Št. 19. PoStno tekočl račnn št. 24. V Gorici, dne 29. aprila 1921. Posamezna štev. — 20 stottnk. Letnik IV. GORISKA STRlŽi Uliaja v Gorici vsak torek in pctek lojioldne «lo preklioa, Velja za celo loto 12 L, jaesedno 1 L, za ino/.ciiistvo 16 L. Na naročila broz dopcslano naroönino so, m> homo ozirali. Poaamezne številke stanejo v razprodaji 20 tstotiiik. Urfdništvo: ulica Vrlturini 9; uprava: ulica VetUuini 9. — - .— Rokopisi se n« vračajo. Nefra.ikirana pi^ma se n<> sprejemajf. Oglasi, katere je treba vnaprej plaönti, se racunajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij „Goriškc Stražo". Odgovorni urcdnifc: Franc Novak Tifije otroke, žene, starčke. Državno, politično življenje vodijo " danes ljudje, ki sicer razuinejo danasnji Položaj, razumejo dalekosežnost socialne- K'd problema, a vkljub tenm delajo z vse- ct mi silanii na to, da vzdržijo danasnji go- spodarski, državni, društveni red. Politi- co vodijo ljudje, ki niso nikdar doživell ¦evoiucijo v sebi, ki bi jili prirodila, da bi ^Poznali \ rednost človeka in . naroda, vrednost njihove osebnosti. Duševna ^nirt gospodujočega razreda in njegovih nolitikov, ki so vodili zadnje stoletje vso »olitiko, je pravi, najglobokejši vzrok, da ie človek danes mrtev, ter čaka novili upostolov, da ga vnovič dvignejo, da za- üobi njegovo življenje svojo vrednost. Oospodujoči razred je tudi kriv. da raz- saja v Italiji nasilna organizacija, ki na- Pada in uničuje življenje in imetje držav- Jjanov. Vse narode in države zastruplja da- les Kospodujoči razred, ki pozna samo cno profit, denar, gospodarsko in poli- tično nadvladu nad posameznikom, drti- Ultni razredi, drugiini državaiui in narodi dočim inu je vera, umetnost, vsa ide- alna kultura samo opora in sredstvo, da vzdrži svoje gospodstvo. Zato odvisi u- '"cjenje vsega političnega, državnega, go- snodarskega, življenja samo od tega, ce se bodo znali narodi otresti nadvlade go- •snodujočega razreda. Kdor tako razumeva danasnji poli- l'^ni položaj, bo tudi razumel, da ni bilo ^nigače mogoče, kakor da se je jugoslo- I venski uarod razrezal na štiri dele in raz- ('elil ined štiri države. To je plod «ospo- darske politike kapiialisiičnega razreda, plod politike, ki ne priznava eticnih na- čel, ki bo morala urejevati živijenje po- sameznikov, razredov, držav in narodov. Znak zdravega organizma, pa je, da se ne pusti streti in unidti, da ne ol)iipuje, jnarveč, da se bori in izrabi vsako lJrili- ko, ki se inn nudi, da si lahko izboljša svoj položaj, bilo gospodarski ali kultur- ni. In zato smo se Jugosloveni, ki snio žr- tev zastrupljene politike odločili, da se u- deležiino dižavnozborskih volitev v rim- ski parlaiuent. Naš nainen je, da pridemo na ta načiii v stik z italijanskim narodom, da mu pojasnimo, da smo mi na tej zem- Iji že tisoč in pet sto let, da imamo radi tega prirodno pravo, da branimo svoj ob- stoj in razvoj. To, kar Italija zaliteva od nas samih, da jo pripozuamo za svojo dr- žavo, storimo ravno z volilnim aktom, ki je danes največje politično pravo držav- Ijana. Mi z volilnim aktom priznavamo, dn nas ona prizna za svoje drzavljanc, ki jim je dolžna braniti življenje in imetje. Znanio, da te volitve ne bodo jasen izraz volje našega ljudstva, znamo, da so nani tisoči glasov že vničeni, da ni ita- lijanska vlada najvisja oblast v državi, ki bi liotela in niogla garantirati da bi naše ljudstvo v redu in v mini oddalo svoj glas. Ali Jugosloveui niorajo, kolikor je uspeh tell volitev od njih samih odvisen, italijanskemu narodu dokazati, da je na- sa dežela kompaktno naseljena od slo- vanskega življa. V discipliniranem na- j stopu našega naroda na tein ozemlju naj vidi italijanski narod, da se mi priinor- I ski Jugosloveni ne odrekamo svojemu ce- lokupnemu narodu, marveč da hocemo in mc.ramo ostati zvesti svoji krvi, zvesti j svoji zgodovini, zvesti svojemu jeziku, i zvesti svojemu narodneinu bistvu. | ltaljanski narod naj v nasi disciplini vi- i di dokaz, da smo mi narod, ki moremo in ' hočemo ž njim živeti v mini, v kulturnem ! in gospodarskem stiku — ali to mirno so- ! življenje teh dveh narodov je mogoče ! samo takrat, če bo italijanski narod sam ! gospodar svoje države, gospodar politike j političnega in gospodarskega življcnja. I Nase ljudstvo. ne srne pričakovati od '_jell volitev prevelikega uspeha. NašC parlanicntanio zastopstvo ne bo inoglo iiueti lako velikega upliva v rimskem parlamentu, kakor bi si ga mi želeli. .V razmerah, v katerih živimo, je velevažno, da imamo v rimskem parlamenlu glasnl- ka, ki bo Italiji in drugim dr/.avam priča, da mi še narodno eksistiramo, da je v nas se zavest enotnosti z odrezanimi vejami Jugoslovenov. (jospodarska bodočnost našega ljud- stva ne odvisi od tega, ali pošljerno v piirhinient 5 ali JO poslancev, marveč od '{ospodarske zrelosti našega Ijudstva. Tu bomo morali nastopati skupno s sodeže- lani Furlani, da si priborimo občinsko in deželno avtonomijo. ._?. Cast in politična zrelost zalitevata ; od jugoslovenskih volllcev, da se vsi za- ' \edajo svoje dolžnosti, da bo nas nastop oh volitvah discipliniran in poluošteviler.. Volilni kafekizem. 5. POTEK VOLITEV. 25. Kakšen je prostor za volitve? Prostor ima en sam vhod in je raz- deljen v dva dela. Prednji del je čakalnl- ca za volilce, v zadnjem delu se nahaja volilna komisija z zaupniki. l^oleg tega sta napravljeni še dve celici, v katerih lahko izvrše volilci svojo dolžnost. 2i\. Kaj je treba poskrbeti do dneva volitev? V teku petih dni po razpisu volitev mora župan ugotoviti, če ima za posa- mezna volišča dovolj žigov, glasovalnili skrinjic (žar) in miz jii ce so v dobrem stanju. V teku ID. dni po razpisu volitev mo- ra župan razposlati volilne izkaznice. 2upan mora poskrbeti, da dobi v soboto popoldnc pred volitvami pred- sednik volilne koinisije v redu vse pred- mete, ki so za volitev potrebni. Najpozneje na soboto pred volilno nedeljo morajo biti izvoljeni oz. inieno- vani člani volilnih komisij posameznih volišč. V soboto popoldne se morajo že vsi ti sniti v navzočnosti volilnega komi- sarja in izvoliti iz svoje srede precised- nika in njegovega namestnika. 27. Kaj mora storiti volilna komisiia, predno se otvori volitev? Ob 7. uri se zberejo člani volilne ko- inisije v volilnem lokalu. Nato proglasi izvoljeni predsednik volilno komisijo kot volilni urad, ki ostane od tedaj pa do konca volitev kot nekaka oblast. Nato se ugotovi z žrebom pet črk volilnega žiga in istotako tekočo števil- ko volilnega ovitka, ki se jo /aziKimuje. 28. Kako se odda glas? Kakor Intro je volilec pokazal svojo izkaznico in je ugotovljena njegov;i. isto- vetnost, vzame predsednik iz prve žare eno kuverto in jo da volilcu ter na nji za- znamovano številko glasno prečita. To številko vpišejo v posel)no kolo- no volilnega seznama. Nato dobi lahko volilec od zauonika svoje stranke glasovnico, če je sc nima. Volilec se poda nato v volilno celic:), vtakne svojo glasovnico nc da bi jo vpojj- nil v volilno kuverto in jo zapečari. Potem zapusti volilec celic->, odda kuverto predsedniku, ki jo vrže v drugo žaro, k(\ je i>rimerjal na kuverti zapisano število z ono v zapisuiku in se je prepri- čal. da je kuverta isrtu. 2'). Küko üüUazfc volilec svoik) istovei- \ nost? Na ta način, da ga pozna eden «znicd ! članov komisije ali eden izmed volilccv, ki je že volil. V obeli sltičajih je treba rcktorji<- dolgo posvetovanje, na katcrem so sklenlli, da se bodo pogajali z avtonomaSi. Včeraj so se pogajanja tu- di začela in so trajala vos dan. Kljub po- sredovanju zastopnika itdlijat^ke vlade se sporazuin ni dosegel. Dasi grozijo skrajneži iz poraženega bloka z novo ita- lijansko diktaturo, sc Zanellova stranka ne kaže prav nciklonjena sporazumu In zaliteva, naj blok D'Annunzijevih prista- 5ev brezpogojno odstopi oblast samou- prayni stranki, ki je dobila pri volitvah veČino. Volilno gibanje. : I v. Volitve. (Iz slovenske Benečije.) Tudi pri nas se razne stranke zbirajo in pogovarjajo. Vse kaže, da bodo volitve se bolj zanimive kakor zadnje. Socialistl j so nekoliko zbegani, ljudska stranka ni sc razglasila svojih kandidatov, ker čaka potrdila od osrednjega vodstva strauke. Dosedaj je razglasil svoje kandidate, edi- no-le videmski blok. Ta stranka je po- vzela svoje kandidate iz vseh strank, med njinii tudi enega Slovenca in sicer prof. Franca Muzoni-ja, sedanjega dežel- nega poslanca. Kako bodo izgledale vo- litve v slovenski Benečiji, je težko soditi, vendar upoštevajoč dejstvo, da se je ljudska stranka premalo zanimala za Slo- vencc (v Oorici in v Trstu pa je dovolila vstop v blok proti Slovencem) in da Je meščanski blok ponudil Slovencem ene- ga domacega zastopnika, ki bi bil prvi, odkar smo pod Italijo, se more že sedaj računati, da bodo vsi Slovenci glasovall za prof. Prancu Miizoni-ja ker ie težko; ali bolje' izključeno, da bi ljudska stranka, kateri so bili Slovenci do sedaj zvesti, dala Slovencem svojcga zastopnika. v. Nacionalni blok v Gorici ie posta- vil za kandiclate tri vojne dobrovoljce. in raz^lasa zacctek volilne borbc. Popo- lari tudi niso vslopili v ta blok, enako ne rcjJvblikanci. Samozavest bloka je pre- cej velika, polna usta korajže, ki se bo že ohladila na dan, volitev, ko bodo vidcli Duroinno večino našejja naroda. v. Voliliut nasilja. Iz 1st re poročajn cclo vrsto volilnega nasilja proti nasini Ijiidem. Večina gre za kršitev volilnega zakona. Poscbno so na delu fasisti v o- kolici Pazina. Fasisti liodijo od liisc do liiso in grozijo kmetom, da jim bodo za- žgali strehe nad glavo, čc ne bodo glaso- vali za njili blok. Takih slučajev je na stotine. Dopisi. — Iz Podmelca. V nedeljo, dne 24. t. m. smo iineli, kakor na innoRO drngih krajili, tudi pri nas volilni shod politične- ga društva > IMinost«. Dasi je bil shod /a naše razinere ob neprimernem času na- povedan, vendar je bila vdeležba zares obilna. Saj so bili zborovalni prostori na- bito polni. Prcdsednik shoda, L. podžu- pan Jos. Murovec je otvoril zborovanje ter dal besedu g. nadučiteljii Križinanii. Ta je v navdušenem in večkrat s krepki- ini dovtipi in izrazi zabeljeneni govoni pozival zborovalce, naj 15. maja vsi kot en niož oddajo svojc jjlasovnice za »Ju- U'cslovansko narodno strauko«, da bodo tisti, ki bi radi dokazali, da nas sploli ni na tej sveti zemlji, videli, da nas je mno- KO več, nego je njim ljubo. Oovornik je žel burno odobravanje. in nič ni bilo za- ppziti, da bi mu ga bil kratil kak komu- nist ali socijalist, če je sploh še kdo, ki se ne sramuje tega hnena. — Nato je nasto- pil g. dr. Vladimir Orel ter razvil, kolikor je fce dopusčal čas, program jjugosl. na- rodne stranke, ki se istoveti, kakor je dejal, s prograniom našega zasužnjenegn ljudstva. ker obsega vse njegove težnje in potrebe. V prvi vrsti zahtevamo avto- nomijo: naš deželni /bor naj vlada našo deželo in nam daja postave, nam priiner- ne. ¦- Gospodarska zadružna organiza- cija, združena v eno niogočno centralo, naj nas obvaruje gospodarske zasužnje- nosti in odvisnosti in s tern tudi narodnc in političiie propasti. Nato nam ie dal a. govornik še praktičnih nasvetov glede na volitve, da ne bi morda vsletl ueved- nosti tega ali onega šel v izgubo kak glas. — Ker ni bilo časa več za nadaljne razgovore, je g. predsednik zaključil shod, in razšli smo se s trdnitn sklepom. da hočemo vse storiti, da bi bil 15. maj dan riaše zmage in našega vstajenja ter prieetek nove dobe \ zgodovini nasckn naroda -- trpina. - Če bi bil pa med nn- mi kak nemarnež, ki bi due 15. maja do- ma ostal, naj ve, da ostane za vse case med nami zaznamovan z žigom na- rodnega izdaialca. Slov. Benečija. — Sv. Peter. Za dan Vnebohoda so napovedane velike slovesnosti. Ta dan bodo prencšcni iz Ccdada v Sempeter o- stanki pokojnega šempeterskega žuimika preč. Antoiia Oujon. Njeinu bodo prvič zvonili novi šempeterski zvonovi. Preč. gosp. župnik Gujon je bil rojen v Mersinu, bil je več let župnik v Sempc- tru in je z največjo odločnostjo branil pravice svoje inajline dežele in njemu se moramo zahvaliti, da sinenio Boga ča- stiti v svojem jeziku. V prvih dneh av- strijske okupacije je moral marsikatero prestati od nemskih vojakov. Njegovo slabo zdravje ni bilo kos takim razme- rani; peljali so ga v Cedajsko bolnišnico, kjer je izdilinil svojo blago dušo. K zadnjemu počitku ga je spremil edini slovenski duhovnik Ivan Šinik, ku- rat ondolne bolnišnice. Ljudje niso nit! vedeli o njegovi smrti. Na dan Vnebo- lioda bodo vsi videli, kako je ljudstvo Ijubilo svojega narodnjaka, pokojnega župnika Antona Gujona. — Rezija. V nedeljo 17. lekoč. iiie- seca so se vršile volitve novega župnika po družinskih gospodarjih. Na razpis se je oglasil, kakor se je čakalo, sanio žup- niški upravitelj (Lah); Slovencev seveda si ni upal noben, ker bi bil najbrže prosil zaman. Volitve so imele sledeči izid: 175 glasovalcev na čez tisoč družinskili go- spodarjev; 168 je bilo zadovoljenih, 7 nasprotnih. Glasovalci so bili brez izjeme vsi iz vasi, ki spadajo pod direktno službo zupnika, in sicer, kakor se govori, sprav- ljeni na volišče po silnem trudu prijatel- jev; zanimivo je, da so sedaj volile še ženske, češ, da se povzdigne stevilo (v Reziji, kakor se vidi, napreduje feniini- zem.) — Iz Osojana se jih je oglasilo sanio I 10, in še ti so bili Ie slučajno navzoči; iz j Subice 7 ali 8; iz Učeje in iz Korit noben. j To je seveda napravilo globok utis na j prizadete kroge. I Iz drugih listov. 1. Na volišče! »Kdinost« odgovarja v f svojem članku »Na \olišče< onim, ki bi u:.'ovarjali, čes, čeiuu se Jugoslovanska narodna stranka udelezi volitev tudi v I- stri in Trstu in stem izpostavlja na.se Ijudi nevarnosti brez potrebe, ko ni nika- kega upanja na uspeii. »Naše vodstvo se je odloeilo za udeležbo, ker enostavuo ni moglo in ni smelo drugače. Naše ljudsivo jo politično dozorclo in ne sine opuščuti uobeno prilikc, ob kateri more manifesil- rati svoj obstanek na tej zemlji ter dati izraz svoji volji in uveljaviti svojo za- htevo po pravicah, ki mu gredo. Naši ljudje so bili sicer res preplašeni, niso pa klonili z duhoni. Narobe: ravno vsled hu- dega pritiska se je narodna zavest vse- povsod dvisniila in narodova volja poje- klenila. Cim večja in bližja je nevarnosl, tern živeje se cuti potreba i>o obrambi, tern kre))kej^a je volja, nevarnost odvr- niti in se rešiti. Üejstvo je, da smo upra- vičeni volilci in da hočemo vršiti politic- no pravo, ki nam je zagotoviieno po t\i-- žavneni zakonu, in da morenio tajno vlo- žiti svojo glasovnico v žaro. ltalijanski volilni zakon je moderen in jamči abso- lutno tajnost glasovanja!! Smo torej na trdni podlagi zakona, ki ga oblastva mo- rajo braniti. In če bi ga '-¦• branila, če bi dopuščala, da se nam z nasiljem prepreči vršcnje zakona, bi se nepopravijivo koiu- promitirala in nam izročila v roko doku- ment. ki bi kričal v syet obtožbo proti •njim. To tembolj, ker hočemo nii niiriio in dostojno vršiti svojo volilno pravico, ker uočemo nikogar izzivati, nikogar ža- liti, nikogar ovirati na vršenju njegovih •pravic. Hočemo vršiti svojo volilno pra- vico kot enakopravni državljani zaveda- joči se na eni strani svojili državljanskih pravic, na drugi pa tudi svojih dolžnosti. Saj ne zahtevamo --- Bog ne daj! — od nikogar, da bi tvegal svoje življenje ali se dal pobiti. Zahtevati pa sinenio ako se hočemo pokazati kot res zrel narod, - da je v vsakomur odločna volja, vr- j^iti svojo volilno dol/.nost, da narn ne bo mogel pozneje niliče očitati, da smo se sanii in svojevoljno odrckli itašitn pravi- cam.« Politični pregied. ~ Izgredi v Inomostii so se visili proti Italijanom vsled znanega napada v Bocnu: iz nekc kavarne, kamor navadno zahajajo Italijani, so spodili goste. Bolni nioz.ob Bosporu, ki ga Kv- ropa zdravi toliko let, se je toliko izkaš- ljal, da se lahko uspešno stavi Grkom po robn. ki se že kesajo za. svoje grehe. ko so poklicali Konštantina in se zato zame- rili zavcznikom. Turki imajo ofenzivo, Orki pa kličejo še tri letnike pod oro/je, da nc bodo popolnoma tepeni. ¦r" Jugoslovensko odposlanstvo za določitev uiej prišlo v Benetke. Včeraj so prišli iz Ljubljane jugoslovenski članl paritctne komisije za določitev nicje med .liigoslavijo in Italijo. Požigov v znamenju fašizma še ni konec. Te dni je bila zažgana delavska zboniica v Torinu: med fasisti in konui- uisti se je vršila prava bitka. I^naka bit- ka se je vr.šila med fasisti in koinunisii v Savoni:.bil jc eden mrtev. Ljudsko glasovanje na Tirofskcm. Iz Inonuista poročajo: Od 150.000 vpisa- nili volilcev je kakih 130.000 jrlasovalo za priključitev k Nemčiji, okoli 800 jih jc glasovalo proti Neinčiji. V obmejnih kra- jih je šlo jrlasovat Ie malo Ijudi. I/.idi nisn znani, toda večina je glasovala proti pri- kiinčitvi k Nemčiji. • Medzavezniki bodo imeli te dni nov scstanek v Parizu ali v Londonu, da oroučijo ncmske predloge in odločijo. ali naj po francoskcni načrtu zaseck'io še nadaljne kraje na Wcstfalskcm ali ne. Pravijo, da s prvim majem si morajo bit! n.'i jasnem. Med Francozi in Anglcži vla- da v tern oziru popolna edinost. Pravijo. da bodo Zedinjene države v teni oziru vendarle posredovale. Fasisti napadli Nemcc v Rocim. Kii Nouiec nir(ev in okoli 40 raujenih. V nedeljo so priredili Nemci v Bocnu na ju/.nem Tirolskem shod in sprevod no mestu. Iz Trenta, Verone in drugih itali- janskih mest je prišlo več avtomobilov fasistov. Shod in sprevod sta bila od o- blastva dovoljena. Kljub tenm so lašisii napadli N'emcc z bombami in revolverjl. Sledila je velika zmesnjava in - -ozen te- pc/. Ncmški učitclj Inwinkl je bii ubit in 40 drugih oseb je bilo težko in lahko ran- jenih. Moralo je p<»sredovati vojasi\o. ki jc napravilo red. Dva fašista iz Bocna sta bila areti- rana. Popoldne se je vršil shod, na ka- terein so govorili zastopniki poliiičnih strank in so ohžalovali, kar se je zgodilo. Odbor za semenj vzorcev je semenj za- i>i"l. (hibernator Credaro je izdal proghis v katerem žigosa storjeni Člii in zagotav- Ija, da je prevzel potrebne mere. in. po» i ziva ljiidst\ro k iniru. Doinace vesti. Stavka na Priniorskeni. Ker je /e- lczničarjem odtegnila drzava nekn do- klado, je sklcnila ^Gospodarska zveza italijanskih železničarjc\ enoglasno. da pnn-lasi stavko \ eeli Juiijski Beneciji. Železničaiji. ki so /e začeli slavkati, so iyja\ili. d:> bodo stavkali toliko časa, do- kler jim nc zagoto\-ijo zivljc"-' ^ eksis- tence. Pošta radi stavke nercdno po- slujc. V Tolmin in v Trst vozijo posebut avtomobili, ki do sedaj niso vozili. \ Trst gredo celo po večkrat na dan. — Neka- tcri govorijo, da začne v pnncleljek splo- šna stavka, če se stavka železiiicariev ne reši ugodno. I Sodnija se je preselila zeuget s korza v svoje i->resnje prostorc v justičn! palači. Na to opozarjamo naše občinstvo, da nc bo nepotrebnega iskanja in poti. I Izgnan. Iz jugosl. kral.ievine je i'- '.'ikui nevaren vlomilec Alojzij Schauer, rodom Gorican, po poklicu šofer in me- hanik. Kot vsi zlocinci je tudi on niocno tetoviran z raznimi orli in kronami. ! Tatovi so okradli Ivanu Ceju na Trnoveni 600 lir in eno gnjat due 21 .^ aprila popoldne. Tatovi so pobegnili. -!•¦ Izgubljeno. Včeraj popoldne, dne 27. t. m., je zgubila uboga žena iz Gorice do Plavi torbico s tickaj dennrjem (L in Krone) liraujlno knjižico od Ljub. bankc, Icj-'itimacijo za v Jugosl. in druge listine. Posten najditelj je naprošen, da prinese vsaj knjižico in dokmnente v nase uprav- ništvo. 1 Poraz socialistov v delavski zbor- nici v Trstu. One 16. t. in. so se zaključile volitve novega izvrševalnega odbora tu- kajšnje delavske zbornice, ki predstav- Ija zdnr/ene strokovne organizacijc našili' pokrajin. Udclcžba pri teh volitvah jc biia pičla. Od priblizno 35.000 vpisanih jc vo- liloje 10.000. in to vkljub tetnu, da so bi Ie žare 8 dni odprte in na razpolago vo- livceni. Značilen jc izid volitev. Od 10.000 volivcev jih jc oddalo približno 6000 svo- je glasove komunistični listi, nekaj črez 4000 pa socialistični. Kon;unisti so dosegli zniago. dasi nimajo svojega glasila, med- tem ko so socialisti propadli kl.uib svoje- mu časopisu, s katerim so delali propa- gando za svoje pristaše. Iz Jugoslavije. j. Otok Pag jc na slovesen naciii pro- *t:-ivil svoje osvobojenje. Mnogo pred odhodom Italijanov so bile izobešene po vseh liišah jugoslovenske zastave in po- stavljcni slavoloki. Italijani niso hotcll oditi, dokler niso bile zastave snete. Ko so bili Italijani še v luki, je ljudstvo pred njiliovinii očmi zbilo z občinskega doma tablo z napisorn »Comune«. Ko so odsil. je bila slovcsna služba božja v ccrkvl. ŽUpnik Palčič jc iniel krasen nagovor, v katerem je slikal vclik ponien dncva o- svobojenja in j)ozval narod na bratsko ljubezen in vdanost svoji narodni državi. Kaplan Felicinovič jc nato zaprisegcl prebivalstvo na zvestoho kraliu Petru. Vse prebivalstvo je bilo izredno navdu- Seno in ginjeno. Na trgu je imel nato dnevu primeren svečani govor don Ru- morn. Ljudstvo jc vzklikalo kralju Pe- tru. Jugoslaviji in armadi. j. Keda.j bo glasovanje za ustavo. Pretekjo sredo se je začasno končal usta- vodajni^skupščini v Belgradu čiianje u- siave. Citanje sc nadaljuje dne 0. maja. Glasovanje sc vrši 12. maja. j. Jnterpelacija .liigoslovenskega klu- b:j o izpraznitvi Dalmaciie. Poslanci dr. Miilibič, Milanovič in dr. Mazzi so vložill iiitcrpclacijo na zunanjega niinistra, v ka- teri ga opozarjajo na italijansko zavla- čevanje izpraznitve zasedene Dalmacije, xlasti drugega in tretjega pasa. Poslanci vprašujejo, kaj jc storil zunanji minister, da sc nospeši izpfaznitev. Nadaljc zahte- vajo, da sc ustavijo trgovinska pogajanja 7. italijansko dclegacijo, dokler sc nc iz- praznijo zasedeni kraji. j. Primorska nasilja pred ustavodal- iiii sknpščino. Na sobotni seji ustavodajnc sobolui scji ustavodajne skunščine je od- govoril ministrski |)rcdsednik Pašič na na interpclacijo poslanca Bannderja glcde nasilja fasistov nad nasiiu narodom v a- nektiraneiri ozemlju. Dogodki so mu zna- se ni dobil. Cim pride to porocilo, bo prl- jateljskini potom naprosil italijansko vla- do. naj prcpreči preeanjanje nasega na- roda v dotičnih krajili. Prosveta. p. »Fiiodcjaiike« so izšlc te dni v Go- rici. Kdor je kdaj zbiral primerne igrice za naše podeželne prireditve, ta ve, kako veliko pomaujkanjc vlada v tern' oziru |)ri nas. Primcrnih lahkili igric nimamo. V pričujoči zbirki pa jc zbranih pet enodc- iank. ki so bile igrane po vcčiui že z ve- iikini uspchom po podeželskih odiih in ki jih ni hilo niogoče dobiti na knji/.nem tr- gu. Dve igrici sta resne vsebine, tri pa so take, da bodo našemu ljudstvu v zabavo. Knjižica vsebuje: Ivanč, žaloigra v eneni dejanju, Vse naše, hurka v eneni dejanju, K.ie ,ie meja? veseloigra v enem dejanju. Dainoklejev meč, burka v eneni dejanju Satun, igrokaz v enem dejanju. Naj uaša dru^tva in tudi i)osamezniki priduo posezejo |)o ti knjižici; igi'ice so prijir;-v- uc tudi kot prijetno bcriv(i. Sta-nc 1. .; in sc Taliko kupi ali naroči v Protlajalui K. T. f). \- Gorici, Momova hi.sa. p. Novi rod. si. A ima sledcčo vse- bino: Stano Kosovel: Bog je rekel. (Pc- soul) — France Bcvk: Piruh. (Pesem.) -•- Cika Jova-Gradnik: Zajček v snegu. (Pesem.) — Čika .lova Gradnik: Anka Ciganka. (Pesem.) —¦ Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Sjika. — Fran Pogačnik: Car in mužik. *— M. Kmetova: Velika nedelja. — K. Širok: Kolo. (Pesem.) ¦- Cv. Golar: Kristalna gora. - Slika. ----- Fran Ločniškar: Unir- Icmii braten. (Pesem.) ..... A. Batagelj: Na Rusnali. Pouk in zabava. Kotičck malih. f^otnan ffagan«fi ¦yilja Herjancic porocena J^iren 2S. aprila 1920. Najboljse sivalne stroje nemških i/deikov ktipiln po cpni pn star! tvrdki J. ŠuiigoL urarju in trgovcu Gosposka ul. 19 Kmecko Isl. gosp. zarlrnya v DOBRfiVUIIH vabi cenj. kupce vina na pokušnjo vina. kat'jro pri red i radntjja od pn/ega do deseiega maja t. I. v zadružnf kleti v DOBRAVLJAH na VIPAVSKEM Namen t«.'] vinski pokuSuji je ta» tUl se k n p c i seznanijo z na^im pristnid1 Vipavcem u sledečih občin : Dobravij, Vel. Žablj, ^marij, Rihenberka, Brji, VrtovinS/ Kamnje, Skrilj - Sv. TomaŽa in Sv. Kriza- Torej cenj. kupci. posebno «ostii«il* čarjt, potrudite se vdelc^iti te pokusnje V čiin večjem štsviln v vašo Uorist. Kmečko delavska gospodarska zadruga ¦ v Dobravijah na Goriškem ¦• reg. zadr. v. omej zav. aroi Drascik Gorica - Via tarducci St. 21 - Gorica ( naznanja slavnemu občinstvn, da prevzemfl vsakovrslna naročila za birmo, kakor ¦ KolaCe, torte, Satulje i. t. d. Priporoča se za prijazna naročila. Cene žmerne. Cene zrnern«' ________________________.________^» ZA BIPANCČ imam v za\®4 po niski cetii* [Jakob Šuligoif urar in xlaiaf Gosposka ulica 1' VELIKO POSESTVO obstojeCe 'z liiše z doi)io idovo gostilri'>, ^ospodarski111 poslopjcni. prvovrstnih ujiv, tmvnikov z 11 glav živinc, ter 17 oralov gozda, kak0 tudi ves živi in nnlvi ijwentar, sc radi t'r kojšnje selitve prod;i skupno ali posainozn0' Frančiška Jarc, Col imd Vipnvo. I