Glas zaveznikov Leto I - St. 127 lin formacijski dnevnik A. L S. Cena 2 liri TRST, četrtek 15. novembra 1945 UIUuDKISTVO S Via S. FeUloo 8 • Telefon at. 93854 In »4448 OGLASI j Cena za milimeter vlilne (širina ena kolona): t-govskl U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice !• 3«), objav« L. 9, finančni ln pravni iglosi L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) I* 13. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societk ner ta Pubbllclti ln Ttalia, Trst, vU SUvlo Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 3 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. mu ni mm m *sl"susss •sassar i NA POTI V DEMOKRACIJO Priprave za prve svobodne volitve - Prevzeojitev japon. skejja naroda v duhu svobode je cilj zavezniške uprave Washlngton, 15. novembra Ameriški zunanji minister James Bymes Je včeraj Javil, da Združene države niso mogle sprejeti predloga Sovjetske zveze o ureditvi skupnega nadzorstva na Japonskem. Razlog za to je bila zahteva, da nadzorstveni svet sklepa soglasno o vsaki odločitvi, na čemer Sovjetska zveza vztraja. Podčrtal je, da nadzorstveni svet v Berlinu zaradi takšne soglasnosti pri odločitvah splon ni mogel delovati v takšni obli id, kot bi moral. Japonski ministrski svet bo za 27. november sklical japonsko skupščino na izredno zasedanje. Razpravljali bodo o reviziji voliv-nlh zakonov in verjetno o njih ukinitvi, ker se Japonci pripravljajo na splošne volitve, ki bodo v prvih mesecih prihodnjega leta. Ministrski »vet je tudi odobril pre-osnovo državne uprave. Osebe iz bližnje okolice japonskega ministrskega predsednika barona Kiuro Sidehara so izjavile, da Je baron med. nedavnim razgovorom z generalom MacArthurjem obljubil, da bodo volitve proste kakršnega koli pritiska ln da bodo «prve popolpoma svobodne volitve v vsej japonski zgodovini*. Zasedanje skupščine bo trajalo 18 dni. Zasedbene sile na Japonskem General Robert L. Eichelberger je Izjavil, da znašajo ameriške zasedbene sile na Japonskem ln v Jušni Koreji skupno 460.000 mož, katerih število pa se bo v prihod-njosti zmanjšalo. Dejal je, da se ameriškim silam pri zasedbi Japonske pridružujejo tudi britanske, avstralske, sovjetske ta, morda tudi kitajske sile. Za uničenje je ostalo še 600.000 ton streliva ln modnih razstreliv, ki so vsa na Japonskem. Računajo, da bodo za uničenje tega materiala uporabili najmanj šest mesecev, Material Je vreden milijardo dolarjev. Največje tajno skladišče razstreliva so našli v podzemskih utrdbah južnega Honšuja. Za odstranitev fevdalizma in militarizma Neki dopisnik pri poveljstvu generala MacArthurja je po trimesečnem sodelovanju z zavezniško upravo Izjavil, da ne bodo imeli Japonci lahkega življenja, dokler ne bodo zavezniki mogli sprejeti Japonsko med miroljubne narode. Polagoma se zasedba Japonske nadaljuje — pravi dopisnik — trebe Pa je poudariti, da so najvažnejše naloge zasedbenih sil uničenje sistema, ki je odgovoren za nesreče v preteklosti. Istotako morajo zasedbene sile gledati, da bodo naredili iz Japoncev miren ln demokratičen narod. »To se more doseči a političnim poskusom dobre vlade ln vzgoje. Japonski narod smo že osvobodili zatiranja in militarističnega sistema ter mu dali varnost To smo dosegli z ukinitvijo trustov, z odpravo diplomatskih organizacij, z jamstvom svobode izražanja ln svobode tiska, vere ln vzgoje. Odprava tajnih družb, mllitarlsfčnega sistema ln fevdalizma jamči, da svobo-da ne bo več ogrožana ln jo bo nova ustava skušala obvarovati za vedno.* Dopisnik je dodal, da bodo bližnji ukrepi prekinili zveze, ki drže zdaj vklenjene poljedelce ln njih družine, ki so trenotno v položaju, ki zelo sličen tlačanstvu. Za vzgojo naroda je potrebno, da Zvedo za osnovne pojme demokracije. To je največje važnosti, da čuti japonski narod odgovornost ln krivdo za grozno vojno, kt'jo je dovolil ln podpiral. Ko bo Izvršena Pravična kazen In se bodo naučili, da nasilje ne more Imeti uspeha ln ko bo omogočeno, da bo živel japonski narod kot svoboden narod, tedaj se bodo izpolnile Potjsdamske določbe. Zavezniški okrepi Glavni stan vrhovnega poveljnika MacArthurja Je objavil, da je Zahteval od japonske vlade, naj pripravi do 15. decembra podrobno Poročilo o ukrepih, ki so jih pod-'Vzeli za zvišanje prehrane z ozi-r°m na sedanji položaj in z ozl-mm na dolgoročna posojila, ki bi °samosvojila nekatere otoke. V Tokio je prispel ameriški de-*^?at za obnovo, Edwin S. Paulejr. ^Jal je, da ne more dati nekaj dni hobenih podrobnih Izjav. Sedem' 0aJst 'Članov obnovitvene komisije J** pričelo skupno s funkcionarji javnega stana generala MacAr-"mrja 9. novembra z delom; prihod •Paulejra pa pomeni začetek razgo-v°nov Častnikov. Izjavil Je, da pred-'ddeva, da bo do svojega odhoda ‘Pšiko do dna preučil vprašanja, ni Pa podal nobene Izjave, koliko ča-*a se bo y Tokio zadržal. Japonska agencija »Klodo* poroča, da je predlagala japonska vlada za 26. november sllcanje 89. Izredne seje skupščine, ki je bila prvotno določena za 1. neeetr.ber. Istotako so predlagali, da bi dali skupščini večjo možnost odločanja o važnih stvareh, med katerimi je predlog o izpremembi volivnega zakona. Zaradi vztrajnih govoric o odstopu vlade so pomočniki ministrskega predsednika Sidehare odločno zanikali tako možnost ln so dodali, da so »navdušeni* nad bližnjimi volitvami. Po tiskovnih vesteh Je oddelek za valuto obvestil japonsko finančno ministrstvo, da mora Japonska zvečati dva ln pol krat predračun, ki ga je imela v mirnem času in to zaradi obvladanja Inflacije. Omenjeni oddelek je poluradna ustanova in so jo ustanovili za Izvršitev petletnega načrta o ureditvi vprašanja valute, ki že čuti Inflacijo, ki Jo je povzročila črna borza. Razprava proti vojnim zločincem »International Nevva Service* poroča, da bodo sodile ameriške oblasti sedem članov Japonske vojaške policije, med katerimi je tudi polkovnik Isama Marlmoto. Obtožili so jih, da so obglavili ameriške letalce, ki so padli na otok Cebu. fene ameriških vojakov na Japonsko General Robert I* Eichelberger, poveljnik osme severoamerlške armade je Izjavil, da skušajo ame-ilske oblasti najti možnost, da bi žene ameriških vojakov na Japonskem, sledile svojim soprogom. Eichelberger dodaja, da je zaenkrat malo možnosti za Izvršitev tega načrta, toda ta možnost bo večja, ko bo narastlo število prevoznih sredstev. Prednost bodo dali družinam častnikov ln • tistih, ki Imajo za seboj že dolgotrajno službo v prekomorskih deželah. Aretacija japonske vohunke Po nepotrjenih vesteh, ki so Jih dobili po radiu, so kitajske oblasti v Pekingu aretirale eno Izmed najbolj znanih japonskih vohunk Jo-šlto Kavajlma, hčerko princa Su Su, člana mandžurske cesarske hiše Služila je japonskemu glavnemu stanu več kot 15 let ln je pomagala pri invaziji v Mandžurijo, na Kitajsko ln v Mongolijo. Ameriške ladje Izkrcavajo kitajske vlada čete - Orožje Japonskih čet ne sme slož.tl za državljansko vojno Tlenoin, 15. novembra »United Press* poroča, da so čete kitajske osrednje vlade pričele invazijo na polotok Santung. Komunisti imajo v svoji oblasti obrežno področje, ki leži 450 kilometrov od Tienolna. Kitajske vladne čete so se Izkrcale iz ameriških ladij v Tsing-tao, edinem pristanišču v Santun-gu, ki ni pod nadzorstvom komunističnih čet. Reuterjeva brzojavka iz Cungkinga poroča, da se borijo štiri armade osrednje vlade proti komunističnim silam za posest prehoda preko velikega kitajskega zidu severno od Cingvang-tao, ki je glavno pristanišče za izkrcanje zasedbenih čet v Mandžuriji. Druge vladne sile so v hudih obrambnih bojih s komunisti komaj dva kilometra daleč od mesta Seslvana. Kakor poroča osrednja kitajska obveščevalna agencija, so komunistične sile napredovale v fiang-tungu ln Honanu. Razen tega so pričele ofenzivo proti utrjenemu mestu Pao Tang, Japonsko orožje kitajskim komunistom Ameriški veleposlanik na Kitajskem, Patrick J. Hurley, je Izjavil, da so kitajski komun‘stl dobili orožje od Japoncev, ki so skusall »ustanoviti na Kitajskem ločeno vlado ln uničiti vlado osrednje kitajske zvezne republike*. Hurley je izjavil, da Imajo ameriške čete na Kitajskem trenotno nalogo sodelovati pri razoroževanju Japoncev, kar predstavlja »zaključno dobo vojne proti Japonski*. Poslanik je dostavil: »Ce bi zdaj dovolili, da bi Japonci svoje orožje predajali organiziranim tolpam hujskačev katere koli politične stranke, bi to pomenilo podaljšanje državljanske vojne na Kitajskem*. Združene države nimajo na Kitajskem nobenih osvo-jevalnih načrtov in želijo, da sl Kitajska sama Izbira svoje voditelje Združene države podpirajo stremljenje kitajskega ljudstva, da sl samo ustanovi močno ln enotno demokratično vlado*. Predlog za volitve na CeyIonu Kolumbija, 15. novembra W. Dahanajake, član državnega sveta, je zahteval v pismu, ki ga je naslovil na Reginalda Sorenso-na, Toma Druberga hi ostale člane parlamenta, razpust sedanjega državnega sveta in razpis splošnih volitev na podlagi sedanje ustave, tako da bo mogoče novo ustavo, ki Jo Je ponudila britanska vlada, predložiti v odločitev narodu. Dahanajake je eden izmed treh članov, ki so preteku teden glasovali proti sprejemu nove ustave. v britanskem javnem mnenju Prvi komentar londonske radijske postaje Sovjetska popustljivost na Madžarskem - Totalitaristične tendence v Titovi Jugoslaviji Trst, 15. novembra Polkovnik Stevens, ki je že večkrat govoril o važnih političnih vprašanjih pred mikrofonom londonske radijske postaje BBC, je prebral sledeči komentar, katerega je potem prenašala radijska postaja A.I.S. v Trstu: O volitvah v Jugoslaviji in na Madžarskem je preteklo toliko črnila, da so potek in volilne Izide sprejeli nekateri z nekakšnim lznena-denjem. V Jugasloviji n. pr. so se vkljub temu, da je bil uspeh maršala Tita razumljiv že vnaprej, bali neredov, ker se je opozicija volitev vzdržala iz razloga, da volilni zakon ne daje svobode glasovanja nasprotnikom vlade. Nasprotno pa nobeno nasilno dejanje ni motilo volitev, ali bolje ljudskega glasovanja. Na Madžarskem je bilo za trenutek videti, da bo maršal Vorošilov slekel mehke rokavice, ki so odevale njegovo železno roko ter ukazal volitve podamo eni skupni listi z vnaprej določeno razdelitvijo sedežev, kjer bi seveda komunisti imeli prevladujoč položaj, ki bi bil v velikem nesorazmerju z dejansko močjo stranke. Toda zasedbena o-blast nd vztrajala pri svojem načrtu Pogoji De GauIIa za sestavo vlade Pariz, 15. novembra Po svoji izvolitvi za predsednika nove začasne vlade Je predsednik Charles de Ganile podal Izjavo, kjer stavlja tri pogoje, na podlagi katerih Je pripravljen predsedovati novi vladi: skupščina mora dati vladi tolikšno neodvisnost ln oblast, ki Je potrebna za izvrševanje njenih nalog; skupščina bo omejila svoj program samo na praktična možnosti in takoj pričela z delom, v katerem mora imeti prednost priprava ustave; vlada naj bi sodelovala z vsemi strankami, ki so zastopane v skupščini. Brez dvoma — pravi De Gaulle — je potrebno, da Je izvršna oblast v rokah narodnih zastopnikov, ki morajo prav tako odobriti sestavo vlade. Predsednik Charles De Gaulle Je povabil na sestanek voditelje večjih francoskih političnih strank, da bi se dogovorili o sodelovanju pri ustanovitvi nove začasne vlade za prihodnjih sedem mesecev, dokler ne bo skupščina sprejela nove ustave. Menijo, da bo general De Gaulle porazdelil različna ministrstva na štiri dele z enako udeležbo komunistov, socialistov, naprednik katoličanov, druga ministrstva pa bo dal manjšim strankam. Voditelj naprednih katoličanov, Georges BIdault, bo verjetno tudi v novi vladi zunanji minister. Novi neredi v Palestini Oster protest židovskega sveta proti Bevinovemu stališču o Palestini-Sir Alan Cunningham, novi visoki komisar - Pomoč Židom, žrtvam rasnega preganjanja v Evropi, pravi predsednik Truman London, 15. novembra Težki neredi so izbruhnili v Palestini med stavko, katero je objavila židovska zveza kot protest proti ustanovitvi mešane anglo-ame-riSke komisije za preučevanje arabskega in židovskega vprašanja v Palestini, katero Je najavil britanski minister Ernest Bevin v angleškem parlamentu. Po zadnjih poročilih Je prišlo do številnih spopadov v ulicah Tel-Avlva med množico in palestinsko policijo. Število ranjencev je veliko. Množica je vdrla v vladna poslopja ln Jih zažgala. Gasilcem, ki so prihiteli k požaru, je za-branila gašenje. Na mesto spopada so prihiteli stražniki, vojaštvo in oklepni vozovi Nekega stražnika so ugrabili Rabinsko starešinstvo Je zapovedalo molitve v sinagogah. Posebno zborovanje židovske zveze so sklicali za ponedeljek v Jeruzalem. V Washingtonu Je javil zunanji minister Byrnes, da bo predsednik Truman Imenoval v najkrajšem času svojega zastopnika v komisiji za palestinsko vprašanje. Južnoafriška židovska zveza Je Položaj v Nemčiji Poročilo maršala MontgomeryJa - Pomanjkanje električnega toka v Berlinu Berlin, 13. novembra Maršal Montgomery Je izjavil na tiskovni konferenci, da bi morala zavezniška uprava v Nemčiji dolgo časa trajati ter pri tem poudaril, da resnična važnost tega, kar se v Nemčiji danes dela, ni v takojšnjem učinku, temveč v ohranitvi svetovnega miru za dolgo doba Ko je govoril o upravi Nemčije, Je izjavil, da razdelitev Nemčije zaradi vojaške zasedbe v štiri področja ne pomeni, da Je Nemčija razdeljena v štiri ločene države. Francoske pomislek glede tega bodo s časom rešili Na angleškem zasedbenem področju so tri važne stranke; socialno demokratska, krščansko-demokrat-ska ln komunistična. Maršal Mont-gomery je rekel, da njegova politika pospešuje razvoj strank izven angleškega zasedbenega področja. Montgomery je ukazal funkcionarjem vojaške vlade, naj izvajajo čim manjše nadzorstvo nad delavskimi sindikati. Dolžnost sindikatov bi bila, da vzgajajo Nemce, toda prej morajo zavezniki vzgojiti sindikate same. Odgovornost za begunska taborišča prehaja postopoma v roke ustanove UNRRA, ki Je zdaj na tem področju ustanovila 156 oddelkov. Na podlagi potsdamske konference se mora 4 do 8 milijonov beguncev preseliti na angleško zasedbeno področje. Poročajo, da je »sovjetsko odposlanstvo v Niirnbergu Izjavilo, da bo moral razpravi prisostvovati tudi bivši Hitlerjev nalhestnik Rudolf Hess, kljub svoji dozdevni Izgubi spomina. Hess Je podvržen trenotno vreti psihiatričnih preiskav, ki bodo določile, ali bo zmožen priti na razpravo z ostalimi nacističnimi voditelji ali ne. Obnova v Berlina V Berlinu je bil običajni sestanek zavezniških poveljnikov pod predsedstvom sovjetskega generala Smimova. Zavezniški poveljniki so podpisali načrt za obnovitvena dela v zadnjem četrtletju 1945. Izdali so posebno odredbo, s katero morajo nemške oblasti napraviti seznam vseh porušenih in napol porušenih stavb in pozvati lastnike, da izvedejo potrebna popravila. Zavezniške oblasti so z veseljem ugotovile, da so dobave premoga v Berlinu v zadnjih desetih dneh dosegle 18000 ton, več kot so prvotno predvideli. »United Press1 javlja, da Je berlinski župan izdal ukaz, s katerim odre]uje, da ob sončnem zahodu zaprejo vse kavarne, gostilne, nočne ln druge zabavne lokale, da prihranijo električno energijo. Odredba, ki stopi takoj v veljavo, velja tudi za trgovine, izvzete so samo lekarne in trgovine z živili. Potiski socialisti o bodočih volitvah London, 15. novembra »International News Services poroča, da Je najmočnejša poljska stranka, to Je socialistična, sklenila pristopiti k koalicijskemu bloku vseh demokratskih strank pri bodočih volitvah. Socialisti podpirajo sodelovanje med Združenimi državami, Veliko Britanijo l».i Sovjetsko objavila najoetrejšo opozicijo proti novi Bevinovi palestinski politiki. Zidovska zveza Je izjavila, da Be-vinovo stališče prepušča nadaljnje naseljevanje židovskega naroda v Palestini na milost in nemilost Arabcem, kar Je popolnoma nasprotno črki in duhu Balfourjeve deklaracije in obveznostim, ki Jih je Velika Britanija prevzela 1939 in pozneje angleška delavska stranka potrdila. Bevinov govor Besedilo izjave, ki jo ja podal danes v angleški spodnji zbornici zunanji minister Bevin: »Vlada z največjo pazljivostjo preučuje vprašanje židovske skupnosti v njegovi celoti, vprašanje, ki je nastalo zaradi nacističnih preganjanj v Nemčiji in zaradi razmer, ki so Iz tega sledile. Res je sicer, dokler evropske razmere ne bodo urejene, ne bo mogoče »prejeti dokončnega sklepa o bodočnosti velikega števila ljudi različnih ras, ki so trpeli pri teh preganjanjih. Trpljenje, ki so ga prenašale žrtve nacističnega preganjanja, med katerimi je bilo veliko število Zidov, je brez primere v zgodovini sveta. Zidovsko vprašanje Je veliko človeško vprašanje. Ne moremo sprejeti misli, da bi bilo treba Žide izgnati iz Evrope in jim ne bi dovolili živeti v vseh državah brez razlike, kjer bi mogli s svojimi sposobnostmi sodelovati pri obnovi evropske blaginje. Pred nedavnim smo dobili prošnje za dovoljenje velikega naseljevanja v Palestini. Palestina more pripomoči k rešitvi vprašanja, toda sama ga ne bo mogla rešiti. Vlada hoče preučiti vsako možnost, po kateri bi se dalo doseči izboljšanje. Palestinsko vprašanje je samo po sebi zelo zapleteno. Mandat nad Palestino nalaga državi mandatarkl nalogo, da olajšuje židovsko naseljevanje ter pospešuje celotno kolonizacijo dežele. Država, ki ima mandat nad Palestino, pa ima Istočasno tudi nalogo skrbeti, da ne bo to škodovalo ostalemu prebivalstvu. Tako ima vlada dvojno obveznost: do Zidov ln do Arabcev. Vlada se je na vse načine trudila, da bi našla kak Izhod, da bi mogli Arabci in Židje živeti sku-pno v miru ln sodelovati za dobrobit dežele, toda vsi tl napori so bili brezuspešni. Zgodovina Palestine je vse od pocetka mandata zgodovina trenj med židovsko ln arabsko raso, trenja, ki so od časa do časa povzročila velike nerede. Ugotoviti moramo, da je bilo nemogoče najti pot do sporazuma med Arabci in Židi. Silno težko je najti spravo med njihovimi verskimi, Jezikovnimi, kulturnimi, življenskimi in miselnimi razlikami. Po drugi strani obe stranki trdita, da imata pravico do Palestine, Prva utemeljuje to svojo pravico na tisočletno posest, druga pa na zgodovinsko vez, h kateri se pridružujejo še pobude za ustanovitev židovskega sedeža v tej pokrajini, do katerih je prišlo med prvo svetovno vojno. Naloga, katero moramo zdaj rešiti je, najti način za spravo med temi nasprotnimi stališči. Odmevi tega spora segajo zelo daleč preko meja ---* - ----------- uclici; jtcIiU iucjv zveao, kar Jo trdno zagotovilo miru. | te majhne dežele, v kateri ja na- stal. Zionlzem uživa močno podporo tako v Združenih državah, kakor v Veliki Britaniji, v dominio-nlh in drugod. Človeštvo j« pretreslo trpljenje, ki so ga zadnja leta prestali Židje pri preganjanju v Evropi. Po drugi strani pa se je ves arabski svet postavil za Arabce v Palestini in zanje se je zadnje čase začelo zelo zanimati 90 milijonov njihovih verskih bratov v Indiji. Ce hočemo rešiti palestinsko vprašanje, se je treba ozirati ne le na enakost in človečnost, marveč tudi na dobre mednarodne od-nošaje. Vsaka stran Ima svoje obveznosti. Vlada Združenih držav misli, da ne sme biti sprejeta nikaka odlo-^tev, ki bi po njenem mnenju v veliki meri vplivala na palestinski položaj, brez predhodnega skrbnega posvetovanja z Arabci ln z Židi. Povabili smo vlado Združenih držav, naj sodeluje pri ustanovitvi mešanega angleškoamerlškega preiskovalnega odbora z menjajočim se predsednikom, ki naj preuči vprašanj^ Zidov v Evropi ter v luči uspehov tega preučevanja preštudira palestinsko vprašanje. Vesel sem, da lahko zbornico obvestim, da je vlada Združenih držav to pvabilo sprejela. Prihod židovskih beguncev Na krovu parnika »Princesa Kathleen* je prišlo v Halfo 780 židovskih beguncev iz italijanskih in francoskih zbirališč. Begunci so sc vkrcali v Tarantu. Generalni poročnik sir Alan Cunningham je bil Imenovan za visokega komisarja za Palestino na mesto maršala Gorta, ki je nedavno odstopil. Cunningham Ima zdaj 68 let ter se je boril že v prvi svetovni vojni. Trumanova izjava o Palestini Predsednik Truman je podal nekaj Izjav o palestinskem vprašanju, Rekel je med drugim: «Zaradi poročil, ki sem jih dobil iz različnih strani o žalostnem položaju, v katerem so bili Židje kot žrtve nacističnih in fašističnih preganjanj v Evropi, sem poslal britanskemu ministrskemu predsedniku AtUee-ju dne 31. avgusta poročilo Earla G. Harrisona, po katerem bi z izdajo nadaljnjih sto tisoč dovoljenj za naselitev Zidov v Palestini znatno izboljšali njihov položaj. Prepis pisma, ki sem ga poslal, smo dali na razpolago tisku. Se vedno zagovarjam stališče, ki sam ga zagovarjal v tem pismu. Nato pa me je angleška vlada obvestila, da zaradi položaja v Palestini ne more sprejeti predlagane rešitve, da pa se kar najbolj živo zanima za položaj Zidov v Evropi. y naslednjih razgovorih med našo in angleško vlado so predlagali ustanovitev mešanega angleškoamerlškega preiskovalnega odbora, v katerem se predsednika Izmenjujeta, tako da je predsednik enkrat Američan, drugič Anglež; ta odbor naj do podrobnosti preuči celotno palestinsko vprašanje. Ker cenimo veliko važnost tega vprašanja in smo prepričani, da bo takšen odbor znatno pripomogel k pravični ter istočasno človečanski rešitvi, smo pristali nanj, Maršal Tito dopisniku londonskega “Timesa,, London, 15. novembra Po zmagi edine liste ljudske fronte pri volitvah Je ministrski predsednik federativne in demokratične Jugoslavije, Josip Broe-Tito, dal dopisniku londonskega lista »Times* izjavo, v kateri pravi, da bi zdaj rad videl, če bi začela opozicija v deželi delovati. Proti tjstlm, ki nasprotujejo politiki sedanje vlade ne bodo uporabili noben’h neobičala.h ukrepov, ampak se bodo zadovoljili z dosedanjo politiko. O kakšnem dovoljenju za delovanje opozicije, ki živi v tujini, pa ne more biti govora v demokratični in federativni Ju goslaviji,. Je zatrdil ministrski predsednik.. Razlog za to je stremljenje te opozicije, da bi z vplivanjem zahodnih demokracij na razvoj političnega položaja v državi, uveljavila svoje nazore. To bi gotovo pomenilo novo vojno. Prav tako niso resnične trditve, da drži Jugoslavija pod orožjem večje množine vojske, Id bi Jo lahko demobilizirali In uporabili za druge namena. in so se volitve izvršile mirno po smernicah, ki so Jih začrtali madžarski politiki ter tako prinesle parlamentarno večino stranki majhnih posestnikov, kar je bilo mogoče že vnaprej predvideti po zmagi te stranke pri občinskih volitvah v Budimpešti. Gotovo Je, da bi Sovjeti, ki Imajo na Madžarskem daleč prevelike zasedbene sile, mogli vsiliti svojo voljo. če bi le hoteli. Gotovo Je, da bi Jugoslovanska opozicija, čeprav ni organizirana in ne preveč številna, mogla povzročiti nemire ter motiti red, če bi se JI to zdelo koristno. Mogoče ni preveč drzna trditev, da dogodki v Jugoslaviji in na Madžarskem pomenijo začetek popuščanja v razbeljenem političnem ozračju, ki težko visi nad vso vzhodno Evropa Te države so tisti del evropske celine, kjer se stiki med Sovjeti in zahodnimi zavezniki prav lahko spremenijo v spore. Kakršen koli znak mirnega urejanja, brez nasilja in pritiska, moramo z naklonjenostjo sprejeti in ga skrbno preučevati. Lahko rečemo, da bo nova madžarska koalicija vendarle morala hoditi v smeri, ki jo bo začrtala sovjetska oblast, prav tako lahko rečemo, da 99.99 in 100 odstotni volilni izidi v korist Titu v nekaterih volilnih okrajih Jugoslavije dišijo nekoliko po totalitarizmu, toda čuječnost in neprestana napetost Javnega mnenja v Veliki Britaniji in Ameriki ne kaže ni kakega popuščanja. ^ Čutimo nevarnost, da bi Sovjetska zveza dobila Izključno go-spodstvo nad velikim delom evropske celine, prav tako pa tudi nevarnost, da bi se mogle znova dvigniti hujskaška tiranije Ih rušllke miru. V Veliki Britaniji bi mnogi rajše videli, da bi se v Jugoslaviji vzpostavila pristna parlamentarna vladavina s strankami, ki bi imele svoje popolnoma določene oblike in programe ter bi mogle vzajemno vplivati na izvršno oblast. Toda to ni bilo mogoče. Nasprotovanje glasovanju v korist Titu bi v sedanjih okoliščinah moglo izzvati nerede, državljansko vojno, premoč napadalnega In pustolovskega duha, duševno stanje, ki ne bi bilo nikakor koristno za ureditev težkih obmejnih vprašanj, brez katere ureditve se niti Jugoslavija niti Italija ne moreta črtiti mirni. ZAPISKI Zadnje priprave za ntijrnberško razpravo Niirnberg, 15. novembra V bleščeči luči reflektorjev so bili včeraj javni tožilci, obramba, časnikarji in fotografi pol ur« na svojih mestih prt glavni skušnji za zgodovinsko razpravo proti glavnim vojnim zločincem, ki se bo pričela prihodnji teden v Niirn-bergu. Z velikim zadovoljstvom so sprejeli telefonsko napravo, ki bo omogočala, da bodo lahko vsak trenotek takoj prenašali prevod obtoženčevih besed v štirih jezikih: v angleščini, ruščini, francoščini in nemščini. Včeraj se je sestalo z zavezniškimi dopisniki 18 nemških branilcev. Izrazili so svoje začudenj« nad «čudnlm postopkom* mednarodnega vojaškega sodišča. Ko pa so Jih vprašali, če verujejo, da bo sodišče z obtoženci pravično ravnalo, je večina zagovornikov izjavila, da so jih ugodne Izkušnje, ki jih Imajo z zavezniškimi vojaškimi sodišči, prepričale, da bodo z njihovimi strankami pravično ravnali. Severnoameriški senator Claude Pepper, ki je prišel v Niirnberg, da bi se seznanil s postopkom pri sodišču in ki j« bil prisoten pri zasliševanju Strelcherja, Rosen-berga, Jodla In Raederja, j« Izjavil, da bo potek te razprave zelo zanimiv in popolnoma različen od kakega slovesnega prekega »oda. O nacističnih obtožencih pa je Pepper Izjavil: »So zelo potrti in potlačeni, kar je najboljše nasprotje teorije o nadvredoosti njihov« rase in opazil sem na primer, da Je tudi Streicher izgubil svoje prepričanje.* Predlog o preložitvi Sodnik Robert H. Jackson, glavni tožitelj Združenih držav na prihodnji razpravi v Niirnbergu, je izjavil, da sta Sovjetska zveza ln Francija pristali na ameriško zahtevo vpisati v seznam obtožencev Alfreda Kruppa von Bohlen und Halbaoh na mesto očeta Gustava. Istočasno je Jackson zahteval preložitev razprave za dvanajst dni, in sicer na 2. december. Sodišče Je obvestilo, da bo o obeh zahtevah odločilo pozneje. Po soglasnem poročilu zdravniške komisije, ki pravi, da boluje stari Krupp za možgansko oslabelostjo ta ni v stanju prenesti razprave, so francoski in sovjetski to-žltelji popolnoma spremenili svoje zadržanje. »Associated Press* javlja, da pričakujejo skorajšnjo smrt starega Gustava Kruppa. Britanski tožilec, Sir David Max-well Fyfe, je nasprotoval nadomestitvi in trdil, da mora biti stari Krupp sojen tudi, če bi bil obeo-ten. Britanski tožilec je Izjavil, da je proti vsaki preložitvi razprave. Na današnjem zasedanju sodnega dvora je Jackson izjavil, da bo zbrani dokazi proti Gustavu Krup-pu enaki tistim, ki bo Jih zbrali proti stnu. »Associated Press* je javil, da bodo uporabili kot obtožni material zapisnike, ki vsebujejo približno 30.000 besed, napisanih po telefonskih ' razgovorih med visokimi nacističnimi uradniki med priključitvijo Avstrije. Prepise omenjenih telefonskih pogovorov je našel dopisnik »Associated Press*, Daniele de Luče, med ruševinami vojnega ministrstva v Berlinu. Izvedelo se Je, da bodo te listine uporabili v prvem delu obtožbe proti obtožencem kot «skupni načrt zarote*. Bolgarska vlada ovala posebno nadzorstvo Sofija, 15. novembra Izvršni odbor bolgarske domovinske fronte je odločil organizirati posebne opazovalne komisije, ki bodo nadzorovale potek volitev 18. novembra. Komisije bodo sestavili Iz zastopnikov organizacij svobodnih poklicev, časnikarjev ter članov bolgarskih opozidonalnlh strank, ki pa se volitev ne udeležijo. Skupina sovjetskih pisateljev In Jlovtnarjev, med kateriipi So dopisniki »Pravde* ta «Izveetja» "je prispela v Sofijo. Zunanja politika Združenih držav COKUEL HULE Dne 9. aprila lanskega leta je imet takratni zunanji minister Združenih držav in letoinji Noblov nagrajenec Cordel H uti po radiu govor, v katerem je obeležil načela ameriške zunanje politike. V naslednjem prinašamo izvlečke iz njegovo-ga zanimivega govora. »Želim vam govoriti o zunanji politiki Združenih držav. Zunanja politika ni, kot nekateri domnevajo, tajtastvena igra, ki jo vodijo diplomati zunanjih ministrstev vsega sveta. / Zunanja politika pomeni nam osredotočenje in udejstvitev volje 135 milijonov ljudi, ki žive v deželah preko naših meja, in sicer v pogledu tistih ustavotvornlh procesov, ki vodijo našo demokracijo. Zaradi tega mora biti- naša zunanja politika enostavna. Osnova* na ta vodena mora biti na koristih in smotrih ameriškega ljudstva. Naša zunanja politika ima kontinuiteto v svojih osnovnih namenih, ker koreni na tradiciji ta težnjah našega ljudstva. Naravno je, da jo morajo voditi izkustva in nauki preteklosti; ob tej priliki je dobro, če se spomnimo besed sodnika Holmesa, ki je dejal: »Ena stran zgodovine je več vredna kot cel zvezek logike*.- Iz naše nedavne zgodovine moramo povzeti tri važne nauke. Rad bi vas nanje opozoril: na prvem mestu smo ml in tisti narodi, ki so naši zavezniki v boju. od početka te vojne prišli iz stanja relativne slabosti k moči. Na drugem mestu smo ob Istem času videli, da je naša dežela prišla od dosti globoke tendenoe po separatizmu, 40 mišljenja, ki J« temeljilo na prepričanju, da je samo s skupno akcijo mogoče doseči potrebne rezultate za nadzorstvo nad narodi. In končno smo na tretjem mestu razumeli, da ni mogoče trpeti določenih ustanov, ker ne morejo skupaj obstajati svobodne in nacifaitstičns vlade, ker te zadnje narava sama vodi k napadalnosti, narava svobodnih vlad pa prečesto pušča vrata odprta dobro premišljenim napadalnim načrtom sovražnika. Razumevanje gornjih treh točk nam dovoljuje, da s polno jasnostjo vidimo, kakšno politiko je naša vlada zasledovala in jo zasleduje tudi danes. , S padcem Franclje leta 1940 so se narodi svobodnega sveta z grozo znašli takorekoč na robu prepada. Samo Velika Britanija na zahodu ta Kitajska na vzhodu sta bili v stanju, da se branita pred nesrečo, toda njun položaj je bil težak Odbor za počastitev padlih Je sporazumno z odgovornimi o-blastmi preložil datum, določen za prevoz ln pogrebne svečanosti padlih partizanov. Zamuda je nastala zaradi težav s prevoznimi sredstvi. Navedeni odbor se se naprej trudi ln zbira sredstva ter bo ob,končanem delu javil v Časnikih točni datum pogrebnih svečanosti za tiste, ki so padli v boju za osvoboditev. Obvestilo partizanom Zveza partizanov Julijske krajine sporoča, naj se javijo vsi tisti partizani, ki so jih redno demobilizirali, pa še nimajo odpustnic. Javijo naj se pri svojih oddelkih v coni A, da bodo tam uredili svoj položaj. Odpustnice bodo potrebovali takrat, ko bodo objavljen* posebne odredbe o demobUizaclJsklh premijah. Likvidatorica židovske imovine obsojena na deset let ječe Njen sodelavec oproščen Včeraj se Je pred izrednim sodiščem nadaljevala razprava proti Schellander-Panlzzonl ■ zaslišanjem še preostalih prič. Po končanem zasliševanju j« prevzel besedo javni tožilec ln opisal rasne sisteme, ki so Jih Nemci izvajali po vsej Evropi proti 7,i-dom. Pristavil je, da ao se v Trstu vsi zgražali nad temi preganjanji, toda ta bolestni krik ni segel v srce Schellanderjeve, ki je sprejela nalogo, ki JI Jo Je podelil Vrhovni komisar, kateremu je služila n« samo z nepopisno vnetostjo, ampak s pravo strastjo. Osebno je lzvrševa-itt popise inventarjev ter lzršemla likvidacije z največjo strogostjo, proti uradnikom, ki jim je morala Izplačevati odpravnine, pa se Je vedla s pravim sadizmom. Njena krivda o sodelovanju Je jasna, ker je pri izvrševanju svojega delovanja vestno sledila odredbam Vrhovnega komisarja, O obtožbah v zadevah Osvaldella ln Jakliča je javni tožilec rekel da po izpovedih prič izhaja odgovornost Schellanderjeve. Javni tožilec je spoznal Panlzzonlja za krivega, čeprav se je ta skušal izgovarjati da Je živel v tako slabih razmerah, da je moral sprejeti delo, kt mu-ga je ponudila Schellander-rjeva. Ob zaključku svojega govora ls javni tožilec zahteval za Schellanderjevo 10 let ln za Panizzonlja 4 leta, 6 mesecev ln 10 dni-ječe. Odvetnik Turola Je pričel svoj obrambni govor in opisal osebo Panizzonlja, ki je moral večkrat prekiniti svojo kariero zaradi vojaške službe; njegove zveze • Schellanderjevo so bile zgolj poklicnega značaja. Odvetnik Turola je zatrdil, da njegov varovanec ni zakrivil nič drugega kot to, da le sestavljal kupoprodajne pogodbe. Po Jakličevi izjavi je upal, da bo Javni tožilec umaknil obtožbo. Zahtevi po oprostitvi, ki jo je stavil odvetnik Turola, se je pridružil tudi odvetnik Verrl, ki je naglasil poštenost svojega varovanca, s katerim ga veže osebno prijateljstvo. Odvetnik Tromba je v svojem obrambnem govoru navedel vse elemente razprave: Kako Je Schsl-landerjeva morala sprejeti poverjeno nalogo, ker čeprav je bila italijanska državljanka, so Jo vpisali v seznam pripadnikov nemške narodnosti, ki so Imeli enake dolžnosti kot Nemci, Rekel je, da je Schellanderjeva sodelovala samo v zakoniti obliki, dovoljeni ali 'nedovoljeni, ki so ji jo naložile nemške oblasti in kot navadna likvidatorica nekaterih židovskih tvrdk. Izključil Je odgovornost Schellanderjeve v primerih Osvaldella in Jakliča ln Je zaključil svoj govor z zahtevo po oprostitvi obtoženke. Po dolgem posvetovanju Je sodni dvor spoznal Schellanderjevo za krivo sodelovanja z nemškim okupatorjem In obtožbe v zadevi Josipa Jakliča ter jo obsodil na 10 let ječe, na trajno Izgubo pravice do javnih služb, plačilo sodnih stroškov ter na dve leti nadzorstva po prestani kazni, oprostili so jo obtožbe, da Je povzročila aretacijo ln deportl-ranje v Nemčijo Bruna Osvaldella, ker tega ni zakrivila, Panizzona so oprostili obtožbe sodelovanja nara-di pomanjkanja dokazov in ob-toŽbfe v zadevi Jaklič, ker tega ni zakrivil. Predsednik sodišča je bil Del Querclo; Javni tožilec Plccoll; ljudski sodniki so bili Robba, Frauzot, Alesanl ln J&novitz. Obvestilo Spodaj navedene osebe ualužben« pri A.C. E. G.A.T. eo vložile na Komisijo za čiščenje prošnje za zopetni grejem v službo: Baron-oelli Isldoro, Barabi Enrico, Bus-eani Carlo, Chlrlaco Giuseppe, De Luca Glovanni, Dapas Antonio, Flocco Aureiio, Grandi* Mario, Gervaslo Francesoo, Merolillo Gio-vanni, Martini« Glovanni, Marini Paolino, Nicollni Emanuele, Napo-11 Glovanni, Petchich Vittorio, Protti Augusto, Paolettl Vittorio, Santon Orio, Salemme Vlncenzo, Zanor Ellero, Zoratto Angelo. Kdor koli bi Imel zoper navedene osebe kakšne pripombe, naj to sporoči na urad Komisije za čiščenje, najkasneje v sedmih dneh po objavi tega obvestila. Naslov: Komisija za čiščenje, Trst, ulica Ntzza 16, PREHRANA Piškoti. Za tekoči meoeo lahko potrošniki namesto kruha prevzamejo piškote, in sicer na 10 odrezkov živilske nakaznice. Bolniki lahko namesto rib prevzamejo po 260 gr jajc v prahu. Cena je določena 440 lir za kg. Rdeči križ za mesto Trat jn pokrajino Javlja, da bodo uradi v ul, Clcerone 8/vis. priti, ln v ul. Čari tluccl 4/prlti. uvedli enoten urnik. Uradne ure za stranke bodo samo od 8.30 do 18. ure, izvzemal nedelje. «Dan premirja« v Gorici ........es> mmsmmmm Mimohod 55. divizije sMoodri vragi» pred generaloma Moorom in Frgjem TOVARNA ŽICE dobavlja žice iz posebnih zlitin, izolimo gmoto za električne upore, prevleke žic in izvršuje predelave NajhltreJla dobava Naslovite vprašanja na naslov: INDUSTRfA 1RAFILATI ElETIROttCHICI - TEKMICI MILANO - via Ronchl, 24 (Miralago) Uporaba javnega imetja V smislu okrožne naredbe it. 22 z dne 21. septembra 1945. za uporabo Javnega imetja, ki obstoja v gorlskl občini, obveščamo, da je za: vso državno in samoupravno lastnino, lzvzemši šolsko kt vojaško lastnino; vso lastnino, ki Je pripadala fašistični stranki in fašističnim sindikatom, zdaj razpuščenim in vsem njihovim panogam; vso lastnino, prej rabljeno ali zasedeno, v zakupu od fašistične stranke ln fašističnih sindikatov In vseh njihovih panog; vso lastnino za javno uporabo, ki so Jo Imeli v posesti funkcijonarji ln vodje fašistične stranke in ki Je bila zapuščena pred osvoboditvijo, med osvoboditvijo ali po osvoboditvi zasedbenega ozemlja , ustanovljen »Svet*, ki ga tvorijo finančni Intendant kot predsednik odv, Nikolaj Tonkli in Bortolo Mi-Schou, kateri zastopajo okrožnega predsednika, odnosno predsednika goričke občine. Do tega Imetja Imajo pravico naslednja društva ln ustanove: vlada In uprava okrožja it) občine Gorica in vse njihove pri poznane ustanove; Javni tisk; organizacije političnih strank; prlpoznanc protifašistične organizacije; občinske menze; prlpoznane prosvetne mladinske ih športne organizacije. Prednost za dodelitev bodo imeli upravni odseki in ustanove vlade ln okrožja in nato naslednje organizacije in ustanove: javni tisk; prosvetne, mladinske in športne ustanove, organizacije političnih strank vključno Narodno osvobodilni odbor v Gorici, občinska vlada in uprava v kolikor dokaže, da obstoječi prostori niso primerni. Seznam posameznih nepremičnin lahko prizadeti pregledajo od 11 do 12.30 ure pri Finančni lnten-d&ncl v Gorici, ulica, Vittorio Ve-neto št. 8, I. nadstropje, soba št. 11, Štirje častniki 88. divizije odlikovani * rodom „ Častne Iegl|*i Včeraj m> izročili odlikovanje »Častne legije* štirim Častnikom 80. divizije »Modri vragi*. General Bralnt E. Moore je odlikoval generala Fryja, polkovnika Le Stur-glona in Dunforta ter podpplkov-ntka Halnesa. Predsednik Združenih držav jim Je podelil odlikovanja za posebne zasluge, ki so sl jih pridobili v veliki vojni. Odlikovanja so Izročili včeraj zjutraj na trgu ob koncu ulice Crlspl pred divizijskim poveljstvom. Slovesnosti je prisostvovalo godba 88. divizije ln oddelek strelcev 349. pešadljskega polka. Izročitvi odlikovanj je prisostvovala tudi večja množica ljudi, ki Je odlikovance • simpatijami pozdravljala. CARLOS P. ROMULO PADEC FILIPINOV General Harold George J« bil prvi, ki mu je prišlo na misel, da M lahko starim letalom P-40 dodali nosilce bomb. Na nekakšen nepojasnjen način se Je to posrečilo izvesti tam zunaj na Bataanu. štiri takšna letala so bila naše celotno letalstvo, ki Je napadlo zaliv Suhic, kjer so imeli Japonci pripravljeno veliko ladjevje za Izkrcavanje močnih Set. Japonci, ki so vedeli, da ml ne razpolagamo s nobenim letalstvom za' bombardiranje, niso pričakovali nobenega letalskega napada. Tako so bik popolnoma presenečeni, ko ss Je na njih iz jasnega spustila uničujoča toča bomb U naših štirih letal B-40. Preden so zapustila naša letala zaliv Šubic, Je sedem sovražnih prevoznih ladij, nešteto motornih bark in drugih manjših ladij, y katerih «o bili tisoči sovražnikovih Vojakov, ležali na morskem dnu. Pozneje ime v morskem toku, ki je prihajal iz zaliva Šubic našli plavati rešilni, j*s, na katerem ]• bilo Ime »US3 Meritt*. To je bila ena izmed pomožnih lfcdij, Id jih Je general MaoArthur poslal na Japonsko, ko je veliki potres uničil prestolnico Tokio, da bi prinesle nesrečnemu japonskemu prebivalstvu adravlla in šivat. Dva dni po presenečenju v zalivu Šubic, dne 6. maroa, je general MacArthur narekoval novo poročilo! i »Sovražnikovo delovanja je naš nepričakovani napad na zaliv Šubic popolnoma zmešal. Vae njegove akcije ao šibke in obrambnega značaja*. Naslednji teden je general Sutherland poslal po mene v šotor, katerega so postavili za predsednika Quezona pred vhodom v predor, kjer je bila nameščena bolnišnica. Ta čudni jtotor ja Mio zelo zanimivo mesto, kjer smo Imeli tajna dogovor«. Vojaki ao hodili mimo, Iter nosili velike posode z odpadki [ta bolnišnice. Prinašali so • zaboj smrad po trohnobi in razpadajoči krvi. Vse bolniške odpadke smo. morali sežigatl. Celo to opravilo smo morali izvrševati zelo oprezno. Vse stvari smo sežigali na sončni strani, da ne bi dali sovražniku možnosti,, da bi vzel ogenj za vodilo pri streljanju. Kar ml Je ob tej priliki povedal ge. neral Sutherland, je bila najslabša vest, ki sem Jo dobil po napadu na Peari Harbor, Najprej ml je pojasnil, da je treba vest držati v popolni tajnosti. Potem ml je rekel: -»General MacArthur Je dobil ukaz, da mora zapustit] Corregldor s prvim prevoznim sredstvom, ki ga bo Imel na razpolago. Zapustil bo Corre-gidor nocoj*. General MacArthur se je dvakrat uprl ukazu, naj /zapusti Corregldor ln prevzame poveljstvo oboroženih sil Združenih narodov na Jugozahodnem Pacifiku. Odločil se je bil, da bo umri s svojimi vojaki, če bo tako potrebno, na tem otočku. Slišal sem ga večkrat, kako je zatrjeval, da 4« ne bi nikdar živ predal. Toda prišel je še tretji ukaz, todaj od samega vrhovnega poveljnika, prodetdnlka Združenih držav Franklina Delsana. Roose- velta, tako da ni imel general nobene možnosti več, da bi as uprl. Dobil je ukaz, ki je veleval, da prevzame poveljstvo takoj. Seveda J« to pomenilo tudi visoko odlikovanje, ki ga Je postavilo na položaj, katerega sl je bil že davno zaslužil. Na takšnem mestu bo mogel tudi storiti najvsč, kar ja mož storiti dolžan. Toda za nas, ki smo ostali brez njega na otoku Corregldorju, Je to pomenilo toliko kot smrtnia obsodba. General Sutherland ml je pojasnil položaj generala MaoArthoirJa v šotoru izven predora. «General upa, da nam bo lahko bolje služil tam zunaj v Avstraliji. Možnosti, da koristi nam ln stvari, so tukaj zelo omejene, Iz Avstralije bo mogoče uspel, ds nam pošlje pomoč*. 'v General Sutherland ja dodal nekaj, kar sicer ni bilo vredno pametnega generala, ampak pristnega Američana: »Upam, da nam bo poslal toliko težkih bombnikov, da bomo Iz teh prekletih Japoncev narediti ješprenjevo kašo!* Zelo me je skrbelo, kako naj raztolmačim našim vojakom zunaj v strelskih jarkih položaj, ki Ja s tem nastal, «Bojlm se, da bo to pomenilo močan udarec u duha. nožih čet tam zunajiš, sem oklevajoče Izustil. »Ne bo», je rekel general Sutherland nejsvemo. »Nihče ne pozna naših težav ln položaja bolje kot general MacArthur*. Želel sem sl, da bi mogel deliti njegovo zaupanje, ko je mirno stopal, iz šotora. Ro sva tiho šla proti vhodu v predore, se mi Je zdelo, da položaj Oorregldora ni bil' še nikoli tako brezupen in šibek. Spominjam se, kako sem na Novega leta dan prvič pogledal na njegova pečine in sl mislil: «Kakšnl peklenski otoki! Tukaj nas bodo obkolili in oblegali!* Moje turobno prerokovanje se bo uresničilo. Zdaj nas zapušča še general MacArthur. Sledit sem generalu Sutherlandu skozi vhod v stranski hodnik, kjer Je bila moja pisarna In se vsedel k pisalni mizi. Bil sem duševno popolnoma zlomljen. Naenkrat me Je nekdo potrepljal po rami. Vsa moja temna zaskrbljenost js izginila. Samo ena roka na »vetu vas more potrepljati s takšno samozavestjo. Ozrl sem se in zagledal Izčrpan, toda smejoči a* obraz generala MacArthurja. Takoj sem dobil občutek, da se bo vse dobro končalo. »Želim spregovoriti a Vami nekaj besed!* Stopili smo iz stranskega hodnika v glavni predbr. Približno uro sva hodila sem ter tje po kame-nitem podu med radovedno opazujočimi vojaki, ki so sloneli ob stenah. Premišljal sem, kaj bi sl mislili, če bi vedeli, da general MacArthur odhaja. Samo zelo maloštevilni v glavnem stanu so vedeli, da bo še iste noči odpotoval Njegova roka Je slonela na moji rami, ko sva korakala po predoru, Ta" pogovor so mi je\ zdel tako važen, da sem ga napisal besedo za besedo v svoj dnevnikj Vedel sem, da general MaoArthur še veruje, da bo pomoč prišla. Do zadnjega trenotka nam je dokazoval, da bomo mogli vzdržati. Povedal je vsem svojim glavnim poveljnikom, kaj morajo storiti na položajih na polotoku Bataan. NI bilo treba za to ni-kakšnlh zemljevidov, vprašanj, odgovorov ali povelj. General MacArthur je že zamislil svojo strateško obrambo. »Kot poveljnika sem postavil ge. norela Wainwrlgt«,» je rekel. »On J9 najboljši vojak na otoku*. »Bataan ss lahko še upira. Toda če bi prišlo do sloma ln bi bil potreben tukaj, se bom vrnil*. (Nadaljevanje prihodnjič}, Oblasti, državne ustanove, urade In združenja vabimo, da svoja sporočila in vesti1 oddajo v uredništvu najkasneje do 13. ure. Uredništvo, za Gorico je na kor• zu Verdi St. 30, prvo nadstropje. Proslava dala V nedeljo 18. t m. bo v Gorici na pobudo okrožnih enptnlh sindikatov za kulturna društva prva proslava dela. Manifestacije se bodo udeleženci udeležili z vozovi, na katerih bo predstavljeno delo raznih vrst obrti ln poljedelstva ter trgovine v goriškl pokrajini. Zborno mesto Je na trgu Catterint ob 10. uri. Stavka tiskarskih delavcev Tiskarska stavka v Gorici traja že devet dni in ni nlkaklh znakov, da bi na kateri koli strani popuščali. Po sestanku, ki so ga imeli v ponedeljek v prostorih okrajnega, urada za delo, med delodajalci ln • delojemalci, ni bilo nlkaklh pogajanj. Obe stranki vztrajata na zahtevah ter bo stavka trajala še nekaj časa, Če ne bodo nastopni med tem novi dogodki, ki bi spor lzgladlll. Razpis službenih mest Z ministrskim dekretom so 5. oktobra objavili v Službenem listu razpis za sprejem 280 gojencev k policiji. Prošnje m sprejem Je treba izpolniti na kolekovanlh polah z 8 Urami ln jih oddati s predpisanimi listinami do 10. deoembra. t. m. pri pokrajinskem predsednlštvu, kjer dobe lnterestranol tudi na-o’aljne informacije. Izdajanje osebnih izkaznic Danes izdajajo v Gorici — prt pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgovske šole, v ulici Roma št. 3 — osebne izkaznice s priimkom z začetnimi črkami T ln U; Jutri v petek bodo Izdajali osebne Izkaznice osebam e priimkom z začetnimi črkami V do W; Urad uraduje od 9. do 17.30 ure. Povračilo denarnih vlog Mnogo Italijanskih državljanov, ki so bivali v tujini ln so se pozneje vrnili domov, Je vložilo svoje prihranke pri konzulatih ln skrbstvenih poverjeništvih z namenom* da bi po svojem povratku v domovino prejeli, potom Stalne komisije za rimpatrlacijo v Rimu, vrednoet teh prihrankov v Italijanskih lirah. Prejeli so tudi potrdilo, ki jim daje pravico do povračila in na katerem Je označen, tudi znesek njihove terjatve. Zaradi vojnih dogodkov mnogo upravičencev ni še dvignilo teh svojih terjatev. Vsi tisti, ki še teh stvari njso uredili, naj takoj pošljejo izvirno potrdilo na zgoraj omenjeno komisijo, da Jim bo izdala Izplačilni nalog za povrnitev denarnih vlog. Uradna doklada Trgovska zveza sporoča, da je krajevni urad za Delo sporočil, da mora biti Izredna doklada plačana za praznike med tednom, tudi če te dni delavci ne delajo ln se splošno ne plačuje plač. Trgovska Zveza »poroča, da so določene cene naslednjim vrstam blaga: riž navaden za trgovce 28.80 lir za kg; za potrošnike 39.50 lir za kg; riž pol fin za trgovce 28 lir; za potrošnike 23.80 Ur; testenine Ir tvomlo v Vidmu in 1* okoliških tvornlo za trgovce 19.20 liri, za potrošnike 21.60 llr> Otvoritev slovenskih srednjih Sol v Gorici V soboto, 17. t. m., bodo slovesno odprli slovenske srednje Sole v Gorici. Srednješolci, tudi tisti, ki se še niso vpisali, na,j se zberejo ob pol devetih pred Šolskim domom v ulici Croce, od koder odidejo* v spremstvu profesorjev v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjčr bo ob devetih sv. maša s kratkim nagovorom. Vabljeni sb tudi starši, da se čim številneje udeležijo otvoritvene službe božje. Pouk se bo začel za dijake višje klasične gimnazije v ponedeljek, 19. t. m., ob devetih; za dijake učiteljišča v ponedeljek, 19. t. m., ob štirinajstih; za dijake nižje srednje Sole v torek, 20. t. m., ob devetih, vsakokrat v Šolskem domu. Oorilkim profesorjem GorlSki profesorji, ki so vložili prošnjo za namestitev na slovenskih srednjih šolah v Gorici, so naprošenl, da pridejo čimprej v f-olski dom, kjer Jim bo sporočeno, če so nameščeni ali ne. Vsi ti, kt so nameščeni ln pa vsi redni profesorji naj pridejo v petek, 16. t. m., ob 11. tiri dopoldne, h kratkemu skupnemu zborovanju v Šolski dom. Ravnateljstvo slovenskih srednjih šol v Gorici Izplačilo osvobodilne nanrade Kot smo že včeraj v našem listu poročali, je določeno, da dobe Izplačano osvobodilno nagrado tudi nameščenci hotelov, restavracij, gostiln, kavarn, barov, Itd. po že objavljenih predpisih. Vse tiste lastnike, ki se riso te nagrade IzlaČall, pozivamo, da to r.agrado čimprej Izplačajo. Za vsa pojasnila se lahko prizadeti obrnejo na Zvezo trgovcev v Gorici, ulica IX. Avgusta št. li/II. nadstr. Predhodni pregled bikov Z ozirom na uredbo nanašajočo •e na razmnoževanje živine, bodo tekom meseca novembra vršili običajen pregled bikov, namenjenih za javne in zasebne bikorejske postaje. Vsi lastniki bikov, tudi že potrjenih pri prejšnjih pregledih, čez 10 mesecev starih (deset mašeče v), so dolžni predložiti običajno prošnjo, na navadnem papirju, naslovljeno na Okrožno poverjeništvo za potrditev bikov pri Okrožnem Kmetijskem nadzornlštvu, v ulici Duca d'Aosta št. 55, najkasneje do 22. novembra 1945. Pristojbina za pregled znaša 204 Uro za vsakega bika tn bo povišana na 268 lir, če ne bo prošnja predložena v določenem roku. Vplačevanje mora biti izvršeno potom poštnih nakaznic, naslovljenih na Okrožno poverjeništvo za potrditev bikov pri Kmetijskem nadzorntštvu - Gorica (v znesku je vštet tudi dvoodstotni splošni dohodninski davek)« PREHRANA Razdeljevanje mortadele. Jutri bodo začeli razdeljevati na osebo po 100 gr mortadele. Cena je določena 65 lir za kg. RADIO Četrtek, 15. novembra ' 19 ženska ura (slov.); 19.20 senti' mentalne pesmi; 19.30 plošče; 20 poroč.la v slovenščini; 20.16 poro* čila v italijanščini; 20.30 glasba z» delavce; 21 komedija; 22.30 večerna glasba; 23 vesti v Italijanščini! 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočne zabavišče. Petek, 16, novembra 6.80 glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 10 prenos Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v ltalijanšč ni; 18.1s jazz orkester Luttazzl; 13.45 pr«' da vanje; 14 pregled vesti; 16 pr«-nos lz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 italijanska ženska ur«' 10.80 plošče; 20 poročila v slovet); solni; 20.16 poročila v Italijanščini; z0.30 angleška lekcija; 20.50 plošč«’ 21 končert komornega zbora, rade) Trst; 22.15 napoletanske pesni*; 22.30 nlesna glasba; 23 Vesti v it*’ lljanečinl; 28.10 vesti v slovenš«* ni; 28.20 oddaja za Italijane v Angliji. Glavni urednik. PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A, L S.