gg^JOFFIClAL ORGANI ^
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
foMrad u BM0ad-Cl«M Htttar Juuij 18, MM, t* tk« Fort OBm M Ckietfo, Oliiiol«, under U< lil li Aagu* M, MM.
J--L
The largest Slovenian Weekiy in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 2M Place Chicago, DL
___c*
No. 18. Štev. 18.
Lokalne vesti. Ameriške vesli.
—	Dne 5. t. m. je umrla po kratki in mučni bolezni v bolnišnici sv. Antona 201etna rojakinja, gdč. Frančiška Opravš, ki je bila zadnji čas v službi pri gostilničarju John Zvezichu na Blue Island Ave. Podlegla je za hudim in nevarnim prehladom, katerega si je nakopala pred tremi tedni.
Pokojnica je bila doma iz fare Sromlje, na Spodnjem Štajerskem ; v Ameriki je živela okoli
leta. Tu v Chicagu zapušča 2 brata in 1 sestro, enega brata pa nekje na farmi v državi New York; v stari domovini ima pa še mater in 1 sestro. Kakor sel nam poroča, ni ta prerano umrla | rojakinja pripadala k nobenemu društvu. Pogreb se je vršil v ne-| deljo dopoldne pa Summit pokopališče. K. 1. P.
—	Minilo soboto dne 6. t. m. .v zaključil naš "Slovenski strelski klub" v svojih lokalih pri Zvezi-ehu svojo prvo strelsko sezono s primerno domačo veselico in zabavo. Naši slovenski strelci so se baje tega športa že tako privadili tla se ne ustrašijo niti italijanskih alpincev tam ob Soči in niti ne samega generala Villa. Kadar bo nastopila sila in potreba bo-j mo šele videli, kako dobro znajo meriti? Klub šteje sedaj nekaj nad 20 izvrsujočih članov. Meseca junija ali julija priredi ta klub izlet v Riverside.
—	Stavka v veliki .McCormi-i ckovi tovarni v našem mestu še vedno traja; zadnji teden se jej celo tako razširila, da je ostavilo delo okoli 12.000 uslužbencev, vsled česar delo v velikih tovar nah v mestu na Blue Island Ave in v Deeringu popolnoma počiva. V tej stavki je prizadetih tudi o-koli SO naših rojakov, ki so bili zaposleni v oddelku za izdelovanje poljskih strojev.
Stavkarji zahtevajo v prvi vrsti priznanje unije, poboljšan je j plače, znižanje delavnega časa, odpravo dela od kosa in odpravo j bolniške blagajne. Dne 5. t. m. se je vršila prva konferenca med j zastopniki delavcev in družbo v j svrho poravnave. Ker družba nikakor noče pripoznati vseh zah-j tev stavkarjev, bode nedvomno j ta štrajk še nekaj časa trajal. Zai| le, da ni med delavci prave so!i-1 darnosti kajti dne 8. t. m. se j?j baje že povrnilo okrog 1000 Po-j Ijakov in Slovakov na svoja me-; sta, ker jim je družba menda privolila nekaj centov več plače na dan. .
Delavskega organizatorja J. Danuellija, ki je dne t. m. delil pred tovarno nekake okrožnice stavkarjem, je policija Lawn-1 dale postaje aretirala; bil je pa kasneje izpuščen zopet na prosto, | ko je položil zahtevano varščino, j
Ako bi ne bilo izdajic, ali ske-bov v tej stavki, bi se smelo lahko računatLna konečno zmago v Me! Corniickrm stavki. Ta družba j.' imela lansko leto okoli $17,000.-000 čistega prebitka, torej bi že j iz človekoljubja lahko privoščila svojim delavcem malo večji ko-j šček trdo prisluženega kruha. Go-| vori se tudi, da ta tovarna vedno i priganja svoje uslužbence med delom, kakor sužnje. Naša iskrena želja je, da bi bila konečnal zmaga na strani stavkarjev.
—	V veliki klavnici Armour Co. v Chicagu tudi delavci niso več s staro plačo zadovoljni;! vsled tega je te dni zapustilo svo-j ja mesta več tisoč mož. Vsi dobro vedo, da dela družba v sedanjem času ogromne dobičke, da bi jim lahko plačo nekoliko zvišala. Zal pa, da tega kapitalisti nočejo u-poštevati in gledajo vedno na večje koriti in dobiček svojega last-j nega žepa.
Cerkvena slovesnost v Sheboy-ganu, Wis,
Cerkvena slovenost, ki se je vršila minulo nedeljo povodom petletnice slovenske fare v Sheboygan, Wis., je izpadla nad vse lepo in povoljno. Vsled posebnega povabila po tamosnjem domačem g. župniku Rev. Jak. Cernetu in duhovnem vodji K. S. K. J. se je te slovesnosti udeležil tudi naš glavni predsednik sobrat Paul Schneller, gl. tajnik sobrat Josip Zalar in urednik našega lista. Več o tem poročamo v prihodnjič.
Odgovor Nemčije.
Washington, D. C., 5. maja. — Danes je došel semkaj težko pričakovani odgovor Nemčije na zadnji ji doposlani ultimatum Zedinjenih držav. Nemška vlada je prišla konečno le do spoznanja, da s svojo submarinsko gonjo zadnji čas ni ravnala pravilno. V tem odgovoru jasno priznava vrednost plemenitih načel človekoljubja, ki se mora dandanes gojiti tudi na visokem morju.
Nemška vlada je izdala namreč ukaz vsem poveljnikom podmorskih čolnov, da ne smejo trgovskih ladij, ali parnikov potapljati, brez da bi istih prejq na to ne opozorili in da naj gledajo za varnost človeškega življenja. Izjema v tefn slučaju je le, če bi hotel dotični parnik navzlic opomina nemških submarinov uiti, aH -se celo zoperstavljati:
Poleg tega zahteva Nemčija tudi, da naj Zedinjcne države opozorijo Anglijo, da bi prekinila in prenehala s svojo blokado. Enako Nemčiji bi morala tudi Anglija in njeni zavezniki gledati na večjo varnost človeškega življenja ii<i. visokem morju. V slučaju, da bi Zedinjcne države ne hotele teb omenjenih velesil opomniti na to točko, — ima Nemčija zopet proste roke, da bo še zana-prej ravnala po starem načinu.
V tem odgovoru se Zedinjenini državam še konečno predbaciva, da ne ravnajo pravilno, ker pošiljajo samo Angliji in njenim zaveznikom municijo.
Washingtonska vlada ne odobrava nemškega odgovora.
Washington, D. C., 7. maja. — Predsednik Wilson je s svojim kabinetom skrbno preštudiral vse glavne točke zanimivega odgovora Nemčije in se v obče ne strinja v. mnenjem, kojega zavzema v tenuoziru Nemčija. Predsednik Wilson odločno zanikuje, da delajo v sedanjem vojnem času Ze-dinjene države kako prednost Angliji, ker se ji pošilja municijo. Kot nevtralna sila imajo Zedinjcne države popolnoma proste roke, da lahko prodajejo svoje blago komur hočejo. Dalje obsoja predsednik Wilson korak Nemčije, ker si je celo na odprtem pior.ju zasnovala svojo bojevno črto, ali zono, ker je po mednarodnem pravu popolnoma krivično. Morje se mora smatrati namreč kot lastnino celega sveta, ozirom vseh držav in narodov, torej nima Nemčija nikake pravice lastovati kak del svetovnega morja, kjer bi potapljala s svojimi submarini parnike nevtralnih držav. V kratkem bo predsednik Wilson sestavil primeren odgovor na to izjavo nemške vlade.
Proti povečanju naše armade.
Washington, D. C., 8. maja. — V kongresni zbornici se je danes zavrglo znano predlogo za povečanje stalnega vojaštva v Zedinjenih državah na 250.000 mož. Proti tej točki je glasovalo 221 kongresnikov nanram 142. Kongresna zbornica je določila le največje pripustno število stalne armade na suhem 140.000 mož.
Chicago, 111., 10. ma|a (May) 1916	Leto IL Volume n.
slovenski tednik v Zedinjenihr državah
I thaia vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, III.
Dne 5. t. m. so pa izgubili Angleži svoj podmorski čoln E-31 v danskem vodovju blizu Horn Reefsa. Sovražni podmorski čoln je izsledila, ter konečno potopila neka nemška bojna ladja. To vest potrjuje uradno danes nemška admiraliteta.
Odbiti napadi Nemcev pred
Verdunom. Pariz, Francija, 8. maja. — Po 77 dnevnem obleganju Vcrduua so skušali včeraj Nemci zopet prodreti v naše vrste" pri hribu št. 304 in na obeh bregovih reke Meuse, a so bili konečno odbiti nazaj z velikimi izgubami.
Na iztočni strani te reke so naše čete pri Haudromontu pregnale številno- Nemcev iz strelskih jarkov; pri donauniontski trdnjavi se jc istotako vršilo hudo bojevanje na skoro 2 kilometra dolgi črti; Nemci niso dosegli pri tem nikakega uspchti. Blizu Verduna so naši strelci Dogodili 2 nemška letala.
Novi francoski poveljnik. Pariz, Francija, 8. maja.—Vojno ministrstvo jc sporazumno z gen. Joffrejem imenovalo glavnim poveljnikom francoskc armade pred Verdunom generala Ni-velleja, v kojega stavi Francija veliko zaupanja. Gen. Nivellc je izkušen strateg in okoli 60 let star.
Kaznovanje irskih vstašev. London, Anglija, k maja. —
Danes zjutraj so bili ustreljeni
I trije na smrt obsojeni voditelji j vstašev v zadnji revoluciji, ker so j podpisali proklamacijo irske neodvisnosti. Ti so Patrick H. Pearse provizoričui enodnevni
Photo by American Press Association.	i j^j^j predsednik dalje James
Minulo nedeljo popoldne, dne 7. maja t. 1. je poteklo ravno leto dnij, ko se je na irski obali po-j Conoll generalni poveljnik irske topil največji potniški parnik Cunard družbe "Lusitania" zadet od nemškega torpeda. Na tem parniku ,.opubiikanske armade in Thomas je bilo naloženega dosti ameriškega streliva določenega za Anglijo. To je dalo povod, da so ga Nemci , (<jal.k revolucionarni* agitator potopili brez kakega opomina, Na tem parniku se je nahajalo tudi okoli 2000 potnikov ko jih večina y^era! je l)a zadela slična ka-je našla smrt v morskih valovih. 1198 mož, žena in otrok se je potopilo z "Lusitanijo", med temi je zen tujj 4 irske Vstaše- Joseph bilo tudi 114 Američanov. Kakor znano, je na "Lus.taniji" utonil ameriški milijonar Alfred Gwynne i p]ullkott Edward DaV Mihael Vanderbilt, dalje poznani gledališki ravnatelj Karo! Frohman, pisatelj Elbert Hubbart, in več drugih 0 Hann'ahan in William Pearse odličnih Američanov.	p0le* teh je bilo v dosmrtno in
večletno ječo obsojenih še 15 re-
1915
1916
Predrznost Mehikancev.
Alpine, Texas, 7. maja. — Minuli petek zvečer jc iznova prekoračilo kakih 200 Mehikancev, pristašev Ville obmejno reko Rio Grande, ter je ta druhal napadla malo ameriško naselbino Glenn Springs v Texasu. Vodja Vi I listov ie bil koloncl Cervantes, ali ravno isti, ki je nedavno napadel tudi Columbus, N. M. V tej naselbini se je namreč nahajal maj-hen oddelek ameriških vojakov 14. kavalerijskega polka, broječ 9 mož.
srečno odnesel pete s svojimi mož-! ročno pisano pismo, v katerem je volucijonarcev.
mi preko meje no Coahuila.
Maščevanje banditom! Washington, D. C., maja.
v mehiško našel bi- izrazil svojo željo iiL prošnjo, da naj papež Benedikt sporazumno s 'španskim kraljem sestavi načrt i za dosego svetovnega miru. V ta namen naj bi se skušalo najprvo
Položaj v Dublinu in ostalih krajih Irske postaja sedaj zopet normalen, ker so vladine čete ustajo že popolnoma zatrle.
Ko se je semkaj brzojavnim po- j med'vojujočimi se silami priti do! Obstreljevanje^ mesta Brindisi po tom naznanilo zopetni predrzni, zbližanja potom skupne konfe-
napad Villove bande v ameriško naselbino Glenn Springs, je odredil vojni tajnik, da se mora ka-
len ce.
avstrijskih letalcih. Rim, Italija, G. maja. — G.la-. jsom današnjega uradnega vojnega poročil^, sc je včeraj pojavilo
Pri tem napadu so bili od Mehi-j j;usti niehiška tia< Ameriška vla-kaneev ustreljeni trije vojaki:
Poročevalec te velevažne vesti žensko ekspedicijo v Mehiki znat-j dalje naznanja, da se je ta ple-|na(j 0brež§tn mestom Brindisi \ 110 pomnožiti. Pri tem se ne bo niči menita misel započela pri Nemški j jadranskem morju pet avstrij-oziralo na zahteve Mehike, da naj človekoljubni družbi, ki je te dni s]dh letalcev% ki s0 obstreljevali
razposlala v svet številno tozadevnih okrožnic. Velike vrednosti se baš v tej zadevi pripisuje obisk
ameriško vojaštvo, ki zasleduje gen. Villa v doglednem času za
William Cohen in Štefan J. Co-lock, oba iz New Yorka, ter Hud-
da se hoče na vsak način mašče- zastopnikov bavarskega in saške-vati nad krvoločnim početjem j kralja v Vatikanu, k. sta se
Ville in bode v kratkem odposla-
son Rogers iz Danville, K v.; po- ,a 5() ()()() miličarjev pl.eko nieje v
reša se pa še vojaka Roscoe Tyre ja; poleg tega sta tudi 2 ameriška vojaka ranjena. K tem žrtvam se mora še prišteti lOletnega gluho-
to svrho.
Pošta za Avstrijo.
Parniki, ki vzamejo avstrijsko
glede mirovne konference dlje časa mudila pri papeževem državnem tajniku kardinalu Gaspari.
Zedinjene države, mirovni posredovalec.
Oomptona
Dalje se tudi senik so Mehikanci odvedli
"Oscar 11." 18. maja, "Frederick kaj poroča, da; VIII." 31. maja, "Helling Olaf" Hi s sabo pre-!8- julli-ia< "United States 22. ju-
ko meje tudi dva ameriška far- niJa' "Oscar II." 29. junija.^ merja, kojima so prerezali vrat. Kdor hoče poslati v tem času Nad vse graje vreden je umor kako Pisn,() v staro domovino, naj lOletnega, že omenjenega gluho-1 g* odda že nekaj dni preje ali nemega dečka.
Rim, Italija, 8. maja. — Tukaj se govori, da se je sv. oČ£ obrnil s ponovno prošnjo do predsednika Zedinjenih držav, da naj skuša po svoji najboljši moči odvrniti spor med Nemčijo in ameriško vlado glede submarinske afere. Zaeno je papež Benedikt tuditype-Mehikanci so ga j najkasneje tako, da dospe pismo 1 |tovallo naprosil predsednika Wil-vsled tega ustrelili, ker jim ni za-'dan pred odhodom parnika v New,sona za posredovanje v svrho do-mogel dati nikakega odgovora na'Y<>rk. Dobro je tudi, da se ozna- gc„e SVetovnega miru
Pristaši či na pismo pri vrhu
stavljena mu vprašanja Ville so najprvo z letečimi baklja-i 0scar n " itd mi zanetili barako, kjer so bivali j ameriški vojaki; ko je bila bara-' ka že v ognju, so skušali ti vojaki i uiti skozi okna, a dobro merjeni streli Mehikancev so končali živ-1 ljenje gorinavedeni-h 3 ameriških konjenikov.
Per S. S.
Inozemske vesti.
Mirovna pogajanja med Berlinom in Vatikanom. London, Anglija, 8. .maja. —
Kmalu po tem dogodku se jc j Dopisnik tukajšnje "Exchange zbralo kakih 50 oboroženih civili-1 Telegraph' družbe v Rotterdamu
Velika ruska ladja potopljena.
Berlin, Nemčija, 7. maja. — Iz Krfa se Prekomorski časnikarski agenciji poroča, da se je v Sredozemskem morju koncem meseca
to mesto. Nekaj bomb je padlo tudi v poslopje mestne bolnišnice, vsled česar so bili 4 bolniki ubiti, 5 pa ranjenih.
Zeppelini nad Solunom.
London, Anglija, 6. maja. —
Tekom zadnjih dveh dni so večkrat skušali Nemci s svojimi Zeppelini bombardirati mesto Solun. Tako se je tudi danes za rano zjutraj prikazal nad tem mestom sovražni letalec, katerega se jc pa konečno pogodilo, da jc padel na tla. Vse moštvo sovražnega letala je bilo na mestu ubito.
Boji ob Soči.
Berlin, Nemčija, 5. maja. — O operacijah svoje armade na italijanski fronti jc izdal avstrijski vojni urad včeraj sledeče poročilo :
Zadnje dni so se vršili pred Tolminom, blizu Bovca in na koroški meji hudi artilerijski dvoboji med sovražnikom in avstrijskim topništvom. Kakor običajno.
aprila potopila neka večja
ruska ™so dosegli tudi sedaj pri tem
transportna ladja, ker je zadela
Ta ladja, ki je imela na Avstrijci junaško odbili vse na-
' iz naselbine Marathon, bli-1 je danes semkaj brzojavil sledeče: Glenn Springs, ki so sledili Povodom že minuli-h velikonoč-
stov zu
banditom preko meje. Poveljnik te roparske tolpe, Cervantes, je
ob mino.
krovu okoli 600 vojakov se je tako naglo potopila, da se moštvo ni zamoglo rešiti. Številne.žrtve, ali trupla teh nesrečnikov so po-J
Italijani nikakega uspeha, ker so
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Aurorčan. Dopis došel prekas-
„n™Z;e.;po-, letos nem-• brali	* ^^oSJ^."^
Ski cesar sv. očetu v Rim lastno-!na otoku Malta.	njie. Oglas.te se se kaj. Fotttrax .
K prvi obletnici potopa "Lusitanije".
Iz urada tajnika društva sv. Jožefa štev. 103 K. S. K. J.
Milwaukee, Wis.
Tem potom naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da je naše društvo na zadnji mesečni seji dne 9. aprila t. 1. sklenilo, da se korporativno udeležimo slovesnosti, ki se vrši dne 14. maja t. 1. ob 2 uri popoldne. Ta dau se bode blagoslovila slovenska cerkev sv. Janeza v Milwaukee; zatorej uljudno prosim, da se člani zbero pri cerkvi in potem odkorakamo v "South Side Turn" dvorano. Kateri član se ne bo tega udeležil, se ga bo kaznovalo s 50c globe. Pridite torej vsi!
Konečno naznanjam, da se bo naša redna seja za mesec maj vršila, tretjo nedeljo v mesecu, to je dne 21. maja; vsled tega prosim ceno. članstvo, da blagovoli to naznanilo upoštevati;:
Sobratski pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J.
Louis Sekula, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom in članicam društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J., Calumet. Mich., da sem prejel od gl. Jednotinega
nega muzikaličnega orodja, osobi-to še radi tega, da smo se sestali vsi zdravi in zadovoljni, upajoči, da bi bili še v prihodnje tako kot nam pravi naš pesnik, približno takole:
Kjer je narod zdrav, krepak, Tam ni prepirov, ne težave. Kjer smehljajo se obrazi, Tam veselje je doma.
V imenu cele naše obiskovalne ekspedicije izrekam tem potom vsem rojakom v Carbon, 111., prav lepo hvalo za Vašo postrežbo, prijaznost in gostoljubnost, osobito pa še cenj. družini Mustar in Ko rele. — Ker nisem jaz noben spreten plesalec, se mi ni peta na plesu tako gladko sukala kot drugim. Menda sem marsikateri stopil na prste. — No bom pa prihodnjič obul manjše čevlje. Upam, da nevarne rane, ali poškodbe nobeni plesalki nisem prizadel.
Veliko zabave in smeha nam je ta dan naredil naš rojak J. J. s svojim posebnim plesom. Da ta rojak prekaša vse Amerikance v tem oziru. — Mislili smo, da se bode poslopje porušilo, tako je bil ta rojak pri plesu hitrih nog. Naselbina Carbon Hill ni tako tajnika nove certifikate. Vsled velika, kot si jo morda predstav-tega prosim, da vsi cyii, ki so mi Ijatc. Povem Vam, da je ondi na-*vo.je stare certifikate izročili seljenih samo pet slovenskih dru-pred 21. februarjem t. 1., naj pri- V Carbon Hill živeči Sloven-dejo k prihodnji seji, vršeči se ci so pa navzlic temu lahko po-
dne 14. maja, ter naj si vzamejo s sabo nove certifikate.
Dalje opominjam tudi vse one člane, ki še niso opravili velikonočne dolžnosti, da to v kratkem Storijo in da naj oddajo spovedne listke društvenemu tajniku najkasneje do 11. junija t. 1.
Kdor se ne bo ravnal po tem, se bo ž njim postopalo po Jedno-tinih pravilih.
Za društvo:
John R. Sterbenz, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem članom društva sv. Lov-1 iaužitih makaronov in polente!
nosni; med 5 družinami so 4 ameriški državljani. Pri zadnjih mestnih volitvah sta bila dva Slovenca izvoljena aldermanom; vsa čast jim, ker taki slučaji so po tako malih slovenskih naselbinah zelo redki.
Največ je tam Polentarjev. O j ti Polentarski slavčki ti, kako lepo so zakrožili, da je Gorica že v
njih rokah!--Dober tek! Le
naj uživajo tako neumno veselje. Gorico imajo že dolgo časa, a samo — na papirju. Menda so zato tako dobri? strelci, ker se jim preveč roke tresejo vsled preveč
renea št. 63 K. S. K. J., Cleveland, O., se tem potem naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna se-jii v soboto zvečer ob 7 uri dne 1IJ. maja. in to vsled tega, ker ima v nedeljo Žensko dr. sv. Ane št. 350 K. S. K. J. dramat. predstavo v ] ! šole, zato se jim je odstopilo naše zboroval no dvorano.
Opozorjam vse člane, da se pol-noštevilno vdeležijo te seje, ker imamo ukreniti mnogo stvari radi izleta, katerega priredi društvo dne 28. maja t. 1. in še mnogo druzega. Razdeljeni bdo tudi novi certifikati, po katerega naj vsak član pride, da mi ne bode delal napote shrambi. Sploh pa se je še popraševalo zanje keaj da bodo (fašli in sedaj so tu. Pridite naj ponje vsak sam, kajti izroči se ga se le lastniku in ne druzemu.
S sob rat ski m pozdravom
John Šušteršič, tajnik.
Preveč plak&la bi, Ti Soča se jezila, Če tujca noga breg Bi tvoj le prestopila.
Saj poslušala si,
Gregorčičeve klice, Ko tebe sodil je: Branik da boš pravice.
Sedaj ^polnila- ta So vsa se obetanja; Prišel je oni čas, Prišel je dan spoznanja.
Zato oj Soča ti Vso svojo moč razvijaj 1 Sovražnika, tatu, Preženi in odbijaj!
/
Da pomnil vedno bo: Da naše pokrajine, So bile dolgo last. Slovenske domovine!
Opomba uredništva:
Gori navedeno pesem nam je doposlal naš naročnik Anton Kumar v Denver, Colo.; poslala mu jo je 16. letna učenka Marija pl. Reija iz Kozane št. 5 na Primorskem, sedaj kot pregnanka v Italiji. _
Siovo junaka.
S pozdravom
Valentin Fortuna.
ZAHVALA.
Standard, 111.
Cenjeni sobrat urednik:—
"Kdor čaka, ta pričaka!" — Tako nam veli že starA^egovor. In res nam je po večmesečnem pričakovanju napočila zopet ljuba in svetoča pomlad, v vsem svojim krasu in cvetu. Veselimo se je torej in vstanimo z zimskega spanja.
Naj Vam omenim, da nismo prebili letošnje velikonočne praznike v žalosti ali morda celo v spanju t Ta dan nas je šlo več skupaj obiskat znance in prijatelje v Carbon Hill, I1L; po slovensko bi ta kraj nazivali "Ogljeni hrib." Poznana nam je dobro ta naselbina še od tedaj, ko smo svoječasno ofidi kopali^ črni "dijamant;" preselili smo se pa polagoma drugam. Oni, ki so še v Carbon Hillu ostali, se nič kaj ne pohvalijo, ker je samo še en premogovnik, ki počasi obratuje. Poleg tega je pa ttifti več delavcev ondi zaposlenih v veliki tovarni ali "eegelnici," kj«r se žge iz ilovice cevi za od-tf&e. Te cevi rabijo največ kmetovalci. Dve milji od te naselbine S4K*naliaja tudi velika krojačnica. kjer je zaposlenih kakih 400 delavcev: med temi je tudi nekaj naših rojakov.
Ko smo se podali na ta prijateljski obisk, smo vzeli s sabo rojaka Ig. Kukmana, ki si je naprtal tudi neko "bakso" in sicer muzi-kalično v obliki harmonike, da nam je delal na velikonočni pone-di?4jek zabavo v veseli družbi.
Bili smo zelo veseli v domačem krogu ob glasovih našega narod-
Spodaj podpisani se najtopleje zahvaljujemo gg. gl. uradnikom K. S. K. J. za hitro in točno izplačilo posnirtnine po naši pokojni materi Neži Lenček.
Ob enem toplo priporočamo si. Kranjsko Slovensko Katoliško Je-dnoto vsem rojakom in rojakinjam.
Lorain, Ohio, dne 4. maja 1916
Anton Lenček, soprog
Antonia, Amalija, Marija,
Frank, otroci.
Mogočni Soči.
(Zložila Marija pl. Reija.)

Mogočna Soča ti, Ki zlivaš se med bojem, Naj tudi jaz sedaj, Ti pesem to zapojem.
Glej barvo svojo le. — -Prej čista vsa, zelena Si tekla čez ta kraj; Zdaj si okrvavljena.
Sred' boja, groma se Preplašena, rudeča, Planinska hčerka ti Vališ naprej solzeča.
Pomemben je tvoj tek
V	slovenski domovini. Ker onim vsem si up. Ki trdni so, edini.
Branik si v času tem. Ti Soča jim največi;
V	tolažbi govoriš
O njih prihodnji sreči.
Trdnjave večje res Ta svet še ni sestavil; Čeprav iz jekla bi Jo zgradil in napravil.
Sovražnikova kri
Te dan za dnem zaliva.--
A ti si naša še, Ker si nepremagljiva.
Ohrani naj te Bog In čuva te pogina! —— Za tabo bi preveč Jokala domovina!
Narasla si že, — da Si čuvala bregove. Gorico ljubo nam, Poznaš svoj rod, sinove.
Zganila se je breza v pobočju, si pomela oči, se začudila, pa poklicala: "Čujete, sestre, vstanite, svatovsko se pripravite, naš kralj prihaja!"
In vstalo je življenje v gori, za-šumelo je po vrhovih. Zdramile so se breze, bukve. Z belimi rokami so si uravnale pisana krila, pogia-dile so si razmršene lase in zataknile v kite zelenja. Zasenčile so si oči, pa se zagledale v dolino.
Po solnčni cesti dirjajo iskri belci. Za njimi zlat voz in v njem se pelje pomladni dan v deželo. Zlata krona sega visoko v višave, žezlo leskeče draguljev, dan sedi sredi voza s smehom na ustih, s svežimi lici, z bistrimi očmi in ži-dano vol jo. Voznika ni, belci jadr-no hite, za njimi gre zelenje, veselje, vrisk.
Začudi se Jerica. Že tri leta hodi na to njivo ob cesti, pa ni bilo | še kaj takega, ni še videla podobnega voza, tega kralja, teh belcev. In vse tako leskeče... pa so pravili stari oče, da pridejo slabi časi, polni bede, truda in skrbi. Nebo več mladih fantov. Trije stari očetje se bodo zbrali na širokem polju pod visoko goro in se bodo pomenkovali, odkod so prišli, bodo tožili ter majali s sivimi glavami ... Danes pa Jerica ne razume tega očetovega prerokovanja, ko vendar vidi z lastnimi očnji, da je ravno nasprotno, da je neizrečeno lepo na svetu. Mahoma je vse okrog nje v svežem zelenju.
Hitreje ji bije srce, dvigajo se ji 1_
prsi, ustni ji trepečejo, oči ji svoj EE tijo. Polasti se je neznano hrepe- == nenje, neutešno, silno. Hoče ji sr-iEE ce na dan, da zavriska t ja v dalje j EES v solnčno plan za zlatim kraljem. E5 Dvigne roke, pa začuti v laseh ki- j EE to rož, ki jih je v trenotku zasejal; == pomladni dan. Tudi njo je napravil svatovsko, kakor bi pričakovala tudi ona nekoga, ki ima priti po dolgem času.
Dvigne glavo Jerica. Nekje v dalji začuje šum, ki postaja vedno glasnejši, čistejši. Kmalu se raz-legnejo glasovi čez vso ravan. Pesem, prava pesem, mila, pa vesela, sveža in razkošna, kot angelsko petje, pa gfcedo glasovi daleč pod == nebo, preko poljan, po šumah, od vseh strani, na vse strani.
Oči ji zastrme v daljavo. Na široke cesti vstaja oblak zlatega prahu, iz njega se vzpenja v zrak zastava, raztrgana, krvava, umazana. A ponosno plapola, krepko vihra v pomladnem vetru. Močneje zadoni petje, mogočno iz stoterih grl. Pesem poje o pomladi, miru, domovini in ljubezni.
Jerica stoji nepremično. Čuti, kako ji vre po žilah, nekaj blaženega ji gre preko duše. Čaka ... Zastava prihaja bliže, za njo krdelo s trudnim, a umerjenim korakom. Že razloči Jerica postave. Fantje so to, junfeki, ki se vračajo iz vojske. Obrazi so jim rjavi, očrneli, obleka umazana, ohlapna, orožje zarjavelo — iz oči jim gleda jeklena samozavest, zrejo predse in stopajo naprej. Pred njimi v prvi vrsti, z zastavo v mi-šičasti-h rokah in na široko ramo vprto, stopa postaven, lepo zrasel, močan fant. On umerja krdelu korak, vodi ga. Petje doni svečano, pa buči mogočno, zastava vihra, plapola, kakor bi se pogovarjala o slavnih činih junakov.
Zdaj ovinek... Jerici zastane dih, pobledi v obraz, v prsih ji burka, tresejo se ji noge, mrzlično izteza roke in neizmerne radosti pretrgano kliče: "Prišel si... vrnil si se, Peter... pozdravljen od rfiojega gorečega srca ... tisočkrat pozdravljen.... Uresničile so se moje vroče želje ... uslišana je moja prošnja... zdaj ostaneš pri meni — moj si!"...
Z iztegnjenima rokama hiti k cesti, kliče ... prosi...
Krdelo stopa mimo, zre resno predse, zastava, vihra, pesem doni. ... Še obupen klic Jerice — katerega pa zaduši mbgočen, ubran popev, ki grmi čez plan do gor, od obzorja do obzorja ...
» Strahoma je planila Jerica — edina hči krčmarja Stipeta — pokonci. Zravnala se je v postelji in razburjena bulila v temo. Sunkoma so se odprla vrata. S svečo v roki je prihitela mati k postelji.
"Kaj je, Jerica? Zakaj tako prestrašeno gledaš... ali nisi ti klicala?!"
Mati skrbno povprašuje, zre v Jerieo, se ozira boječe po izbi in oknih.
"Povej, Jerica!"
"Ne, ne, mati! Ničesar ni! Mislila sem le, da je že dan ... da je že svetlo... da treba na njivo k cesti —"
Rahlo prime mati hčerko za tresočo roko.
"No, kako moreš kaj takega misliti. Lezi in se pokrižaj!"
Omahnila je Jerica nazaj. Mati jo jo previdno odela. Odšla je tiho
Razne stvari.
svoji korespondenci, tuje pa v prometu z uradi, pri privatnih pogodbah i« v svojem knjigovodstvu. Dosedaj je bila trgovski in splošni prometni jezik na Turškem francoščina.
Proti govorom v hrvatskem saboru
Kdo je povzročil italijansko vojno?
V Sieni v Italiji izhaja list "La Scintilla", ki poroča to-le: "Pred kratkim je prišel v naše uredništvo duhovnik, ki službuje v neki
vasi v provinci Siona in je pripo- «e je oglasila dunajska konzerva-vedoval ves razburjen, da mu tivna korespondenca Informa-njegovi sicer vrli kmetje strežejo tion" v dopisu Iz Ogrske , ki po življenju, čeprav ne ve, kaj bil očita hrvatskemu parlamentu da zagrešil. Kmetje da so prepričani ie pokazal malo zmisla za realne in vedno ponavljajo, da jo on v razmere V cebati # o poročilu
družbi z nekim drugim gospodom in lekarnarjem storil vse, df. jo spravil Italiji vojno na vrat. Dalje zatrjujejo kmetje, da je SaHndra odgovoril na neko pismo tega duhovnika, s katerim se je spodbujalo Salandro k napovedi vojne, naj bo le brez. skrbi, ker vsa stvar je v najboljšem tiru. Zato je za to ljudi jasno, da so vojno povzročili ta duhovnik, lekarnar in še neki drugi gospod." Priobčilo tega lista je ponatisnil tudi "Avanti". Priobčilo priča zadostno o italijanski kulturi in omiki, priča pa tudi o tem, kako je italijansko ljudstvo proti vojni razpoloženo.
Iz BeJgrada.
Število prebivalcev Bel grada jo doseglo sedaj že 60.000. Z dovo-
regnikolarne deputacijc, ki se zdi dopisniku "Information" predolga, ker je trajala več dni(!), da so bili — ne le od opozicije — izrečeni nazori, kakor da bi tvorila Hrvatska poleg Avstrije in Ogrske nekako samostojno deželo in kakor da bi bila ogrsko-hrvatska nagodba nekako dopolnilo avstro-ogrske nagodbe. "Information" poudarja da je skupno prelita kri udejstvila nedotakljivost dualiz-ma za bodočnost da so Hrvati in Madžari ne le državnopravno, temveč tudi vsled sile skupnih interesov nerazdružljivo zvezani, spas Hrvatske je zveza z deželami ogrske svete krone. Jugoslovanska ideja — v velesrbski in vele-hrvatski obliki je bila v Sarajevu uničena. Lažje bi si bilo predstavljati Ogrsko brez Hrvatske.
ljenjem vojaškega poveljstva sc	.	,	...
prebivalstvo lahko brez težav vra- Ogrska vlada m ogrska opozicija
. sta si glede hrvatskega vprašanja popolnoma edini; kar je dokaz i nejo, se morajo zglmiti pri kraj- j njunega prijateljstva napram I nem poveljstvu in izjaviti, od če-1 Hrvatom. Slavni pesnik, vojsko-sa bodo živeli. Sumljivih elemen-jvodja in politik grof Nikolaj
ča v mesto. Belgrad pridobiva po časi prejšnje lice. Tisti, ki se vi
po prstih iz izbe, zaprla vrata, na toy seve(ja ne puste v mesto. Via-	Zrinjski je bil Hrvat, toda svoja
zamajala s sivo glavo in globoko ki že Pedll0'v0Zjj0 v Zemun in od	dela Pisal v madžarskem jeziku vzdihnila. - L da]jc proti Xovenm 8adu„ čutil se je torej Madžara. Tega
Zunaj je padal doz. Padal je go- Budimpešti. Srbsko prebivalstvo n*J bl Hrvati danes ne pozabili, sto, ter zagrinjal m ogrinjal----] • mjrno	•	-
Daleč v tujini je besnel boj, obupen, krva,v ...
Anton Gaspari.
Po vojni pridejo tudi žene na vrsto.
V nemški javnosti se živo raz-
VITEZ.
I. Bukovinski, Pittsburg, Pa.
Nemški kazino v Pragi
je spremenil svoje ime v "Deutsche^ Haus", ker je "Kasino" Povija o predlogu, da se naj vpe-tujka, ki sc za sedanji čas ne spo-jUe po vojni tudi ženska službena (|()j}j dolžnost. Vsaka telesno sposobna ----žena naj bo zakonito primorana
Prepovedana sokolska društva na se podvreči eno leto. državni in
I.
Tja bom stopil na vrtiček, kjer dehtečih rož grmiček tajno z vetrom šepeta.
II.
Živih cvetov bom narezal,
Tebi v šopek jih povezal, naj na prsih Ti vihra.
III.
Cvetje v šopku Ti poreče: da Te ljubi res goreče, — vitez Tvojega srca!
Nemškem.
Češki naseljenci v raznih nem
javni službi, da se izvežba v pano-. gah, ki so ženam primerne in za
UOrtVl n UlI l I uomil J.v ...	_	y
ških mestih so tekom let ustano-1 razvoj države važne. Zene bi od
vili celo vrsto sokolskih društev. Zlasti v Berlinu, v Draždanih, v Hamburku so bila velika češka sokolska društva. Sedaj je nemška vlada češka sokolska društva prepovedala.
služile svoje leto v bolnišnicah, otroških vrtcih, vzgojevališčih, kuharskih šolah, vzornih gospodarstvih itd. Ta službena dolžnost naj bi bila splošna, kakor je vojaška že moške.
Državni jezik na Turškem.
Turška zbornica je sprejela za-
Češki Nemci
nočejo nemških socialnih denio-
Smaragd dobiva veliko
kon, ki naj uveljavi turški jezik kratov. Praška "Bohemia" poro-| kot državni jezik tudi v gospodar- ča, da na zadnjem zborovanju biv-skem življenju. Vse trgovske šili nemških deželnih poslancev ni-večjo1 družbe na Turškem se morajo v so hoteli vsprejeti v zvezo nem-lepoto in sijaj, ako se ga drži na bodoče posluževati turškega jezi- ških socialnih demokratov, čeprav solneu; biseri pa izgubljajo svoj ka kot poslovnega jezika, in sicer je to priporočalo več vplivnih gla-blišč, ako se jih deva v temo. domače izključno, tudi v vsej sov.
Beseda učenjaka.
V LEKARNAH
CENA $1.00
Armand (iautier. član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medicinsko akademijo svojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim- se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar, raziskovalec, — oni, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—'' v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prinie-šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek
IZČIŠČA ČREVESJE,
ODPRAVLJA ZABASANOST,
ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL. I.T.D.
POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO,
VRAČA TEK (OKUS),
KREPČA TELESNI SISTEM,
ODPRAVLJA POBITOST,
VRAČA TELESNO MOČ
OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA,
POVEČUJE NAŠO MOČ.
Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah/ otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25e in 50e, po pošti 35c in J50e.
Jos. Triner
izdelovalec 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
II
CHICAGO, ILLINOIS §|
4823532323234848010002023201020102020001020201020000010002000000020102020101010201010202020102020202
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
(Dalje.)
Ko pridem nekega večera v mesto Leech Lake, o<l koder sem hotel drugo jutro potovati dalje proti domu, pride k meni Indijanec in mi Dripovedu je, da njegov oče ftži na smrt bolan in želi, naj k njemu grem. "Agava bemad isi<|' — le malo je še živ — mi
pr^vf Precej grem z njim. Osem milj daleč stopava po slabih potih in temnih gozdih. Sredi pota nama zapre pot široko in do kolena globoko močvirje; bilo je pa že čez in čez premrzneno. Da bi v globokem blatu ne popustil čevljev in nogavic, slečem jih in grem bos čez. Ali joj! kakor stopim, se mi vdere led pod nogo in moje že krvave noge se globoko pogre-z njej o v blato; — spomnim se krvavega & riževe ga pota svojega Gospoda in Zveliearja — in prenašal sem vse lahko. Ko pridem na suho, bile so noge vse trde in zamrzle; zmočil sem jih in drgnil s suknom; tako sem jih zopet o-grel in oživel. Brez škode na zdravju sem potoval dalje. Pridem do male, iz hlodov sestavljene hiše starega Indijanca. Bila je na kaj lepem kraju, na jedni strani vrt, na drugi prelepo jezero.
Kar začudi se bolnik, ko me zagleda. Ni se me nadejal. Poda mi slabotno desnico in veselja mu zalivajo solze oči. Kaže mi strašno rano, ktero 11111 je v štirih letih naredil naprsni rak. Prosi me, naj ga podučim, kako bi se spravil z Bogom in srečno umrl. Obljubim 11111 vse to in ostanem jeden dan pri 11 jem. Dokončavši svoje duhovno opravilo, posloviva se prijazno s sladkim upanjem, da se vidiva kedaj zopet v nebesih.
To je stan mojih misijonov med Indijanci. V prihodnje se pa nadejam še veliko boljšega pri svojih Očipvanih s pomočjo božjo, če mi le kmalu v pomoč priteče nekaj gorečih sodelovalcev in pa, čc mi božja previdnost pošlje potrebnih pripomočkov, da izpeljem kar nameravam.''
Tudi naslednje leto 1866. je sivi starček še hodil po daljnih misijonskih potih, da, s svojim vrlim vikarjem gosp. Xacetom To-mazinom je ustanovil celo tri nove misijonske postaje 11a Makvo-minesu, v Neiačingu pri Leech La-ke in v Munisingu ob Cass Lake. Slušajmo zopet sivega moža, kako mikalno opisuje svoje delovanje tega leta v sporočilu prem. knezoškofu ljubljanskemu J. Vidmarju iz Crowinga dne 30. malega srpana:
"Naj smem svojemu domačemu milostljivemu višjemu pastirju sporočiti nekaj vrstic o svojem misijonskem delovanju.
Zadnja zima je bila nenavadno huda, sosebno za me sivega starčka. Zadrževala me je o<l zunanjih misijonskih potov. Spomladi me pa napade huda prsna bolezen. Sel sem še le meseca rožnika med Indijance. V imenu Gospodovem sem obiskal najprej nekoliko sta-rejih misijonov in z menoj moj namestnik in iskreni tovariš g. Ig. Tomazin. Dobro sva jih podučila in oskrbela. Zraven sem pa še nekaj bolnih ozdravil s svojimi ho-meopatičnimi zdravili. Ustanovila sva tudi tri nove indijanske misi-jone. Za to so nas prosili že lani indijanski glavarji sami: na Mak-vominesu, v Neiačingu ob Leech Lake in v Munisingu ob Cass Lake. Bog je blagoslovil moje delo, da sem že s prvim govorom pridobil srca svojih divjakov za sv. vero in krst. Le škoda, da nisem mogel dela dokončati in jih toliko izučiti, da bi bili res krščeni. Zopet so me namreč napadle prsne bolezni; k temu je jelo še živeža primanjkovati. Moral sem se vrniti in delo odložiti na boljše čase.
Meseca rožnik in pa mali srpan sta za divjake čas pomanjkanja in stradanja. Ta čas nimajo na vi tih kaj dozorelega; lov ne izda nič in pa še ribe zapuste gorke vode in gredo v daljne globočine mrzlega jezera in rek. Takrat ne-kteri iščejo po gozdih rudečih in črnih jagod, drugi se žive ob lubju, ki se drži smolnate kože nek-terih dreves. Nekterim pa je jed lastna slina. Grizejo namreč smolo, da se prav veliko sline napravi v ustih, ktero požirajo.
Najboljši čas za misijone med Indijanci je od meseca kimovea do novega leta. Takrat imajo živeža dovolj; vrtnih pridelkov, divjega riža, rib, zverjadi, in o-stanejo skupaj doma, da jih je lahko podučevati.
Ravno zavoljo tega jih nisva na tem misijonskem potovanju mnogo krstila; samo nekaj otrok in pa dve ženski, kterih jedna je bila na smrtni postelji, druga pa v sivi starosti, tedaj že tudi blizu smr-tiT^^a kar naj bode Bogu hva la!
Pa še Jdruge sitnosti ima misijonar zlasti o tem času na svojem potovanju. Spremlja ga noč in dan gosti roj velikih indijanskih komarjev, ki ga zelo mučijo s svojim strupenim želom, če ni ves za-grnen. Za starega človeka je pa tu di silno težavno voziti se po vodah v malem indijanskem, iz drevesne skorje narejenem čolnieu, ko mora sključen čepeti na tesnem prostorčku, zlasti če je viharno in va-lovje pluska čez čolniček in čez človeka v njem ter ga premetava semintje. To ni, kar si bodi za ta-cega, ki bi se bal smrti.
To vse sem jaz že večkrat skusil, pa vse sem lahko in voljno prestal zavoljo duhovne žetve. A ko indijanski misijonar pomisli, koliko je jedna sama duša vredna pred Bogom, podreti mu ne more srca noben trud in nobeno trpljenje njegovega stanu.
Škoda, da nimam več duhovnikov, da bi jih razpostavil po svojih misijonih. Zelo se bojim, da bi revnih Indijancev ne premotili protestantski pridigarji. Njih ministri namreč vedo porabiti čas pomanjkovanja ter pridejo med stradajoče z obilnim živežem, dele jim ga in zlasti glavarjem dajo darov, da si jih pridobe na svojo stran . . .
Jaz in moj tovariš Ig. Tomazin sva zadovoljna s pičlo hrano in borno pošteno obleko. Le takrat prideva v zadrege, kedar je treba po novih misijonih zidati stanovanj in kapelic za božjo službo, pa pripomočkov ni. Ali Bog bode že poskrbel in obudil misijonskih prijateljev, da mi pomagajo. Saj vedo, da se s tem udeleže dobrega dela 11a čast božjo in zveličanje duš."
Moči 831etnega starčka so jele pešati; nadlegovale so ga hude bolečine v prsih. Nakopal si je s padcem čez neki brun 11a misijonskem potovanju. Začetkom leta 1867. se je zadrževal le v Cro-Avingu in oskrboval misijone po bližnji okolici. Oskrboval je bolnike duševno, pa tudi telesno s svojo homeopatijo. Ker je pa zopet dobil povabilo od treh indijanskih glavarjev, naj pride k njim, odrinil jo je s svojim pomočnikom g. Tomazinom vkljub svoji bolezni na misijon med Indijance, tri dni daleč od Crowinga,
Tudi je še pričel to leto v Cro-wingu zidati novo cerkev mesto stare na pol podrte. BlagQslovil jo je meseca oktobra. Vodja bratovščine sv. "Rešnjega telesa" v Ljubljani, dr. pl. Pauker, je poslal misijonarju potrebne cerkvene oprave. Tudi druge podpore je dobil — iz Gorenjskega lepo altarno sliko. Razun te je imel pa še dve drugi cerkvi v delu v Rohe-Laku in (Prairie of St. Marie) Polje Device Marije; blagoslovil jih je koncem septembra tega leta.
Na njegovem misijonskem potovanju preko South Cent'ry je zadela 841etnega starčka velika smrtna nevarnost. Sede na visokem vozu zadremlje slabosti. V.oz zadene ob kamen in se strese, starček pa pade raz voz na glavo, da je bil dalj časa brez zavednosti. Vendar z božjo pomočjo še okreva.
Svetujejo mu tovariši, naj zapusti misijon ter se poda v pokoj, pa njegova gorečnost in ljubezen do njegovih Indijancev mu ne pusti tega. Leto 1870. je preživel večjidel na svojem posestvu v Ottertailu še precej zdrav in čvrst ter je oskrboval bližnjo okolico.
Slednjič ga je starost vendar prisilila zapustiti težavno misijonsko delovanje. "Leto in dan je," piše iz Rich-Prairie dne 20. prosinca 1872. leta, "kar sem vid y.c tako zgubil, da ne morem nobenega časnika več brati ... V 87. letu svoje dobe prav hitro pešam. Predlanskem sem opravljal še lahko dvanajst misijonov v francoskem, nemškem in indijanskem jeziku. Letos so mi moj škof ponudili, naj pri njih počivam, ali k večjemu dopustili oskrbovati lahek nemški misijon. Pa že dvakrat mi je lahen mrtvoud žugal s smrtjo; utolažil sem ga pa še vselej s svojimi homeopatičnimi I zdravili. Zdaj pa mi noč in dan po ušesih močno šumi in me moč-
no opominja, naj se pripravljam k potovanju na svoj slednji misijon."
Vendar pa je zaslužni misijonar Indijancev okreval še toliko, da je oskrboval v Rich-Prairie nemški misijon, kjer je bivalo 40 družin, ki so tudi po moči skrbeli za starčka.
Indijanski glavarji so svojega ljubljenca še vedno nadlegovali, naj bi prišel k njim; tako glavar iz Mill-Lake, da bi podučeval krščene Indijance, druge pa krstil. Za to daljno pot prosi tega leta še Leopoldinsko družbo podpore, da bi si zamogel vzdrževati konja in hlapca, ker peš ne more več hoditi. Le tako bode zamogel še dalje delati za dušni blagor Indijancev.
Vendar so mu moči toliko opešale, da je naslednje leto dal slovo Ameriki.
Naj k sklepu navedemo še način njegovega blagonosnega misijonskega delovanja med Indijanci kakor ga opisuje sam po svoji mikalni navadi v misijonskem naznanilu ljubljanskemu knezoškofu J. Vidmarju leta 1864., prišed-ši iz Kranjske nazaj v svoje misijone. Najprvo omenja svoja misijonska potovanja, potem pa piše :
"To pot sem Indijancem veliko oznanoval, kako potrebna je katoliška vera, kakošne zveličalne nasledke ima, in pa koliko koristi in dobrote izvirajo iz sv. krsta. Vse sem jim spričeval z besedo božjo, z zgledi sedanjega in nekdanjega časa. Zavračal sem svoje radovedne poslušalce tudi na znamenja, ki so se v prid njih spreobračanja prikazala na nebu. Na večer pred sv. Tremi kralji leta 1855. in zopet 1862. se je bil prikazal sv. križ, postavljen v polnem mesecu, v prelepem rajskem sijanju, ovenčan z lepo mavrico. To verjetno na.še indijanske nejevernike ravno tako kliče h Kristusovi veri, kakor je nekdaj prečudna zve; zda na nebu tri modre pripeljala molit Kristusa. To mojo razlago so si naši Indijanci vzeli tako k srcu, da so me povsod prosili, naj ostanem pri njih in jih učim dotlej, da bodo zamogli biti krščeni in postati stanovitni kristjani. To pa mi pri sedanjih preobilnih opravilih ni mogoče. — Razlagal sem jim pa tudi prikazen lanskega leta, ko se je bila 28. grudna, večer pred Nedolžnimi otročiči, prikazala prelepa monštranca z vidno hostijo v luni v lepem nebeškem sijaju. Rekel sem namreč, da Jezus — prijatelj malih — v dan Nedolžnih otročičev z nedolžnim znamenjem na nebu neje-verske otroke ravno tako kliče h krstu in na pot zveličanja, kakor je še na zemlji živeč vabil male k sebi in jim obetal nebeško kralje-svo. Na to mi je veliko indijanskih mater nosilo svoje male krstit in Kristusu darovat. Prav rad sem jih sprejemal v imenu Kristusovem, in ko so mi divji stari-ši zagotovili, da bodo nasledovali svojim otrokom v veri, preselil sem jih z duhovnim prerojenjem sv. krsta kakor nedolžna jagnji-ča s prisrčnim veseljem k blaženi čredi Kristusovi.
Na tem prav težavnem, pa silno važnem potovanju med divjimi Indijanci sem prideloval prav veselega sadu. Veliko nejeverni-kov sem z božjo pomočjo po dobro izvoljenih pridigah za trdno naklonil, da sprejmejo sv. vero; svoje katoličane pa sem potrdil v spolno van ju verskih dolžnosti j. Vendar pa sem krstil malo odra-ščenih. Bil sem z misijonskimi 0-pravili preobložen in nisem imel dosti časa, da bi bil zadosti podučil nevedne divjake v verskih naukih in jih krstil. Sem pa prav veliko otrok povsod slovesno krstil, . . . kterih števila vendar tukaj ne povem, da kje ne zajdem v skušnjavo nečimerne dopadlji--vosti, ali pa v natolcevanje nebla-ge nehvaležnosti: Le sam Bog naj ve, ki v nas dela, ker mi ubogi misijonarji smo le orodje v vsemogočni roki božji, da so misijoni rodovitni.\
. . . Res, da pri vseh spreobra-čanjih divjih Indijancev vselej pričnem verski nauk s srenjskim glavarjem in oženjenimi možmi; vendar najmlajše otroke vselej krščujem najprvo iz njih družine, potem po stopinji njih brate in sestre do starišev. Ta pot se mi zdi vselej najhitrejša, da da se ne-jeverska družina ali pa cela srenja spreobrne in naši veri pridobi. Že o začetku svojega misijonskega delovanja med Otavani in j Očipvani sem opazil, kako močno | ljubijo stariši svoje otroke. PraV posebno pa še najmlajšega, ki ga
imenujejo iz prisrčnosti "zajčka" (obos). Mati svojega najmlajšega otročiča vedno in vedno nosi v naročju, dokler ne more tekati; poljubuje, objemčka z vso prisrčnostjo svojega majhnička in ravno tako ljub je mali zajček vsej družini. Ako je tak družinski ljubljenec krščen, lahko delo je potem misijonarju, vso družino k veri spreobrniti, ker vsi člani take družine iz srca žele lepe sreče svojega ljubljenčka udeležiti se. S koprnenjem pričakujejo časa, da bodo krščeni, ker z njim vred žele srečni biti.
Ako pa tak otrok pred krstom v nejeverstvu umrje, potem mati tako silno objokuje svojega zajčka, da se do krvi v roke grize, mož pa si žalovanja vsak dan skozi leto očrni obraz z ogljem in vsa družina žaluje za mrtvim ljubljencem. Taki nejeverskw družini bi misijonar zastonj ponujal sv. vero in oznanoval korist sv. krsta ter povzdigoval njegove srečne nasledke, ker jim krst odvzame u-panje svoje ljubljenca videti v drugem življenju.
Nekteri zgledi iz skušnje bodo mojo na videz ne pravo, pa vendar najboljšo šego zastran kršče-vanja otrok divjakov še bolj o-pravičili. Leta 1841. grem iz svojega stolnega misijona pri L' Ar-bre Croehe v državi Michigan pri divjih Otavanih na podružni misijon v Grand Travers zavoljo spreobračanja divjakov. Naletim nejevernico na smrtni postelji zavoljo presilnega žalovanja, ker jej je bila umrla hčerka.
Podučeval sem bolno z vsem trudom v katoliški veri, popisoval jej nebesa in pekel, opominjal jo, naj sprejme sv. vero in krst, ter iskal pridobiti njeno ubogo dušo, pa ni bilo moči. Vedno je odrekala iz tega vzroka, ker je njeno dekletce umrlo v ne jeveri brez sv. krsta. Umrla je iz ljubezni in žalovanja za svojim otrokom v nejeverstvu.
Drug primerljaj, ki se kaj dobro poda k mojemu misijonskemu ravnanju, dogodil se je tukaj pred tremi leti. Prišla je tu sem neka indi janska družina. Zboli in umrje pa njen najmanjši otrok v indijanskem stanovanju blizu moje hiše. Vendar pa sem bil umirajočega otročiča na privoljenje starišev kratil in ga krščansko pokopal tukaj na pokopališču. Njegova žalujoča mati je hodila vsak dan na grob jokat po mrtvem sinku. Neki dan stopim k njej ter jo vprašani, zakaj tako nezmerno žaluje za svojim otrokom. Ona pa mi je odgovorila: "Moj zajček je zmiraj tako rad, rad jedel in jaz sem ga zmeraj dobro nasitovala. Sedaj moj zajček leži že osem dnij v grobu brez kakega živeža, pač more tedaj lačen biti, ker ne dobi nič jesti!"
(Dalje prihodnjič.)
Frank Petkovšek
7M Katk*
• WAUKB0AJT, XZJJHOZB.
Zastopnik r&raih p&robrodaih drufk Po&lja denar j« ▼ staro dooovis« lm • pravlja notarske posle.
B« toplo priporoča Sloves«em ▼ Ws* kegan in okolieL
	' •1
i v '■■)' m	
• €	
	
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd St. Chicago, 111.
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
te oljudne priporoča slovenskim in hrvaškim ženam.
Im
Dr. Martii d.
Slovenski zdravnik
Phytleisn-SNr |s«s Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkva.
Uradne ure: 10—12; t—4; T—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej tcugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 109 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAB,
1004 N. Chicago St., Joliet, El.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druStvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnic® za veselice, ali kake drage tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146 50 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene% točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podporo in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške listo, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
(C Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenifc tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni ee tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".

>,WVAVC	\\\\\\\\\\\\\\\\\\V AWWWWWW »SMLVK
I
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Parni Avenue, v kateri točim redno s veže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČH. Priporočam ee cenjenemu obife-■tvn v najobilnejii obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJU I OSO. FLAJNIK, LASTNIK. 3829 Penna Ave.
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
Citizens Brewing Co.,
v Joliet, 111.
f
Nortli Collins Street.
Both Phones: 272.	C
vxww kXXX\\V\\\\\\\\\\\\\V\\\\> V\\\W\\\\\\\>

OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1852.
V PITTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružniea C. KR. PR1V. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno nh Vaš naslov.
bo podalo potem za stalno v staro domovino*; novih pa iz Evrope ne bo dosti pričakovati, torej se smemo vsekako zanašati, da se bodo delavske razmere v Ze-Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoli- i din-ienih državah dan za dnem iz-
Izhaja vsako sredo.
ike Jednote v Združenih državah ameriških.
boljšavale.
S 1. majem letos so sledeče druž be povišale svojim delavcem plače :
Uredništvo in upravniitvo: 1*51 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto.............$0.60
2m nečlane.................$1.00
La inozemstvo ..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN U. S. Steel Corporation. .260.000
Ime druibe
t > » «
CATHOLIC UNION
_ of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Hetlehera Steel Co.
'Overland Auto Co......
! Hute Miners St Smelters
Co.................
Anaconda Copper Co. .. . Portland & Couer d'Alene
Owned by the Grand Carniolian Si©- Jeklar..ka družba v Gary
venion Catholic Union of the L.lnd\ —........
United States of America.	Klavnice v ch,ca*u
24.000
lit.000
Rooseveltov govor v Chicago.
V zadnji številki našega lista smo čitateljem obljubili priobčiti bolj na obširno govor bivšega predsednika Roosevelt's, katerega je držal dne 29. aprila t. 1. v Chi-cagu.
O pripravljenosti na vojno se je omenjeni govornik sledeče izrazil:	i,
"Naša prva in najbolj pomenljiva dolžnost je dolžnost, da smo ii.G6o.ooo I pripravljeni na vojno. Trdno seni
170.000 1 1	* .	v.	...
da vecma mojih ame-
m
S ° i t>
i« .3
C
C. « S o
Z*
CA C.
OFFICE:
Hurt, Sehaffner £ Marx, tovarna oblek v Chi-cattu
1051 Weit 22nd Plača, Chicago, IU. Allls Chalmers] Miiwau-
14.000 5.000
3.000
7.000 S5.000
10.000
S.290 3.000
58.000 210.000
70.000
|nih listih, vmljivih v 5 letih, po jkurzu 97V&. Na to posojilo se je j podpisalo vsega skupaj 1235 in pol milijonov kron. Drugo vojno posojilo je sledilo maja 1915. Sestajalo je zopet iz 5*/•> zakladnih listov, katerih povračilo se je raztegnilo na 10 let. Izdajni kurz se je določil s 951/2. Doneslo je 2630 milijonov kron. Oktobra 1915 je sledilo po kurzu 93.6 tretje vojno posojilo v obliki 151etnih 5Vi* zakladnih listov; uspeh je znašal 4015milijonov kron. Skoraj istočasno izdana tri ogrska vojna posojila so donesla 1170, il20 in 2000 milijonov kron, skupaj 4.2 milijarde kron. Ako doštejemo še uspeh treh avstrijskih vojnih posojil v znesku 8.7 milijard kron,
Phone: Canal 2487.
2.000 600
16.800 4.200
Subscription rate:
For Members, per year........fO.iJ
For Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.50
si
6.000(8 urno delo) 5.000	30.000
500	5.600
Povišanje plač delavcem.
kee
Vozniki v Milwaukee. . Papirnice v Wisconsin. Pivovarne v St. Louis. Strojniki v St. Louis. .. Peki v St. Louis, (skrajianje delavneira iaaa) Ohio elektr ielezoica... 1.000 Pocestna ieleznica v Columbus, Ohio........
Zelezolivarne. Younjrs-
town, O. ...........
Stavbeniki v Cincinnati,
Ohio...............
Tesarji v Toledo, O.....
Klcktrikarji v Toledo. O. Predilnice v Fall River.
Mase...............
Predilnice v Bedford,
Mass...............
American Woolen Co. . . Providence India Rubber Co..............
Rhode Is-
V zgodovini ameriškega delavstva moramo prištevati letošnji j r7al!d"!e.. T I 1. maj posebno pomembnim, kaj- ^"n^urLnikfv'owal
700
20.000
14.000 300 200
30.000
25.000 30.000
8.500
5.000
2.700
150.000
17.400 210
podpisali doslej 13 milijard vojnih posojil. Uspeh prvih treh vojnih posojil v Nemčiji pa je presegel 25 milijard mark.
Dolgotrajna vojna požre seveda veliko denarja. Vendar so pa pri tem naši sovražniki veliko na slabšem nego mi. Nemški državni
družbe Ohio . ..
Skupaj
1,260.000 j prepričan 189.000! l-iških rojakov ne bi bila zadovoljna, če bi našo mogočno domovino ogrožal kak sovražnik
Japonec ali Kitajec?; vsled tega j vidimo, da so avstroogrski narodi klicem ljudstvu, osobito tu na Za-!,wIni8A,i	v*	™
padu: gojite in ohranite domoljubje! Ako b! se našo republiko, katero je ustanovil George Washington, rešil pa Abraham Lincoln izpremenila na mah v kako bivališče poliglotov (mnogojezični-kov), potem bi se nam lahko na-
čin našega dosedanjega demokra- tajnik Helfferieh ceni, da znapatičnega vladanja ponesrečil. Pri-Lio vojni stroški Nemčije in njenih 2 072! pravijenost mora biti ne le samo j zaveznikov od 1. avgusta 1914 do 168.000' y militarističnem, industrijskem 31 • marca 1916 Petdeset do petin-no.ooo in socialnem oziru, temveč tudi vjpeldeset milijard mark. dočim je 1 6' j naših srcih in telesih. Šest tednov imo1 četverosporazum s priveski v ,9"600 že poteka, odkar se trudimo za-|isteni ("'asu najmanj 100 do 105 22^600' jet i mehiškega bandita Villo; to|miliiaP(l n,ark vojnih stroškov, se nam do danes še ni posrečilo, 1Foaebno za Anglijo je vojevanje ker nismo zamogli pravočasno i d™£a Vsepovsod imajo sc-spraviti skupaj zadosti vojaštva, j dnJ vojna posojila na dnevnem re-125.000 da bi ga poslali preko meje. ,du- Najnovejši vojni kredit, ki ga Ni potrebujemo tudi večjo Me dovolil angleški parlament, mornarico in sicer tako, da hodejzna*n okl°ffl° milijard kron. I prekašala vse druge velesile, kajti ItaIiia *ole Pred kratkim izpe-291 000 naša znana Monroe doktrina ne !iaIa domače vojno posojilo, ki pa S5.368.8T2 ;m01.e poanti nikdar tako močna !ui dal° veliko c'ez eno milijardo.
~---1	i in jaka, kakor bi bila lahko naša;Tudi zadnie francosko vojno po-
Vellke Stavke. I velika mornarica. Bodimo torej vLs°JiIq 111 ,mcl° Posebnega uspeha. --tem oziru bolj previdni. Priprav- Rusiia ^ tlldl na potu novega 110-
6.000 6.200
800
3.000 215.000
20.000
. .706.500
98.000 275.000
ti s tem dnem je stopilo v velja- j Pr^0££kv • ^^ v vo povišanje plač delavcem po i ^ okolici Pittsburgh. Pa. 40.000
'	.ij	, •	1 Zelezohvarji v Younjcs-
i aznih državah našega kontigen- town o. w va. in v
drv.Rih krajih........ 30.000
ta.	Premojrarske druibe v
I West Va........... 20.000
S 1. majem letos je zboljšalo Delavci kovinarske stro-
..	.	ke v Pen na..........100.000
plače svojim uslužbencem O- ve- Stavbinske in kovinarske
„ ... .	. ...	i i druibe v Clevelandu,
eji-h družb po raznih krajih; vsled tega ima korist 692.500 delavcev. Statistika nam kaže, da bo znašalo to povišanje za $204.016 dnevno, $5,368.872 na mesec in $64,-426.464 na leto.
Iz zdolej navedene tabeliee raz-
vidinio, da bodo dobivali delavci,, . * , .... . ..
...	riii stavkali, uprizorjenih v tem, ali
zaposleni pri znanem Jeklarskem	,	, , k _..
trustu (United States Steel Cor-i . „ J
. ... ... ..drugačen nacm ne more dospeti poration) največjo razliko prii . ^ ...	.	, - ,
, . , ... . .. . do svojih pravic, so poslužuje e-povišanju place,kajti to povišanje (U	ali edino tc TSPiea in Avstralija, da bo
se ozira na ^trtmduona dela v. ^^ ^ ^ ^ ^ _n u.| ameriški državljan vedno
Zadnji čas je citati v raznih li-l^ajmo se počasi in po malem za j stih skoro sleherni dan o novih	obrambno silo naše domo-
lih v tem onem .mestu. Ker delavstvo na drugačen način i
i do svojih pravic, so poslužu je e- 1)0
Ame-Labor
cev in znaša $1,660.000 na mesec.: estn Ker ima ta družba večino rudnikov v Minnesoti, kjer je v tamoš- TaJnik znanc velike njih rovih zaposlenih tudi kakih riean Federation of moor 15.000 Slovencev, bodo imeli to- Fiank -^fonsson se je glede teh rej pri tem povišanju plače tudi!stavk Pred k»'atkim izrazil, da ni naši vrli slovenski rudarji nekaj koristi.
bilo v Zedinjeni-h državah že doi-go časa opaziti toliko stavk, ka-
• , , kor jih je danes. Položaj stavKar-Alarsikdo bode zmaial z glavo:,. . » . •» »	i
, ,	, , .	. . jev-je v nekaterih krajih zelo na-
kako je sploh to mogoče, da so . . ...v	*	,
. .. , ,	. ; pet in kritičen, a upati smemo, da
razne družbe celo kar na svojo . ,	' . . *
, , . j V1 , , i se bodo vse sedanie stavke v ko-roko s 1. majem dovolile delav- . , , .	. , ..
,	i - .j xr i ii Inst delavske mase iztekle,
ceni boliso plačo? Vzrok si lahko tolmačimo. Večina velikih.a-i Stavke so nastale po največ meriških industrijskih podjetij i.| vsle<l tega, ker delavci odločno za-ina vsled sedanje evropske vojne htevajo samo 8urno delo, poleg
tranjega vojnega posojila. Kazen tega iščejo Francija, Rusija in vine 111 mislimo na to, da je pri-!Anglija zopet novega posojila v pravi jenost slična zavarovanja J Amen.vi.
proti ognju. Uredimo našo arma-' Za izda"Je IV. vojnega posoji-sistemu, kakoršnega ima!la v Avstroogrski je sedanji tre-Avstralija, da bo vsak notok l>osP,)no .ugoden. Bilance p^. ["kreditnih zavodov in industrij-
pravljen za obrambo svoje domo-!skih a,užb- ki sp '«vnokar objav-vine, s tem bomo pokazali indi-	,e P'^jasno kažejo, koliko
rektno sovraštvo do militarizma. kaP,taI" ^	nakopičilo,
Bodimo lojalni naši domovini.1 kl <naka na konstonosno uporabo. Mož. ki skuša biti lojalen Zedi-j |lrani,ne vlo*e ,n denar na tok°-nienim državam, začno pa tudi še h ra('un se 1° Pn vsoh »vodili kaki drugi državi, bode končno1 tH>množil za veliko milijonov, posvetil več lojalnosti drugi drža- Vo"la kot «dJemalee je otvorila
vi, nego pa naši. Taki ljudje, kijnmoKim |ako bo*»te vire dohod-
hočejo služiti dvema domovinoma so gojilci moraličnega izdajstva. Mi smo nov nnrod po krvi in koži; po naših žilah se pretaka angleška, i rak a, nemška, skandinavska, slovanska in latinska kri.
icov, da je zopet zelo veliko razpoložljivega denarja, kar se kaže tudi v celem denarnem stanju. Za vloge na tekoči račun dajejo banko in zavodi le 3 odstotke o-hrerti in /a hranilne vloge plaču-
________________________________________. .	Vsak priseljenec teli narodovhranilnice odst. obresti.
»gromne dobičke. Vse številne te*a zahtevajo nekateri delavci j lfthko princse seil1kai kaj urnost-i retudl romanja g lede izdaje milijone, katere je spravila zad-!tudl pnpoznanje unij, kar je vsejnej?ft jn koi.istnejra 7a dobrobit v°jno-a 1>«S<».M1" ^ i"«> P<>"
arodnega življe-ipolnonia zakUučena, moremo ven-
nji čas ta, ali ona družba v žep;
hvale in posnemanja vredno.
našega javnega nar
napredek, zvezano v
so ji spravili skupaj številni de-|Dražhc so seda-l v za^atl« vsled nja. Vsakdo lahko tukaj pripo-|dar s»»atrati, da se posojilo raz-lavei s svojimi žuljevimi rokami	P°*ejanja m zahteve s stav-jmoro za pn;. 80(,in]ni in kulturni!^ v J>rvi Polovici prihodnjega
in še vedno za isto plačo, katero I k*arji vedno bolj 111 bolj zavlaču-so dobivali pred 2 leti. Treba je i Jejo; to je najbolj občutiti pri
bilo torej mid iti tudi vsaj nekaj (stavkujočih premogarjih v okra- nost (1l.žav)ianov in za naSo ^Iona onega, ki milijonarju blago in i llh trdega premoga.	kupno korist.
izdelke nrodiuira _ na delavca I Letos začeikom maja je bilo	v.	...
i odm 11ci,	vit.id\ t «i. 1 ... v. r. v . .. . . V nasi domovini 111 nrostoia za
Razne družbe so se bale. da ne:»« stavki sirom Zedinjemh drzavi|iemJik \meričane " an-leške
IxhIo letos na spomlad niih delav-lnad 500.000 delavcev, zaposlenih .. .	' .v ^
iiiHiu itiu« na Kpumiau ujm mirtv j	Američane, irske Američane, ali
r-i innvd-i vi^tflvknliIvin nn rln 1 Pl'i raznih družbah m v raznih dr- „ '	.v . ' . ;
(1 monia /a.,ta\kan. iv|e pa (io- 'v	.	za trancoske Američane: istotako
biti sedaj novih delavskih močij,	m sicer:	^ ^ pi.ostora sa zahrbtne poli-
ko je priseljevanje inozemcev po- Premoga rji v okrožjih tr-	ti5nc stranke in naSprotnike ver-
polnoma prenehalo? Ta strah je dega Piemoga ...... 1 iS.000;sk-h prepric,anif bodisi že napram
torej napotil razne podjetnike, da Krojači m šivilje v New	| protcstantom, katoličanom in ju-
SO dovolili malo večji košček|Yorku............... 200.000 {]om
irslužbenci Internat, llar-
kruha. svojim delavcem.
Se en vzrok bi pri tem lahkojvester Co. (McCormiek)
navedli. To je draginja ki je na- Chicago, III............
stala tudi v Ameriki vsled zuna- Knako v Milwaukee, Wis. nje vojne. Delavec je bil vsled j Uslužbenci po delavnicah tega prisiljen plačevati dosedaj M. & St. P. R. R. višje cene pri nakupu življenskih I Strojniki v Cincinnati, O. potrebščin, za obuvalo, obleko, Tiskarji v Fall River,
stanovanje itd. torej je bil ne- ^ass...................
dvorano tudi opravičen do boljše! Klobučarji v Pliila. Pa. ..
plače. — Odkar je izbruhnila v Tesarji v Pliila. Pa.....
Strojniki v Minneapolis,
Minn.................
Uslužbenci Westinghouse Elec. Co. v Pittsburgh, Pa. Cestni železničarji, Pittsburgh, Pa.............
municije v Pittsburghu,
.2D0
Vse to mora pa biti mcscca- Pri tem ')ride v ^štev še enotnih mislili za edi- i polnost, da se s 1. aprilom t. 1.
izplačajo kuponi prvega vojnega posojilo; razen te ga zapadejo začetkom novega četrletja tudi mnogi kuponi, denarni zavodi in j industrijska podjetja bodo izplačevali dividende, tako da bo obilica denarju izredno velika. Potemtakem so dani vsi subjetivni in objektivni pogoji za popoln uspeli vojnega posojila. Požrtvovalna domovinska zavest prebivalstva bo storila ostalo, da bo IV. avstrijsko vojno posojilo čim si-jajnejše.
"Slovenec."
j gega ozemlja. Sestavljenec doti-i čne listine je čutil potrebo poudariti ime mesta po slovensko, kar ! priča, da so bili Slovenci oni ži-' vel j, ki je prihajal v prvi vrsti v ! poštev pri presoji prebivalstvenih razmer.
j Kakor ima mesto v celoti slo-i vensko ime, tako nosijo tudi razni ; deli goriškega mesta pristna slo-| venska imena. Poglejmo po ravni-! ni proti Solkanu. To je tista stran na katero so nas gonili goriški ir-iredentovci ven iz mesta. Svoj čas so kričali nad nami za vsakim I mestnim voglom nahujskani mla-c^iči: '' Ritorne pur a Salcan", to-i re,j na ono stran, katero so celo | oni, ki so drugače proglašali vso ! deželo za italijansko, smatrali za I pristno slovensko. Dol od Solkana v mesto se razteza lepa livada in na Livadi v mestnem pomerju tik ob levem bregu Soče se razteza lepa slovenska skupina hiš. Za I-talijanc je pot na Livadi "via del-la Levada'\ slovenska livada se ni dala skriti v italijanski izreki, i Iz mesta na Livado se gre čez Go-i rlšček, kateremu so nadeli Italijani ime 1 * Pizza Catterini", na desno Goriščeka proti Kostanjevici je predmestje Pristava. Borgo Prestau, na vrhu se dviga Kostanjevica z znanim frančiškanskim samostanom, iz katerega nas je toliko let učil slovenščine pater Stanislav fckrabcc. Onostran, ve-|dno na desno, se skriva proti Krombergu slovenski mestni del Grčina (v Grazigna so jo prekrstili Italijani). Torej sama lepa slo-, venska krajevna imena na tej ravnini in višini. Tam kjer je sedaj obsežni kolodvor, je velik prostor: na Blančah. Šola naše predobre Ciril - Metodove družbe se i-menuje: šola na Blančah. Lotimo i Gorici ter se jo predstavlja skoro se tega imena in povejmo, da ni dosledno v popolno napačni luči, italijansko, kakor f)i marskido mi-:kar se tiče narodnosti prebival-slil, zagrizen "odrešenec" v Itali-jstva in starih zgodovinskih in seji pa bi seveda prisegel, da je i- i dan jih pravic do nje. me pristno italijansko, kakor so
Go-; slo-!
viti poulični izzivalni "pesmi'',:
nazvani "Marameo", katero je	-
zložil mestni italijanski svetova- Že meseca februarja 1915 je ru-lec in jo v glasbil italijanski sod- ska vlada odredila razlastitev gonile, so kričali na nas neprestano, tovih nemških posestev na Ruda "a Gorizia benedetta tutto skem . Ta zakon je bil 13. deeem-xe i t alfa n ". Blančo imenujejo 1- j bra 1915 razširjen in določa sedaj, Italijani "Bianca," Bela, ali bele- da je razlastiti vsa zemljiška po-ga ni bilo nič gori, vse zeleno, se-|sestva, ki so last Nemcev ali takih j daj je belo, ker se svet rabi za ruskih državljanov, ki so šele po železniški promet in železniške na- l. januarju 1SS0 zadobili rusko ■ prave; lepo v ravnini pod pogor- državljanstvo. Posestva in z njim jem je raztegnjena Blanča, oziro- j združene morebitne pravice se ina BI an če. V Pleteršnikovem slo- lahko do gotovega Časa prosto-varju nahajamo "blanjo", 'Mila- voljno prodajo na javni dražbi, po no," in navedena sta kraja Črni- preteku dotičnega roka pa se pro-če v Vipavski dolini in Pliskovica dajo na javni dražbi, eventualno na Krasu, kjer imenujejo bla njo, j tudi od cen i I ik> vrednostjo. Namen blano gredico. Male gredice so rnske vlade je, izvršiti popolno j blanec in gredice na goriškem po- razlastitev nemških posestev do lju proti Solkanu so dale imej konca leta 1916. Prostovoljnih 1 Blanca. C v izgovoru je nastal po- prodaj je bilo doslej jako malo. zneje morda po vplivu italijanske Tako je v treh južnih gubernijah označbe dela omenjenega polja, j evropske Rusije določenih 1*4 Na Štajerskem blizu Sevnice je milijona desjatin zemljišč za raz-: slovenska vas Blanca. Ta gotovo j lastitev, a prostovoljno je bilo ni nastala iz italijanske "Blan- j prodanih le 2200 desjatin. Pri I če," ako pa bi se jutri naselili I-j dražbah skupi jene svote se vlože talijani tam, bi nazivali pojutriš-1 jn se izplačajo lastnikom po kon-
ski strani. Baronovšče se imenuje slovensko ta Roental ali Val di roe. In tam na desni strani se krene v Starogoro. Slovenski kmetje prebivajo tam. Na municipiju jih dobro poznajo, samo pri ljudskem štetju "pozabijo" jih vpisati za Slovence.
Pa poglejmo v pravo mesto! Sredi mesta je lepi naš Travnik. Staro časti ji vo ime, katerega Piazza grande ne izbriše nikdar. Travnik je bil nekoč tam po l gradom, predno je nastala cerkev m jezuitski samostan in označba je ostala v ustih Slovencev in tudi Italijanov. Preprost goriški 1-talijan je poznal Travnik Piazza grande je nazval pojazzo grande. In iuic Travnik je uvekovečeno v imenu, ki ga ima vojašnica ob cerkvi sv. Ignacija, to je "Trau-nik-kaserne". Do leta 1876. je bil ta veliki trg sredi mesta samo Travnik, tega leta pa je čutil goriški mestni svet potreb^, da je v seji 21. oktobra prekrstil Travnik v Piazza grande. Torej cela stoletja je veljalo edino slovensko ime Travnik za najlepši mestni trg, pred 40 leti pa so ga šele prekrstili po italijansko, ali kakor rečeno, v ljudskem govoru je živel dalje. Že omenjeni Studenec seže v sredino mesta ob Korzu. Ulica Morrelli je imela ime "za mesnicami," "za vojašnico" so i-menovali Slovenci via Cascrma. Staritrg Piazza S. Antonio, Se-nenski trg Piazza Bertolini, za gradom Dietro il Castelo, ulica Vogel (Vogel je slovenski priimek) torej povsodi, kamor se ozremo po mestu, žive sledovi slovenstva, zgodovinsko podprti. Tc nam je treba kazati posebno v sedanjih časih, ko se toliko piše o
! te vrste ljudje hoteli imeti v riei vse italijansko. V svoji
Razlastitev nemških posestev na Roškem.
Kvropi vojna, so se kakor znano sikoro vse stvari tudi v Ameriki podražile, nekaj vsled novega wjnega davka, nekaj vsled velikega izvoza v inozemstvo in nekaj vsled pomanjkanja surovih izdelkov, koje se je v mirnem Izdelovalci času importiralo iz Evrope. Goto-1 tvomicah v
vo ta draginja še ne bo tako kma-j (zahtevajo 8urno delo) lu pojenjala, — ravno nasprot- j Strojniki (ne pri avtomo-no! — Evropska vojna nam isto bilih) v Detroitu, Mich.
lahko še vsak čas poviša.
Nakladalci žita v Baltimo-
Kakor razvidno iz predstoječe re» ................
tabeliee je letos s 1. majem povi- Vozniki v Clevelandu, O., šalo plače delavcem 32 industrij- Strojniki in njih pomočni-
Tu je samo ena pot in ta pot je, 12 000 da -ie vsak državljan Zedinjenih držav tudi dober Američan in nič druzega. Tu sc ne gleda na nje-
1.400 Sovo narodnost vero ali ^tar SIOVCDSka imena TaZflih 3000 ^Jst^ kraj. Vsaka velika skupi w iT - i /i T^ ; na lojalnih in domoljubnih Amc-' meStnih uClOV (lOTlCC.
ričanov bode zavzemala več edi-j	--
m j nih mož rarfičnih veroizpovedanj,; 0bsožna ie ravan> po kateri se 800(narodnosti m jezikov. T. pa "^:razteza ^ri5ko mesto, in v 0iep.
morejo biti naši mogočni domovi-L sto>ji y	mab hribčev.
.100!n] dr«^ace lojalni, če niso v res- ja 7 gradoni> Kostanjevica. Stara-mc, in vseskozi patrioticni Ame- ' Pn.otno življenje v tej rav-30.000 ;uani. 1,1 druzega. Prvi korak|nini kadar se je bilo mo^e tll k nasi pripravljenosti se opira to-;vstaim poteni> ko so se nehali na. rej samo na celokupno in "kUuč- vali narod(>v v Italijo, se je gibalo no ameriško narodno mišljenje! okoli Rradu> okoli ^vice, tako lepo solncu izloženega hribca, ob katerega vznožju se je tekoni stoletij razvilo mesto ter se raztegnilo po ravnini.
Odkar je tu Gorica, prebiva vojnemu tod slovenski narod. To nam pri-
njem že kraj po svoje 44Blanča." Od predmestja Pristava proti gra-idu jc predmestje Frata. Frata pomeni površino, na kateri sc ne sme pasti, sveže obraščen gozdič. Na Goriškem je tudi dosti priimka Fratnik. Pojdimo dalje "za gradom," pridemo v predmestje
čani vojni. Ta skupila smatra ruska vlada za nekako kavcijo, da sc ne bodo v pokrajinah, ki so jih zasedle nemške in avstro-ogrske armade pobirale kake kontribuci-je. Po novem zakonu se bo razlastilo nad pet milijonov desjatin sveta. Razlaste se tudi tista pose-
Podturen (Borgo San Rocco).|stva, ki jih je ruska država v 18. Staro slovensko ime je Podturen.! in v 19. stoletju darovala nemškim
TJi-nfifi TViiimi cn l^ili laatnilri I . _ • j
3.1000
ro.ooo
1.000
Četrto avstrijsko vojno posojilo.
skih družb. Z mirnim srcem smemo pričakovati, da bodo letošnjo spomlad sledile tem še ostale družbe ako bodo hotele, da bodo njih tvorniee in podjetja odprta. Že sedaj se Čuje iz raznih krajev, da nastaja tu in tam pomanjkanje delavskih moči osobito še izkuše-
ki v Youngstown, O. Premogarji v državi Ohio Delavci v pralnicah, S. Pedro, Cal.............
Skupaj
.800! Četrtemu nemškemu
.700 j posojilu sledi v kratkem IV. av- čajo najlepše krajevna .imena v strijsko vojno posojilo. V Nemci- pomeriju mesta. Celotno mesto se
imenuje Gorica. Opetovano že smo povedali, da leta 1001. je v zgodovinski listini zabeleženo ime goriškega mesta tudi pošteno po slovensko in rečeno je zraven, da slovenski prebivalci nazivljejo mesto Gorica. To je v listini, s katero je cesar Oton III. oglejskemu patrijarhu Ivanu podaril po-
15.350 j ji s]avi požrtvovalnost prebival-3.000 stva nasproti domovini tudi topot prava zmagoslavja in tudi avstrij-™ ske narode bo našel ponovni klic domovine pripravljene k vsakorš: ni novi žrtvi, da se zmagovito konča za nas srečno potekajoča izvira iz t vojna, arabščini:! Prvo avstrijsko vojno posojilo
517.100
Beseda "admiral" nih in veščih. Kaj bode pa šele po arabskega jezika. V
končani vojni? Dosti sedanjih a- "emir-al-bahr", kar pomenja po je bilo izdano novembra 1914.jlovico gradu Solkanskega, Silica-meriških inozemskih delavcev se našem: gospod morja.	I Emitiralo se je v 51/** odst. zaklad- ruim, in trga goriškega poleg dru-
Grofje Thur ii i so bili lastniki kolonistom. Namen tega krutega zemljišča in njihovi koloni sloven-12akona je, pregnati nemške po-
ski kmetje. Ako je bil vprašan Uestnike iz Rusije. Pa tudi proti kmet, kje je, je odgovoril "Pod j nemškemu kapitalu in proti nem-Thurnom". Odtod ime Podturen..ski industriji se je začel boj Že V delu proti Vrtojbi, proti juž-|leta 1914. je bilo ustanovljeno nemu kolodvom so vedno prebi- driljtvo, ki zdaj posebno živahno vali slovenski kmetje. Pri barki delu;je in ho5e Kllsij0 spraviti l7
se imenuje del ob Soči kraj St. gospodarske odvisnosti od Nemči-Andreža in Brajkovi pomnijo, da jc, ki je pred vojno prodajala na je družina tam žc nekaj stoletij. leto za 1600 milijonov mark indu-Potcm pa Studenec. Borgo Acque- strijskih izdelkov na Rusko Rečc-dotto. To je del mesta od ulice no društvo, ki ima velikansko za-Alv arez zadej ob Korzu ob biv-; slombo, dela na to, naj bi se po
vojni sklenile samo take trgovske pogodbe, da bi vsled njih Nemčija ne mogla biti več ne liferant industrijskih izdelkov, ne kupovalec slovenskim imenom, v omenjenem j ruskih produktov. V ta namen se letu v seji 21. oktobra pa so pre- naj preuredi železniška
ši ulici Leopardi, obsežen kos z lepim slovenskim imenom. Do lota 1876. so imenovali na municipiju v Gorici ta del s poštenim
krstili to predmestje v Borgo Acquedotto. Torej voda je le o-stala tudi v novem umetnem imenu, v ljudski govorici pa Studenec. Predmestje Cingraf ima ime po zgodovinskem nazivanju Co-roronijevega grada (Cingraf ali Grafenberg). Del ob Soči nosi lepo slovensko ime Stračice. Tako so okoli in okoli središča goriškega mesta slovenska imena živa priča, kdo od nekdaj prebiva tod.
Po Rožni dolini se pride v Ajševico, to je del proti podčaven-
m carin
ska politika in se naj sklene s Francijo, z Angleško in z Japonsko trgovinski ter industrijalni blok. Celo prihajanje nemških in avstrijskih ladij v pristane entente naj bo prepovedano. Naseljevanje Nemcev na Ruskem se naj omeji s tem, <ia bo zamogel Nemec pridobiti rusko državljanstvo šele po 201etnem nepretrganem prebivanju na Ruskem.
Za 150 galon sadjevega mošta je potreba 2240 funtov jabolk.

h
2
Jednota \
&VXXWVX \\\\\\\\\v\\^
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI UBAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve dol. aprila 1916. skupna izplačana podpora $1,144.659.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.. Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič. &ox 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, III. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo j na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, III.
— 16530 Paucevz Jakob 32, 1000, — 1269 Kraus Vincent 33, 1000, — 17977 Pluta Pavel 37, 1000, 20. apr. 1916. Dr. St. 83 čl.(ie).
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 21233 Kostanjevie Josip 20, 500, — 20097 Brežic Jernej 24, 500, 17. apr. 1916. Dr. št. 98 članov
in članic.	^
Od dr. sv. Mihaela 152, So. Deermg, 111., 21166 Simcčki Franc
38, 1000, 27. apr. 1916. Dr. št. 49 čl(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1373 Likovič Frančiška 35, 500, 11. apr. 1916. Dr. št. 239 čl.(ic).
Od dr. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 4728 Petrič Marija 19, 500.
27.	apr. 1916. Dr. št. 51 čl(ic). ,r
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 2803 Holka Marija
28,	1000, 6. npr. 1916. Dr. št. 180 članic.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 885 Kraus Matilda 28, 500, 20. apr. 1916. Dr. št. 83 čl.(ie). '	, ,
Od dr. sv. Jožefa. 103, Milwaukee, Wis., 3499 Robar Katarina 39, 500, 17. apr. 1916. Dr .št. 98 61.(ic)
Od 30, 1000
lili za predsednike Združenih dr žav. In čuj — vsi ti možje hodijo v cerkev, molijo , poslušajo dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 7529 Simečki Terezija j evangelij in pridige. Ali so ti i-. 27. apr. 1916. Dr. št. 49 čl(ip).	j menovani možje vslec
Pogovor z brezvercem.
VI.
Brezverec: Jaz sem izobražen človek, živim prosto v Ameriki in sem neodvisen od "farške komande."
Odgovor: Prijatelj, ti se jako motiš, če misliš, da si izobražen zato, ker ne hodiš v cerkev. Ti poznaš — vsaj po imenu — može: Wilson, Taft, Roosevelt, Bryan; ti možje so svetoznani vsled svojih velikih talentov; milijoni A-!mente!
merikancev so prve tri može izvo-| živali ne kratimo, živali ne hodijo v cerkev, živali ne molijo, ži-
ti v cerkev, če ti nočeš sam iti;
nihče te ne more prisiliti: ne moliti, ne postiti se, ne k spovedi iti, ne v cerkvi poročati se, ne otrok dati krstiti, ne cerkveno jih pokopavati, ne kaj darovati za cerkev — nihče te k vsemu temu ne more prisiliti, če sam nočeš. Če pa ti, rojak-brezverec, hočeš živeti in umreti brez Boga, brez vere in cerkve, prosim te:
1 nikar ne misli, da si zaradi te-ga posebno izobražen in da zato zasluziš kakšne posebne kompli-
možje vsled tega po tvo-
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 20016 Mihajlisec Teodor 21, 1000, — 6693 Kokalj Matija 27, 1000, — 9852 Kirk Ivan 29, 1000,
—	18554 Vošečko Peter 37, 1000, — 18761 Česnut Stanislav 41, 1000,
—	18871 Kotula Frane 41, 1000, 20. apr. 1916. Dr. št. 89 čl.(ic).
K dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 19041 Sekula Ivan 17, 500, 25. apr. 1916. Dr. št. 25 čl(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2870 Kokalj Marija 18, 500:
—	3484 Kirk Helena. 24, 1000, — 5668 Vošečko Marija 27, 500, — 5535 Česnut Ana 39, 500, 20. apr. 1916. Dr. št. 93 čl.(ie).
IZLOČEN ČLAN.
vali pokopljemo v jarke brez blagoslova. Če ti misliš, da nimaš neumrjoče duše, da si potomec ali sobrat opic, kdo ti mora zavidati
jem mnenju neizobraženi? Menda to t,ast? Cytc jc volja le živi kot vendar nismo izvolili za predsednike take može, ki bi imeli slamo »
v glavi? Le poglej nekoliko okrog sebe, dragi rojak! Tukaj v Ameriki imaš priliko opazovati Angleže, Nemce, Poljake, Francoze, Irce, Švede i. t. d. Vsak narod ima svoje izobražene može: profe-
žival in pogini kot žival — kdo ti more to ubraniti?
Ce ti rojak-brezverec hočeš živeti in umreti brez Boga, brez vere in cerkve, prosim te:
2. nikar ne zaničuj duhovnikov in cerkve. Duhovnik te ne more prisiliti
nike ... Pojdi ob nedeljah v njihove cerkve in videl boš te može v cerkvi skupno s priprostimi delavci. Ali se upaš reči, da so ti iz-Od dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 17276 Voglar Ivan 32, 1000, i šolani možje vsled tega neumni
sorje, zdravnike, pisatelje, odvet- hoditi v cerkev, ne more te prisili-
13. apr. 1916. Dr. št. 89 čl.(ic).
ODSTOPILI ČLANI.
| Poglej močne katoliške organiza-
ti kaj darovati za cerkev; in ker duhovnik ni in ne more biti tvoj žandar ali dacar (biric), zato — pusti ga pri miru, ogni se ga in molči in nikar ga ne kolni! Mimo j tebe gre po cesti niger; on te pusti
20. apr. 1916 Od dr. api
M dr sv. .Jožefa SS llasor, P«.. 7723 Klobuear Ivan 22, 1000, d(,fav0(l z možmi, ki s0 2nani in •. 1916. I)r. st. i9 el.(ic).	'slavni
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
PRISTOPIL ČLAN.	__
K »Ir. sv. Jan. Krstil. 20, Irpnwood, Mich., 21626 Nakič Marka 28, 1000, spr. 23. apr. 1916. Dr. št. 61 čl(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.
ODSTOPILA ČLANICA.
cije: Katoliški Boštnarji ali Vite-|pri mjru> pusti tudi ti njcga pri
poleg tebe pri miru, ravno tako ne hodiš v za cerkev.
pusti pri miru cerkev in duhovni-' ka; ne zabavljaj čez njega, ne kolni ga, ne piši zopet njega — pusti po celi Ameriki. In vsi ti j pri miru! Nobeden duhovnik
v Ameriki ni nikogar za lase vle-
najde.š bratsko združene navadne
možje teh katoliških organizacij:
Od dr. Mar. Pomagaj 121. Little Falls, X. Y., 3928 Poznie Franca ! bankirji, politiki, profesorji, sod-jkel v cerkev in nikomur iz žepa 20, 1000, 24. apr. 1916. Dr. št. 60 članic.
ZNIŽALA ZAVAROVALNINO $1000 NA $500.
Pri dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 21404 Kobe ! Matija 44, zni. 9 apr. 1916. Dr. št. 76 čl.(ic).
niki, zdravniki, pisatelji, umetniki i jemal denar za cerkev — zato pa, — vsi ti možje drug poleg druge- kakor je duhovnik olikan, ki tebe ga poklekujejo vsako leto k ob- ,,rj mjru pllsti, tako bodi tudi ti hajilni mizi in prejemajo svete I olikan in pusti duhovnika pri mi-zakrameute. Ali se jih zato upaš ,.„; Ktjor ne j10(ii v cerkev in nič
imenovati neizobražene?
........V BLAGOHOTNO POJASNILO IN RAVNANJE.
K dr. Mar. Čist. Spoč. 104, Pueblo. Colo., 7688 Butkovič Katarina 1000. spr. 24. apr. 1916. Dr. št. 60 članic.
K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin Pa.. 7689, Vlašič Sofija, 29,1 »oval, dobro in premišljeno presodi, katero zavarovalno družbo si znaš čitati kakšen sprijen časo-
ne da za cerkev, pa vkljub temu
1000. — 7690 Matko .Jaga 25, 1000, spr. 16. apr. 1916. I)r. št. 28 članic. ; bode izbral.
I V čem pa obstoji tvoja velikan-! vedno in vedno piše zoper vero. Praktičen gospodar ali posestnik, si zavaruje svoje pohištvo alijska izobrazba, dragi moj? Če si |cerkev in duhovnike, tak človek posestvo proti ognju ali nevihti. Prej nego si bode svoje imetje zava- j izdelal par ljudskih razredov, da nima nikake olike ali manire.
Ce ti rojak-brezverec hočeš ži-pis, in če znaš pisati, da lahko se- ;Veti in umreti brez Boga, brez ve-
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 7691 Ragina Katarina IS, 1000. 7692 Scpae Neža 20, 1000. — 7693 Rogale Marija 22. 1000. spr. 30. apr. 1916. Dr. št. 141 članic.
PRESTOPLI ČLAN.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. sv. Jan Krstn. 14, But te, Mont., 20381 Kure Ivan 28. 1000, 26. apr. 1916. I. dr. št. 193 j čl(ic), 11. dr. št. 197 čl(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.. 5777 Traun Kristina 22, 1000, 9.apr. 1916. I. dr. št. 193 čl.(ie), II. dr. št. 167 čl.(ic).
Človek, ki ima na razpolago kak dolar in ga hoče vložiti na obresti, previdno postopa in dobro premisli prej, ko izroči denar enemu ali druzemu zavodu v hranitev. Pameten in razsoden človek se v prvi vrsti prepriča o stanju in poštenosti hranilnice ali banke, prej nego izroči svoje trdo prislužene novce drugim v oskrbo.
Zakaj se tako postopa?
Odgovor je jako lahek in enostaven. Gospodar, ki si želi svoje j glava. Čast ti za to, kar znaš, a kaj vsak človek živeti | posestvo zavarovati, si poišče pošteno in zanesljivo zavarovalno druž-!ne zameri, učenjak pa nisi, dokler vesti. Zakaj ti zasmehuješ roja-i»o radi tega, da v slučaju nesreče ognja, prejme zavarovalnino za ka-,si m0raš s kladivom ali s krampom kc, ki hodijo v cerkev? Zakaj se
staviš kakšen hudoben dopis, in !re jn cerkve, prosim te: če znaš kleti ne samo v "mili ma- 3. nikar ne sili drugih ljudij, terinščini," ampak — kar je se- da morajo tako živalsko živeti ka-
veda bolj nobel — tudi v drugih kor ti!
jezikih, zaradi tega si še nikar ne j Prijatelj! Amerika je prosta domišljaj, da si že kakšna učena j dežela. V verskem oziru sme tu-
po svoji
tero je bil v ta namen zavarovan.
in lopato služito svoj vsakdanji norčuješ iz rojaka, ki se posti ? Za-
Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, era bode zahteval.
Človek, ki hoče vložiti denar v hranilnico ali banko, si omisli' kruhek ... zanesljivo in pošteno banko radi tega, ker hoče biti gotov, da vložen j Ti praviš, da živiš svobodno \ denar ne bode izgubil, marveč da ga bo brez zadržka dvignil, kadar j Ameriki. Kakšna je v Ameriki sn neumni, ker darujejo za cer-
kaj se zadiraš v ljudi, ki hodijo k spovedi? Zakaj očitaš ljudem, da
1000,
! svoboda, naj ti povedo gostilni- kev? Zakaj? Prijatelj, ti živiš v
1. apr. 1916. I. dr .št. 171 čl.(ic), II.! Torej, če previdno postopaš v prvem, kakor tudi v druzem, izmed i čar ji, ki morajo ob nedeljah ime- svobodni Ameriki, ti
uzivas
Ohio, 4676 Jakša Ana 17,
dr. št. 500 čl.(ic).	j navedenih slučajev, — kje se bodeš zavaroval za slučaj smrti, po- ti gostilne zaprte, če ne so pa sa-1sam svobodo, daj vendar tudi dru-
Od dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Vida 25, Cle-jškodb in bolezni? Gotovo bodeš premišljeno presodil in se zavaroval|mi zaprti v ponedeljek: o svobodi gim ljudem uživati svobodo. Ob veland, Ohio, 3075 Zupane Genovefa 24, 500, 14. apr. 1916. I. dr. št. | pri najboljši in najbogatejši organizaciji, ker hočeš biti siguren, da naj ti govorijo ponočnjaki, kate- j nedeljah ti dopoldne spiš ali greš
17 čl.(ic), 11. dr. št. 501 čl.(ie).
i v slučaju smrti, da tvoji dediči pošteno prejmejo od tebe določene I re policijski voz v ponočnih urah I na kakšno socialistično sejo, dru-
Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., k dr. Mar. Pomagaj 78, Chi-! posmrtninske deleže, kakor tudi v slučaju poškodbe ali bolezni, da v družbi slaboglasnih oseb vozi v s[ gredo pa v cerkev. Pusti jih
se ti brez odlašanja izplača na podlagi pravil določeno podpore. ' zapor: o svobodi naj ti govorijo pri miru — naj gre vsak svojo
Pavla 130, De Kalb, 1. dr. št. 247 čl(ic\
ca go, lil., 2615 Miller Jožefa 43, 1000, 16. apr. 1916. I. dr. št. 88 članic,
II.	dr. št. 181 članic.
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, III., k dr .sv
III.,	5052 Mr lak Antonija 17, 1000, 6. apr. 1916. II. dr. št. 10 čl.(ic).
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 21331 Mouc apr. 1916. Društvo šteje 413 članov in članic.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20200 Pueel Franc 16, 1000, — 12S46 Klobas Mihael 42, 1000, 24. apr. 1916. Dr. št. 479 čl.(ic).
Od dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 7310 Rutar Ivan 32, 1000, 20. apr. 1916. Dr. št. 38 čl(ic).
Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7578 Sečen Ivan 19, 1000, 31. ,mar. 1916. Dr. št. 295 čl.(ie).
Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 7641 Majdie Ivan 24, 1000, 24. apr. 1916. Dr. št. 76 čl.(ic). *
Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20966 Bolkovac Franc 30, 1000. 26. apr. 1916. Dr. št. 142rčl(ic).
Od dr. Vit. sv Florijana 44, So Chicago, 111., 18059 Gradišar Rudolf 17, 100O. — 19573 Černe Lovrenc 22, 1000, — 16638 Oberman Marko 24, 1000, — 2002 Likovič Franc 32, 1000, 11. apr. 1916. Dr. št. 239 čl.(ic).
Od dr. sy. Alojzija 47, Chicago, 111., 21076 Rardeš Franc 21, 500, 15. apr. 1916. Dr. št. 97 čl.(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18271 Kavčič Ivan 23, 500, 9. apr. 1916. Dr. št. 275 čl( ic).
Od dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16995 Pirkovcč Anton is, 500. — 4664 -Jug Matija 29, 500. — 10240 Vidič Andrej 30, 500. 23. apr. 1916. Dr. št. 76 čl(ic).
Od dr. sv. Cir. in Metoda 59. Eveleth, Minn., 19720 Sterle Anton 26, 1000, 22. apr. 1916. Dr. št. 234 čl(ic).	.. .
In ker gledaš za sigurnost, pristopi v K. S. K. Jednoto, kot naj- ječe, kjer zdilnijejo tatovi, zape- pot, oni gredo v cerkev, ti greš v starejšo in najbogatejšo katoliško podporno organizacijo. — K. S.hjivci deklet, pijanci, nezvesti mo- svoje vrste tempel. saj veš, kam. K. Jednota šteje nad 12.500 članov in članic, ter ima štiristotisoč žjc in ničvredni očetje, krivopri- Ti trosiš denar za pijančevanje a-dolarjev premoženja. V teku svojega obstanka je že izplačala raznih j sežniki, prešestniki, detomorilke. H nečistovanje, drugi pa daruje
..O svobodi naj pričajo časni- za cerkev in za domačo šolo. Pusti
iodpor v znesku $1,144.659.77. Iz tega lahko sklepaš, da se ti pri K. S. K. 3cdnoti nudi najlepša prilika biti zavarovan, kot pri pošteni! kar ji, ki v tej prost i deželi vča- ga pri miru! Vsak je zaslužil Frane 32, 1000, 24. ' *n »nočni organizaciji. Če se nočeš zavarovati za svoto $1000.00, sejsjh v naglici kaj nepremišljenega Sam svoj denar in vsak ga lahko j lahko zavaruješ za $500.00 ali $250.00. Pri tem si zavarovan tudi za j napišejo in se morajo za razne poškodbe in gotove operacije. Zavaruješ se lahko tudi proti j preveč I bolezni, če tako želiš.
Pomni, da nesreča nikdar ne počiva. Ne veš kje ali kedaj jo sre-J dragi moj, nobene dežele ni na |čaš? In ker ne veš časa, ne kraja, ne odlašaj! Zavaruj se takoj, j svetu, kjer bi človek dokler je čas. Oglasi se pri enemu ali druzemu izmed članov (ic) K. S. K. Jednote za nadaljna pojasnila, ki jih bodeš prejel. Potrudi se in pristopi pod okrilje naše slavne matere Jednote, če gledaš na sigurnost, točnost in poštenost, ter če želiš samemu sebi in tvojim i misliš, da uživaš največjo slad- £no srečo pa sedaj uživaš? Ali si dragim, dobro!	kost s tem, da se v Ameriki svo- vsled tega obogatel? Ali vsled te-
svobodno otreseš "farške koman- ga Več zaslužiš in imaš boljšo pla-de," no, to sladkost ti pa Ameri- ,v.0* Nič, prav nič!
svoja ali zapravi ali daruje ali — če ho-svobodomiselna "izvaja- cv — tudi proč zažene. Pusti vsa-nja" pokoriti v špehkamri ... Da. k emu človeku prosto voljo, naj bo
vsak človek sam svoj gospodar! Nikar ne prorokuj, da bo vsak delavec takrat srečen, ko se bo o-
kar bi hotel.
vse smel, in tudi Amerika in
njene postave bi •anijo poštenje tresel farških verig. Ti si se že in zatirajo lumparije. Ce pa ti otresel farških verig. — no, kak-
ka res privošči. Vidiš, da je v A meriki verska prostost, je vzrok
Od dr. sv. Lavrenca 63, Cleveland, Ohio, 17154 Grabnar Anton	.
26, 500, 15. apr. 1916. Dr. št. 208 čl.(ic).	rocal, da bi se kaj več krajevnih društev oglasilo in posnemalo korak
Od dr. sv. Nikolaja 67~ Steelton j Pa., 16481 Petrič Matija 24, i slavnega društ 1000. 27. apr. 1916. Dr. št. 51 čl(ic).	i ]>a__ tem, boue vcuko pomagano
Od dr. sv. Ant. ad. 72, Ely, Minn., 16785 Pavi i č Karol 17, 500, 20044 Burja Ivan 24, 1000, 17. apr. 1916. Dr. št. 98 čl.(ic).
od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 49279 Juvan Franc! 19, 1000, 18. npr. 1916. Dr. št. 228 čl.(ic).
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9342 Palčar Anton 18,; 1000. 24. apr. 1916. Dr. št. 58 čl(ič).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 20693 Peterličjša 110.550 kvadratnih milj. Da bi Montana, Nevada in New Mexico. Martin 35, 1000. 27. apr. 1916. Dr. št. 92 čl (ic).	*	; «e naredile Zedinjene države, bi	' • * *
Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18079 Knihajl Štefan 19,|se potrebovalo 27 Italij, Grško in j Klobučarji določajo velikost
Zadnji čas sem opazil v Jednotincm Glasilu, oglas društva "Marije Sedem Žalosti" 50, K. S. K. »J. iz Allegheny, Pa. Oglas je v resnici plemenit korak za omenjeno društvo, kakor tudi za Jednoto. Marsikatero izmed krajevnih društev od časa do časa napravi posebno določbo radi pristopnine v društvo. Večkrat eno ali drugo društvo določi gotov čas, ko se sprejema člane in članice v njih sredo proti jako nizki pristopnini, ali pa celo pristopnino odstrani. Ce tako društvo take premembe oglaša v Jednotincm Glasilu, mai-sikateri nečlan (ica) list čita in se potrudi, da prej ko mogoče pristopi v društvo. Drugi zopet iz oglasa razvidijo bolniške podpore, ki jih društvo članom v slučaju bolezni plačuje. Zopet s tem je pokazano onim, ki bi radi pristopili h kacem društvu, kakšne dobrote deli društvo K. S. K. J.
Ker je cena za društvene oglase jako nizka, zaradi tega bi pripo-! bojev.
Zato
ruštva "Marije Sedem Žalosti" štev. 50, v Allegheny, J delajo postave, sklenili, da v A-Pa. S tem, bode veliko pomagano društvu samemu, kakor tudi K.Jmeriki sine vsak človek gojiti svo-] I S. K. Jednoti.
Cenjena društva razmotrivajte o tem pri društvenih sejah.
Z bratskim pozdravom,
JOS. ZALAR, gl. tajnik.
Te tri debelo tiskane stavke pod številkami L) — 2.) — 3.)
tale: V Ameriko se selijo ljudje naj i>i si dobro zapomnili vsi naši vseh jezikov in vseh raznih ver. takozvani izobraženi brezverci in Če bi se država vtikala v posamez- >. Posebno pa še naši svobodomiselne narodnosti in jih zatirala in čc	nj aij socijalistični listi, in v na-bi se vtikala v razne vere in cer- jem javnem in zasebnem življe-kve in jih preganjala in uničeva- nju v Ameriki bo več strpljivosti la, potem bi v Ameriki ne bilo ni-	jn ljubega miru kakor pa danes, kdar miru in Amerika bi postala	ker bomo imeli opraviti z olikani-krajevno I dežela krvavih revolucij, dežela	mi brezverci ne pa — kakor da-! neprestanih verskih ali narodnih	nes največ z neolikanimi surovi-
nami.
so
pa modri možje, ki
(Dalje prihodnjič).
TO IN ONO.
Pred 300 leti je štel London
Zemeljska površina Italije zna- naše države: California, Arizona,
8. apr. 1916. Dr. št. 143 čl.(ic).
Dansko. Naša država Texas je tri-i klobuka s tem, da seštejejo dolži-
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9844 Možina. Franc 24, krat tako velika, kakor Italija.!no in širino njegove 1000, — 18404 Lešnak Peter 27, 1000, — 20017 Heferlle Ivan 30, 500,1 Večje kot Italija so tudi sledeče svoto pa potem delij<
notranjsme, delijo z 2.
jo narodnost in živeti po svoji veri. V to ga pa država ne sili in samo 150.000 prebivalcev, mu tega tudi ne brani. Vero u-čiti je naloga cerkvene, ne pa svetne oblasti. In ker država pripušča v verskih zadevah vsakemu i leta stara, človeku prosto pot, zato si ti, rojak-brezverec, sklenil, da se boš
Ca j se obira štirikrat na leto, ko je čajeva rastlina enkrat že 3
Avstrijski cesar Franc Josip otresel "farške komande." Da, ima največji in najbolj dragoceni v resnici: tu imaš prosto roko in opal v svoji zbirki. Ta dragoceni nihče te ne more siliti. Noben živ kamen tehta 17 unč in je vreden ' ičlovek na svetu te ne more prisili- četrt milijon dolarjev.
Blagor jim, kateri so zavoljo pravice preganjani!
(Spisal A. K.)
Kristus nam bo obilno poplačal trpljenje.
Da so premnogi neutolažljivi v svoji žalosti, prihaja slednjič tudi odtod, ker obžalujejo kako izgubo, o kateri menijo, da je tako velika, da se ne da nikdar več popraviti, češ da tolike dobrote, jim jo je odvzela nesreča, niso vstanu nikoli nikjer več dobiti, To tudi — čeravno nevedoma, — čutijo vsi oni, kateri jih pridejo
in jim zapove, pri tej priči jesti svinjino, kar je pa bilo po judovski postavi prepovedano. Ker se vsi branijo, jih ukaže tepsti z biči in jermeni. Najstarejši pa mu reče: "Rajši hočemo umreti, kakor pa prelomiti zapovedi božje." Zdaj se kralj razsrdi in zapove razbeliti ponve in bronaste kotle Potem ukaže najstarejšemu odrezati jezik, kožo potegniti z glave, odsekati roke in noge in ga — še dihajočega — peči v razbeljeni ponvi. Ko je umrl prvi, pripeljejo drugega, mu kožo z lasmi vred z glave potegnejo in, preden g* mučijo po vseh udih, ga vprašalo, če bo jedel. On jim pa ravnota--ko srčno odgovori kakor njegov starejši brat: "Ne bom!" Zato
vzdihljaju reče kralju: "Ti hudobnež vseh hudobnežev, nam ui-
tolažit, ker jim izkušajo predvsem j je trpel iste muke. Pri zadnjem dokazati, da izguba ni tako velika, kakor si jo mislijo, da se da
™ Se popraviti ali morda nado-jeer vzame« sedanje življenje, to-mestiti še z boljšim itd. č'e se jim je posrečilo, odvzeti jim to obup-Ijivo misel nenadomestljive izgube; ali če so jih eelo prepričali, da si bodo s tem kar so izgubili, pridobili še veliko več in boljšega : so s tem dobro izvršili svojo nalogo, užaljenca so potolažili.
da Kralj vsega sveta bo nas, ki umrjemo za njegovo postavo, o-budil k večnemu življenju!' Tretji prostovoljno pomoli svoje roke, rekoč: "Od Boga sem jih prejel, in od njega jih upam zopet dobiti." Enako junaško so umrli, popolnoma zaničevanje vse pregrozovite muke, še oni štirje, tako da so
Mislimo si n. pr. grozovito ža- kralj in vsi navzoči čudili toliki
lost očaka Jakoba, ko je prejel krvavo suknjico svojega preljubega Jožefa. Enajst sinov, nevrednih bratov njegovih, je tolažilo o-četa. Ali tolažba ni obveljala, marveč žalosten je očak preparal oblc-
stanovitnosti. Se najbolj ganljiva je bila smrt najmlajšega. Kralj mu s prisego obeta srečo in bogastvo; a mladenič se ne da pregovoriti. Veli tudi materi, naj mu ona prigovarja, da ji tako ostane
del neštete množice v nebeškem Jeruzalemu v nepopisljivi sreči ter pristavil: "Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več, tudi he bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker po-prešnje minulo!" Kakor blisk in strela so pretresale in vžigale nekdaj dobra srca prekrasne besede sv. apostola Pavla: "Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati prihodnji časti, katera bo razode-ta nad nami'; in pa one: "Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo in v nobenega človeka srce ni prišlo, kar je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo." O, pač so dobro umele preblage duše, kaj pomenijo te besede; škoda, da nam ne gredo tako do srca! Kar se more tu na zemlji lepega videti, še senca ni proti tisti lepoti, ki jo bomo tamkaj na veke gledali. Ko bi tukaj na zemlji naše oko zagledalo kaj takega, pri tej prič oslepi. Kar se more tu na zemlji prijetnega slišati, se ne da primerjati tistim glasovom, ki jih
Očeta. Zdaj je njegova volja, da še potrpežljivo čakamo v šoli trpljenja in se poslušno vedemo po volji svojih učiteljev, njegovih namestnikov: kmalu, kmalu pa bode tudi nam zapel konec te šole napovedujoči zvon, — milogla-sni mrtvaški zvon — in naša duša veselo pohiti domu k našemu preljubemu Očetu in k premili nebeški materi Mariji — na večne počitnice!!
sten grol), nakar so jih postrelili kakor pse. Kar je bilo bolj lepih in izšolanih armenskih deklic, se je iste odvedlo sabo kot sužnje za razne turške hareme.
Ko so Turki dovršili ta svoja zločinstva, so zaplenili vse blago in imetje umorjenih Armencev in so skušali isto na javni dražbi, za slepo ceno prodati. Ker je osta | lo v mestu le še nekaj Grkov, niše j ^nar hoteli ti iz sočutja do svojih ne-
slavna je bila zmaga Atencev srečnih armenskih meščanov niče.
DENARJE V SfARO DOMOVINO
Vam pošlje na^sigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.
Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Du-najir ali Prve Hrvatske tštedionice u Zagrebu brez odbitka.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da ne bo izgubljen. Ko smo preda ni bil izplačan, denar vrne-
pri Maratonu. Še se je podilo ki delo za bežečimi Perzijani; eden izmed zmagovalcev pa je tekel v 'Atene, ves zasopel jc klical pri mestnih vratih in po trgih: "Veselite se, zmagali smo!" in zgrudili se je mrtev na tla. — Če se bomo hrabro vojskovali v boju krščanskega življenja, kakor sem opisal, bomo lahko veselo živeli in ob koncu lahko klicali veselega srca: "Zmagali smo! Nobenega sovražnika več, nobenega boja več — vekomaj!" Ne moreni si kaj, da bi še tu
priča n i m c.
No jamčimo
sar kupiti.	1 ,	I
Vse te podatke je potrdil tudi j kovano višajo ameriški konzul mesta Trapezund tako, da jih smemo smatrati za verjetne.
Ko so Rusi zavzeli Trapezund. je ostalo samo še 20,000 meščanov živih, večinoma Grkov in nekaj Turkov. Nad 10.000 katoliških Armencev je pa našlo žalostno smrt v masakri, uprizorjeni od Turkov vsled bestijalnosti in njih maščevanja.
pa cen, ki se neptiča-ali nižajo, zato bomo poslali prejeti denar po coni onoga dne, ko denar prejmemo — včasi manj ali voč kron, kakor bodo razmere zahtevale, kolikor bo prav, da ne bo zgube na eno ne drugo stran.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali eksprA Money Order-om ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Danes pošljemo v staro domovino:
bomo tamkaj slišali; ko bi jih sli- ne pridejal besed, ki jih je nekdaj šalo zemeljsko uho, ogluši pri tej j pel eden najplemenitejših Sloven-
ko in rekel: "Žalosten pojdem k'še živ vsaj najmlajši. Toda juna-
svojemu sinu pod zemljo." Neprenehoma je še dalje žaloval — zakaj? Zato, ker si je mislil: "Kaj
ška mati otroku prigovarja ravno |nasprotno: naj povzdigne proti ; nebu svoje oči, naj se spomni Bo-
takega, kar mi je bil ta ljubljeni ga, stvarnika nebes in zemlje, in
priei. In ko bi eno samo srce obenem čutilo vse radosti, kar so jih čutila sva srečna in vesela srca od stvarjenja do današnjega dne, bi tudi to veselje bilo le senca proti oni radosti, ki jo bode tam uživalo večne čase naše sree; tu na zemlji tolikega veselja ne prenese' nobeno srce!
O škoda res, da tako malokrat in pa še takrat tako medlo, tako hladno mislimo na nebeško vese-i Ije! Škoda, da tako malokrat mi-j slimo na tisti trenutek, ko bomo vprvič zagledali Marijo, Mater,
Vesli iz Belgrada.
5 K za,
cev, — nepozabni Slomšek, ki zaupljivo že zdaj srečno uživa, kai je nekdaj hrepeneč opeval:
Kako veselo bo tam prebivati, sladko nebeško veselje vživati! Zopet se bomo v nebesih poznali,
zopet pravični pozdravljali se; srečno voščili si, hvalo dajali, polno veselja bo naše srce. Bodi pozdravljena, večna dc žela!
Ob, da bi srečno med svoje nas
10 15
20 25
.15 40 45
Belgrad, 16. marca 1916.
Te dni se je vrnilo v Belgrad |:u> zopet večje število rodbin. To so večinoma uradniške rodbine in rodbine bogatejših slojev, katere •"»<[ so bile razsejane po vseh krajih v Srbiji, zapuščene od svojih očetov, sinov in bratov, kateri so od- j J
cia m srečno vzela!
užal jenemu srcu ne prileže. Ne-utolažen mu odgovori: "Kakšno veselje mi bo, ker v temi sedim in svetlobe neba ne vidim?!" Zakaj je starček Tobija neutolažen? Zato, ker si misli, da za neprecenljivo luč očesa ga ni povračila na svetu.
Tu imate dva zgleda neutolažljivih ; a poslušajte še dva druga zgleda še večjih trpinov iz starih časov, ki so se pa znali čudovito lopo tolažiti.
j bratov, ter še pristavi te-le pomenljive besede: "Sprejmi smi;t, da te enkrat nazaj dobim s tvojimi brati vred!"
Zdaj še mati umrje z enakim pogumom — utolažena, vesela !
Hudobe bilo to, kajne? Če si kdaj potreboval kake tolažbe v življenju, mi boš rad pritrdil, da
potreboval, je tudi ne je ta sveta i sedmerimi
Jožek, ne dobim nikjer in nikoli naj se vrednega izkaže svojih j božjo, ki jo tukaj tako prisrčno več, na vsem svetu ne!"
Ali mislite si slepega Tobija. Angel Rafael se ponudi v podobi lepega mladeniča mlademu Tobi-ju za spremljevalca na tuje. Pa preden odrineta, se Rafael poslovi še pri starem in slepem Tobiju ter ga tolaži, rekoč: "Veselje ti bodi vselej!" A to prijazno angelska tolažilo se Tobijevemu pre- takšne še nisi nikoli
in pričakovati je, da boš nikoli. In vendar družina, sveta mati
častimo z molitvijo in lepim petjem in cvetjem! O škoda, da tako! malokrat pomislimo na tisti tre-! nutek, ko bomo zagledali svojega angela varilni in vse druge angele ter vse svetnike nebeške — naše presrečne brate, kolika škoda res,, da tako malokrat in še takrat tako hladno, mrzlo pomislimo na tisti presrečni trenutek, ko bomo prvikrat zagledali neskončno lepoto troedinega Boga, ko bomo tudi mi v neizmerni ra-
sli v inozemstvo. Med drugimi so se vrnili državni svetnik Nikola |(jjorgjevič in vseučiliščni profe-| isor Giga Geršič, bivši srbski ge-i Ineralni poslanik na Dunaju dr. j Maksim Dimitrijevič—Arer, vpo-kojeni podpolkovnik in bivši upravitelj kraljevskega dvora Jovan ; Pavlovič in N. liki/-, arhitekt v j stavbnem ministrstvu. — Vse bel-! | grajske ulice, katere so poškodovale granate, sedaj popravljajo in urejajo. — C. in kr. okrajno poveljstvo za mesto Belgrad je za-i
60 70 80 90 00
Kron		K ron
$ .75	200 K za.	.$ 2S.00
1.50	H00 .	. 42.00
2.20	400 " .	. 56.00
2.90	500 41 .	. 70.00
.'5.60	600 4 4 .	. 84.00
4.:»o	! 700 44 .	. 98.00
5.00	800 4 4 .	. 112.00
5.70	900 4 4 .	. 126.0U
6.40	1 1000 44 .	. 140.00
7.10 |	2000 44 .	. 2*0.00
8.50 j	3000 4 4 .	. 420.00
9.!«» i	I 5000 44 .	. 700.00
11.30 |	6000 44 .	. K40.00
12.70 j	JSOOO 44 .	.1120.00
14.00 j	10,000 44 .	.1400.00
Turška grozodejstva.
Petrograjski dopisnik nekega I večjega ehieaškega dnevnika je j poslal minuli teden svojemu listu
obširno brzojavno poročilo o sko-	___________
raj neverjetnih turških grozodej-1 povedalo, da se popišejo vsi polje- (Butter) oglasite v moji mlekarni, sivih, katera so se vršila nedavno i delski stroji. — V okolici Belgra-v mestu Trebizond, Armenija, pre- j da obdelujejo sedaj tisto polje, dno je to mesto padlo Rusom v katero je ostalo neobdelano. Do-roke. Iz tega poročila lahko po-1 seda j je izdal guvernement za se-
AMERIKANSKISLOVENEC bančni oddelek,
1000 X. Chicago St., JOLIET, ILL.
TEL.: CANAL «027.
PRVA SLOVENSKD-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
ISIS W. 22nd St.. Chicago. Ill.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo.
snemamo, da so krvoločni Turki imena (zavezniki Avstrije!?) v Trebi kron.
za soeivja že nad 40.000 — Ko se je vojska pričela,
svetimi junaškimi sinovi tako u- dosti vzkliknili: "Gospod"! tukaj
tolažena, da vsi povrsti celo veselo pretrpe tolike nezaslišne bolc-
iiam je dobro biti!" In dobro nam bo, — neizmerno dobro —: na vse
najmanjšega strahu, neskončna radost s<
čine. Odkod to? Upanje večnega veke, brez plačila jih vzdržuje. Vendar ti da bi naša srečni niso še poznali Jezusa tako, kaj zmanjšala ali celo prejenjala.' kakor ga mi poznamo. Videli so Zatorej veselimo se, radujnio se
ga šele v trdnem upanju, kakor v neki megli preroškega napovc-danja. Ali mar nas ne bo sram,
eenjali nad ondotnimi kristjanski-mi Armenci taka grozodejstva, <la , preletava človeka strah, če o njih »1 čita.
Navedeni dopisnik je zvedel podrobnosti o tem nečloveškem že zdaj — v sredi dušnih in teles-1 početju v Trebizondu od Mme
zondu pred padcem tega mesta po-j se je deloma popravljalo omrežje
električnega tramvaja. Vsa ta popravila pa še oddaleč niso bila do-gotovljena. Tudi tu je bila prva naloga e. in kr. stavbnega oddelka ne samo da popravi tramvajsko progo, katera je bila vsled bombardiranja poškodovana, ampak
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po hišah točno viak dan o pravem času.
Za obilna naročila ee toplo priporočam:
F-RA.JVK C HILL.
ikrrentko-hrrat tki mltk«
nib bridkosti, ker nas čaka kaj za naš tako kratki trud plačilo -
tam-. Kamlukhline, članice Rdečega kri
ža,
toli-
- na
Nobenega ne poznamo iz stare i da mi, ki smo poučeni v vseh na- ko nedopovedljivo
večer našega življenja, kateri jc slehernemu izmed nas — otroči-starčku — tako blizu!
zaveze, da bi bil tako zelo tolažbe potreben kakor ubogi trpin Job. Znano nam je, koliko bolečin jc i-mel prestati ta mož, znano je tudi, kako slabe tolažnike je imel. Žena ga ni tolažila, marveč ga je še izkušala ujeziti, ko bi bilo pri njem to sploh mogoče; tudi njegovi trije prijatelji se niso izkazali kaj bolje v tem ožiru: torej mu ne ostane drugega, kakor sam se mora potolažiti, če noče sploh ostati brez tolažbe. Izvrstno se mu
ukih Jezusovih, ki se nam tolikokrat pred oči stavi veličastni zgled Zveličarjev, ki se nam tolikokrat opisuje njegovo krotko in potrpežljivo Sree, ki se nam tolikokrat ponavljajo njegove kraljeve obljube: vendar še godrnjamo in vsakemu, ki nas -hoče poslušati, razkladamo in potožuje-mo svoje primeroma tako male križe.
Nalašč sem vam povedal zglede iz starih časov, da vidite, kako to posreči. Ze prej, ko še nesreča tolažilno moč je imela prava veni bila do vrha prikipela in ga še niso nadlegovali nespretni tolaž-niki, se je sam tolažil, rekoč: "Go- senca naše svete katoliške vere. spod je dal, Gospod je vzel; Go- Ko bi vam hotel popisovati zgle-spodovo ime bodi češčeno!" A de sv. Kristusove Cerkve, ne pri-zdaj — takorekoč na vrhuncu bo- dem na konec, kajti tu ne gre na ločin in trpljenja — se nam poka- tisoče, marveč tu gre na milijone, že ubogi od temena do podplatov Hočem reči, milijone in miljone s hudo oteklino in gnusnimi rana- je bilo v sv. katoliški cerkvi takih mi obdani trpin Job še v veliko plemenitih ljudi, ki so z veselim
ra že v stari zavezi pri Izraelcih, dasi je bila le predpodoba, — le
cu m
O pač res, to besedo "tako blizu!" si globoko zapiši v srce in v možgane, da se je precej spomniš, ako te zadene bridkost katerakoli, dušna ali telesna. — Spomni se tc besede, kadar se ti v daljavi zbirajo črni oblaki nesreče, ter misli: "Četudi pride nevihta, saj bo kmalu minila!" Spomni se to; besede, če že nevihte vihar glasno
vi se je nedavno ondi nudila Ta usmiljenka je govorila tudi ; ameriškim konzulom Oskar Heizerjeni iz navedenega mesta ki se jc napram nji izrazil, da on nikdar ni mislil, da zamorejo biti Turki tako živinski in krvoločni kajti klanje Armencev v mestu Trebizond se mora prištevati najbolj grozoviti masakri sedanje vojne.
Ko so se ruske čete pomikale v bližino tega mesta, so Turki pomorili vse trehizondske kristjanske Armence, nad 10,000 po številu
žvižga in hudo razsaja okroo: tvo- Turški vojaki so z nasajenimi baje glave; hrabro stoj ter reci ti- joneti preiskali vse hiše, kjer so
homa ali glasno: "To bode trpelo le nekaj trenutkov, in potlej mi
bivali Armenci; v teh hišah so najprvo pomorili slabotne starčke, o-
bode zopet pasijalo ljubo solnee, t roke so pa pobrali skupaj in iste solnee večne radosti!" Neki svet gnali venkaj iz mesta k morski o-
>si luči. Kako pač? Ozira se u-božec okrog sebe, na gnojnem ku- j trpljenje, pu sedeč. Nikjer ne zagleda tolažbe. Vse obilno premoženje je izgubil vse svoje ljube otroke, izgubil neprecenljivo zdravje svoje; umolknila je žena; prijatelji ga še nemo odstrani pogledujejo: ozre se še na svoje ranjeno telo in glej
—	ravno odtod, odkoder bi bil človek najmanj pričakoval tolažbe, zajema najslajšo tolažbo ter kliče: "Dokler je sape v meni, moje ustnice ne bodo govorile nič krivičnega. Ako me tudi Bog konča, hočem še upati vanj. Zakaj saj vem, da živi moj Odrešenik; poslednji dan bom vstal iz zemlje, bom zopet s svojo kožo obdan in v svojem mesu bom gledal svojega Boga!"
O, kako nas osramoti ta zgled
—	nas mrmrajoče, vedno vzdihujoče in jadikujoče kristjane. Vendar on še ni poznal zlatih besed iz ust Jezusovih: "Veselite se in veselja poskakujte, ker vaše plačilo je obilno v nebesih."
Enako bleščeč zgled prave tolažbe v najhujšem trpljenju nam je tudi Makabejska mati s svo-
jimi
sedmerimi sinovi. Siloviti kralj Antijoh reče namreč vso to blago družinico predse poklicati
srcem trpeli za Jezusa najhujše ki so prepevaje pozdravljali najgrozovitejšo smrt; želeli so si le še večjega in bridke jšega trpljenja, kajti življenje brez trpljenja se jim je zdelo dolgočasno in prazno. Znana je svet-niškojunaška beseda sv. Terezije: "Trpeti ali umreti," in sv. Magdalene Paeiške: "Ne umreti, marveč trpeti!"
i O, da bi vam jaz mogel dopovedati, s kakšnim čuvstvom so poslušali in s koliko navdušenost ji so sprejemali v svoje srce Jezuso vo obljubo: "Vaše plačilo bo veliko v nebesih; — stoterno boste prejeli, kar tu izgubite v mojem imenu, — kozarec mrzle vode ne bode brez plačila; — pride ura, ko bodo slišali vsi, ki so v grobeh, glas Sinu božjega in bodo vstali, kateri so dobro delali, k vstajenju življenja; — pridite, blagodarjc-ni mojega Očeta, in posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta; — pravični pojdejo v večno veselje!"
O, da bi vam mogel dopovedati, kakšen vtis so imele do njih raz-la.ge apostolov o teh Jezusovih obljubah. Z drhtečim srcem so poslušali sv. Janeza, ki jim je razlagal, kako je v zamaknjenju vi-
škof je imel navado reči, če ga je zadelo kaj hudega: "To jc le majhen oblaček, ki pojde mimo." Zapomni si ta zlati iz rek! Sv. Avguštin pa piše čni mir bi se moral kupiti z večnim delom. Toda kolika je usmi-ljenost božja! Bog ne pravi: milijon ali tisoč let morate delati; še petdeset let vam ne odloči, da bi
bali, kakor živino. Število teh nesrečnih žrtev je znašalo več sto. kmalu< Žalostno je bilo gledati, kako o-bupno in prestrašeno so ti malčki "Ve-1 stopali na svoje morišče; dosti je bilo med njimi takih, ki še niso zamogli dobro hoditi in govoriti a turška puškina kopita so te nedolžne žrtve prisilila korakati ali lezti v smrti posvečeni človeški
da dokonča vsa popravila, katera so pričeli že Srbi. Razen tega so zgrajene tudi nove proge, katere S i vodijo k raznim bolnišnicam. Za-j raditega je zgrajenih novih prog za 2500 metrov. Nove žice se je moralo napeljati za 4420 metrov, a stare žiee se je moralo popravi-! ti v dolžini 1530 metrov. Od 1. februarja se smejo na tramvaju voziti tudi civilne osebe. Dnevno se pelje povprečno 8000 oseb. Razen i tega se uporablja 30 do 40 voz tudi za prevoz raznega materijala. — Vojno sodišče etapnega poveljstva št. 8 je dne 28. februarja t. 1. spoznalo krivini srbske državljane Ivana Gjosova, Jovana Dimi-ea, Dina Nikolova in Dina Markova, vsi iz Krivopolja, ker so kradli razne stvari, ki so last zavezniške vojske ter so bili obsojeni: Ivan Gjosov, Jovan Dimič in Dina Nikolov, ker so pri tem nosili bolgarsko uniformo in orožje, na smrt, Dina Markov pa na deset let težke ječe. Na smrt obsojeni so bili ustreljeni.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. ° K. J. se uljudno vobijo pod zastavo
jih delajoč preživeli, ampak pra-jčredi. Dospevši do vode, so Tur-vi: "Delajte, trpite kratki čas svojega zemeljskega življenja in to vam bo pridobilo neskončno slavo.''
Učimo se od otrok v šoli, kakor
naučimo ravno od nedolžnih o-tročičev. Dobri otroci v šoli tako lepo mirno sedijo po dve ali tri ure skupaj, da se jim je kar čuditi. To sami dobro vemo, da se jim ne zdi prijetno, tako dolgo pri
miru sedeti in pazno poslušati; pat ►Američanov je prosila turške čast-
s čim se tolaži ljuba nedolžnost? Kmalu bo ura bila ali šolski zvon zapel — si mislijo — in potlej se razidemo na prosto, vsak na svoj kraj — domu! To velja za posamezne šolske dneve; ža šolsko leto je pa račun zopet drugačen. Komaj se je dobro pričela šola, že mislijo na počitnice, — na "va-kance" ter štejejo najprej mesece, potlej tedne in dneve, slednjič že samo ure, ki jih še ločijo od časa, ki ima za dijaško uho tako
ki pometali vse te otroke v morje. Tu so se nudili gledalcu nepopisni prizori, kako so otročiči vpili in stegali svoje ročice iz vode iskaje pomoči in rešitve. Pa vse zaman!
se tudi sicer največ sreče lahkOlTurška sovražna srca do kristjanov se niso dala omehčati; pometali so namreč vse otroke v morje kakor podgane.
Mme. Kamlukhlina, ki je na svoje lastne oči to grozodejstvo o pazovala v družbi nekaj Grkov ir
ljubeznivo prijetno ime*!
Tudi mi smo otroci nebeškega
nike, da naj ustavijo to bestijal nost. Ti so se ji z zasmehovanjem rogali in zatrjevali, da bodo pre rezali vrat vsakemu Grku ali ko mu drugemu, ki bi skušal mord? skrivati pod svojo streho armen ske otroke.
Nepopisni so bili tudi prizori a Trebizondu tedaj, ko so Turki klali in streljali armenske žene in de kleta. Z golim bajonetom so spra vili Turki najprvo vse žene in de klice iz njih stanovanj na velik
♦ 4rg pred mestno hišo. Ondi j<
morala vsaka skopati si svoj la-
Kako je postal laški kralj zet kralja Nikole.
Dočim je še bil Viktor Emanuel III. prestolonaslednik z naslovom princ Neapolski, je njegova ženi-tev delala celi vladarski rodbini mnogo skrbi. Dejstvo, da smatra papež laškega kralja za uzurpa-torja, je oteževalo, pravzaprav o-nemogočilo, da se oženi mladi princ, s katero izmed princezinj iz bourbonske, habsburške, orleanske ali kake druge katoliške knežje rodbine. Iz te neprilike je svojim pomagal princ sam, ker se je odločil za črnogorsko princezinjo Jeleno. Viktor Emanuel je videl lepo princezinjo na svojih gostih potovanjih po morju ter se v njo zaljubil. Njegovo ponudbo je prineezinja sprejela in za ceno kraljevske krone izpremenila svojo pravoslavno vero v rimsko-ka-toliško. Ta zakon je bil zakon ljubezni, a obenem z njim se je pričela nova nolitika Italije. Cris-pi je to ženitev uporabil za prvo akcijo na Balkanu, s katero je mislila Italija utrditi svoje gospodarstvo na Jadranu, katera je pa ravno v tej vojni doživela popoln polom.
zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-i raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko rboli in ravno tako Zopet do ozdravi.
Stavbiasko in posojilno društvo
'SLOVENSKI DOM'
Chicago, 111.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanjul
Rojaki izven Chicaga I — Pišite za pojasnila l
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik.
* nT.AfiTT,0 K S. K. JEDNOTE.- 10, MAJA
7
Novice iz stare
KRANJSKO.
Deželni odbor kranjski je izrekel Egonu baronu Winklerju c. kr. seke. šefu v p. povodom smrti njegovega očeta, bivšega deželnega predsednika, Andreja barona Winklerja, sledeče sožalje: "Ob smrti Vašega gospoda očeta, Andreja barona Winklerja, sprejmi Vaše preblagorodje izraz iskrenega, pretoplega sočutja kranjskega deželnega odbora. Dežela Kranjska se hvaležno spominja mnogoletnega blagonosnega delovanja plemenitega pokojnika, ki je imel gorko cutje in jasno umevanje za deželo in njeno prebivalstvo, ter mu ohrani za vse čase časten spomin".
Umrla je v Ljubljani gospodična Olga Vilharjeva, hči pokojnega rodoljuba Ivana Vilharja in netjakinja pesnika Miroslava Vilharja.
Umrl je e. kr. poštni oficijal Janko Voglar v Ljubljani.
Umrl je na Marije Terezije cesti št. 1 v Ljubljani gospod Luka Noč, železniški mojster v pokoju, v starosti 65 let.
Smrtna kosa. Umrl je v Mali Sevnici pri Trebnjem 83 let stari posestnik Bizjak.
Samoumor. Občinski revež Jožef Kozoglav iz Št. Jošta, občina Smihel-Stopiče, se je obesil dne
marca na podu posestnice Veronike Žagar v Stopičah. Čeprav je bil Kozoglav pijanec in je živel od beračenja, vendar je imel čistega premoženja v znesku 780 K, katerega je imel shranjenega pri Veroniki Žagar.
V srbsko-italijanskem ujetništvu umrl je dne 9. januarja 1916.
Tovariši smo bili v hudem položaju; že drugi dan nismo imeli niti drobtinice hrane. A obupali vendar nismo. Zapel sem: "Dekle, zakaj tako žalostno..." in dasi globoko pod snegom, smo postali vendar dobre volje, čeprav je bilo malo upanja, da pridemo živi na varno. Kuhali smo čaj iz snega in bogme prišli smo vsi do spoznanja, da šrapneli niso tako strašni, kakor je strašno, če je človek živ pokopan pod silnim snegom. A 5. marca je vendar prišla patrulja in nas je rešila. Ah, kako veselje nas je prevzelo, se ne da popisati. Pozdrave in krepki: Na zdar! Če-tovodja Edvard Roš iz Ljubljane, metalec min, desetnik Ivan Kosig, poddesetnik Iv. Kulovec, sanite-tec Franc Muravec, desetnik Ka-rol Marušič, desetnik Martin Re-žek, infanterista Štefan Jeršin iz Ljubljane, Mirko Bramig, Franc Janša, Vinko Pevec, Ljudevit Papež iz Novega mesta, F. Pire, Alojzi j • Pere, Jožef Lekš, čelovo-dja Gabriel Hauptman iz Ljubljane, vodja ski-patrulje.
Kako je nastal Kras? Veličastno pusto ozemlje Krasa, ki je bilo in bo ob alpski bojni črti, v Čr-nigori in v Albaniji prizorišče tolikih vročih bojev, se mora označiti za ogromen spomenik človeške nespameti. Da je Kras postal gol, piše dr. V. Smidt v Lipskem izhajajočem listu "Natur," je vzrok to, ker je bilo ozemlje oropano vsega rastlinstva. V prejšnjih časih je pokrival ves Kras gost gozd, kateri je še do danes ohranjen v Trnovskem gozdu in v nekaterih dolinah. V srednjem veku se je les silno izrabljal in z visokim drevjem je izginilo tudi vse grmičevje. Rodovitna zemlja
pri v aeah. Ud začetka vojske jc služil pri črnovojniškem 27. peš-polku ter je bil lani, ko je Kovo-szova armada prekoračila Savo, od Srbov ujet. Po prestanih mukah in stradanju skozi Srbijo, Al-
na otoku Asinara trgovec in posestnik Franc Hribar iz Vidrge1 T-V '^ Y r , "" 1 .*" '^""J"
. 1T v .	„ 4l . , . bila odplavljena in pokazala se je
pri v aeah. Od začetka vojske jc , , , , . . , , . ,
gola skala, na kateri deluje le voda. Že mnogo let se trudijo, da pogozde Kras. To je zelo težavno delo, a posledice tega pogozdovanja bi mogle biti velike šele čez
. . . ,par stoletij. Sedaj se je doseglo banijo m iz V alone na Asmaro je • ,	.	, ,
' , . ,	, I izboljšanje na morskem obrežju v
našel pokoj v grobu na asinarskem l . • • v
...	,,	v . . notranjosti je pa Kras se pust in
obrežju. Po blagem mozu žaluje	. v, ,
...	, , . prazen, opomin človeku za vse ca-
nlogova rodbina, za katero je z t	, ..
... . , ' se, da ne sme postopati nespamet-neumorno pridnostjo in delav-	. . , ,
, , , v , . # ,.	no z naravnimi zakladi,
n ost j o skrbel, žaluje tudi obema
in sploh vsak, kdor ga je poznal. , S}*dkor- Povodom vpeljave Slovenci bi tako vernih, delavnih sladkoi'nih nakaznic bo gotovo in blagih mož zlasti danes potre- z1an1lmal° *lede£e: Avstrija je na bovali. Bodi mu lahka tuja zem-i ^orjii ena najbogatejših dalja, med nami pa blag spomin! f Evrope. Leta 1905/06. je pri-
Vič. Spodnjim Vovkovim na Vi- (ielala	14f ™l>J°iia
ču je te dni dopisnica iz Rusije na-! tov sladkorja, od katerega je lepi«, vila veliko veselje in tolažbo. Ita 190S- nad 8 m^Jonov stotov Sin Franc, o katerem več ko eno\TOm*}° v mozemstvo. Leta 1914 leto niso nič slišali, jim je pisal, ,m 1915' f bila množina pridob-da je zdrav v ujetništvu ter poz. f nega sladkorja posebno bogata, dravlja vse Vičane in druge znan- Zna^la okoli 16 milijonov sto-
ce. - Tine Dovjak, katerega so P,ol.e^ te*a b,1° se okro^l() sneženi plazovi te dni zasuli tam i ^ mihjonov stotov stare zaloge, nekje blizo Sv. Vi šari j, je kot vo-!Vsled "bruha vojake je padel iz-jak' delal Vičanom vso čast. V0. voz sladkorja na tretjino prešnje-iaška oblast je staršem v tolažbo letavf- J- okro^° 3 nnhjone
poslala dve srebrni svetinji večjo stot™' CePrav * rned teni *asom in manjšo, ki ste krasili njegova P^delovanje zaostalo, na drugi
junaška prsa. Vojaki-tovariši pa ltT*m SV? "voz v nevtralne de-sporočajo, da so izgubili s Tine- fde povišal. ni misliti, da bi sla*i-tom najboljšega tovariša. Ako bo korJa zmanjkalo ali pa so si ga količkaj mogoče, bodo starši po- »!e™la Požeruhi ze toliko nakopi-skrbeli, da se bo njegovo truplo tM 1" *
prepeljalo domov, da bo počivalo ',Mi se moramo najti, sicer te-na domačili viških tleh.	če obila kri tam zunai zastonj..."
Časniške izgube. Praporščak p°d naslovom "Nova Avstrija" Franc Basilio, 97. pp., ranjen;■ P»še dr. Karol Hilgenreimer v praporščak dr. Viljem Bauer, 97. "Bonifatius Korrespondez". "Ko-pp., ranjen; praporščak Josip & Pred letom dni marsikdo pislil, Cvetko, 87. pp. (Gaberje), ra- jcla moramo srca bojevnikov proti njen; poročnik Ivan Kapalka, 87 J sovražnikom okrepiti s kletvino, pp., mrtev; kadet Milan Plut, 97. teda.i smo mi svarili: ne sovra-pp., ranjen; nadporočnik Ernest »tvo do sovražnika, ampak ljubc-Steiner, 9. lov. bat. (Beljak), mr-|zen do domovine naj vodi orožje; tPV	'ne: "Bog kaznuj Anglijo!" am-
Dom na Vršiču je plaz popolno-1 Pftk "Bog blagoslovi Avstrijo!" ma razdejal in odnesel.	!Ce .le cel° Proti narodom, s kateri-
Rešeni izpod plaza. PodpisaniI mi smo v boju, krščansko geslo: pošiljamo pozdrave vsem svojim| ljubezen, tedaj mora ta beseda dragim. Prebivamo na visokih j predvsem najti odmev v naši de planinah v globokem snegu, ki ( želi: ljubezen do narodov, s kate-nas je hudo zametal, tako da se terimi smo po božjem sklepu zve-človek ne more ganiti, in snežni zani za skupno rast. Seveda ne go plazovi drčijo na nas od vseh stra- vorimo o spravnih konferencah in ni. Prvopodpisani sem bival na drugih političnih podjetjih: vsak-robu visoke gore s tremi možmi, do izmed nas naj osebno v sebi u Zamet en i smo bili tako, da ni mo- ^vari košček Nove Avstrije. So-gel nihče do nas hrane prinesti.! vražnika tam zunaj nam odganja Da bi se rešil, sem splezal na pod- naša hrabra armada, notranjega strejše naše barake in odtrgal de- sovažnika, ki je zunanjemu vzbu-ske ter tako napravil izhod iz dil pogum, mora vsakdo tu doma snežnega groba. A ko sem se pre-,P™ sebi pobijati. Mi se moramo rinil ven, sem se kar pogreznil v najti; sicer teče obila kri tam zu-snegu. S tovarišem sva odmetava- naj zastonj . . . la sneg do vhoda naše barake in "Njega ni . . ." v nemščini, delo £e uspevalo, a kar naenkrat," Reichspost" prinaša znano Sije ptibučal strašen plaz proti na-jmon Gregorčičevo "Njega ni" v ma. Kar sapa mi je zastala. Sko-1 lepem prevodu našega odličnega čil se in v ozadje barake in poteg-i rojaka Rudolfa pl. Livnograda. nil dvojega tovariša za seboj. Bila Dunajski list je priobčil že vec sva na varnem, a ves najim prej- Gregorčičevih in zdi se nam, da šnji napor je bil zastonj; kar sva j misli pl. Livnograd podati Nem-bila napravila, je plaz vse zasul, ceni vse najlepše Gregorčičeve pe-
smi, kar tudi mi hvaležno in z veseljem pozdravljamo. 4|Jf|g|
Obsodbe. Dva nastavljenega Gospodarske zveze v Ljubljani sta bila minole dni po § 18., zakona o živilih, obsojena, eden na 11 dni, drugi na 7 dni zapora. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo tudi nekega Haberja iz Maribora zaradi navijanja cen na 2000
kron globe.
Vpijanljive pijače in vojni ujetniki. Notranje ministrstvo je prepovedalo dajati vpijanljive pijače vojnim ujetnikom gostilničarjem, kavarnarjem in zasebnikom. Prestopek se kaznuje s 15dnevnim zaporom ali z 200 K denarne globe.
Odvzet poštni debit. Bosenska-hcrcegovska deželna vlada je od-, vzela poštni debit listu "Ceško-slovenska Samostalnost," ki izhaja v Annemassi v Franciji.
Nemščino je pozabil. Često se pripeti, da pri ljudeh, ki jih zadene kap, nastanejo prav čudne posledice. Rajni ljubljanski spiritual Bulovee ni znal več brati, ko ga je kap zadela, dasi je bil drugače še precej okreval. — Nedavno je v P. na Koroškem bil opominjan od kapi posestnik A. R., ki je nato popolnoma pozabil nemški jezik, slovenskega pa' ne. A čudo-vitost je vtem, da je bil ta mož, rodom Slovenec, poprej hud nemški nacijonalec. Sedaj se znova u-či nemščine. — V Stuttgartu na Nemškem je meseca decembra 1915 umrl profesor F. B., katerega je zadela meseca oktobra kap. Ko je za silo ozdravel, ni nobenega človeka v hiši poznal, tuje ljudi, sosedo itd., s katerimi poprej ni kaj mnogo občeval, pa je poznal.
Prisilno varčevanje mladih delavcev. Svetovna vojna je mladino že od 16. leta naprej spravila do dobrega zaslužka. Posebno v | Nemčiji ima izredno visoke zaslužke. Nezrela mladina pa je ta j obili denar dostikrat tako rabila,! da je bilo njeno zdravje in nrav-j nost v nevarnosti. Vrhovni po-' veljnik v pruskih Markah je zato odredil, da se mladini pod končanim 18. letom od tedenskega zaslužka ne sme izplačati več kakor IS mark in k večjemu še eno tretjino višjega zaslužka: ostanek mora delodajalec naložiti v hranilnico, (ia bo mladi delavec ali delavka po končani vojni imela nekaj premoženja.
Izvoz piva se znatno omeji. Iz Plzna se poroča, da v kratkem iz-j ide naredba, ki skrajno omeji izvoz piva. Nekaj malega bodo smele izvažati le tiste pivovarne, ki so prejšnja leta izvažale svoje izdelke v sedanje zavezne ali nevtralne države.
STAJERSKO.
Pogreb pokojnega barona Winklerja v Gradcu: V soboto, dne 18. marca, popoldne vršil se je v Gradcu pogreb umrlega pok. deželnega predsednika g. barona Andrej Winklerja z kolikor mogoče veliko častjo. Poleg sorodnikov bila je zastopana tukajšnja c. kr. vlada po namestniku eksc. Clari, podpredsedniku; polic, preds. dvorn. svetniku Wajda, tržaško višjesodno predsedstvo z državnim pravdnikom, tukajšnja čitalnica po deputaciji, deželno j vlado kranjsko je zastopal podpredsednik grof Chorinsky. Pogrešali smo zastopstvo dežele kranjske in stolnega mesta Ljubljane, čegar častni občan je bil pokojni. Navzoči so bili tudi oddelki goriških dijakov in goriški deželni glavar. Seveda so bile vse molitve samo latinske, ni se slišala ne nemška še manj pa pokojniku ljuba slovenska beseda. Tako je legel v grob v tuji zemlji človek, ki je vse svoje življenje živel za slovenski narod. N. v m. p.!
Nesreča na železnici. Štajerski mojster Južne železnice Rudolf Rebol iz Maribora je med postajama Judendorf in Gratwein prišel z nogo pod vlak. Seveda mu je vlak nogo odtrgal. — Pri Mariboru je vlak nekemu delavcu odtrgal glavo.
Nalezljive bolezni na Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem so uradno priglašene sledeče nalezlj ive bolezni: Trebušni legar: 8 slučajev v Celju, 7 v Mariboru, po 2 v Lueah, Gornji Bistrici, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Vurbergu, Radgoni in pri Sv. Vidu. Davica po 3 slučaji v Mariboru in Celju, po 2 slučaja v Trbovljah, Gornjih Žrjaveih, Slatini, Šoštanju, Škr-1 a tic a: 32 slučajev v občini Zaku-šak pri Ptuju, 4 v Mariboru, po
2 v Ptuju in v Mozirju. Osepnice; 4 slučaji v Grižah, 2 v Žalcu, 2 v Celju in 2 v Mariboru. Otrpnje-nje tilnika: 1 oseba v Mariboru.
Odvetniški izpit je napravil pri zagrebškem nadsodišču dne 17. marca gospod dr. Karel Škapin, sedaj kadet v Mariboru.
General infanterije Edvard baron Succovaty, nekdanji poveljnik tretjega kora, je izdal zdaj brošuro, v kateri se z vso odločnostjo izreka za najtesnejšo zvezo med Nemčijo in Avstro - Ogrsko. V brošuri priznava, da prej ni i-mel ravno prijaznih čustev za Prusijo, da pa je opustil to stališče popolnoma, in da ima, čuvši prusko himno, ravno tako solzne oči, kakor če čuje avstrijsko. General Succovaty se popolnoma vjema z načeli, ki jih propagira nemški poslanec in publicist Na-umann, češ, sedanja vojna je po-! kazala potrebo, da se Avstro - O-: grška in Nemčija še tesneje združita, kakor sta že bili pred vojno. General Succovaty meni, da bo trajala vojna še jako dolgo, če ne nastane v sovražnih drža^ vab revolucija in da tudi prihodnji mir ne bo trajen, nego le bolj premirje. Vojaško, pravi general Succovaty, smo z Nemči jo združe-i ni že v enoto, kar se jasno spozna iz tega, da je bilo višje poveljstvo nad združenimi armadami v Srbiji poverjeno nemškemu general-feldniaršalu Maekensenu, dasi je vojna proti Srbiji pravzaprav naša vojna. Ogenj vojne, pravi general Succovaty, je Avstro - Ogrsko in Nemčijo skoval v vojaško enoto in po vojni se obroči te enote ne smejo zrahljati. To je naloga nemških in avstrijskih državnikov. General Succovaty živi v zaslužnem pokoju v Gradcu, kjer je tudi izšla njegova brošura, ki ima naslov: Ein alter Oesterrei-cher und Friedrich Naumanns Mittelevropa.
Vojni čevlji. Na Štajerskem so res začeli izdelovati "vojne čevlje", namreč čevlje z lesenimi podplati. Najprej bodo s takimi čevlji preskrbeli šolsko mladino, potem pa jih bodo dobivali tudi odrasli. Nismo v stanu presoditi, če naša industrija ni v stanu, preskrbeti zadosti podplatov, da je treba poseči po lesu. To je pa gotovo, da se vsaj glede usnja u-ganja brezvestno ode ruš t vo. Ce lakomna baba primeša mleku nekaj vode in jo zasačijo, je kaznovana ; to jc prav in vedno nekoliko pomaga. A če se pogleda, kake kakovosti je sedanj usnje, ki je morajo ljudje tako drago plačati, pa sc človek nehote vpraša, zakaj se v tem oziru nič ne ukrene. To vendar ni ravno potrebno, da bi vsak usnjar postal milijonar.
—	Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborski listi poročajo, da je bilo v mestu kontumaciranih več vojaških oddelkov in da so izdale vojaške oMasti najstrožje odredbe proti širjenju nalezljivih bolezni.
—	Uboge Slovenske gorice. Iz
Slovenskih goric poročajo: Zadnje deževje je napravilo v naših krajih veliko škode. Ne samo, da je vse zaostalo, so še nastali vsled prevelike mokrote plazovi. Cele parcele vinogradov, sadonosnikov, njiv in gozdov je zdrknilo v nižine. Ceste so v takem stanju, da ni mogoče voziti. Hudo bo letošnje delo na polju. In ves gnoj je še za izvažati. Slaba prede.
PRIMORSKO.
Iz Gorice. Dne 19. marca na vse zgodaj je bilo zopet videti več vrst italijanskih ujetnikov, ki so korakali na železniško postajo eden izmed njih se je oglasil in rekel, da je bil že dve leti v Gorici v službi. Pripoveduje se, da leži iz sedanjih bojev pri Rubi-jah, ob Soči in v Grojni na tisoče mrtvih italijanskih vojakov. ^ Goriška policija dobi sivo vo-^ jaško obleko. — Mehaniku Per-šiču je bil ukraden bencinov motor dveh konjskih sil. — V zemlji je še vedno dosti krompirja od lanskega leta, katerega ljudje iie morejo pobrati, ker je preblizu sovražnih jarkov. — Vreme se je zjasnilo in tudi topovi precej mirujejo. Dozdaj je največ trpel levi del mesta, posebno proti južnem kolodvoru. Muličeva tovarna za kmetijsko orodje na Miren-ski cesti je uničena. Muličevi sinovi so že pred vojno z Italijo u-tekli na Italijansko. Mulič je imel tovarno tudi v Batujah tik vipavske železnice. Hiša mehanika Brisana pri podgorskem mostu je do tal podrta. — Mestni občinski urad je izdal ukaz, da se morajo zglasiti vsi moški in ženske od 14 let naprej. — Kave ni več dobiti ; za sladkor dobimo izkaznice. — Sedaj se bode zopet začelo izdajati legitimacije civilnim ose-' bani za nujna opravila.
Dne 20. marca se je spravil sovražnik s svojimi topovi na levi del mesta, kjer je južni kolodvor, potem na Korzo in Tržaško cesto;! padale so granate velikega kalibra. Na Korzu je zgorela lepa nova hiša pokojnega zidarskega mojstra Rossija; ognjegascem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na druga poslopja in vile. Več lepih velikih dreves, ki so bila kras ulice, leži na tleli. — Tovarna za vžigalice na Tržaški cesti je tudi dobila veliko poškodb in se podirajo še tisti zidovi, ki so ostali pokonci. V šolski ulici je danes posebno trpela vila grofa Coroninija, pa tudi druge zgradbe. — V Solkan radi sovražnikovih krogel zadnji čas sploh ni bilo mogoče iti. — Vreme imamo sedaj lepo in solnčno. Ker pride pošta kasno zvečer, prejemamo liste in drugo šele naslednji dan.
Prestolonaslednik na soški fronti. Feldinaršallajtnant in vice-admiral nadvojvoda Karol Fran Josip, ki se je mudil na soški fronti, si je ogledal zadnje dni razne čete. Posetil je severne čete, bil v artilerijskih postojankah in dekoriral mnogo vojakov. Za vsakega je imel pohvalne besede. Z največjim zadovoljstvom se jc mogel prestolonaslednik prepričati o izvrstnem razpoloženju in zadržanju čet in o njihovem vztrajnem, veselem bojnem pogumu.
Razpuščene občine v Dalmaciji.
"Smotra Dalmatinska" poroča, da so razpuščene občine Budva, Grbalj in Paštrovk'i.
Z Vojščine. Dne 6. marca sta obhajala tukaj zlato poroko zakonska Jožef Pirec in Marjana. Ženin ima 74 let. nevesta 73. Jubilanta sta pridna gospodarja in roditelja osmerih otrok, ki so vsi še živi. Eden izmed otrok je duhovnik, prečastiti gospod Valentin Pirec, župnik v Cepovanu. Oče Pirec, zlatoporočenec, je po Krasu sploh znana, spoštovana oseba, mož trdnega značaja, krepke volje, cerkveni ključar veliko
let. Obhajala sta poroko prav tiho in skromno. Bog jima daj vča-kati tudi še diamantno poroko!
Volkovi v Liki. Volkovi so se pojavili v takem številu, kakor doslej še nikdar. Samo okoli Ram-ljan, Cakana in Perušiča so poda-vili volkovi nad 300 glav goveje * živine, ovac in koz. Ljudje potrebujejo pušk, da bi postreljali volkove.
V Vipolžah, ki spadajo pod
veliko kojščansko občino, v kraju, kamor se pride iz Moše za Ločnikom po lepi ravnini, je o-stalo okoli 170 oseb. Drugi so raztreseni po Italiji. V Pinerolu v Italiji blizu francoske meje so med drugim Anton Školaris, vikar Pirih in služkinja barona Teuffenbacha.
Požar v Labinjah. V kraju La-binje v občini Cerkno na Goriškem je nastal požar na hlevu kmeta Sovrčana. Zgorelo je tudi več goved, baje devet. Pri sosedu so rešili živino. Nekaj reči so rešili pri obeh hišah, ali ognja ni bilo mogoče pogasiti, da bi se bila preprečila velika nesreča. Sumili so takoj nekega Jureževega, po domače iz Labinj, majhnega šepa-stega človeka, da bi bil on zažgal. Pravijo, da je hotel malo poprej pobrati nekaj pšenice pri hiši, kjer je začelo goreti, pa ga je gospodinja odgnala. Ko je čutil, da ga zasledujejo, si je hotel končati življenje v nekem seniku Ustrelil .je s puško dvakrat nase, ali pri jeli so ga nezavestnega in odpeljali v Cerkno, kjer je prišel k zavesi i in baje priznal svojo krivdo. Sedaj leti sum na tega človeka tudi radi strašne smrti družine Biček v Ravneh, o kateri smo svoj čas poročali.
Ne zaslužijo! V Gorici so ostala tudi po novih prekrstitvah ulic vsa ulična imena samo italijanska,, Ali laški jezik, jezik, države, ki nas je izdala in napadla, še zasluži tako prvenstvo? Vlsak Avstrijec mora revi: Ne! Gorica je središče dežele, v kateri " prebi\a večina Slovencev. Italijanov, prežetih iredentističnega duha, ki je hotel imeti Gorico "samolaško", jc sedaj v Gorici silno malo, večina teli ljudi je pobegnila, zakaj torej še sedaj samo laške ulične napise T V Gorici bo po vojski velik tujski promet in ta naj dobi sani i o laške napise, kakor bi bila Gorica in Goriška samolaška f! Slovenska goriška županstva, slovenski poslanci — pojdite po svojih zastopnikih v velikem odposlanstvu na Dunaj in povzdignite zahtevo, da dobi Gorica tudi slovenske ulične napise! Zunanje li-ee Gorice mora biti odločno avstrijsko — avstrijsko stališče pa je istovetno z enakopravnostjo in enakovel javnost jo vseh narodov!. Italijani ne zaslužijo ne po števiJ lu, ne po svojem duhu. ne po sv<i*» jem delu, da bi se jim dajalo prvenstvo pred Slovenci na Goriškem! Italijanska prednost je laž v samolaškem značaju Gorice, iz katere črpajo svojo zahtevo po Gorici. Zato je avstrijski interes in Avstrijci moramo skrbeti, da to neresnično trditev o samolaškem značaju Goriec povsod pobijemo — tudi pri uličnih napisih!
Ranjen se nahaja v bolnišnici na Dunaju, I., Baeekerstrasse 10, narednik Josip Cchovin iz Gorice, pekovski mojster v ulici Formica.
Pod vlak je padel z odbijalni-kov voza za premog železničar Josip Kotnik na Reki. Kolesa so mii odtrgala glavo in levo roko.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem «e prepričal, da dospejo denarne po-Siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika >e le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $14.50, K 1000 samo $142,00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 CorUandt Street,	New York, IV. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

GLASILO K.. S. K. JEDNOTE. —no. MAJA 1916

Na kosita pri cesarja.
(Po resnični dogodbi spisal P. Bohinjec.)
stavraeijo in naročili črnega Istri-Ijana. Tudi prav vkusnega guljasa smo si privoščili, da nam je ! paprika kar raztezala usta.
Tako smo sedeli v gostilni, norčevali se iz tovarišev, ki so prezebali zunaj, pomenkovali se o vojskah, davkih, cesarjevem prihodu in o cesarskih ministrih. Nad
Jurija Brenteža udje so že stari. Rad poseda po ognjiščih in premišlja, kako je bilo, kako je in kako bode. Marsikaj je izkusil v svojem življenju,marsikdo si jeza- X9e pa smo l)rcresetaval1 cesarsko pomnil. Toda človek peša po te- kosi,°' Ni£' se ne s,nejajte' otr°-lesu, peša po duhu. Nič več ni i- C11 Kaj m,sI,te> da ccsar tako ko' mel tistega spomina, kakor vča-S1' kakor smo mi nocoJ ve5erialiT
sih. "Kj, ej, vse leze v zemljo!" NaS?ga f)"p0(larja hišo ni to,1iko dejal je rad	vredna, kakor stane cesarja jcdno
Kadar je stric Jurij Brentež kosll° mnogo dremal po dnevu, ni se dal tako hitro odgnati raz klopico na širokem ognjišču. Jezik se mu je|. razvozlal in povedati je hotel vse, kar si je domislil in — izmislil. Posebno rad je pripovedoval, kako je bil pri samem presvetlem cesarju na kosilu. Seveda so ga morali vselej prositi, da je povedal.
"Torej vi hočete vedeti, kako je bilo takrat, ko sem bil pri cesarju na kosilu? Zdi se mi, da ste že slišali."
"Jaz še ne," oglasi se poredno, drobni deček na koncu klopice.
da sem bil takrat tak, kakoršen sem sedaj? Kar prevzelo je vsa-koga, kdor me je pogledal. Po vojaško salutiram. Minister me pogleda, obstoji. Moji starosti je bil. Težko, če nisva bila pod Ra-deckim skupaj na Laškem. Po-praša me, kdo sem? Jaz pa hitro po vojaški:
Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujemo Rev. Jakob Cer-ne-tu, župniku slovenske fare Sv. Cirila hi Metoda v Sheboygan, Wis. za vso njegpvo izkazano nam gostoljubnost in postrežbo povodom našega obiska te dične ' Melde gehorsamst,Georg Bren-jin cvetoče slov. naselbine dne 7. tež, Infanterist beim Kuhn-Regi- maja t. 1., ko se je ondi obhajalo ment, III. Compagnie, II. Zug.' slovesno petletnico .obstanka f.l-(Ponižno zglasim, da sem Jurij re.
Brentež,, infanterist pri Kuhn- j . Lepo zahvalo izrekamo tudi o vem polku, III. kompaniji, II. Jcenj. društvu sv. Cirila in Meto-vlaku).	da štev. 144 za prijazni in sobrat-
44 Povejte, stric, povejte, kake i ' VVollen SieT (Ali hočete) vpra-; ski sprejem pri mesečni seji vrste kosili pri cesarju?"	| ša me še po nemško.	šeči se ta dan. Posebno prisrčno "Nikar ne bodite tako objesni j 'Bitte schiin, Ilerr Minister", zahvalo pa izrekamo Žensk. podp. in ne presekavajte mi besedij; vse (Prosim lepo, gospod minister)— društvu "Kraljice Majnika", št. po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Ne-j odrežem se, in raca je romala v j 157, osobito tajnici in blagajni-
; kateri so trdili, da bo kosil na po-j moje roke. Nasmehnil se je, pri-j staji v I. razredu restavracije, jazno p o mežika l in odšel v sobo. ; Jaz pa sem temu oporekal in de-1 jaz pa zavijem raco v papir, in !jal, da ima cesar svojo kuhinjo, svoje kuharje in da bode kosil v vagonu. Še prav zameril sem se I resta v rater j u,'ker-sem mu rekel, j da njegova gospa ne zna tako kuhati, kakor znajo na cesarskem
čarki, ker so nas njih hečrke pri slavnostnem skupnem društv. sestanku zvečer v cerkveni dvorani ko je cesarski vlak četrt ure po- iznenadile s tako lepimi šopki.
dvoru. In jaz seiu res tudi pravo
pogodil. Kdo bo učil starega vo-1 pomnijo, kdaj sem jim jaka, ki je bil že v ognju za cesar- j ostanke od cesarjevega
"Stric, jaz tudi ne," ponovi za,. „ , _ . ..
, , r , . • -jj	tja? — Iri no, čakali smo, pogovar-1
njim deklica, ki je predla.	i . ..	... A ' 1 r„.
4,,,	. . ,	., , jali smo se, dokler se tovariši po-
ri, povejte, stric, kar povejte!	'	. , .	'
,	. ,.v , ,	lagoina nc poizgube iz gostilne,
•laz snu ze slikal, a lepe reci clo- .	v B .	....
,	, ,.v. . . , jaz pa ostanem sam m premišljam,
k zmerom rad sliši m vidi. Le T . 1 , . , , ' x , ,
kako 1)1 človek vreden postal oku-,
fiti cesarjevega kosila. Tako pri-j
jetne misli so se sukale okrog mo- i
vek zmerom rad sum m pomislite, kolikokrat gremo v cerkev k sveti maši in pridigi, in vendar se nikoli nc naveličamo."	.	... .
,	,	Lie glave in dišalo mi je — ne veni.
lo ie bila beseda gospodarjeva ...	. J ,. .
c, . . . . . r	lil -' iz restavraterjeve ali iz cesar-
Sedaj je stric Jurij vedel, da m . , .. . ,..,., ^^^m i i» i- i n i •	reve kuhinje, ki je bila
da bi molčal. Gospodarju je vse-1	J
lej rad pritegnil.
"Torej o cesarjevem kosilu bo • ^
dete slišali. No, to ni kar si bodi!L V
Le zapomnite si, otroci, kar je	' . |HHHHH ^H
ka, ki je sluziffipri postajnem na-
zneje žvižgal proti Reki, žvižgal sem tudi jaz z raco proti domu. Ti, gospodar, si okusil to cesarsko raco, to vem, a pomniš težko, ker si bil še otrok. Napravil sem vsem domačim lepo pridigo, da si za-
prinesel kosila."
"A pri secarju vendar-li niste bile na kosilu," zbode strica najstarejši fant.
"Kdo pravi, da ne? Kaj niste slišali? Poprašaj gospodarja, ki je sam okušal ostanke cesarjevega kosila!"
"Res je, res, otroci," potrdi tisti čas i gospodar stricu, zato, da je končal svojo zgodbo o kosilu pri ce-
Vseni skupaj kličemo: Živeli! Živela cela slovenska naselbina v S-heboyganu! Prijetno preužite urce v Vaši sredini dne 7. t. ni. si bomo ohranili dolgo časa v spominu.
Paul Schneller, predsednik, K. S. K. J.
Josip Zalar, gl. tajnik, Ivan Zupan, urednik "Glasila K. S. K. Jednote."
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
PrlfMroi*mo m OoraiMn, da ^lafKje
koral
aH »brertii rata* m $m mkgoUrimo va«UJ
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Gregorijanski koledar v Srbiji.
C. in kr. generalni gubernator v Srbiji je uvedel z dnem 17. februarja za cclo od naših čet okupirano Srbijo gregorijanski koledar.
stric doživel. S tem se ne ponašati vsaka hiša, da bi njene ljudi vabil na kosilo."
"Kaj vas je sam cesar povabil na kosilo, stric?" poprašala ga deklica.
"E, kaj. cesar me ni, saj cesar ne vabi sam. Za to so njegovi ministri."
"Torej kateri minister vas je
V privatnem življenju se sme sicer
i še precej daleč od Šempetra. Kaj jcal SV0J° zgouuo <> kosuu pri ce- 1>a))iti tu(H ju]ijansk0f todn ]e z j misli si Jurij, po ženskih se da |sarji^ drugače bise bil stric Jurij K1.e?orijansko navedbo datuma.
estopki sc bodo strogo kazno-5)ride na	Rokccva Mici-1|11 d.(;kl,(;aml\ kl	tak0|vali.
ki je služi
MX Mdpimo Om	rmm trn
M torej tudi	
nridbajeao^	Prf mm
	
v J«tt*tn ali pa v inuram kraja WnA	Mann Writer«
Dra Oana K. S. K. JadaaU	
rta Mil tolgoietoa	
eai r Joa. Duada, «r	m.
•aAnniafa udfcara tL	
ki g. Joa. F. Mu.	
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
more;» ,
: čelni lili.
cesar
hajdi do
Pobijamo denar v »taro domovino s&aesljlvo In 90 najnttjtn Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto ca efcrutjeaje vrednostnih papirjev in listin« kjer so vedno vame pred •c*!«m In tatvino. Iadajamo aenjice na vse kraje.
Poelopje, v katerem so nail uradi je laetnisa te bc-nke. Nms banka je d*poritni urad za mesto Joll»f, x» oxraj KE1, •» driaro Illineis In aa vlado Zdmienih driav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,099. Rezervni sklad $300,000.
Brž vstaneni, plačani in Micike. I11 res! Miciki se imam zahvaliti, da sem prišel 11a peron, ko se je kadilo na cesarjevi mizi. Se domov sem skočil, preoblekel se in napel na prsi srebrno medaljo. Tako sem bil preskrbljen z vsem. V glavo sem ga dobil ravno toliko, da sem bil sr-
Mladi otroci pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri
dal toliko lepih stvarij. ljudje so res poredni.
Gospodar je vzel molek v roke, j	birmi,
stric Jurij je otrescl svojo pipo, PraSki nad£ko: kardinal Skr-in kmalu m bilo čuti drugega ka-jbenskv ]q j. marca ]>udeiU v kor pobožno molitev in prasketa- skj kappli y KonopijUu otl.0koni nje pojemajočega ognja na ognji
Zapomnite si
SCll.
rojaki, ila Amerikanec nc more Uiti Kran jec, če se prav sedemkrat Tka glavo postavi; to j«* #o!a resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži t ti <1 i resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjcmalcein to, lcar v resnici importira. Tega gesla se drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker pi*e na s.oje steklenice "Kranj-
■t res*
uJ-a^do.,..	importna tvraaa a. norwar, Ker itine na s.oje sreiviemee
iwkojiiegapi-estolonaslednika nad-1 ^ lmportinin brilljevcc, Slivovec ali Tropinovec, katerega
vojvode r ranča Ferdinanda ill I niči imnortira. Sed»i sc te niiaee ne more dobiti iz stareKa kraja.
povabil?" popraša zopet starejši ( t fant strica.
"Kaj jaz vem, kako so ga klicali? J uri j vem da ni bil, ker sem mu jaz povedal svoje ime, a ni mi rekel "ženso." (Tako sc kličeta na Ifivki človeka jednakega krstnega imena. Gl. Wolf-Plet, Slovar.J II. str. 058,959). Da ni bil Brentež, sklepam iz tega, ker si nisva nič v sorodu."
"Torej kako vas je povabil tisti minister
"Kako? Kakor se za take visoke gospode spodobi —
"Kakor ste bili vi, kali *'* pri
Te dni sta se mudila v Belgradu
,.. .	Prilike v Belgradu.
Ko odbije v šempeterskem zvo-	_
niku ura dvanajstkrat, trepetalo je vse srce. Ravno nekako po dvanajsti uri je moral prisopihati cesarski vlak. Kdo bi si zapomnil vse tiste minute ali sekunde! Vsi železniški uradniki os bili napravljeni tako, kakor bi jih bil vzel iz jškatljicc. Železniški služabniki vsake vrste so sc svetili, kakor bi jih l>il naročil nalašč z Dunaja, j Prestopali so se pogostoma, ker jih je zeblo. Celo okrajnega gla-i varja sem videl hoditi s čudnim
vojvodinje Hohenberg zakrament svete birme. Botra kneginje IIo-henbei-ške je bila nadvojvodinja Marija Terezija, boter kneza Mak-
nici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti iz starega kraja, jaz je imam pa še obilo nA rokah od preje. Vlada Zedinjenih držav vsacega strogo kaznuje, ki bi skušal prodajati navadno blago za importirano.
In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter pišejo na steklenice: Kranjski Rrinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v odi in da naše ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran po
.	.	....., . sn in Ininvn hVnnc+a i\n n«M»nln $6.50 zaboj, na galone pa po $1.75 Double Stamp 100< l atere vrste ga hočete.
: predsednik zagrebške obrtniške in Sa V ° '	, pa P10^0'0",	ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na dehelo.
ke zbornice Vjek Ileinzel nas'ednik nadvojvoda Karol Franc Telefon: c*n»i 2974.	1827 w. 22nd s t., Chicago, m.
(|a Jožef, katerega je zastopal dr. Ja--------
roslav grof Tliun.
111 kneza Einesta pa
trgovske zbornice A jek. in tajnik Paskijevič-Cikera, proučita obrtne in trgovske razmere v okupiiani Srbiji. Naše ,
oblasti so ju ljubeznjivo sprejele!	Dragocena krava,
ter jima šle povsodi na roko. Neki farmer v Woodland, Ca!.. Funkcijonarja sta spoznala, dajil,ia menda najbolj drago in naj-razmere še niso povsem urejene injve(' vredno kravo na celem svetu, da se potrebščine prebivalstva za "Tilli<; Alcaltra" tako je ime te enkrat omejujejo na živila, oble-; holštajnske krave je dala tekom ko, obutev in stavbni les. Vendar! zadnjih 2 let že 60.267 funtov mle-
T.i
stavi poredno deklica.	■,
"Kakor so ministri, butiee! To ravno Pri vrat,h' kl drže v raz'j imate malo v glavi. Kaj bo, ka.| »vd restavracije. Vse čaka nestrp-
dar bodete toliko stari, kakor jaz?|no' k<laJ »»'»^"»a cesarski vlak.
I I Naposled prifrei. Vse je bilo tiho. Vagon, v katerem je bival ce-
Jt'
Saj vas ljudje še razumeli ne do ... Torej cesarjev minister nosil na mizo."
"Hi. hi, hi!" zasmejajo se vsi.
"Nikar se ne smejajte! Jaz nič ne pridevam, kar se nc sklada."
"Kdaj pa je bilo to?"
"Jaz sem že dosti poskusil, o-troei! Vi lic bodete nikoli tega. liil sem 11a Laškem v ognju pod Radeckim —
"O Kadeekem povedali, stric!"
"Pa kako vam skem kosilu, ako o Radeekem?"
klobukom in petelinovim perjem.! ' ri ljajo okllpaeijske obla-i ka. samo lansko leto 30.451 fun-11 J0 Mlc,ka Pri8krb(>la prostor 1 razna ve..a dela k. bodQ dtla|tov ali povprečno 50 kvartov na
, trgovini in obrti kmalu večje in|dan. Samo za mleko, brez suro-j obsežnejše posle. Glavno pažnjo ve?a masla dobiva ta farmer 11a posveča okupacijska uprava cestam in železnicam ter drugim! prometnim sredstvom. S 1. mar-
leto nekaj nad čistih $1000.
Martin. Nemanich
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: C*m1 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111.
sar, i>il j<> iz samega stekla. Kolesa so bila menda zlata, dimnik pri stroju pa menda srebrn . . ."
"Kar povetje, kako ste kosili, stric! Potem gremo molit in spat. Tisto o vagonih povedali bodete drugikrat, " reče gospodar stricu, j ducenti ker je vedel, da bo opisabal cesarski vlak na široko.
com se je pričel tudi redni privatni poštni promet med monarhijo in Srbijo. Za pospeševanje trgovine je ustanovljeno v Belgradu e. in ki*, osrednje blagovno skladišče kot posredovalni organ med
Sedaj se počuti dobro.
Gospa Elizabctha Jakob je bila 4iu<lo bolna; njen želodec je bil slab, tako tudi prebava; stol ne-Ireden, enkrat v 4 ali 5 dnevih in Jkc takrat,z krvjo pomešan, tako pro- da ni vedela več kaj storiti? Naro-
bodetc drugič
povem o vam nc
cesar
"Vse kako je bilo K011U. kakor
zložno in
S(
Cesa 1 jaz
počasi. Torej, je kosil v va-b' poprej 11 a-
in trgovci v deželi. Trgo- j čila si je Trinerjevega ameriške-| vina postaja živahnejša, obrt pa sc j ga zdravilnega grenkega vina in j še ni razvila. Vendar se vračajo i polagoma tudi obrtniki, v kolikor niso odšli kot vojaki s srbsko ar-
——	......	. .. . . iinado. Etabliranje trgovcev in
,uiunln povedal. .Ministri so stregli 111 le- , .	.	... . ,
povem '	0	.obrtnikov iz monarhije je dovo
tali sedaj po to, sedaj po 0110 v
"Le pustite strica, naj sami po- j restavracijo. Imeli so srebrne in
vedo," oglasi sc gospodar in ta-!z,ate du*ke> obleko vso z z,atoni ko j je bil stric rešen zapletenih "b*,to> skorni pa so se jun svetili, vprašanj. Sedaj šele se ojunači. da ,M se 1,11 ,allko vanJL' Pogledal. Pipa mu je m rnvnobr nr»v! Prijazni so bih, jako prijazni; 111
ojunaci.' začela ravnokar prav dobro vleči, da so se kar kolobarji prekueavali pred njegovim o-
čuda, da sem jaz vdušen in srčen." "Morda pa
postal tako na-
niso bili ministri,
lorcj bilo je zgodaj spomladi J stri«! To so bili najbrže cesarjevi ra je bilo še obilo povsod. Ra-|*lu*abniki\, prekine ga gospodar.
I kaj so pa ministri
drugega ? Mi-
iz monarnije je jeno le pod gotovimi pogoji,ki jih je prav težko prevzeti. Belgrad ni tako v razsulu, kakor se splošno ■misli. V notranjem mestu so le posamezne hiše razrušene, pač pa je industrijski del mesta pri Top-čideru hudo poškodovan. Nekatere zgradbe popravlja vojna uprava v lastni režiji. Vodovod, klavnica, tramvaj, javna razsvetljava zopet jcdno funkcijonirajo, organizirana je tudi že gasilska in fi-jakerska služba, preskrbljeno je
Za zastave, replije in vse društvene potrebščine,
Prva In najstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
brazom.
"Tor Snega
vno semenj je bil v Sežani tisti
dan, ki ga nikoli ne pozabila. Jaz kakor služabniki cesarjevi
sem hodil na Šempeterski kolo-, nistri so bili in nihče drugi. Jaz j za redni dovoz trgovskega blaga dvor sn<>g odkidavat. Tisto zimo j sem jih videl in govoril ž njimi J iz monarhije. Aprovizacija mesta ga je padlo, da je zemlja stokala, ali razumete? I11 kaj še?"	j je sedaj zadovoljiva, za javni red
Kar nam udari na uho. da se pe-j "Ali ste z vseini govorili? Pa saj je vzorno poskrbljeno. Zaupanje Ije danes sam presvtli cesar skozi so vam stregli, ali ne?" popraša j v naše oblasti narašča in v Bel-Seinpeter v Opatijo. Kdo je bil zopet gospodar, bolj vesel te novice, kakor Jurij "Seveda s tistim, ki je . . . Toda Brentež. vojak pri grenadirjih! počakajte! Ko jaz stojim pri vra-Komaj smo začeli dobro delati, tih med kosilom ..." kar položim lopato 11a ramo in re- "l kaj niste sedeli zraven ce-čem tovarišem: 'Danes pa jaz ne sarja?" vpraša dekle, bom več delal, ker je cesarjev "Ne zraven cesarja samega, dan. Še ko sem bil pri vojakih zraven ministra sem pa bil. Ravno pod Radeckim — celih štirinajst je nesel iz vagona od kosila peče-let sem hrustal komis- in puhal no raco, ki je ostala še skoro ce-turški tobak — ne vem se sporni- I a."
njati, da ne bi praznovali takrat, "Kaj ste tako malo jedli, kedar je bila cesarska parada. -Jaz stric?" vtakne se fant vmes. danes ne bom kidal snega in ga ne j
bom.' Tako rečem in odidem. j Ko torej minister nese jed iz va- drevesa dovčakajo zelo visoko! tudi slabokrvnim ženam.
Kmalu jih prišlo še nekaj za gona ^ restavracijo, zagleda me-j starost in dajejo navzlic temu še| KATARINA TRLEP, menoj. Sli smo naravnost v re
grad se vrača dan za dnevom več Ashland prebivalcev. Mesto jih šteje danes že zopet 55.000. Edini srbski list "Beogradske Kovine" se tiska v
sedaj pravi tako: ".Jaz vam pišem zato, da vas obvestim, da sc sedaj počutim zdravo. To je bilo
dobro zdravilo, ker jaz sem sc___________________
boljšo počutila kmalu potem, ko mltlmmimti.rl,m„mm„„m::i;„„;„m,„ sem ga pričela jemati, hlizabetha = Jakab, box 58, Alicia, Mich." Ve-čina naših boleznij izvira iz želodca, kadar pravilno ne prebav-lja. Kakor hitro se vam kakšne nerednosti prikažejo, kakor: gla-is vobol, vrtoglavost, utrujenost. H nervoznost, potem izgubite okus. H Ne čakajte več v takih slučajih. H ampak začnite jemati takoj T: i-j H nerjevo Ameriško zdravilno gren-Irko vino, ker to vas bode zopet mt- « redilo normalne, ter vam bo okre-jH pilo prebavne organe. Če si odstra-jH lute vzrok bolezni, potem postanete zopet čili in krepki. Dobi sc v lekarnah. Cena $1.00. Jos. Tri-j ner, izdelovalec, 1333-1339 So.| Ave., Chicago, 111.
DOBRODOŠLI
mi cenjeni rojaki Slovenci iz CJiicaga in okolice v mojo	2
GOSTSLNO
kjer se toči vedno sveže izborno "Iloerberjevo" pivo, razno- = vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače § kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich
22^4 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. 1
Telefon: Canal 2363. .n\nnimnunuaa{ia;a/f/(fi(ammimi;(Hi(fnffarf»i/(afamiW(NNniiiiiiiiiiiiiiiiT
Triuerjev Liniment je poliva-j ljen od vsaeega, kteri je toliko j
12.000 izvodih ter se bo kmalu!srečen, da ga ima doma kadar ga, spremenil v dnevnik (sedaj izha- potrebuje. Isti je neprekosljiv 1 ja trikrat na teden) ustanavlja se pri izpahnenju, bolečinah in ote-i že tudi še eden list-dnevnik.	klih udih in za druge slične bolez-j
--ni. Cena 25 in 50 centov, s pošt-1
Na filipinskem otočju se govori nino 35 in 60c. (Advertis.)
31 raznih jezikov.	—-j
*	Izučena slovenska babica
Brazilski oreh preje ne obrodi, j se priporoča slovenskim ženam v j "Bodi tiho, da povem do konca!ipredno ne doseže 50. leta. Te vrste La Salle, 111., in okolici; pomagam;
ne. Kako bi me ne! Kaj mislite, vedno sad.
24 — 5th St. Telefon št. 452. i ^
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1T80-82 E. 28tli St., Lorain, Otilo
CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel
DELAWARE BELO $35.00 barrel
VINO
Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
4