OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

AKOP
Ш @ u A &: % %
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 16, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 220
Frances arko
Včeraj popoldne je nagloma ^bolela vsled srčne kapi, kateri J® kmalu potem ko je bila prepe-Чапа v Charity bolnišnico pod-poznana Frances Arko, ro-Godec, stanujoča na 3630 E. St. Stara je bila 62 let. Bila članica društva Kraljica miru 24 S.D.Z., podr. št. 15 Slov. ^®4ske zveze in društva sv. Reš-^'3^ga telesa.
, Tukaj zapušča soproga Mati-dobro poznanega godca na •^•Чтпошке, p. d. Hojer, hčeri Prances Barle in Mrs. Marie ^^^c, sina. Matt, vnuke, brata -inka, sestre: redovnica Mary ^harles o. P. v Detroit, Mich., Rose Hočevar in Mrs. Ka-^olina Cergol. Pogreb se vrši v ^^trtek zjutraj ob 8.30 uri iz po-^^ebnega zavoda Louis Ferfolia У cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri
i^ato na pokopališče Calvary.
*
r. smerke
kratki bolezni je umrl v
^■''•clid-Glenville bolnišnici dva
^'^seca star John Russel Smerke,
®'ftček oJsepha in Agathe (roje-
Zaje) Smerke iz 22320 Tracy Ave.
^ Poleg žalujočih staršev zapu-sestro Debra-Jo, staro mater . Agato Zaje, starega očeta staro mater Mr. in Mrs. Martin A^ntonia Smerke ter več sorod-'^ikov. Pogreb se vrši v sredo po-^•^Idne ob 1. uri iz pogrebnega za-Joseph žele in sinovi, 458 152 St., v cerkev sv. Kristine 1.30 uri in nato na pokopali-^ Calvary.
*
^^luam l. moon
У Mestni bolnišnici je umrl dopoldne William L. J on, dva in pol leta star sinček ^^ence in Julia (rojena Lum-^^s) Moon, stanujoči na 5505 ''osser Ave. Poleg staršev za-brata Thad. Truplo bo od-f^'^emljeno po Grdinovem zavodu
^ '^ackson. Ga., za pokop.
*
m. pugsley
Takoj po rojstvu je včeraj po-^oldne umrl v Polyclinic bolniš-John Mark Pugsley, sinček j^®ceii in June (rojena Gordon) J^Wey. V družini so še štirje otroci. Pogreb se vrši v sre-^ popoldne iz Grdinovega po-^febnega zavoda na E. 62 St. na
^kopališče Calvary. > ^
^"^usnica
^ četrtek zjutraj ob 7.15 uri bo brala zadušnica v cerkvi Vida za pokojno Josephine ^lenc. Sorodniki in prijatelji so "Ueni, da se opravila udeleže.
št. 2 p. s.
^ ^ Sredo zvečer ob 7.30 uri se J, ^ redna seja krožka št. 2 Slovenk v navadnih prosto-Slov. nar. doma na St. Clair Seja je važna in se prosi vse da gotovo pridejo.
seja
^^fuštvo Napredek št. 132 -2. bo imelo v sredo zvečer, wv'zelo važno sejo, v Ame-b ko jugoslovanskem centou na j^^cher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. _osi se vse člane, da se gotovo "beležijo.
USA IN KANADA BOSTA SKUPNO BRANILE ZAPADNO POLOBLO
WASHINGTON, 15. novembra—Za prihod predsednika francoske vlade Pierre Mendes Francea, ki prispe v Washington v sredo dne 17. novembra, je dal predsednik Eisenhower značilno izjavo, da sta USA in Kanada tako povezani v skupnih interesih, da bosta skupaj branili, če bo treba, zapadno poloblo. V skupnosti je moč! Eisenhower je hotel Mendes Franceu predočiti, da je moč v skupnosti važna tudi za zapadno Evropo, posebno ko gre za razmerje med Francozi in Nemci.
Mendes France se mudi v Ka-^^—-——
nadi. Pot ga je zanesla najprvo v provinco Quebec, kjer bivajo strnjeno naseljeni Francozi. Ti kanadski Francozi nimajo nobenih stikov s Francijo v Evropi. Vendar narekuje francoska tradicija, da jih uradni predstavnik Francije najprvo obišče.
Mendes France je iz Montreala odpotoval v prestolico, Ottawo, kjer ima posvetovanja s predsednikom kanadske vlade Loui-som Lavrentom. V Kanadi in Združenih državah se bo Mendes France mudil kak teden dni.
Vesela vest iz Evrope
Ko gre za večjo edinost, da ne rečemo skupnost držav zapadne Evrope, je podčrtati važen sklep londonske vlade, da bo tudi Velika Britanija pristopila k organizaciji zapadne Evrope, ki skup-Г0 upravlja zapadno evropsko produkcijo premoga in jekla. Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luk-semburg imajo skupno pogodbo, da produkcija jekla v teh državah pride v skupno upravo. Kadar gre za uvoz ali izvoz teh produktov iz ene države v drugo, ni nobenih davčnih in carinskih zaprek. Ideja sama pa je začetek tiste velike ideje, da pride končno v vsej zapadni Evropi do enega svobodnega tržišča, trga in da bodo odpadli razni carinski zidovi, ki preprečujejo lahkoto in svobodo izmenjave blaga.
Ko se je porajala misel o skupni upravi zapadnoevropskega premoga in jekla, je bila povpra-šana tudi Velika Britanija, kateri so stali na čelu takrat labo-
risti, ali je pripravljena pristopiti k tej nameravani pogodbi. Predsednik takratne britanske vlade Clement Attlee je dal značilni odgovor:
Čast, tradicija Velike Britanije ne dopuščata, da bi dali angleški premog in jeklo pod nadzorstvo kakega t " ■ ' Povdarjamo, da je bil to skleu britanske socialistične vlade.
Winston Churchill je konservativec. V gotovih slučajih, kakor je to praktično dokazal, ima bolj dalekovidne poglede ko gre za skupnost, od katere Velika Britanija more dobiti le koristi, kot socialisti. Socialisti so načelno internacionalisti, desiravno britanski v praksi nikdar niso bili. Toda britanska konservativna stranka, kateri načeljuje Winston Churchill, je samo angleška in nima zveze z nobeno drugo stranko sveta. Kljub temu je Winston Churchill ponudil zapadni Evropi sodelovanje, ko gre za skupno upravo premoga in jekla.
žalostna obletnica
v kraju Farmington, W. Va., je v rudokopu nastala razstrelba in zasula je 15 rudarjev. Ali so živi ali so mrtvi, za to več ne gre. Smatrajo jih za mrtve. Vhode v rudnik so dali zapečatiti, da ne pride do kaj hujšega.
V mestu Cherry, 111., so skoraj istočasno z nesrečo v Farm-ingtonu obhajali 45-letnico, ko je prišlo leta 1919 do strahovite rudniške nesreče, v kateri je 268 rudarjev izgubilo življenje.
PREDSTAVE V CIRKUSU McCARTHY
WASHINGTON, 15. novembra—Senator McCarthy je stavil razna vprašanja na senatorja Watkinsa, ki je bil predsednik senatnega pododbora, ki je pre-iskal delovanje McCarthya in končno predlagal plenumu senata, da obsodi McCarthya.
Senator McCarthy pogreva slučaj zobozdravnika Peressa iz New Yorka, ki je bil pri vojakih in ki je bil častno odpuščen. McCarthy trdi, da bi Peress moral pred sodišče, ker da je imel zveze s komunisti. Naj mu odgovori senator Watkins, kaj je s to zadevo, tako ga poživlja McCarthy. Senator Watkins ni McCarthyu ostal dolžan odgovora, da namreč obtožbe, ki jih naperja McCarthy do Peressa, najmanje niso bile znane generalu Zwickerju, katerega je McCarthy ozmerjal, da ni vreden, da nosi vojaško suknjo.
Senator McCarthy ima naravno še vedno svoje pristaše. Neki George Stratemeyer, bivši letalski general, je začel z akcijo, da zbere po Ameriki deset milijonov podpisov za McCarthya!
Republikanska stranka je v precepu. McCarthyzem ne vleče, ni več problem, McCarthysti pa so le še v republikanski stranki.
PES—ZVESTI POMOČNIK ČLOVEKU
Psa imenujemo tudi najbolj zvestega spremljevalca človeka. V mnogih slučajih je pes odličen pomočnik,
O jugoslovanskem predsedniku Titu je znano, da je imel psa volčjaka, ki je bil najprvo v nemški armadi. Večino dobe osvobodilne vojne je imel. Tito tega psa pri sebi in je bil njegov najzve-stejši stražnili.
Tudi Amerika pozna zveste in uslužne pse iz vojnih časov. V Chariestonu, S. C., so z vsemi vojaškimi častmi pokopali psa, ki so ga imenovali Tuffy in katerega je vzela starost. Taffy je zvesto služil ameriški armadi na Pacifiku v zadnji svetovni vojni, je napredoval celo do "narednika" in bil tudi odlikovan.
Kako je mladina navezana na pse, je znana stvar. V Ameriki smo imeli nedavno t«ga dogodek šolarja, ki je bil njegov pes "edino na svetu." Ko ga je zvesta žival spremljala v šolo, so mu psa učitelji odvzeli, nakar šolar je grozil z revolverjem. Zgodba se je končala na ta način, da je bil šolar pred sodiščem in obsojan v pobolj-ševalnico, iz nje pa kmalu zopet poslan v šolo, seveda v spremstvu ljubljenega psa.
Psi spremljajo slepe. V Berlinu je imel slejpi Arthur Lange, po poklicii godbenik, psa vodnika, ki ga je vodil po vsakdanjih potih. Ko sta šla s psom običajno pot, je pes slepca šiloma potegnil na drugo stran ceste in to kljub odporu Arthurja Langea. Pes je nekaj slutil. Ko sta bila z Lange jem na drugi strani ceste, se je porušila stena med vojno bombardirane hiše, ki bi bila oba skupaj pokopala pod seboj, če bi šla na sprehod svojo običajno pot. Ko so bili Berlln-čani obveščeni o dogodku, so zvesto in razumno žival naravnost obsuli z darovi.
Zadnji volilni izidi so pokazali, da so zmagali tisti kandidatje, četudi republikanci, zoper katere se je McCarthy boril. Prišli so v kongres celo taki člani, ki so naravnost napovedovali, da bo ena izmed njihovih življenskih nalog borba proti McCarthyu kot osebi. Na tem programu je bil na primer izvoljen za senatorja New Jersey Clifford Case. V Co-loradu je zmagal za governerja Ed Johnson, tudi član pododbora Watkins, kljub temu, da je zoper njega McCarthy naperil ves politični ogenj. V splošnem so-cialnopolitičnem vprašanju McCarthy ne bo mogel prebaviti prepričevalne zmage Paula Dou-glasa v Illinoisu nad Meekom, prijateljem McCarthya. McCarthy se sicer ne uda, ve pa, da mora na en ali drug način držati del ameriškega javnega mnenja v napetosti.
Ker je McCarthy žalil tudi pododbor senata, ki je raziskoval njegovo postopanje, so demo-kratje med razpravo v senatu zahtevali naj se McCarthy nažene iz senata.
Znani reakcion9,rec William Jenner je najavil, da bo danes stavil predlog, da se ta debata zoper McCarthya sploh preneha, stvar sama na sebi pa ubije.
Amerika bo sklenila s Ciang Kajšekom
pogodbo za obrambo Formoze
Vaje za igro
Nocoj ob 7.30 uri se vršijo vaje za igro, ki jo poda dramski zbor Ivan Cankar, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prosi se vse, ki imajo vloge, da gotovo pridejo.
Na operaciji
Mrs. Angela Mar kič iz 20570 So Lake Shore Blvd. se nahaja v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Seja direktorija
V	sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabi se vse direktorje, da se je udeležijo.
Redne seje
Jutri zvečer ob osmih se vrši i-edna seja društva Waterloo Grove št. 110 W. C. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članice na udeležbo.
Poroka
V	soboto, 20. novembra se poročita Miss Ruth M. Jesenko in Mr. Eugene W. Abbott. Poroka bo ob 9.30 uri zjutraj v cerkvi sv. Boniface na W. 54 St. in Denison Ave. Nevesta je hčerka dobro poznanih Mr. in Mrs. Jack Jesenko iz W. 61 St. in je članica pevskega zbora Triglav. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vso srečo v zakonskem življenju!
ZA DVOTIRNO POLITIKO
V ZUNANJI POLITIKI?
1
WASHINGTON, 15. novembra—Ameriško državno j tajništvo je javilo, da dela na načrtu varnostne pogodbe s! kitajskim nacionalistom Čiang Kajšekom. Pogodba naj bi bila podpisana 1. januarja 1955. Varnostna pogodba pomeni, da si dve državi skupno garantirate, da bo prišla prva drugi na pomoč, če bi bila napadena. S to pogodbo bo Amerika garantirala Ciang Kajšeku, da mu bo prišla na pomoč, če bi komunistični Kitajci napadli bodisi veliki otok Formozo, ali pa bližnje otočje, ki nosi ime Pescadores.
V vodah med kitajsko celino"*" ---
in otoki, ki so še pod upravo Čiang Kajšcka, je prišlo do pomorskih spopadov, v katerih je bila potopljena bojna ladja "Tai-ping," poprejšnji ameriški ruši-lec "Decker." Rušilec "Decker" je bil podarjen vojnemu brodov-ju Čiang Kajšeka. Rušilec se je potopil. Ameriška sedma pomorska flota, ki križar! okrog Formoze, se teh bojev ni udeležila, niti ni pomagala pri reševanju.
Napovedana varnostna pogodba s Čiang Kajšekom bo imela lahko dva pomena. Prvič, da ostraši komunistične Kitajce, ki naj vedo, da bi v slučaju napada na Formozo in otočje Pescadores, imeli opravka ne samo s Čiang Kajšekom in njegovo oboroženo silo, marveč tudi z oboroženo silo Združenih držav. Drugič, varnostna pogodba je ena v vrsti mnogih, ki jih je sklenila Amerika v svojem obrambnem sistemu tudi z drugimi državami kot so na primer: Avstralija, Nova Zelandija, Filipini, Japonska in Južna Koreja. Povdariti je, da gre Ameriki za velik obrambni sistem v območju Pacifika.
Republikanska ali dvoiirna politika?
Nekaj je republikanska administracija kot taka, drugo je kongres kot tak. Predsednik republike je najvišja izvršna oblast. To oblast izvršuje s pomočjo raznih tajnikov posameznih oddelkov. Za zunanjo politiko pride v poštev ameriško državno tajništvo, ki mora vse pogodbe z drugimi narodi, ki jih sklene Amerika, predložiti senatu v odobritev. Če državne tajništvo vodi samo enostransko zunanjo politiko, kakor je pač tajnik in stranka, h kateri pripada, se izpostavlja nevarnosti, da bo naletel pri končnih odobritvah zunanje politike na odpor druge politične stranke, predvsem v senatu.
V senatu so republikanci v manjšini. John Foster Dulles, sedanji državni tajnik, pripada republikanski stranki. Dulles je pameten dovolj, da vidi, da je najbolje voditi ameriško zunanjo politiko po dvotirnem sistemu, to je s sodelovanjem republikancev in demokratov.
Zadeva Formoze mu je dala priliko, da je stopil na plan z javnim predlogom, da naj do dvotirne politike v resnici tudi pride.
Tudi, ko je bila za časa Roose-velta demokratska administracija, Franklin Roosevelt ni odrival republikancev od soodgovornosti v zunanji politiki. V federalni vladi jim je dal dvoje važnih tajništev, v zunanji politiki pa je bil odkrito za dvotirni sistem. Iz te dobe je znano ime pokojnega senatorje Vanden berga, ki je bil sicer republika nec, je pa podpiral demokrate v njihovi zunanji politiki. Ta način izvajanja zunanje politike
sten ameriškim interesom na splošno.
Zunanjepolitičnemu odboru v senatu načeljuje senator Alexander Wiley, ki se je enako izjavil za dvotirno ameriško politiko. Vprašanje je sedaj, kako naj se ta dvotirna politika tudi v resnici izvaja. Ali naj se demokrat je pri važnih korakih pritegnejo samo kot posvetovale!, ali pa naj imajo v državnem tajništvu, ki vodi ameriško zunanjo politiko, soodločilni glas. Senator Wiley je za to, da naj demokratje soodločajo in naj se jim da v državnem tajništvu mesto podtajnika.
Zdrav pri 112 letih
Amerika ima še štiri veterane iz ameriške državljanske vojne. Albert Woolson, doma iz Dulu-tha, Minn., je star 107 let. Willis Lundy, doma iz Laurel Hill, Fla., je star 106 let; John Stalling, doma iz Slant, Va., je star 106 let, in Walter Williams je iz Franklina, Texas, doživel 112. obletnico svojega rojstva. Williamsu so opešale oči, pričakuje pa, da bo še dolgo živel. Je iz zdravega rodu; njegov stari oče je doživel starost 119 let. Samo enkrat v svojem življenju, ko mu je bilo 18 let, je bil bolan, vendar tudi takrat ne resno.
Starost je pač starost. In zakaj živi Walter Williams? Kakor sam pravi, da zjutraj vstane za zajtrk, nato da čaka, kdaj bo kosilo, po kosilo, kdaj bo večerja, da gre po večerji spat in to je vse.
naj se sedaj obnovi, ker je kori-
Odlični Angležinji v Clevelandu
Jutri dospete v Cleveland dve odlični Angležinji za civilno obrambo, ki boste nastopili na velikem shodu clevelandskih žena, ki se zanimajo za to, da se obvaruje Ameriko pred napadom sovražnika.
Gostinje ste Mr. Frances Clo-de, direktorica Civilne obrambe-ne organizacije prostovoljnih žena v Angliji, in Miss Rita Lewis, ena izmed vodilnih žena v Angliji, ki trenira oficirke v civilni obrambi.
Velik shod se vrši popoldne ob 2.30 uri v hotelu Hollenden. Nad 1,800 povabil je bilo poslanih raznim ženskim skupinam, osobju Clevelandske civilne obrambe in Rdečega križa ter posameznikom, katere se vabi na udeležbo Povabilo so prejele tudi Progre sivne Slovenke, katere se lahko po možnosti udeleže. Sprejem gostinj v Clevelandu je pod vodstvom odbora, kateremu načeljuje Mrs. Louis В. Seltzer.
Delegacija žena, kateri načeljuje žena clevelandskega župana, Mrs. Anthony J. Celebrezze, in Mrs. Seltzer bo pričakala in pozdravila gostinje na Hopkins letališču jutri dopoldne ob 10:50
Zadnje vesti
Lopo milo vreme, Indian Summer, se bo nadaljevalo tudi danes. Najvišja temperatura dneva bo 65 stopinj, najnižja pa 42 sto-pinj.
V	procesu zoper zdravnika Samuela Sheppard so včeraj zaslišani policisti iz Bay Village močno obremenjevali zdravnika kot morilca svoje žene Marilyn. V ostalem je šlo za kritilto policijskega poročila. Danes bo ponovno zaslišan župan Bay Village Ilouk.
Nova zračna pot San Francisco v U.S.A. — Copenhagen na Danskem je odprta. I^etalo, ki je vč(Taj vzletelo iz San Francisco preko skrajnega severa, je sreč' no danes prispelo v Copenhagen. Preletelo je 5,800 milj. Iz Copen-hagena se je dvignilo novo ;x)t-iiiško letalo, zopet v smeri San JFrancisco v U.S.A.
V	Washingtonu je predsednik Eisenhower predložil • senatu v odobritev pogodbo glede Nemčije i(i njene bodoče oborožitve. Predsednik zahteva od senata, da naj to pogodbo čimpreje odobri.
Istočasno je govoril o tej pogodbi v britanski spodnji zbor-nid zunanji minister Anthony 1'iden. Tudi Eden je Angležem priporočil naj odobrijo pogodbo glede Nemčije.
Zanimivo je, da tako Washington kakor London silita v odobritev pogodbe predno jo bosta odobrila parlamenta v Franciji in v Zapadni Nemčiji. Očividno gre za moralni pritisk Amerike in Velike Britanije na Francoze in Nemce, da tudi ti v kratkem času storijo isto.
Tudi v tej točki sta si Washington in Londona edina, da namreč potem ko bo ta pogodba glede Nemčije odobrena ni izključeno, da se bodo razgovarjali o ruskem predlogu glede Nemčije.
Dne 5. decembra se vršijo občinske volitve v zapadnem delu Berlina. Kot ogledalo nemških razmer z mnogimi političnimi strankami tudi v Zapadnem Berlinu postavljajo svoje kandidate vse mogoče stranke, od komunistov do nacistov, krščanskih in socialnih demokratov do liberalcev. Tudi komunisti iz Vzhodnega dela Berlina lahko agitirajo v Zapadnem delu Berlina. Zadnji, sedaj pokojni, župan Zapadnega Berlina je bil socialni demokrat Keuther.
Štetje glasov pri zadnjih volitvah v mestu Cleveland in v predmestjih je pokazalo, da je sena-torski kandidat Burke nosil vcči-ho v vsakem clevelandskem volilnem oliraju, enako pa tudi v 36 cd 61 okrajev v clevelandskih predmestjih. Računa se, da bo uradni izid volifcw v Ohio, Columbus objavil ta četrtek.
UPORNI IRCI
LONDON, 15. novembra — V severni Irski obstoja podtalna republikanska vojska, ki je za odcepitev Irske od Anglije. Vlada v Londonu je bila obveščena, da se pripravlja napad. Zato je pomnožila svoje vojaštvo v severni Angliji, da odbije morebitni napad upornih Ircev.
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za ]eat mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.0C _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3. 1879.
NOVI DRŽAVLJANI
(2)
V	slovenski tiskani besedi v Ameriki se je mnogo ljudi, seveda po svoje, bavilo z vprašanjem npvodošlih in v zvezi z državljanstvom. Kakor pač je kdo gledal na državljanstvo, tako se je tudi izkazal. Eden je psoval, drugi je fl-azaril s starimi političnimi kranjskimi frazami. Mi moramo z objektivnega stališča pribiti, da državljanstvo ni fraza, marveč fakt, ki ima globoko vsebino!
Naturaliziran Amerikanec ima prav vse ameriške pravice z edino izjemo, da ne more postati predsednik republike, ker mora po ameriški ustavi predsednik biti rojen tu v Ameriki. Tudi naturaliziran Amerikanec ima vse pravice zaščite potovanja pod ameriško zastavo in varnostjo. Ima dolžnosti državljanstva. Po našem mnenju je njegova prva dolžnost—NOTRANJA ZAVEST!
O Anglosaksoncih, tudi o pravih Amerikancih vemo, da se je v njihovi politični zgodovini izoblikoval končni tip državljana z znano krilatico: Prav ali neprav, to je moja domovina. Pomen te krilatice je pač ta, da se ta državljan, ki se na primer nahaja v tujini, ne spozabi, da meče blato nazaj na svojo državo. Tudi ne dopusti, da bi jo blatili drugi. Ce gre za kakršnekoli napake v državnem življenju, jih končno priznava. Državljani so ljudje, tudi tisti, ki stojijo na odgovornih mestih in motiti se je človeško! Toda v tem tipu je zrastel poj m skupnosti usode. Kakor v družini, le da gre pri državi za razširjeno milijonsko družino.
Vsi narodi, tudi veliki v Evropi, niso znali zgraditi tak tip. Ne Nemci, ne Slovani, ne Romani, morda' z malimi izjemami, ki se tiče Francozov. Napravili smo Italijo, napraviti pa moramo še Italijane! Tudi to je znano! V prejšnjem stoletju je namreč prišlo do združene Italije, ni pa prišlo v Italijanih do italijanskega tipa po anglosaksonskem vzoru, da bi o sebi lahko rekli "prav ali neprav, Italija je moja domovina!"
O Nemcih, mislimo na državo Nemčijo, se je trdilo: Nemec, ki gre iz države, se v tujem morju ali takoj vtopi, ali pa družbo tujcev s svojo arogantnostjo odbije. Četudi so imeli himno, da "Nemčija, Nemčija nad vse," je pri mnogih Nemcih zavest nemške skupne usode—v tujini splahnela.
V	Ameriki se je od zgodnjih početkov gradilo javno življenje na enakopravnosti. V političnem smislu čisto gotovo. Ni bilo raznih kast, ki bi same sebe rinile v ospredje, ki bi se trkale na prsa, da so samo one vse, drugi ničesar. Ta kastovska dejanska delitev v evropskih državah je v resnici dehla, ne pa združevala. V Ameriki je načelna enakost.
Ameriška tradicija enakosti, enakopravnosti, združena z globoko zahtevo absolutne lojalnosti do te države dovede tudi nove državljane do tiste znane: Prav aH neprav, Amerika je moja domovina! Dobiti je torej ameriške oči, ameriške možgane, ameriško srce!
Priznamo svobodo kritike. To je eden glavnih tipov pravega amerikanizma. Tudi Amerika ima svojo notranjo in zunanjo politiko. V zunanji politiki gre za špecialne ameriške, in splošno človečanske interese. Samo v tem okviru je možno zavzeti svojo orientacijo, če gre v novih državljanih res za prave državljane USA. USA brez razlike na demokratsko ali republikansko administracijo je dane^ na primer v dobrih odnošajih s komunistično Jugoslavijo, pa tudi s Francovo Španijo. Možna je kritika, ali to politiko zahtevajo ameriški interesi ali ne. Toda eno je -gotovo, da se tudi kritika vrši na ameriškem ozemlju, Za nas z objektivnega stališča vzeto se nam zdi važno podčrtati: Amerika kot oblast je podelila novo državljanstvo. Začelo se je dokončevati eno poglavje, ki bo v končni rešitvi, ko bo v kratkem podeljena državljanska pravica vsem novodošlim, spravila s pota marsikateri kamen nesloge in prepirov. Kdor bi se pa še sedaj kot privatnik spodtikal v te državljanske pravice po ameriškem zakonu, dane po ameriški oblasti, bi bil v bistvu—Ku Klux Klano-vec!	L. Č.
Urednikova pošta
Izvanredno navdušenje za Jadranov koncert
CLEVELAND, Ohio — V nedeljo ima Collinwood svojo veliko nedeljo; praznično oblečen se bo skupno udeležil popoldanskega koncerta Jadrana v Slov. del. domu! Iz predprodaje vstopnic kaže zopet — premajhna dvorana. Vse je navdušeno za ta koncert, vse hoče spet slišati lepo, domačo in druge pesmi. No, si pravim, bomo pa še mi drugi prišli pogledat kako se bo vse to veliko navdušenje izteklo.
Kdor sledi delovanju tega zbora ne more si kaj, da si ne hvaležno prikliče.v spomin mnogih, mnogih ur lepega užitka ob predvajanju njih petja. Bodisi to posamezno, v duetih, kvartetih ali pa ženske in dekleta same zase, moški sami zase ali pa kot celokupen zbor. Hvaležni smo za vse to in zato tudi se radi, neprisiljeno vračamo polnoštevilno ob vsakem koncertu, da na svoj skromen način damo priznanje za vse požrtvovalno delo pevcev, da damo spodbudo k nadalj-nemu delu, da jim zagotovimo uspeh sedaj in v bodočnosti.
Tako bodo tudi storili v nedeljo. Vse bo pelo, od solista ali so-listinje do skupnega petja celotnega zbora. Ne vem ravno kako
bo razdeljen program, vem pa eno, da ga navadno prav dobro uredijo. Da, tako da bo za vsakega nekaj in za vse skupaj. Ti znajo in njih preteklost nam jamči, da bo tako tudi v nedeljo. Nekateri pevci sami so mi zagotovili da bo temu tako, torej basta!
Pri naših zborih pogrešam včasih malce eno; Eni pevci in pevke se vedno vidijo na koncertih drugih, so pač demokratični in hočejo slišati in videti "kaj drugi znajo." So spet drugi tako silno domišljavi, da mislijo, da so sami na svetu, sploh "samo nas glejte in poslušajte," ne pridejo ti sploh zraven. Včasih smo takim rekli, milostno rečeno "nekam štolc." Rad bi videl, da se temu napravi konec ter da se to kar lepo začne v nedeljo pri Jadranskemu koncertu. Vsi smo pod marelo slovenske pesmi, vsi moramo nuditi moralno pomoč pevcem—najbolj pa oni sami eden drugemu.
Zato vam vsem prijazno kličem vsi v Slov. del. dom na koncert Jadrana v nedeljo, 21. nov. popoldne. SE VIDIMO; DOBRODOŠLI VSI, KI SO DOBRE VOLJE.
Joseph A. Siskovich.
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR ZA LETO 1955
TONE SELIŠKAR
Z ozirom na to, da žive slovenski izseljenci daleč po svetu, smo poskrbeli, da je Izseljenski koledar za leto 1955 že dotiskan in ga bomo te dni začeli pošiljati v vse dežele, kjer žive naši ljudje. Trdno sem prepričan, da bodo naši zavedni izseljehci tudi ta koledar z istim veseljem sprejeli kot lanskega, še bolj pa smo prepričani, da se bo s tem koledarjem število njegovih prijateljev še povečalo. Slovenska izseljenska matica se ni bala ogromnih stroškov, ki so v zvezi s tiskanjem takšnega koledar-, j a, čeprav so se cene papirju in tisku od lanskega leta za 30% povečali. Da bodo naši zavedni rojaki v USA povsem poučeni o tem koledarju, bom v tem dopisu nekatere stvari ponovil, nekaj pa jih bom še dodal.
/sa naročila za koledar sprejema Tivoli-Imports
Zaradi hitrejše in enostavnejše dostave smo se dogovorili s to slovensko-ameriško firmo, ki jo v^odijo naši znani in priljubljeni v Ameriki rojeni rojaki Josie Zakrajškova, Vida Schiffrerjeva ter Josie in Andy Turkman v Clevelandu, da bo le-ta prevzela razpošiljanje vseh koledarjev ja USA. Zakaj smo tako sklenili? Predvsem zaradi tega, da se Izognemo pakiranju posameznih številk, ki morajo biti za tak prevoz izredno močno zapakirane in od katerih se marsikatera na tako dolgi poti tudi izgubi. Zato pošiljajte vsa naročila od jedaj naprej na naslov: Tivoli-Irnports, 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Vsa naročila, ;<i jih je do sedaj Matica sprejela za koledar, smo že poslali omenjeni firmi, tako da boste prav /si prejeli koledar že od tamkaj. Rojakom, ki žive v Clevelandu, pa priporočam, da si ga osebno nabavijo kar na licu mesta, čim JO objavljeno sporočilo, da je koledar dospel v Cleveland. Istočasno pa s tem, ko naročate koledarje pri Tivoli-Imports, podpirate rodoljubno firmo, ki je bila ustanovljana z namenom, da posreduje rojakom vse tiste predmete iz rodne domovine, za katere se rojaki še vedno zani-majo in jih radi kupujejo. Prav tako prosimo tiste poverjenike, ki so lansko leto prevzeli v razprodajo po 10, 20 in tudi čez 100 koledarjev, da si iste nabavijo pri omenjeni tvrdki.
Vsebina koledarja
Ko je uredništvo določevalo vsebino tega koledarja, seje oziralo zlasti na želje naših rojakov, saj je koledar tiskan predvsem za izseljence. Zato je vsebina bogata na vsebini iz "stare kontre" pa tudi na vsebini iz življenja naših izseljencev povsod na svetu. Razumljivo je, da je najbolj bogato zastopan slovenski živel j iz USA, saj živi tam največ Slovencev in se bo tam slovenstvo najdlje obdržalo zlasti v velikih slovenskih centrih. Poglejmo zato, kaj vse vsebuje ta koledar! Članki si po vrstnem redu slede takole:
Pomembnost Slovenske izseljenske matice—Tone Seliškar. Jugoslavija v svetu—
Janko Pleterski Življenje Etbina Kristana—
Cvetko Kristan
Tri pisanke—
Prežihov Voranc Slovenci v Avstriji—
Lojze Ude
Slovenci v Italiji—
Albert Rejec Ob 50. letnici SNPJ—
Cveto Kristan Izseljenska pesem—
Tone Seliškar Cerkniško jezero—
Pavel Kunaver O Slovencih v Holandiji—
Franc Anderluh Povest o poštarju—
Miško Kranjec Med westfalskimi Slovenci— Poljanec
Kako delavci gospodarijo s svojim j tovarnami— - Albreht Auto cesta Ljubljana-Zagrab Ing. Mravlja Ameriško Jugoslov. Center v Euclidu—	Frank Česen
Sport in Yugoslavia v angleščini—	Drago Ulaga Gospodarski položaj Slovencev v Argentini—Andrej Škrbec Kako je Profesor Krotil Živce Angelo Cerkvenik Proletarec— Joško oven Slovenska vina—Ing. Adamič Grm Rožmarina— Seliškar Partizanske bolnice v zavetju krima— France Berce Zelen grobek—Cene Vipotnik Ob 20-letnici Progresivnih Slovenk— Mila Šen^ova Pri padlih borcih—
Ostrovrhar Kako živi ameriški farmar— Anton Garden Domovi za stare ljudi—
Zima Vrščaj 1
Kanadski Slovenci—
Cvetko Kristan Idrija in živo srebro—
Mila Šenkova Slovenci v Trauniku—
Louis Mikulich V šoli za gluhe— Omerza Prvi Slovenci v Ameriki—
Anton Jurca Ljudsko igranje v Sloveniji— Darinka Muser Od Ribnice do Rakilnice, Fran Levstik—	Stanko Janez
Slovenci v Sharonu in Farellu Ant. Valentinčič Nekaj o Slovenskem, izvozu, rojaki v Conemaugh-Franklin— Frank Podboj Sopotnik v vlaku—
Jože Kranj C Beneški izseljenci— Obliški Skrivnosti in modrost—
Fran Milčinski Ljubljana in Časing—
Ravnihar
Mladinska priloga, ki jo je uredila Zima Vrščaj-Holy in v kateri so zastopani avtorji Oton Zupančič, Fran Levstik, Drago-tin Kette, Josip Stritar, Igo Gruden, Ferdo Godina, Minati in Seliškar. Pesmice in pravljice mladinske priloge boste na glas čitali vašim vnukom, ki še razumejo slovenski. V koledarju je čez 160 slik.
Nagrade sotrudnikom
Vsem sotrudnikom iz vrst naših rojakov se uredništvo za sodelovanje lepo zahvaljuje. Vsi ti sotrudniki prejmejo koledar brezplačno, poleg tega pa vsak lep stenski zemljevid Slovenije v barvah. Je pa še velika vrsta slovenskih naselbin v USA neobdelanih, zato prosim vse tiste rojake, ki razpolagajo s podatki, da pristopijo k sodelovanju. Vse prispevke je pošiljati na naslov: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva 5.
Nagrade naročnikom
Ob koncu tega koledarja je razpis nagrad naročnikom, o katerih smo že poročali. Za nagrade se lahko potegujejo vsi naročniki. Prve tri nagrade so namenjene tistim poverjenikom, ki bodo razpečali največ koledarjev. Prve tri nagrade obsegajo brezplačno večdnevno potovanje po najlepših krajih Slovenije. Kdor pa ugane, kateri kraj v Sloveniji predstavlja slika na strani 90 tega koledarja, bo prejel krasno darilo. Teh nagrad pa je sedem. Kako sodelujete pri natečarju za te nagrade je v ko ledarju točno povedano.
Kakor vidite, se zares izplača koledar naročiti. Cena je $2.50. Morda se bo kateremu zdela cena previsoka, toda verjemite ali ne, da nas stane koledar precej vec, kljub temu pa je cena precej nižja od sličnih publikacij v ostali Evropi. Koledar smo tiskali v omejenem številu. Ob tej priliki pa prosimo naročnike, da nam pišejo, kaj jim v koledarju ugaja, kaj ne in česa si želijo še v koledarju. Namen koledarja je, da zbliža vse izseljene Slovence med seboj in z rodno grudo. Prepričani smo, da smo se temu namenu že dokaj približali. Zato prosim vse naše rojake: čim boste prebrali ta dopis, vzemite dopisnico in si naročite koledar pri Tivoli-Imports, 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
PUŠČAVA
tz življenja naših ljudi po Ameriki
BERWYN, 111.—Umrl je Anton Maslo, ki je živel pri svoji sestri Mrs. Caroline Macerle v Berwynu. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil rojen 24. aprila 1. 1886.v občini Sežani na Notranjskem. Večinoma je živel v bližini Uniontowna, Pa., še poprej pa v West Virginiji. Po poklicu je bil rudar. Bil je član SNPJ. Poleg Caroline Macerle zapušča tudi štiri sestre v starem kraju in dva brata.
M** vmt
•Mn th#
6MHIND OBSERVn (ORM CALL CIVIL blPKNSK
|1тПП!ПЛтППГ|Лв|1тгеППЗППК
Razvoj naše Kalifornije je bil dokaj počasen. Vzrokov je seveda več, kakor pri vsaki stvari. Medtem ko je v severnem delu okoli San Francisca še nekaj šlo, je bilo v južnem delu nekako vse mrtvo. Največji vzrok je bila— puščava. To se pravi, da je bila dežela brez prave moče. Zato je od leta do leta vse umrlo. Zgodovina nam pove o več slučajih, kako je bilo v takozvanih suhih letih, ko ni padlo zadosti dežja. Polja so se posušila, živina je poje mogel. Imeli smo zemlje, do-ginila in človek je bežal, kamor sti dobre zemlje—imeli podnebje, kakršnega ni na vsem svetu. A bili smo brez—vode.
Ko je bilo rešeno to vprašanje, je začela cvesti južna Kalifornija, da je bila bolj podobna raju kakor materi zemlji. Premislite, 365 dni je bilo v letu dobrih za farmarijo, rastlo je vse in tako hitro, kakor nisem videl nikjer drugje. Skozi okno opazujem da-zraven njih kane, tako lepe in lije, ki so še vse v cvetju. In tako žive. In veste, kje imajo cvetje? Gori nekje, deset čevljev nad zemljo in še vedno rastejo naprej. Na vrtu se mi je zasejalo nekaj tomatov. Vsi sveti so minili—a tomati so vsi v lepem, mladem cvetju. V par tednih bodo začeli pa zoreti. Vse to in mnogo drugega imamo vse leto V južni Kaliforniji.
Torej vode je bilo treba in Kalifornija je oživela. Iz Colorado River dobivamo dodatno vodo. Ne po ceveh, ampak po odprtih kanalih. Voda pride iz kanalov na piano in potem leze počasi v zemljo. Gredoč se očisti in potem čaka, da jo spravijo pumpe na površje. Pa ne gre voda naprej v morje, boste vprašali. Nak, ne gre. Zakaj ob naši obali je samo gorovje, ki se vleče tako, kakor obala. To podzemeljsko gorovje varje, da ne pride voda do morja in na drugi strani, da ne pride morje do sladke vode, pa so hitro ustavili vse in jih že prišli večkrat do slane vode. Sicer so v nekaterih kra-začeli dodajati zemlji sladko vodo.
Baš to leto smo odglasovali, da bomo letos kupili na tisoče akrov vode in jo spustili, da bo polagoma zlezla v zemljo in napolnila naše nevidne podzemeljske vodnjake. Vodo kupujemo na "Acre foot," to se pravi, en čevelj na višino in na površino enega akra zemlje. Da boste bolj razumeli, bom povedal v čevljih. Torej: primeroma 210 čevljev na dolžino in 210 čevljev na širino in pa en čevelj na višino—to je en "acre foot."
Kakorhitro smo dobili vodo, je začela postajati suha puščava cvetoči raj, ki ga nima para. Ne samo, da vse raste, kar vsadiš. Raste in dozori tako, da je vse tako dobro in slastno, tako polno dobrot, da si ne morete misliti. Tam morate pri tomatih ubijati neprijetno kislobo s sladkorjem ali soljo—tukaj pa dozori tako, da je tomato slasten in dober kakor vipavske češnje.
Kakšno je drugo zelenje—in poljski sadeži. Ne samo, da vse čudovito dozori, ima še to posebnost, da raste v času, ko je ostala Amerika povsem mrtva za vsako rast. Od decembra pa tj« do aprila je naša Kalifornija edina, ki daje glavnato salato na trg. Enako krasno, rumeno korenje, mlado peso, papriko in kaj vem kaj še vse. In naravno je, da je tukaj dosti ceneje, kakor morate plačati tam. Zato pa kupite tukaj za en dolar več, kakor dobite tam za dva ali tri.'
Iz puščave smo dobili torej rajske vrte, koder se zlate oranže, limone, datelji, fige in mnogo drugega. A ne samo sadeži— tudi klima je dobila svoj kredit. Svetovno znani Hollywood je pronašel, da ga ni na tem svetu lepšega vremena, kakor je pu-
ščavsko. Tam je vse v soncu od prve zarje zlatega jutra do mračnih ur poznega večera. In posledica tega je — mesto Palm Springs, ki leži v puščavah Coa-chella Valley. Je čisto mlado mesto, a vendar je že svetovno znano. Kako je nastalo? Bilo je leta 1909. Tedaj je živela tukaj gospodinja Nellie Coffman, katera je imela veliko družino in z njo velike sitnosti. Bili so vsi skupaj bolehavi. Kadar je prišla do puščavskih krajev, ji je tako-rekoč vse odleglo. Počutila se je toliko boljše, da je začela misliti, z celo družino v puščavo. Kako če bi ne bilo najboljše, da pride bo živela? Z dobro kuho.
Dobila je košček puščavskega sveta, za katerega itak ni ni^ plačala. Tam je začela postavljati, kar se je pač dalo. Strehe ni bilo treba, ker v puščavah redkokdaj dežuje. Kalifornijske puščave dobe na leto od dveh do desetih palcev dežja. Nakupila pa je nekaj starega pohištva i" uredila vse tako, da je bila prva in najglavnejša — kuhinja. Za v^e drugo že gre nekako v puščavah. Jed mora biti, voda se dobi —streha pa če je ali ne.
In šlo je. To se pravi, pričeli so prihajali ljudje, ki so bili bo-lehni ali pa taki, ki so bili slabi zastran velikih dobrot. Njena kuhinja je slovela, da je prišel glas o nji celo v Hollywood. Tam je itak vse spaseno in spitano, zraven tega pa še nervozno in izbirčno. Prišli so tudi premeteni real estetarji, pa so se zmislili nekaj čisto posebnega. Ker je bil svet vse naokoli v rokah indijanske rezervacije, je bilo treba storiti vse potrebno, da se odkupi nekaj sveta. To so potem razdelili na lote in določili vse vnaprej, kaj in kako bo.
Tako je nastalo mesto Palm Spnings, koder je vse najdražje, torej pripravljeno za take, ki malo delajo, pa dosti služijo, kakor je Hollywood. Imaš luksus-ne trgovine, tako moderne in lepe, da jih ne premore boljših in lepših sam New York s svojo svetovno znano Peto aveno. ŠO" le, cerkve, kopališča, vse je tam-Na lotih so začele rasti krasne vile in v par letih je bilo vs6 zazidano in vse vnaprej prodano. In ne samo to. Tam je vsaka hiša hlajena, ali "air cooled, air conditioned." To pa zato, ker јб tako vroče poleti. Zakaj dnevna gorkota je vsak dan po 120 stopinj in tudi več. Ampak vlaga v zraku je nizka—in zato se dosti lož je prenaša taka gorkota, kakor pa ona z vlago, kakoršno ima postavim Texas, Louisana in druge južne države.
Veste, kakšna gorkota je ^ Palm Springs pozimi, to se pravi v mesecih od novembra do aprila? Dnevno povprečno po 81 sto^ pinj. Noči so pa hladne po celi Kaliforniji in tudi v Paln^ Springs. Regularno ima to mesto kakih pet tisoč ljudi, v zimskei^ času pa petkrat toliko in sicer ne samo , iz Hollywooda, ampak cele Amerike. Tudi po ostalf^ delih sveta je Palm Springs dokaj poznan. Zato ni nič čudnega, če so izvedeli za to krasno mesti' ce tudi svetovni—raketirji-
Baš te dni čitam po časopisj^^ vest, da se je v Palm Spring® vodja policijskega oddelka zahvalil za službo. Vzrok? Ker j® toliko raketirjev prišlo tje, da s" začeli kontrolirati vse javno življenje. Zraven tega raste korup; cija, kar vse oneniogoča držati red in zakone. Palm Springs s® človeku zdi kakor slika iz Ijice. Vse je tako elegantno, sto, lepo, nenavadno, da se san^® čudiš. Vse je na svojem mestU"^ samo cene so drugačne. Bil sem sicer parkrat tam, kupil nise^ nič. Za čez noč smo šli naprej in njegove razmere do življenj^' cenejših naselbin, koder živ® ljudje kakor si ti in jaz.
Veste, v Palm Springs«
taki ljudje, kakor jih srečaS (Dalje na 3. strani)
ENASOFRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani) kraju dan za dnem. Tam I® vse nenavadno—tudi človek Gea tega mesta je jako lepa.
^ЈРгеј vidiš pred sabo nekaj
N	.......
^akor razvaline starih gradov. ° je hribovje. Malo zadej pa se ^iga visoka gora San Jacinto, ' 3® skoro 11 tisoč čevljev nad ^°rjem. Nekje v sredi tiste gore j® druga posebna naselbina— ^'Gwild, kamor zahajajo razni ''ftietniki, ki ustvarjajo umet-po svoje. Žive primitivno in 'okušajo živeti z naravo v neka-harmoniji.
•^4žna Kalifornija ima pravza-P''av dve veliki puščavi. Severo-)'^hodno od mesta Los Angeles znana puščava Mojave, ki se ^acenja na drugi strani gorovja Gabriel in se razteza vse do doline (Death Valley) in do meje države Arizone. Ta ^čava leži v višinah od dva ® štiri tisoč čevljev, pa ne po-^sod. Tako je v tisti dolini stu-Bad Water, katerega voda iii pitna. Ta voda oziroma ^dna gladina tega studenca je čevljev pod morsko gladino. 3® najnižja točka v naših državah.
^fuga velika puščava se ime-
"^је Colorado Desert ali kolo-
'^^dska puščava. Ta puščava ima
^°2nane dele, kakor že nam po-
^ђапа Coachella Valley, nadalje
^Irn Springs in pa največja in
l'^^odovitnejša "njiva" na sve-
^ ■""•Imperial Valley, ki gre po-
y**! doli do meksikanske meje.
^^ka izmed teh puščav ima
posebnosti, tu so kanioni
^ Zajede, naravne lepote in na-
'bine. Tako imamo imena kaki
VEČ SOČIVJA IN MLEKA!
Apple Valley, Cherry Val-
Twenty Mine Palms, itd. Te ^^elbine so v gorah, eno milje Več nad dolino. In slednja ^Glbina je najboljša za gotove j^^'delke, katere navadno sade,
^^it)olj uspevajo.
v/aim Springs je nekako sredi-® Coachelle Valley, namreč za ^delovanje dateljev, kar je p6-povest zase. Prve datelje J® prinesli v Ameriko leta 1892, v letu, ko je bila velika etovna razstava v Chicagu v Poiftin 400. letnice iznajdbe

yGrike leta 1492. Kasneje so
^^inesli
v Ameriko datelje iz
krajev, da jih preiskusijo, ^^teri bi bili najbolj prikladni. *^9110 je, daje datelj ena izmed ]starejših hran za človeka. Za-ftiivo je, da smatrajo datelj za jabolko, s katerim je bil ^Ijan Adam v raju.
^®telj ima to posebnost, da
What Do You Give
when you give a pint of blood?
12 ounces of water 2'4 ounces of hemoglobin 1 teaspoon salt 1 ounce of protein 1/20 ounce of iron Small amounts of minerals and vitamins
What Do You Gain
When you give
a pint of blood?
The everlasting satisfaction of knowring that your priceless, painless gift has (lelped someone to live. For ^lood saves lives! But it Cannot be mined or manufactured. It must come from the veins of healthy men and women who feel con-®ern for the suffering of (Others and know that blood — and blood alone — can "Make them whole and well again.
mora stati v vodi, glavo pa ima lahko v peklu. To se torej pravi, da rabi dosti vode in dosti sonca —potem uspeva. Datelj v naši Kaliforniji je popolen uspeh. Ni lepših in boljših dateljev nikjer na svetu, kakor so kalifornijski. Imamo kakih 50 farm, ki se pečajo samo z datelj i. Za časa druge svetovne vojne so plačevali aker sveta z datelj i po štiri tisoč dolarjev. Po končani vojni pa so kmalu potem odprli železnico, ki teče preko azijskih puščav. In od tam so začeli prihajati ceneni datelj i, ki so jako škodili našim v Kaliforniji. Težava je namreč ta, da je z datelji dosti dela, ker ne zore vsi nakmalu. Treba jih je obirati ob različnih časih. To je ena. Druga je ta, da jih morajo umetno oplemiti. Tretja težava je zopet ta, da so dobri. In zastran tega se jih ne brani nobeno stvarstvo.
Vse mogoče ptice in žuželke se spravijo nanje in treba se je boriti ž njimi, ker drugače ne dobiš nobenega datelja na trg. Ce zraven tega še pristavimo, da raste dateljeva palma v irigirani zemlji, potem veš, da je treba umetno namakati.
Zdaj pridemo do tretjega dela puščave—Imperial Valley, koder tako vse raste in zori vseh 12 mesecev v letu, kakor nikjer drugje ne. Danes ima vode dovolj torej dobe sadeži vlago, kadar jo rabijo. Sonce je večno na nebu. Zato je tako, da imajo v Imperial Valley vsak teden za poseben pridelek. V tej dolini je tako bogastvo, da si ne morete milisti.
Peljal sem se med tem naravnim bogastvom in godrnjal pri sebi. Zakaj pa? Mislil sem na naše uboge njivice v stari domovini. Hribe so kopali, ko so delali majhne njive, da bi kaj več pridelali. Slaba zemlja, kateri je voda sproti odnesla vse, kar je bilo dobrega. Zraven tega so bile še druge šibe, da je bil kme-tič zmiraj tepen. Tukaj pa tako naravno bogastvo, da si ne morete misliti. Ni treba drugega, kakor zadeti pravi čas, kdaj vržeš sadeže na trg. Pravi čas, pomeni denar, na deset tisoče dolarjev. V enem letu plačaš vse, to se pravi celo farmo. In lahko par let počivaš, ne boš nič izgubil.
Puščave, pravite, so v Kaliforniji? Danes so to raji. Drugače bi ne bil prejel pred nekaj dnevi pisma, v l^aterem ponuja neki real estate, da mi proda srednje veliko loto za ceno—devet tisoč dolarjev.
Čakajte, da vam povem vse., Ta lota za $9,000 je nekje daleč v puščavi. Pred nekaj leti si lahko dobil tamkaj svet zastonj. Danes pa ima tako ceno. Predrago? Pa poizkušaj dobiti loto v Palm Springsu, potem boš vsaj vedel, kaj je draginja. Tako se svet izpreminja.
Kruh in mast sta tako udomačeni živili v našem povprečnem gospodinjstvu, da sta glavna nosilca kalorij. Glede potrošnje kruha je Jugoslavija v primerjavi z drugimi deželami tako napredovala, da sodi med največje potrošnike pšenice na svetu. Imamo pa vse pogoje, da se tudi pri nas spremeni sestava prehrane in da začnemo namesto tolikšnih količin kruha in masti dovajati organizmu znatno hranljive j ši sladkor, sadje in sočivje. To je seveda stvar navade, ki jo prinese človek že na svet, oziroma ki se ji priuči v očetovi hiši, ko začne jesti. Zato je mnogo odvisno od nais samih, predvsem pa od matere, kako vpliva na otrokov okus in navade, kako ga hrani.
Če človek preveč je, se zredi in v njegovih prebavilih nastanejo motnje. Nekateri higieniki trdijo, da na splošno rečeno človek ne je tistega, kar mu je potrebno. Drugi to zanikajo. Sladokusci navadno jedo nekatere jedi v večjih količinah, kvarijo ravnotežje prehrane in zanemarjajo druga živila. Kolektivna prehrana po naših restavracijah je v tem smislu "gurmanska," saj je sestavljena izključno iz mesa in maščob, sadja, sočivja in solate pa je v njej malo.
Največje napake delamo v prehrani otrok. Skrbne mamice često pitajo malčke, da bi bili čimbolj okrogli in rdečih lic. Posledica tega je, da si "otroci pokvarijo želodec, da jim jed ne diši ali pa postanejo bledi in slabotni, na koži pa se jim pojavijo izpuščaji. Mleka je v naši prehrani premalo, zlasti po mestih. Odrasli često mislijo, daje mleko izključno otroška hrana. Zato sodi Jugoslavija med dežele z najmanjšo potrošnjo mleka.
Ni treba posebej dokazovati, da jemo premalo tudi presnega sadja in zelenega sočivja. Številne ankete v delovnih kolektivih
so pokazale, da našim delovnim ljudem primanjkuje vitaminov v hrani in krvi. Nasprotno pa je v mestni prehrani, zlasti pa v restavracijah, čutiti težnjo po izključnem uživanju mesa. Pri tem se seveda ne mislimo pritoževati na velike količine mesa v restavracijah (o tem sploh ni moč govoriti, saj mesa nikjer ne dobiš mnogo), marveč hočemo le reči, da je v naši hrani premalo sočivja in sadja. Res je meso zelo dobra in nujno potrebna hrana za človeški organizem, toda jesti ga ne smemo preveč in k mesu moramo zmeraj imeti dodatno hrano v obliki sočivja, sadja in mleka.
Kadar govorimo o pretiranem uživanju kruha, mesa in masti v naši prehrani ter o sistematičnem uživanju sočivja, se torej predvsem priporoča, naj se posveti večjo pozornost raznovrstnosti hrane.	Dr. M.B.M,
( Po "Ljudski Pravice")
IŠČE SE STANOVANJE
AGNES GARTROŽA
išče stanovanje—kuhinjo in eno ali dve sobi, delno ali popolnoma opremljeno. Kdor ima za oddati, naj sporoči med poldne in 4.30 popoldne.
PO 1-4578
No mtm I't'cr stands Stiui^ht as ivhen he. Stoops to help a boy
$Olh,ANN№S# BlfirlROTHijlOVEMENT
Lljuctje smo v odločni manjšini
Na vsem sVetu je okrog dva tisoč milijonov ljudi, toda v primeri z žuželkami in drugimi mrčesi smo v odločni manjšini. Znanstveniki pravijo, da izmed vsakih 10 živih bitij je 9 žuželk ali drugih mrčesov.
Z žuželkami in raznimi mrčesi se srečujemo navadno le v gorki letni sezoni. Takrat je njihov "dan." Večina žuželk ima le kratko življenjsko dobo, navadno od nekaj dni do nekaj tednov. Množijo pa se izredno hitro. Potomci enega para navadnih muh bi še v eni sezoni namnožili na pet tisoč bilijonov, če bi bile množitve neovirane. Tako pa je velika večina muh uničena, predno je zmožna za ploditev, ali pa še prej V zarodkih. Ptiči na kopnem se do dve tretjini hranijo z žuželkami in ribe do polovice svojih apetitov.
Mnoge žuželke so človeku škodljive, ker uničujejo njegove pridelke ali sploh prehrano, pa tudi zato, ker prenašajo nekatere kužne bolezni. Na drugi strani pa so mu nekatere žuželke koristne, ker uničujejo mrčese, katere povzročajo človeku škodo. Ena teh, na primer, je znana pikapolonica (lady-aird), ki uničuje listne uši.
Čebele raznih vrst, ose in čmrlji pomagajo pri oprašitvi mnogih cvetečih rastlin, ker prenašajo cvetni prah od cveta do cveta, od rastline do rastline. Nekatere rastline, kot na primer detelje, ne morejo napraviti semen, če jim pri oploditvi ne po-
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 EAST 152nd STREET
KE 1-5202, ako ni odgovora, pokličite KE 1-3177 Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
★ ★ ★
The Blood You Give Helps Someone Live GIVE BLOOD NOW!
your Community or ,	Blood Bank or
•el Had Crott Chopter.
Enakopravnost
QUALtTYOT A .РН1СЕ-^Е318У даМб
STAKICH ilRNITURE CO.
. JAMES D. StAKiGH. Prop. ;
IVanhjBC: 1 8288
.16305 Wcrterloo Road
STORE HOURS: Monday, .Thursday. Friday—^9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
IZLOŽBENA OMARA ZA MESO
se proda po zmerni ceni. 12 čevljev dolga. V zelo dobrem stanju. Vpraša se po 5. uri popoldne. RE 218560
HIŠE NAPRODAJ
EAST »73 ST. BLIZU TRANSPORTACIJE
Hiša s 6 sobami; 3 spalnice, garaža in dovoz. Lepa lota 40x125. Cena $10,500 z zameno druge hiše.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ R1ALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
magajo čebele ali sorodne žuželke. Ko so v Avstraliji prvič začeli sejati deteljo, niso mogli pridelati semena, dokler niso tja vpeljali čebel. Tudi vrtnarji, ki pridelujejo kumare in drugo zelenjavo v rastlinjakih, nameščajo v njih panje čebel, da pomagajo pri oplojevanju cvetja.
Človek je mogel izmed tisočerih vrst žuželk in mrčesov nekako udomačiti le čebele in svi-loprejke ter jih vpreči v svojo korist. Vsekakor tozadevno udomačen je traja le toliko časa, dokler ga more človek strogo regulirati.
Moč ali energija žuželk je čudovita. Nekateri hrošči morejo dvigniti in nositi predmete, ki so do 850-krat težji od njihove lastne teže. Če bi bil človek, v primeri s svojo težo, tako močan, bi mogel dvigniti 60 do 70 ton. Ako bi kenguru j, v primeri s svojo težo, mogel skočiti tako daleč kot kobilica, bi skočil četrt milje daleč.
Čebele in mravlje imajo strogo urejeno družabno življenje. Mravlje v svojih mravljiščih celo gojijo drobne glivice za prehrano in negujejo listne uši, katere nameščajo na listje primer-
nih rastlin, kjer potem srkajo sladki sok, ki ga uši izločajo.
Okamenine kažejo, da so kačji pastirji, ščurki in nekateri drugi mrčesi živeli na svetu pred 20 milijoni let, to je, mnogo milijonov let prej kot se je pojavil človek na tem planetu, žuželke in mrčesi živijo tako kot so živeli njihovi predniki pred milijoni let; kvečjemu se prilagodijo izpremenjenim razmeram. Ako tega ne morejo, enostavno iz-umrjejo. Vse njihovo življenje se ravna po prirojenem instinktu. Naučiti se ne morejo nič, deloma iz razloga, ker velika večina žuželk nikdar ne vidi in ne pozna svojih staršev.
Znanstveniki pravijo, da je na svetu nad 500 milijonov vrst raznih žuželk in mrčesov in vsaka vrsta ima neštete milijone posameznikov. Ni čuda, da jih v poletni sezoni toliko milijonov srečamo na omejenih prostorih vrtov, piknikov ali farm. Čudno pa je, da moremo ljudje vzdrževati naš način življenja in nekaj avtoritete vpričo bilijonskih armad žuželk in drugih mrčesov, ki nam po večini niso prijazni.
—NEW ERA. glasilo ABZ
1$	<lm

WATCH FOR FIRE IN YOUR KITCHEN I
Fire loves grease, so kitchen stoves should be cleaned often. Curtains too near the stove might blow over an open burner and catch fire. Pot holders and cans of fat burn quickly. Keep them away from the burners! Remember to keep children from playing'near the stove! If you gamble with fire-the odds are against you!
DON'T GIVE FIRE A PLACE TO STARTI ©
I
yooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo>oooooooooooo<'
\
<
TISKOVINE 1
IZDELANE v TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom.
I ENAKOPRAVNOST
I	6231 ST. CLAIR AVE.
<>00000<>00000'<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><> »^ооооос-ооооооооооО

Alecsays:1 can gamble...
//
WYDUhaw only ONE life'
There are other ways to show your determination than by driving when you're sleepy. Try flesh air—walking—talking to help you keep awake. But safest sleepy solution is stop and nap. Get there if you must—but get there whole.
An official public service message prepared by The Advertising Council in cooperation with the
DRIVE CAREFULlY...tk. life me
may be yevr ewn!
National Safety Council.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4 "
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Razni pisatelji po svetu so napisali nešteto zgodb o strahovih in nekatere so bile take, da so tudi plešastemu človeku dvignile lase pokonci. V zadnji desetletjih, kakor je videti, je strahov vedno manj. Ljudje so jih začeli prezirati, niti otroci se več ne zmenijo zanje. Davkarija je edini strah, ki nam še vedno ustvarja kurjo polt.
Pred mnogimi leti pa ni bilo tako; pred. mnogimi leti so se Vremci bolj bali strahov, kakor BP danes bojijo koloradskega hrošča. Vsi naši stari očanci so imeli opravka z njimi in vselej so bili ti stiki v nesrečo naših očancev. Najprej so bile tu copr-nice, ki jim v poznih večerih niso vselej dovolile, da bi šli iz gostilne v miru domov. Čeprav so popili le pet ali šest litrov vina, so na povratku le zgrešili pot. Raj-žali in potovali so po vsej dolini, prave smeri pa le niso mogli najti. In samo nagajivost coprnic je bila temu kriva! Tisti posamezniki pa, ki so imeli glavo na pravem koncu, so si z lahkoto pomagali—sedli so na obcestni kamen in se preobuli: levi čevelj na desno nogo in desni na levo in moč coprnic je bila zlomljena. Prav z lahkoto so v jutranjih urah našli pravo pot in prikolo-vratili domov in poslušali potem uro dolgo pridigo nežne zakonske polovice.
Pokojni Tomažin je bival v majhni hišici, ki je bila karnfehita in je kazala, da je varno zavetišče za takega možička, kot je bil on. Kolika prevara! Ali ne pride v nekem večeru sama spaka k njemu n» obisk! Res je, da so pravili potem ljudje, da je ta "spaka" bil Fane Jekolinov, ki je hodil pogostoma v Trst. Tam je baje kupil dve papirnati krinki, kakršnih ljudje na podeželju niso poznali, in da je ena teh krink predstavljala črnega Afričana, druga pa grozovitega rumenega Mongolca. Pravili so, da si je krinko Mongolca pritrdil spredaj na obraz. Zamorca pa zadaj. Ne vem točne resnice, vem pa, kaj je pozneje pravil stari Tomažin.
Tomažin je čisto samcat sedel na tmožniku in se grel ob žerjavici. Morda je sanjal o pokojni ženi, morda ni sanjal nič. Takrat začuje, da je nekaj potrkalo na vrata. Dvignil je zasanjano glavo in pozorno poslušal. Znova je nekaj potrkalo. Дај bi moglo neki to biti? Tomažin se ojunači in zakliče:
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest' Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935 BUSINESS OPPORTUNiry
5c TO $1.00 STORE—
25 years established. $20,000.
Mrs, Snyder Phone: TErrace 2-8220
"Če si dober človek, pridi notri; če nisi, poberi se!"
Cvileča vrata se počasi odprejo in čez prag stopi prava in živa strahota, do pičice podobna pristnemu hudiču. Rumen obraz je imela in grde viseče brke. Tomažin se je trikrat prekrižal in se takoj počutil boljšega. Vstal je s trinožnika in, dovolj glasno vprašal:
"Vsi dobri duhovi hvalijo boga, ali ga tudi ti?"
Tako vprašanje je za vsakega pravega peklenščka zelo mučno in ga vselej spravi v zadrego, ta prikazen pri Tomažinu pa ni poznala nobene oblike.. Molče se približa dobremu možičku za dva koraka in se zasuče na petah kakor vrtavka. Zdaj zastrmi v ubogega Tomažina strašen zamorski obraz, grd ko sam zlodej, in dolg, rdeč jezik mu visi iz ust. Strmi in strmi kakor tisti Zupančičevi Trije, zavrsne in plane skozi vrata. Izginil je v vasi kakor jerebica. Dva dni ga ni bilo na iz-pregled. Od takrat dalje pa do svoje smrti je vsak večer podprl vrata s težkim drogom, da bi ne mogla notri niti miška.
Moj pokojni ded je bil mizar. Ni bil umetnik, znal je pa vsako delo napraviti tako trdno in solidno, da je bil zadovoljen vsak. Od Vrem do Hrpelj, do Bazovice in do Sežane je bil znan in je bil stalno kje zaposlen. Kot edini mojster svoje stroke je moral tudi izdelovati krste za vse resnične in namišljene mrliče v Vrem-ski fari. Kadarkoli se je dogodilo, da je bil nekaj dni doma, je izrabil počitnice v to, da je žagal in tesal in oblal mrtvaške krste
vseh mer in kalibrov. Izdelke je znašal na senik, kjer so čakali, kdaj bo kdo umrl. Na ta način ni bil nikoli primoran opustiti nujnega dela, da naredi v primeru nepi-ičakovane in nepredvidene smrti mrliču krsto. Za kakršenkoli slučaj je bila že narejena in le pobarvati jo je bilo treba in pribiti nanjo okraske iz pozlačenega papirja.
Pride nekoč siromašen človek v našo hišo in prosi, da bi ga prenočili. Tako truden je, je rekel, da ne more napraviti niti koraka več naprej.
"Samo na senu imamo prostora," je rekel moj dedek.
"Dobro, dobro; saj ne vprašam drugega. Poletje je in na senu prav rad spim."
Po kmečki večerji se je utrujeni popotnik odpravil spat. Dobil je malo leščerbo in dedek ga je spremil do lestve, ki je vodila na senik. Stokal je ubožec in se z nepopisno muko splazil po lestvi in jamral je kakor verne duše v vicah. Na seniku je obesil leščerbo na gredo in se ozrl okoli. Takrat zagleda v kotu sklada-nico mrtvaških krst. Mahoma ni bilo več utrujenosti v njem. S krikom,, ki bi razparal srce tudi trinogu, je skočil skozi lino na cesto in zdirjal iz vasi, da bi ga nihče ne mogel dohiteti. Morda teče še danes. Dejstvo je, da ga
ni bilo nikoli več v našo vas.
*
Korenjaški fant Peter šil iz Barke se je neozdravljivo zatele-bal v rdečelično Vremko, ki se je
pisala Pomi Dora. Kadarkoli je utegnil, jo je prišel pogedat. Samo v nočnih urah, seveda, ker takih posetov ne delajo krščanski mladeniči ob belem dnevu.
Bilo je sredi poletja. Noč je bila topla in luna je svetila kakor velika obločnica. Peter šil gre v Vreme. Pride do naše rečice in ne da bi se sezul, prebrede na drugo stran. Vsi ljudje v teh krajih bredejo Reko sezuti, le Bar-čani ne. Oni so kakor tisti Gedeo-novi vojščaki, ki so s piskri napadli Jeriho. Kadar so le-ti dospeli do studenca, so s prgišči zajemali vodo in tako dokazali, da so skromni ljudje. Ko bi pokleknili in se napili kakor bog zapove, bi bilo napak. Poslednji na vrsti so pili skaljeno in onesnaženo vodo, kar jim pa menda ni dosti škodilo. Taki skromneži so tudi Barčani. Vodo prebredejo obuti, potem pa na drugem bregu ležejo na hrbet in dvignejo noge kvišku. Nekaj časa brcajo v zrak in, ko se voda iz čevljev izlije, so zopet zdravi in veseli.
Tako je naredil tudi Peter Šil. Ko je izcedil vodo iz škornjev, je previdno krenil proti vasi in opre-zal, kako bi se izognil kaki gruči vaških fantov, ki so bili tujem vasovalcem zmeraj nevarni. Peter ni vedel, kaj je za tisto noč usoda zapisala v zvezde. Vedel ni, recimo, da je prav tisto noč sklenila rajnka Tumčevka, da gre kar ob mesečini raztrosit gnoj na njivo v Orešju, ki je bila v bližini naše ponižne rečice. Bilo je potrebno, da bi zaradi dnevne vročne
Make Your Selection Mow
from the DISTINGUISHED
» Ж
-k
Call or at
Equality Printing
6231 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio HE 1-5311 —,'1-5312


, . iiiii!0iiWiiWm#mm*^^


ili
Home on the Range
This was a nice place. A family of hard-working ranch people called it home . .. until one afternoon when a roaring range fire took their grass, their home, their livestock—everything.
This is a well-known scene in America. Too well known. Each year range fires race over thousands of acres . . . burning grain and feed ... killing livestock ... destroying farms.
Can't something be done to stop range fires? Yes... but it's strictly up to you. Because 9 out of 10 range fires are started by carelessness . . . your carelessness and your neighbor's.
Won't you make yourself a solemn promise to be careful this year? Be careful with matches, smokes, campfires, rubbish and clearing fires, any fire. It's important for all of us. And it's up to you.
Repeat after me
I WIU.BE CAREFUL!
Only YOU can
PREVENT RANGE FIRES!
Like other American business firms, we believe thot business has a responsibility to contribute to the public welfare. This odvertisement is therefor sponsored in cooperotion with The Advertising Council ond U. S. and State Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
preorali njivo zelo zarana in posejali repo. Da bi se varovala nočne rose, si je krilo visoko izpod-recala in izpostavila luinim očem le spodnjico, ki je bila narejena iz bele kotenine. Marljiva žena je z gnojnimi vilami na rami odkorakala proti Orešju.
Peter Šil previdno leze po stezi navzgor in, ko je bil že na vrhu klanca, obstane za nekoliko sekund kakor pribit. V strašni grozi vidi, da se mu bliža bela žena, ki nese na rami gnojne vile. Peter Sil je bil korenjak. Peter je zelo ljubil srčkano Pomi Doro, Petrovo srce je bilo polno blaženih želja in medenih sanj, toda zdaj je na vse to pozabil. Bliskovito se je obrnil na petah in odvihral navzdol po klancu. Dve sekundi kasneje je že skočil v Reko. Ni iskal plitvine, iskal je le najkrajšo pot čez vodo. Do pasu je zabredel, trikrat je padel na spolzkem kamenju, čofotal je v nepopisni stiski kakor krokodil in klobuk
je bil izgubil. Skratka, tako čo-fotanje so slišali samo tisti, ki so bili navzoči, ko se je potapljal Titanic.
Dobri nameni rajnke Tumčev-ke so se tudi razblinili v nič. Poznala je šumenje naše burje, poznala je bobnenje od deževja raz-srjene Reke, ni pa še poznala take razbesnelosti, sicer krotke vodice, kot jo je bila slišala tisto noč. Tako gromozansko pljuskanje zna napraviti samo povodni mož. Pridna Tumčevka je vrgla gnojne vile v jarek in jo ucvrla domov. Čemu bi se izpostavljala povodnemu možu, ki je bil zmeraj samo figa-mož!
Zdaj boste gotovo mislili, da je Peter šil na drugem bregu legel na hrbet in izcedil vodo iz škornjev. Kaj še! Kje pa je utegnil! Saj ni utegnil poiskati niti steze. Kakor pri vrvici se je spustil naravnost v zaraščeno reber, ki se je položno dvigala proti Barki. Pred njim so se lomile veje, trga-
le so se dolge vrvi srobota in podiralo se je kamenje pod njegovimi nogami. Petra ni zadržala nobena stvar.
(Dalje prihodnjič)
u
Zcistopniki
Enakopravnosti^' #
Za St. clairsko okrožje: 1 O H N R E N KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 #
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
Čebuli
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tuzno vest, da je nenadno umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in brat
JACK ČEBULJ
Preminil je, zadet od srčne kapi, dne 30. septembra 1954.
Pogreb se je vršil dne 2. oktobra iz pogrebnega -iravoda Joseph Žele in sinovi' ob 1.30 uri popoldne na Lakeview pokopališče, kjer smo položili njegovo truplo v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Pokojnik je bil rojen dne 19. aprila 1897 leta v Trzinu, fara Mengeš na Gorenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili! tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v težkih dneh smrti.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Isto naj sprejmejo zahvalo vsi, ki so darovali v gotovini za družino.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvali vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.	. ^
Zahvalo izrekamo nosilcem krste kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele iiv sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Prav posebno zahvalo pa želimo izreči vsem dragim sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in tolažbo v težkih dn^eh smrti. Storili ste nam toliko dobrega in smo vam iz srca hvaležni za vse. To storijo le ljudje, ki imajo blaga srca.
Razposlali smo^jcahvalna pisma. Ako ga ni kdo pomotoma prejel, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Žalostna so naša srca radi izgube. Tebe ljubljeni. Srečno smo živeli skupaj v ljubezni in zadovolju, pa je kruta smrt iztrgala Tebe iz naše srede in ostale nam šo le solze in bolečina. Bil si ljubeč tovariš svoji življenjski družici in dober in skrben oče svoji hčerki, a pogrešajo Te mali vnuki, katere si ljubil z dušo in srcem. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Snivaj sladko večno nezdramno spanje, ljubljeni!
You are not forgotten, loved one,
Nor will you ever be,
As long as life and memory last,
We will remember thee.
We miss you now, our hearts are sore,
As time goes by, we miss you more.
Your loving smile, your gentle face.
No one can fill your vacant place.
Žalujoči!:
ANČKA, soproga ANN, poročena ADAMS, hči JOHNNY ADAMS, zet KENNETH in DAVID, vnuka FRANK in LOUIS, brata
V	stari domovini zapušča brata TONETA in sestri MARIJO DIMC in FRANČIŠKO TAVČAR ter sorodnike
V	Canadi je imel brata VALENTINA, ki je umrl natančno teden dni pozneje.
Cleveland, Ohio, dne 16. novembra 1954.