UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. roj oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne i . .»prejemajo : : : NAROČNINA : celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Rosno K 21'60, polletna K 10’80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—. Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. \ *. ♦. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., m araduje za stranke od S. do .2. dopoldne in cd 3. do T. zvečer inserati: enostopna petitvrstica SOvin., popojen prostor, poslana ::: in reklan c 40 vin. — Inserate sprejema upravnišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ........... Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 625. V Ljubljani, v ponedeljek dne 7. julija 1913 Leto 111. Kaj pravijo srbski socialisti. Bratske »Radničke novine«. dnevnik srbskih sodrugov. obravnavajo, kakor je naravno, srbsko-bolgarsko vojno in prihajajo do zaključkov. ki se popolnoma vjemajo s tem, kar smo mi dosledno pisali o tem nesrečnem sporu. V tem težkem času so se znali izmed političnih strank edini socialisti obvarovati pijanost; oni so danes edini, ki govore to. kar misli ljudstvo. V eni zadnjih številk pravijo »Radničke Novine v članku »Logika faktov«; »Socialna demokracija ima danes, v usode-polnih časih Balkana, redko zadoščenje. Nieno. naziranje o balkanskem vprašanju, njen pogled na njega rešitev, se pokazuje danes kot edino točen, kot jasna. nezdrobljiya resnica. Potrjen e s samimi razmerami življenja, z logiko dejstev. s stvarnostjo. Skozi današnji kaos. skozi splošno zmedo, ki so jo ustvarili šovinistični blazniki in v kateri so vsi odgovorni faktorji na lalkanu izgubili glave, prodira žarek resnice, se vsiljuje ena nujnost: Izhodi z današnje norišnice ie v tem. da se opusti smer. v kateri se hodi. Ne srbsko ravnotežje, ne bolgarska hegemonija, ne izpolnitev pogodbe, ne njena revizija. ne vojna, ne rusko razsodišče, ampak svoboden sporazum za ustvaritev Balkanske ederacijeii . , Razvnemanje krize do blaznosti, kamor so o dovedli balkanski državniki, ima vendar en dober rezultat. Sneg ne PRda, da bi pomoril svet, ampak da pokaže vsaka živalica svoj sled. n pokazala je vsaka živalica svoj sled! Oni. ki žele samostalno življenje, razvoj in napredek ralkanskih narodov, bodisi da žele to iz nesebičnih namenov ali pa iz koristoljubnih interesov. se zbirajo na eni strani, ki izjavlja: Bodočnost balkanskih narodov ne leži v vzajemnem klanju, ampak v zvezi! Oni. ki žele kaos in po- lom na Balkanu, ki pripravljajo črno bodočnost, silijo v medsebojno bratomorno borbo; eni drže z Bolgari, drugi s Srbi. zapeljujoči jih kakor se zapeljujejo otroci s klici: Močnejši Srb, močnejši Bolgar! . .. ,, ^ Vprašanje in rešitev ie jasna. Medtem ho ne vstaja le socialna demokracija, katere mo- ralna čistost in interes za srečo balkanskih narodov ie nesumljiv, ampak celo oficielni zastopniki Anglije in Francije, katerima je treba, da postane na Balkanu močna gospodarsko-politična celota, proti vojni in zahtevajo zvezo na Balkanu, silijo avstro-ogrski imperialisti na vojno, in z njimi obenem vsi divji šovinisti, militaristi in dinastičarji v balkanskih državah. Šovinizem se demaskira, živalica je pokazala svoj sled. Združil se ie s sovražniki balkanske bodočnosti in postal njih brezvestni agent.« Za primer citirajo »Radničke Novine« članek londonskih »Times«, ki pišejo, da bi bi! naj- slabši sporazum boljši od najsrečnejše vojne. Zaključek angleškega članka pa pravi: »Treba bo videti, če izidejo ti mladi narodi iz sedanje krize v obliki močne federacije, ki izzove spoštovanje civiliziranega sveta, ali pa padejo še enkrat v barbarične spore iz fevdalnih časov, ki so odprli vrata Evrope otomanskim osvojevalcem.« Na to apostrofiranje balkanskih narodov odgovarjajo »Radničke Novine«: »Angleški list se kruto moti. če smatra bojni krič za razgrajanje narodnih množic. To j je laž, drzna šovinistična laž. Ratno razgraja- j nje dvigajo trgovci s patriotizmom. Razgrajajo dinastičarji, ki sede v štabih po sto kilometrov od bojišča, pa dobivajo čine in velike dohodke. Razgrajajo profani trgovci, buržvazni časnikarji, za katere je danes trgatev. Ali narod, tiefi narod, ki nosi kožo na trg, noče vojne, ampak hoče mir in sporazum! Bojni kričači, ki so za-g’ušili glas množic, se dero danes tako močno kakor še nikdar ne. ker so zavohali, kam jih je privedla logika dejstev. Privedla jih je v tabor in na stran sovražnikov Balkana. Ali za njimi se vse močneje dviga razum balkanskih narodov in razum človeštva, kateremu se studi boi in ki zahteva: Demobilizacijo, mir, spo- razum. edinstvo. lil ta razum narodnih množic bo premagal razgrajanje imperialističnih gra-bežljivcev iz Evrope in njih agentov na Balkanu. Pogodba iz leta 1912 med Srbi in Bolgari je res računala z razsodiščem Rusije, in Rusija se je resnično okoristila s to okolščino, da ponudi svojo uslugo za olajšanje spornih vprašanj. Ali Bolgarska in Srbija gledata različno na cilj tega razsodišča in zato sta sprejeli ponudbo Rusije zelo hladno. Z druge strani se pa obnaša Avstrija zelo sumljivo napram sami ideji ruskega lazsodišča, ker se plaši, da gre Rusiji za obnovitev razpadle zveze in, razume se, za okrepitev svojega vpliva na Balkanu. Avstrija postavlja zaradi tega proti ideji osamljenega vmešavanja Rusije v bolgarsko-srbski spor splošno evropsko vmešavanje. Na ta način bo dala nanovo razvneta ljubosumnost med Rusijo in Avstrijo našim šovi- nistom in avstrofobom novo hrano za vse mogoče grožnje na adreso Avstrije. Demokracijo, pravo, ne pa miljukovsko, pa vendar ni treba, da bi premotila ne ta ljubosumnost, ne to kričanje. Demokracija ie davno pokazala pot za rešitev spornih vprašanj, in ona nima vzroka in potrebe, da bi zapustila to pot. Svobodna, avtonomna Macedonija, in ne trganje na kose med Bolgare. Srbe in Grke — to je del demokratičnega programa. Vojna na Balkanu ni približala, ampak od-godila rešitev balkanskega vprašanja. Ali iz tega sledi, da mora evropska demokracija napeti vso svojo moč, da ne dopusti razpaseni?' nove in strašnejše vojne, od katere bi imeli škodo predvsem interesi demokracije. Avstrija in Rusija na balkanskem polotoku. Osrednje glasilo ruske socialno demokra-tičnes tranke »Luč« ima pod tem naslovom članek, ki je vreden, da ga podamo tudi našim čita-teljem. Glasi se: Sedaj ni nikakršna tajnost več. da ie bila balkanska zveza, kateri se je posrečilo zlomiti Turčijo, ustvarjena z aktivnim sodelovanjem Rusije Kaj je pričakovala Rusija, sodelujoča pri združitvi balkanskih držav proti Turčiji, vemo iz izjav, ki jih je dajalo od časa do casa sla\ o-filsko časopisje vseh taborov od najčrnejšega do kadetov od sebe. Prihajajoča v raznih časih i armenskim, anatolskim, dnidanelskim vprasa-r.iem ie jasno pokazala, kakšna stremljenja se ‘■krivaio za lepimi besedami naših liberalnih imperialistov o svobodi in neodvisnosti balkanskih narodov. Stvar pa je ta: Da bi se ob ugodnem času pograbil kos turškega ozemlja in da bi se na ta način pospešilo nadaljne razpadanje turške države, ki bi se sicer brez vmešavanja evropske diplomacije lahko pobavila s svojim notranjim preporodom v okviru svoje azijske posesti. , Ali imperialistični načrti Turčije so trčili ob imperializem Avstrije. Tudi tam je. in sicer ne premalo, ljudi, ki znajo tako kakor gospod^ Mi-liukov lepo govoriti o »svobodi«, »neodvisnosti« in pod tem razumeti zagotovitev prevlada- jočega vpliva Avstrije na Balkanu. I11 treba je povedati resnico: Avstrijska diplomacija je doslej izhajala kot zmagovalka. To se je godilo iz enostavnega razloga, da je znala izkoriščati nasprotja v politiki glavnih evropskih držav. Evropa, t. j. poglavitno Anglija, Francija in Nemčija, so od začetka balkanske krize stremele za tem. da ne izbruhne evropska vojna. To ni motilo teh držav, da ima vsaka zase tudi svoje posebne načrte na račun Turčije. One so upale, da dobe svoj del plena, in stvarno so ga dobile mirnim potom, in v interesu miru. ki so ga potrebovale, so podpirale Avstrijo in Italijo na balkanskem polotoku pri ustvarjanju avtonomne Albanije. Ali z izvedbo tega načrta je bila Srbija vržena od Jadranskega morja in njena paznost se ie morala obrniti na drugo stran, na Macedo-nijo in Tratijo. To pomeni, da mora ustvai janje avtonomne Albonije izzvati spor med Srbijo in Bolgarsko v vprašanju razdelitve turškega plena in s tem razdreti balkansko zvezo. To se je res zgodilo. Okrog vprašanja razdelitve Macedonije se zdaj suče spor med »zavezniki«, ki ie privedel že do posameznih bitk med oddelki bolgarske in srbske vojske in ki se lahko dovrši z novo krvoločno vojno med včerajšnjimi zavezniki. Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. (Da!ie.) Na Dunaj je prišel na Hanušev poziv in da bi se posvetil zgodovini. Pa mu ni ugajalo. Hudo se mu je godilo. Jedva si je dobil skromno instrukcijo in pogosto je bil prisiljen živeti od podpore svojega prijatelja. Najbolj mu je nagajalo, ker ni znal dobro nemški. Vrhutega ie tu hiral i duševno. Hoteč študovati zgodovino. si je predstavljal drugače to, v čimer ie iskal cilj svojega življenja. Z Bogom vse sanje in v;si ideali! Z Bogom krasne iluzije o slavi naroda! Niti besedice o veliki preteklosti, niti besedice o veliki prihodnjosti — niti ene besedice! In vendar je tako hrepenel po tem! Celo Hanuš ni bil več stari Hanuš in smejal se je njegovim sanjarijam. Naposled se nista videla s Hanušem drugače, nego kadar je prijatelj prihajal domov in se zagrebal v knjige, pri katerih ie presedal do dveh. do treh ponoči. In tako se ie sanjavi mladenič čutil duševno in telesno osa-motenega; zdelo se mu je. da ie pal v grozno morje, ki ga je pogoltnilo. Polagoma se je uda-ial le saniarstvu — on. sicer eden najpridnej-ših in najboljših dijakov, ie opuščal delo in Či-tal večinoma češke knjige, katere ie imel tu in koie ie prebral že večkrat. Blodil je po dunajskih ulicah in tesno mu je bilo., Preje na gimnaziji so mu zapovedovali, kaj mora storiti, dajali so mu naloge, katere je izdeloval z vestnostjo prvega odličnjaka. Temeljito pripravljen, z naučenimi lekcijami, je odhajal vsak dan v šolo. Toda tu mu nihče ni ničesar veleval, nihče od njega ni zahteval ničesar, nihče se ni brigal zanj. A tako ni bil navajen živeti. Videl je. kako Hanuš skoro mrzlično dela od jutra do noči. kako stenografira v državni zbornici, hodi na predavanja in v seminar ter neutrujen. neumoren prihaja zvečer in se loteva knjig, prečudnih nemških. francoskih in angleških kniig, katere si je prinašal z vseučiliške knjižnice, dočim on živi brez smotra in brez dela. In sklenil ie. da napravi konec vsemu in se odpelje v Prago. III. Danes bi se bil torej moral odpeljati. Ali ko si je že vse — in tega je bilo kaj malo — pripravil za na pot. ko je bila i ura ločitve določena. ni vedel, kaj mu je težje: zapustiti Ha-nuša ali ostati na Dunaju. In dasi se mu je tovariš posmehoval zaradi tega. začel se ie na kolodvoru obotavljati baš v hipu odhoda, izogibati se blagajnic in znova premišljati, ali bi šel ali ne. In tako se ie zgodilo, da ni odšel, da sta se vračala brez uspeha s postaje. A popoldne se je ohrabril in se znova odpravljal z Dunaja. Hanuš ga je peljal v malo. z leseno steno prepaženo restavracijo, da bi ga napojil in osrčil s steklenico vina za na pot. Saj ie bil tega potreben. Kvapil ie sedel v restavraciji žalosten, boječega, mokrega pogleda. Zo-pot je v njem trepetala potrta dušica. Žalostno Ljubi rana in Kranjsko. — Ljudski shod priredi odbor deželne organizacije na Kranjskem v pondeljek, 14. t. m. zvečer. Prostor se naznani pravočasno. Dnevni red bo: Politični položaj Avstrije sploh in Kranjske. Sodr. upozarjamo že sedaj na to zborovanje s priporočilom, da agitirajo, organizacije pa prosimo, da opuste ta večer druge prireditve, seje itd. O važnosti dnevnega reda izza vseh političnih dogodkov pač ni treba nobene besede. — Ali sem naročnik »Zarje«? Pišejo nam: Kakšno pa je to vprašanje? Ali je resno in opravičeno? Mar naj bo res vsak delavec in vsaka delavska rodbina naročena na »Zarjo«? No, to vprašanje je resno v vsakem oziru! Delavski list ie ustanovljen za delavce! Meščanske, narodne in konfesionalne (klerikalne — krščansko socialne) stranke imajo svoje liste, da se za nje bojujejo. Interesi delavskega razreda pa naravnost zapovedujejo delavstvu, da mora biti naročeno na delavske liste. Pri nas na Slovenskem: na delavski dnevnik »Zarjo«. Mnogo delavcev in delavk ni naročenih in ne čita »Zarje«. Najdjo se celo ljudje, ki se radi povsod nazivljejo sodruge — pa niso naročeni na »Zarjo«., ne vedo, kaj »Zarja« piše, kakšno je v tej ali oni stvari njeno stališče. Pravzaprav se ne bi smel nihče imenovati zavednega delavca in socialista, kdor ni naročnik »Zarje«, glasila delavske stranke. Kdor se izgovarja, da ie dnevnik — ki velja za ves mesec 1 K 80 vin. — predrag, ta ni zaveden sodrug, ni boritelj v delavskem gibanju. Kaj je pa tisti, ki rajše čita in je naročen na razne meščanske, senzacije loveče liste — no. o takem si pač vsakdo lahko napravi svojo sodbo. Delavska čast vsakega posameznega delavca zahteva, da je uročen na svoj delavski list »Zarjo«. Koristi vsega delavskega razreda in vsakega posameznega delavca zahtevajo, da mora biti »Zarja« v vsaki delavski družini. Sodrugi! Vprašajmo svoje tovariše in tovarišice: ali čitajo »Zarjo«? Ali so nanjo naročeni? Skrbimo z vso vnemo, da ne bo delavca in delavske družine, ki bi ne imela doma kot dnevno berilo »Zarje«. Agitacija za delavski list med delavstvom bi pač ne smela biti težka. Kdo brani delavca v boju proti delojemalcu kapitalistu? Delavski tisk! Kdo se poteguje za pravice delavca v javnem življenju, proti priviligiranccm?! Delavski tisk! Kdo razjasnjuie temo. biča krivico in neresnico? Delavski tisk! Za »Zarjo«! To bodi geslo, to bodi vodilo v našem agitacijskem delu prihodnje dni. — Iz Kandije pri Novem Mestu nam brzo-javljajo: V soboto 5. julija je bila seja občinskega odbora občine Smihel-Stopice, največje kmetske občine na Kranjskem; v njej bi se imela skleniti udanostna izjava Njih vzvišenosti, visokosti ali Durchlaucht dr. Šušteršiču. Predlagal jo je deželni poslanec Duler iz Jurke-vasi. — župnik Porenta ie milo prosil, da se sklene enoglasno izraziti dr. Šušteršiču po- polno zaupanje. Župan Zurc je dal stvar na glasovanje in 17 izmed g2 navzočih odbornikov je sklenilo, da odbor ne da zahtevane zaupnice. Danes 7. julija pride dr. Pegan z deželnim avtomobilom in bo zopet seja. Dr. Pegan bode svečano izjavil, da gre za življenje ali smrt občine in morebiti si tudi očesi otrl, ker pade s Šušteršičem tudi Pegan. — Armada. Ni prazna beseda, če govorimo o socialistični armadi. Ni fraza, s katero hočemo morda učinkovati na shodih. Kajti stranka, ki is v zadnjih letih dosegla, da je za njene kandidate po vsem svetu glasovalo okolo 11 milijonov oseb pri volitvah, ta lahko brez vsakega pretiravanja pokazuje na armado zavednih bojevnikov. In če upoštevamo.da na milijone delavcev na Ogrskem. Ruskem in po drugih »kulturnih« državah nima volilne pravice, če upoštevamo. da so države, v katerih imajo tudi ženske voiilno pravico, tako redke kakor bele vrane, tedaj ie teh 11 milijonov socialističnih volilcev le morebiti šestina vseh. ki so danes tudi že v tej armadi. Kako bi zainogli biti kdaj malodušm v našem boju proti trhli kapitalistični družbi, če imamo zavest, da ie najmanj 70 milijonov ljudi, ki se bojujejo za en cilj. za socialistično družbo? Kako bi nam zamogla kdaj opešati volia, če vemo. da je socialna demokracija najmočnejša stranka na svetu? Vesela zvest, da smo najmočnejši. navdušenje, ki se mu ni treba hranit: z bledimi, brezkrvnimi frazami, ampak ki prihaja iz najglobokejšega prepričanja resnice in gotovost, da ni naš boj brez upa zmage, to vse nas mora izpodbujati. da stoiramo še vse bolj samozavestno po naši poti. — Nesreča v gorah. Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo: Na severni strani Črne Prsti se je ponesrečil dijak Konstantin Kunej iz Ljubljane. Ponoči od sobote na nedeljo je prišel z železnico v Bistrico in se ic takoj sam napotil na hrib. Proti jutru je prišel do Orožnove koče in je potem odšel orotj vrhu. Ob 8. zjutraj so ga našli na severni strani težko ponesrečenega. Ni še znano, na kakšen način se je nesreča zgodila; najbrže je bil nepreviden pri trganju planink in mu je izpodletelo. Severna stran, na kateri je padel, ni turistično nevarna. Prepeljali so ga v Podbrdo k nekemu sorodniku. Slišati je, da je nesrečni mladenič mrtev. — Podporništvo na srednjih šolah. Dohodki posameznih podpornih društev so seveda neenaki, a tudi ne sorazmerni s številom dijakov. Viri dohodkov so zelo različni. Nekateri zavodi imajo že velike glavnice, od katerih dobivajo precejšnje obresti; v tem oziru prednjačita gimnazija hi realka v Cmovcu. Drugi vir dohodkov so darila javnih korporacij, denarnih zavodov, raznih velikih podjetij, imovitih posameznikov, prispevki članov ter čisti dobiček raznih prireditev. Deželni odbor kranjski je daroval gimnazijam 1300 K, realkama 250 K, koroški: gimnazijam 200 K. realkam 100 K, istrski: italijanski gimnaziji v Kopru 300 K (poleg 500 K ustanov) ter italijanskemu zavodu v Pazinu je pogledaval culico, s katero se ie odpravljal na dolgo pot. Hanuš ie dobro opazil, kaj se godi z njim, toda predobro ga je poznal, nego da bi mu še podpiral slabost. »Naj le gre — le v Prago z njim!« Vedel je, da bi zopet zagazil v stari kolovoz in ne dosegel nič dobrega, ko bi ga še dalie zadrževal na Dunaju. Morda bi se bil naposled i rad iznebil sicer dragega tovariša, ki pa mu je postajal s svojim neprestanim koprneniem vendar le malo siten. Zroč nanj, se ie v duhu smejal tei zadregi, toda občutil je i toplo, srčno sočustvo nad niegov potrtostjo »Ali si ti huzar — ali si ti vitez. Ladislave!« je mislil sam pri sebi. Rad bi mu bil dal za popotnico kos svoje, neupogljivosti in malo svojih nazorov. In sklenil ie. da mu prigovori, naj ga že bolj ali ne. »Ladislav«, se ie oglasil, dvigaie kozarec in smehljaje se. »preden se ločiva, še malo pridigo! Vidim, da ne pomaga nič.« Kvapil se ie zardel. Povesil ic glavo kakor bežeči zajec. »V vsem si neodločen, slab in malo energičen. Energije ti manjka! Tako, kakor si je živel doslej — koliko pa ie bilo vredno to življenje?« Kvapil se je drznil pogledati, ali ie to kar tako. za kratek čas ali se začne resna pridiga. »Najpreje,« začenjal je v tem Hanuš in gubal čelo. kar je delal vedno, kadar je resno iz-pregovoril, »moraš podirati — in mnogo podirali! Poslovi se že od sanjarij, zastarelih nazorov in vseh bedarij. Veš, Ladislav, ti imaš nesrečno napako, da se ne znaš dovoli asimilirati. In vendar je asimilacija življenje! Loči se od vsega, vse uniči, v čimer si vzrastel. to ie prva zapoved. Dokler smo hodili v šolo, nismo razumeli. da bi svet lahko ekzistiral brez vojakov in brez gosposke. Pozneje se to spozna. In tako spoznavaj in večno podiraj iutri to. kar danes sezidaš, ako hočeš naprej. Sicer s teboi ne bo nič!« Umolknil ie in se nasmehnil. Na misel mu je prišlo, koliko ie on že sezidal in uničil in kako izborno mu je to služilo. »Ali mari ne -- — ne?« je vpraševal njegov samozavestni pogled. Glej, tak moraš biti. kakor sem jaz!« Kvapil si je prizadeval, da bi ga razumel. ' Prav imaš, vse te hočem ubogati — o. gotovo si bom prizadeval!« se je čitalo na njegovem obličju. »Ne bodi Ikarij!« je zopet nadaljeval Hanuš. ko ni dobil odgovora, in se smehljal sam sebi. »Le ne nobenih perutnic. Ladislav, in nikamor z zemlje k solncu! Padeš in se ubiješ. Čemu tia v višavo, k nebu. k oblakom — čemu?« ga ie spominjal malo afektirano. »Nesrečnež, ki si ie prvi izmislil to višavo in našel nebo. Zakai letati? Zemlja, črna glina ie naš dom. In če že hočem imeti kake ideale, jih moram imeti biizu, prav blizu. Zakaj daleč, kamor nikdar ne prile-zem? Danes beležim fakta, iutr: izvajam zakone. Toda ne zakoni -~ meni so v prvi vrsti fakta ideal. Korak za korakom. Skratka, nauči se natančnosti, vrzi od sebe sanjavost in bodi suhoparen in eksakten in rešen boš. Toda . . . Ladislav.« je vzkliknil rvagio. »saj ir.c . m ne poslušaš, prijatelj, zopet frčiš bog ve kie . . « (Dalje prih.) fiOGO K. Italijanske srednje šole v Istri so tore] dobile od dežele 7200 K podpore, hrvatske pa 400 K. Vrh tega je italijanska srednja šola v Pazinu deželna. Od občin žrtvuje tržaška največ za srednje šole. seveda za italijanske. Mesto 'i rst vzdržuje gimnazijo, ki je letos razdeljena v dve. in dve realki. Razentega je darovalo realki v Vodovodni ulici 1700 K za učne knjige, realni gimnaziji in realki v Pazinu 1000 K. Ljubljanska mestna občina je dala II. gimnaziji 150 kron. 1. gimnaziji nič, nemški gimnaziji 40 K. realki 200 K. vrh tega še plačuje najemnino in iv.zne stroške za realčno poslopje. Idrijska občina, prvotna vzdrževalka realke, je darovala 300 K: Pulj 2043 K 81 v za knjige na tainošnji italijanski realni gimnaziji, ki je prej bila občinska; Ptuj 100 K gimnazijskemu podpornemu društvu; občina Veprinac 100 K in Kastav 50 K občinski realni gimnaziji v Voloskem-Opatiji. K javnim korporacijam spadajo Uidi štajerski okrajni zastopi. Okrajni zastop v Šmarju je poklonil 100 K podpornemu društvu slov.-nem. gimnazijskih razredov v Celju, mariborski 10 K društvu mariborske gimnazije. Med slovenskimi denarnimi zavodi na Kranjskem najdemo razmeroma malo darovalcev: hranilnica in posojilnica v Kranju tainošnji gimnaziji 30 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice I in II gimnaziji po 100 K; Mestna hranilnica v Novem mestu tainošnji gimnaziji 200 K; Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 200 K. Slapenska posojilnica v Vipavi 100 K, Notranjska posjilnica v Postojni 20 K. vse tri idrijski realki. Vsi slovenski denarni zavodi na Kranjskem so torej prispevali 750 K. Slovenske posojilnice na Štajerskem so se drugače postavile: Južnoštajerska hranilnica 500 K. Posojilnica v Celju 500 K. Hranilnica in posojilnica v Šmarju 100 K. Ljudska hranilnica in posojilnica v Ceiju 50 K. Posojilnica v Konjicah 20 K. vse za slov.-nem. gimnazijske razrede v Celju; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 60 K in Posojilnica v Mariboru 50 K mariborski gimnaziji. To je skupaj 1280 K od štajerskih slovenskih denarnih zavodov, ki razen tega veliko žrtvujejo za dijaške kuhinje. Hranilno in pcsolilno društvo v Ptuju pa še vsako leto po več tisoč kron za visokošolce. Hrvatska »Posujihiica u Voloskom« je dala + ,rr,ii realni gimnaziji 600 K. Nemški denarni zavodi: Kočevska hranilnica 400 K tamošnji gimnaziji; Koroška hranilnica koroškim gimnazijam 1300 ki on in realki 1600 K; Beliaška hranilnica ta-mošnji gimnaziji 400 K in nemškemu dijaškemu domu 600 K. Italijanski denarni zavodi: Tržaška hranilnica 1000 K tamošnji italijanski gimnaziji in 1500 K italijanskima realkama. Med darovalci se nadalje nahajajo: Za idrijsko realko c. kr. ministrstvo za javna dela 30 K. umrli maturant Milan Medica 100 K. Za 9 učencev male realne gimnazije v Voloskem-Opatiji »Bratov, hrv. ljudi u Istri« 150 K. podpornemu društvu istega zavoda dediči Josipa Gorupa pl. Slavinjskega 1000 K: isti so darovali tudi hrvatskemu gimnazijskemu podpornemu društvu v Pazinu. Za nemško gimnazijo v Ljubljani »Siidmark« 150 K, ljubljansko društvo za oskrbovanje revežev 430 K; za kočevsko gimnazijo knez Turjaški 100 K, nemški Scluilverein 40o K, Trboveljska premogokpna družba 200 K. nemško gledališko društvo v Kočevju 200 K. »Siidmark« 100 K; za beljaško gimnazijo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic 400 K, nemški Scluilverein 100 kron; naučno ministrstvo 300 K za poučne dijaške izlete: za mariborsko realko generalno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice 120 K. Za italijansko gimnazijo v Trstu trgovska in obrtna zbornica 500 K. borza 500 K; za italijansko srednjo šolo v Pazinu »Lega Nazionaie« 500 K. Na italijanski realni gimnaziji v Pulju so profesorji položili temelj podpornemu društvu z zbirko 125 K. Razne prireditve v korist podpornim društvom so donesle čistega dobička: predavanja na drugi gimnaziji v Ljubljani 83.55 K, v Kočevju 126.66 K, na nemški gimnaziji v Trstu 117.29 K; dijaška telovadba v Idriji 297.38 K. v Pulju za nemško gimnazajo 804.16 K. za realko 392.70 K; plesi v Beljaku 103.54 K. v Kopru 605 92 K, na italijanskem zavodu v Pazinu 846.90 K, na nemški gimnaziji v Trstu 427 K. Na zadnjem zavodu sc je priredil tudi večer z godbo in gledališko predstavo, ki je dal čistega dobička 766.58 K. Nekateri zavodi imajo še poseben podporni fond za dijaška potovanja, tako gimnazija v Beljaku. Celovcu, italijanska realka v Trstu. — Komisijonclno ogledovanje s cvetjem In rastlinjem najlepše okrašenih oken, pomolov, balkonov, teras in sličnih objektov se vrši v to-:ek. dne 9. julija. — Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! Znani slovenski turist Rudolf Badiura ie spisal 108 strani obsegajočo knjižico z naslovom »Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogov«. Knjižica ie kažipot na Triglav v žepnem formatu. Gospod Rudolf Badiura je opisal v njej vsa pota na Tri-giav, ki jih ie razdelil na štiri skupine: severna triglavska pota. južna ali bohinjska pota na '1 ri-glav, blejski pot čez Pokljuko, trentska pota na Triglav. Povsod navaja tudi vse planinske koče in prenočišča in dolinske postojanke, od katere le za eno ali drugo triglavsko pot najprimernejši izhod. O vsaki poti nam tudi pove. ali je za va-iene ali nevajene turiste, kar je vsekakor velike važnosti za vsakogar, ki hoče obiskati našo nal-višjo goro. V predgovoru poudarja gospod pisatelj. da je hotel s svojo knjižico ustreči vsem tistim, ki bi radi šli na Triglav, a lih zadržuje še sto in sto neutemeljenih pomislekov. Ta namen je popolnoma dosegel, zakaj knjižica je pisana res tako praktično in jasno, da bo izpodbudila marsikaterega preboječega turista, ki so ga doslej plašili razni ljudje, ki se radi ponašajo s hojo na Triglav in pripovedujejo o nevarnostih, ki jih ni. 27 krasnih fotografičnih posnetkov prav živo predočuje vso veličino triglavskega pogorja. Za boljše razumevanje Triglava in njegovih gorskih sosedov so pridejani trije pregledni načrti in 1 zemljevid v barvah. Prav gotovo je. da si je pridobil gospod Badiura s to knjižico veliko zaslugo za slovensko turistiko in belimo le, da si jo nabavijo vsi naši delavci-turisti. Zunanja oprema knjižice ie zelo okusna in slovenski umetnik, gospod Hinko Smrekar., ie preskrbel lepo sliko za platnicc. Knjižica velja 2 K 20 vinarjev in sc dobiva po ljubljanskih knjigarnah. — Pogreb pisatelja Premka je bil v soboto popoldne. Udeležilo se ga je nekoliko pisateljev, zastopnikov literarnih društev, sorodnikov in prijateljev. — Neznanca so potegnili danes zjutraj okolo sedmih iz Ljubljanice za skladiščem opeke na Trnovskem pristanu. Star je okolo 25 let. V vodo je padel ob treh. Pomagati si ie hotel sam iz vode, a je obnemogel. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. Doslej se še ni zavedel. Pri njem so našli molitveno knjižico. Dokumenta, ki bi ugotovil njegovo identiteto, niso našli nobenega. Tudi denarja ni imel. Najbrže je stavbinski delavec z Goriškega. — Iztirjevalne dopisnice. S 1. julijem t. 1. so prišie v promet dopisnice, ki stanejo 10 v. Namenjene so iztirjevanju zneskov do 10 K. Razlika med iztirjatvijo po navadni dopisnici in no naloženi dopisnici je ta, da prejme iztir-jevalec gotovo potrdilo o svoji tirjatvi; če ne prejme iztirje valeč gotovo potrdilo o svoji tir-jatvi: če ne prejme zneska, dobi vrnjeno dopisnico. Vsaki dopisnici je priklopljena nakaznica. Ko stranka izpolni oba dela, to je prostor, ki je obdan z debelo rdečo črto. odda isto lahko kot navadno pošiljatev v poštno skrinjico. Za vplačani znesek dobi prejemnik levo stran dopisnice kot potrdilo. Od zneska si odtrga 20 vinarev poštni urad za odpošiljatev denarja. — Gadie ob Gruberjevem prekopu, V novi škarpi ob Gruberjevem prekopu so sc zaredili gadje in je na Gi uberjevem nabrežju neki ribič že enega ubil. — Jeseniški kurji tat. Huber in njegova žena, o katerih smo poročali svoj čas, da sta kradla po Jesnicah in okolici perutnino,, sta bila sojena 2. julija v Ljubljani. Huber je dobil 10 mesecev težke ječe, žena pa tri mesece. Ker je več nego polovico vlomov vtajil, je dobil samo 10 mesecev. — Nikar ne pozabite, da je za dobro kavo potreben dober kavni pridatek! Pa nikar tudi ne pozabite, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes! Vse naše gospodinje jo zaradi njene nedosežne kakovosti najraje kupujejo. Ne priporoča je pa samo izvrstna kakovost. temveč tudi to, da je edini pristno domači izdelek t* vrste. Kupujte torej vedno samo Kolinsko kavno primes, pa pazite pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«! — Kinematograf »Ideal«. »Beneški trgovec«, pretresljiva žaloigra po znamenitem delu Shakespeareja, kakor tudi mistična drama »Iz Pariza v Petrograd«, ki sta toli ugajali se predvajajo danes zadnjikrat. Ostali spored je prvovrsten. Jutri atnerikanska senzacija »Štirinožni junak«. V petek »Mož s suknjo«, Nordisk drama z Robeitom Dinesen. 25 letnica sodruga Kopača. Združene organizacije železničarjev v Ljubljani in okolici so priredile v soboto proletarsko skromno, ali pomembno in zaradi enostavne prisrčnsti zelo učinkovito slavnost na vrtu gostilne »International«. Naznanili smo že, da je letos minilo 25 let, odkar je sodrug Josip Kopač vstopil v socialno demokratično stranko. Takrat je bil aktiven železničar, danes je tajnik železničarske organizacije — umestno in umevno je bilo torej, da so se spomnili tega jubileja v prvi vrsti organizirani železničarji, s kateremi ie naš Kopač hodil vso to dobo čez drn in strn. V tistih časih mladi Kopač, ki je bil izprva namenil svoje življenje učiteljskemu poklicu, pa ga ie usoda zanesla v kraljestvo okriljenega kolesa, ie bil med prvimi, ki so v slovenskih krajih dramili takrat Še zelo zaspane železničarje, in prvo plačilo za njegovo »rogoviljenje« je bilo to, da je moral zapustiti službo kot »nevaren element«. Ta udarec ga ni zlomil, am pak je le pokazal, da je Kopač iz one snovi, ki postaja pod kladivom le trša. Posvetil se je popolnoma študiju na eni. pa organizaciji na drugi strani. Tedanji skromni izprevodnik je postal tajnik mogočne železničarske organiza cije; od tistega časa pa do danes je ves razvoj te organizacije in jugoslovanske socialno de mokratične stranke najtesnejše združen z življenjem Josipa Kopača. In če sta se obe v teh petindvajsetih letih iz. najubornejših začetkov razvili v mogočni četi. ki imata za velik del slovenskega ljudstva največji pomen, tiči v tem razvoju ogromen kos Kopačevega dela in takorekoč vse njegovo življenje. Železničarji, ki so s pomočjo svoje organizacije v teku časa postali armaden zbor, ki ga vpoštevajo danes nekdanji sovražniki vsakega delavskega sloja, pa se mu najbolj ližejo oni, Ivi niso imeli v začetku Kopačevega delovanja za »ajzenponarje« nič drugega, kakor zaničljiv prezir, so se po vsem jugu spontano spomnili njegovega jubileja, in njegova letošnja službena potovanja od enega do drugega konca njegovega obširnega rajona so mu povsod kazala iskreno ljubezen zavednih železničarjev, ki vedo, koliko je zanje vredna ona organizacija, kateri je Kopač žrtvoval dneve in noči svoje mladosti in svoje moške dobe. Da niso hoteli v tem zaostati ljubljanski železničarji, ki so danes prava garda v armadi svoje organizacije, se razume samo ob sebi. Na primerno dekoriranem vrtu. kjer so prevla-davali železniški amblemi sredi neštevilnih rdečili zastavic, sc ie zbirala množica sodru-gov. Zastopane so bite krajne skupine Ljubljana I.. Ljubljana II.. Spodnja Šiška, ekseku-tiva združenih ljubljanskih železničarjev, Jesenice. Borovnica. Zidani most. Pragersko in Ptuj. Korporativno sc je slavnosti udeležil izvr-ševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke in odbor kranjske deželne organizacije, Brzojavne pozdrave so poslale podružnice Maribor, Jesenice, Pragersko. Zidani Most in Borovnica. V Imenu cksekutive ljubljanskih' železn:-čarjev je otvoril slavnost sodrug Petrič, ki je z jedrnatimi besedami pojasnil njen pomen. Nato so pozdravili sodruga Kopača za krajno skupino Ljubljana I. sodrug Škorjanc, za Ljubljano II, sodrug Muhar, za Spodnjo Šiško sodr. Kovač, za Jesenice sodr. Crnologar. Po teh pozdravih, ki so se odlikovali s preprostostjo in prisrčnostjo, je pristopilo dvoje otrok; mala deklica je izročila sodr. Kopaču velik šopek rdečih klinčkov, deček pa spominsko darilo ljubljanskih železničarjev. Ta scena je napravila zelo ljubezniv vtisk. Sodrug Etbin Kristan je v imenu izvrše-valnega odbora stranke pozdravil jubilarja s tem. da je vširokih potezah orisal petindvajsetletno zgodovino stranke in njen razvoj. S. Sajovic je izrekel čestitko deželne organizacije Kranjske. Josip Kopač praznuje letos tudi zaseben jubilej 251etnega zakona in sodrug Kocmur je pozdravil njegovo ženo in družico. Vsem se je s. Kopač zahvalil z daljšim govorom. v katerem se je spomnil starih sodru-gov iz dobe svojega socialističnega začetka, onih ki še sučejo orožje in tudi onih, ki jih že pokriva ruša. Potem se je razvila neprisiljena zabava, ki ie trajala preko polnoči. Tamburaški zbor iz Most pod vodstvom sodruga Lehpamerja in pevski zbor, ki ga je vodil sodrug Balog, sta pridno oskrbovala koncertni del. Vso slavnost, ki je imela povsem intimen značaj, je prav lepo uspela, in ostane s. Kopaču gotovo v prijetnem spominu še do petdesetletnice. Vsem s»-drugom. ki so se je udeležili, pa tudi. Štajersko. — Umor, samomor in poiskus umora. Iz Ptujt poročajo: V Ptuju je prišel v četrtek ob štirih popoldne v Preuzovo gostilno kavalerijski četovodja Dengscherz, doma v Libercah na Češkem. ki je bil tukajšnjemu pionirskemu polici za nekaj tednov prideljen. Najprej je ustrehl gospo Preuz. gostilničarko, v glavo, nato 17-letno Preuzovo hčerko Olgo. ki je prihitela k materi, trikrat v prsa in pljuča, končno si je pognal krogljo v glavo in bil takoj mrtev. Gospod Preuz je umrla kmalu nato v ptujski bolnišnici, hčerka Olga se ravnotam bori s smrtjo; zelo malo upanja je, da ozdravi. Dengscherz je imel nekaj časa znanje z Olgo. ko pa ga je gospod Preuz kot snubača odklonil in mu prepovedal vstop v hišo. je zagrozil, da bo ustrelil dekle in sebe. kar je tudi storil. Goriško. — Nabrežina. Včeraj srno imeli tukaj dve za našo organizacijo pomembni prireditvi. Dopoldne je sodrug Etbin Kristan v Tancetovi dvorani predaval o političnem položaju v Avstriji, in ie vsem navzočim močno razvnel željo, da bi sl-šali večkrat taka zanimiva raz-motrivanja; popoldne pa smo imeli na prostem jako dobro obiskan shod volilcev. na katerem sta govorila sodruga Kristan iz Ljubljane in dež. poslanec Perez iz Trsta. Navzočih je bilo tudi nekoliko nasprotnikov, izmed katerih se pa kljub večkratnemu povabilu nihče ni hotel oglasiti za besecio. Vsem sodrugom priporočamo toplo govornikov opomin, da je v nedeljo njih naloga socialistično glasovati, dotlej pa pridno agitirati. — Dr. Stepančič, bodoči deželni poslanec. Kakor slišimo, bo dr. Stepančič zopet kandidiral v kmečkih občinah. Zmagal bo gotovo, a ne z voljo volilcev, temveč z bratovim kapitalom, ki je raztresen in. plodonosno naložen malone po vseh občinah. Zraven tega pa se bo sleparilo, da se bo kar kadilo. Zadnje državnozborske volitve so njegovega brata-ka-pitalista iz Temnice veljale nekaj tisočakov. Njegova hišna vrata so bila ob vsaki uri odprta bratovim nenasitnim agitatorjem. Pilo in jedlo se ie povsod na račun Stepančičev, a kljub temu ni bil izvoljen dr. Stepančič. Kraško ljudstvo je že prezrelo, da bi se pustilo zaslepljati v taki meri kakor si žele slavni Stepančiči. Kajti med spodnjim in gornjim Krasom je velikanska razlika in upamo, da sčasoma tudi na spodnji Kras prisveti spoznanje in razbistri glave Stepančičcvim volilcem. Nikjer drugje si ne upa Stepančič kandidirati, kakor le v teritoriju, kjer jc ljudstvo od njegovega brata kapitalista finančno popolnoma odvisno. Sleparski agitatorji sc že pridno pripravljajo na volitev, le radovedni smo, če bo Stepančič tudi sedaj tako radodaren in gostoljuben, kakor je bil za časa državnozborskih volitev. Somišljenike na pozivamo, da nam vsak slučaj volilnih sleparij naznanijo, naj izhaja iz Stcpančičeve hiše ali pa iz farovžev; temu moramo napraviti enkrat za vselej konec brez vsakega pardona, Istra. — Neurje v Istri. Pretočni pondeljek med tretjo in četrto uro popoldne, je bil silen naliv s točo v Pazinu in okoMci. Poljski pridelki in vinogradi so skoraj popolnoma uničeni, škoda znaša 500 do 600 tisoč kron. Od posestnikov ni niti eden zavarovan zoper točo. — Ob istem času je bilo tudi silno neurje v Št Petru v Gozdu in okolici. Tudi tukaj je v vinogradih in na polju vse uničeno. Škoda znaša 200.000 kron. Trst. — Pomen tiska. Ce kdaj, so podale zadnjič občinske volitve v Trstu jasen dokaz o velikanskem pomenu časopisja. Smelo se sme ftditi da je bila zmaga ital. nacionalcev zmaga »Pto cola«. Socialni demokratje so imeli vse čas volilnega boja le malo tiska na razpolago. Sele poslednja dva tedna je izhajal dnevno »II La-voratore« v zmanjšani obliki in v neprevelikem številu izvodov. Slovenski sodrugi so pa imel na razpolago »Zarjo«, ki je sicer še precei raz- širjena. toda nikakor ne tako, kakor bi lahV.o bila. In v »Zarji« so vodili polemiko in pošiljali druge vesti brezplačno posamezni sodrugi v prostih popoldanskih urah. Slovenski narodnjaki so imeli na razpolago slov. liste »Edinost«, »Dan«. »Slovenski Narod«, »Slovenca«, »Sočo«, »Gorico« itd. sploh vse slovenske narodne časopise, ki poleg »Edinosti« prihajajo v Trst v manjši ali večji množini. Italijanski nacionalci so imeli na razpolago poleg mnogih manjših listov še »II Piccolo«, ki ga čitajo v Trstu skoro vsi. Ta list, ki ni last ital. nacionalistične stranke. marveč je samostojno, privatno podjetje, ustvarja tržaško javno mnenje. In ta list služi vedno in ie služil z vso udanostjo tudi ob času volitev ital. nacionalistični stranki. Vsi socialistični shodi, vsa polemika v »Lavotaoriju« ni in ni mogla biti dovolj uspešno sredstvo zoper mnenje, ki ga je vsiljeval »Piccolo« dvakrat na dan skoro vsem volilcem. Kai čuda tedaj, ako so se sprejeli mnogoteri volilci »Piccolovega« mnenja, ki je bilo sovražno socialni demokraciji. Kiti čuda. ako niso znali volilci dovolj ceniti orjaško delo, ki so ga izvršili socialni demokratje v poslednjih letih v mestnem svetu. Socialističnega časopisja, ki bi bilo to delovanje pojasnilo in ga podalo občinstvu, ni bilo dovolj. Italijansko in slovensko nacionalistično časopisje je pa to delovanje deloma spravilo v nič. deloma smešilo, deloma pokazalo v luči. da je izgledalo kakor sovražno občini, kakor delo, ki je ital. večini onemogočilo izvršiti mnogotere reči. Pomen in važnost časopisja je dandanes orjaška. Zato bi bil zločin, ako ne bi skušali spraviti tudi mi slovenski socialni denio-tratje svoje časopisje na ono stopnjo, na kateri bi lahko že davno bilo, ako bi se delavstvo zavedalo važnosti delavskega časopisja. Naš dnevnik jc »Zarja«. To orožje, ki smo si ga ustvarili sami s trudom in s svojimi revnimi prihranki, to orožje si moramo dramiti, Ra povečati in razširiti. Noben sodrug ni izvršil popolnoma svoje socialistične dolžnosti, ako ni uporabil vsak dan nekoliko časa v agitacijo za socialistično časopisje. Vsak sodrug bi moral biti naročnik ali odjemalec »Zarje«! Vsak sodrug bi moral preskbeti »Zarji« vsak teden nekaj novih naročnikov. Agitirajte torej, sodrugi. za »Zarjo«. Kupujte jo, čitajte jo in delajte »a t0, ^a. i° ^°do Citati tudi drugi. Kadar bo nase časopisje veliko, močno in razširjeno, tedaj bo* do tudi naši uspehi večji, tedaj se bomo veselil' uspehov, ki jih bomo dosegli s trudom m vztrajnim delom. — Polemika brez s0li. Protisocialistična žilica urednikov tržaške »Edinosti«, ki je v P°' slednih dneh nekoliko mirovala vsled P™-šnjega prenapornega dela, jc prišla zopet k sebi. Zato se pa hoče sedaj poplačati za brezdelje poslednjih dni. Ker pa ne ve natančno, kje naj bi začela, se oprijemlje starih oglodanih kosti m pobira čike po smetiščih. Proti socialistom vedno in za vsako ceno. Tega načela so se oMe-mh gospodje narodnjaški urednki z vso silo ;n si domišljajo kdove kaj. Da vodijo P°ten1 \ svoji domišljavosti neslane polemike z nami Zaiadi reči, ki se rešujejo v vsakem (>r'tf!n jazredu ljudske šole in da streljajo, 'c 1 kozle, se sevda ne smemo čuditi. — ■ jc objavila pretečeni teden vest. da so nekaki socialisti pri Sv. Ivanu agitirali pri volitvi v I. okoličanskem volilnem razredu za Kairske nacionaliste. Povedali.smo v Zarji«, dn )« bilo nekaj takega tudi nam povedano in da s-bo z rečjo pečal tudi naš oolitični odbor. • <*-slednji se resnično s to rečjo bavi. ampak d>’ danes ni dobil nobenega dokaza, ki bi pričal o resnici trditev v >• Edinosti« in o tem. kar se Povedalo. Ampak sluga Edinjašp -■ domislia, da smo mu dali snov za polemik ^ je prišel z njo v včerajšnji »Edinosti« na In sedaj nas je konec. Konec zato, ker je logik«, s katero operira »Edinost«, železna in bi se ualo z njo dokazati, da je Krist od mraza mm1-lavi »Edinost«; Narodnjaki v okolici niso g*1 sovah za ital. nacionalcc. Oni izmed Slovencev, ki so glasovali za karnoro. so pač \ cnci, ne pa narodnjaki. »Edinost« ima l’[“V Ampak enako se lahko trdi tudi glede soc®"-stov »Edinost« pravi, da ne. Socialisti so Ki’ sov ali za kamoro, ker naša stranka odjem1 delavcem narodni čut in ga ne nadomešča drugim Mi pa pravimo; Socialni demokrat-c? V znatno pomnožili svoje glasove- Slovenski nacionalci so jih izgubili. Zatp Povirno: Izgubili so jih zato, ker so svoječasm narodnjaki glasovali sedaj s kamoro. Naj nost« dokaže, da to ni res. Nadalje pravi »r.ai-nost«; Oni delavci, ki so prodali volilne iegi-tuna cije kamori, niso in ne morejo biti narouni deavci. Mi pravimo; Oni delavci, ki so prodali kamori volilne legitimacije za 30 vin. in 5 kroti, so člani N. D. O. Zato smo jih imenovali narodne delavce. Sedaj vemo. da se v N. D. O-ne zbirajo samo narodni delavci, marveč splon neznačajne?/, in krumirji. Naposled se pa postavlja »Edinost« kakor petelin na gnoju .n pravi; Povejte nam imena onih. ki s0 prodal' volilne legitimacije in mi jih bomo naznani« državnemu pravniku. Pri tej točki bomo pa im končali. Mislili smo. da se je uredništvo »Edinosti« očedilo policajev. Pa jih ima še v svoji sredini in ti, misleči, da so vsi Slovenci špijoni. zahtevajo od nas, nai jim tudi služimo v špijonske svrhe. Fej!!! — Glasilo državnega pravdnika je postala tržaška »Edinost«. V predvčerajšnji notici proti nam zahteva, naj se ji izroče imena onih narodnih delavcev, ki so prodali kamori volilne legitimacije, V tem je »Edinost« precej podobna dr. J. Mandiču, ki je v neki zadevi proti sodru^u Kopaču zahteval od sodnika, naj prisili Kopača, da pove. kdo je napisal neko notico v fželezničarju«. Policajstvo in Špijonstvo smrdi iz »Narodnega doma« do neba in bo smrdelo toliko časa. dokler ne pride dan, ko bodo poštenjaKi obračunali z njim. Slovenski narodni časnikar!* se seveda ne bodo jezili, da imajo v svojih vrstah subjekte, ki pišejo narodne liste v zvezi z dr/avnimi piavdniki. Druga vojna na Balkanu. Vesti z Lojišč ni malo. Nasprotujejo si pa jko zelo, da si na noben način ni mogoče etvariti jasne slike. Kjer govore Bolgari o joigarski zmagi, trdijo Srbi. da so Srbi zmagali, delnimi uspehi ene ali druge strani sploh ni (eliko začeti. Gotovo je, da o kakšni odločitvi asi govora. Glavni boj se šele oripravlja; inaea aI» poraz posameznih oddelkov na tej ili oni točki seveda vplivajo kolikor toliko iia dotno akcijo, nikakor pa se jim ne more primati odločilen pometi. Na žalost je treba ra-imaci s tem. da b0 teklo še mnogo krvi, ako še pride vendar še prei do sprave. Da je to še edno mogoče, potrjujejo nekatere diploma.tič-jj vesti iz Belgrada in Sofije. kapitulacija timoške divizije. Sofija. C>. Bolgarsko glavno povelj ništvo > ločilo od armade generala Ivanova, ki operira proti Grkom, eno divizijo in jo je s potešenimi marši dirigirala proti srbskemu desnemu krilu. S tem manevrom se je posrečilo prijeti srbsko drugo tiinoško divizijo od strani in jo ločiti od srbske glavne armade. Pri Kri-volaku so jo Bolgari obkolili in po ljutih, izredno krvavih bojih, v katerih so se Srbi z vso hrabrostjo borili, prisilili na kapitulacijo. 4000 mož le vjetih. 27 brzostrelnih topov, mnogo pušk in vozovi 13. in 15. srbskega polka so zaplenjeni. POLOŽAJ V BOLGARSKI LUČI. Sofija, 7. Bolgarski bojni načrt gre za tem, da v prvi vrsti porazi srbsko armado. Ker preti od grške strani manjša nevarnost, se omejujejo bolgarske čete proti Grkom začasno na defenzivo. Proti Srbom se pripravlja strategično obkoljenje. Dosedanji manevri so imeli uspeh. Danes ima bolgarska armada na celi fronti premoč nad srbsko, katero objema tesneje in tesneje. Srbski pohod na bolgarskih tleh je ustavljen, moravska divizija je v enaki nevarnosti kakor timoška. Bolgari napredujejo proti _ Trnu. vsled česar prihaia glavna srbska arkada na Ovčjem polju sama v nevarnost. Kjnstendilska armada, ki šteje 50.000 mož najboljših bolgarskih čet. je v rezervi in bo dirigirana tja. kjer ima pasti odločitev. Bolgarski generalni štab misli, da so operacije že toliko napredovale, da pride pred koncem tedna lahko jo odločitve. SRBI PRHGNANI Z BOLGARSKIH TAL. Sofija. 6. Si'bske čete, ki so prekoračile bolgarsko mejo v smeri proti Bazderici in Bov-gradu. so bile odbite in vržene proti Kiselici. V tem boia je bilo ujetih pet častnikov in dvesto mož in zaplenjeni 4 brzostrelni topovi ter tri strojne puške. SRBI SE UMIKAJO PROTI SKOPLJI)? Rim, g. Bolgarski vojni ataše Gancev je doNI brzoiav, da se srbska armada ob Vardarju utnika proti Škoplju in se od bolgarske strani pričakuje odločitev. BOLGARSKI NAPAD NA ZAJECAR. Zemun. 6. Vest, da so Bolagri naskočili Zaječar, je pretirana. Bilo je v okolici le nekoliko prask. BOLGARI IZPRED ČATALDŽE. Carigrad, 6. Zadnji bolgarski častniki in vojaki zajmste svoja taborišča pred Čataldžo. NASPROTUJOČE vesti V BELGRADU. Belgrad. 7. Razširja se vest. da je doletel drugo timoško divizijo velik poraz, katerega ni mogla preprečiti srbska glavna armada. Te vesti, o katerih ne dajejo na merodajnih mestih pojasnila, so povzročile v mestu veliko razburjenje. . Belgrad, 7. Pri Krivolaku so Srbi premagali Bolgare in jih po krvavih bojih potisnili nazaj. Srbi napredujejo. Belgrad, 7. Neka privatna vest pravi, da so Bolgari dobili močna pojačenja, zaradi česar je dobila srbska armada povelje, da se umakne. Ker izostanejo uradna poročila, učinkujejo te vesti zelo razburljivo. SRBI V KOČANI. Skoplje, 7. Srbi zasledujejo umikajoče se Bolgare in so s prednjo kavalerijo vstopili v Kočano. katero so Bolgari zapustili. BOJI NA SEVERU. Belgrad, 6. Včeraj so Bolgari napadli staro mejo pri Sv. Nikolaju. Vesti o koncu boja še ni. Sofija. 7. Pri Sv. Nikolaju so bolgarski oddelki v boiu s srbskimi četami. Bitka še ni odločena. Deloma so Bolgari Srbe potisnili nazaj. TRANSPORTI RANJENIH. Belgrad. 7. Zadnje dva dni je dospelo zopet okrog 1500 ranjenih vojakov, med njimi nekoliko Bolgarov, v Belgrad. Nastanjenje ranjenih povzroča že velike težave. Število je ogromno, ker se drži na obeli straneh vsaka postojanka do absolutnega poraza in prihaja skoraj v vsakem boju do odločitve z bajonetom. GRŠKI USPEHI. Atene. 5. Sovražnik je zapustil svoje postojanke pri Likovanu in Lahani. Grške čete ga zasledujejo. GRKI V DJEVDJELIJL Solun, 6. Grki so zopet zasedli Djevdjelije. katero so Bolgari zapustili. Pred odhodom so poškodovali nekatere komunikacije. Grki zavzeli Gojr*n. Atene, 7. Grki so zasedli Gojran. 150 Bolgarov, ki so se bili utrdili v nekem samostanu na Atosu, je .vjetih. GRKI IN TURČIJA Carigrad, 7. Grško pogajanje s turško vlado ie ostalo brez uspeha. MOBILIZACIJA NA RUMUNSKEM. 600.000 mož? Bukarešt, C. »lndependance« poroča, da je z mobilizacijskim dekretom vpoklicanih 13 letnikov, ki štejejo skupno 000.000 mož. Šest letnikov še pieostane. Vrhovni poveljnik. Bukarešt. C. Listi poročajo, da je dobil vrhovno poveljstvo prestolonaslednik Ferdinand. Naznanilo mobilizacije v Carigradu. Carigrad, 6. Rumunski poslanik v Carigradu je Porti oficielno naznanil mobilizacijo ru-inunske armade. Ves promet je ustavljen. Bukarešt, 6. Včeraj ob pol šestih popoldne je l\l na rumunskih železnicah ustavljen ves osebni promet. V veljavi je vozni red kakor Je zasnovan v mobilizačnem načrtu. Za mednarodni osebni promet vozi le po en vlak proti vsaki smeri. Promet s spalnimi vozovi je prenehal. Od danes dalje ne vozijo več mednarodni ekspresni vlaki. 1600 prostovoljcev. Bukarešt, 6. Vojni minister ie z razglasom pozval vse, ki so voljni vstopiti prostovoljno v armado. Stari morajo biti najmanj 18 let. Doslej se ie priglasilo okolo 1600 prostovoljcev, med njimi dva bivša ministra, voditelj liberalne stsanke Bratianu in liberalni poslanec Pinca. Zelo mnogo žen in deklet se je zglasilo v vojnem ministrstvu za službo bolniških strežajk. Pijavke. Bukarešt. 6. Trgovci z življenskimi potrebščinami že izkoriščajo mobilizacijo. Povišali so cene živil. Policijsko ravnateljstvo je izdalo razglas. s katerim naznanja, da bo zaprlo vse trgovine, ki so neopravičeno poskočile s cenami. CARIGRAD BREZ ZVEZE Z EVROPO. Carigrad, 6. Tukajšnja rumunska paroplov-na agentura ie dobila brzojavno obvestilo, da ie ustavljena pomorska zveza med Kostanco in Carigradom. Vsled tega ni dospel semkaj noben parnik iz Kostance in je Carigrad brez poštne zveze z Rvropo. Zadnje vesti. POPLAVE NA OGRSKEM. Mako, 6. Reka Maroš je v zgornjem teku zopet narasla. Valovi so pridrli na večer do mesta iu razrušili varnostni jez, ki ga je delalo nad 1000 delavcev več dni in noči. Voda je preplavila daleč naokolo vse. 4000 kmetom je vse uničeno. ŠKodo cenijo nad 1 miliion kron. ORJAŠKA STAVKA V LODZU. Lodz. C\ Peterburška brzojavna agentura poroča: V Lodzu stavka sedaj 87.420 delavcev. V mestu vlada popolen mir. VELIKANSKA NEZGODA PRI POŽARU. 154 oseb mrtvih. Peterburg, 6. Iz Simbirskega brzojavljajo, da je pričelo goreti ob pol treh zjutraj v gostilni, kjer je prenočevalo mnogo tujcev. Stavba je bila lesena, les je bil vsled vročine zadnjih dni zelo izsušen, zatoP se je ogenj z neznatno hitrico širil Skoraj vsi, ki so prenočevali v gostilni, so postali žrtve plamenov. Izpod razvalin so doslej dobili 154 trupel. Mnogo gostov se je tako prestrašilo. da so zblazneli ORKAN NA RUSKFM. Novočerkask, 6. Orkan je na polju in po vrtovih uničil vse žito in vse sadeže. 9000 des-jatiu polja je opustošenih. Mnogo živine je ubite. Škoda znaša skoraj 1 miljon rubljev. STAVKA RUDARJEV V JUŽNI AFRIKI. Johanesburg. 5. V sredo so začeli stavkati tukajšnji rudarji, ker jih rudokopni podjetniki nesramno izkoriščajo. Vlada je takoj odposlala na stavkajoče rudarie policijo in vojaštvo in sedaj streljajo in sekajo po stavkajočih, da je veselje. Stavkajočih se je vsled tega polastila silna razburjenost. Nasilstvu vlade so odgovorili delavci z neomajno solidarnostjo. Železničarji iNii/bonci unp* žUc/nke. oe^avci v elektrarnah so prenehali z delom. Peki ne pečejo za nikogar, ki bi hotel delati v rudnikih. Stavka rudarjev se je tako vsled solidarnosti delavstva izmcmcr.iin v s;!r.$n> stavko. Johanesburg. 5. Vlada ie odposlala včeraj 600 mož kavalerije in 300 mož infanteriie v .lo-ha.iesburg. Vsled tega ie prišlo do velikih nemirov. En dragonski lajtnant je ranjen, en policijski komisar in štirje stražniki. Skupina stavkajočih, pred katero so korakale žene z rdečimi zastavami. je odšla pred mestno elektrarno. Delavci v elektrarni so popustili delo. Mesto je v temi. Stavkajoči so osvojili vse dohode k kolodvoru v Braamfontein. Železniška zveza z jugom je popolnoma prekinjena. Johanesburg. 6. Včeraj je vojaštvo, ki straži kolodvor, pričelo streljati na delavce. Kolodvorsko poslopje je v plamenih. Na postaji Gobe1 g sp stavkajoči >:adrzaii dv3 ' laka. Proti polnou je pričelo gorati še drugo veliko poslopje. Poslopje časopisa >o.s »en ti i tla: le i *!n »c d >ri ftri lik ;io nat str; der ie ’ I JVC boj stii ir.e So. na< vel Siki za: sio I i?r koi St v I P Ti njk i ob ko sk' i ko; kal de: or; no zb tet av Konsumno društvo za Ljubljano Q = m okolico = registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej 0 od dne vloge 0 do dne dviga. hranilne vloge članov po Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, / na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. /. vr Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo. sn | vs ki Bi Ide m st: m dr \h Ul