§@0. itev.
V Ljubljani, petek dne 19. junija 1914.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko števSBka »Bodete Neže".
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tndi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0* DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ 8 prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno i'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja upravnl&tvu.
Tetofon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeta Nate.
Leto lil.
msmmmmssss i ga—
Posamezna Številke „Dneva“ stane 6 vinn ravno toliko itevISka »Bodete Neže“.
Ilreilnivo in upravnJStvo: Ljubljena, FrantiSkaoska ulita M 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnico, poslana ih zahvale vrsta Ž0 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odporni uradnik Mvcj Korene. s Ust in tisk ..Učiteljske tiskam".
Telefon Številka IM.
:.«ja
Vstali pipdarji položaja.
Vstali poslali ultimatum.—Wiedove tete uničene. — Zveza med Rušilo in RumunUo. — Zopet nesreča na morju. — Italijani za beneške Slovence. — Novi kandidati za albanski prestol.
Smrtna pesem o Albaniji.
If
Trst, 17. junija 1914.
Pondeljkovo sejo rimskega parlamenta bo potreba zaznamovati v knjigi naše zgodovine. Dogodki v Trstu, 18Ietno suženjstvo In pa število 36.000 beneških Slovencev Je prišlo v zbornici na veliki boben, s katerim je imel veliko veselje in posebno slast poslanec Morpurgo.
Sanje Nikolaja Tommasea o slo-vensko-italijanski zvezi so izginile. In mesto njih je stopil na prestol razsodnikov in delilcev milostnih darov član rimskega parlamenta, poslanec Morpurgo. ter pokazal na tisto Benečijo, kjer prebivajo priznavalci matere Italije, založniki italijanske armade s svojimi mladimi sinovi, ter imajo za vse svoje usluge in prijaznosti od strani italijanske vlade samo brezbrižnost in nepriznanje.
»Temu obmejnemu narodu« — te dejal poslanec Morpurgo — »je treba dati šol. Spomniti sc je potreba obljub poslancev Rave, Cinfellija, Coldara in Gianturca, ter besed in garancij, ki so jim bile podane od ministra Danea. 1 emu narodu je treba dati šolskih zavodov, treba jih je učiti citati in razširjait med njimi italijanske knjige in italijanske perijo-dične publikacije. Temu narodu bo treba sezidati šol, ki bodo nudile otroku izobrazbe v njegovem nema-
4eriii«n> Jeziku. Treba bo ustanoviti
knjižnice, ki Ka bodo odvajale od njegovega narečja. Za te naše slovanske čuvaje ob orijentalskih vratih domovine poživljam ministra Danea, da se teniu narodu d& popolno po-litičnošolsko preskrbo.«
Minister je poslancu odgovoril: »Zahvaljujem se Vam, da ste s to razpravo vzbudili toliko zanimanja za naš visoki patrijotični argument v luči italijanske obrambe v slovenskih beneških provincah. Pozdravljam narod, ki ie vedno priznaval našo nadoblast, ter se ni nikoli odtezal svoii dolžnosti napram državi. Vlada si bo prizadevala, da prične z delom predvsem v videmski okolici. Kakor hitro nam bodo dopuščale finance, bomo pazili, da rešimo vprašanje, ki mora biti srčna zadeva vseh Italijanov.«
Odkritosrčneje in razločneje povedano: Hvala ti, da si nam zadevo pojasnil in razodel položaj; ubiti temu narodu v naši državi nacionalni čut bo naša prva naloga; zatreti v njem vsak poskušen odpor bo točka našega programa. Vzeli mu bomo slovenske pridige, mu prepovedali govoriti v njegovem jeziku, in ga odtujili vsaki misli, ki bi skušala spraviti v neprijeten položaj nas, voditelje velike Italije. —
Tisti narod torej, ki poudarja v Avstriji svoi življenski interes; na- > rod, ki pošilja zaradi italijanskih šol v Opatijo svojega ministra, je obsodil slovensko prebivalstvo v Benečiji na sramotno smrt. Dovolj komentarja; pomislimo, da imajo ti državniki aspiracije na Trst, ki ima 70 ti-sočev slovenskega prebivalstva.
roii m is-
(Iz Jesenic.)
»Ker nisi gorak in rie mrzel, te bom pljunil iz svojih ust,« tako je nekoč v paraboli govoril Kristus. In če. bi prišel danes med nas Slovence, ne bi govoril drugače. Poleg svojega poklica mora biti človek še kaj, kar
mu- žeje daje človeško lice. JPoJclic
je taka stvar, ki je pravzaprav samo za bogataše, ker le bogataš si lahko po svojem srcu izbira poklic. Ker pa je poklic združen navadno z delom, so bogataši večinoma brea poklica. Poklic se je premenil v službo in služba ie za to, da človeka živi. Vsak si mora služiti svoj kruh z delom, bodisi s telesnim ali z duševnim. Pri tem večnem službovanju pa še ne smemo pozabiti, da nismo stroji, ne živali, ampak ljudje, ki imajo razum in prosto voljo. Ker se pa ravno v tem dvigamo nad drugo živalstvo, se moramo pa tudi v čem od njega razlikovati. V naravi živeča žival si zna preskrbeti hrano in prebivališče, skrbi zase in za svoje mladiče in je v tem oziru v vzgled marsikakemu človeku, toda človek, ki včasih vsled malomarnosti niti tega ne zmore, ho-
LISTEK.
M. ZEVAKOr
Srce in mii.
Roman fz francoske zgodovine. (Dalje.)
»Hotel bi vam zastaviti vprašanje . . .« je rekel- Pardajan. »Pomirite se, madam . . . tiče se zgolj moje osebe ... Ali ste se katerikrat razgovarjali z njima? . . .«
»Samo dvakrat ali trikrat.« »Torej,« je povzel vitez, »ali je v teh okolnostih... no, z eno besedo, madam — hotel bi vedeti, ali je Lujza katerikrat izrekla moje ime.« »Nikoli!« je dejala Alisa.
^ Megla ie pokrila celo mlademu možu. Oči so se mu skalile, Olobok vzdih jc napel njegove prsi.
»Čemu bi govorila o meni?« je Omislil.
f,.	»ne ie že zdavnaj...
tisto hitro V vc,ular k^ala mene usto jutro, k° so me aretirali.«
v * ardajan n, jnie( Vfiv
torejPriM|I’ldC2“k> Plovil se je eJ- Mlada zenska ua n.™;
vroče, „aj pride še kaj* obljubUie 1 a nesrečnica ga je navdajala z trlo-b°NU1! <?.an,niAlijem; zdela se mu ie kakoi Sfmga, K'juere Edip bi bil on
h. - ?v°jem odhodu iz hiše v ulici Has sc je napotil Pardajan v ulico ton, v krčmo pri »Mrtvih ki go-
če biti vedno, in mogoče vzlic naj-yečji poživinjenosti,, več kot žival. Ce komu daš v javni družbi kak živalski priimek, te toži in si kaznovan. Vzlic temu pa mnogokrat opažamo, da so živali v svojem bivstvu konsekventnejše nego ljudje kot taki, namreč kot vladarji vsega. Živeti moramo vsi, to naj bi uvaževali posebno klerikalci, ki nikdar ne pč-mislijo na dobro, ne na slabo, samo da dosežejo svoj namen. Pribiti moramo, da so klerikalci skrajno do- I sledni, med tem ko nimamo pri nas na Jesenicah niti pet doslednih naprednjakov. Osobito obrtniki in trgovci se izgovarjajo, da morajo biti nepristranski ali nestranski zaradi trgovine, kupčije in zaslužka. Prav tako! V kupčiji bodi nepristranski, prodajaj vsakomur in vsakomur dobro postrezi; s tein zaslužiš, rediš sebe in svojo rodbino in tako ojaču-ješ sebe in svoj gospodarski obstoj.
V	javnem življenju pa pusti trgovca doma in bodi cel mož, tak, ali tak, ampak cel, ne polovičarski.
. Potisnil mi je v roko pero neki gnjev nad izrabljanjem slovenske trobojnice. Ob vsaki malenkostni priliki^ vihra na naših strehah slovenska trobojnica. Pri vsaki javni cerkveni ceremoniji vidimo slovensko trobojnico; vidimo jo pri velikonočni procesiji in na Te/ovo, vidimo, kadar pride k nam v vas Bonaventura, in jo vidimo, kadar pride nov župnik. Slovenska trobojnica vihra,
kot v zasmeh, kadar prihaja na klerikalne shode naš podjarmljeni narod
in prinaša rimskemu molohu težko zasluženi denar.
To pri naših razmerah še ni nič čudnega, kajti klerikalec je lopov in opica obenem, ki izrabi vse, kar more in ki posnema vse, kar se mu do-pade. Zato se prav nič ni čuditi, če klerikalci pri vsaki svoji stvari iz-obešajo slov. trobojnice, ampak, da se jim pri vsem tem zvesto pridružujejo naprednjaki, to je žalostno. Imamo »naprednjake«, ki so izobesili slovensko trobojnico ,povodom izleta čukov na Jesenice, pri birmi, pri cerkvenih procesijah in pri razvitju zastave jeseniškega »Sokola«. Na Telovo kar mrgoli lučic in altarč-kov v oknih ljudi, ki pri vsaki priliki zabavljajo čez farje in sramote vero. Vse to, seveda, zaradi miru in
-	t— mmsmmmmm in—
zaradi »kšefta«! Vprašam pa, kdaj pa mislijo tako klerikalci ali Nemci? Ali je že kdo videl, da bi bil izobesil zastavo kak klerikalec ob priliki kake napredne ali celo nepristranske slavnosti. Ali je imel jeseniški Paar svojo edino zastavo, ki jo ima. že kedaj izobešeno ob drugi priliki, kot pri patrijotičnih (tam seveda iz hinavščine) in klerikalnih slavnostih? Seveda samo naprednjak naj bo kakor vlačuga, ki smelo in drzno o»e-čašča slovensko trobojnico proti svojemu prepričanju zaradi dobička!
Ne bomo tukaj naštevali imen, hočemo le. da postane drugače, če je še mogoče. Vemo dobro, da se z ekstremo danes pri teh.razmerah že vsled kurtoazijskega razpoloženja pri naprednjakih (starih namreč) v Ljubljani ne more nikamor, prosimo Je tiste, ki so proti ekstremi, naj pokažejo pot, kam naprej.
Takozvano »vsegliharstvo« ie itak že dosti vkoreninieno, treba ie značalnoatl ali pa nič. Kaj pomaga naprednjak, ki sovraži farje in sprejema škofa in kaj koristi liberalec, ki izobesi čukom zastavo In ka) pomaga rdeča barva, če ne vemo, kje je svoboda doma. Ne na zunanjih znakih in ne na jeziku ne počivata narodnost in naprednost, ampak v poštenih moških srcih, od koder na}
Kdo? Kaj7 Kje!
Je Coletti!
100.000 K nagrade kdor ga najde I
ju črpa tudi zavedno in za to sprejemljivo od duhovskega vpliva popolno svobodno ženstvo. Tako gospoda: Clara pacta, boni amici!
i usji Jtl-rai)" ih SlJiiita
Minolo nedeljo je zboroval nemški »Schulvereln« v Slovenski Bistrici in podal račune o svojem delovanju v letu 19J3. Ker so bila izvajanja zborovanja za nas prav posebno zanimiva, jih ne bomo prinesli naenkrat, marveč zaporedno par; dni, tako da bo vsak naših bralcev, na podlagi Številčnih podatkov lahkq spoznal, kakšno In kolikšno važnost da polagajo Nemci na njihov rop slovenske dece.
Vsega skupaj je izdal »Schulver-eln« v ponemčenje slovenske dece na SJoven. Štajerskem 180.525 K, Od tega se je na Štajerskem samem zbralo 122.000 K. Po okrajih se raz* deljuje ta svota sledeče*. Mariborski 81.392 K, Brežice 35.161 K, Slovenji Oradec 30.546 K, Celje 18.744 K hi Ptuj 8388 K. Proti letu 1912 so bili na Štajerskem nabrani dohodki za 28.776 K večji v lanskem letu. Porabile so se vse te svote za vzdrževanje že obstoječih šolskih zavodov, in otroških vrtcev, za nove zgrad-be in za pomočke novim zgradbam, za remuneracije učiteljem in »častne nagrade« (ali ima renegat sploh še pravico na priimek — čast?), za študijska potovanja in — za podkupovanje slovenskih staršev, ki hnaio Šoloobvezne otroke. Največje napore
vorita«. Čitatelj pomni, da ga je čakal tamkaj stari Pardajan. V celoti je bil dal poset pri Alisi našemu junaku dober vtis. Lujza ni bila več v Danvilovi oblasti, in to ni pomenilo malo.
Razmišljaje o teh rečeh, je korakal vitez naglo proti ulici Tikton in dospel tako v Boveško ulico, eno izmed glavnih žil starodavnega Pariza, ki so vodile proti njegovemu ka-menitemu srcu — Luvru. Tam pa je naletel na tolikšno gručo ljudstva, da se je moral ustaviti.
Pogledal je proti Luvru in zapazil, da so spustili dvižni mostič pred vrati, ki so zrla v Boveško ulico. Bila je navada, da so spuščali dvižni mostič Luverskega gradu samo, kadar je bil kralj doma. Danes pa ni bil samo most spuščen, marveč cela stotnija arkebuzerjev se je pravkar razvrščala na ulici v velikih paradnih uniformah, s francoskim grbort) na prsih, mahajoče perjanice na Čeladah.
Na svoji levici je slišal vitez po Parizu bučno hrumenje naroda; kroginkrog njega se je gnetlo ljudstvo v nedeljskih oblačilih; ženske so tekle z vseh strani in se pehale za prostor ob prosti poti, ki so jo vzdrževali stražniki po sredi ulice, dre-gaje s halepartami na desno in na levo.
»Kaj pa je nenavadnega?« je prašal Pardajan lepo punico, ki se ga je prijela za komolec, da jc ne bi odnesla gneča dalje.
»Mari ne veste?« sc je začudilo dekle. »Sir, naš kralj, se vrača v svoj Luver!...«
Ravno ta hip P«} ie množica zahrumela in se zamajala: razširila se je bila govorica, da kralj in njegovo spremstvo ne pojdeta po Boveški ulici, marveč napravita ovinek po ulici Monmartre. Kakor bi trenil, se je ulica izpraznila, ves narod je udrl v ulico Monmartre; le vitez je nadaljeval mirno svojo pot.
XLV1II. . /	<
Homerska epizoda.
Kakor smo videli, je prišel stari Pardajan v krčmo pri »Mrtvih, ki govorita«. Krčmarica, vrla Kato, ga jc sprejela z razprostrtimi rokami. Klativitez je premeril krčmo s pogledom: kositrni lonci in bakrene sklede so visele po vseli stenah in na prečnih tramovih nizkega stropa, ob mizah so stali stoli z rezljanimi hrbti, na policah novi vrči in Kozarci. Skozi odprta vrata se je videlo lesketanje bakrenine V kuhinji in svetlo plapolanje plamena na črnem ognjišču. Izkratka, vse lice krčme je pričalo o prospehu in blagostanju; Pardajanov obraz se je razklal v širokem nasmehu zadovoljstva.
»Kato,« je dejal, ko si je ogledal vse to, »res ti moram čestitati. Tvoja krčma je imenitna in sam Bakli mi daj, da bi ji bile podobne vse, kar mi jih je še usojeno posetiti v mojem življenju!«
»Le vam se imam zahvaliti,« je rekla Kato. »Vam in vašim svetlim tolarjem, gospod. Upam, da ne zgori tudi ta, kakor je zgorela prva!«
»Ali ti je žal tvoje junaške požrtvovalnosti?«
»Nikakor ne, gospod. Tudi če bi bila ostala po požarju brez beliča, bi bila zadovoljna, ker sem vama pomagala poraziti Filistejce... vam . in vašemu gospodu sinu... Ali gospod sin ne pride za vami?«
»Pač, dobra Kato. Samo opozoriti te moram, da si ne delaj varljivih nad. Nepridiprav je Že oddal svoje srce. In tako...«
»Oh, gospod, ali mislite r<?s, da bi uboga punica, kakršna sem Jaz... Bežite no! Ne rečem, prejšnje čase, ko sem bila še lepa... toda zdaj, gorje mi!...«
Uboga Kato je potegnila iz žepa ogledalce in pogledala z globokim vzdihom svoj obraz, ki so ga bile tako grdo razjedle koze. .
Pardajan se je vsedel k eni izmed miz, in ker ni mogel ostati niti hip brez opravka, je naročil Katoni, naj mu pripravi majčkeno omeleto iz petih ali šestih jajc — da bo čakal laglje. Omeleto, §cvrto v svetli ponvici na živem ognju, je povžil s spq-štovanjem in pohvalo, kakršna je pristojala Katonini umetnosti. N.ato pa se je pokazalo, da še vedno preostaja časa staremu vojniku. Pregnal si ga je s tem, da je raztelesil kuro, ki je tudi izginila po malem. Po kuri se je zamotil s tem, da j£ iz-
praznil lonec sadne mezge, in vse tQ izobilje je zalil s par steklenicami dobrega vina. Ko je trajalo to ne ba| pusto čakanje dve uri, se Je čutil Pardajan močnega kakor Samson, gibčnega kakor njegov lastni sin irt polnega bojevitih misli, ki so mu rojile po možganih.
Takrat so zadonele v dalji trobente. Stari Pardajan si je opasal meč, porinil si črnoperi baret na koncu levega ušesa, navihal si brki koder je slišal glas trobent. Povedal je Katoni, da se vrne za par minut pogledat, ali je sin že prišel.
»Torej hočete videti kraljev, povratek?« je prašala Kato.
»Aha. Našega Karla oznanjajo ti bojni rogovi?«
»Da, gospod. Pravijo, da spremljajo kralja tudi kraljica navarska, njen sin in še cela kopa hugenotskih velikašev, ki so se zbogali s katoli-v ško gospodo.«
»Dobro je in prav tako! No, jaz sem menil, da je že vojna!... Ta|c pojdimo, da vidimo vsaj lepe opreme m orožje gardnih čet.«
To rekši, je odkorakal Pardajan po ulici Tikton in prispel kmalu v, tilico Monmartre. 'l am pa ga jc za.-; jel vrtinec ljudstva in ga pritisnil ob' vrata neke hiše.
»Stoli po soklu! Kdo lwče videti in slišati? Videli boste sira. našega kralja, madam Katarino v njeni zlati ftočiji, gospode Giške na iskrih konjih, videti boste... po soldu stol!«
(Dalje.) -
Imajo Nemci in njih ponemčeni podrepniki — vsaj tako kažejo gori navedene številke — v Mariboru mestu in Mariboru okolici. S svojim trudom in ž njim zvezanimi uspehi pa očividno niso zadovoljni. Vse premajhni se jim zde uspehi, za koje so Izvrgli toliko in toliko desettisočev. To ie naravno. Kleto delo, delo, na katerem visi prokletstvo celega slovenskega naroda, ne more kazati boljših sadov. In prav je tako. kajti v tem se kaže vsa velika premoč slovenske narodne zavednosti in slovenskega narodnega ponosa.
Drugi od Nemcev najbolj ogroženi kraj so očividno slovenske Brežice. Tudi s tem okrajem Nemci niso zadovoljni. Čez 31.000 K jih je veljal samo v enem letu! Uspeh? Malenkosten, oziroma ga skoro sploh ni. Za Ptui in ptujski okraj se je izdalo navidezno najmanj, vendar je faktično narodno najbolj ogrožen, kajti tamkaj vrši svoje delo šnops Orni-kove politike. Zavedajo se Nemci moči, ki leži v tem nečastnem delt* ž žganjem in zato tudi ne velja tamkaj »Schulvereinu« več kot 8000 K.
Pokazali smo na ogromne številke. Ali nas ne mora biti strah?! Ne! Širimo našo narodno zavest in posnemajmo vrle Sevničane. K temu vsemu pa neumorno zbirajmo za D. C. M. v Ljubljani. Podkrepimo jo z vsemi močmi naše požrtvovalnosti. da nam bo istotako mogla postavljati prepotrebnih slovenskih narodnih ljudskih šol! Če to oboje storimo — brez strahu lahko gledamo v bodočnost in ves boj nemškega raznarodovalnega kapitala bo brezmočen.
Sokolska slavnost v Brežicah.
V	nedeljo dne 14. junija je obhajal Brežiški Sokol svoj desetletni jubilej; obenem je priredila celjska sokolska župa. katere član je tudi Brežiški Sokol, svoj župni izlet v Brežice.
Bila to ni več navadna sokolska prireditev, bila ie to prava narodna manifestacija. Kljub slabemu vremenu, deževalo je skoraj celi teden in {udi v nedeljo proti poldnevu se je vlila ploha, je prišlo ogromno občinstva. Brežiški Sokol je ta dan pokazal uspeh svojega desetletnega obstanka in ta uspeh se je posrečil si-lajno. Prišla je Celjska sokolska župa z deputacijami vseh včlanjenih dru-Stev, prišla je skoraj cela posavska dolina, kakor tudi napredno občinstvo iz sosednje Kranjske, kakor Sv. Križ in Kostanjevica, prišli so pa tudi naši inili bratje Hrvati in Srbi v ogromnem številu iz Zagreba. Hvala Vam. dragi bratje Hrvati in Srbi, da ste se odzvali našemu vabilu in znova dokumentirali jugoslovansko vzajemnost. Prišli ste, kakor pride pomladansko solnce, ki s svojimi toplimi žarki probuja naravo iz zimskega spanja. Tako ste tudi Vi s svojim prihodom vlili novo moč in navdušenje v naša srca za nadaljni boj.
Zjutraj je prvi prijezdil jezdni oddelek Zagrebškega Sokola naravnost iz Zagreba; bila ie to elitna četa, ki je zbujala občno pozornost. Db enajstih je došla Celjska sokolska župa in del gostov iz Posavja, vršil se je nato skupni sprevod na telovadišče, kjer se je vršila skušnja. Ob tei priliki le prišlo do nastopa med nekaterimi člani Jezdnega Odseka, kateri ie JezdU na čelu sprevoda In orožniškim nadporočnikom, Icaterl je poveljeval orožniški oddelek, in le treznosti ki disciplini So-kotov se ie zahvaliti, da ni prišlo do prelivania krvi.
Bill smo priča, ko se ie naravnost iskalo prepira In naravnost Izzivalo Sokole. Obsojamo In protestiramo najstrožje proti takemu izzivalnemu postopanju; še tega bi bilo treba, da bi nas kak zagrizen Nemec, ki ie obenem član skupne armade. za katero moramo tudi ml Jugoslovani toliko žrtvovati, na nagih tleh izzival. Ali )e to zahvala vlade, da pošlie nad nas bajonete, za usluge, katere sta storila vladi črno-lolta Jugoslovana Šušteršič In Korošec v delegacijah?
Po skušnji je bil obed v Narodnem domu in drugih narodnih gostilnah. Ob tretji url so odkorakala ysa sokolska društva na slavnostni prostor, kjer je bil oficijelnl sprejem in pozdrav. Prostor prepustil nam Je velikodušno v zadnjem trenutku gospod Franc Pečnik, kateri ima na travniku občutno škodo —1 srčna hvala mu!
Govoril je prvi starosta Brežiškega sokola dr. Stiker, kateri je v [izbranih besedah pozdravil drage brate Sokole, kakor tudi mnogobroj-no občinstvo in v ostrih besedah obsodil zahrbtno in pristransko postopanje nam sovražne vlade, ki je v izadnjem trenotku na zahtevo Nem cev prepovedala slavnostni prostor; jklici ogorčenja so sledili izvaianiem govornika.
Govorili so nato starosta Celjske sokolske župe brat Smertnik, zastopnik Slov. sokolske zveze brat Drenik. starosta Zagrebškega sokola brat dr. Mazura in starosta Srbskega sokola brat dr. Budisavljevič, kateri je končal z besedami; Ne bilo bi treba sedaj meni govoriti, ko sta govorila brat Slovenec in Hrvat; ker kar čuti in dela brat Slovenec in Hrvat, to čuti in dela tudi brat Srbln. Zmaga slovanskih narodov na Balkanu nas ie še tesneje združila in ni je sile na svetu, ki bi se nam mogla ustavljati. Bajoneti in meči ne bodo ustavili toka časa in kadar pridemo zopet v Brežice, ne bodemo korakali senci bajonetov, pasti mora i ova kula v slovenske roke! (kazoč na Brežice). Frenetični Živio-in Nazdar klici so sledili tem besedam, godba je zasvirala »Lepo našo domovino« in »Hej Slovani«!
Pričela se je nato telovadba, o kateri bode obširneje poročala Celjska župa.
Po telovadbi se je pričelo živahno življenje po šotorih, kjer so naše narodne dame in gospice pridno stregle gostom v pozno noč; mladina se je pridno posvetila plesu, kjer je prevladovalo jugoslovansko kolo. Prehitro je prišel čas ločitve, poslovili smo se od nam milih bratov, proseč jih, da nam i nadalje ohranijo ljubezen in zvestobo.
Sedaj pa k našim magistratov-cem.
Kakor znano, je okrajno glavarstvo sicer prepovedalo skupni sprevod skozi mesto, dovolilo pa slavnostni prostor v mestnem pomeriju. Zoper ta odlok se je klika na magistratu pritožila na namestnljo, katera je pritožbi seveda ugodila in prireditev v zadnjem trenotku prepovedala. Sokol je na prvotnem prostoru že vse pripravil in zadnji dan pride prepoved; delalo se je vso noč, da se ie vsaj za silo priredil novi prostor in vse to le vsled nestrpnosti naših talminemcev. Bil je sedaj nekaj časa mir med nami. toda ta mir je bil gnil; brežiški Slovenci sedaj vedo, kai pomeni tak mir; naši sovražniki nočeio miru, zato nai lmak> boi In lahko so prepričani, da ta boi bomo doboievall z zmago na eell črti: Pasti mora I ova kula!«
Štajersko.
Narodna zavednost Sevničanov nam služi v vzgled! Nemški »Schul-verein« je pred leti ustanovil v Sevnici svojo trorazredno ljudsko šolo,
seveda nemško. Nemci so računali
s tem, da bodo slovenski stariši kar trumoma tjekaj pošiljali svojo slovensko deco, a so napravili za enkrat račun brez krčmarja. Pokazalo se je oholim Nemcem prav pošteno njihova pota in kakšna ter kolikšna je sevniška slovenska narodna zavednost in kmalu je moral »Schul-verein« opustiti III. razred, kajti bilo je dosti premalo otrok, da bi bili napolnili vsaj približno šolske prostore. To naj nam povsodi služi v vzgled in skrbimo, in delajmo na to, da svoje sorojake že vendar enkrat prepričamo, da je pošiljanje slovenskih otrok v nemške »Schulverein-ske« šole greh, kakor je greh prodajati lastnega otroka tujcu, ki nam ga odvede za vedno. Če bomo to storili, bode ena šola nemškega »Schul-vereina« za drugo morala opustiti svoje poučevanje.
Wastlan — pokopan. Komaj smo poročali, da je glavno vodstvo »Stidmarke« v Gradcu uplivalo na Wastiana, da na ljubo »Sudmarke« ni takoj odstopil od vsega, že dohajajo vesti iz Gradca, da je bil izvoljen na to mesto koroški Dobernig, po domače Dobernlk. S tem je Wastian dodobra pokopan in bo v najkrajšem času pač popolnoma završil svojo nacionalno in politično kariero kot zapuščenec vseh svojih nekdanjih prijateljev.
Maribor. V eni minolih nočij se je zgodil v novem parku gotovo vsestransko obsojanja vreden čin na vadnega pobalinstva. Podložni beli kamen za Jahnov turnarski sporne nik Je bil z rudečo in modro tinto polit. Tekočina se je zarila globoko v kamen. Vedeli smo takoj, kaj bo temu dejanju sledilo: ščuvanje marl borske »Schmierblzeitung« prot Slovencem In slovenskemu dijaštvu. Ta le vsenemški revolver sedaj na vse moči kašlja In poziva direktno turnarje In ostalo mariborsko nem-čursko faklnažo na poboj Slovencev v parku. Teh pozivov se ne bojimo; gospoda nemčurska naj samo poskusi, potem bo videla kaj in kdo so oni »gosti«, ki v Mariboru uživajo »nemško gostoljubnost«. Da, kar na dan! Javni nasadi — so Javni! In slovensko dijaštvo ni ne kot tako, niti drugače kot del našega naroda »gost« v Mariboru. V bajko nemškega Maribora vendar niti sami ne verujete? Če pa se udajate tem halu-minacijam — na dan s pobijanjem Slovencev in slovenskega dijaštva! Našemu dijaštvu očitate, da se po
v.ečerih vlači »s priveskom« po parkih? Tako?! Ali hočete, da imenoma naštejemo one nemške dijake, ki jim je metje zapeljevanje gojenk tukajšnje — meščanske šole? Hočete!? Kakor zavpiješ v gozd, tako iz njega odmeva...! Zapomnite si pa še eno: Pasantje so ono noč videli proti tričert na 3 zjutraj laziti krog omenjenega kamna — nemškega turnarja... In to je tudi vam prav dobro znano — saj ste si ga za to najeli z lastnim denarjem. Samo, ker res hočete pobojev, ste to storili. Neznačajneži, kot je neznačajna vsa vaša kri in vaša narodnost! Vi ste Lnscenirali komedijo, vi boste odgovor dajali za vse! Za danes smo na vaše ščuvanje direktno reagirali — v bodoče več ne bomo! Pokazati smo hoteli, da Imamo točne informacije iz vseh vaših vrst! To sl zapomnite in bodite v lastnem Interesu previdni!...
Podružnica Ciril - Metodove družbe v Šoštanju je mela 11. junija 1914 ob zadovoljivi udeležbi občni zbor, katerega je otvorii z vzpodbujajočim nagovorom predsednik g. dr. Mayer. Nato sta podali vestna poročila tajnica gdč. Milica Jurkovičeva in blagajnica ga. Ivanka Senica. Daši je bilo delovanje podružnice v pretečenem društvenem letu skrom-* no, je vendar uspeli za Šoštanj zelo lep. Družbi sami se je vposlala svo-ta po 175 K 89 v. Nato so se vršile volitve: Predsednik Martin Vrečko, učitelj, podpredsednik dr. Fran Mayer, odvetnik, tajnica Milica Jurkovičeva, učiteljica, blagajnica Ivanka Senica, sopr. trg., odbor: nam. tajnice Milka KolŠekova, nam. blag. Marica Trobejeva, učit. ž. r. d., odborniki gg. Grebenšek, Klemenčič, Lukman, Soln in ga. Lizika Rajšter-teva; namestn. ga. Fister jeva, ga. Storova in gg. Volk in Schwarz. Zastopniki za okoliške občine so ostali isti. Sklenilo se je na predlog g. dr. Mayerja uvesti zopet jour-fixe, kjer naj bi se v ozkem stiku z obrtniki in drugimi uresničil marsikak skupen nastop v narodnih in gospodarskih vprašanjih. Dalje se je določilo, naj se nabrani denar vporabi v prvi vrsti za tukajšnjo deco, da Jo ubranimo pred tujim molohom, da ne zasovraži ta deca jezika, ki ga mi ljubimo. Le v vestnem požrtvovalnem, narodnoobrambnem delu je skrivnost naše bodočnosti. Zato na delol
kjer namiguje na panslavistično nevarnost. Gospodje okoli »L’ Eca« naj bodo le lepo mirni in naj se ne uti-kajo v stvari, katerih niti ne razumejo! Tak list urejevati Je pač zabavno.
Narodna čitalnica v Cerknem
priredi v nedeljo, dne 21. junija 1914 ob pol 9. zvečer v salonu gostilne pri Firbarju družabni večer. Nastopi prvič tatnburaški zbor. Vstop vsakomur prost. Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi ljudno vabi odbor.
Goriško.
Za gorlškega župana je zopet potrjen Bombičev Jurij. Dolgo so odlašali na Ow«%iu, kontno so se pa
vendar le udali pritisku merodajnih aških krogov, v katerih se nahaja tudi sam prošt Faidutti, ki Je pomagal laškim liberalcem do zmage v občinskem zastopu. To }e danes go a resnica,
katere ne morejo na noben način ovreči laški klerikalci in naj se še tako trudijo, da bi odvrnili vsak sum od sebe. Ta madež je neizbrisljiv in ga ne bodo oprale nobene hinavščine več. Sicer pa pride čas, ko se bomo dejansko pomenili z laškimi klerikalci. To bo največ vredno!	■	, *
Torej Bombičev Jurij bo še za naprej županoval v naši Gorici! Kakor yse kaže, mora priti mestno gospodarstvo v resnici tik do prepada. Potem bodo spregledali tudi slepci, ki sedaj nočejo videti, kam vodi tako škandalozno gospodarstvo. Srečna
Gorica!	,
Kamoraškl »Corriere« ne ve,
kaj bi vse storil iz radosti, ker je potrjen zopet njegov denarni oče za goriškega župana. Njegovo veselje je opravičeno, če se pomisli, da je njegov obstoj popolnoma odvisen od Bombičevega županstva. Skoraj ena tretjina Bombičeve plače gre za »Corriere«, zato ni cndno, da je ta listič od samega veselja ves izven sebe! Se poznamo, kaj ne t
Gorica. ( V olepšavo mesta?) Pred cerkvijo na Travniku stojijo že celo večnost neke deske, kjer so popolnoma brez vsake najmanjše potrebe. Ta plot so postavili najbrž v olepšavo našega Travnika. Ravno tako so postavili pf°* v. u ,' Munici-pio, odkoder naj bi se izpeljala nova ulica na Verdijevo tekališče. Seveda kamora nima časa in priložnosti reševati takih zadev, ker bi s tem zmanjšali lepoto goriškega mesta!
Radi dežnika. Josip Peršolja je bil obtožen, da je ukradel dežnik vsled pomanjkanja dokazov pa je bil
oproščen.	_r .
Nesreče. Josip Vuga iz Vrtojbe je padel s kolesa in si zlomil desno roko. Ignacij Vodopivec je padel istotako s kolesa si zlomil levo nogo. Oba so pripeljali v goriško
bolnišnico.
Radi prepovedane rabe orožja
je bil obsojen čevljar Jakob Kon na 5 kron globe.
Hud pek je Alojzij Knez, ki je v jezi razbil šipe v Mihlovi pekarni v ulici Formica, nakar je še pretepel Mihla. Zato bo sedel pet dni.
Nepotrebno namlgavanje. »L’ Eco del Litorale« je priobčil neki članek.
Dnevno.
Tudi Nemci Iz Bosne bodo prišli v Celovec, da manifestirajo za nemško misel na jugu. Pomislite: Nemci iz Bosne. Kdo je tam Nemec
—	razen onega avstr, uradnika, ki ga je tja poslala naša vlada. Ti ljudje, namesto, da bi bili hvaležni, da jedo kruh med slovanskim narodom, se bodo zdaj še pritoževali v Celovcu, češ da se jim slabo godi. Kaj delajo ti ljudje po Bosni, je najlepše povedal »Gospodin Franjo«. Tako bo v nedeljo v Celovcu za vse Jugoslovane važen dan in treba je, da damo na ta nastop Nemcev vsi Jugoslovani primeren odgovor.
Slabo nadomestilo. Trozveza je vsa obupana. Izgubila je Rumunijo, ki je v kalkulih trozveznih generalnih štabov igrala zelo odlično vlogo. Ta Rumunija je sedaj obrnila trozvezi hrbet in ji še »z bogom« ni rekla, tako se Ji je mudilo v naročje močne Rusije. Generalni štabi trozveze sedaj ne samo da ne morejo računati na pomoč peterih rumunskih armadnih vojev, temveč bodo morali v slučaju vojne najmanj toliko svojih armadnih vojev poslati proti Rumu-niji. To torej pomeni izgubo desetih armadnih vojev in to resnično niso mačje solze. Tolaži se — oziroma poskuša se tolažiti — trozveza s tem, da se ji približuje Švedska. Ampak to je tako slabo nadomestilo za izgubo Rumunije, da ga niti omenjati ni treba, ker glavni namen Rusije je izpolnjen: zaokrožila je trozvezo na celem vzhodu od severnega do jadranskega morja in položaj je tak, da švedska armada sploh ne pride v poštev, ker proti njej pošlje Rusija one svoje čete, ki zaradi prevelike oddaljenosti takointako ne bi mogle priti pravočasno na glavno bojišče. Saj je znano, da ima Rusija ogromno armado in da se ji gre samo zato. da ima blizu glavnega bojišča čem več čet. To je dosegla s tem, da je pritecnila k-sebi razun močne in hraber srbske Se rmminsko armado.
Švedska tu sploh v poštev ne pride, nanjo Rusija lahko pošlje tudi svoje prekouralske čete. Švidska je torej slaba tolažba in še slabejše nadomestilo za Rumunijo, ki jo je Avstrija izgubila samo zaradi vrtoglave politike raznih Berchtoldov.
O, res bo, res! »Slovenec« priobčuje pod naslovom »Ali bo res?« iz Zagreba naslednji brzojav: »Na konferenci pravašev okoli »Hrvat-ske« (to so frankovci) 17. t. m. je dr. Horvat v svojem govoru izjavil, da so odločilni krogi najx>sled uvideli, da morajo zadovoljiti pravičnim zahtevam Hrvatov ter da se bo še kratkem oživotvoril program
stranke prava v okviru monarhije.« Sam »Slovenec« ne veruje preveč v to najnovejšo frankovsko farbarijo in pravi, da je zelo skeptičen. Mi pa nismo čisto nič skeptični, za nas je stvar popolnoma Jasna: ali je hotel dr. Horvat potegniti svoje pristaše, ali so pa oni odločilni krogi smatrali zopet enkrat za potrebno. Hrvate malo »potolažiti«, kakor jih tolažijo že toliko in toliko let. »Slovenčeva« skepsa je res več kot na mestu.
Nemci na delu! Te dni so vpo-slale vse nemške stranke in strančice v nemške graške liste poziv na svoje sorojake Nemce, da se odzovejo akciji v korist »zakona (Iex) Kolisko«. S tem je prešla vsa ta akcija tudi na Štajerskem v svoj prav poseben štadij, kajti smelo lahko trdimo, da ni naperjena samo proti Čehom po Gornje in Nižje Avstrijskem, Salcburškem, Predarlskem in Tirolskem, marveč, da se bo njena ost že v najkrajšem času obrnila tudi na vse ostale province, v kojih imajo Nemci in nemčurji svoje manjšinske postojanke. Prav nič čudnega ne bo, če bomo videli potem kar čez noč ustvarjati za naše štajerske Nemce istoveten zakon, ki bi neprimerno mnogo škodoval našemu narodnemu razvoju. Izključene bi bile potem vse slovenske šole po spodnještajerskih mestih in trgih toliko časa. dokler bi v njih bile na krmilu nemškonacio-nalne klike. A ne samo dotlej, marveč sploh za vso bodočnost bi bila slovenska narodna posest ogrožena, kajti, kar so Nemcem dale enkrat vlade, tega jim potem ne odvzemo več. pa če se tudi izpremeni politična in narodna atmosfera v poginoma nove tire. Reklo se bo. da prečrnogledo razsojamo svojo bo-
dočnost. Ne! Stavi jamo vanjo svoje najboljše upe, vendar nam narekuje previdnost, biti skrajno oprezni in računati z vsakim pojavom. Saj nas liči baš na Štajerskem naša, slovenska, prošlost, da je največje narodno zlo vedno izišlo le iz okol-nosti, ker smo premalo pazili celo na odkrite atentate nam nasproti. In v tem. da so zasejali Nemci boj za Koliskov zakon tudi k nas. tiči prvi -korak, ki bo prej ali slej našel uveljavljenja tudi nam nasproti, v prvi vrsti po Štajerskem in Koroškem. Edino, kar zamoremo v prvem hipu storiti (in na kar bi bili morali že zdavna misliti), bi bilo, da se v najkrajšem času zednimo za protiko-rake, kljub vsem zagotovilom, da je potrditev zakona Kolisko le pobožna želja Nemcev in nič drugega!
Kdo ve kaj? Iščejo se ljudje ki bi bili v stanu povedati, v čigavi posesti je bil otok Krf (Korfu) od leta 1836 do 1866. Gre namreč za to, da se pomaga celi vrsti dedičev do 32,000.000 K dedščine, ki se jim pa do danes odreka. One. ki bi tozadevno mogli kaj javiti, prosimo, da pošljejo tozadevne podatke čim najhitreje našemu uredništvu.
K odhodu režiseria g. Moleka iz Maribora. Prejeli smo: V sredo je zapustil režiser mariborskega in celjskega slovenskega odra g. Jos. Molek Maribor. Odhaja na lastno prošnjo v popolnem soglasju z onimi, katere ostavlja v Mariboru, odnosno v Celju. Njegov odhod je povsem časten, kajti za seboj zapušča osemmesečno delovanje v Mariboru in Celju, delovanje na katero ie v vsakem oziru lahko ponosen. Lepo število režiranih iger tu kot tam mu bo ostalo najboljše izpričevalo za bodočnost in najlepši dokument njegovih igralskih in režiserskih zmožnosti. Kot režiser je bil zelo spreten učitelj, a kot igralec ravnotako vedno mož na svojem mestu ter žel v premnogih slučajih svojih nastopov nedeljeno in odkritosrčno priznanje. Zal le. da baš v Mariboru ni imel vedno naj-hvaležnejših »podrejenih«, kar mu ie marsikatero urico med nami ogre-nilo. Danes, ko odhaja, mu želimo veselejših ur v bodočem svojem življenju ter delovanju. Upamo, da bo tudi njemu še doma priložnost pokazati svoje vrline na hvaležnejših tleli kot so bile doslejšne. Vse to mu prav od srca žele njegovi prijatelji.
Male tatove obešajo velike pa izpuščalo, na ta pregovor smo se spomnili, ko smo Čitali v »Slovencu« poročilo o par obsodbah zaradi zad-, njih volitev na Notranjskem. Vpra-I Samo: Kako kazen zaslužijo oni, ki
so izdali lažnjiv sklep dež. odbora in sleparili na ta način pri volitvah? Sicer pa pridejo tudi klerikalci pred
sodišče — seveda dež. odborniki so zavarovani z imuniteto — sicer bi sedeli.
Jubilej. Dne 22. t. m. ob petih popoldne bode moj desetletni jubilej, »kar sem bil pijan in sicer tako. da sem se komaj domov na Soro privlekel«. Za to svoje obrekovanje, katero je zagrešila neka škofova častilka nalašč«, kakor je izpovedala sodniku. dobila je trodnevno menažo, pa nekoliko preosoljeno. na ljubljanskem Žabjeku. Tri mesece po tem tragičnem dogodku pomnil je škof Bonaventura še vedno ta moj »greh«, očital mi ga je uradno, zatrdil, da ima tri priče in izvajal konsekvence. Resnica pa je, da 1. 1904. od 9. maja do 17. julija nisem ne kadil in razven pri maši niti ne pokusil kapljice alkoholične pijače. Škof Bonaventura me je torej težko razžalil, vrgel mi
je v obraz z neimenovanimi pričami potrjeno infamno obrekovanje. To je gotovo velik greh in tem večji, ker že 10 let trpi in mi visoki žalilec ni -d ves ta čas primernega zadoščenja. Sicer je ta meni storjena krivica manjše vrste, ako je primer, m z drugimi krivicami, katere mi je storil škof Bonaventura brez vsake moje krivde, no tudi ta jubilej mu bo ogrel v večnosti tisto žarjavico, ki je pripravljena vsem, ki so v življenju delali krivico in je niso popravili. Kako pa je občutljiv gnadljivi škof za svojo čast! Ker je trdil neki agent, da ima škof luštno punčko, tiral ga je do deželnega sodišča in stoprav takrat se mu je pomirilo njegovo »milo« srce, ko je obsodil sodnik njegovega škof-Ijana v poostreno ječo... Ali misli
g.	škof, da le on sme zahtevati čast, denar in štruklje? Ali ne ve. da smo še drugi tu. ki imajo vse to tako ram, kot on in si to hočemo ohraniti, oziroma pridobiti po pravičnem potu? Sedaj pa nekoliko premišljujmo. Škof ie razžaljen, ker je nekdo v gostilni govoril, da ima otroka. Isti škof pa je zelo naklonjen nekaterim duhovnikom, ki imajo otroke, kar ve Široka javnost. N. pr. v Ljubljani se uči šivati dekle, katere oče je škofov duhovni svetnik. Nekega župnika hvalijo škofovi časopisi, njegova hčerka pa veseljači po Ljubljani. Nekemu žimniku ie škof podelil drugo boljšo župnijo. Zgodovina njegova je
podobna kontrolorju Skrobarju. Nekoč je poklonil neki natakarici dete, a doma si sta nista upala dati krstiti. iTu so spravili malčka v košaro in hajdi ž njim v Ljubljano. Ali glej ga spaka! Na mitnici so ga hoteli zada-cati...! Itd. itd. itd. Ako ljudje vidijo tako postopanje škofa irapram po-litikujočim grešnim duhovnikom, m čuda, da se zgražajo, kakor se togote nad v nebo vpijočimi krivicami, katere so opisane v knjigi:	»Škof
proti župniku«. Priporočam vsem rojakom. da to knjigo sirno in seznanijo z njeno vsebino zadnjo hribovsko kočo!
V	Ljubljani, dne 17. 6. 1914.
Anton Berce, župnik Sorški.
Ljudsko šolstvo. Dosedanja su-plentinja v Hrušici Albertina Vajdič je imenovana za provizorično učiteljico v Škofji Loki Marija Novak za suplentinjo v Breznici.
Skala se je utrgala. Te dni je bila mednarodna avtomobilska alpska tekma skozi Idrijo. Okrog devete ure zjutraj, torej v času, ko je odšel zadnji avtomobil mednarodnih avtomobilskih tekmovalcev skozi Idrijo se je utrgala, najbrže vsled velikega tresenja zemlje radi drčanja avtomobilov in radi deževja v zadnjih dneh, velika skala, in je zdrčala na idrijsko državno cesto. Skala se je prikotalila na cesto ravno v trenot-ku. ko je hotel peljati v Idrijo osebni avtomobil g. Sicherla. K sreči ni skala povzročila nobene nezgode.
Telica ga je udarila. 32letnega delavca Franceta Kastelica iz Gri-lovca v občini Šmartno pri Litiji je te dni udarila telca v spodnji del života. Kastelic je dobil težke notranje poškodbe.
Nesreča pri postavljanju mlaja. Te dni se je ponesrečil pri postavljanju mlaja 531etni delavec France Štrukelj iz Kompolj pri Krašnji. Drevo mu je namreč padlo na desno nogo in mu jo je zlomilo.
Igra s patrončki. Desetletna kaj-žarjeva hči Pavlina Murn iz Planine se je te dni igrala na paši s patrončki. Pri tem ji je odletel kosec pa-trončka v desno oko in jo je težko poškodoval.
Velika tatvina denarja. Ani Sušnik iz Nevelj pri Kamniku je ukradel te dni neznan tat iz nezaklenjene omare, kjer je bila večja svota denarja, 650 kron.
Nežen mož. Rudar Božič iz Hrušice pri Jesenicah na Gorenjskem je te dni v prepiru svojo ženo Marijo tako pretepel, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Rop. Dne 11. t. m ponoči je šel posestnik Jožef Pečnik iz Črnega
..VtllB. Pri Vrhniki domov v Uutuino-
vo. Na poti le stopil pred njega neki osemnajstletni fant, zgrabil je za Pečnikovo srebrno uro in nikljasto verižico, strgal mu je oboje iz žepa in je pobegnil. Na sumu ropa sta dva hrvaška delavca, ki sta delala na cesti. Orožništvo ju je aretiralo in ju izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki.
Ljubliana.
.— Sedem In eden. »Slovenec« se je razjezil, ker je bil v trg. obrtni zbornici izvoljen v železnični odsek Nemec Parnmer. Mi smo proti vsaki zvezi z Nemci vemo pa, da so takih zvez krivi klerikalci, ki silijo naprednjake, da se na tak način zavarujejo proti ljudem, ki so izdali že vse, kar so mogli izdati. Sicer pa so bili klerikalci prvi, ki so Pammerja s 7 Nemci poslali v ljub. obč. svet.
— Članek »Klerikalni cilji in manevri«, ki smo ga priobčili včeraj. Je vzbudil splošno pozornost in ogorčenje. Res je, »svaka sila do vremena«. Mnogo so si pustli Ljubljanča-nje od klerikalnih nadutih mogotcev dopasti, a da bi »Ženska kršč. soc. zveza« torej tercljalke dobile kino v slovenskem deželnem gledališču, da bi tercljalke dobile slov. dež. gledališče v svoje roke, presega pač vse meje. — Nemcem na uslugo in ter-cljalkam na ljubo so ubili klerikalci Slovensko gledališče v Ljubljani. Ker Ljubljančani »teatra« tercijalk gotovo ne bodo posečali, bodo hodili v nemško gledališče, so si mislili Nemci. ter odstopili svojo koncesijo za kino, ki jo je dobila »Ženska kršč. soc. zveza«. Nemško-tercljalska zveza, dobro da so pokazali barvo!
— Kako razumevajo šentviške učiteljice nadzorstvo šolske mladine. Včeraj je šla šolska mladina iz ljubljanske okolice, iz Sp. Šiške in iz
,yida nad Ljubljano, v cirkus KJudsky v Ljubljano. Šolski otroci, dečki m deklice, iz gent Vida so
Pz tlE i-H !ub'}fno- Med deklicami
Šiški Jlda ,C bU°- °Paziti v Spodnji
okol 12 ul P? em ?n uhoie) »eko OKOH 12 let staro učenko, ki je io-
kala. Sla je med številnimi pari čisto sama Na prvi pogled se je zdelo, da dekletce joka zato, ker nima s0. Učenke za par. Pozneje se je pa videlo da je moralo biti dekletce od čevljev ožulieno že tako, da bi si jih
moralo prt pribl sezuti. Zvijalo se je in plakalo, da se je smililo gotovo vsakemu, ki jo je videl. Nevedni otrok je najbrže trpel tako do Ljubljane. — Od zadaj za mladino, ki Jo je bilo okoli sto parov, pa je šel g. nadučitelj Bajec v spremstvu 5. učiteljic, ki so se med seboj razgo-varjale. 5 učiteljic, a nobena pri svojem razredu, da bi otroke nadzorovala! Zakaj je pa potem treba spremljati mladino, če ne zato, da se otroku, ki je neveden, takoj pomaga, ali da nasvet, ka naj stori v hipu, ko mu postane slabo? Znano je že več slučajev zastrupljenja krvi vsled ožuljene noge. In vrhu tega trpljenje, ki je prestal otrok iz Šent Vida do Ljubljane. Te vrstice naj se v prihodnje pri takih prilikah uvažujejo.
— III. slovenski vsesokolskl zlet v Ljubljani 1914. Seja slavnostnega odbora se vrši v nedeljo 21. t. m. točno ob 9. uri zjutraj v zvezni sobi v Narodnem domu. Istotam vrši se danes dne 19. t. m. ob pol 7. zvečer seja tajniško-časnikarskega odseka, jutri 20. t. m. ob 8. zvečer pa seja veseličnega odseka. Bratje pridite točno in polnoštevilno.
— Prejeli smo: Kakor se sliši, se klati po Ljubljani neki ključavničarski pomočnik, ki jx>nuja raznim ženskam ženitev, kljub temu, da je že tri leta oženjen. Pravijo, da je na ta način izvabil že večje in manjše svote, katere je skupaj s svojo ženo lepo zavžil. To svojo sleparijo uganja že več let in spravlja ženske ob groše. Njegova žena to seveda pusti, ker se ji pri tem dobro godi, druge pa navadno slučajev ne naznanijo, ker jih je sram, da nasedejo temu ptiču.
— Truplo so našli. Dne 16. t. m.
so našli v Mostah na levem bregu Ljubljanice moško truplo. Dognalo se je, da je utopljenec 511etni oženjeni čevljarski pomočnik Janez Bergant, ki ej bil rojen v Zg. Šiški in ki je stanoval na Opekarski cesti št. 37. Sledov kakega nasilja niso našli na njem; očividno je, da gre tu za samomor. Bergant se je dne 9. t. m. po hudem prepiru odstranil od doma in ga ni od onega časa nihče več videl. Na bregu Malega grabna so našli istega dne tudi njegov klobuk in palico, po čemer se lahko sodi, da je skočil tam Bergant v samomorilnem namenu v vodo in v nji utonil.
— Amerika. Pretekli torek Je policija aretirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru 19!etnega sedlarskega pomočnika Štefana Deanoviča iz Viličsela, okraj Požega na Hrvat-skem. Prišel je v družbi več hrvat-skih izseljencev in je hotel pobegniti v Ameriko. Denar si je zašil v suknjo. Policija je Deanoviča . izročila
uod fSCU,
— Radi razgrajanja In nevarne grožnje je aretiral neki stražnik v Židovski ulici starejšega moža.
— Prosjačil je. V Volfovi ulici je bil aretiran neki hrvatski delavec, ki je bil brez posla in ki je nadlegoval ljudi z vsiljivim beračenjem.
— Nesreča v strugi Ljubljanice. Včeraj popoldne se je ponesrečil neki delavec v Ljubljanični strugi blizu frančiškanskega mostu. Padel je precej visoko z nekega starega preperelega hloda na Ha in se je nevarno poškodoval. Na mestu nesreče se je takoj zbrala velika množica. Delavca so prepeljali v bolnico.
— Trije mušketirji Kdo ne pozna tega slavnega romana, prevedenega tudi v slovenščino. Kdo še ni zaželel videti pred seboj teh oseb, ki nastopajo v njem? Od prih. sobote do torka bo imelo ljubljansko občinstvo izredno priliko, da na lastne oči vidi »Tri mušketirje« v novootvo-rjenein »Kino Metropolu« v preurejeni areni Narodnega doma. Dramatično društvo se je potrudilo, da je že za otvoritveno predstavo pridobilo ta sloveči film in upa, da nikdo ne zamudi ugodne prilike osvežiti zopet v duhu ta literarni umotvor.
— Kino Metropol se kljub raznim zaprekam, ki so se mu stavile, otvori dne 20. t. m. v areni »Narodnega doma«, ki se je v ta namen na novo adaptirala. Slavno občinstvo se opozarja, da je kino Metropol podjetje Dramatičnega društva, ustanovljeno edino v ta namen, da se zbirajo sredstva za podporo in vzdrževanje Slovenskega gledališča v Ljubljani. Zavedno občinstvo se torej pozivlje, da z mnogobrojnim obiskom podpira stremljenje Dramatičnega društva, kar tem lažje stori, ker bo Kinometropol nudil za primerno nizko vstopnino najboljše, najpoučnejše in najzabavnejše, kar danes' kinematografska industrija proizvaja. *
— Zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev v Ljubljani se obrača tem potom na ono cenjeno občinstvo, ki jemlje pijače in drugo iz gostilen in kavaren čez ulico, da naroča svojim uslužbencem, naj isti vestno vračajo posojene vrčke, steklenice in drugo, kar so dobili po gostilnah na posodo, ker bi se drugače moralo zopet pričeti delovati na to, da bodo stranke dajale položnino za izposo-ene reči. ker se sicer vsled malo-
marnosti nekaterih strank godi gostilničarjem nepregledna škoda z izgubo posode.
— Sokol I. ima letos 5. julija svojo običajno telovadbo in ljudsko veselico. Znane so te prireditve in so si pridobile že zgodovinsko pravico za prvo nedeljo v juliju. Društvo pokaže svojim članom in prijateljem Sokolstva obračun svojega dela, občinstvo pa se veseli uspehov živahnega društvenega delovanja. Z rastjo društva in njegovega dela dobivajo tudi njegove prireditve vedno širši okvir in večji obseg. To velja posebno za letošnje prireditve, ki bo imela značaj velike priredbe, ker pri njej nastopi okroglo 250 društvenih telovadcev in telovadk. Prijatejje Sokola I. že sedaj prosimo, da širijo med ljubljanskim občinstvom zanimanje za omenjeno telovadbo in veselico 5. julija.
— Sokol v Stepanji vasi opozarja vse sokolske kroge in drugo narodno občinstvo na ‘svojo III. Javno telovadbo, ki jo priredi dne 21. junija t. 1., v slučaju neugodnega vremena pa potem prihodnjo nedeljo. Z javno telovadba bo združena velika vrtna veselica. Na zdar!
— Res zanimivo in vredno si je pogledati zamorsko vas Šilukov iz centralne Afrike! Jako interesantni so plesi in razni običaji teh divjakov, katerih družba obstoji iz moških, žensk in otrok (najmlajši zamorček Je star komaj 12 dni). Opozarjamo občinstvo na to naselbino, ki se nahaja na »Dirkališču« le še nekaj dni.
— Umrli so v Ljubljani: Albin Ehmayer, bivši fotograf, 73 let. — Marjeta Kalan, mestna uboga, 72 let.
-	- Josip Kumer, rejenec, 8 mesecev.
— Gospod generalni konsul sijajna veseloigra Nordisk Ko. v dveh dejanjih in senzacijska drama v treh dejanjih z zlatega zahoda »Zlato tele« je dvoje Nordisk-učinkovitosti, ki se bodeta predvajali danes na specialnem večeru v kinematografu Ideal. Jutri, v soboto »Otroci s ceste« čuvstvena ljudska drama v treh dejanjih. V glavnih vlogah: Bubi in mala Suzana Privat poznana iz »Otrok iz Pariza«.
— Kashnir, Nune In Pavlina uganjajo nasmešnejše reči pri njih potovanju okoli sveta in lovu za mi ljonom, tako da se vse izborno za bava, v veseli parodiji »en miljon se lahko zasluži«, ki se bode predvajala od Jutri naprej v Bachmaier Grand Elektro Bioskop v Latterma-novem drevoredu. Navadne znižane cene!
Trst.
*Zvam jjgjobIoi-simlfffe .
Čar jev« se je na svoji ponedeljkovi
seji soglasno izrekla za »Narodno socialno mladinsko organizacijo« v Trstu in priporoča vsem svojim članom, da vpišejo svoje sinove v to izobraževalno društvo.
V	nedeljo se je izvolil v Sv. Križu pripravljalni odbor za podružnico Nar. soc. mlad. organ, v Trstu, katerega predsednik je brat Kristijan Tence.
Pomota. V včerajšnjo notico o gostilni Kjuder na Belvederju se je vrinila pomota glede številke. Tiskana bi morala biti št. 27 in ne 37.
Rimska zbornica je imela v sredo svojo sejo. Posl. Mazzoni je zahteval od ministra pojasnila glede slučaja generala Agliarja. Pred tem predlogom so zahtevali nekateri po govoru finančnega mnistra Rave, da se seja takoj zaključi. Do hujšega ni prišlo.
Občinske volitve y Trenti. Izid obč. volitev v Trenti je: 8 socialistov, 14 klerikalcev in 20 liberalcev. Kamora bo torej vseeno še lahko triumfirala.
Seja obč. sveta se je vršila v sredo zvečer in nadaljevala sinoči.
Navtična akademija. Vpisovanje se bo vršilo 4. julija od 9.—12. dop. S seboj je prinesti običajne dokumente.
Trgovska akademija. Vpisovanje v prvi tečaj se bo vršilo 6. julija od 8.—12. dop. V prvi tečaj se sprejemajo absolventi kake nižje srednje Šole. S seboj je prinesti običajne dokumente.
Občinstvu, ki sl j« preskrbelo vstopnice za nastop Sokola pri Sv, Jakobu naznanjamo, da iste vstopnice, ki so bile določene za 14. t. m. veljajo tudi za nedeljo 21. t. m. Kdor želi vstopnico. Jo lahko dobi pri g. Bičkovi v »Nar. domu«, ali pa pri društvenem odboru.
Nabor. V pondeljek je prišlo od 178 poklicanih k naboru 156 nabornikov. Potrjenih je bilo 38, od teh eden za vojno mornarico. Prihodnje dn bo nabor za poklicance, ki niso pristojni v Trst.
Nov zdravnik. V Trstu se je naselil zdravnik dr. Viktor Fano.
ŠTIRJE STRELI.
Trst, 18. junija.
S cigani Hudorovičevega rodu je imel »Dan« že večkrat opravka. Danes so se tukaj stepli, jutri zopet
speli, in tako se je zgodilo, da so imeli člani ciganske rodbine Hudo-rovič večkrat priliko čitati svoje ča-stiljivo ime dvomljivega slovesa.
Nobenega dobrega dela ni storil Hudorovič takrat, niti vinarja ni daroval v dobrodelen namen, da bi na tem mestu spoštljivo govorili o njegovi osebi. Celo nasprotno, vnovič je pokazal ta od svoje merjenja vajeno oko.
Sežanjskl semenj in konjska kupčija.
V Sežani na Krasu se vršijo redni mesečni semnji. Hudorovič, in sicer po imenu Jurij, 32 let star možakar zagorelega obraza in kodrastih las s široko cigansko ruto okolu črnega vratu je dobro vedel zanje. Prihajal je v Sežano, sklepal konjske kupčije, molil in klel. S svojo družino in rodbino je potoval od kraja do kraja prav po hunsko in dobro-voljno čakal, kdaj potrka na vrata »bridka nevesta, bela smrt«. Ne mi-.slilo, sicer da bi se je nadejal že v 32. letu svoje moške dobe; toda kmalu bi ga lahko proti pričakovanju pokosila za vedno.
600 kron.
Takole je korakal Hudorovič v Sežano tudj zadnie dni; v roki vajet, na glavi zanošen slamnik, v srcu pa veselje nad lepim dobičkom, katerega mu bo pridobila prodaja konja bratranca Matije. Res; semenj je bil za Hudoroviča srečen, za žival je dobil 600 K in se mirno peljal proti Opčinam.
Pozdrav in sprejem.
Bratranca sta se sešla.
— Kupčija?
Dobra.
— Izkupiček?
Šeststo kron.
— Bravo! Matija je bratranca pogledal s hvaležnim srcem. — Od-štej! Odštej? Ali se ti meša? In dolg? Dolg, ki je star že več let?
— Pravim denar meni! Sicer!
Sicer? Pojde v moj žep! Zdaj
pa razkrči pesti in bodi zadovoljen z menoj!
Matijo je pograbilo.
— Ti, ti se upaš?
Sevedal Dolg! Hudi časi! — Pomiri se!
In Matija je izprožil štiri strele zapored. Potem kamenje. Kletvice. Kobacanje na voz.
Ranjenec je jx>gnal konja.
Na cesti.
»Eh, policaj!«
Malomaren pogled.
»Policaj! Zdravnika bi si želel!«
Policaj se je Hudoroviču približal ga pogledal in skočil na telefonsko govorilnico. Čez čas je prispela zdravniška postaja Jok. Pozdravljanje. Občudovanje avtomobila. Obveze. V Trst. Deseti oddelek. Hu-dorovičeve rane so težke.
UTOPLJENEC.
Trst, 18. junija.
Na žaveljski cesti se je danes našlo utopljenca, o katerem se govori, da Je med potoma pade! v vodo in utonil.
Dogodek je bil naznanjen tuk. policii, ki je tako poslala na mesto nesreče svojega komisarja. Ugotovilo se je, da je utopljenec neki 34 do 361etni mož, kateremu še ne vedo imena. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
SESALKA, PILE IN TIHI SVEDRI.
Trst, 18. junija.
V	tukajšnji plinarni, ki je mestno podjetje, so pred par dnevi izsledili tatvino raznih predmetov. Kakor je že v navadi, so skušali krivdo tatvino najpoprej zvaliti na kakšnega slovenskega uslužbenca, ker pa niso bile suinnje opravičene, in ni mogla uprava sama ničesar dognati, Je dogodek naznanila policiji, ki Je začela zadevo raziskovati.
Pridno Je raziskovala polieja. Po par dneh se ji je posrečlo izvohati tatu v osebi, regnikola, hišnega posestnika Viktorija Cossuttija, ki je v mestni plinarni v oddelku za elek-trko uslužben kot delovodja z dnevno plačo dvajsetih kron.
Ker je sum letel najbolj na imenovanega regnikola, je policija uvedla v njegovem stanovanju hišno preiskavo. In glej! Sesalka je bila že montirana in vzidana. Pile pa in tihi svedri (angleške vrste) so bili z drugimi tovarniškimi ukradenimi predmeti spravljeni po raznih orna rah in v kleti.
Med dobljenimi predmeti so na šli celo par sto kilogramov težko marmornato stopnico, ki jo Je je dal Cassutti peljati iz tovarne na svoj dom. Po tem razkritju in po teh najdbah je policija tatu in izmikača Cas suttija aretirala. Uprava plinarne je po tem dogodku seveda dobila občutno dolg nos. Bilo ji je silno neprijetno, da je tatvino izvršil tisti njen ljubljenec, na katerega je polagala toliko lepih nad.
Da bi se blamažo pokrilo vsaj deloma, so se začeli razni inženirji, delovodje in drugi vplivnejši izgovarjati z izposodo. Vprašamo pa:
smejo-li delovodje In inženirji izpo-sojevati strankam popolnoma nove predmete, ki so občinska last? To je dovoljeno menda samo v tržaški plinarni, ki vidi v regnikoiih svoje zlato tele.
S takimi izgovori so sicer dosegli, da so oblasti aretiranca vsal začasno izpustile, toda upamo, da se Cossutti prav kmalu povrne v zapore, in da pride dogodek z vsemi svoimi posebnostmi tržaške plinarne pred sodišče. Pripominjamo, da italijanski listi o zadevi prav previdno molče.
Fantie iz Matene In fantje iz Bresta.
Janez Sterle. Franc Zupec in Jože Zupec so po poklicu pretepači in razgrajači, vsled česar so imeli že večkrat opravka s sodiščem.
Dne 1. junija je šel čevljar Janez Zalar iz Matene okrog devete ure zvečer v bližnji Brest v gostilna Ta pa je bila zaprta in Zalar se je vrnil v Mateno. Ko je prišel v družbi več fantov iz Bresta blizu cerkve, je zaslišal upitje in razgrajanje in preklinjanje. Očividno, v Mateni se je vršil pretep.
In res se je vršil, po vseh pravilih fantovskega pretepa. Na vrtu posestnika Franceta Ambroža so pretepavali fantje Janez Sterle, Franc Župec m Jože Zupec. ki smo jih že zgoraj omenili, fanta Črniča. Ker so Ambroževi domači branili Črniča, so odšli pretepači vsi jezni z vrta in so zo mahnili v gostilno, kjer so kleli in se prepirali. Ko so prišli iz gostilne, so zapazili Zalarja in njegovo družbo iz Bresta. Iz jeze, ki se jim še ni ohladila, so se spravili vsi trije z gnojnmi vilami nad one. Janez Sterle je udaril Zalarja z vilami v stegno, brata Zupca sta mu pa pomagala. Zalar je moral bežati s svojimi tovariši v bližno hišo posestnika Ambroža, kjer so se zaklenili.
Toda matenskim razgrajačem se še ni umirila kri. Začeli so z vilami razbijati po Ambroževih vratih in Janez Stele je tudi razbil šipo na oknu.
Ko je posestnik Ambrož videl to obleganje njegove hiše, ‘Je stopil ven. da bi pomiril pretepače in boja-željne fante. Toda slabo Je naletel. Vsit rije oblegovalci so začeli nenadoma metati v hišo debelo kamenje in en kamen je zadel Ambroža na čelo in ga ranil. Ambrož se je le z veliko težavo zopet rešil pred napadalci v hišo.
Pretepače Sterleta. Franceta in Jožeta Zupca je radf teh bojevitih činov poklicalo predse sodišče, da bi natarično spoznalo, če so res taki korenjaki. In spoznalo je, da so Sterle, France in Jože Zupec res pravi fantie od fare in jih je nagradilo za njihovo junaštvo. Janez Sterle je dobil šest tednov. France Zupec štiri tedne in Jože Zupec štirinajst dni. Mogoče, da se jim bo v zaporu ohladila kri. Pa ni bogve kaj upanja. Pred sodiščem so se tako obnašali, da se ie videlo, da komaj čakajo, da poplačajo nasprotnike za dobljene tedne.
Dirka okoli Gori-Skesa Krasa.
Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zvršila dirka v najlepšem redu, zasluga dirkinega vodstva in njegovega načelnika stotnika viteza pl. Forster-Streflemja. Zanimanje za dirko je bilo splošno. Na eni strani so vabila ljudi imena dirkačev in krasna darila, na drugi strani pa tudi sloves prejšnjih dirk okoli Krasa.
Start.
Ko za stavo je lilo, ko smo prišli okoli devete ure dopoldne v gostilno ob Soškem mostu, kjer so se zbirali dirkači. Pa vreme ni preplašilo ljudi, komaj je malo odnehal dež. so začeli trumoma prihajati Goričani, da si ogledajo začetek nad vse zanimive dirke. V gostilni so se pripravljali dirkači na start. Vpisovali so se, pritrdili številke, vojaki so jim plombirali kolesa in v živahnem vrvenju je hitro potekel čas in treba ie bilo iti k startu. K dirki se ie priglasilo 52 dirkačev, skrajno neugodno vreme pa je preplašilo nekatere, tako da je došlo k startu Ie 39 dirkačev. Točno ob 10. uri so bili zbrani na startu vsi dirkači. Po štirje in štirje se postavijo v vrsto, kakor so bili priglašeni. V prvi vrsti Salimlenl, Gregl, Rammer in Duschinsky. Eno minuto pozneje da voditelj dirke znamenje in v počasnem tempu se bližajo dirkači črti. ki je zaznamovala začetni kraj dirke. Komaj pa so imeli za seboj črto, pa se je stopnjeval tempo in v kratkem času so izginili na cesti v Ločnik. Takoj za dirkači pa so odhiteli avtomobili in s tem je bil za Goričane končan prvi del dirke. Start je vodil spretno predsednik ko-
komaj 200. Vsi drugi so bili pobiti ali ujeti, mnogo jih je na begu utonilo v močvirju. Vstaši so pridrli pred mestne okope in osvojili oba topa, ki sta bila v rokah avstrijskega oficirja Hassleria.
VVIED DOBIL ULT1MATUM.
Drač, 18. junija. Vse kaže, da so se vstaši prenehali šaliti in so pričeli resno se pečati z Wiedom, vsiljenim knezom. Poslali so mu ultimatum, da mora
tekom 24 ur zapustiti Drač. — Kratka beseda, ampak močna.
V	DRAČU MIR.
Rim, 18. junija, »Agenzia Stefani« poroča iz Drača ob 2. uri popoldne: Dosedaj vlada v Draču mir. Ojačenja italijanskih, avstrijskih in angleških mornarjev so odpoklicana.
NESPORAZUM MED KNEZOM IN MEDNARODNO KOMISIJO.
Rim, 18. junija. Med knezom in mednarodno kontrolno komisijo je prišlo do nesporazumljenj. Istotako tudi med knezom in angleškim admiralom.
POLOŽAJ V DRAČU.
Rim, 18. junija. Večerni listi poročajo, da je položaj v Draču kritičen. Vstaši še niso udrli v mesto, toda bramba je vedno slabotnejša. Angleški armiral prigovarja kneza, da bi šel na vojno ladjo, toda knez ne mara.
ZADNJA POROČILA IZ DRAČA. -VSTAŠI GOSPODARJI POLOŽAJA
Rim, 18. junija. (Posebno poročilo.) Ob 5. popoldne se poroča iz Drača: Vstaši so gospodarji položaja. V mesto Drač ne marajo vdreti, ker nočejo povzročiti mednarodnih j teškoč.
NOVI KANDIDATI NA ALBANSKI PRESTOL.
Rim, 18. junija. »Tribuna« poroča: 2 delegata vstašev sta dospela v Carigrad, da zahtevata princa Bur-gha Edina za vladarja Albanije in Izet pašo za njegovega ministra.
Italijanski listi poročajo, da bodo albanski nacijonalisti (avstrijska vstvaritev) za slučaj, da se knez Wied odpove »vladanju« kandidirali bolgarskega princa Cirila za vladarja. (Menda nameravajo Albanci takole po malem vse prince uničiti.)
ATENTAT NA RUSKEGA CARJA.
Berlin, 18. junija. Poštni vlak, ki ie sledil neposredno posebnima vlakoma vozečima carsko rodbino je bil vsied vsled strašne eksplozije v bližini postaje Čandnov vržen s tira. Mnogo oseb je bilo teško ranjenih.
Petrograd, 18. junija. Poročila o atentatu na carja so pretirana, le lokomotiva, ne cel vjak, je zdrčaia s tira In le 3 osebe so bile lahko ranjene.
VANDALIZEM KATOLIŠKIH ALBANCEV.
Dunaj, 18. junija. »Politika« poroča iz Sv. Ivana Mednanskega: Albanci so popolnoma razbili spomenik, ki so ga srbske čete postavile v spomin Srbov, padlih vsled zahbrt-nega napada turške »Hamidije«. (Katoliški Albanci res lepo znajo spoštovati mrtve. So kot hijene.)
SPORAZUM MED RUSIJO IN RU-MUNIJO.
Duna, 18. junija. Tudi tu so začeli izprevadevati velik pomen sestanka ruskega carja in rumunskega kralja v Konstanci. Važna je izjava Toke Jovanescuja, ki je povdarjal, da se je med obema državama dosegel glede balkanskega vprašanja popoten sporazum in da bo vsak, ki bo hotel brskati po bukareškem miru zadel na odpor Rusije in Rumunlje. (Kakor Je znano, s^, je Berchtold v delegacijah obnašal tako, kakor da se sa-
mo ob sebi razume, da se bo buka-reška mirovna pogodba revidirala, tu mu pa Rumunija precej jasno pove, da iz te moke ne bo kruha.) Splošno se povsod trdi, da je prišlo med obema vladarjema do popolnega sporazuma in do entente med obema državama glede vseh orientalnih vprašanj.
ZOPET NESREČA NA MORJU.
Soutliompton, 18. junija. Nemški parnik »Kaiser Wilhelm II.« je v megli zadel v angleški parnik »Incemo-re«. Angleški parnik je močno poškodovan, »Kaiser Wilhlem II.«, ki Je vozil iz Southamptona v New York; se je takoj vrnil v Southampton.
lesarskega društva »Gorica« g. Josip Kerševani.
Potek dirke.
Vreme vedno enako neugodno. Cel čas je padal dež, mestoma se je ulila ploha, da je bila cesta vedno neugodnejša za dirko. Na načrtu proge je zabilježeno pri Zagraju: Pozor, slaba cesta, moralo bi biti napisano skrajno slaba cesta in trikrat ipozor. In po taki cesti so dirkali dirkači naprej nemoteno, vsem na čelu Gregl. Do Ronki je bila cesta še vedno slaba, potem se je pa jela boljšati in končno se je zasmejalo dirkačem tudi solnce. Na poti iz Opčine v Sežano je prenehal dež, cesta je bila dobra in dirkači so mogli razviti vse svoje zmožnosti. In te prilike tudi 'niso opustili. V hitrem tempu so se približali Senožečam, kjer je bila glavna kontrolna postaja. Tu so morali stopiti s koles in se vpisati v kontrolne pole, plombe so jim pregledali in dirkače so čakala okrepčila. Prvi je prišel v Senožeče Gregl, se hitro podpisal in takoj na to vozil naprej ne da bi se količkaj okrepčal. Vsi ,drugi so se poslužili okrepčil. V Se-možečah je postalo slabo Šiškoviču, ki je moral radi tega prenehati z dirko in se je potem pripeljal v avtomo-,bilu v Gorico. Komaj so se dirkači na ugodni poti nekoliko posušili, jih je vjel na Razdrtem najhujši dež, ki ni dolgo ponehal. V Vipavi je čakalo dirkače vse polno ljudi in tudi najhujša ploha jih ni mogla pregnati. Ves čas je bil Gregl prvi. Kako hitro je vozil se vidi najjasnejše iz tega, da ga je avtomobil, ki je šel iz Senožeč za njim, došel šele v Ajdovščini. Od tu dalje je nekoliko ponehal dež in ko so prišli dirkači na cilj je že končal dež popolnoma.
Na cilju.
Če že ni oplašil precej hujši dopoldanski dež ljudi, jih je mogel še .veliko manj popoldanski. Trumoma tso prihajali v Rožno dolino in se razvrstili v dolgem špalirju ob cesti. Okoli pol tretje ure je čakalo zmagovalce že na stotine in stotine ljudi. Vojaki so imeli ob progi napeljan telefon, ki je poročal od časa do časa o poteku dirke. Okoli tretje ure so bili javljeni dirkači, ki so odšli iz Sela. Krnalu nato je prišlo drugo poročilo, da so na čelu dirkačev Gregl, Me-schar in Luttenberger. V tem pa že pride avtomobil s podrobnejšim poročilom. Ljudi se loti razburjenje in ,živahno diskutiranje, kdo bo prvi.
V	tem se pa pokaže trojica in v hitrem tempu vozijo čez cilj, prvi Gregl Franc, ki je prišel ob 3. uri 15 minut, takoj za njim Luttenberger [Valentin in kot tretji, dobro sekundo za zmagovalcem Meschar Josip. [Med živahnimi bravo-klici so pridirjali, vsi pokriti z blatom, da se ni iiobenemu poznala številka. Eno minuto 28 sekund pozneje pa je preletel ,'cilj kot Četrti Duschinsky Ernest. V 'daljših presledkih so na to sledili ostali in sicer: peti je bil Kittel Karl, Sesti Kofler Adolf, sedmi Volpe Ivan '(kot prvi iz Gradiško-Gradiščanske), Osmi Findler Ivan, deveti Vuga Rudolf, deseti Ogrin Franc (prvi Slovenec), enajsti Semolič Ivan, dvanajsti Rammer Robert, trinajsti Mann Ivan in štirinajsti Eschelmiilfer Ru-Jdolf, petnajsti Mestrovich Ivan, šestnajsti Salimbeni Ivan, sedemnajsti :Stern Rudolf, osemnajsti Devetak jRafael, devetnajsti Rijavec Ciril, dvajseti Meisenec Franc in enaindvajseti pa Fraumallner Alojzij. Vsi ti so dobili srebrne svetinje, dasiravno od petnajstega naprej niso prišli v določenem času na cilj. Ali vsled skrajno slabega vremena se je priznala vsem svetinja, ki so jo tudi pošteno zaslužili. Med tem časom ,se je pa zjasnilo, solnce se je prikazalo in mogla se je pričeti že odpovedana veselica kolesarskega društva »Gorice«, kjer so se ob 6. uri razdelila darila.
Hali oglasi
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem )e priložiti znamko 20 vluar}ev. — Pri malih oglasih ni nlC popusta Id se plačujejo vnaprej; zunanji inserenii v znamkah. Zaključek malili oglasov ob 6. url zvečer.
Nabiralec inseratov se išče. Ponudniki naj naslove pismeno ponudbo na naslov: »Priden in pošten« na
upravništvo tega lista.
Od 4 K 90 v naprej hišne halje,
vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6.
Velecenjeno obiinslvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI =
ki so izSle v .»Učiteljski tiskarni
I L lv_- _ _ •	prima kakovost,
Mm ib, ss
no najbolj pripo-poroSljivo, 100 litrov K 20’— razpošiljam od moje postaje proti povzetju Josip Rosen-kranz, Maribor od Dravi.
„Moie obzorje
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v »Učiteljski tiskarni" Cena lično vezani knjigi je 3 K Po poSti 20 v več.
Sladko vino
J. Zamlfen
Dobre
ževljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do Jiajfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske In telovndiikc čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj.
srajce
ceno
Proda bo iadi rodbinskih raz-
mer v Trstu ,Sv. Matija Magdalena zgornja, v bližini tramvajske postaje
Radi upeljave nove specialitete bodem prodajal
del svojega skladišča perila po znatno znižanih cenah.
Ne zamudite te redke prilike!
Začetek	Konec
v pondeljek	v	soboto
z 2 sobama, kuhinjo, hlevom, podstrešjem, vodnjakom, (prosta 10 let državnega davka), ter nad 1100 mtr2 vrta za 1400'— K.
Ponudbe in vprašanja nasloviti je na Rudolfa Može, Trst, Compo S. Giacomo 3.
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
junija.	junija.
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
==s J. KETTE =====
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke	za gospode	od	K	8’—,	12'—, 15'— naprej
Cele obleke	za dečke	.	„	„	4*—,	6'—,	8’—	w
Cele obleke	za otroke	.	w	„	2'—,	3’—,	4'—	„
Pelerine za	gospode .	.	„	„	7'—,	$'—>	9'—	»
Športne raglane ..... „ „ 12‘ ,	16.	„
Klobuke.........  ♦	• • » » 1	^	»
Kostume za dame. . . .	„	„	9' ,	12'	,	15'—	„
Damske sako ih paletot	„	„	6—,	8—,	10'—	„
Krila spodnja in gornja	„	„	2—,	3*—,	4—	„
Hišne halje za dame . .	„•	„	3 90,	4 90,	5‘90	„
Slamnike» „ —50, 1'—, 150 „ Pristni panama...........  „	6'—,	—'	»	»
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. ■r Oglejte si velike izložbe.
Angleško skladišče oblek
0. mUTHt Ljubljana. Mestni lig it. 51 Telefon st. \)l.
.	1 1 '-v,	  n
■	. i KTuriT— Modistinja —
Minka Horvat* s$
Priporo«^ svojo velikp zalogo damskih kjpbukov. Športnih &pty to vs$h potrat aistke. jt- Pojavila se t^o ih
'L	18.	junija.
Včeraj srno poročali, da	se ie
.vstalem	posrečilo kneževe	čete,
Miridite,	zajeti In decimlrati.	Naše
Informacije so bile z današnjimi podrobnejšimi poročili potrjene. 17. junija so Miriditi že ob 6. uri zjutrai napadi! vstaše, ki so jih pustili, da so prišli v bližino, nato pa so jih z vso silo pognali v bes: in iim prizadejali velike izgube. Tudi drugi napad ie bil odbit.
Tretji napad se ie pa za Miridite končal katastrofalno. 1500 Miriditov se je pod okriljem avstrijskih topov in pod poveljem Marka Glonlia in Ise Boljetinca vrglo na vstaše, ki so pa tako spretno manevrirali, da so dobili Miridite v svojo sredo, da jih je od 1500 pribežalo nazai v mesto
a“ONA]j
OUPZNI.t? A-ULICA'4 ti
:rganc V
LJUBLJANA- ko£
: pRmgj