fflgjF Posamezna številka stane 12 v. jbC* 93. številka» Maribor, dae 23». novembra 1917. Letnik IX. :ü®r©5nlna listu s — Celo leto . , K10 — Pol leta ...» 5‘— €*trt leta , 2 50 Mesečno. . . , V— *lawa| Avstrije:---- Celo leto , . , I5‘— Številke — 10 vinarjev. — biseratt ali oznanil» •e raiuosj« po 17 ete •d örerfae peotvntei j#* večkratnih oznaaHh v*#f. — popust „Strata“ refaaji v p#a-deljsk In petek popolno. Rokopisi se ne vračaj«. Uredništvo in apravniSivo: Maribor koroška ulica. S. — Telefon St. 113. Neodvisen poliilien list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom vsak dan od 11. se more govori# \2 ure đor”)(đn*‘ Maši vojaki in politika» Ko se je zazvedelo, da bi naš zunanji minister grof "Czernin radi odločil Galicijo od Avstrije in jo pripojil Poljiski, je zavladalo hudo razburjenje med Cehi in Jugoslovani. In to je nekaj prav človeškega. Videli so, da. se skuša še pred početkom mirovnih pogajanj zadovoljiti Poljake, da morejo potem na sleno pritisniti nas in Cehe, predpisati nam tako poravnavo, kakor si jo oni žele in potem stopiti pred konferenco z izjavo, da so notranji računi že pobotani. Jugoslovani, Cehi, Ukrajinci in zlasti tudi še nemški socijalisti so odločno ugovarjali misli, da bi se Galicijo že zdaj in celo pripojilo Poljski, katera naj bi imela z nami skupnega vladarja. Nemci so pa bili kar tiho. Le brezpomembno izjavo so podali, a videlo se jim je, kako bi se oni od srca radi iznebili Galicije vsaj v političnem pogledu, da, bi namreč galiških poslancev ne bilo na Dunaju. Nemci bi potem imeli v parlamentu sami večino. Poslanec K o r o š e c je že v proračunskem odboru in nato v celi zbornici podal dalekosežne izjave imenom Jugoslovanov, v katerih se je med drugim taknil tudi posledic, ) .. . «B fSPm SstSepV’j .. -.»i,«.,. /pe besede so vzbudile navdušeno odobravanje pri Cehih in Jugoslovanih. Besede so najresnejši opomin vladi in zdi se, da, so bile prav uvaževane. In res, če bi bila posledica našega truda in prelite krvi, da Nemci kar čez noč dobe v Avstriji večino in nas potem — poznamo jih dobro! — brez usmiljenja uničijo, kdo nam more zameriti, ako pri tem stavimo tudi taka vprašanja? Na misel grofa Czernina, da Ukrajince izroči Poljski, je odgovoril v imenu galiških Ukrajincev poslanec SingaleviČ, da v tem slučaju Ukrajinci v Av- Teirr iirui ■ ,j_» *•. —■ ; atriji nimajo nič več iskati. In poslanec Wassilko, j največji prijatelj vlade, njen zaupnik in pristaš, je j v veleoficijozni „Information“ povedal, da i*»ajo U-krajinci Čisto prav. če se v tem slučaju zanašajo na j — enteatol j Ugovarja se, da se politike ne sme vlači v vo jaštvo. Tudi mi smo tega mnenja, da nikakor ne gre, da se vojaki prepirajo o strankarskih zadevah po strelskih jarkih. A vsaka stvar ima neke meje in j obzire: Danes nismo več kakor v časih pred 100 le-! ti, ko so po vaseh polovili par fantov in so bili, kakor da so umrli materam in narodu. Niti z navadno vojaško dolžnostjo triletne službe nimamo več posla. Danes je vojak vsak mož od 17. do 50. leta. In ti naj bi se odrekli misliti q politiki in o usodi svojega naroda? To so črnovojniki, to je ves narod pod o-rožjem. Nismo jih mi prodali, nismo se jim odpovedali, Še vedno so deli našega naroda, cvet so naše-sra rodu. Volilci so, očetje, gospodlarji, delavci! In če se o teh govori, da bodo razmišljali o svoji nalogi, to naj bi bilo nedopustno? Slovenci smo zadnje dve leti politično jako napredovali. Stara gesla, predsodki, strahovi in oziri so izginili kakor megla v solncu. Narodna odločnost ]6 stopila na dan. Uvideli smo, da mora narod naj-preje na sebe misliti in za svojo bodočnost skrbeti, Slovenci smo bili vajeni, da vselej upoštevamo pred vsem koristi drugih, da se najprej plašno vprašamo, kaj porečejo visoki gospodi, če mi stopimo na svetlo s kako narodno zahtevo. Vsako stvar v politiki sodimo mi zdaj samo s stališča: ali to koristi našemu narodu in je-li nas to bliža naši državi, kot jo zahtevamo v deklaraciji od 30. maja 1917. Je-li je to po godu slučajnim mogotcem na Ogrskem ali na Dunaju, to nas ne sme ovirati. Malenkostne zamere pri ljudeh, ki so bili dozdaj vajeni samo naše ponižnosti, nas ne zadržujejo. So se že precej navadili tudi od revežev-Sloveneev slišati Čisto nove glasove. Ce se gre za narodno življenje, ne bomo strahotno skrivali mnenja, ampak brez obzira povedali svoje zahteve. LISTEK. Stoktiica Trstenjakovega rojstva. (Konec.1 V resnici je po svojem neumornem delovanju Trstenjak idealen mož. Le kratkih 10 let je bil v akademičnem poklicu kot gimnazijski profesor, 1. 1861—1868 je bil župnik v St. Juriju ob južni žel., potem 1. 1868—1879 na Ponikvi, naposled od 1. 1879 do svoje smrti 2. lebr. 1890 v Starem trgu pri Slov Gradiču. Te razmere nikakor niso prijale njegovemu znanstvenemu delu. Poleg stanovskih opravil je na vseh treh župnijah imel obilo gospodarskih skrbi in sitnosti, na razpolago ni imel javne velike knjižnice in arhiva, da je mož vendar ves ta Čas vstrajno deloval na literarnem polju, mu gre vsa čast. Obenem pa je bil dober gospodar. Nesebična ljubezen do naroda in znanosti ga je ves čas vodila in vnemala, da je neumorno delal, učil, pisal, navduševal, žrtvoval svoje dušne in gmotne moči. Slave in priznanja v malenkostnih naših razmerah ni pričakoval, še manj honorarja, veselje mu je delalo le, če je mogel kaj storiti za znanstvo, zlasti pa, če se mu je posrečilo, 'vzbuditi in pridobiti za književno delo kak mladi talent. Kot župnik na Ponikvi vodi uredništvo v Mariboru od 1. 1872 izhajajoče „iZore" in špisuje razpravo o slov. elementih v venetščini. Koncem 1. 1873 prepusti uredništvo „Zore“ prof. Pajku, pridrži si pa uredništvo „Zorine“ priloge „Vestnika“, kakor izrecno pravi, -iz gole ljubezni do naše književnosti.“ „Zora“ bi naj gojila leposlovje in podajala ob- činstvu v poljudni obliki posledice ratznih znanstev, „Vestnik pa bi naj prinašal znanstvene razprave. V sled neugodnih razmer se lista nista mogla, dolgo držati, 1. i878 preneha „Zora“, a neuspeh ni zlomil kril podjetnemu možu, 1.-1880 ustanovi z dr. Krekom in Šketom znanstveni list „Kres“, kateremu ostane glavni sotrudnik, dokler tudi ta list ni ugasnil. Nekaj let pozneje je zatonilo tudi Trstenjakovo delapol-no življenje. Pri svojem obsežnem znanju in silni energiji duha bi se bil v ugodnejših razmerah Trstenjak razvil v učenjaka svetovnega slovesa in bi bil lahko na zgodovinskem polju drugi Miklošič. Največ po prizadevanju Trstenjakovem se je ustanovilo pisateljsko podporno društvo, kateremu je bil Trstenjak prvi predsednik. Pobuda in podpora mladih znanstvenikov je bila Trstenjaku redno pri srcu. Tak stoji Trstenjak ob lOOletnici svojega rojstva pred sodiščem zgodovine. On sam nam podaje načelo, po katerem se naj presojajo njegova dela. V uvodu k svoji knjigi „Weriand“ (str. 4) je zapisal besede: „Vituperetis, modo corrigatis:“ Grajajte^ da ie popravite! Historična kritika ima pravico in dolžin st grajati, t. j. odkriti in priznati pomanjkljivosti v delih prejšnjih Časov, toda ne sme se pozabiti tudi na drugi del: mesto pomanjkljivega in nedostatnoga postaviti kaj popolnejšega. Zlasti to drugo točko hoče prevzeti in izvrševati kot nekako oporoko Trstenjakovo naše „(Zgodovinsko društvo.“ Stoletnica tega zvestega delavca v sedanjih nevarnih časih naj vzbudi med rojaki zmisel za idealne dobrine znanosti in umetnosti. Dejanj zahteva naš čas, ne besed in zdravic! Naš celokupni narodnopolitični in kulturni program se mora tako prikrojiti, da bo v njem znanstvo imelo samostoj- ***«-> *-- '' Da more to imeti težke posledice ne le za naš narod, ampak tudi za starodavno Avstrijo — ki jo nekateri mislijo najboljše braniti s prikrivanjem resničnega razpoloženja — to je tudi brezdvomno. Zato pa bomo svarili še nadalje, dasi se bojimo, da zadenemo na gluha ušesa. Gmv®r dr. Koroi®*. Po izvajanjih ministra za ljudsko prehrano v seji dne 21. novembra je povzel besedo poslanec eh-. Korošec, da razpravlja o razmerah na Spodnještajerskem. Govornik se je najprvo pritoževal o Čudnem postopanju štajerske cesarske namestnije. Do-sedaj se namestnik ni oziral na nobeno pritožbo o postopanju oblasti na Slovenskem Štajerskem pri rekviziciji živil. Iz tega vzroka so tudi slovenskošta-jerski poslanci odklonili svoje sodelovanje pri enketi o aprovizaciji Štajerske. Govornik opisuje brezupne prehranjevalne razmere na Štajerskem. Na Štajerskem prvotno ni bilo vojaških rekvizicij. Sicer pa je treba vprašati: Zakaj se ne rekvirira v vseh deže-iah po vojaštvu, Če se to vrši v nekaterih deželah. Kot velik pogrešek moramo označiti, da prehranjevalno ministrstvo še do danes ni prišlo tako daleč, da bi si sestavilo dobro produkcijsko in konzumno Statistiko. Prebivalstvo Slovenskega Štajerja ima resne pritožbe proti načinu rekvizicije krompirja. Pogreški, ki se pri tem dogajajo, se morajo pred vsem pripisovati pomanjkanju dobre Statistike. Organi, kojim je izročena rekvizicija, pridejo h kmetu z lističem , na katerem je napisano, koliko je baje pridelal isti kmet, koliko rabi sam in koliko mu je treba oddati. Da je mogoče pri ministru doseči odpomoč, je potrebno, da pridejo k njemu kar cele deputacije. Ljudstvo. ki ob tem času doma rabi vsako moč, mora iti samo k ministru in mu pripovedovati, kaj se zunaj dogaja. Pri rekviziciji, sena in slame se postopa kar no vrednoto, zlasti historično-umetniško znanstvo. Po pravici se imenuje zgodovina filozofija, ki uči z vzgledi. Brez historično-estetske izobrazbe ni govora o pravi ljudski in narodni kulturi. Morda težki časi železne sedanjosti porivajo bolj politiko v ospredje narodnega življenja. Toda slepec na potu je politika, ki nima za seboj celokupnega kulturnega dela. zlasti zgodovinskega znanja. Znanstvo, posebej historično, ne sme biti sicer dekla politm in njenim časovnim strujam, a znanstvo ravno s tem, da služi edino resnici, daje pravo podlago realni politiki, ki išče le dobrobit naroda. Ideal zgodovinske vede je visok in nedosegljiv, pravi Macaulay, toda to nas ne sme motiti, da drage volje priznamo tudi najmanjšo zaslugo, ki nas povzdiguje bližje idealu, nikakor pa nas ne sili, da bi bili krivični naprarn umetniku. To priznanje smo dolžni tudi našemu Trstenjaku. V linkolnski katedrali je glasovito slikano okno, ki ga je napravil neki pomagač iz steklenih koscev, katere je njegov mojster zavrgel. Ko je bilo okno zgotovljeno, je bil mojster nad umetnino tako očaran, da si je vzel življenje. Iz takih navidezno neznatnih koscev, med nji mi so tudi Trstenjakovi spisi, izdelajmo umetnino domače zgodovine in ob tej umetnini naj vzame konec nezmiselna trditev, da Slovenci nimamo zgodovine f ali da je ne potrebujemo, Trstenjakovi rojstni hiši se pravi pri „Edel-manovih“, bil je torej Trstenjak za pravo, t. j. ple-mičar. A tega Trstenjak nikdar ni vpošteval. bilo inu je pa lastno duševno plemstvo znanja in plemenitega rodoljubja. Takih plemičev na dluhu, vnetih' za idealne dobrine, naj nam še veliko rodi slovenska mati! naravnost brez glave. 'Prva za oddajo predpisana množina se je določila na polovico množine, ki se je oddala prejšnje leto. In to kljub temu, da marsikateri kmet pri letošnji suši niti ni toliko pridelal, kolikor je oddal prejšnje leto. Nasledek tega postopanja pri rekviziciji krme je strašno nazadovanje živinoreje na Štajerskem. Govornik je nato s statističnimi podatki dokazoval nazadovanje štajerske živinoreje. Nato je razpravljal o vprašanju, kako se bo ljudstvo oblačilo, in je zahteval, naj se prebivalstvu ki prideluje volno, pusti potrebno ovčjo volno. Nadalje zahteva, naj se štajerskemu prebivalstvu da možnost, da bo dobilo iz svinjskih kož potrebnega usnja in da se mu v tem oziru ne bo delalo nikakih težav. Govornik je končal: O trdotah, ki jih mora prestati slovensko prebivalstvo na Štajerskem, je g. cesarski namestnik dobro poučen, in sicer po narav-nostnih vlogah in po v državnem zboru vloženih interpelacijah. Kljub temu pa on ne stori ničesar, da bi se odpravili ti nedostatki. (Pritrjevanje.) Za radarja« V seji državne zbornice dne 13. novembra je imel ob priliki, ko se je vršila razprava o zakonski predlogi glede ureditve razmer in zboljšanja plač delavcem, poslanec <2r. Benkovič sledeči govor: V predloženem zakonskem načrtu nam je rešiti sporno vprašanje, ki ga vsebuje 2. odstavek 3. §, namr.eč določilo, ki ga smatra vlada kot določitev naj nižje mezde. Smatram, da to določilo ne vsebuje določitve minimalne mezde v pravem pomenu besede, marveč je samoobsebi, ako se že postavimo na stališče podjetnikov, nenevarno in ga bodo podjetniki žalibog mogli lahko storiti iluzorično. Saj imajo podjetniki v svojih rokah možnost, da določijo visokost plačevanja na odbitek, in bodo napravili to določilo iluzorič-iio na enostavni način, če znižajo plačevanja na odbitek. Sicer pa to določilo, za katero bom samoobsebi umevno glasoval, ni kaj novega. Zakaj že v oes. naredbi z dne 18. marca 1917, zadevajoči ureditev mezdnih in delavnih razmer v obratih, ki služijo v vojaške namene, najdemo v § 1 določilo, ki vsaj za dobo vojske ne vsebuje ničesar drugega, kakor določitev minimalne mezde, kajti ta določitev se glasi: Osebam, zaposlenim v obratih, ki služijo v vojaške namene, se mora dati plača, ki odgovarja njihovi strokovni izobrazbi in njihovemu delu, kakor tudi vsakokratnim življenjskim in delovnim razmeram. Določilo § 3, odstavek 2, zakonske predloge, o kateri se danes vrši razprava, ni nič drugega kakor izpopolnitev določil § 1 cesarske naredbe z dne i8 marca 1917, o komisijah za pritožbe. Iz tega v-zroka se po postavi, ki je danes v razpravi, ne bo ustanovilo nič novega, temveč se bo le izpopolnilo to določilo. Poljedelski minister pa je mnenja, da absolutno ne gre, da se morajo tudi plačati dela, katera se eventuelno ne izvršijo. Mi pa že imamo določilo in sicer v § 1154 b splošnega 'državljanskega zakonika v njegovi novi < bliki, v delni noveli, po kateri se v gotovih sluča-jin tudi tako delo, katero se ne izvrši, kljub temu honorira; Če n. pr. delavec zboli ali če je iz kakega V kupeja* Fr. Hr. Kadarkoli gledam to pusto jesensko deževno vreme, se vedno spomnim na lepe poletne dlneve. In kadar mi sili mraz skozi obleko, mi še bolj stresa kosti, Če pomislim na tisto toploto, ki nas je letošnje poletje ogrevala. Pa kakor si sedaj želim tedanje toplote, tako sem si takrat želel sedanjega hladu — kajti včasih je bilo že res tako soparno, da že dihati ni bilo več mogoče. Spominjam se, kaka soparica nas je morila neko avgustovo popoldne v kupeju edinega civilnega vlaka na južni železnici. Mislil bi, da se peljemo po saharski puščavi in ne po lepi, zeleni, slovenski zemlji. V kupeju nas je bilo več. Pri oknu na moji s ; malne plače, katera mora vendar enkrat prodreti v j j tej zbornici. Žal moram omeniti, da se mi zdi tö do- j i ločilo kot sigurno premalo in da se mu bodo rudar- ? j ska podjetja itak izognila s tem, da plače na odbitek j ; neb znižajo kakor so sedaj. Visoka zbornica! Vlada je v zadnji seji za na-j zadovanje produkcije v rudarstvu navedla različne i vzroke. Na čelo teh vzrokov je minister postavil pre-I hrai!jevalno vprašanje, in sicer popolnoma nezadostno prehrano, oziroma popolnoma premajhno prehrano rudarjev. Navesti hočem rudarski okoliš, katerega imam čast zastopati, t. j. trboveljski premogovni revir. Trboveljski premogovni revir je zasebna last trboveljske premogokopne družbe. Razmere v tamošnjem rudarskem konzumnem skladišču so popolnoma nezadostne; rudarjem primanjkuje najpotrebnejšega. Nedavno smo čitali, da je trboveljska premogokopna družba sklenila z neko korporacijo v Zagrebu pogodbo, po kateri si je premogokopna družba na podlagi kompenzacije — za premog — osigurala mast in druga živila; toda mast je v tem rudarskem konzumnem skladišču zelo redka stvar in delavec tega živila sploh ne dobi pred oči. Ravno-, fako je z drugimi živili, s krompirjem in koruzno mo-] ko Tudi koruzna moka bi se naj na ta način, po-j torn kompenzacij, dobila iz Zagreba, se je dobila in \ se tudi dobi, a očividno ne za delavce, kajti delavci I že mesece in mesece niso videli koruzne moke. Isto i velja tudi o fižolu, krompirju itd. Kakšni so nasledki tega? Nasledek je, da morajo vzeti delavci nar hrbtnik in morajo po cele ure, da, cele dneve, prepotovati, da si s prostim nakupom nabavijo v okolici kaj živil. In Če pridejo na mejo občine, jim tam stopijo nasproti žandarji ter jim odvzamejo tiste malenkosti, ki so jih z veliko težavo nabrali za svojo družino. Ker je bil apel na gospoda prehranjevalnega ministra popolnoma zaman, se obračam do ekscelence gospoda ministra za javna dela z nujno prošnjo, da odpravi te nedostatke, da bi v bodoče delavcem bil prosti nakup živil tako otežkočen. V zadnjem času so se od strani delavstva, kakor tudi od strani podjetja storili primerni koraki pri vladi, da bi se za Trbovlje in za bližnje revirje, ker skladišče za živila trboveljske premogokopne družbe ne more zadostiti svoji nalogi, ustanovilo državno skladišče za živila. Stvar je sedaj v teku in jaz poživljam visoko vlado, da se interesira za zadevo in jo spravi v pravi tir. Minister za javna, dela. je v svojem zadnjem govoru, v katerem se je pečal z nazadovanjem produkcije, opozarjal na dejstvo, da je vzrok za nazadovanje tudi ta, da se delavcem namesto zvišanja plač določajo fiksne draginjske in vojne 'doklade, kar bi naj pri njih povečalo veselje do dela. Jaz popolnoma pritrjam naziranju nj. ekscelence, zakaj, vojne in draginjske doklade imajo samo namen,' da se pride preko vojske; toda takoj po vojski se bodo z ozirom na končano vojsko odpravile, draginja pa bode kljub temu trajala naprej. Pravo sredstvo, da se produkcija premoga v resnici dvigne, je le povišanje mezde, ker, ako bo delavec za svoje resnično delo bolje plačan, se po- \ veča veselje do dela. In to stališče je tem pravilne- ! je, ker so vojne in draginjske doklade zlasti v tr- j boveljskem premogovnem okolišu popolnoma nezado- j stne. I (Konec prihodnjič.) | T dela je tako nepremično, le vlak jo je stresava!. Le kadar se je ozrla v Čehinjo, ki je pripovedovala, sem videl žalost v njenih očeh in bridkost zarezano v njeno lice. Ko je pogovor nanesel na vojake, je povedala, da je Hrvatica in se pelje na Dunaj k sinu, ki je izgubil v vojski dražje kakor življenje — vid. Ko nam je to povedala, smo postali vsi žalostni kakor ona, vsi strmeli v tla in mislili na grozo, ki jo morajo naši trpeti. Skozi do polovice odprto okno se je zaganjal hladilen veter in razganjal soparieo nadl nami. — Prišli smo v Celje. Dve ženski, ki sta bili pri vratih, sta izstopili. Ker so bila vrata odprta, pa je j Čehinja okno Čisto zaprla, da ni bilo prepiha. Dva \ sta vstopila v naš 'kupe, a napravila sta hrup, ka- I kor da jih je dvajset. Prvemu, ki je prihajal v naš | oddelek, nismo mogli takoj videti v obraz, ker je šel j s hrbtom, naprej, na katerem je počival dobro natla- | čeni nahrbtnik. Ko se je srečno preril skozi zanj j bolj tesna vrata, smo ga mogli videti v mastno zaliti j obraz, kakor obraz mesarice. Godrnjal je nepresta- I no. Mi smo ga začudeno poslušali in gledali, kajti j našo prtljago je s svojim nahrbtnikom kar odrinil, toliko, da ni doli padla. čez dragocen klobuk mlade j Čehinje je položil svojo težko palico. Pogladil se je j po pleči, čez obraz in okrog ust, nato z obema roka- » ma po trebuhu, svojem obilnem predsodku, na katerem jih je sklenil. Ko se je vsedel, se je oddahnil, kakor da je naredil veliko kulturno delo. „Poidi sedet, saj je prostora“, je nemški povabil svojega sopotnika, nas pa z zaničljivim pogledom ošvignil. Oni se je odzval njegovemu vabilu. Najpo- Proti Šaitftiiica, „Straža“ je takoj izjavila svojo sodbo o Šušteršiče vem izstopu iz Jugoslovanskega kluba, oziroma svojo obsodbo ŠusteršiČeve politike. Naša odkrita in možata beseda je našla splošno odobravanje. V zadoščenje nam je, da slično sodijo o Šušteršiču ne samo slovenski, marveč tudi slovanski listi. „Narodni L i s t y“ v Pragi pišejo: „Energiji slovenskih zastopnikov se je posrečilo preprečiti izvolitev dr. Šušteršiča v delegacije. Konference z grofom Czerninom in z uradniki zunanjega ministrstva, kakor tudi konference, katere je imel z zastopnikom frankove stranke, poslancem Zagorcem , dokazujejo, da dr. Šušteršič ni imel namena, da v delegacijah vod politiko, kjatera* odgovarja intenci-jam Jugoslovanskega kluba. Frankova stranka je e~ dina, ki se, kakor znano, ni pridružila deklaraciji z dne 30. majnika. Pa stranka je tako močna, da pri zadnjih volitvah v Zagrebu ni dobila niti enega mandata. Dr. Šušteršič noče zdaj iti v boj, da se revanšira za poraz pri volitvi v delegacije. Morda bo to dobro, ker v tem slučaju je zapečatena njegova politična karijera. Na žalost, ne more se mu odvzeti čast deželnega glavarja in poslanca, čeprav bi to bilo potrebno.“ Še ostreje sodi sarajevski list nadškofa Stadlerja „Hrvatski Dnevni) k.“ pod' naslovom: „Čudna uloga dr. Šušteršiča“ piše med drugim: „Mi smo dosedaj se izogibali vsaki priliki, ki se je nam nudila, da se dotaknemo spora med slovenskima voditeljema dr. Šušteršičem in pokojnim dr. Krekom, ker nam je vrlo neugodno slišati, da se hrvatska bolest — razdor — prijema tudi bratov Slovencev, ki so naša nada . . . Sedaj pa vidimo, da smo se varali v nadi, da se bo dr. Šušteršič.vendar oziral na potrebe celega hrvatsko-slovenskega naroda, a ne morda na svojo osebo ... O dr. Šušteršiču so že davno začeli krožiti nemili glasovi: da hrepeni po ministrskem stolcu, da je postal pravi tiran proti svojim političnim protivnikom, da sebe smatra za stranko itd. Zahvaliti seje treba velikemu pokojniku dr. Kreku, da ni že prej prišlo še do hujših stvari. On se je z velikim uspehom trudil rešiti pogubni spor, in je že bila nadla, da ga bo popolnoma uklonil, pa mu je nagla smrt ovrgla plemenito delo. Kar kor slišimo, dr. Šušteršič, ki se ima za veliko, če ue za vse, zahvaliti nepozabnemu pokojniku, ni hotel iti na njegov pogreb. Slaba svedočba. Daleč bi nas zapeljalo, če bi očrtali vse spletke dr. Šušteršiča, da zruši gospodarsko delo dr. Kreka . . Dr. Šušteršič ni samo protivnik svoje zemlje, katera hoče z nami živeti v jedinstveni domovini, on je tudi naš protivnik, ker podpira nam pogubni sistem ... Dr. Šušteršič ni več s telesom v Jugoslovanskem klubu, z duhom pa že davno ni več bil v njem. Protivnik! našega edinstva upirajo svoje sile, dla bi med nami zasejali razpor ter oškodovali zajedniško stvar, na žalost tudi uspevajo od Triglava do Drine in od Drave do Jadlrana. Kmalu bomo morda doživeli še Kakšno iznenađenje. Pa bodi: treba je, da se naš preje je dobil vstop velik rjav kovček, katerega ]e porival s svojim zavaljenim telesom v kupe. Obrnil se je na stran, kjer je sedela Hrvatica, vrgel kovček s silo na pregrajo na njen dležnik in potisnil Še njeno prtljago v kot. Vsi smo ga že nevoljno gledali, a rekel mu ni nihče ničesar. Ko je malo po madžarsko zaklel, je sedel vis-a-vis svojemu debelemu prijatelju. Naravnost ju nisem hotel pogledati, le samo od strani sem se tja ozrl. Kolena sta imela popolnoma sklenjena in — ka’ takega še nisem videl — celo s trebuhom sta se dotikala. Vroče jima je bilo. Pot jima je tekel z enega podbradka na drugega, dokler ni zdrčal za široko razpeto srajco. 'A1 hladila sta se s tem, da sta pustila vrata odprta. Seveda, ker je bil vete? le tam in še zelo lahek, ga mi sploh nismo čutili. Zato nas je vedno bolj tlačila Čudnega vz-duha polna soparica. 'Ozrl sem se naravnost v nju, da bi ju na ta način opozoril, naj zapreta vrata, 'dia odpremo okno. Na ta način bi lahko celi kupe hladili. A za moj pogled se nista zmenila. Njun pogovor je tekel dalje, in še ozrl se ni nihče na nas. Pogledal sem Čehinjo. Gledala je skozi okno lepe mimohiteče kraje in si Želela hladu, ki morda leži nad njimi. Iz njenih oči ni več žarel tisti blaženo mehki pogled, kakor poprej, amnak tolik srd in odločnost, kakor da gledam pred seboj svetopisemsko Judito. In Hrvatica je stisnila svojo temnordečo spodnjo ustnico pod svetlobele zobe, katerih rob je zažarel izpod rdečice zgornje ustnice (Konec prih.) tabor izčisti! Kdo je dezertiral z duhom, naj tudi dezertira s telesom. Naša ideja bo preživela vse svoje protivnike. Ce odide dr. Šušteršič, bo pristopil drug.“ Zagrebške „Novine“ — tudi izrazito katoliški list — pišejo: „Dr. Šušteršič je storil odločen korak. Situacija je sedaj popolnoma jasna in Jugoslovanskemu klubu se ne bo več treba bati zakulisnih konferenc z avstrijskimi ministri in udarcev v hrbet. Nastop 'Jugoslovanskega kluba bo bolj jedinstven in zato bolj energičen. Kakor govorijo vsi znaki, se bo skupina Susteršičeva naslonila na stranko pokojnega dr. Josipa Frank na Hrvatskem. Ideologija obeh strank je enaka: zakonita in korektna opozicija, ki stoji na oportunističnem stališču brez radikalnih potez. Dr. Šušteršič bo razvil veliko agitacijo, in zdi se, da mu ne bo manjkalo pristašev, ki se bodo uvečali zavoljo njegovega, službenega položaja, Sicer pa bo Čas kmalu pokazal, da je tudi to brezuspešen udarec in da se ne bo več mogel na našem jugu pojaviti človek vladnega zaupanja na Dunaju, ld bi mogel zbirati okoli sebe stranko. Dunaj in Pešta se bota radovala zavoljo tega razkola, pa treba, je znati, da stojijo naše , narodne vrste bolj čvrsto kakor kedaj poprej. Mi bomo hodili po zače- j tem potu do končnega cilja narodne Svobode in sa- | mostalnosti.“ j „H r v a t s k a Drž a v a“ — list Starčevičan- j ske stranke prava — poroča o Šusteršičevem izsto- | pn in o njegovih dveh izjavah in kratko dostavlja: \ „Ako je kdo pridobil z izstopom dr. Šušteršiča, je I gotovo pridobil Jugoslovanski klub. Bolj kompakten ? in bolj edin bo sedaj še bolj energično zastopal na- j lodne interese.“ J . Jug«*3%waaski klub o voli- j tvi na Kranjsko« j Jugoslovanski klub je sklenil v svoji seji dne j 20. novembra soglasno: Izvolitev poslanca-dr. Korošca delegatom za j Kranjsko je bila poslancu dr. Šušteršiču v povod, | da je izstopil iz kluba. V obrazloženje tega koraka f navaja, da je izgubil zaupanje do raznih klubovih i; članov, zlasti pa do klubovega načelnika. | Temu nasproti izjavlja Jugoslovanski klub, da j je v splošno narodnem interesu smatral za neobhod- | no potrebno, da v sedanjem veleresnem Času zastopa j kiubovo politiko posebno tudi v delegacijah njegov ] načelnik in je zato z veseljem pozdravil ponudbo j kranjskih poslancev, ki so svoj delegacijski mandlat j stavili načelniku na razpolago. | Z>a to vpoštevanje splošno narodnih interesov \ izreka klub svojo zahvalo vsem tistim kranjskim po- | slancem, ki so oddali svoje glasove dr. Korošcu. | Obenem izreka tudi klubovemu načelniku svo- j jo polno zaupanje v prepričanju, da bode tudi v na- j prej kakor doslej odločno in nesebično zastopal klu- \ bovo stališče. I načelnika S. L. S. na-se ne izvajamo nobenih posledic, ampak izjavljamo, da ostanemo prejkoslej zvesti ; rogramatičnim načelom stranke, katera naj bo prepričana, da smo ravnali po svoji najboljši vesti in da je bilo naše postopanje stvarno edino umestim v trenotku, ko ne gre za posamezne ose1 e, ampak za. usodo velike jugoslovanske ideje.“ Z ozirom na sejo izvršilnega odbora S. L, S. so imenovani poslanci poslali sleuečo izjavo: „Protestiramo najodločnejše proti temu, da je načelnik stranke sklical izvršilni odbor na dan, ko je nam, ki vestno izvršujemo svoje poslanske dolžnosti, nemogoče se udeležiti seje, v kateri naj se izvrši, kakor grozi g. načelnik, obračun. Na dnevnem redu državnega zbora so tekoči tedien stopila v ospredje važna vprašanja prehrane prebivalstva, rekvizicije, kakor tudi podaljšanje nagodbe z Ogrsko. Torej vprašanja, katera nedvomno zadevajo navzočnost prav vseh poslancev S. L. S. brez izjeme. Mi se osebno čutimo prizadete po kategoričnem sklepu izvršilnega odbora,- voliti delegatom dr. Šušteršiča, ker si doslej izvršilni odbor nikdar ni lastil te pravice, odkar obstoji stranka. Za primero navajamo, da so se celo deželni odborniki do-sedaj določevali vedut le v klubovi seji deželnih poslancev. To pa je tudi popolnoma naravno, da le poslanci, ki imajo edini popoln vpogled v politično situacijo in tudi edini nosijo odgovornost za vse posledice, dla sami po svoji najboljši vesti volijo v odseke, zastopstva, komisije in delegacije tiste osebe, do katerih imajo tako v osebnem kakor v stvarnem oziru zadostno zaupanje. (J. dr. Šušteršič se je odtegoval v zadnjem času vsakemu parlamentarnemu delu z malimi izjemami. Odklonil je izvolitev v odseke in ponuđeno mu mesto v parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba in se udeleževal le zelo redko javnih sej državnega zbora. Že to vzroka dovolj, da ga nismo volili v delegacije.“ Volilo! proti Šusterilesu Do 100 volilcev S. L. S. iz občin Št. Vid nad Ljubljano, Gornja Šiška in iz1 vasi Tacen in Šmar-tin pod Šmarno goro je dne 21. novembra načelniku S. L. S. dr. Šušteršiču poslalo sledečo izjavo: Blagorodni g. poslanec! Podpisani volilci, somišljeniki S. L. S., zelo obžalujejo, da ste izstopili iz Jugoslovanskega kluba, kateri zasluži in sedaj tudi potrebuje popolnega zaupanja. V tem kritičnem in za Vse avstrijsko jugoslovanstvo tako odločilnem času morajo pasti vsi osebni oziri'. Zeto Vas, blagorodni g. poslanec, nujno prosimo in pozivljemo, da nemudoma prekličete svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba, pa tudi vnaprej kot zvest in delaven član tega kluba zastopate korist in blagor vsega, slovenskega ljudstva. Ako te naše nujne prošnje in želje ne izpolnite, bomo prisiljeni, Vam kot poslancu in načelniku S. L. S odreči svoje zaupanje.“ L OHV+ttWi&XK, «*- Krast j sM poslano! S. L S proti Sn*t*rif2i| Z ozirom na Šusteršičevo izjavo o priliki njegovega izstopa so kranjski poslanci Demšar, Gostinčar, Hladnik, Jarc, vitez Pogačnik, Lovro Pogačnik objavili naslednje razjasnilo: „Že majnika meseca se je odločila pretežna večina kranjskih poslancev S. L. S., da voli v letošnje delegacije — ne glede na osebo — načelnika Jugoslovanskega kluba in mu da s tem priložnost zastopati deklaracijsko politiko kluba tudi tam. G. dr. Korošec je kot takratni načelnik vodil vse pogovore in pogajanja tako z vlado, kakor z različnimi državnozborskimi klubi, zastopniki Hrvatske, Bosne in Hercegovine, ter je vsled tega v sedanjem času, ko ne gre samo za koristi posameznih dežel, ampak le pred vsem za interese celokupnega jugoslovanskega, naroda, v prvi vrsti poklican govoriti v delegacijah. Štajerska letos nima slovenskega zastopnika v delegacijah. Goričani so radi vojnih dogodkov doma polagali važnost na to, da so zastopani po svojem ožjem rojaku, o čemer je tudi g. dr. Šušteršič vedel. Dosedaj je bil 15 dolgih let g. dr. Šušteršič vedno delegat, razen kadar je sam na lastno roko določil g. ar. Korošca za delegata za Kranjsko. Ker g. dr. Šušteršič javno izjavlja, da je nezaupnost do razo in članov, osebno pa do načelstva vzrok njegovega izstopa iz skupnega kluba, potem smo tudi mi prisiljeni povedati javnosti, "da g. dr. Šušteršič že delj časa iz tehtnih vzrokov ne uživa tistega zaupanja, da bi mu mogli poveriti v tem usodnem trenutku zastopstvo naše stvari v delegacijah. S tem izvršujemo tudi en del poslednje volje našega nepozabnega dr. Kreka. Nismo se mogli odločiti zanj, tudi ako bi ne i meli ozirov na klubovega n ačelnika. Mi iz napado / Državni zbor. V torkovi seji je zbornica nadaljevala razpravo o zakonski predlogi glede ustanovitve novega ministrstva za socialno oskrbo. K besedi se je med drugimi oglasil tudi minister dr. Malaja, ki je obrazložil posamezne točke delokroga novega ministrstva, kakor mladinska oskrba, oskrba vojnih oškodovanih in preostalih v vojni padlih vojakov, oskrba žen vojnih invalidov, stanovanjska oskrba za. državne u-službenee, rešitev o vprašanju organizacije posredovanja za delo, vprašanje bolniškega zavarovanja in še več drugih. Zakonska predloga, da se ustanovi novo ministrstvo za, socialno oskrbo, je bila skoraj enoglasno sprejeta, nakar se je vršila razprava o zakonski predlogi glede izbrisa posledic kazenskih obsodb. Ta zakonska predloga določa, cfa bi se obsojenim osebam, ki so bile na dobrem glasu,-predao so bile obsojene, spregledale posledice kazenske obsodbe, ako popravijo storjeno škodo in ako je od obsodbe preteklo več let, ne da bi bile v novic sod-nijsko kaznovane. Po tem zakonu bi se take osebe smatralo, kakor da bi sploh ne bile predkaznovane. Tak zakon bi bil zlasti v prid mladinskim osebam , ■d so v svoji mladinski nepremišljenosti zagrešile kako sodnijsko obsodbo, v poznejši dobi pa niso bile nič več kaznovane. Take osebe se bodo po novem zakonu smatrale kakor da bi sploh ne bile predkaz-novane. Zbornica je sprejela to zakjonsko predlogo. Končno je zbornica razpravljala o zakonski predlogi glede enkratnega, zvišanja draginjskih doklad državnim uslužbencem, zlasti uslužbencem, nižjih činovnik razredov. Tudi to zakonsko predlogo je zbornica sprejela, nakar je vlačila predložila zbornici več zakonskih načrtov, kakor glede zvišanja davka na sladkor, glede začasne nagodbe z Dgrsko in obdace-,r:i avstro-ogrske banke.. Sredina seja zbornice se je vršila v znamenju raznih vprašanj in interpelacij glede ljudske prehrane. Vladna, predloga glede zvišanja, davka na sladkor je bila izročena finančnemu odseku, predloga glede premestitve okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj justičnemu odseku, vladni predlogi glede podaljšanja, nagodbe z Ogrsko ter obdaČenja, avstro-ogrske banke sta pa bili izročeni nagodbenemu odse- ku. Prečitana je bila nato interpelacija čeških in jugoslovanskih poslancev, v kateri se z ozirom na izjave ogrske vlade, podane v seji ogrske zbornice z cino 20. novembra, svari vlada, da ista naj ne eka-, onira krone v političnih bojih; obenem se pozivata ministrski predsednik in justični minister, da podata natančna tozadevna pojasnila o tem, kake in katere obljube in izjave je dala avstrijska vlada ogrski vladi v zadevi deklaracije Cehov in Jugoslovanov. podane dne 30. maja v državni zbornici. Nato se je vršila razprava v zbornici glede raznih vprašanj o ljudski prehrani. V teku razprave je prišlo do hudih spopadov med zborničnim predsednikom dr. (Vroßom in nemškimi agrarnimi poslanci, ker je hotel nemški agrarni poslanec Goli govoriti delj kakor 20 minut. V zbornici je nastal silen hrup in prerekanje, ki se je le počasi poleglo. K besedi se je o-giasil minister za ljudsko prehrano Höfer, ki se je zavaroval proti trditvi raznih agrarnih poslancev,, češ, da je ministrstvo za ljudsko prehrano sovražno kmetijstvu. Glede porazdelitve krompirja je izjavil, da se je letos, kakor se ceni, pridelalo v Avstriji o-k-og 70 milijonov meterskih stotov krompirja in da se bo od te količine vzelo okrog 17 milijonov meterskih stotov, ki se bodo porabili za civilno prebivalstvo. Na medklic češkega poslanca Frante, katero množino krompirja nam bo letos od svoje obilne letine dala na razpolago Nemčija, je odgovoril minister, da nam bo letos dala Nemčija 4000 vagonov krompirja,, ki se bo porazdelil med Tirolsko, Pred-arelsko in Solnograško. Kar dostaje rekvizicije sena in slame za armadne namene, je omenil minister, da se bo moralo brezpogojno rekvirirati za armadne namene do 7.4 milijonov meterskih stotov sena in slame. Nazadnje je še omenil nevarnost, da nam bo kmalu zmanjkalo kavinik zalog, vsled česar je bila vlada, prisiljena, da je začela izdajati kavo z razno primesjo. Za njim je govoril poslanec dr. Korošec, ki je ožigosal postopanje štajerskega cesarskega namestnika glede rekvizicij živil na Slovenskem Štajerskem. Njegov govor priobčujemo na drugem mestu. Nato je slovenski poslanec Jarc ožigosal v ostrih besedah zlorabo besedle patriotizem pri raznih rekvizicij ah. Kmetom se predbaoiva, češ, da so premalo patriotični, Če za vojaštvo ue (lajajo zelo hitro potrebnih živil. Tudi vlada se poslužuje takih očitanj. Obe državni polovici bi morali v enaki meri dajati to, kar se zahteva od njih. Toda za Ogre ne velja izraz „vztrajati.“ Nadalje se pritožuje glede presilnih rekvizicij sena in slame na Kranjskem; Kranjska je vsled tega, ker je neposredino zaledje so soško fronto, vsled silnih rekvizicij takore-koč brez vse živine. Veliko krivdo zadene tudi vojaško upravo, ki pusti na tisoče vagonov sena in slame ležati zunaj na prostem, kjer lije dež na nje in kjer segnije seno in slama. Tudi nima avstrijska vlada potrebnega poguma, da bi glede enakomerne porazdelitve in rekvizicije raznih potrebščin spregovorila z ogrsko vlado kako resno besedo. Pač pa, je mogoče nekaj drugega, dla bi namreč, ako bi zbornic:!, nadaljevala svoje napade na Ogrsko, justični minister Schauer iztaknil kje kak nov paragraf, da bi se kazensko postopalo proti tistemu poslancu, ki bi trdil, da Ogrska glede dajatev ne izvršuje svoje dolžnosti. Govornik je nato vprašal vlado, kakšno množino sena, slame, živine in krompirja smo dobili iz Ogrske. Slično kakor s krmili, stoje razmere glede drugih živil. Vztrajati ali vzdržati ne bomo mogli, ako nam Ogrska ne bo dala vsaj toliko, kot je nam dajala v mirnih časih. Ako minister za ljudsko prehrano naglasa, da zalaga Ogrska vso armado s krušnim žitom, naj minister še tudi pove, kam neki sedaj pride tistih 140.000 vagonov živil, katere nam je dajala Ogrska v mirnem času. Poslanec je nadalje vprašal ministra Höfer ja, kaj je s tistimi živili, katera smo vplenili v Italiji, da se ta živila zasigu-rajo pred pretiranimi cenami, kajti že sedaj se plačujejo na Dunaju za olje, riž itd. nečuveno visoke svote. Končno je govornik pozival vlado, naj bo toliko možata, da bo vsaj sedaj v zadnji uri postopala bolj odločno proti Ogrski. — Poslanec dr. Benko-V i Č interpelira domobranskega ministra v zadevi o-nrostitev od črnovojne dolžnosti, zahtevajoč: 1, da se onim, ki so „s končnim terminom“ oproščeni, tako da bi morali po tem terminu brezpogojno nastopiti aktivno vojaško službo, oprostitev na prošnjo podaljša, če niso sposobni za frontno službo in Če so v civilnem razmerju še dalje neobhod n o potrebni, tedaj posebno poljedelcem; 2. da se takoj izvršijo one oprostitve, katera, vojaška poveljstva samolastno zali vlačujejo in da, so poveljstvom strogo prepove take \ samovoljnosti. — Slovenski poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, dr. Ravnihar, dr. Pogačnik in prof. Jaro so vložili 72 strani obširno interpelacijo na celokupno ministrstvo v zadevi prepovedi rabe slovenskih čitank na srednjih šolan. Posebno poglavje je posvečeno strupenemu sovražniku vsake slovenske kulture Kalteneggerju. 'Ta gospod je započel preganjanje na iniciativo graških pobalinov v letu 1914, ki so pričeli s preganjanjem Slovencev pod naslovom nekega delavnega, odbora. Poslanec 'dr. Lovro Pogačnik je vložil na trgovinskega ministra naslednjo interpelacijo: Dočim imajo Ir'OŠtni pečati v Dalmaciji na prvem mestu hrvatsko in na, d nem mestu italijansko označilo,, dočim sta na, Gešk< in Moravskem češko in nemško označilo enakonr: ni pa nikjer izvedena, taka enakopr^v- S.nost v slovenskih deželah Kranjsko, Štajersko, Ko- roško in Primorsko. Da, na Južnem Štajerskem mnogi kraji z močno slovensko manjšino sploh nimajo ni kake g a slovenskega označila, enako na Koroškem z malo izjemo celo čisto slovenski kraji. In prav tako nima poštni pečat mesta Gorice in Trsta slovenskega označila, doČim pa imajo čisto slovenski kraji kakor Tolmin, Kobarid, Bovec in drugi nemško označilo celo na prvem mestu. -'Z ozirom na to v-praišamo: Ali hoče nj. ekscelenca izvesti popolno e-nakopravnost pri označevanju na poštnih ‘ pečatih v ^ori imenovanih deželah? — Poslanec Brenčič je podal interpelacijo proti nemškemu dopisovanju sodnij na Spodnjem Štajerskem in Koroškem na župnijske urade. To ie nov korak za germanizacijo , proti kateri interpelantje protestirajo. Kakor se! nam poroča, ne dopisujejo samo sodnije, marveč tudi razne druge oblastnije na 'Spodnjem Štajerskem župnim uradom dosledlno in skoraj izključno nemško. Treba bo ta nemškutarski Avgijev hlev temeljito izčistiti vsake germanizacije, naj pride od kogarkoli. — Nato so se vršile volitve v takozvano kvotno deputacijo, v katero je bil izmed Slovencev izvoljen poslaneo Laginja. Prihodnja seja.danes v petek, dne 23. nov, Ob Piavi so Italijani organizirali resnejši odpor proti našemu prodiranju preko Piave. Desni breg Piave nudi Italijanom izborno obrambo, ker je zelo strm in ga torej naši ne morejo zlahk'a doseči. Da bi dosegli svoj namen, so Italijani zbrali na višini II Montello med krajema Nervesa in Cornuda na desnem bregu močno artilerijo, katera siplje na naše postojanke na levem bregu Piave močen ogenj. - Med Brento in Piavo so deli Krausove skupine z naskokom zavzeli višinski postojanki M. Fontana secca in Monte Spinuccia. Boj za Monte Tomba in Monte Grappa pa se še nadaljuje. Naši torej na tem delu bojišča kljub številnemu ojaČevan-ju, ki ga dobivajo Italijani, polagoma prodirajo iz gorovja v nižavo. — Iz prostora med Brento in A d i ž o nobenih poročil. — Švicarska poročila pravijo. dla je italijansko armadno vodstvo odredilo izpraznitev ozemlja daleč nazaj za sedanjo italijansko fronto. Iz tega se sklepa, da računa sovražnik z umikom od Piave do Adiže. Italijanski napadi oh spodnji Piavi. Iz italijanskih uradnih poročil je posneti, da so pričeli Lahi napadati tudi ob spodnjem toku Piave in se trudijo, da bi vrgli Boroevičevo armado naze, . Skoro gotovo se gre tukaj samo za boje naših čet, ki so prodrle na desni breg Piave in ki, so bile, kakor piše „Pester Lloyd“, oddaljene od Benetk samo še 14 km. Italijani med Brento in Piavo v premoči?! Med Brento in Piavo, in sicer v ozemlju gore Monte Tomba (južno od mesteca Quero), se vršijo srditi boji. Našim se je že posrečilo zavzeti severno uobočje te gore. Monte Tomba in Monte Grappa sta zadnji važnejši višinski postojanki, ki zavirata na<-Šim dohod v prostor Bassano—Trevizo. Ce bi. Lahi izgubili ti dve postojanki, bi bilo njih armadnemu vodstvu nemogoče držati fronto ob Piavi, in onemogočen bi tudi bil sovražni odpor na ozemlju Sedem občin. Italijansko in francosko armadno poveljstvo je torej v naglici vrglo med Piavo in Brento številke rezerve, posebno došle francoske in angleške čete Sovražnik je, kar se tiče števila moštva, v tem ? rostoru sedaj v premoči. Pričakovati torej smemo, da se bodo na tem delu fronte odigravali v bodočih dneh resni boji. Inslo fioiišče. Kakor se v nekaterih listih poroča, se Rusi t ripravljajo, da zapustijo vzhodnogališki mesti Gr-zvmalov in Skalat, ki sta bili v njihovi posesti. Prednje postojanke so že izpraznili. To bi torej bilo znamenje, da se Rusi iz bojišča umikajo na mirovno polje. Novi ruski minister je baje tudi odredil, da se štiridesetletni izpustijo iz armadne zveze. To bi bil začetek ruske demobilizacije. V vrsto teh poročil tudi spada vest balkanskega poročevalca angleškega lista „Times“, da je Lenin kot poglavar boljševikov, ki se baje zdaj čutijo dovolj močne, brzojavil všem vojskujočim se državam, da naj sklenejo trimesečno premirje. Reuter celo poroča, da je vlada boljševikov ukazala vrhovnim poveljnikom, naj se sovražnim poveljnikom približajo ter jim ponudijo premirje, da bi se mogla začeti mirovna pogajanja. Uradno pa še ta poročila niso potrjena. francos!« fajišce. _ V Flandriji in sicer v odseku pri mestu Cam-brai so Francozi in Angleži pred nekaterimi dnevi pričeli z ofenzivo in so nemško fronto južnozahodno od omenjenega mesta vpognili za 8 do 10 km. V pre-dornem odseku je zbral sovražnik svoje najboljše sveže čete, da razširi svoj prvotni uspeh. Clemenceau za brezobzirno nadaljevanje vojske. Novi francoski ministrski predsednik Clemenceau je podal dne 20. t. m. v francoski zbornici izjavo, iz katere je razvidno, da je strastno zavzet za nadaljevanje vojske. Njegova izjava navaja,: Prevzeli smo vlado, da vojsko s podvojenim naporom nadaljujemo. Predstavljajmo se prešinjeni edilne misli na neomejeno vojsko. Z vojaki živimo, trpimo, borimo se ž njimi, vsem se odpovejmo, kar ne pripada domovini. Skupno z vsemi našimi zavezniki tvorimo neomajljivo skalo, zaporo, M je ni mogoče prekoračiti Molčeči vojaki v tvornicah, ki lahko rečejo z vojaki v strelskih jarkih, da delajo vse za domovino. Storile so se napake; popravimo jih. Zločini so se zgodili proti Franciji; hitro jih kaznujmo. Pokora se mora izvesti strogo po postavi, öd te dolžnosti nas ne odvrnejo oziri na osebe in ne politične strasti. Preveč francoske krvi se je že prelilo. Slabost po-menja sokrivdo. Vse krivce pred vojno sodišče! Nobene pacifistične vojske več! Ne izdajalstva, ne polovičnega izdajalstva. Vojsko more le vojska ubiti. Med dva ognja ne smejo naše armade priti. — Izjavo vlade je zbornica sprejela s 418 proti 65 glasovom. Potem, ko so preČitali izjavo, je izjavil Clemenceau, da ni iskal moči. Ce mu zbornica ne zaupa, naj pove, ker se mu itak bliža življenje koncu. Ne veruje, da bi zveza narodov končala vojsko, ker bi pristopu Nemčije ugovarjal, ker ne da ničesar na njen podpis. Moj smoter je zmaga. Socijalistom je rekel: Vaše mišljenje je plemenito, ljudje, ki se bijejo, hočejo mir; med tem ko se bijejo, se zbirajo socijalisti in pravijo, da jutri pričakujejo pogajanj in da bomo jutri stali na pragu miru. Tako se narodi le razoroži. Clemenceau je obljubil, da bo odpravil tajno diplomacijo in nastopil za neomejeno vojsko. Turška bojišča. Po poročilih iz Londona so Angleži dne 17 novembra zasedli J a f o. ki leži ob skalnati morski obali v južni Palestini. Mesto šteje 45.000 prebivalcev, med temi je samo 8000 kristjanov, 2000 jodov, ostali so pa mohamedanci. Jafa je staro mesto kajti v raznih egiptovskih napisih se imenuje že leta 2000 pr. Kr. r. Jafa je večkrat menjala svoje gospodarje. Za Časa, ko se je mudil sv. Peter v Jafi, je bilo mesto pod oblastjo Rimljanov. V dobi križarskih vojsk je igrala Jafa važno vlogo, kajti bila je. zbirališče križarskih čet. Od leta 1268 naprej je Jafa z malim presledkom za časa Napoleona Bonar parte pod turško oblastjo. Jafa je zelo važno trgovsko mesto. Iz Jafe pelje v Jeruzalem 56 km diolga železnica. Ker pritiskajo Angleži od južne in zahodne strani proti Jeruzalemu, kojega lega je taka, da se bo mesto dalo le prav težko uspešno braniti, je J eruzalem v nevarnosti, da ga zasedejo Angleži. Bolgarija in Turčija sta hoteli skleniti poseben mir? „Petit Parisien“ piše: Nemški cesar je šel v Bolgarijo in Turčijo radi tega, da pridobi oba svoja zaveznika za vstraja-nie v vojni osrednjih držav. Pariški list pravi, daje Bolgarija hotela skleniti poseben mir, kakor tudi Turčija. Razun tega se je cesar Viljem z bolgarskim kraljem dogovoril za odhod nemških čet z macedon-ske fronte, ker so potrebne na zapadnem in laškem bojišču. Politi ču«? vesti. Vsem preganjanim, obsojenim, interniranim in l konfin r nim naznanjamo, da prične na Dunaju \ poslovati posebna preiskovalna komisija, ki bo se-\ stavljena iz zastopnikov vlade, vojaštva in posian-\ ske zbornice. »Jugoslovanski klub« potrebuje nuj 1 no materiala, zato prosimo vse prizadete naj poš-\ ljejo čimpreje svoje točne in stvarne podatke na i »Jugoslovanski k!ub« na Dunaj I., Parlament. Kranjski deželni predsednik gre? O kranjskem j deželnem predsedniku poročajo hrvatski listi iz du-•: najskih parlamentarnih krogov: Govori se, da bo j generalnemu gubernatorju za okupirane italijanske I pokrajine prideljen kot civilni adlatus kranjski de-I želni predsednik grof Henrik Attems. Grof Attems I je dolgo služboval v Gorici in v Trstu, zna dobro j italijansko ter pozna tudi razmere. Uradno še ta jj vest ni potrjena. Nov delovni red v državni zbornici. Dne 21. j novembra se je vršilo posvetovanje zborničnega j predsednika dr. Groba z Bačelniki odsekov. Skle-I nilo se je, da bo zbornični predsednik predlagal j na posvetovanju načelnikov zborničnih strank, ki j se bo vršilo te dni, da se naj v bodoče vršijo j plenarne seje zbornice ob torkih, sredah, četrtkih in petkih v vsakem tednu od 10. ure predpoldne do 2. ure popoldne. Od 8 ure popoldne M se pa naj vršile seje raznih odsekov. Hrvatski sabor je dne 19. t. m. izvolil odsek za volilno reformo, obstoječo iz 15 članov. Predsednik je grof Kulmer. Saborske seje so se nato preložile do časa, ko bo odsek izdelal načrt za volilno premovo. — Hrvatska vlada je vložila dodatni predlog, da se v saboru pomnoži število vi-rilistov V sabor bi po tem predlogu še prišli po en zastodnik židovskega, augsburško- in helvetsko protestantskega svečeništva. Nagodba. Ker radi sedanjih razmer ni mogoče skleniti definitivne nagodbe med Avstrijo in Ogrsko, sta se obe vladi zedinili, da bosta predložili začasno nagodbo, ki bo segala k večjemu do 81. decembra 1919. Vlada je že predložila v dunajski in budimpeštanski zbornici tozadevne vladne predloge. Madžarska armada. »A Nap« javlja, da je mi nistrskemu predsedniku Weckerleju uspela popolna madžarizacija ogrskega dela armade. V zmislu pogodbe z armadnim vodstvom bo ustanovljeno v Budimpešti posebno kraljevsko ogrsko vojno ministrstvo, na Dunaja pa c. kr. vojno ministrstvo. Posredovalec med tema dvema vojaškima upravama bo generalni štab. V onem delu armade, ki se rekrutira iz Ogrske, bo madžarščina poveljeval ni in službeni jezik. Pri hrvatskih polkih bo službeni jezik hrvatski. Nemški bodo morali znati le višji štabni oficirji. Poslanec Schürff in tovariši so v seji avstrijske poslanske zbornice dne 20. t. m. vložili radi tega posebno interpelacijo na domobranskega ministra. Ogrski državni zbor proti Čehom in Jugoslovanom, V seji ogrskega državnega zbora dne 20. t. m. so skoro vse madžarske stranke podale ostre interpelacije radi napadov češkilh in jugoslovanskih govornikov proti Madžarom v poljski debati dunajske zbornice. Grof Tisza je povrh interpelirai radi državnopravnega razmerja nove Poljske k monarl*j-ji. V začetku seje, v kateri je predložila vlada budget za leto 1917-18, je prišlo do interesantnega incidenta. Grof Tisza je izjavil, da sicer dobavi goveje živine za Avstrijo ne oporeka, da pa so mu zdi kontingent prašičev previsok. Protestiral je proti temu, da vlada zlorablja aprovizaeijsko vprašanje v politične agitacijsko svrhe, Minister za prehrano grof Hadik je razburjeno odgovarjal, češ, grof Tisza le naj poskrbi, da bo predvsem njegova lastna stranka opustila polifjčjno izrabljanje aprotvizaciijskih zadev. Minister je pri tem povedal, da je neki član Tiszove stranke na volilnem snodu izjavil, da bi Ogrska ne smela pošiljati Avstriji nobenega žita in nobene moke, ker dobivajo to žito in moko tudi češki izdajalci. (Velik hrup pri Tiszovcih). — V seji dne 21. t. m. so poslanci Serenyi, Landau, Bakonyi, Polonyi in grof Ändrassy govorili o napadih čeških in jugoslovanskih poslancev v avstrijski državni zbornici. Ministrski predsednik Wekerle je izjavil, da se je že poslala cesarju spomenica, v kateri se ga prosi, da naj prepreči uresničenje čeških in jugoslovanskih državnopravnih zahtev. Poslanec Fenyes je vložil interpelacijo, v kateri trdi, da je nekaj češkega moštva na; torpednih čolnih prešlo k sovražniku in da so Cehi Italijanom izdajali postojanke naše artilerije. Honvedjni minister Szurmay je izjavil, da je o tem danes prvokrat slišal in da je treba zadevo, M : mu je popolnoma nepoznana, poprej natančno preiskati, prodno se izreče o njej končna sodba. —■ Iz te-I ga se vidi, da znajo Madžari ravnotako izviti iz tr-i te kakšno „veleizdajstvo Slovanov“, kakor pa naši S Nemci in nemškutarji. Treba je, da, dobijo ti oholi i Madžari odgovor, kakoršnega zaslužijo. — V tej seji J je prehranjevalni minister grof Hadik izjavil na in-1 terpelacijo poslanca Fenyesa, ki je zahteval, da O- grška ne sme pošiljati Avstriji nobene masti več, 'da j Ogrska ne more biti z Avstrijo v vojnem stanju. O- I grška itak ne more pošiljati več toliko masti v A v- | strijo, kakor se je prvotno zavezala. Slovaki so cesarju in kralju najvdanejši narod j v boju vztrajni, v trpljenju potrpežljivi. Za pla* ] čilo jim je poslal ogrski naučni minister odlok, da | se mora na slovaških ljudskih šolah, kjer se je j doslej vsaj verouk še poučeval v slovaškem jezi j ku, uvesti tudi za ta predmet rnadjarščina. Še mo j liti morajo slovaški otroci samo v madžarskem j jeziku 70-letnica hrvatskoga uradnega in službenega \ jezika. Dne 23. minulega meseca je minulo 70 let, odkar je hrvatski sabor na predlog Ivana pl. Kukuljeviča proglasil hrvatski jezik uradnim in službenim jezikom. V spomin na ta znameniti kulturno zgodovinski dogodek postavijo dne 27. t. m. v zagrebški mestni hiši mramorno spominsko ploščo. Vzporednost dualizma. Dunajski mestni svet se je letošnjo spomlad obrnil na magistrat, naj upelje na dunajskih ljudskih in meščanskih šolah madžarščino kot stranski predmet. Župan dr. Weiß kirchner je podregal magistrat, naj kmalu izgotovi predpriprave, ker polaga največjo važnost na u resničenje teh šolskih načrtov. Župan v Pešti dr. Barcy je pa odredil, naj se na peštanskih občin s ki h šolah upelje nemščina kot stranski predmet. Tako si torej vodilna naroda avstro-ogrskega dualizma segata v roke: Nemci se kodo učili madžar ščine, Madžari pa nemški jezik. Roko v roki nameravajo obvladovati dualističao avstro-ogrsko mo-narl ijo. Za kak slovanski jezik kajpada ni prostora ne na Dunaju ne v Pešti. Nemški državni zbor se sestane 29. t. m. Državni kancelar grof Hertling bo razvil svoj program. Enkratni vojni prispevek v Nemčiji. Nemški državni zbor bo sklepal v prihodnji seji o enkratnem izrednem vojnem prispevku (rekviziciji premoženja) v znesku 15 milijard mark. Tedenske novice. Petdesetletnico svojega rojstva je slavil te dni poslanec František Stančk, voditelj češkega držav no-zborskega agrarnega kluba in predsednik Ćeš- I kega Svaza. Dolga leta deluje poslanec Stane k kot deželni poslanec v moravskem deželnem zbo ru in več dob je tudi že zastopnik češkega na roda v državnem zboru. Poslanec Stanek spada med najagilnejše češke politike ter je na glasu kot eden najodličnejših čeških govornikov. 1501etnica Andrej Hofeija. Včeraj, dne 22. t. m. je minulo 150 let, odkar je bil rojen slavni tirolski junak Andrej Hofer. Po celi deželi se vršijo velike slavnosti. Iz deželnih bolnišnic. Deželni odbor je imenoval med drugimi tudi gospoda Hribernika v Celju in gospoda Tretjaka v Slovenjemgradcu deželnim kancelistom. — Za vodjo oddelka za bolnike na tuberkulozi v Ljubnem na Goroj. Štajerskem je imenovan g. dr. Vilko Marin, ki je S zajedno sekundarij v bolnišnici. Kancelist mariborske bolnišnice g. Golob, ki je j že od predaje trdnjave Przemysla v ruskem vjet j ništvu, je pomaknjen v 10. plačilni razred. Imenovanje v sodni službi. Za namestnika dr- j žavnega pravdnika je imenovan okrajni sodnik dr. j Friderik Marinitsch v Celju za Celje. Grof Poizer odstopil. Ravnatelj kabinetne pi- j same dr. Artur gro! Poizer je radi bolezni odstopil. Cesar je njegov odstop vzel na znanje. Friscbaufova ŠOletnica. Dne 17. septembra t. j 1. je dopolnil vseučiliški profesor v pokoju dr. Iv. j Frischauf 80 let. Proleser Frischauf je velik prijatelj slovenskih planin. Radi svoje nepristranosti in prijateljstva napram Slovencem ga nemški za grizenci silno sovražijo. Vzdrževalnina. Ministrstvo za deželno brambo je odredilo, da morajo komisije za odmero vzdr-ževalnine rešiti vse vloge tako hitro, da dobi vsak- j do razsodbo komisije v teku 30 dni od dneva priglasitve. Za vojne vjetnike v italijanskem vjetništvu. Poštna uprava naznanja, da je za nedoločeni čas ustavljeno pošiljanje poštnih zavojev, dopisnic in sploh vseh poštnih pošiljatev našim vojakom, ki se nahajajo v italijanskem vjetništvu. 7 Rekviriranje vrvi zvonov ustavljeno. Na vpra Sanje škofijskega ordinariata pri Sv. Hipoiitu na NižjeaAvstrijskem, kako je z zadevo rekviriranja vrvi zvonov za vojaško upravo, je odgovorilo voj no ministrsvo, da je ustavljeno rekviriranje vrvi zvonov, katere so v zadnjem času sneli z zvoni kov. Za Tiskovni doni v Mariboru .so darovali po. gg.: Pungartnik Franc, Slivnica, 2. K; Pungartnik Marija, Slivnica, 2 K; Brumen Martin, Cven, 10 K; ieržan Marija, St. Vid pri Planini, 2 K; Zakošek VC, St. Vid pri Planini, 10 K; Ferlinc Alojzija, Sv. An« na Krembergu, 2 K; Skale Marija, Arclin pri V o,, ti H. u. 3 K; Grogi Rajmund, vojak, Celje, 5 K; •Jus Jurij, Vodole, Žetale, 10 K; Selmajer Jurij, dijak, Ptuj, 10 K; Rodbina Vršič, Kokolajnšak, Sv. Jurij ob Ščavnici, 10 kron; Gosak Franc, Sv. Jatsž na Peči, 100 K; Obrelit Tereza, Maribor, 10 K: Bauman Stefan, Podova, 4 K; Leskovar Marija, posestniška hči, Sikole pri Pragarskem, 1 K; Ma-lainer Karel, kaplan, Žetale, 100 K; Bučar Kristina, trnovka v Cadramu, 20 K; Neimenovan, Sv. Križ nad Mariborom, 200 K; Mišič Adam, Feldhol, 1 K; Strah Jurij, veleposestnik, Sv. Andraž v Slov. gor., 8 K: Kramberger Marija, Sv. Bollenk v Slov. gor., 3 K; Rumpf Ivana, Kamnica, 2 K; Posojilnica v Gornji Radgoni 200 K; Medved Josipina, posestnica, Lehen, 20 K; Jager Avguštin, Sv. Jurij ob juž. ž., 10 K: Zajko Kristina, Prihova, 3 K; Janžič Katarina, Spodnje Hoče. 20 K; Ploj Alojzija, Jarenina, 5 K; Neimenovan, Sv. Lenart v Slov. gor., 4 K; An-drojna Micika, Sv. Jurij v Slov. gor., 5 K; Neimenovan, Hotinja vas, 5 K; Koropec Marija, Spodnja Nova vas pri Slov. Bistrici, 20 K: Neimenovan, Sp. Nova vas pri Slov. Bistrici, 20 K; Vešner Kristina, Krčevine pri Mariboru, 2 K; Šniderič Tomaž, Moravci, 2 K; Vegen Lira, Draženci, Ptuj, 2. K; Kosi Filip, Lešnica, Ormož, 4 K; Ražun Matej, župnik, Sv. Jakob v Rožu, 50 K; Lasbaher Jožef, župnik, Belevode 50 K: Presker Karel, župnik, Kapele, 200 K; Neimenovana, Sv. Peter pri Mariboru, 10 K; L. Ribič, Gradec, 20 K; Neimenovan v Slatinskem dolu pri Svečini 10 K; Mesarič Matija, vojak, Maribor, Z K; Vrtačnik Luka. Preloge, Šoštanj, 30 K; Ivan Vedečnik, Solnograd, 1 K; Šuman Terez., Sv. Lenart, 10 K. — Vsem blagim darovalcem prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Sv. maša za blagor vseh dobrotnikov Tiskovnega doma bo na god sv. Andreja apostola dne 30. novembra t. 1. pri Materi Milosti v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Dražba sv. Mohorja v Celovcu je pričela raz pošiljati družbene knjige za leto 1917: 1. Koledar za leto 1918. 2. Življenje svetnikov. 1. zvezek 3. Podobe iz narave. 2. zvezek. 4:. Ptički brez gnezda. (Slov. Večernic 71. zvezek). Udje prejmejo knjige večinoma po pošti, ker vsled sedanjih prometnih razmer po železnici ni mogoče. Letos nje knjige se bodo razposlale po sledečem redo: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Ljubljanska škofija. 4. Goriška škofija. 5. Tržaško-koprska škofija. 6. Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v t i s t i župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe sta-novališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Vsaki pošiljatvi so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto. Vse stroške (za poštnino, voznino, tovorni-no itd.), ki so jih imeli čč. gg. poverjeniki za od-poslatev denarja in za prejem knjig, morajo posamezni udje povrniti. Za prihodnje leto bo Družba izdala 6 knjig in je letnino zvišala za 3 krone. Denar je izgubil svojo vrednosl, vse blago se je silno podražilo; zvišali so se vsi stroški neprimerno. Dosmrtnina znaša 50 K. V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige: 1. Dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski: V boj za temelje krščanske vere! 2. Dr. L. Ehrlich, prof. bogoslovja v Celovcu: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji 3. Dr. J. Lovrenčič: Brstje iz vrta slovenskega pesništva. 4. Dr. H. Vedenik: Kako si varu jemo ljubo zdravje. 5. Slovenske Večernice, 72. zvezek. 6. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1918. Zaradi pomanjkanja knjigoveškega blaga naj se naročijo le broširane knjige. — Družba sv. Mohorja v C‘lovcu. Lepo srednje veleposestvo na jezikovni meji se proda za 80.000 K. Veleposestvo je oddaljeno pol ure od železniške postaje in je za živinorejo prav primerno. Natančnejše podatke daje uredništvo »Straže«, Ponudbe je treba poslati takoj, ker ee mora veleposestvo prodati že te dni. Smrt dragonca Moritza. Dogodek na dunaj-skem vzhodnem kol« dvoru, pri čemer je dragonec Moritz izgubil življenje, je imel za posledico sodno preiskavo pri dunajskem divizijskem sodišču. Preiskovalni sodnik se je podal na fronto, da zs sliši vojake onega strelskega oddelka, ki je bil v kritični noči zbran na vzhodnem kolodvoru. Vojaško sodišče je sedaj dvignilo obtožbo proti krivcu poročniku Karlu Zerdiku zaradi hudodelstva uboja in zanemarjenja službenih predpisov. Obravnava se vrši dne 23., 24. in 26. novembra. Zaslišanih bo 34 prič. Poljedelski domovi za vojne invalide. Vojno preskrbovalni urad vojnega ministrstva namerava osnovati poljedelske domove za neimovite vojne invalide, nesposobne za pridobivanje. Pod »Poljedelskim domom za invalide« je razumeti hišico z majhnim obrtnim ali pridobniaskim podjetjem, ali pa z majhnim zemljiščem, sposobnim za pri delovanje sočivja, krompirja itd. in za malo živ -noreje. Trošek za tak poljedelski dom je preračunan od 5000 K do k večjemu 8000 K. Z ozi rom na sedanje izredne stavbinske in druge zgrad-bene stroške, pa se namerava pridobivati posebno že obstoječe hišice. Kot naselnike na te poljedelske domove naj bi prihajali v poštev predvsem neimoviti, oženjeni vojni invalidi, osobito z zarodom, ako so po super arbitriran ju spoznani za pridobivanje nad 75°/0 nesposobni. Naselitev se ima po možnosti izvršiti v dotični domovinski občini, oziroma v občini stalnega bivanja. Izključeni od te oskrbe so v vojni oslepeli, za katere se poskrbi drugače. Naselbine se bodo oddajale brezplačno in se bo primerno onemogočilo njih prodajanje in zadolževanje, oziroma namenu nasprotna poraba. Vojni invalidi, za katere obstoje zahtevani predpogoji, zamorejo dotično prošnjo predložiti tiradu za vojno preskrbovanje c. in k. vojnega mi nistrstva na Dunaju (Kriegsfürsorgeamt im k. and k. Kriegsministerium in Wien). V prošnji, katert je priložiti vojaške listine, naj se naznani dom, katerega prosilec želi. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo. P? Podpisujte sedmo vojno posojilo! Poročil se je dne 18. novembra na gradu Podgrad pri Vranskem višji vojaški zdravnik in vseuči-iiški asistent g. dr. Hugon Robič, sin pokojnega Štajerskega deželnega odbornika in dolgoletnega slovenskega državnozborskega poslanca Robiča, z gospico Anico Majdič, hčerko slovenskega veleindustrijalca g. Petra Majdič v Celju. Iz srednješolske siažbe. Suplent na maribor-I ski državni gimnaziji, Ivan Mravljak, je imenovan 1 za začasnega srednješolskega učitelja. Iz poštne službe. Poštni adjunkt Rihard P j bernik v Mariboru je imenovan za poštarja v j Thalheimu ob Muri. Morilec-vojak obsojen na vislice. V Gradcu je bil dne 20. novembra pred vojaškim sodiščem mori-lec-vojak Anton Maček, ki je dne 19. avgusta na Ranci pri Pesnici zahrbtno umoril 561etno Alojzijo Polančič in njenega 61etnega vnuka Ivana Štraus , obsojen na smrt na vislicah. Gospodarske novice*. Cesarjev odposlanec za štajersko. Listi poročajo, da bo v bližnjih dneh dospel v Gradec poseben odposlanec iz cesarjeve vojaške pisarne, da osebno preišče, kaj je krivo, da prihaja iz štajerske toliko pritožb glede prehrane. Cene za mleko se zvišajo Cesarska namest-nija namerava zvišati cene mleku, da bodo vsaj nekoliko primerne cenam krmil in delavskih moči. Pozvala je komisije za preizkušanje cen v Gradcu, v Mariboru in v Celju, naj se posvetujejo o zadevi ter naj stavijo primerne predloge. Sladkorni davek se zviša. Vlada je v držav nem zbora predložila zakonsko predlogo, po kateri bi se davek na sladkor zvišal od 38 na 54 kron pri meterskem stotu Zvišanje bi vrglo dr žavi na leto 64 milijonov krm. Splošno bi znašal davek v Avstriji 206 milijonov kron. — V Avstriji se obdačujejo samo ljudske potrebščine, na ogromne dobičke in premoženja milijonarjev pa si I vlada ne upa naložiti primernih bremen. Rekvizicija krompirja. Dne 20, t. m. sta po slanca Benkovič in Brenčič volila k ministru za 'prehrano gen. Höfer deputacijo, «sestoječo iz gg dr. Mayer, odvetnika v Šoštanju in nadučitelja Armič; deputacija se je pritožila zoper to, da vojaški or . ani pri rekviziciji producentu niti ne puste na t.edhen-m putom dovoljeno kvoto za samoprehra no, setev 'm živino. Gm Höfer je obljubil, takoj se obrniti na nainestmjo, a ustavi tako protipo stavno rekvizicijo in producentom pusti posta no (t ločeno minimalno kvot.«. Nove naj višje cene za krompir. Izšla je naredba štajerskega cesarskega namestnika, ki določa sledeče nore najvišje cene za krompir in sicer pri prodaji na drobno, t. j. pri prodaji manj kakor 100 Mlogramov: Do 9. decembra za kilogram 32 v, od 10. decembra naprej pa za kilogram 28 v. Za kilogram rožičastega krompirja 62, oziroma 58 v. Proti rekviziciji krompirja. V četrtek, dne 22 novembra, je šla deputacija kakih 15 mož iz ptujskega okraja v Gradec, kjer je na vodilnih mestih odločno protestirala proti načinu sedanje rekvizicije krompirja v ptujskem okraju. Rekvizioijske komisije odvzemajo kmetskim ljudem toliko krompirja, da ga spomladi še za seme ne ho, ker bodo s krompirjem, ki se jim je pustil, izhajali komaj čez zimo. Kako se dela z rekvirirano živino in z drugim blagom. V zadnjem času sta se pripetila na Štajerskem dva slučaja, ki sta vzbudila med prebivalstvom veliko nevolje. Na neki železniški postaji na Srednjem Štajerskem je stalo od 31. oktobra do 9. novembra zvečer 16 vagonov, katerih se je naha- jalo 132 glav živine, ne da bi bili vagone z živino s-pravili na kraj, kamor je bila namenjena. Za živino «e je po nepotrebnem porabilo več vozov krme in živina je tudi pri tem shujšala za najmanj 20 odstotkov. Na kolodvoru v Lipnici se je skozi več tedinov nahajalo 15 vagonov rekviriranega sena in sicer na prostem. Dež je lil po krmi tako, da je bila skozi in skozi premočena; več kot dvomljivo je, ali bo imela taka krma, ki je bila podobna bolj gnoju kakor živalski krmi, še kaj redilne snovi v sebi. Oblasti neusmiljeno m z vso naglico rekviriralo pri kmetu živino, krmo in živila. Potem pa mora živina čakati več kot teden dal, kar se je rekviriralo, se pusti na dežju ali pa se naloži na kupe v skladiščih, kjer trpi škodo ali pa postane nerabno. Tako se torej postopa z dragocenimi pridelki I Ugovori proti vinskemu davku. V vinorodni« krajih sedaj pridno podpisujejo vinogradniki pole proti vinskemu davku. Posebni seli gredo od hiše ck hiše in pobirajo podpise. V krajih, kjer se župani nočejo pobrigati za pobiranje podpisov, naj vzamejo drugi možje to važno delo v roke. Sedaj je še čas da se branimo tega krivičnega davka. Poznejše jadi ovanje ne bo nič pomagalo. Podpisane pole poš Ijite takoj enemu izmed naših državnih poslancev (Dunaj, parlament). — Mestna občina. Ormož nam je vrnila tiskovine s pripombo, da ji moramo poslat', nemške. Naši narodni nasprotniki torej niti v take važnih gospodarskih zadevah nočejo iti s slovenski mi kmeti. Umetna gnojila. Kakor vsi potrebnejši predmeti, so letos tudi umetna gnojila zasežena. Radovedni smo samo, ali se bo pravično delilo in ali je taka pravična delitev sploh mogoča. Dia bi še moglo pravično deliti, bi se morala vpoštevati lastnost' zemlje, nadalje ali imajo posamezni kraji sorazmerno z velikostjo zemlje, ki jo morajo gnojiti, dovolj živine ali ne, koliko procentov živine manjka, kakšno lastnosti je stelja, ki se jo v različnih krajih n. v bij a itd. Vsega tega centrala ne bo mogla in ' a-di ne hotela poizvedovati. Pomanjkanje gnojil je veliko, po eni strani, ker se jih radi pomanjkanja delavcev manj pridela, po drugi strani pa je rfidi pomanjkanja živine in stelje potreba mnogo večja. Zato bo morala centrala za vsaki okraj sorazmerno po naročilih razdeliti. Centrala bo delila le na večje zadruge. Kmetijska zadruga Rače pri Mariboru nas torej naproša, da opozorimo vse zadruge, kmetijske podružnice, posojilnice it’dL, da gnojila takoj naročijo, ker se bo na poznejša naročila le težko oziralo. Zdajšna naročila naj opomorejo k natančnemu pregledu, nikakor se pa ne jamči, da se bodo v isti višini izvršila, marveč le v toliko, kolikor bo priznala centrala. Naroči se naj za Štajersko skozi Zadrugo v Račah. Naročila se naj pošljejo v 14 dneh. Povabi se tudi vse slovenske zadruge in kmetijske podružnice, da pristopijo kot članice h Kmetijski zadrugi v Racah, da se tako omogoči močnejša slovenska organizacija, ti naj bo nekako ravnotežje navro m. nemškim zvezam in družbam, ker le tako b demo lažje kaj dosegli. Lažje dobiti potrebne predmete in se lažje obvarovati izžemanja potom rekvizi-cij po judovskih družbah in trgovcih. Zanimiva posebnost. V „Wiener Landwirtsch. Zeitung“ poroča neki Lörincey-Bodog sledečo zanimivost: „Imam jablano, ki je zgodaj cvetela in zarodna. Ko je bil sad že precej debel, je cvetela drugič in zopet nastavila zarod. Prva jabolka, smo potrgali, ko so bila zrela. Kmalu nato je cvetela j ab- . lana tretjič in zopet pokazala sad in oktobra je cve-j lela Četrtič. Takrat je imela še temnozeleno listje in j sadove drugega in tretjega zaroda. Drugi sad je bil j sredine' debel, toda zelo zagaten in nevžiten. (Tretji i zarod je bii zelo droban.“ Zopetno zvišanje cen za pivo. Zveza avstrij-j skih pitovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša ce ■ ne za piv. . m sicer se določa, da stane liter piva j v sodih i K 28 v, pol litra 64 v, pol litra piva j v steklenicah 70 v. * . ■ ! Same t * Trojna poroka v eni družini v enem dnevu, j Preteklo nedeljo se je vršila na Dunaju redka dru-j žiiuska slovesnost.- Delavec Givšek, rodom Čeh, \ ta je star 81 let, je obhajal s svojo ženo zlato j poroko. Istega dne in ob isti uri je obhajal nje- I gov sin, ki je strojnik v neki tovarni, svojo sre ] brco poroko in sklepčno se je še vršila poroka j Givšeko.e-vnukinje z.nekim trgovcem, ki pa se j. dal opravlja vojaško službo. Dobra postelja. Pesnik Karol Gutzkow je zve-j tor navadno tako pozno jedel, da po noči ni mogel j spati. Toda pesnik ni dolžil svojega preobloženega j želodca, da mir moti spanje, temuč svojo posteljo in j blazine. Poskušal je na vse načine napraviti si.pri-* memo ležišče,.pa ni nič pomagalo in Gutzkow je že j obupal.. Tedaj pa je moral na kratko potovanje, na I katerem Je med 2. in 3. uro zjutraj prispel v Dražji dane v „Hotel de Rome.“ Bil je lačen kot volk, ker je j pa kuhinja, bila zaprta, je moral brez večer « v po 1 steljo. Spal je tako dobro kot nikdar poprej in se je zjutraj zbudil ves pokrepčam in kakor prerojen. Komaj je vstal, je preiskal posteljo in dognal, da je izborna. Sklep je bil hitro narejen. Pozvonil ie. poklical hotelirja in ga vprajšal, ali bi mu posteljo prodal. Po dolgem obotavljanju se je krčmar slednjič le vdal in ko se je pesnik čez nekaj dni vrnil domov, ga je postelja že čakala. Po svoji stari navadi'seje Gutzkow zopet dobro navečerjal, nato je šel v svojo običajno gostilno in tam snedel šo mnogo kruhov ter precejšnji kos pečenke z gobami. Ko je potem, pom najde, da bo sladko spal, legel v svojo novo oostepo, se mu je zgodilo prav tako kakor v stari: spanec ni hotel piriti, fiata) globoko' je morje? Primeroma taka je največja globočina morja, kakor največja višina goro. Najgloblja mesta ima Tiho morje (čez 8600 m), potem Ati ar teki Ocean (čez 8340 m). Sredozemsko morje ima deloma, do 2000 m globočine; Jadransko morje povprečno le 200 m, vendar so tudi globine do 1000 m. Zidovski pregovori. Ne človekv ampak njegove sanje greše v spanju. — Če nimaš perila, ti ni treba plačati perice. — Če bi prešiči imeli rogove, bi svet ne mogel obstati. — Le pri lastni mizi se še lahko nasitiš. — Če je komu namenjeno, dla utone , utone, četudi v žlici vode. — Najdaljša pot je pot do žepa. — Ne vošči novega leta zdravniku in grobo-I kopu. I DopiaL Maribor. Poroča se nam, da bodo morali m a j riborsko deželno bolnišnico radi pomanjkanja preji moga zapreti. Vse prošnje za premog pri osred-\ njih oblastih ostanejo brezuspešne. Bolniki trpijo I mraz. Maribor. Spodnještajerskafljudska posojilnica j v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno poso jilo. Maribor. Dne 19. novembra je umrla v tukaj-j šnji bolnišnici po daljši bolezni, sprevidena s sv. za-j kramenti, gospa Apolonija Hrovat, soproga poštnega I uradnika g. Antona Hrovat, stara 35 let. Pogreb se I je vršil dne 22. novembra na pokopališče na Pobre-X žje. Svetila pokojnici večna luč, čislani obitelji naše j iskreno sožalje! Maribor. Krušne in sladkorne karte se bodo izdajale za prihodnje tedne v soboto, dne 24. nov. j — Te dini se delijo tudi karte za premog. I Ikči. h metala hranilnica m posojilnica spr e jf jem a prizive zn 7 .-vojno posojilo Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v j Gornji Radgoni začne zopet delovati. Ker začasno j nimamo drugih prostorov, nam je dala Posojilnica i njene, sicer že za njo pretesne uradne prostore (Gor-j nji gris Št. 8) na razpolago. V teh prostorih se vrij ši v nedeljo, dne 25. t. m., popoldne takoj po večer-) nicah, redni občni zbor Kmetijskega bralnega dru-! štva, po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo odbora. ! 2. Sprejemanje novih udov. 3. Sprememba pravil. 4. j Volitev odbora. 5. Slučajnosti in nasveti. Slovenci, j udeležite se tega zborovanja v prav obilnem števi-; In! Vse naj pride, staro in mlado. Delovanje društva I je posebno tudi v gospodarskem oziru velikega po-j mena. Starši, ako Vam je mar, da se Vaša iz šole 'i stopivša mladina ne pokvari, pošljite jo v — bralno j sobo! Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica, v Ptu-j ju (minoritski samostan) naznanja, da. so uradni dnevi odslej vsak četrtek in nedeljo .redno!dan. Spre- i jemo tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Prihodnjo nedeljo, dne 25. novembra, priredi Bralno društvo v naši šoli popoldne po večernicah poučni shod, posvečen spominu največjega dobrotnika slovenskega naroda dr. Kreka. Udeležite se ga v najobilnejšem številu! Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 17. novembra je po kratki bolezni v Gospodu zaspala 801etna vdova in posestnica Ana Mik! iz občespoštovane Miklove družine. Pogreb se je vršil dne 20. t. m. ob obilni udeležbi. Svetila pokojnici večna luč! Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 25. novembra se bo novi veliki altar slovesno blagoslovil. Celje. Umrl je inženir Fran Gostiša, e. kr. rudniški svetnik in obratni vodja cinkarne v Celja. Zapušča vdovo in sina cand. iur. Marijana,, c. in kr. rezervnega poročnika. N. p. v m.! lidnji pomila došla v pifelt in Z3. novembra. If&JaOTitJš® »istrfjite umilm® vmoftfllfe Dunaj, 22. novembra. Italijansko bojišče. Zahodno od gore Monte M e 1 e 11 a , so bili italijanski napadi s protisunkom odbiti. Med Brento in Piavo so ces. strelci 1. polka in Wirtemberžani z naskokom zavzeli M ante F o n t a n a s e c c a in Monte S p i n u c c i a„ Na gori Fontana secca smo vjeli 200 alpincev. Na v z h o d u in v A lb an i j i nič norega. Iz nemškega uradu, ega porodila. Berolin, 22. novembra. Italijansko bojišče. Tirolski cesarski strelci in virtemberške čete so med Brento in Piavo z naskokom zavzele vrhova gor Monte Fontana secca in Monte Spinuccia. Francosko bojišče. V Flandriji proti večeru medi Poelkapelle in Paschendaele večji artilerijski boji. Odbiti so bili angleški napadi severno od Lensa in južno od Scarpe. Bitka južnozahodno od Camhrai se -nadaljuje. Angležem se je posrečilo vdreti v prve nemške Črte in pridobiti nekaj ozemlja, ni se jim pa posrečilo, predreti nemške bojne črte. V proti sunku so nemške f-ete sovražnika na zahodnem bregu reke Schelde pri Anneuxu in Fontaine vrgle nazaj na vzhodni breg. Pri Saint Quentinu je močen francoski oddelek vdrl v nemške prednje Črte, toda v protisunku je bil vržen nazaj. Med Craonne in Berry au Bac šo Francozi napravili močne sunke proti nemškim postojankam. Artilerijski boj je trajal od ranega jutra skozi celi dan. Kjer je sovražnik vdrl v naše črte, je bil v protinapadu vržen zopet nazaj. Nov mirovni korak papeža Benedikta XV, „Reiehspošta“ poroča iz Rima: V krogih vatikanskega državnega tajništva, se naglaša z vso gotovostjo, da je šv. Oče storil nove korake za dosego miru. Ker mu manjka ožjih diplo~ matičnih odnošajev z državami četverosporazuma, se je obrnil papež tokrat zopet najprvo do zmagovitih osrednjih velesil, pri katerih njegov glas prej najde odmeva. Dosedaj se samo poroča o tem, da so se storili diploinatični koraki, manjka pa; še natančnejših poročil o vsebini cd papeža storjenih predlogov za? pomirjen j e in poravnavo. Vsako množino lo čl a kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. 986 JKdorfmi proda 50 glav^zelia, 50 kg. fižole in 100 vsr. krompirja, dobi zastonj nekaj pe» rolejs, sveč in f ja. Ponudbe na An t. K rep ek $ Maribi: Tegetthoff-ova ulica št. 13. gostiln* 1 pri Vogrincu v Kamnici pr 1 MaHb sru priporoča svoja pristna, izborna stara in nova vina iz okolice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba! IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski naäemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarjü Iva au Soji Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. Kupim zamaške in steklenice. KISLO VODO razpošilja A. OSET, pošta Guštauj, Koroškem Pozor! Ugodna prilika za nakupovanje za Božič kot majhne pisalne mize za ženske, omare za knjige in foteli, rjavi s krasnimi slikami, 2 izrezljani stoj ni uri brez kolesja za lovske sobe in obednice. Salonska omara in omara za knjige, 4 krasno izrezljani fotelji z mizo vred čne barve. Oljnata slika snemanje križa 2 m 8 cm visoka, 2 m široka, salonska slika s krasnim okvirjem 2 m 40 cm dolga 2 m visoka. Starinska stenska ura, skoro nov stol za otroke z mizo vred na pregib itd. Prevzemajo se vsakovrstna okvirja za podobe v oglati, podob gasti ali okrogli obliki. Kiparski mojster A. Lösehii^ 'Maribor Kaiserstrasse in Wiesengasse na vogalu pri mestnem pokopališču. ’ " K CJ vinske drože ter tropine v vsaki množini, Cenj, ponudbe naj se pošiljajo žgaujarm ROBERT D1EHL Celju« z« kuhiiii žgani« ©Hdsiis w veiiih in manfllh tnnoiin«ft tvrdka It AN JELAČIN LJUBLJANA, Emonska cest« 2. — A IV 627/17-6 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, odd. IV je po prošnji dedičev v zapuščini dne 8. okt. 1917 «mrle Ane Bračič, posestnice v Runtolih št. 1 na prodaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Runtolih hišna štev. 1, obstoječe iz zemljišč vi. št. 90 k. o. Afclin in vi. št. 190 k. o. Forstwald (njive v izmeri 1 ha 90 a 98 m2, travniki v izmeri 2 ha 77 a 78 m2, gozdi v izmeri 8 ha 72 a 18 m2) s pritiklino vred, (5 glav goveje živine, 8 svinje, krma, slama, vozi, sodi, pljug, brana itd.) za iz klicno ceno v znesku 16.400 K. Dražba se bo vršila pondeljek, dne 26. no vembra 1917 ob 8. uri predpoldne na licu mesta v Runtolih št. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo, Dražbeno izkupilo je položiti v smisla dražb enih pogojev v roke sodnije. Vadij znaša 2000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pr; tej sodniji v sobi št. 11. Po sklenjeni dražbi zemljišč se bodo ravno tam tudi prodale potom prostovoljne sodne dražbe razne premičnine, kakor 1 koza, drva, različno orodje, kuhinjska oprava, 1 omara itd. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo, kupnina se mora takoj plačati, premičnine pa se takoj ostraniti. G. kr. okrajno sedišče v Celju, odd. IV., dne 11. novembra 1917. »»7 Kniigsma, umetnine im muilii«lil«, Goričar & Leskovšek = Celi® = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko isbero dopisni© XX P° rajnih cenah. XX 2m g©stiinlisrii: Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Čevlji z iManlmi podplati, sajboijže kakovosti, okovani, znotraj obtoženi * ’»luhtviß#. Št. 16—-28 K 14*— , 29—34 K 17*—. 35—38 K 20*—. , 39—41 K 23 —. „ 42—4S K 2$ —. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava d«¥@ijen& Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v, M. Schram* Maribor ob Đ. GOSPOSKA ULICA u 90000000000000 Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K. ÜOOOOCI0000OOOÖ Bnd^al naslov Cirilova liskam s SgariSfeor v«* v tiskarsko široko spadajoča dela kakor: ^ssitke, knjig«. brošure, stenske in drage koledarje, « r 1 «sad« epavišae ta «iiitccik* listka a fesüa, Mlaji» »h m4stix trak019, raradsa »rift« s asšlsom gi*ir« tar mm» «sank« jwjw». Sw djwns cWiissk», iuises is imge und» snda» sjsssaais, v» jm, -mj;««. plačilne grad?!»! grejemnfc petrdSa M. Z» obrtnik* 5» ■«ftr;-** «tan», %asitke, okrafaka, »lasa, eponia», «MBfc», saalka, sž&-ztmiii-t, sMtovnlaa, let*«« is» lepak» s ini» is drafobarnist täte»». 25» faaapšiaa, ta «brega is drvžtv»; prwIJa, gspsaik», prijrtsgsžis ® frr )«tss porolUa, mlosak« ass&ljti&Sre, drativase sank«, ratetm Ml. M mSSJIl pl S Trgovina tiskani® m. Cirila 1 Bi j j MARIBOR, v ta&ini hits Moroška cesta štev, 5 I Ufi ftlgmi* iroj® vsKko s&tefs rasnega nastaja, prašnikov, purem, fefp! | |p» , * v®5 jgsfe 9 » j*e*dk®| ksaaaftov, «sblia, &m2, »ritke? (See* $ «■§ i raafli fa» Mik, * rvah r®Mko#*lfe), Vfssekft knjig, šiotieor. fjfasssiegs; I |aw «1 I »spira ? »spak ia fkadjafc, raag&tai*. ML — Svete j»Wt ’«ate. «s* i a“ > «*1 I Uka is «tenek« J, maš vrfferträ. ®oHt?*aikL «doH, Retrajta®, § m&mmmmmmmm®uiI 8~,5®i*- — -4 -*•**•*-'w I «wk» -^warißaBi&2sarutn&9ase3S&ätisrx9mHr’&eiK*fS>i Kmečka hra il sojilnica v Ptiiju rc^strovana zadrega z neemefsno zavezo. Uradne ure sredo, vsak petek in vsak sejiaaki dan od 8. are ia vsake nedeljo od 8. do pol 10 are io-**■ in izplačuje se redno samo ob sraÜh Äjssaila se dajejo vsak dan od 8. d® IS. are ie>p. Uradni prostor! nrfs^jajo v mioorUskem samostana v Pfesjm. Hranilne vloge obrestoje po 4 */0, od 1. in 18. v mescu po vložitvi ia do 151 in zadnjega" pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-branflae po- ložnice St. 118.060 in domači nabiralniki. Posolila se dajejo na viMjjižbs po b*ftJ m F 5 V» */«» a® «e»«® po 6*4» listin ia tekoči ««*» P®d * v; ■ - sš,' Prevzamejo se dolgovi pri äragä s prošnje na sodnijo za vknjrMxs hi posojilviea. brazplača®, *6mkk p mmmmm Gostilna v f -s > . t ft Edina šiaferska steklarska narodna trgovina K Na debelo! Na 9 9 9 9 9 9 2“C M Alofmlja Weiber E ik s- .-c:-;*. - • ■> u- V m r CELJE Kamnici pri Mariboru priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrz?a in topla j? jedila v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna ! iff8® MM? FRANC STRUPI Graška cesta priporoS» p® najnifflh cenah svojo bogato aaiogo atekte ««taaaste posod®, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip la okvfrfev m oodob®. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah §n % NafsolSdnefSa In tožna postrežba. WWWW^'W1^ «Jj® Q^‘o 0|H> o/gši -?j| SUHE GOBE (JURČKE) S kupuje v vsaki muotini in po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ, raj večja eksportna tvrdka sikih gob. ^^AF¥3AFVV¥V3FF U pristiest in izrir se jamči r iiolnem tibsegu. VINA Mm, rdeSa in Arna (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. OlflTANIC vdova V MARIBORU, Šolska ulica št. 5. RirfU£mŠalr<% vsii» slovenske ia nvnške stensgra-II UjCpiollU, «dvetnik dr. Florjan Ku- kovec r S1©renski Bistsici. Nastop 15 decembra, event 1. (lstar>ovl)tno I. 1tf3. Ustanovljeno i. 1if3. januarja. Plača p» dogorera. wmr yr«f;| yr@f *a« ¥ veliki Izbiri In po nizkih corrHs Za vsako uro se Jamči! Predatjske are, Uti&ih&x&W-Stala, Omaga, M®rae S$šia: Za kratkovidne ners 5iboijfe& etekia, Vzajemno podporno društvo v UublJani Hab Burei M«^ or ar, zlatomer in očalar, Tigitikifin usti 31. Pni irar it glaüilidnfi. reiistr&vana zt bruse z om tu enim lamstvem. Oivoljttlc iliiiiii p osolil p proti m oroltvu, zasta vi živilaitisitlVt polic, iasastav, vratine «litih Rgpirfevali zaznambi m «f «riban a prejemke. Vraiajo bo posojila v 7 '/„ 15 «Ji £3«/, letih v odsekih «II pa v poljubnih degetorjenšh obrokih. Kdor želi pcsrjile, naj a» obrne ne pisarno v Ljubljeni, Kor grešni trg gt. 10, ki deje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema, tudi hranilne vloge in jih c brestuje po 41/i%. Dmštveao lastao premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki rep rez en tuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. PeUvalai uralniki » sprejmejo pod «falaimi pogoji takoj. Glav j no ***t»fitvv! mžjeavstrijske deželne nrarovalniee Maribor, Go-afoska «lisa 38. Krava «dm mesecev breja, se takoj proda smradi premah ga prostora. Lsmhaška cesta 114, Studenci pri Maribora. Stare cape in cunje kapo j e po najviijih cenah vsako množino Janko Artičan Sv. Jur ob jnž. žel. GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti šla* Srnine »SJ ferstv?« le. potem SesICI&e Prosim sušiti in ponuditi same take vrste ppavtla gob, ki JA poznata kot «Klin#. — Sudeti StarovaSnlk, eksport pob v Konji* oah Štajersko. SSl XXXX.\"XXXXX Naročajte in razširjajte „Stražo4*! Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru reg, zad. z neom. zav. !B RS 9 m se sprejemajo *4 vsakega ia se obrestujejo: navadite po 4V«7«i P*oti trimesečni odpovedi po 47»V.- Obresti se pripisujejo h kaj... 1, jaiuuaja in 1. jnlija vsakega leta. Hrambe knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po paid so pašfeao hraniš®« položnice (97.078) na razpolag«. Bsntai davek plaža posojilnica sama. Hranilne vloge Posojila se «lajajo presume posejitois* v sveto 1#« «roti povrnitvi gotwä sta varnosti po 5'/.*/#» na vknjižbo sploh po 5V»®/«, aa vknjižbo in poroštvo po na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. Uradne nm *> «sako sredo in četrtek od 9. do 13. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. ™ prošnja prejemajo vsak delavnik od 8. do 13. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, sr saj^ jmjk* Posojilffilea tea hidi na razpolago domače hrs hranilne nabiralnike. *a®t© Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju i ragistrevanh a&dB*59f@ m mmmm* afsse m m m m urejeni Me rlep el nelep. !i JU iMji ii^ Poi^illa dale ^ 0|q8 dlanem na vknjižbo, na poroštvo in zastavo Utldili UF0 Z» salaganje denarja po pogti bo aa raspela gopo- P®^ ze^® ai®dniini pogoji Vknjižb© in dra* j n j ložniee e. kr. poltne hnmilnice na Dsrn^n h. 9f.465. ge zemljeknjižno izpeljav® izvršuje posojil* delavnik od 9. do 12. ture dopoldne. Eentni davek plačuje ladmgs 'RUM. mca sama brezplačne: stranka plača le keleks. n m m m m 1C „Hotel Beli vol**. Graika (cesarja Viljema) cesta it. 9. “1M| Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“ Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan, Tisk tiskarne sv. Cirtla v Mariboru.