn jo Žfl blizu konkurza zr»r;»dt počasnih plačnikov, p i drogi pa segajo tirjatve do 1887. 1. Deželni knjižničar BI je dal dopOliljati vnuknvrstne knjige, ne da bi bil misli na plačilo. Čudno je, da se take evote deželnemu knjigovodstvu niso čudno zdele. Miri je bil deželni knjižničar brez vsaoega nadzorstva? Iz DapaĆne čashlakomnosti hoteb so v Gradcu imeti deželno knjižnico za znanstvene namene, dasi m nič potrebna, ker za to že zadošča vseučiliska kojižnica.Za dobro ljudsko knjižnico bi pa imela tudi deželna do tacija zadolčati. Pred vs^m je pa u.eba biblijote laijrt, ki t,e bode imel drugih napačnih znanstven h ambicij in da zlasti ne bode prekoračal dovoljenih mu zneskov Vaeki ko b; pa kontrola morala b Ijša bili. Sedanji knratorij svoje nakg> ni n ti posnel, nikakor pa izpolnjeval, kajti sicer bi priinankljaj j 18 0< 0 gld. -. o bil .-liti mogoč. G renještajerski Lnt i ova. da bi priu^ankljaj tisti plačali, ki «-o ga zakrivili. — Ta dogodek pač dovolj kaže, kako slabo grspodarstvo je rri štajerskem d žel ne m < dhoru Gosj.odjo so pač vedno imeli dovoli časa ea hnjskaoje i j^roti S'ovt-fK'3/j, a pri tem so pa {opolaoma zane- ! marili deželo i gospodarstvo. Btlatantno bo pokazali, da nimajo potrebnih nposob mstij Oe s > 5:«ijeroki Nemci koli koj razsodni, bodo pri novih volitvah jih postavili pod kap. — (Strela je ubila die- 1 d»ja i t 1^ e letne;,-a Gregorja Pirca v Vrhloi/i na Stajsrskem. IV1 je beial pod hrast pred nevihto Treščilo je v j h rt i iu V»Tc pod njem je bil takoj ••• fcev, — iHisa se podrla j V n i I i \ G ad a p drla ee nek i blOS. K sreči m nikdo v hiši sta nova*. Prejšnii lastnik jo jo prodal n-ke.'iu tujcu, i ki se pa Ae ni v Gra-.Nc preselil. — (Učitelj iu občinski tajnik) Dal Maki svet gor ški »e akasal, da odslej n»< sm» nobed n učitelj vt-č olulbovati kot občinski tajnik in ii BO 1 motajo tej elužbi do 31. decembra odpovedati vsi j n 'i učitelji, kateri jo zdaj opravljajo. Slabi pla čauiui Učiteljem se je 8 t»m vzel poetrao^ki .a-s'užtk kiten so toliko bolj potrebovali, ker so Blabo plačani, pa tudi malim občlosm SO ni s tem izkaz* ;a roka k a usluga. — (hvedenta na Primorskem) agituje i s svoje namene najbolj s Časopisi in s knjigami. Ti Časopisi izhajajo seveda vsi na Laškim in er,du se izdajajo tud i iredentistiČne knjige, zakaj pri nas pa-: ijo drž, pravduiitvB vsndor i.ekoliko preveč na tokri tiskovine. Ti listi se utihotapljajo aH čez Gorico ali pa Čes lijko. „Agr. Tagblatt" javlja sedaj, da os z vsakim iz Italije doilim painikom pripelje na R ko kar po več zabojev iredentističnih listov in knjig, ki se potem razpošljejo po Istri. »Slavna državna policij i na Primorskim mend.i o tem prav nič ne ve * (Potresi in povodnji ) Na Japonskem se je zopet pnmerd precej močan potres zajednj pa se je morje razlilo po zapadnem bregu in prepla vilo več mest in mnogo vasij. Mlizu 3000 hiš je porušenih iu mnogo ljudij je ponesrečilo — V Ti-etoji na L:iškem je bil včeraj zjutraj precej močan potres. * (Sto milijonov frankov) je darovala vdova pred kratkim umrlega avstrijskega barona in mej-narodnega sleparja Kirsoha v namen, da se pospešuje izseljevanje Zulov v Argeutinijo. Ta poštene naposled še prava židovska država. * (Več se vendar ne more zahtevati) Nuka tovarna 7a c'girete v Vrati8l»vu na Pruskem je te dni razposlala rktožnico, da je vsak kupec škailj ce z desetimi cigaretami zavarovan prihodnjih 21 niza blučaj nezgode in sicer za slučaj smrti za 1000 in za slučaj onemoglosti za 300 mark. Več pač nikdo za 10 viuarjev zahtevati se more. * (Avtomatična hranilnica.) V Ittljji imajo že jedno leto avtomatične hranilnice. Tuke hranil niče so postavljene na mestnih oglih. Če vanjo vržeš denar za 10 cent ime v. pa spodaj pade vsprejemno potrdilo. Pet tacih sprejemnih potrdil pa javne hranilnico zamenjajo e hranilnici.o knjiŽco in vlagatelj potem dobi štiriodstotne obresti. Avtomati imajo prednost, da vlagatelj ni na noben čas navezan. Lani se je samo v Padovi na ta način v hranilnico vložilo 12 00O lir. * (Krvav boj) se je v noči od nedelje na ponedeljek unel v Parmi. Redarji bo hoteli areto-vati nekega pod policijskim nadzorstvom stoječega moža. Zi aretovanet pa so se potegnili njpgovi prijatelji in nastala je rabuka, v kateri je neki redar aretovanca ustrelil To je ljudi nepopisno raz-togotilo. Naskočili so stražnico in unel se je krvav, več ur trajajoč boj Redarji in vojaki so na ljudi streljali in mnogo oseb ubili in ranili. Šele, ko je prišlo večje, krdelo vojakov, se je posrečilo, razgnati izgrednike. * (Kolera v Egiptu) 01 20 do 26 juniia je v razn h krajih v Egiptu 1150 ljudij zbolelo za kolero in 024 umrlo. Književnost. — Je-li vse „prastarinau ? Zabeležil M. M. H ost ni k. Trst. Tiskom i nakladoj Dolenčeve tiskarn.-. 1896. Str. 1(J. Cena? V tej iz „Edinosti" ponatisnjeni razpravici pretresa pisatelj razna jezikoslovna vprašanja. Broiurioa je p sana v „slav-janeko**sl »venskem jeziku. *2Bx5£io3a,T7 Sere- Dunaj 9. julija. V današnjem „N. \Viener Tagblatt" pojasnjuje neki češkonemški politik, da nova nemška stranka, katera stopi na mesto levice, ne misli opustiti starih t ad»cij, nogo na njih utrditev, in da bi jej fieškonemiki poslanci le pristopili, če bi bila državna stranka. Dunaj 0. julija. V ministorstvn notranjih dei s»* vr-e posvetovanja glede premeraba zakona o zavarovanju delavčev zoper nezgode. Pravosodni tnlnisti r je naro il sodiščem, držati se strogo zakonov, kadar gre za kaznovanje tistih delodajalcev, kateri so rečenim zavarovalnicam podali neresnične p idatke o mezdah njih delavcev, da kaj prihranijo pri zavarovalnic1. Carigrad 9 julija. 60 ooo ustaških Kurdov je napadlo Diabekir. Ustaši so vse požgali in oplenili. Atene 9. julija. Mohamedanci na Kreti bo silno razburjeni, ker hoče turški vlada pomiriti UBtaŠke kristjane z izdat -imi koncesijami. Mnogo turnih poslancev je vsUd tega odpotovalo iz Kane Kahira 9. julija. Kolera se že od oktobra čedalje bolj razširja, kar pa se je prikrivalo. Glasom uradnega izkaza je od tedaj nmrlo že 8069 oseb. Slovenskim abiturijentom I Abiturijenti, tovarili 1 Z i pustili ste t"sne meje gimnazijskega obzorja, stopili sts na tis prostega Ujefljs in gibanja Kmalu, kmalu pridete na vse-u 'l iča v tujino, — a ne zabit" r mi svoje domo- N j mog 5 » i a »•! j katera pi linja dandanes vsi sloje ljud tva, je narod o-»toa ideja; marsikateri od Vas goji jo že sedaj v src o, a tallOgi zopet. ne. Z»to agi tnj to, prosim Vas agitojta v prid in blagor domovino da pristopi vsak slovenski di-unk k *.lovenrtkemu dnaškemu drnštvu Aka-d« ni eno t-In čoo Jnistvo „Tr-glav" v (iradcu je bdo in je abiraltičs slovenskih graikih vsenčUiio- nikov In Ognjišča I moinjO slovenske inteligence; pi stopite tudi Vi, abiturijenti slovenski, ko pridete v Gradec, društvo „Triglav' ! Statistika shivenikih vheii iliščoikov graikih kaže, da se ravno revnejši »I ;aki, ki v najkrajšem času svoje študije končajo, najtnin jAe drle društva BTnglav-, ker sposnavajo svojo ko Bt 1! is ti'i je š: ki ne pristopijo društva; a ti postanejo večinoma prej ah slej narodne izdaj ce Pridite tedaj, abiturijenri sliven^ki, reorga-nizujto društvo, ako je kaj elab'ga v nj»>m, a ne glejte od strani in r.e držite rok križem, saj je to delo ZS narod in Vaša dolžnost Za odbor akad. fcohn. društvo „Triglav0 v Gradcu SI. Krmavnar, upravitelj. Zahvala. Podpisano predsednifitvo k poln u je prijetno (loUaioat^ da se tem potom najarčneje zuli.aljuja vsem onim, ki ho na katerikoli naOin prijazno pripomogli, da so je slavnostna veselica v proslavo efovamkih IiIhl; >\estnikov tako povoljno in v vtaketn ozira iljajno izvršila. Posebno zahvalo pa 6e izreka prečastitemu gospodu delavnemn poSlanon Antonu Koblarjn ZS izvrstni slavnostni govor: gospodu Ivanu H ost nun zi lopo deklamacijo; slavnemu moškemu Cveterospovu rIlirijau za uiilodonnde, izborno in 18X61 umetno preda ifiauo petje, Nlavuemn poT-skemu društvu ^Slavec" aa precizno in prelepo izvajanje krasnih pesmi; slavnemu tambura&kemu z'ioi-u biibljanakega „Sokola* in njegovemu SaoSsnsmn vodji goapodn Vladimira It a v n i li a tj u -a /borno tumleiranjc ; vsem zaštitim darovateljem iu daro\ateljicam prelepih dobitkov ; vsom ćastitiia gospodičnam za njihovi neuinjr.ji trud pri ra prodajanji Šopkov in sladkorčekov. Torej VBeni skupaj in vsakemu posoboj bodi So jedonv krat najsrčnejša iu najiskrenejSa zahvala. Za Št. Pctersko moško in žensko podružnico druibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Marija Zaralk Martin MalenSok t, £. pudnižnična juodscdnica. t. podniiniiiii produodnik^ S Najčistejši in najboljši malinčev sirup v steklenicah po 1 kg 60 kr. Ka'P18—1) Ljubljana, Dunajska oeata. Meteorologijo porodilo Julij laiB opazovanja Stanje liarn-mr.tra v nun. TfimDfl-ratura v C Vetrovi N«bo Mok.rina v ram v '1 urah H. 9, zvečer 186 ti 206 si. jvzh. jasno 9. 7. zjutraj 738 0 176 nI. svzh. jasno 0 0 n 2. popoL TAl 2 89*3 si vzsvzh. dal. jasno Stoduja včerajšnja tempurahira 21\r>°, z* 20' nad Dormalom XD vins»*jr> 0«erska kronska renta 4".„ . 99 i 45 i Avstro-ogerske bančne d?lmc« , — Kreditne delnice ....... . 3n4 — . ■ 8.r> N i-i-.ki ilrž. bankovci m 100 cnark 77' /» . 11 t 74 U0 frankov.......... 9 51« t ■ 44 _ 4f» f* kr. cekini . . •> hT> p^r Postrvi d.o"bixratjo so vsalc petelc v gostilni L. Blumauer-ja v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18. (9657) Jutri v petek dne lO. julija t. L veliki VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. Z velespoStovanjem (9655) I-sraLrjL Eder, Lekarna Trnkćczy, Dunaj, V. « t] 1" si 1-u M H P Doktor pl. Trnk6czy-jeva tinktura za kurja očesa. €i!«i(ov» Mr<>«lMl\n prod knr|lm «{e»oui in proti utrjii ju lm/.i- ii t U4»gl. Ima veliko prednost, da se samo s čopičem namaže na huliti tlel. 1 steklenička z i avodi'oin, kako se rabi, in b ČoplĆem vred 40 kr , dvanajsto: ica 9 gld. 50 kr. Dobiva so (2580—-4) v lekarni Trnkoczy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Kaziiošilja se \sak dan s poŠto. i i t-* P P 3» 9t ?l t* si ii n i K Lekarna Trnk6czy v Gradca. HQr$ Izvod iz voznega reda ■velja.-vxi.egra, od 3.. j-va.xa.13«, IS©©. Nattopno omenjani prihajali;! in odhajalnl 5a*l oanačeni ao « *r«Mlnl«.e\ ro|i«kciu ćtlAIl. I 1700-lRM O.Il.o.I la I,|ubl|«ue (jul. kol.). ' Ob 13. uri 6 min. po no61 oiobnl »lak v Trbii, Poutahol, H*: ., Colovec, Franzonafeat«, l.jnliiHi, či'z Salithal ▼ Auaiee, Iialil. Omundec, Bolnoirrad, l.eml -Oaiteln, Zeli n« jateru, Inomoit, 8teyr, I a ne, M mu; . 'm Amat«ttcn. — Oli «. uri lfi min. ajutraj motani Tlak t Kočevje, Noto meito, — Ob 7. uri 10 min. oanbni vlak v Trbli, Pontaliel, Hnljuk, Oolovoc, Fran, aoiisreitc, I.juhuu, Dimni < ioa HMathal r Solnojrrad, Steyr, I.im-, Ituilejevic« 1'lzpnJ, Marijine vara, I (uh, Kr......v« var«, Karlove vare, l'ratfo, l.i; ... ' A m. t. ■ 11. -11 Dunaj. — Ob 19. uri 55 min popoludne metani vlak , Kočevje, Novu malto. — Ob II. uri 60 mili. dopoludno oaolmi vlak v '1 . .. | Vontabt.l, lirljuk, Coliiveu, l'i■nnr..-iisft ...i'-, l.iuliini, Srlatlial, Dunaj. — O°o 4. uri i>o|ioluilne ok.iIhiI vlak v Trhli, Itoljak, OtlOvM IJtibno, 6ea Seli. tli a 1 v Hitliio^rud, l.uiiil-Onateiii, /ali na Jecurti, Intunust, BrOKeuo, <''• , (lonovo, 1'nrlc, Sto>r, l.ltio, Oinuiuiitii, ličili, KiKl^j.tvUto, 1'liunj, Marijin« varn, Holi, Kraiicov« vare, Karlova varo, Prag.1, l.f|iako, Dunaj via Am, atettun. — i n. 6. uri 30 miu. av^i*«r maikiil vlvk v Kočevje, Novo m. — Ob 7. uri 44 min. »večer oiobni vlak v LMQt*Blf
  • -lltoil. l*rili»«l v I. f u lil I iti. o juž. kad.). Ob 5. url d'i min. r.jutraj uiotnii vlak ■ Dunaja via Aimt. ;; 8olnoRrnila, Br*g#UM| Inomoata, Zella. na Joccru, l.mul-Gaatolniij, Linatu r i, OiuuodouB, liclila, Auiieea, I.jubiia, Celovca, lloljaka, Franaant. foate, Tiliiaa. — Ob H. uri ajutraj oiobni vlak ia J.eio-llledk. — Ob R. url 19 min rjutraj m runi vlak ia Kočevja., ftovaga meita. — Ob 11, uri 'il min. dopoludna OMbnl vlak a Dunaj«, via. Amitetten, I.ipikegii, l'r.i ^ VnUlOOVth varov, Karlovih varov, Mrl.a, Marijinih varov, 1'lanja, llu.li . vic, Holnoirrada, I.miur, Slrvra, 1'arir.a, Oetnve, Uurilia, llrcifpnua, Ino. moala, /sila na Jer.ern, I.end-Oaaleiua, LJuhna, Celovca, 1'ontabla, Trblia. — Ob 3. uri miu. |>i>|>iiludua nm4ani Tlak la Kofevja, Novega, mrita, — Ob 4. uri liti min. popoludne oaubui vlak a Dunaja, Djuhna, Nrlrii . , Keljaka, ('olovoa, Kranaeiiafnaln, 1'inital.la, Trblaa. — Ob H. uri 85 min, ivecer ineinnl vlak la Kočevja, NoveRa mcata. — Ob B. url 4 min rs- , oaobiil vlak k Dunaja preko Amatetleua, ii I.lpaije, Vrtati, Fraiicovih vartirk Karlovih varov, llnba, Marijiuih varov, 1'1 arij a, tludnjerlu, Soluoijraila, I.jubna, linljaka, Celovca, 1'onlabla, Trbiia. — Vrhu tega oh 10. uri it min. iviicr viako nedeljo in praauik ia I ..•■■»<■ -1 ti.- •! u Odlioil la l,|iii»i:i»n*« (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 2H min. ajutraj, ob 'J uri 6 min. popoludue, ob 6. ur) TiO miu. Kvrčcr, ob 10. uri J', miu. ivečer. (1'ualednji vlak le ob nedeljah iu 1 l 'f mlnh ) l*rlIn.»I v Juho drž. kol.) iz Kamnika. Oh 6. uri r.O miu. zjutraj, oh 1 1. uri 15 min. dopoludiie, oh 6. uri 90 i■■ ■ n tvočrr, ob U. uri 55 min. r.vc£er. (1'oalodnji vlak le ob ikmIoIjaIi iu praznikih ) vešč slovenskega in nemškega jezika, 80 vzprejme v prodajalnico špecerijskega blaga in žele/a na deželi — Ponudba pod šifro M S. 18. na Upravniltvo „Slovenskrg-i Naroda-. (9656) 200 do Illill lii'klulilniv s p o d r i j a š £ aj e r s k i h belih vin letnikov 1894—1805 ponuja po vzeti množini »»«» lil <1<» is k**1* od postaje l*o lira iti* 19640—8) Franc Grcgoritsch v Makulah (Maxau). Damske bluze najnovejše fa9one v jvc**v#ji i^t>oi'i priporoma Li j ubijam a, Zvezda. (9695—5) I Starcslavno žvepleno kopališče IlJt 1 11"% 31 ( !-ilatrpii«.>il|ii p<> % ■■«■ l i<>i in mluml ju liitNti . proti MU. 'iniilh liol./.uili , liol«>cn tli v lidll.i i. I. d , t4>HMU.il* liult'Aiiili. polluili in lw{uilt Imlesiiili, kiouliuil !».> U-Kiilli «>liiMli|, HielitiriM'iii kHlnru, Mkr.iIVljiilli. nii-l.sUl Imleziii. Ko%nili «llMkrM>i (hIi, n. pr. z;ist rit[>ljctiju pO živi-m srebrn uli uvincu i t. - L o 14* Kil Iti v /.r«-lii. lil« tjMbiilktl, firisili. ji'ir.li v ivattfef. pil /lini lili i. t. d. i. t. d £SleJktriJrxa. — lVIasadba. /rui| A 11-I.huii ili «n i«-. \. lil. Uii4'* riiHlii, nt. ■ 4i 1. 1'lesnc zabave, koncerti i 1 d. ('J'Jikll—1'J Na poblaji Varaždinske toplice iri^aknje hIoIirihi dan oiniiilmb ^osto. Tndi io na razpolago pnsclmi vozovi in »e je zaradi iutih prej obrniti na oskrbnistvo kopalifiča ZdravniAka pojasnila d.ije knpali&ki zdravnik «lr. A. I.4»»uliiim. — Prospekti in brošure razpošilja zastonj in poftruine prosto uSklbrilŠtvo kopališča. Pitno zdravljenje t,*£2X£ Zahvalivši su naJlepS6 za doadaj mi izkazano zaupanjt1, usojatn se naznaniti, da sem ustanovil zdaj lastno novo delavnico v večjem stilu ki je opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji Io more ustrezati popolnoma vsem tobnifinim zahtevam ter prosim, ker imam na raipolago izbrane ihlavske inotxi, da se me tndi nadalje polasti z n »roTili; posebno se priporočam za dobavo ziclovnih vezij, vijakov, strojnih delov iz kovanega železa, vratilnih oknic, katere jtdino jaz izdelujem tukaj, potem za finejsa umetna ključarska dela, kakor vrata, ograje za balkone, terase, stopnice, grobe, vrtove in komnnije, križe in figure za stolpe, dalje za svetilke, lestence, hišno opravo iz kovanega železa, predstreške, izveske ter druga konstrukcijska dela. Frevdarki stroškov in risarije brezplačno in poštnine prosto. i 11 —9) jff stavbinski in umetni ključar. IS Hpoštovnnjem Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne". 17 38