>r**)M-***>**>M> *>********>*****>***-*>*******-)«>*>•>*>> S konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXIII. ŠT. 7 — Julij 1974 CENA 0,20 DIN fr****************************************************: Šotori za Kozjansko Prizadetim na potresnem področju smo poslali šotore po načelu KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA. Pred zaključkom redakcije julijske številke Konoplana smo se oglasili pri namestniku direktorja tovarišu inženirju Klešniku in ga prosili za izjavo o pomoči, ki jo je dal kolektiv Induplati za prizadete na Kozjanskem. V soboto 22. junija je krajevna skupnost Podčetrtek (na Kozjanskem) poslala našemu podjetju nujno prošnjo za pomoč prizadetim občanom na potresnem področju (potres je bil 20. junija okrog 18.10). Prošnjo smo po teleksu prejeli ob 11.30 uri. Sprejel jo je tovariš direktor inženir Bergant, ki je glede na situacijo nemudoma ukrepal. Že ob 12.30 smo z našim avtomobilom-kombijem odpeljali na potresno področje 10 komadov šotorov tipa »tabornik«. Drugo prošnjo, ki jo je posredoval Republiški štab za civilno zaščito je v podjetju sprejel šef komercialnega sektorja tovariš inženir Avgust Orehek. Tudi v tem primeru smo nemudoma ukrepali in zopet z našim avtomobilom poslali na Kozjansko šotore. V drugi pošiljki je bilo 15 komadov šotorov tipa »piran«. Z ozirom na situacijo bomo vprašanje plačila šotorov uredili kasneje. Direktor bo samoupravnim organom predlagal, da 10 šotorov tipa »tabornik« podarimo prizadetim občanom v imenu kolektiva Induplati. O šotorih iz druge pošiljke pa se bomo glede plačila pogovorili z naročnikom, to je z Republiškim štabom za civilno zaščito. Sestanki le še v prostem času Sredi junija smo na sestankih samoupravnih centrov govorili o sestankih. Načeli smo zelo delikatno vprašanje. Nič nismo stvari olepšali zato, ker je razplet vprašanja, kdaj voditi sestanke, aktualen. Naše zelo dinamično življenje se prepleta z vsestranskim dogovarjanjem. To pomeni pripraviti sestanke in na njih sodelovati. Biti na sestanku pomeni za udeležence odhod z delovnega mesta. Tudi če gre za kratek sestanek je to prekinitev dela, seveda sporazumna in zato odobrena. Drugod so o tem že razmišljali. Zelo umestno je zato vprašanje, ki se v inačici glasi: SESTANKE, PREDVSEM TISTE, KI ZAHTEVAJO MNOŽIČNO SODELOVANJE, NAJ BI IMELI LE ŠE V PROSTEM ČASU. PO POTREBI TUDI OB PROSTIH SOBOTAH IN NEDELJAH, ČE NE GRE DRUGAČE! Vsako odlašanje z odločitvijo o tem predlogu pomeni večanje števila neproduktivnih ur. To se odraža v nepredvidenem manjšem dohodku. Nadaljevanje sedanje prakse pomeni zmanjševanje osebnih dohodkov za vse. Osebni dohodki so zato lahko še manjši. Predlog je dan. Treba se je le še odločiti. Gre za našo skupno odločitev. Če bomo predlog zavrnili nam ne sme biti kasneje nerazumljivo, zakaj manjši osebni dohodki. Lipovšek Naša trgovina v Zgornjih Jaršah Katera varianta združitve najbolj ustreza Induplati Tekstilna industrija zavzema med proizvajalnimi panogami v naši republiki pomembno mesto. Tu ne bi govorili o njeni vlogi ali položaju v gospodarskem razvoju SR Slovenije temveč o raznovrstnosti proizvodnje, ki je pripeljala do raznolikosti in neenotnosti. Zanimivo je, da imamo 73 OZD z 46.337 zaposlenimi v 17 bombažnih ter v 7 volnarskih predilnicah in tkalnicah, v 25 konfekcijskih, v 17 trikotažnih in še nadaljnih 7 organizacij oziroma tovarnah. Današnji gospodarski razvoj in nove samoupravne smernice postajajo tista vodila, ki kažejo na neenotnost naše panoge ter skušajo najti rešitev v integriranju posameznih proizvodenj. Za celotno področje SRS imamo celo dve izvozno-uvozni podjetij »Ju-gotekstil« in »TOZD Unitex«, ki svojo dejavnost razširjata tudi na ostalo območje SFRJ. Unitex so prvotno ustanovili kot poslovno združenje interesov tekstilnih tovarn, vendar je iz prvotnih organizacijskih oblik prešel v uvoz-no-izvozno podjetje, ki s svojimi komitenti konkurira Jugotekstilu in njegovim komitentom. Razen tekstilnih tovarn, ki so se skoncentrirale okoli enega ali drugega od omenjenih podjetij je nekaj tudi takih, ki se enkrat poslužujejo uslug enega drugič pa drugega podjetja, pač po lastni presoji in po potrebah. Ugotovljeno je, da oba delujeta praktično le s 40 % svoje zmogljivosti. Tovarne morajo, glede na svoj nadaljnji razvoj, reševati niz pomembnih vprašanj, ki zajemajo planiranje, razširitev produkcije, modernizacijo, specializacijo itd. Obstoječa tekstilna instituta v Mariboru in v Ljubljani ter FNT Univerze v Ljubljani — tekstilni oddelek ob svojem raziskovalnem delu zaenkrat nimajo potrebnih kapacitet, da bi zadostili potrebam naših tekstilnih tovarn niti so pristojni, da bi posegli v njihove razvojne probleme. Zato se je pokazala potreba po povezovanju v naši panogi in po formiranju skupnih komisij, ki bi jih sestavljali strokovnjaki v posameznih organizacijah. Tu bi izdelovali predloge in študije za nadaljnji razvoj posameznih podjetij ali vrste tovarn in bi ga usklajevali s celotnim gospodarskim razvojem. Tako bi lahko skupine gospodarskih podjetij organizirale skupne marketing službe, ki jih zaradi visokih stroškov posamezne organizacije ne morejo organizirati le za zadovoljitev lastnih potreb. Piše: dipl. ing. Daliborka Podboj Sedanje družbeno-ekonomske potrebe so privedle do tega, da je bila v decembru preteklega leta imenovana komisija za integracijo v tekstilni industriji z nalogo, da prouči možnost za čim učinkovitejše povezovanje tekstilnih tovarn. Komisija je še oblikovala določene predloge in jih poslala posameznim TOZD in OZD v obravnavo. Pričakujejo še nove predloge, ki bi prišli neposredno iz samih organizacij. Glede na aktualnost tega vprašanja, o katerem je razpravljal tudi RO ZITTIS, je upravni odbor DITIS Jarše organiziral 27. maja 1974 predavanje s temo: »Integracijska gibanja v tekstilni industriji«. Predaval je predsednik sveta pri Gospodarski zbornici SRS dipl. oec. Rino Simonetti. Tovariš Simonetti je opozoril na dosedanje rezultate na področju integracije ter na rezultate dela navedene komisije. Kako naj bi konkretno izgledala ta integracija, kot je dejal Simonetti, še ne moremo reči kajti, o tem bodo morale odločati podjetja glede na svoje interese. Integrirajo se lahko podjetja s skupnimi interesi oziroma podjetja sorodnih smeri proizvodnje. V ostalih industrijskih panogah smo opazili različne principe integracij. Za neučinkovito se je pokazala takšna oblika povsod tam, kjer posamezne organizacije niso upoštevale skupnih interesov. Tako se je dogajalo, da so se integrirala večja in manjša podjetja v cilju odstranitve konkurence na tržišču obenem pa forsirali izdelke velikih. Obstajali so primeri, da so podjetja le sledila interesom in zahtevam politike občine, ali pa je šlo za podjetja, ki jim je, tako rekoč, »tekla voda v grlo« in so zato iskala rešitelje. Take oblike, ki so slonele na tako labilni bazi združevanja, niso mogle zadostiti družbeno-eko-nomskim potrebam in so razpadle. Simonetti nas je v nadaljevanju seznanil s predlogi integracijske komisije. Zaenkrat obstajajo trije predlogi: 1. Integracija na bazi skupne upravne službe oziroma z enim vodstvom za vse člane. Ta način je v praksi že obstojal in še obstoja. Pri tem lahko nastopijo prej omenjene anomalije zato je treba paziti na kakšen način pristopi organizacija k združitvi oziroma, kakšne pravice in zahteve ima lahko posamezna organizacija v taki formaciji. 2. Integracija na bazi posamez- nih ali vseh skupnih služb. Takšna formacija naj bi imela skupno nabavo, raziskavo tržišča in morebiti še razvoj ter prodajno službo. Pri takšni obliki povezovanja lahko nastopijo naslednji nezaželjeni pojavi: padec kvalitete, zmanjšanje asortimana (oboje lahko izvira zaradi odpravljene konkurence na tržišču). Na zmanjšanje kvalitete proizvodov lahko vpliva zagotovljeni skupni vir surovin. Nabava materiala od skupnih dobaviteljev pa lahko pripelje do neenakopravne razdelitve materiala. Zmanjšanje asortimana izdelkov bi lahko npr. v oblačilni industriji pripeljalo do splošne uniformiranosti, kateri se današnji kupci izogibajo. Nekaj trikotažnih tovarn je že pokazalo željo po združitvi, vendar zavoljo navedenih primerov — ker še niso našli ustreznih rešitev, da bi se tem pojavom izognili — zaenkrat o tem le razpravljajo. V današnjem razvitem industrijskem svetu so velike konfekcijske proizvodnje postale nerentabilne in zato take industrije na veliko prodajajo svojo tehnologijo na manj razvita področja, kjer je tak način proizvodnje še rentabilen. Tako DELO MLADINSKEGA AKTIVA PO KONFERENCI Preteklo je dva meseca in pol, ko smo imeli mladi v podjetju letno konferenco. Vodstvo aktiva se je spoprijelo s prvo nalogo, zainteresirati mlade. Pred nami je bil mesec maj, mesec mladosti, lepa priložnost, da se izkažemo. Organizirali smo tekmovanje v streljanju, bili smo tudi organizatorji tekmovanja C skupine v namiznem tenisu. Sodelovali smo tudi v vseh drugih športnih disciplinah: v malem nogometu dve ekipi, v namiznem tenisu tudi dve ekipi, v streljanju so se pomerile kar štiri ekipe in dve mladinki, šah pa sta igrala dva mladinca in ena mladinka. Dosegli smo tudi nekaj lepih rezultatov. Mladinci so zasedli prvo mesto v streljanju, ekipno in posamezno, naši dekleti pa sta se uvrstili na prvo in drugo mesto. Dve naši mladinki sta sodelovali na kvizu v Mengšu na temo Delavsko gibanje v Sloveniji 1918—1941. Na zaključni prireditvi so podelili priznanje Gerbec Slavi za aktivno delovanje na družbeno-po-litičnem področju. Vključili smo se tudi v akcijo zbiranje prostovoljnih prispevkov za graditev doma v Kumrovcu in zbrali 312,70 din. 11. junija smo imeli sestanek predsedstva, zastopnikov iz obratov in vseh komisij. Bolj podrobno smo se pogovorili o našem bodočem delu in sprejeli programe dela, ki so jih predložile posamezne komisije. Programi zahtevajo precej aktivnosti, toda z dobro voljo in s skupnimi močmi jih bomo lahko uresničili. Za nekatere vodi bližnjica preko igrišča lahko pričakujemo, da bodo tudi pri nas rentabilne velikoserijske konfekcijske proizvodnje postale nerentabilne in bomo morali našo proizvodnjo preusmeriti na manj razvita področja. Primeri se lahko, da glede na dobro poslovanje današnjih konfekcijskih obratov, nastopijo težnje za odpiranje podobnih obratov. Tako se je v resnici tudi zgodilo. Tovariš Simonetti je navedel kot primer, ko so na območju občin, kjer taki obrati že obstajajo, razpravljali o odpiranju novih obratov čeprav na teh območjih že sedaj primanjkuje delovne sile. Za konfekcijsko proizvodnjo je značilna zaposlitev precejšnjega števila delovne sile. Do takih primerov ne bi prišli če bi tekstilna industrija nastopila v skupnem interesu ter na podlagi študije razvoja posamezne ali več proizvodnih organizacij. 3. Integracija na bazi delegatskih formacij. Najvišji organ takšne formacije bi bila skupščina delegatov. Ta bo organizirala več odborov za posamezna področja, ki bi bili njeni izvršilni organi. Delegate bi volili v delovnih organizacijah neposredno iz kroga svojih zaposlenih. To je zaenkrat novost v združevanju in bi bila v skladu z našim samoupravnim razvojem. O vsem tem, kot je dejal Simonetti, bodo imeli zadnjo besedo proizvajalci vendar sodimo, da bomo še pravočasno našli skupni jezik in pravo pot, ki nas bo vodila k še hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Po predavanju se je razvila diskusija v kateri smo slišali, da so v posameznih podjetjih zainteresirani za združitev in so o tem že razmišljali v okviru svoje organizacije. Dogovarjajo se o združevanju tekstilnih organizacij na območju posameznih občin. Tako so tudi v Domžalah že govorili o združitvi tekstilnih tovarn v okviru občine. Tovarne na tem področju pa so po proizvodnji zelo raznolike. V takšnih in podobnih primerih Simonetti ne vidi perspektivne rešitve v združevanju. V danem primeru bi lahko nastopilo forsiranje določenih izdelkov oziroma tovarn. Integracija na bazi dobavitelj-proizvajalec ali proizvajalec-kupec, zahtevajo dodatne klavzule, ki bi zaščitile enega ali drugega. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da je eden ali drugi vezan na dobavitelja in mora zato pristati na vse njegove pogoje (slab material, visoke cene ipd.). Ravno tako lahko proizvajalec ščiti ali forsira določene izdelke s tem pa konkurira na tržišču. Govorili so tudi o integracijskih gibanjih v drugih republikah. Zaenkrat o tem še ne vemo dosti, je pripomnil Simonetti in nadaljeval, da je videti, da smo po teh vprašanjih v Sloveniji korak naprej, čeprav tudi tu govorimo šele o pripravljalnih fazah. O pobudah po tem vprašanju smo slišali iz BiH vendar je znano, da gre le za pobude družbeno-političnih organizacij. Kakšna rešitev bo najboljša za našo tekstilno industrijo, bo odvisno od nas samih. Vsekakor bomo morali hitro in pametno ukrepati, da ne bo prišlo do nezaželenih rezultatov, je rekel na koncu tovariš Simonetti. Predavanje je bilo za nas zelo aktualno. Udeležba ni bila najboljša ali pa so člani bolj naklonjeni drugačnim virom informiranja. V In-duplati je največ članov društva DITIS udeležba pa je bila prej kot ne skromna. Računamo, da bodo prihodnjič tudi člani iz našega kolektiva bolj naklonjeni za obveščanje potom predavanj. DOPUST NAJ TRAJA 24 UR VSAK DAN V preteklem mesecu smo, poleg izplačila mesečnih osebnih prejemkov, prejeli tudi regres, ki je neke vrste opomin, da so počitnice pred vrati in, da jih za nekaj dni lahko koristi vsak izmed nas. In presneto smo jih že potrebni. Odrasli smo v obraz bledi, pogosto smo zaspani, do dela, ki ga radi opravljamo, postajamo ravnodušni, na okolico gledamo v drugi luči, skratka človek bi odšel na »luno«. Tudi pri otrocih so opazne spremembe, posebno pri šoloobveznih, ki nas obkrožajo s temnimi kolobarji pod očmi, so nemirni in celo podivjani. Skrajni čas, da je končano šolsko leto in, da si bomo vsi oddahnili. Ampak zakaj je pravzaprav poletje glavni čas za počitnice? Za družine s šoloobveznimi otroci je razumljivo, ker imajo otroci velike počitnice poleti, ko jih zaradi vremenskih prilik ni mogoče zadrževati v šolskih klopeh. Zakaj ostali načrtujemo letni dopust v poletnih mesecih in imajo tako malo uspeha vsa prepričanja, da naj bi izrabili zanj raje cvetočo pomlad ali žarečo jesen? Tudi teden zimskega oddiha je več vreden kot 14 dni poleti, saj bi na snežni odeji in na zimskem zraku pridobili to, da ne bi bili danes tako zeleni kot rastline, ki so prebile zimo v kleti. In vendar, hočemo vsi razen navdušenih smučarjev preživeti počitnice v poletnih mesecih. Zato sta verjetno dva razloga: prvi so podnebne razmere. Poleti je vroče in v vročini je delati najteže. Drugi razlog pa je verjetno navada, ki je sploh neprijetno trda železna srajca. Oklepa nas tako tesno, da nam ne pusti svobodno dihati, tudi ko bi lahko. Mnogim ne ugaja poletna pripeka ob morju in jim ne stori dobro, pa vendar planirajo dopust za avgust. Iz leta v leto, in samo zato, ker to delajo že vrsto let, tudi potem, ko so otroci dorasli in postali samostojni ter zaradi njih niso več vezani na šolske počitnice. Pred tem pa so si želeli nič kolikokrat preživeti počitnice na kmetih v pozni jeseni. Počitnice, dopust so prav gotovo najlepši čas v letu. Na počitnice kratko in malo moramo, zaradi zdravja, zato da bi se odpočili in, da bi bili nekaj časa vsaj skupaj — vsa družina. Počitnice niso več razkošje marveč nujnost za sodobnega človeka, ki ga je ujela moderna civilizacija med beton, asfalt, bencinske hlape in ga pokrila z atmosfero, ki ni v ničemur več podobna tistemu ozračju v katerem so živeli naši predniki. Skoraj vsakdo ima s počitnicami drugačne namene, vsi pa imamo nekaj skupnega. Predvsem si želimo spremembe, nekaj drugega kot delamo v vsakodnevnem življenju. Zato bo tisti, ki vse leto sedi na delovnem mestu čutil potrebo po fizičnem naporu. Tisti, ki vse leto dela kot težak zelo rad na počitnicah lenari. Gospodinja si želi, da bi jo nekdo stregel. Moški po kampingih pogosto kuhajo, ker je to za njih nekaj drugega kot delajo sicer vse leto. Resni intelektualci radi berejo na počitnicah najbolj nemogoče kriminalke. Čeprav so zgodbe zelo napete se ob njih sprostijo in tudi njihov intelekt zato ne peša itd. Počitnice so pač to, da počnemo kar se nam ljubi, kar nas veseli, da se rešimo vsakdanjih skrbi in ne upoštevamo preveč mnenja drugih seveda, če jih s svojim početjem ne motimo. Ni naključje, da sodi med zakonite pravice delovnega človeka redni letni dopust. Izhaja iz človekovih fizioloških potreb za ohranitev in pridobitev zdravja. Prav zato, ker je zdravje osnova za vse ostale človekove razvitosti, kot so delovne, umske, moralne in estetske, je vsak izmed nas dolžan, da ga pravilno vrednoti. Hudo lahkomiseln in neodgovoren do sebe ter ne nazadnje do družbe je vsak, ki ne izkoristi vsaj del počitnic v pravi namen. To so navadno ljudje, ki se zaradi pohlepnosti pehajo za finančnimi sredstvi in oni drugi, ki v svoji nadutosti mislijo, da so pri svojem delu nepogrešljivi. Za te skrajneže velja še prav posebno pregovor — boljša je pamet, kot žamet! Zaželjeno je in možnosti so, da si napravimo ta naj lepši čas v letu prijeten. Koliko se nam bo to posrečilo pa je odvisno predvsem od nas samih. BLOKI ZA MALICE BREZ GOTOVINE S 1. junijem letos smo pričeli obračunavati prispevek delavcev v višini 2,50 din za topli ali hladni obrok malice na računalniku. Delavci bodo pri prevzemu blokov za malico povedali samo svoje ime in letnico rojstva (za razločevanje med delavci z enakim imenom in priimkom), znesek za nakupljene bloke oziroma za malice pa bomo obračunavali med odtegljaji pri mesečnem obračunu osebnih dohodkov. Pod oznako VS 96 z nazivom »malica« bo naveden znesek, ki bo enak 2,50 din krat število kupljenih blokov. Zato je s 1. junijem odpadlo plačevanje blokov za malico z gotovino. Iz uprave podjetja Pripoved o skladiščih za osnovne valje se vleče kot JARA KAČA Načrtovalci proizvodnje so v In-duplati najbrže vedno prehitevali gradbenike. Odtod vprašanje, kam z osnovnimi valji. S tistimi polnimi in s praznimi. Potem, ko so to vprašanje ponovno načeli na seji samoupravnega organa, sem se oglasil pri ob-ratovodji tkalnice tovarišu Alojzu PUŠLER.JU. Prostora za valje nimamo. Rešitev bi bila v skladiščenju praznih valjev v koridorju. Za postavitev koridorja bi našli prostor na vzhodni strani tkalnice. Za polne valje najdemo prostor na stojalih; na neustreznih mestih so le prazni valji, je naglasil tovariš Pušlar in pogledal na uro, ker bi že rad končal razgovor zato, ker je imel dogovorjen zmenek s tehničnim vodstvom tovarne. Vseeno je še pripomnil, da bi tudi zadnje stojalo, to še ni montirano, lahko postavili v prvem nadstropju poleg štirih, ki že služijo svojemu namenu. Ker pa bi s postavitvijo zaprli delovni prostor starejšemu previjalnemu stroju za križne navitke (milerci v jeziku Jar-šanov), te pa tudi ne moremo brez dodatnih prestavitev prestavljati, zopet načenjamo pripoved, ki se vleče kot jara kača, je zaključno komentiral obratovodja Pušlar. O valjih smo govorili že velikokrat, zato bi bilo umestno, da bi tokrat zadevo uredili kar najbolj sprejemljivo. Varianta Pušlar, (postavitev koridorja) bi to zagotavljala. V primeru, da ima kdo drugačen predlog ga vabimo, da ga iznese. Vsekakor pa terja skladiščenje polnih in praznih valjev rešitev. Dipl. iur. Ingo Paš Medsebojna razmerja delavcev V maju letos je bil objavljen novi republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih raz merjih med delavci in zasebnimi delodajalci. S tem zakonom ureja republika samostojno vrsto vprašanj s tega področja, ki ga sicer ureja zvezna zakonodaja, t. j. novi zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. POSKUSNO DELO Novi republiški zakon je prinesel dve novosti na področju urejanja poskusnega dela. Tudi po cit. republiškega zakonu se takšno delo lahko uvede le po poprejšnji delavčevi privolitvi in sme takšno delo imeti le tolikšen obseg in trajati le toliko časa, kolikor je potrebno, da delavec pokaže svoje strokovne in druge delovne sposobnosti. Vendar sme takšno delo trajati sedaj največ 3 mesece se pravi, da je zgornja časovna meja trajanja takšnega dela sedaj zakonsko določena in je ne določajo več delavci sami v svojem splošnem aktu, kot je to bilo doslej. Na tem področju je novi republiški zakon znova vpeljal posebno obliko prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, ki jo je bil TZDR svoječasno odpravil. Po novem republiškem zakonu lahko delavec, ki meni, da predvideno delo ne ustreza njegovim delovnim sposobnostim in nagnjenjem, med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v TOZD tako, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko podpiše takšno izjavo in lahko z istim dnem zapusti delo. Takšnemu delavcu tedaj ni treba ostati na delu še določen čas potem, ko da svojo izjavo, da ne želi delati v TOZD, kar je sicer obveznost delavcev, ki so v TOZD na rednem delu. DOPUSTI Na področju urejanja letnih dopustov je novi republiški zakon prav tako prinesel novosti (ki jih v našem samoupravnem sporazumu seveda še nismo mogli upoštevati). Tako je novi republiški zakon določil, da se lahko delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oz. delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, prizna letni dopust v trajanju več kot 30, ne pa več kot 36 delovnih dni. Seveda pa je treba pri tem upoštevati določbo zveznega zakona, po kate- ri se štejejo dnevi, za kolikor je skrajšan delovni teden, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela kot delovni dnevi, kar pomeni, da bi z vštevanjem t.i. »prostih sobot« lahko dopust v navedenem primeru trajal dejansko največ 31 efektivnih delovnih dni (po izračunu (3x x 7) : 8 = 31,50 = 31). Posebej naj še poudarim, da imajo do tako podaljšanega dopusta lahko pravico le tisti delavci oz. delavke, pri katerih sta izpolnjena oba pogoja glede pokojninske dobe in let starosti. Uvedba takšnega daljšega dopusta tudi ni zakonsko določena obveznost delavcev TOZD, marveč je določena le kot možnost, torej odvisna od njihovih realnih možnosti in potreb. Zakon je prav tako dal novo možnost, da določajo delavci v TOZD s samoupravnim sporazumom, da izrabi delavec letni dopust v dveh delih. Pri tem pa mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. S to določbo torej zakon odstopa od določb bivšega TZDR, po katerih je imel delavec pravico izrabiti svoj letni dopust (v celoti) v nepretrganem trajanju. Delo na cevovodih v novi barvarni PORODNIŠKI DOPUST Navedeni novi republiški zakon prinaša pomembne novosti tudi glede trajanja in načina izrabe porodniškega dopusta. Tako ima delavka po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni (ki ga sme skladno z zveznim zakonom z izvidom pristojnega zdravstvenega organa nastopiti — najprej — 45 dni pred porodom, mora pa nastopiti — najpozneje — 28 dni pred porodom) če to zahteva, pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni, 2. delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Izbira načina izrabe tega dopusta je prepuščena delavki sami, ki se lahko odloči za eno od obeh navedenih možnosti. Kot vidimo, se je tudi čas trajanja tega dopusta bistveno podaljšal, saj določa zvezni zakon njegovo zgornjo mejo do 8 mesecev starosti otroka. Pomembna novost tega. republiškega zakona je tudi določba, da ima ta podaljšan dopust lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. V primeru smrti matere pa pridobi pravico do preostalega dopusta oče otroka oz. tisti, ki otroka neguje. Omeniti velja, da ima _delavka, ki izrabi porodniški dopust po 1. točki (t.j. nadaljuje izrabo porodniškega dopusta še 141 dni) za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih (o zdravstvenem zavarovanju). Če dela po 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti, ima enake pravice kot doslej, t.j. pravico udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke v TOZD za 4 ure na dan; za preostali čas pa nadomestilo osebnega dohodka po navedenih predpisih. Posebej je treba pripomniti, da se bodo zgoraj navedene določbe republiškega zakona glede trajanja in načina izrabe porodniškega dopusta uporabljale šele od 1. 1. 1975 dalje. Nadaljevanje na strani 7 POSTAVLJANJE OGRODJA ZA Šotor tipa KORIDOR Dolžina 60 metrov Zidar Nande Križman v novi delavnici za pleskarska dela Nadaljevanje s strani 5 ODGOVORNOST DELAVCA Novi republiški zakon je določil tudi dva nova ukrepa, ki se lahko delavcu izrečeta zaradi kršitve njegovih obveznosti iz združenega dela. Pri tem je od doslej znanih ukrepov opustil izrek zadnjega javnega opomina. Poleg do sedaj znanih ukrepov: — opomina — javnega opomina — prenehanja lastnosti delavca v združenem delu (prejšnje izključitve), lahko delavcu zaradi kršitve njegovih obveznosti iz združenega dela izrečemo ukrep: — začasne razporeditve delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe delavčevega poklica oz. smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, — odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta. Novi republiški zakon je prinesel tudi to novost, da se lahko ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu (prejšnje izključitve) izreče tudi pogojno tako, da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta s pogojem, da se ta ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času ne stori nove kršitve obveznosti. Ukrepi začasne razporeditve delavca, odstavitve delavca z vodilnega delovnega mesta in prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, se lahko izrečejo samo za hujšo kršitev obveznosti. Novi republiški zakon je tudi bistveno podaljšal roke, v katerih zastarata uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve obveznosti (doslej po TZDR 6 mesecev od dneva, ko je bila storjena kršitev) oz. v katerem zastara izvršitev izrečenega ukrepa (doslej po TZDR 30 dni od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen), in sicer prvega na 1 leto drugega pa na 60 dni. PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU Novi republiški zakon prinaša tudi pomembno dopolnitev zveznega zakona na področju prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Med razlogi za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu je namreč novi zvezni zakon opustil do tedaj znani razlog »samovoljnega prenehanja dela« in pri tem tudi razveljavil ustrezno določbo TZDR. Novi republiški zakon je sedaj določil, da štejemo, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v TOZD tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, pa se da nedvomno ugotoviti, da ne želi več delati v TOZD. V takšnem primeru preneha delavcu lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko je prenehal delati v njej. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET Urejeni odnosi v prometu so splošnega družbenega pomena zato je sprejem ustreznega sporazuma umesten. Za takšne in podobne sporazume je mogoče uporabljati 70. člen ustave SRS. In za kaj gre. Dosedanje sklepanje pogodb je preživeto, z letos sprejeto ustavo smo zagotovili enakopravno obravnavanje vseh koristnikov uslug železnice in luke (Koper), zato je omenjeni sporazum zagotovilo, da se pravice do uslug prenesejo na vse enako pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz zahtev, po uspešnem opravljanju teh nalog. Analize kažejo, da je v domžalski občini največji koristnik železniških uslug podjetje »Papirnica Količevo«, zato soglašamo s predlogom, da bi bil tudi delegat v novi skupnosti iz naše občine delavec iz omenjenega podjetja. Ta informacija, medtem ste o njej že slišali več na sestankih, je napisana zato, ker smo dolžni seznaniti z njo vse člane kolektiva, ker bo tudi pristop v to skupnost veljal in zavezoval vse v naši OZD. INTERESNA SKUPNOST V V juniju smo bili obveščeni, da se pripravljamo na podpis samoupravnega sporazuma v interesno skupnost elektro gospodarstva SR Slovenije oziroma v interesno skupnost za preskrbovalno omrežje območja Ljubljane. Tako kot v sporazumu z železnico zamenjuje ta sporazum pogodbeno sodelovanje, kar je vsekakor korak naprej in ELEKTROGOSPODARSTVU blizu sprejetim načelom o sporazumevanju. Podrobnosti o tem sporazumu so bile objavljene v osrednjem slovenskem časniku Delo (13. junija ti.) zato znanih dejstev tu ne bomo ponavljali. V primeru, da nam bo sporazum omogočil delegirati svojega predstavnika v to skupnost bo to tovariš Tone Videnšek. Na cestnem križišču v Zgornjih Jaršah — 200 metrov pred restavracijo POMOČ NERAZVITIM DRŽAVAM Neobvezno združevanje sredstev za pomoč nerazvitim državam bomo zaenkrat odložili, ker v ta namen nimamo sredstev, je bilo tolmačeno na informativnem sestanku po tem vprašanju. Pristop k temu združenju oziroma v to interesno skupnost zavezuje odkup vsaj ene vloge za 450.000 din (45 milijonov starih dinarjev). Navzoči vodje informativnih centrov so s tem soglašali. Noben artikel izredno slab Kako smo delali v maju 1974 Piše ing. F. Jeraj Količinski rezultati v maju so bili v vseh proizvodnih enotah boljši kakor v aprilu. Boljši rezultat je bil dosežen predvsem zaradi boljše oskrbe z električno energijo. Oskrbo s surovinami in prejo lahko ocenimo za slabo, saj je predilnica Litija dobavila samo 16 ton preje namesto 31 ton. Tudi OHIS Skopje dobavlja zelo nesolidno, kar nam povzroča težave v proizvodnji predilnice in s tem tudi zastoje in manjšo količino izdelane preje. Za predilnico bodo verjetno boljši pogoji za delo, z ozirom na surovine, šele v drugem polletju, ko bomo dobivali vlakno iz Italije, ki je boljše kvalitete. Predilnica je izpolnila mesečni plan z 89,4%. Glede na 1. 1973 je proizvedla za 22,3 % več preje. Vendar bi bil rezultat lahko še boljši, če ne bi primanjkovalo surovin. V maju je bilo 9 % zastojev zaradi pomanjkanja surovin. Problem v proizvodnji predilnice je pomanjkanje igelnih palic za raztezalke (uvoz), kar povzroča manjšo proizvodnjo v predilnici in s tem redno oskrbo predilnih strojev. V maju je bil v predilnici problem pre-dic (visoki bolniški izostanki in sicer 8,5 %), kar je povzročilo delne zastoje na predilnih strojih. vilkah, vrstah sintetike in barv sploh ne govorim. Jasno je, da to povzroča težave v proizvodnji, še večji problem pa je, ker ne moremo izpolnjevati predvidenega asortimana artiklov in dessenov. To pa zelo lahko vpliva tudi na rezultate prodaje. V tem pogledu stoji težka naloga pred nabavno in tehnično službo in tehničnim kadrom v proizvodnji. Oplemenitilnica je dosegla slabši rezultat, kot v aprilu in dosegla mesečni plan proizvodnje samo 89,7%, merjeno v tekočih metrih. Vzroki so predvsem v tkaninah, katere barvajo in tiskajo v Mariboru. Tu je bila nedovršena proizvodnja večja kakor v aprilu. Zelo počasi se obrača tudi art. 3180 za plastificiranje in s tem ostaja v nedovršeni proizvodnji. Konfekcija je mesečni plan izpolnila z 120,6 %. Glede na leto 1973 je dosegla za 24,9 % večjo proizvodnjo. Vendar tudi v konfekciji ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati. Glede na povečano število zaposlenih bi bila proizvodnja, merjeno v Nh, večja. Edini objektivni vzrok je bil v tem, ker je bil mali varilni aparat v okvari. Zato je oddelek za izdelavo cerad imel manjšo proizvodnjo. Predvidevam, da bodo rezultati v naslednjih mesecih boljši, ker računamo z bolj načrtnim delom in delom po normi. Kvaliteta izdelkov, tako surovih in gotovih tkanin, je bila v maju na zadovoljivi ravni. V surovih tkaninah smo dosegli 92,18 % I. kvalitete. V gotovih, t.j. adjustiranih tkaninah pa 91,83 %. V povprečju ni bil noben artikel izredno slab. S tem pa ne mislim, da smo dosegli maksimum v kvaliteti. Glede na opremljenost tkalnice in vrsto artiklov, bi lahko dosegli še boljše rezultate. Ne smemo si dovoljevati tega, da bi na račun kvalitete for-sirali količinsko proizvodnjo. Res je, da lahko v čistilnici odpravijo precej napak, vendar če te niso nastale iz objektivnih vzrokov, je to za strošek, ki bi bil lahko manjši in bi dosegali lahko še boljše ekonomske rezultate našega poslovanja. Sukančarna je obdržala raven proizvodnje iz aprila in dosegla mesečni plan s 127,5 %. Glede na leto 1973 je proizvodnja za 9,3% manjša. Nižja proizvodnja je vzrok v dejanskih potrebah tkalnice in manjšem izvozu preje kot v letu 1973. Tkalnica je dosegla boljše izpolnjevanje plana, kakor v aprilu. Mesečni plan je dosegla v t.m. 91,2 o/o, v m’ 87,3%, v 000 votkih pa z 113,8 %. Če primerjamo proizvodnjo v 000 votkih z letom 1973 je tkalnica zatkala za 6,9% več votkov. Rezultat bo verjetno v prihodnjih mesecih še boljši, saj bo montirano še 14 novih avtomatov in 2 avtomata iz Kranja. Vendar bo potrebno v nabavi preje in surovin veliko več naporov, da bodo planirane količine prihajale pravočasno v podjetje in sicer tako preja kot predivo za predilnico. Kajti, predilnica bi morala nemoteno obratovati in izpolnjevati plane proizvodnje vsaj 100 %, da ne bo prihajalo do zastojev v tkalnici. Zaloge sintetične preje so že pod normativom, da o asortimanu v šte- Novi barvalni stroj za barvanje preje Mostno dvigalo v novi barvarni V torek 4. julija letos smo namestili novo mostno dvigalo v barvarno. Za današnje tehnične pripomočke montaža tega 3.200 kilogramov težkega dvigala ni pomenilo večje ovire. V eni uri je bilo na svojem mestu. S pomočjo 6-tonskega avtodvi-gala — upravljal ga je tovariš Bi-skup — so dvigalo najprej naložili na voz in ga prepeljali v novo barvarno. Potem je zopet prevzel dviganje in nameščanje tovariš Biskup s svojim dvigalom. Z odlično sposobnostjo ocenitve razdalj je nameščanje trajalo točno 14 minut. Pripomnil bi, da gre pri tem za mostno dvigalo, ki ima svojo tirno progo 8 metrov nad nivojem barvarne. Napetost na obrazih je popustila, ko je dvigalo bilo tam, kjer smo ga hoteli imeti. Zaprasketale so vžigalice in kadilci so krepko vdihnili dim cigaret. Prej na kajenje nihče niti mislil ni. Bilo je za laike preveč »napeto«. Takrat sem stopil do dipl. inženirja strojništva tovariša Raketa, ki mi je povedal med drugim naslednje: nalog za izdelavo mostnega dvigala za Induplati je dobil lansko leto 1. avgusta. Točno v pogodbenem času je bilo dvigalo gotovo. Konstrukcijsko ga uvrščajo med lažja dvigala, ker gre v našem primeru za 3-tonsko dvigalo. Tehnično je najmodernejše izvedbe in izdelano v celoti v naših tovarnah oziroma v Titovih zavodih LITOSTROJ v Ljubljani. Inženirju Rakefu sta bila v pomoč tehnik in tehnični risar. Njegovo delo je idejni načrt s tehničnim opisom ter nadzor nad izdelavo vse do montaže in stavit-ve v obratovanje. Posebnost dvigala Dipl. ing. Raket' je njegova trikotna oblika, ki preprečuje upogibanje ali vibriranje. Dvigalni napravi manjka še vitlo, katerega bomo kupili v Italiji in bo torej uvoženo. S pomočjo avtodvigala so še premestili dve vodni črpalki ter namestili na svoje mesto tri kotle (začeli so pravzaprav z namestitvijo breznapetostnega j igra znamke ben-ninger), potem se je vsakdanje življenje v novi barvarni utišalo in nadaljevalo z montažnimi deli na instalacijah. Mostno dvigalo še na tleh Mostno dvigalo — le še nekaj minut in sedlo bo v »svoj« tir S pomočjo avtodvigala so srečno pripeljali velik tovor v barvarno Mostno dvigalo na svojem mestu Nabavni trg dipl. ing. VIDA KODELA Pol leta je za nami in lahko rečemo, da smo glavno krizo v pomanjkanju surovin dokaj srečno prebrodili. Čutiti je, da se svetovno tržišče že umirja, cene surovinam pa so dosegle svojo maksimalno točko. Medtem, ko še pred dobrim mesecem dni ni bilo moč dobiti iz uvoza niti kg vlakna, danes že dobivamo ponudbe tako iz Zahoda kot iz daljne Japonske. Marsikatera ponudba je zaradi previsoke cene za nas nesprejemljiva. Preskrba naše predilnice z vlaknom je v glavnem zagotovljena. Domači dobavitelj, tovarna OHIS, Skopje, se je pogodbeno obvezala, da nam bo mesečno dobavljala 33 ton vlakna. Od junija dalje pa bomo vsak mesec uvozili od firme MONTEFIBRE še po 20 ton leacrila. S tem so potrebe naše predilnice v celoti pokrite in se zato ni več bati, da bi v predilnici prišlo, zaradi pomanjkanja vlakna, do zastojev. Do motenj lahko pride le v realizaciji plana asortimana predilnice, zaradi nepravočasne nabave določenih barv. OHIS nam na- Odlaganje smeti je urejeno, odloke pa ne upoštevamo. Tudi hitrosti motornih vozil na cestah niso v skladu z znaki. Prodaja premoga pred trgovino na križišču je vsem v posmeh. Ena od bližnjic vodi preko igrišča čeprav čez drn in strn. Ponoči spimo, ker je takrat tema. Podnevi, ko se začne vsakdanji direndaj pa delamo tudi stvari, ki niso v skladu z našimi normami. Tudi s predpisi in odloki ne. Običajno se dan začne s pritiskom noge na pedalo za plin. Da je hitrost vožnje skozi Preserje omejena na 40 kilometrov na uro, tega večina ne upošteva. To je eden od razlogov druga pa je, ker se mudi. Na delo; predolgo so poležali in sklep, da bodo jutri vstali za nekaj minut prej, še ni realiziran. Vsakokrat je šele danes. Pešci, ki pridejo iz krajev na levem bregu Kamniške Bistrice ali pa so tja namenjeni, tudi nimajo časa na pretek. V kratkem času je treba pospešiti korak če pa je časa zelo malo, potem morajo biti poti šib naročil ne realizira vedno v celoti in pravočasno. Na domačem tržišču je še vedno pomanjkanje bombažne preje, kar velja še posebej za kvalitetno česano prejo, katere praktično ni. Pomanjkanje bombažne preje je predvsem posledica nerešenega vprašanja prodajnih cen. Cene bombažne preje so za ca. 70 % prenizke (z ozirom na porast cen bombažnemu vlaknu koncem leta 1973), zato nobena predilnica ne prodaja preje po sedaj veljavnem ceniku, ker bi sicer poslovala z izgubo, (nove, višje cene lahko odobri le ZIS). Domače predilnice zato raje prodajajo prejo v inozemstvo, kjer dosegajo boljše cene kot doma. Preskrba naše tkalnice z bombažem ni zaskrbljujoča. Na zalogi imamo česane preje praktično za celo leto. V veliki zalogi bombažne preje imamo vezana dodatna obratna sredstva, vendar je bil nakup preje ekonomsko upravičen, ker je bil izvršen po zelo ugodni ceni. Preskrba oplemenitilnice z barvili iz uvoza je bila deloma otežko-čena, dobavni roki so se podaljšali (4—5 mesecev), cene pa višje za 20%. Pri nabavi tekstilnih pomož- krajše. S hojo preko negovanega športnega igrišča si posamezni!« krajšajo pot. Rezultat: hitreje do cilja; nič mrtvih le nekaj jeznih. Zelo jeznih! Premog štejemo med sredstva za proizvodnjo toplote. Ko je hladno, smo vsi radi na toplem. Zato, ker premog ne pridobivamo na domačih vrtovih kot solato ali druge vrtnine, ga kupujemo preko posrednikov od rudarjev. V Preserjah je vsakdanje, če ga podjetje Kurivo prodaja tik ob križišču cest to je pred trgovino. Prekladanje premoga pomeni delanje prahu. Nekaj premoga se namreč vedno zdrobi v prah. Nekaj prahu zaide tudi v trgovino. Na blago, ki smo ga že kupili ali pa šele bomo. Odlaganje smeti je urejeno z ustreznim odlokom. Ta veleva, da zavržemo smeti v jamo pri Mengšu ob cesti, ki vodi v Topole. Kdo v Preserjah to upošteva. Kdo tako postopa, ko pa smeti že dolga leta odvažajo vsi »v prod«. To pa je včasih na robu športnega igrišča nih sredstev iz uvoza ni bilo večjih zastojev. Sicer pa vlada na domačem trgu velika nestabilnost, katero občutimo pri vsakodnevni nabavi ostalega potrošnega materiala. Ta se odraža v stalnem pomanjkanju določenih vrst materialov in v nenehnem porastu cen. Kljub temu, da so se cene nekaterim kemikalijam dvignile za več kot 100 %, teh na domačeh trgu ni mogoče nabaviti (kalcinirana soda, Na-hidrosulfit itd.) ali pa samo občasno. Pomanjkanje papirja, kartonske embalaže, je na tr$yi stalno prisotno, cene pa so se ze 2 krat dvignile. Dobavitelj aluminijevih cevi, tovarna IMPOL, v redu izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, tako da zaradi Al—cevi v letošnjem letu ni težav. Problematična pa je nabava silumina 11, za izdelavo Al— odlitkov. Pomagamo si tako, da kupujemo odpadni aluminij. Naše tržne razmere se do kraja leta verjetno ne bodo bistveno spremenile zato pričakujemo, da se bodo občasno še vedno pojavljali problemi pri pravočasni nabavi določenih vrst materialov. Razbito zrcalo na cestnem križišču v Preserjah Dalje na strani 11 V Preserjah nekatere stvari še niso urejene Nadaljevanje s strani 6 Počitnice za vse NEKATERE STVARI V PRESERJAH NISO UREJENE vzhodno od tovarne Induplati. Tisti, ki tega ne delajo z motornim vozilom ampak odpeljejo smeti z ročnim vozičkom, te stresejo kar v Mlinščico. Lažje smeti voda odnese. Težje in tiste, ki se potopijo potem, ko so se prepojile z vodo, obležijo na dnu potoka. Mlinščici pravijo nekateri tudi industrijski kanal. Drugi imajo bolj prav. V primeru, da se bo divje odmetavanje smeti v Mlinščico nadaljevalo, bo treba zanjo najti novo ime. Že sedaj lahko ugotovimo, da je zanikrnih vaščanov precej. če bi se motil, potem ne bi uspel fotografirati tega, kar sem. In kaj je to: star lonec in star umivalnik, plašč od mopeda, več steklenic in dve kanti iz pločevine. Če bi s stikanjem po kanalu nadaljeval, bi prišel do mesta, kjer teh stvari ne bi bilo več. Sodim, da bi bilo to šele tam, kjer se Preserje začnejo. S takšnim okoljem (v Mlinščici) se prebivalci Preserij ne smemo ponašati Ponoči je vse v redu. Ljudje spijo in le redki si krajšajo pot s hojo preko igrišča. Tudi prehitrih voženj z avtomobili je malo. Ponoči ni niti prodajalcev niti kupcev premoga. Tudi črnega premoga ni ponoči, ker bi se lahko primerilo, da bi premog kdo samovoljno odpeljal. V Mlinščici pa je navlaka ponoči in podnevi; le vidimo jo samo, kadar v kanalu ni vode. Takrat kanal smrdi. Nam, prebivalcem Preserij. Pomislite na to, dragi sovaščani in ne ugibajte, kdo je to napisal, ker sem se podpisal. Otmar Lipovšek DOPISUJTE : v : KONOPLAN S e • >«••••••••••«••••••••••••• Upravni odbor Partizana Jarše se je odločil, da veljajo poletne počitnice za vse vrste in sekcije društva. Na zadnji seji upravnega odbora Partizana Jarše je poročal Lipovšek o novicah iz sestanka, ki ga je priredil TTKS v Domžalah dan pred sejo, to je 19. junija. Osrednja tema razprave na tem sestanku je bilo vprašanje finančnih sredstev, ki se namensko zbirajo v občinski blagajni in so namenjena razvoju športne, telovadne in rekreativne dejavnosti. Od predvidenih 2,4 milijona dinarjev, kolikor se jih bo po vsej verjetnosti steklo v blagajno, je TTKS Domžale namenil jarškemu društvu le 73.818 dinarjev, kar je 3.07 %. No, neposredno bo društvu na voljo še manj denarja (samo 47.518 din, kar je enako 1.9799 % od skupne vsote s katero že ali še bo tekom leta razpolagala TTKS v Domžalah). Zanimivo je, da dobijo finančno pomoč le tiste športne in rekreativne dejavnosti, ki nastopajo v tekmovalnih razredih oziroma, ki so prijavljene ustreznim zvezam. Dolžni so v upravi društva zato, da takoj prijavijo odboj kaše in judoiste. Judoisti, do konca dela pred poletjem jih je bilo 23, bodo dobili tudi kvalificiranega trenerja, kar bo ugodno vplivalo na razvoj in utrditev te težkoatletske discipline. Med neugodne vesti, ki smo jih slišali na seji moramo šteti tisto, da nismo uspeli nikogar napotiti na vodniški tečaj (gre za dva več ali manj enakovredna tečaja, ki bosta v poletnih mesecih, juliju in avgustu, v Mozirju). Društvo rabi vodnike in je v tej želji pripravljeno investirati v šolanje svojih kadrov. Žal niti za to ni med mladimi zanimanja. Škoda. Ko je bilo govora o ureditvi igrišča je predsednik društva inženir Bergant pozval vse, da pri ureditvenih delih sodelujejo in soglašal s predlogom, da bomo športno igrišče v celoti ogradili. Le tako bomo lahko nadzorovali, kdo in zakaj pride na igrišče. Tudi zaradi vstopnine (plačevanja — op. p.) bo lažje. Odbor je odobril strelcem plačilo prevozov na strelišče v Kamnik, kjer bodo lahko dvakrat mesečno vadili v streljanju z malokalibrsko, oziroma z vojaško puško. Vstop oziroma raba dvoranskega strelišča v Zgornjih Jaršah (zgradba poleg restavracije Induplati) bo enotna in zato boljše urejena. Vsi, ki prostore koristijo v športne ali rekreacijske namene morajo vedeti, da je lastnik zgradbe podjetje Induplati skupaj s podjetjem Papirnica Količevo. Med vso sejo se je kazala težnja, da uveljavimo za vse vrste in sekcije društva počitnice, ki bodo trajale od junija do konca avgusta. Do jeseni pa bodo športniki pripravili ali popravili vse organizacijske in tehnične stvari, ki so bile na začetku dela pomanjkljive. Sklenili so, da bo naslednja seja upravnega odbora Partizan Jarše okrog 20. avgusta. O. L. Smejte se še vi Med kandidati za zdomce Jaka in Peter sta se podala v Pariz. Ko je Petru zmanjkalo denarja in drugih sredstev za preživljanje se je vrnil v domači kraj. Ljudje so ga vprašali, kje je ostal Jaka? »Jaka je v Parizu. Odprl je boutique.« »Kako?« so vprašali radovedni sosedi. »Z vitrihom,« je kratko rekel Peter. Zaupno med ljudožerci Nekaj ljudožercev so pripeljali v mesto in jih privajali na »naše« običaje življenja. V ustanovi, kjer so prebivali je čez čas zmanjkala čistilka. Dva sumljiva ljudožerca so zaslišali. Prvega brez uspeha. Drugi je po daljšem in mučnem zasliševanju nazadnje le priznal, da jo je požrl. Odpeljali so ga v zapor. Tam ga je obiskal prijatelj-1 judožerec in posmehljivo pripomnil, da je priznanje nevredno njihovega plemena. Takrat se obsojeni oglasi: »Veš, preden sem požrl čistilko, sem že požrl pet inženirjev, pa ni tega še nihče opazil!« Vrednost točke nespremenjena POROČILO ZA MAJ 1974 Višina vrednosti točke za mesec maj 1974 je ostala neizpremenjena in sicer 0,0180. Stimulativni del izkazuje tele vrednosti: Delovna mesta vezana na R-D = 11,5 %, R-D-Z pa 9%. Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za junij 1974 je naslednji: R-D = 11,5 %, R-D-Z = 11 %. Povprečno izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS skupne službe se ni bistveno izpremenil in je znašal din 2.472,50. OD po izplačilnih mestih in številu zaposlenih so bili v maju naslednji: Razred pred. prip. tkaln. oplem. konf. S teh. sl. skup. sl 1500 do 1700 1 1 1 1 1700 do 1900 4 15 4 7 44 3 1900 do 2100 23 27 32 9 67 1 8 2100 do 2500 25 64 123 29 95 9 3 52 2500 do 3000 7 10 16 14 11 7 5 63 3000 do 3500 3 3 13 3 3 4 1 26 3500 do 4000 1 1 1 2 14 4000 do 4500 2 4 8 4500 do 5000 1 1 1 1 7 5000 do 5500 1 5500 in več 2 11 64 120 193 64 222 22 17 199 naj nižji OD 1668 1769 1654 1654 1723 2058 2322 1670 najvišji OD 5043 4595 4580 4519 4855 3969 6233 7278 povprečni OD 2266 2228 2358 2365 2149 2660 3485 3084 OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: 1. Gabrovec Zdravko, del. v pre-jemarni, vstopil 27. 5. 1974. 2. žagar Marija, predica, vstopila 4. 6. 1974. 3. Pestotnik Boža, predica, vstopila 13. 6. 1974. 4. Lajtman Francka, predica, vstopila 17. 6. 1974. IZSTOPI: 1. Tavčar Jožefa, šivilja, izstopila 9. 5. 1974. 2. Tkalec Ivan, tehnolog, izstopil 31. 5. 1974. 3. Dipl ing. Kuret Arzenij, šef sekt. izvenind. obr., izstopil 31. 5. 1974. 4. Milovič Slobodan, tkalec, izstopil, 31. 5. 1974. 5. Krušnik Francka, del. v kon- fekciji, izstopila 31. 5. 1974, prem. v Umag. 6. Cerar Alojz, expediter, upokojen 8. 6. 1974. 7. Juhant Monika, del. v konfek., izstopila 11. 6. 1974, prem. v Umag. 8. Lajtman Francka, predica, izstopila 24. 6. 1974. 9. Lamberšek Brane, elektrikar, v JLA 26. 6. 1974. 10. Vesel Ivan, ključavničar, v JLA 26. 6. 1974. 11. Kač Silva, mater, knjigov. upokojena, 29. 6. 1974. 12. Letnar Marija, tkalka, upokojena, 29. 6. 1974. 13. Skok Apolonija, del. v konfekciji, upokojena 29. 6. 1974. POROČILA SE JE: Herega Terezija, del. v konfekciji, poročena PIRC. NA KATERIH DELOVNIH MESTIH DODATNO 2 DNI DOPUSTA ZA NOČNO DELO Nekateri delavci v podjetju so prosili za tolmačenje našega internega akta po vprašanju: NA KATERIH DELIH DOBIJO DELAVCI DODATNO DVA DNI DOPUSTA ZA NOČNO DELO. Vodja pravne službe v Induplati dipl. iur. Ingo PAŠ je odgovoril na to vprašanje. Rekel je: Po določbah našega samoupravnega sporazuma o odmorih, počitkih, letnih dopustih in drugih odsotnostih z dela pripade delavcu na osnovi delovnih pogojev med drugim tudi za stalno nočno delo 2 dodatna dneva dopusta. Stalno delo opredeljuje sporazum s tem, da se za takšno delo šteje delo delavca na določenem delovnem mestu, na katerem je stalno delal najmanj 1 leto od dneva, ko je bil nanj razporejen in je uspešno opravil poskusno delo. Nočnega dela sporazum posebej ne opredeljuje, vsekakor pa je šteti za takšno delo vsako delo, ki se redno opravlja tudi ponoči, t.j. delo, ki se v eni, dveh ali treh izmenah opravlja bodisi stalno bodisi ciklično ponoči. Glede na to pripada ta dodatek vsem, ki izmensko ali neizmensko redno delajo ponoči. ZAHVALA V težki žalosti ob izgubi moje dobre mame JOŽEFE PIRC, bi se rad zahvalil svojim sodelavcem za cvetje in izraze sožalja. Posebej hvala vsem, ki ste mojo mamo spremili na njeni zadnji poti. Radomlje, maja 1974 Sin Janko ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage in nepozabne mame ANE ZUPIN, se najiskreneje zahvaljujem za izraze sožalja in za denarno pomoč. Posebno zahvalo bi rada izrekla s tem tudi svojim sodelavcem in sodelavkam iz konfekcije za pozornost ob tej žalostni priliki. Preserje, maja 1974. Hči ANICA, por. Pust Izdaja v 1000 Izvodih delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, Ing. Jože KLESNIK, Cilka MRD2ENOVIC, dipl. Ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAS, dipl. Ing. Janez PEZDIR, dipl. Ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, Ing. Janko UKMAR ln ing. Lado ZABUKO-VEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).