kosilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin ^uPna akcija jugoslovanskih sindikalnih glasil Koliko tehta ozimnica v sindikalni politiki je bil0' dni^ ^ na apel komisije sveta ZSJ za življenjske in delovne razmere v republikah in pokrajinah. Berite estl strani. ^dsednik RS ZSS Vinko Hafner sprejel urednike glasil OZD Velik pomen ^tovarniškega« tiska Matjaž Vizjak ^ predsednik republiškega sve-^ Veze sindikatov Slovenije sPrg ° ^afner je v ponedeljek icjj ■'e' urednike glasil organiza-Pljjo^ruženega dela SOZD ti^op Brečka Logarja, Franca Rh^”arja iz Intereurope, Tat--iini>Pusl iz Združenih PTT or-,.J ijuk,acij Slovenije, Ido Rebolj iz P°™d 0.f,|)anske danke in Jožo Varla i je "p fcgQvezarne Jesenice. V daljšem rIiŽn°stjo sindikatov Slovenije, '5 !(jlrn sindikalnim kongresom as*čnimi« sindikalnimi te-la v1' jim je izčrpno odgovarjal %n evilna vprašanja. Vinko 5‘k0er med drugim dejal, da Kjjngres Zveze sindikatov Slo-ptjp’ ^i bo 25. in 26. oktobra HeV Priboru, ne predstavlja „j?re^omnice v organizira-L ."'banju delavcev Slovenije, • 'lto minuli 8. kongres Rij ^ed štirimi leti, saj poteka v Se družbenoekonomsko j ICnp življenje v naši repu-I n državi razvijata, kot smo q » .ji*ve*, rvvzi OllJV/ sovorili na kongresih zveze ,st0v. Sedanjo vlogo in pomen sindikata v naši družbi je Vinko Hafner v pogovoru ugodno ocenil, saj sindikat vse uspešneje sodeluje tako pri načrtovanju proizvodnje, dviganju produktivnosti, delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter svobodni menjavi dela kot pri organizaciji rekreacije, izobraževanja in kulturnega življenja delavcev. V nadaljevanju pogovora je Vinko Hafner opozoril na veliko vlogo glasil v organizacijah združenega dela pri pojasnjevanju sindikalnih stališč in sprotnem razreševanju vseh vprašanj, ki zadevajo proizvodnjo in življenje delavcev, združenih v TOZD. Tako kot sindikati organizirano stopajo v življenje krajevnih skupnosti, naj tudi glasila v OZD enako zavzeto pišejo o delu v proizvodnji ter življenju v širši družbeni skupnosti. Pogovor, ki ga je v imenu 550 glasil OZD v SR Sloveniji imelo z Vinkom Hafnerjem pet urednikov tovarniških glasil, bodo objavila vsa jglasila v OZD v naši republiki, ki izhajajo v skupni nakladi skoraj milijon izvodov. '’£fye 1 Ponekod že prodajajo ozimnico. V Novem mestu še ne. In cene? Kolikor več posrednikov, to- DELAVSKA ENOTNOST št. 38 — leto XXXVII Čez mesec dni bo pripravljen samoupravni sporazum o štipendiranju »Dogovor« o načelih, »sporazum« konkreten Berite na dvanajsti strani 9. kongres ZSS Kongresni znak Na natečaju za oblikovanje znaka 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je bil izbran emblem, ki sta ga predlagala oblikovalca iz Maribora: dipl. inž. arch. Matjaž Bertoncelj in grafični oblikovalec Ivan Dvoršak. Emblem predstavlja stiliziran znak delavskega gibanja srp in kladivo, ki v dvobarvni predstavitvi posrečeno vključuje številko devet, kar je zaporedna številka kongresa. Srp se ob vrhu prelije v plamenico, ki pa simbolizira revolucijo in rast delavskega gibanja ter zavesti. Tiskovna konferenca v RS ZSS o pripravah na 9. kongres V sklepni fazi Na tiskovni konferenci v ponedeljek v Domu sindikatov v Ljubljani je podpredsednik RS ZSS Miran Potrč predstavnike tiska in RTV podrobneje seznanil s sedanjim trenutkom predkongresnih priprav ter s poudarki, na katere je opozorila dosedanja javna razprava o dokumentih za 9. kongres Zveze sindikatov Slovetjije in za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Glede priprav na slovenski kongres, ki bo 25. in 26. oktobra letos v Mariboru je mogoče reči, da so resnično v zaključni fazi, saj je republiški svet na zadnji seji sprejel predloge kongresnih dokumentov, izoblikovani pa so tudi predlogi kadrovskih rešitev. Razprava o obojem se seveda nadaljuje in bo trajala vse do kongresa z namenom prispevati k še boljšim, bolj dodelanim reši- tvam, na kadrovskem področju denimo v smislu izboljšanja strukture kandidatov. Čeprav bo, razumljivo, šele kongres sprejel dokončne rešitve, pa je že zdaj mogoče nakazati nekatera dejstva. Tako kongresni sklepi pomenijo poskus opredelitve vsestransko prožnejše in učinkovitejše organiziranosti na vseh ravneh sindikalnega delovanja z namenom, da bi se sindikat laže in tvorneje vključeval v reševanje aktualnih družbenih vprašanj. Pri tem je še posebej pomemben. poudarek, ki ga predlogi sklepov dajejo vlogi sindikatov v političnem sistemu sociali- stičnega samoupravljanja ter nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov, zlasti pa družbenim proizvajalnim silam, stabilizacijskim. prizadevanjem, družbenemu planiranju in vprašanjem ustvarjanja in razporeja- nja dohodka. Takšna naravnanost odseva tudi iz predloga novega statuta. Vsebinsko najpomembnejše spremembe v primerjavi s sedanjim stanjem, zato pa oporne točke za prihodnje delovanje se odražajo v opredelitvi vloge, položaja in odgovornosti osnovnih organizacij, nadalje glede oblik in vsebine povezovanja sindikalnih prizadevanj v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, aktivnosti in vloge sindikata v krajevnih skupnostih, preoblikovanja dosedanjih strokovnih sindikatov in pa v uvedbi družbenih svetov pri občinskih svetih in pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. M. G. Še 25 dni do 9. kongresa ZSS v Mariboru Skupščine RO sindikatov Slovenije Po sprejetem programu predkongresne aktivnosti se v naši republiki iztekajo še zadnja opravila. Med pomembnejša nedvomno sodijo skupščine republiških odborov sindikatov. Dnevni red na vseh je enak oziroma močno podoben, v središču pozornosti pa so poročilo o delu v zadnjih štirih letih, programska usmeritev za naslednje obdobje, sprejem začasnega statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju sindikata, razprava o do- kumentih 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ, izvolitev novega republiškega odbora ter obravnava liste kandidatov za nove člane republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Naši novinarji, ki so prisostvovali sedmim skupščinam, kolikor se jih je zvrstilo od prejšnjega petka do te srede^poročajo, da so delegati nadvse resno in odgovorno opravili svojo dolžnost in s tem prispevali ne le k intenzivnosti in kakovosti priprav na 9. kongres slovenskih sindikatov, ki bo že čez 25 dni v Mariboru, ampak so njihove razprave in predlogi v marsičem tudi pomemben dopolnilni akcijski napotek za kar najbolj uspešen potek in delo na kongresu slovenskih sindikatov. Več o skupščinah RO sindikatov na straneh 3,4 in 5. KAJ SMO STORILI? Podelitev letošnjih plaket sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Še kar na Trije odlikovanci stranskem tiru It Peter Štefanič Čeprav si v naši družbi že dalj časa prizadevamo za zagotavljanje večjega vključevanja znanja in ustvarjalnosti v delovni proces na vseh področjih gospodarstva in tudi v družbenih dejavnostih, pa žal marsikje ta prizadevanja gredo mimo ušes ali pa so, zgolj zaradi takih in drugačnih izgovorov, mrtve črke v samoupravnih splošnih aktih. Da bi spodbudili razvijanje domačih inovacij, smo leti 1975 in 1976 razglasili za leti tehnoloških inovacij in varstva industrijske lastnine. Stališča o tem so zapisana tudi v dokumentih partijskih in sindikalnih kongresov. V zvezi s tem smo pred dvema letoma sprejeli družbeni dogovor o inovacijah. Spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti pa zajema tudi sindikalna lista 1977, kjer je med drugim zapisano, da je inovacijska dejavnost sestavni del rednega poslovanja v OZD in da se bodo organizacije in organi sindikatov na vseh ravneh svoje organiziranosti zavzemali za praktično uresničevanje tega načela. Kje so torej vzroki, da kljub obveznostim, ki jih nalaga zakon o združenem delu TOZD, na tem področju še vedno ni dovolj storjenega in da ostaja naš odnos do tega mačehovski? V manjših delovnih organiza-. cijah menijo, da izumiteljstvo in novatorstvo pri njih ne pride v poštev zavoljo značaja dejavnosti (in majhnosti); ker se zaradi pomanjkanja kadrov s tem nihče ne ukvarja; da ni potrebno, da nimajo denarja in pogojev ali da sploh ne predvidevajo inovacij. Tako je le ihalo takih, ki imajo v samoupravnih splošnih aktih izdelana tudi merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in umetnih opozoril ter v ta namen predvidena sredstva. Podatki kažejo, da je to dejavnost vneslo v ustrezne akte 48 % udeležencev samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti in le,41 % udeležencev samoupravnih spo- razumov gospodarstva. To je seveda le ena plat medalje. Druga so denarna ali (vsaj) moralna priznanja novatorjem in racionalizatorjem. Velika večina tistih, ki sicer imajo oblikovana merila, jih namreč ni oblikovala tako, da bi bile nagrade oziroma nadomestila spodbudna in odvisna od doseženih materialnih (ali nematerialnih) koristi za organizacijo združenega dela. Premnogi ne poznajo niti moralnih priznanj za navotarje in raciona-lizatorje. Da bi čimprej in kar najbolje uredili razmere na tem področju, so najbolj odgovorne organizacije združenega dela same in.seveda vsi družbeni dejavniki. Zlasti pa čaka veliko dela in prizadevanj tudi sindikate (predvsem osnovne organizacije), saj so le-te politično odgovorne za to, da bodo v samoupravnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela podrobno opredeljene možnosti, merila in tudi nagrajevanje novatorstva in racionalizacij. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da zaradi zanemarjanja bogastva ustvarjalnega potenciala našega delovnega človeka seveda najbolj trpi gospodarstvo ter s tem tudi družbeni in osebni standard slehernega v naši družbi. Nenazadnje bi zlasti množično novatorstvo, povezano s prednostnimi gospodarskimi in družbenimi akcijami v mnogo-čem prispevalo k uspešnemu reševanju prenekaterega proble- ma. Vse dokler ne bomo razumeli (ali ne bomo hoteli razumeti) koristnosti novatorstva in vse dokler ga bomo potiskali na rob gospodarskega in družbenega dogajanja, vse dotlej bomo capljali nekje na repu v mednarodnem merilu in vse dotlej bo naše novatorstvo iskalo takih ali drugačnih priznanj zunaj naših meja in se vračalo k nam šele čez leta — seveda mnogo dražje. Na zadnji plenarni seji RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije so prejšnji četrtek svečano podelili plakete sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Letos so plaketo prejeli trije zaslužni slovenski sindikalni delavci: Tilka BLAHA, Franci PIVEC in Metka REČNIK. Tovarišica Tilka BLAHA je že od leta 1959 izredno aktivna družbenopolitična delavka v Zvezi sindikatov Slovenije. Njeno delo je bilo v veliki meri usmerjeno na področje izobraževanja in znanosti, kjer si je z neumornim in ustvarjalnim delom, z dosledno idejnopolitično naravnanostjo pri preobrazbi vzgoje, izobraževanja in znanosti v naši socialistični družbi, s svojim osebnim zgledom in pobudami ter z bogatimi izkušnjami na tem področju pridobila ugled in veljavo, ki jo v sindikatu delavcev znanosti in visokega šolstva še prav posebno cenijo. Poleg delovnih zadolžitev v republiškem svetu ZS Slovenije na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture opravlja tovarišica Blaha vrsto pomembnih funkcij v Zvezi sindikatov Jugoslavije, v republiški konferenci SZDL, v Zvezi skupnosti za zaposlovanje, poleg tega pa opravlja še vrsto nalog, ki so neposredno povezane z izobraževanjem. Tovariš Franci PIVEC je od začetka svoje delovne dobe aktiven sindikalni delavec. Posebej pomembno je njegovo ustvarjalno delo pri uresničevanju vloge sindikata v visokem šolstvu, pri opredeljevanju nalog osnovne organizacije sindikata kot temeljne oblike političnega delovanja sindikalnega članstva, pri organiziranju in delovanju občinskega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva v Mariboru. V republiškem odboru je tovariš Pivec kot njegov podpredsednik izredno veliko prispeval s svojimi pobudami k razreševanju posebne NOVICE IZ ORGANIZACIJ Velenje Ocena predkongresne aktivnosti Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na svoji zadnji seji ocenilo potek priprav na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije v Šaleški dolini. Ugotovili so, da so v pretežni večini sindikalnih organizacij, do dogovorjenega roka 24. avgusta, opravih javno razpravo o gradivu, ki je pripravljeno za bližnji kongres slovenskih sindikatov. Z dosedanjim potekom kongresnih priprav so v Velenju zadovoljni, saj ugotavljajo, da se je v zadnjih tednih, kljub dopustom, sindikalna aktivnost znova razmahnila. Sicer pa so se v priprave na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije vključile tudi nekatere temeljne in druge organizacije združenega dela z razpravami o samoupravnem sporazumevanju, o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ugotovitve iz teh razprav bodo posredovali na bližnjem regijskem posvetu. P. O. Trbovlje Ne pozabimo na slabostil i Na seji koordinacijskega odbora sindikata Združenih podjetij slovenske strojegradnje so precej časa posvetili tudi razpravi o pripravah na 9. kongres slovenskih sindikatov oziroma o predlogih kongresnih dokumentov. Enotno mnenje prisotnih je bilo, da način izbire delegatov ni bil pravilen, saj prevladuje splošna ocena, da bodo na kongresu v pretežni večini sodelovali sindikalni funkcionarji. Zato je potrebno temu problemu v bo- doče posvetiti več pozornosti. Na kongresih naj sodelujejo res takšni delegati, ki se vsakodnevno srečujejo s problematiko dela v sindikalnih sredinah. Močno je bilo prisotno mišljenje nekaterih članov koordinacijskega odbora, da je pri organiziranju panožnih sindikatov ter njih obravnavah obnašanje le-teh »cehovsko«. Zavedati se moramo enotnosti sindikata, ki temelji na enotnosti boja za tak položaj delavskega razreda, kot je opredeljen v ustavi ter za dosledno uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in s tem odločilno vlogo delavca pri upravljanju. V enaki meri pa je potrebno opozoriti tudi na vsakdanje, a nič manj pomembne probleme delavca, s katerimi se srečuje ob reševanju stanovanjske, rekreativne, kulturne, šolske in ostale problematike. I.C. Hi S Tilka Blaha Franci Pivec Metka Rečnik problematike visokega šolstva, zlasti še s svojimi tehtnimi prispevki v razpravah o najbolj odločilnih vprašanjih samoupravnega organiziranja, dohodkovnega povezovanja in usmerjenega izobraževanja ter o vlogi vzgojnoizobraževalne in raziskovalne dejavnosti kot sestavine združenega dela. Tovariš Pivec pa ni le aktiven sindikalni delavec in odličen visokošolski učitelj, s svojim delom, pobudami in ustvarjalnimi idejami je prisoten pri delu samoupravnih organov v svoji organizaciji in na Univerzi, v Zvezi komunistov in v SZDL Slovenije. Delovanje tovarišice Metke REČNIK v sindikatu delavcev znanosti in visokega šolstva je vezano na čas njenega poklicnega delovanja v funkciji sekretarke Republiškega odbora. V svojem sindikalnem delovanju se Rečnikova odlikuje po izredni delavnosti, sposobnostih in ustvarjalnosti. Njeno delo je vsestransko in ni usmerjeno zgolj na dejavnost republiškega odbora; sodeluje v številnih komisijah in delovnih telesih republiškega sveta ZSS, zlasti na področju urejanja družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih, pri opredeljevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti in pri aktivnosti zveze sin- dikatov na področju usrtieT ^se] nega izobraževanja. Pri sina*? . L, nem delu v visokem šolstvu \ ^ raziskovalni dejavnosti je usPj J tia idejno in organizacijsko izp6"! mnoge pomembne naloge ip črte. Pomemben osebni prlSL. vek k delu RO je dala pri pj Ne zovanju in usklajevanju 3 \ nih interesov delavcev tega j1,, s'*5 v dikata z enotnimi interesi us ( No skega razreda, organizirani 'fcij, zvezi sindikatov. g ij1 Pr Vsem trem odlikovancem1 ^Čestita tudi naše uredništvo! N. ekai V S seje komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov Kako do pravične razporeditve čistega dohodka? Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije je na svoji zadnji razširjeni seji obravnavala med drugim osnutek stališč do samoupravnega sporazumevanja v dejavnosti in družbenega dogovarjanja o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Sklep razprave o »stališčih« je ugoden, seveda pa je razprava sama pokazala, da bi kazalo v samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o delitvi čistega dohodka in sredstev za OD vnesti še marsikatero podrobnejše določilo. Sindikati, kot je znano, naj bi svoja stališča do tega pomembnega vprašanja sprejeli do svojega kongresa, od stališč pa do uresničitve vloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov pa bo potem ostala še kar dolga pot. Zlasti vsebinske spremembe, ki naj bi razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD »pripeljale« v okvir določil zakona o združenem delu, bodo za marsikaterega »udeleženca v sporazumevanju« kaj trd oreh. Naj omenimo samo nekatere pomembnejše vsebinske novosti, ki bodo obogatile samoupravne sporazume: razporeditev podpisnic v takšne skupi- ne, kjer bi bilo medsebojno primerjanje rezultatov gospodarjenja lažje in bolj učinkovito. Po novem naj bi rezultate merili od minimalnega poslovnega uspeha in ne več od »normalnega«, ki je pogosto bil, resnici na ljubo, bliže minimalnemu, kot pravemu normalnemu (pa je zavoljo tega zmanjkovalo meril za določanje minimalnega poslovnega uspeha). Gospodarski položaj tozd bo v okviru samoupravnega sporazuma moč določati z več (in manj togimi) merili, kot doslej, čimveč določil sindikalne liste naj bi poslej »prevzel« družbeni dogovor o razporejanju čistega dohodka in sredstev za OD. Družbeni dogovor naj bi sklepali na ravni republike in V njem naj bi poleg ostalega posebej poudarili pomen spoštovanja določil vsakoletne resolucije o izvajanju srednjeročnega plana razvoja. Razprava na razširjeni seji republiške komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov pa je navrgla še nekatere »parametre«, ki bi jih kazalo upoštevati pri sestavljanju vsebine in določanju vloge samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora. Podrobneje bo treba opredeliti, kaj je dohodek, ki ni le rezultat dela, ampak iz- jemno ugodnih pogojev - kazalo v tajj darjenja. Bi tozd preprečiti sicer pogost prekomernega naraščanja d brez lastnih zaslug kolekt' ^ boljše rezultate, kot drugj\y-jeziti z obvezo, da v takih rih akumulacija narašča h1^' kot sredstva za OD? Ali pa ■ nevKL notenje delavčevega ^ šanje standardov, meril rezultatu dela. Kako PrePL|o'" da bi se, ob sicer slabših nih rezultatih, delavci ne °P ^ tisto znano: za enako del° ^ plačilo?! Razpravljale! na njeni seji so v gradivu tudi napredek pri opre p ^e1" nju minulega dela. i3 enotni pa so bili glede tf^j^ določil sindikalne liste v v,^ mouP^fjl). sporazume — razen v N ne bi več vnašali v samoup[ Jlii ciz,m’ i , .v ko jih je treba prilagodit* n N S N S ffjs C1’ S .N t 'Sli S S nostim dejavnosti. ^upščinc sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije llstanovna skupščina Hovega sindikata ii§ Sonja Gašperšič JjI latern ko sta RO sindikata i,^ey vzgoje in izobraževanja jj y sindikata delavcev znano-ij ^ visokega šolstva v petek, ' it^Ptembra na ločenih ple--Sejah soglasno sprejela | L^ili o delu in razrešila svoja HJ|ina odbora, so se delegati se-'k na ustanovni skupščini od-J et>otnega strokovnega sindi-V ^eiavcev vzgoje, izobraženi liti 'n znanosti Slovenije. Na ^ lunini so sprejeli začasni sta-fo*0' sklep o organiziranosti in [. Vanju sindikata in njegovo I ^msko usmeritev. Raz- ■» Lajali so tudi o dokumentih 9. ^fesa ZSS in 8. kongresa tj'1 ln v tej razpravi je sodeloval Pj. *0Variš Ivan Godec, ki je še ^ “ej naglasil potreb^ no kre-W Osnovnih organizai. sindi-I?' ^a skupščini so izvolili nov k pliški odbor. Ta se je sestal U Po zaključku skupščine in za predsednika Gezo k^UKA, za podpredsednico ^favo GEČ-KOROŠEC in ^kretarko Metko REČNIK. gre za skupščino novega lokata, je treba povedati, da PiK.3 ,njej delegati delavcev v !jslt Sevanju, v znanstveno ra-V°Valni dejavnosti, v vzgojno-it^enih zavodih, v dijaških in k^tskih domovih ter delav-»ga s‘‘r H Un|verzah skupaj obravna-ide^ se ((SVoie specifične probleme in ' ^Cj°8ovorili za bodoče skupne ■is Mitja Zupančič, doseda-k^dsednik RO sindikata de-\ v znanosti in visokega šol-ta’Pa je naglasil, da gre tudi za Ha a> vprašanja* ki jih bo reševati skupaj z vsemi vs"iu sindikati. uvodnem razmišljanju je zp6^ 'i P0'! Po5f .neg3 ;eiflc )! Geza Čahuk med drugim dejal, da se v predloženem osnutku programske usmeritve, kakor tudi sicer v razpravah osnovnih organizacij tega sindikata kot rdeča nit stalno pojavljajo predvsem naslednja vprašanja: samoupravna organiziranost, uveljavljanje samoupravnega življenja in dela v delovnih organizacijah, podružbljanje vzgoj-noizobraževalne dejavnosti, dohodkovni odnosi, in ne nazadnje, kot nemara še najbolj nerešeno vprašanje, nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Ta in morda še kakšno vprašanje so gotovo ključnega pomena za reševanje drugih vprašanj, ki so pomembna za družbeno skupnost, a ta so: preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, kadrovska in štipendijska politika :n odpravljanje razlik v pogojih ža učenje, razbremenjevanje staršev — delavcev skrbi za njihovega šolajočega se otroka, vloga in položaj raziskovalnega dela v združenem delu itH Vsa ta nerešena vprašanja bodo terjala izredno veliko družbenopolitično aktivnost vseh članov sindikata in sindikalnih voditeljev od osnovne organizacije do republiškega odbora. Politična aktivizacija in mobilizacija osnovnih organizacij mora biti usmerjena predvsem v izvajanje in uveljavljanje ustavne vloge sindikata in v izvajanje določb Zakona o združenem delu. Tovariš Čahuk je poudaril, da vsi družbenopolitični dokumenti, ki opredeljujejo m usmerjajo vzgojnoizo-braževalno in znanstveno de- javnost, omogočajo uresničevanje izvirnih interesov delavcev v teh dejavnostih. Toda v praksi večkrat prihaja do drugačnih rešitev od tistih, za katere smo se odločili in jih opredelili v teh družbenopolitičnih dokumentih. Vzrokov za to ni mogoče enostavno in hitro razpoznavati. Vsekakor se bodo morali delavci tega področja predvsem sami močno angažirati, da bi dosegli enakopraven družbenoekonomski položaj v združenem delu. To pa ne zmanjšuje odgovornosti drugih dejavnikov za razreševanje določenih problemov teh dejavnosti. Toda treba je najprej v lastnih vrstah napovedati boj neprizadetosti, podcenjevanju in omalovaževanju posameznih problemov, ki jih je treba razrešiti samoupravno v delovni organizaciji. Sindikat se bo moral spopasti s parolo, češ naveličani smo večne borbe za naš družbenoekonomski položaj in naj vendar nekdo od zunaj enkrat za vselej to vprašanje spravi z dnevnega reda. V nekaterih vzgojnoizobraževalnih organizacijah je tudi še prisotna miselnost, da v teh dejavnostih ni ustrezno oblikovati dohodek in s tem tudi sporazum o delitvi ter da je vse to možno le v materialni proizvodnji. V bistvu gre še vedno za zagovarjanje proračunskega financiranja in nagrajevanja po formalnih kriterijih, enkrat pridobljenih in veljavnih do upokojitve. Zagovorniki takega mnenja nimajo sicer širše podpore, slabo pa je to, ker odvračajo pozornost od iskanja ustreznih rešitev. Ko je govoril o doseženih uspehih sindikata v minulem obdobju, ki niso majhni, pa je Čahuk opozoril, da je samoupravno opredeljevanje z akti še vedno v marsičem le formalno, da marsikatera zapisana rešitev vsebinsko še ni ustrezna, za kar so pogosto vzrok premajhne izkušnje in spoznanja. Pri obravnavanju dohodkovnih odnosov se je zato lahko tu in tam pojavila demagoška parola, češ borimo se le za dohodek, premalo pa skrbimo za opravljanje nalog. Kot da se pozablja, da se prav skozi dohodkovne odnose, tržne ali družbeno dogovorjene, kaže družbena vrednost nekega dela ali dejavnosti. Tovariš Čahuk je opozoril še na vrsto drugih problemov. S posebno pozornostjo se je ustavil ob kadrovskem vprašanju in opozoril, da si bo moral sindikat prizadevati za izboljšanje kadrovske strukture na vzgojnoi-zobraževalnem področju tako v strokovnem kot družbenopolitičnem pogledu, sicer ta dejavnost ne bo mogla dobro opravljati nalog, ki jih pred njo postavlja družba. Opozorit je tudi, da so samoupravna organiziranost, samoupravni odnosi in samoupravne odločitve na teh področjih dejavnosti toliko bolj pomembne, ker je za to dejavnost samoupravljanje tudi pedagoško načelo. Nezdravi medsebojni odnosi, brezbrižnost do tega, bi morali sindikati politično oceniti kot škodljivo, še posebej za vzgojo bodočih samoupravljavcev. A ne le v delovni organizaciji, tudi v širši družbeni sredini samoupravne delegatske vezi še zdaleč ne de- lujejo tako kot bi morale, delegati so prepuščeni lastni pobudi, delegatska baza se zanje največkrat po izvolitvi ne zanima več. Osnovne organizacije sindikata bodo morale skrbeti, da se mnenja, ki naj jih posredujejo delegati, oblikujejo v delegatski bazi. Sindikalna organizacija bi morala poskrbeti, da se bodo delegati v samoupravnih interesnih skupnostih zavzemali za odpravljanje še preostalih proračunskih odnosov in da se bodo te dejavnosti preko svobodne menjave dela resnično vključile v združeno delo. Tovariš Mitja Zupančič, ki je v svoji razpravi orisal napore RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva pri uveljavljanju samoupravnih in dohodkovnih odnosov, je med drugim opozoril na, zelo resen problem. Gre za njihova prizadevanja, da bi prek samoupravnih interesnih skupnosti opredelili, kako naj poteka svobodna menjava dela. Predlagali so več variant načinov pridobivanja dohodka preko samoupravnih interesnih skupnosti, žal, pa vse brez uspeha, za kar vidijo vzrok v naraščanju administrativnih ukrepov, ki jih je z vso vnemo gojila in se jih oprijema strokovna služba interesnih skupnosti. Zato je to za sindikat še ostal trd oreh, ki ga bo treba streti. Je pa med drugim tudi opozoril, da bi strokovne službe Zveze sindikatov Slovenije morale nuditi večjo pomoč tudi sindikatom s področja družbenih dejavnosti in ne le sindikatom s področja gospodarstva. Miroslava Geč-Korošec je opozorila na potrebo po širšem družbenopolitičnem in strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev. Opozorila pa je tudi, da bi se v kongresnih dokumentih morali sindikati zavzeti tudi za popolno slovensko šolo za otroke delavcev na začasnem delu v tujini in ne le za dopolnilni slovenski pouk, pa tudi zs predšolsko pedagoško delo s temi otroci. Ivanka Vrtačnik iz Ljubljane se je zavzela za kadrovsko krepitev na področju vzgoje, opozorila pa je, da vzgojiteljski kader za predšolsko vzgojo nima možnosti študija na višji stopnji. Franci Pivec iz Maribora pa je opozoril na hudo vrzel, ker ustanove s področja vzgoje in izobraževanja niso uveljavile celovitega načrtovanja razvoja, se pravi tudi kadrov. In ker tega ne delajo niti interesne skupnosti, imamo opravka z velikimi strukturnimi neskladji, še posebej na področju usmerjenega izobraževanja. u, vv Kl*pščine republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije boljši kos kruha je skupna skrb g0k$ ta p p< H p Pp u; pf!rtfc 'orjan Horvat skupščini republiškeg: sindikata delavcev ’ Sh •jtVu’ živilski in tobačni in-11 tisti Sl°venije so spregovoril vprašanjih, ki so ta ča: H0.l aktualna pri oblikovanji Srt- Pogojev gospodarjenj: Hjg 0 vprašanjih, koliko so se-ekonomske rešitve v agro-\ m kompleksu zadovo-S ?Podbujajoče za dejav-,'tti ’ ima v naši družbi pose-'^men. Že uvodoma lahke 'H j310 misel novega predsed-S| Janeza Boharja, ki jt \|q ^gim dejal, da lahke Sm tr^imo, da so sindikati t S J"111 štiriletnem obdobju ve-Šotorili, se kadrovsko in or-S*a^sk° utr(lili, osnovne or-H s^je sindikata pa v temelj-Na; . uPravnih organizacija! N30 vse bolj gonilna sila t majanju samoupravljanja it ^aitev, ki dejansko orno delavcem, da tudi v kme N' Ha(:,0(!ločajo o pogojih in re zrl1' I. N'3 svojega dela. ft. ^ ' jSihPI?d sprejetjem srednj Planov kmetijstva in ž i rt)6!nciustrije Slovenije sm % drugim dogovorili, d V?U delu, predvsem zdri NkA^ctom posvetiti v na: N, iNekonomski politiki vs ^ H ^'ekolikanj boljša politik .VjJP3 ne za vse — je seved ' a našemu kmetijstv j 1 t*0vervn° spodbudne rezultc ^ala se je proizvodnj kmetijskih pridelkov, obseg proizvodnje v živilsko-predelo-valni industriji se je povečal, pa vendar velja povedati, da smo šele na začetku povezovanja v reprodukcijske celote in zategadelj v našem kmetijstvu, živil-sko-predelovalni industriji in v trgovini s kmetijskimi pridelki veljajo pogodbeni odnosi, le s težavo pa se prebijamo do novih samoupravnih dohodkovnih odnosov. Povedati moramo, tako so poudarili v razpravi nekateri delegati RO, da pravzaprav modelov rešitev in pravih dohodkovnih povezav ne manjka. Marsikje so temeljito uveljavili duha in črko zakona o združenem delu; marsikje pa ne manjka tudi loka-lističnih, ozkih in podjetniških interesov pri oblikovanju planov, uveljavljanju prihodkovnih odnosov, solidarnosti med kmetijskimi delavci in podobno. Pri tem kaže opozoriti na razpravo ptujskega delegata, ki je poudaril, da čestokrat tudi ne znamo pravilno prisluhniti željam in potrebam zasebnih kmetijskih proizvajalcev, da jih premalo prepričane silimo v nove rešitve; pa tudi, da jim nismo sposobni odgovarjati na tista, zanje življenjska vprašanja, ki jih neposredno zadevajo pri njihovem vsakdanjem delu. Tudi zategadelj temeljne organizacije kooperantov in kmetijske za- druge še niso uveljavile svoje družbenoekonomske vloge. Narobe bi bilo, če ne bi omenili tudi vseh tistih razprav na skupščini RO sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji, ki so zadevale samoupravni položaj delavcev v združenem delu. Za zasebne kmetijske proizvajalce že tako velja ugotovitev, da se povezujejo na dohodkovnih osnovah z družbenim sektorjem kmetijske proizvodnje. Na skupščini so dejali, da je sicer to proces, vendar pa mora biti tudi sindikat z vsemi svojimi aktivisti usposobljen za urejanje vseh tistih problemov, ki so v širšem smislu besede povezani s socialistično preobrazbo kmetijstva. Omeniti moramo tudi tisti poudarek v razpravi delegatov na skupščini RO, da kaže v prihodnje informiranju delavcev in kmetov posvetiti vso pozornost. Seveda pa pri tem ne smemo mimo skrbi za družbenopohtično usposabljanje delavcev v tej dejavnosti, še manj mimo pravilnega in pravočasnega informiranja, kajti znano je, da se kmetijski delavec, tako kot vsi drugi, odloča često premalo informiran, brez potrebnih informacij, znanja in poznavanja variantnih rešitev. Če smo prav razumeli razpravljavce, lahko zapišemo, da tudi zaradi takšnega načina obveščanja marsikje še niso zaži- veli delegatski odnosi, marsikje pa to zaradi dislociranosti delovnih enot in sezonske narave proizvodnje opravičujejo kar s »težavami samoupravljanja.« Prav zato bo potrebno že zlasti razmisliti o vseh razlogih, ki botrujejo izgubam in gospodarjenju na meji rentabilnosti, najprej pa o tistih, ki jih pogosto ocenjujejo kot objektivne vzroke. V osnovnih organizacijah sindikata smo premalo dosledni, premalo pošteni in samokritični pri ugotavljanju lastne krivde, so menili delegati. Prav zato ne smemo metati v isti koš tistih »izgubašev«, ki so zaradi objektivnih razlogov slabo gospodarili, in tistih, ki so »prigospodarili« izgubo po lastni krivdi. Pri tem ima sindikat še kako pomembno vlogo, saj je odgovoren za vse tisto, kar zadeva delavčev družbenoekonomski položaj; seveda tudi delavca v družbenem sektorju kmetijstva. Ni daleč od resnice misel, da so se tudi slovenski perutninarji razšli zato, ker se samoupravnih dogovorjenih nalog in obveznosti niso držali, ker so vsak po svoje hoteli uveljaviti svoj podjetniški interes, vendar pa ob tem še vedno niso spoznali, kakšno družbenopolitično škodo so povzročili. Janez Bohar je v zvezi s spoštovanjem dogovorjenih obveznosti med drugim dejal, da imamo sicer v agroživil- stvu dobre samoupravne sporazume in družbene dogovore, vendar jih ne spoštujemo. Kršimo jih tako, kot to ustreza kratkoročnim interesom kmetijskih delovnih organizacij. Res pa je — če povzamemo njegovo misel — da tudi za takšno obnašanje ni ustreznih sankcij, zato pa v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru najdemo panoge in delovne organizacije v težkem ekonomskem položaju z ene ter nepotrebno konkurenco kmetijskih in živilskih organizacij med seboj z druge strani. Delegati v republiškem odboru seveda niso pozabili tudi na tisto, kar zadeva spodbujanje produktivnosti dela. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje, v skladu s sklepi 9. kongresa slovenskih sindikatov, posvetili največ skrbi vsem tistim vprašanjem, ki so pomembna za oskrbo s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki. Ta čas si ne smemo dovoliti — so menili v razpravi nekateri delegati — nepotrebnih zastojev na tem področju, še manj oportunizma in toleriranja tistih, ki objektivno nujen proces povezovanja kmetijstva, predelave in trgovine ovirajo tako rekoč na vsakem koraku. Tako mnenje razpravljavcev na skupščini RO kaže omeniti še posebej zato, ker se vsi zavedajo, da doslej nismo posvečali dovoli skrbi preskrbi s kmetijskimi pridelki in tudi ne družbeni prehrani delavcev in občanov. Vse preveč smo govorili o njej kot o nekakšnem socialnem problemu, ne pa kot o pomembni gospodarski dejavnosti. Zato tudi velja omeniti stališče RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, da moramo v prihodnje tudi družbeni prehrani in preskrbi dati ustrezno mesto v sistemu družbenega planiranja. Še zlasti pomembno je, da povezovanje in dogovarjanje res postane sredstvo za enakopravne odnose med vsemi dejavniki, ki sodelujejo v agroživilskem kompleksu. Uspelo nam je, so menili na skupščini RO, da je že 50 odstotkov kooperantov v delovnem razmerju. Po svoje tudi to potrjuje, da je mešano gospodarstvo v naši republiki nujen razvojni pojav in hkrati, da je dobršen del aktivnega kmečkega prebivalstva že vključen v samoupravne tokove v naši družbi. V tej smeri bodo naravnali pohtično akcijo sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije tudi v bodoče, da bi organizacija dejansko postala orodje in orožje delavcev pri gospodarjenju in odločanju o pogojih in sadovih njihovega dela. Skupščina sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Slovenije Zaorali bodo globlje hi s Marjan Horvat V sindikatu delavcev papirne, grafične, založniške in časo-pisno-informativne dejavnosti Slovenije so v minulih štirih letih namenjali največ skrbi uveljavljanju ustavnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Pri tem pa velja poudariti še posebej tiste akcije republiškega odbora in njegovih organov, ki so spodbudile povezovanje v slovenski papirni industriji, saj je na tem področju — tako so sodih razpravljavci — storjen pomemben korak naprej. V tej veji so uspeh razčistiti z mnogimi dilemami prihodnjega razvoja posameznih delovnih organizacij, odpraviti najbolj žgoče ovire cehovske in regionalne zaprtosti delovnih organizacij in uveljaviti že v dobršni meri medsebojno dogovarjanje, specializacijo in delitev proizvodnje ter združevanje sredstev za skupne naložbe. Mnogo truda so vložili tudi za večjo povezanost v slovenski grafični industriji. Vendar pa so delegati na zasedanju skupščine menili, da so rezultati zelo slabi, kajti vsi dosedanji dogovori o združitvi slovenske grafične industrije v sestavljeno organiza- cijo združenega dela »Grafis« so padli v vodo zavoljo podjetniškega medenja, ozkih in često tudi lokalističnih interesov pa bržkone tudi premajhne odločnosti subjektivnih dejavnikov, da izpeljejo ta integracijski proces. Zategadelj bodo v republiškem odboru v prihodnje še posebej namenih svoj politični vpliv tej veji in tudi na tem področju čimprej poskusih uveljaviti v življenju samoupravno in ekonomsko nujo o povezanosti. Sicer pa velja pohvaliti še dosedanje rezultate povezovanja naših založniških hiš s knjigotrško dejavnostjo. Dosegle so skupen jezik pri programiranju izdaj, pri skupnih izdajah in na področju kooperacije tako med seboj kot tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Delegati pa so na seji skupščine v razpravi še posebej opozorili, da morajo osnovne organizacije sindikata ob skrbi za večje povezovanje poskrbeti tudi za takšno oblikovanje razvojnih programov in načrtov gospodarjenja, ki bodo celovito in tudi v resnici upoštevali samoupravno družbeno vsebino planiranja. Poudarek na celovitosti planiranja je razumljiv, kajti doslej smo se često srečevali le z ozkimi tehnološkimi in finančnimi konstrukcijami članov, medtem ko so bili mnogi drugi, vendar pa družbeno zelo pomembni vidiki planiranja, zanemarjeni. Pri tem pa ne smemo tudi mimo stališča, da morajo osnovne organizacije sindikata v praksi uveljaviti tudi tisto obveznost, ki zadeva celovito odločanje delavcev o planiranju dohodka in hkrati v planskih predvidevanjih upoštevati tudi razporejanje dohodka za vse namene porabe, kajti doslej se je prečesto dogajalo, da so sklepali o sredstvih za samoupravne interesne skupnosti, za krajevne skupnosti ah v občini tedaj, ko so že sprejeli svoje načrte v temeljnih organizacijah združenega dela. Takšna praksa namreč ohranja preživelo proračunsko miselnost, ustvarja težave v temeljnih organizacijah združenega dela in tudi odvrača delavca od odgovornosti za oblikovanje celovitosti družbene reprodukcije. Poudariti pa moramo tudi misel dosedanjega predsednika republiškega odbora Jožeta Ko- larja, da ob vseh teh pomanjkljivostih pri oblikovanju planov tudi v tej veji v osnovnih organizacijah sindikata pomanjkljivo spremljajo njihovo uresničevanje. Preveč formalistično se pogovarjajo o tem, kajti potrjevanje sklepnih računov ni samoupravna, odkrita in poštena razprava o rezultatih gospodarjenja, temveč prepogosto odločanje zategadelj, ker takšno odločitev in potrditev zahtevajo zakonske določbe. Zategadelj so se delegati na seji skupščine še posebej zavzeli za vsakodnevno politično akcijo sindikalnih organov in organizacij v skrbi za stabilizacijsko vedenje v organizacijah združenega dela. Ob tem so še posebej poudarili, da bo v prihodnje več skrbi treba posvetiti tudi inventivni dejavnosti, kajti rezultati na tem področju so zelo slabi. Če pa takšno usmeritev v tem sindikatu zapišemo kot temeljno, tedaj moramo še opozoriti na tiste sklepe, ki zavezujejo sindikalne organizacije v boju za uveljavljanje takšnega družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev, da bo gospodar s sadovi in pogoji svojega dela. Če kje, tedaj velja še posebej opozoriti, da so na področju samoupravne organiziranosti in oblikovanja temeljnih samoupravnih organizacij slovenski papirni-čarji in grafiki storili mnogo. Sindikat je s svojo družbenopolitično akcijo reagiral povsod, kjer rešitve niso bile usklajene z zakonom o združenem delu in s političnimi opredelitvami, ki smo jih sprejeli v družbenopolitičnih organizacijah. Veljavo sindikata je med drugimi lepo izrazil predsednik kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega dela Slovenija papir, ki je med drugim dejal, da so akcije v republiškem odboru, v koordinacijskih odborih sindikata in še posebej v izvršnih odborih premaknile tudi miselnost delavcev s posebnimi pooblastili in direktorjev, in sicer v smeri združevanja sredstev in dela. Skupščina sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-informativne dejavnosti je bila živahna, vendar pa moramo tudi povedati, da zelo dobro pripravljena. Razprave so odsevale boj sindikata za , ••'•C k moupravno preobrazbo zdrUi 'cjij nega dela v tej panogi. 'l- ° 1 r o .. ..pil konkretne, vendar pa tudi tol ^ široke, da se v tem sind** lahko pohvalijo z usmeritvi)0 delo v prihodnje, ki bo ova°f' čala orati tam, kjer so bile d°s. m P1 brazde premalo plitve. Pri tet11', še posebej poudarimo misli d° gatov, da je »akcija 130« ^ sredstvo zveze sindikatov za razfll meljito spoznavanje vendar pa tudi njihovo spi retO' njanje v smislu duha in ustave in zakona o združen delu. Pred novim vodstvomte- republiškega odbora so v hodnje zahtevne naloge, pa je, če povzamemo rdečo0 . razpravi, da jim bo novi rePu^j) ški odbor kos, če bodo delega% njegovi člani delali tako d° kot doslej. V, tek 'teij SO y “to N “to toe s k ne ga % °kc 'ge Tt % V Si S vire S 'Ur Skupščina republiškega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zakaj razprave v nedogled, če so recepti preprosti Igo Tratnik Delegati in gosti skupščine republiškega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva so se v sredo sestali v dvorani kliničnega centra v Ljubljani. Iz poročila RO povzemcmo ugotovitev, da je bilo za obdobje po 8. kongresu ZSS značilno pospešeno ustanavljanje osnovnih organizacij sindikata, krepitev njihove vloge in položaja ter usmerjanje sindikata v urejanje temeljnih družbenoekonomskih vprašanj in položaja delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu. Do izraza je prišlo tudi izhodišče, naj bo organiziranost sindikata taka, da bodo pristni interesi delavcev lahko prišli do izraza povsod, kjer sprejemajo odločitve. Osnovne organi- zacije sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva so se v glavnem povezovale v občinske odbore sindikatov. V zvezi z delovanjem občinskih odborov je treba ugotoviti, da so bili — predvsem v večjih centrih — dokaj uspešni, nekateri drugi pa po ustanovitvi niso bili pretirano aktivni. Lahko bi rekli, da se je strokovni sindikat »zdravnikov« v štirih letih svojega obstoja intenzivno ubadal z vprašanji samoupravne organiziranosti, gospodarjenjem, učinkovitostjo zdravstvenega in socialnega varstva in široko paleto odnosov, ki jih preprosto uvrščamo v »čudežno škatlico« razmerij med porabniki in izvajalci. Uspešnosti ali neuspešnosti prizadevanj na omenjenih toriščih dela nikakor ne moremo nasloviti izključno na naslov sindikata, saj je na dlani, da se ključne odločitve sprejemajo izven njegovega neposrednega dosega. Ob tem pa bi le kazalo opozoriti na naslednje: sindikat se nikakor ne bi smel zadovoljiti z vlogo (nekateri bi morda celo rekli: oportunistično) pasivnega opazovalca, temveč bi morali iti z vso odločnostjo v boj za takojšnjo ureditev ključnih strokovnih in družbenopolitičnih vprašanj. Prav gotovo se v tej zahtevi (in v pričakovanjih, ki stoje za njimi) skriva tudi osnovni interes delavcev združenega dela in ne nazadnje tudi osnovni interes delavcev zdravstva in socialnega varstva. Če tako pogledamo na vso zadevo (naj nam bo oproščen malce poenostavljen pristop, ki pa kljub vsemu ne uhaja »iz okvirjev«), se zde bistveno lažje rešljiva tudi vsa vprašanja, ki ta čas — upravičeno ali ne — burijo kri do Vrelišča: osebni dohodki, odnosi med osnovno in bolnišnično zdravstveno mrežo, natezalnice okoli financiranja in še kaj... V javni razpravi o samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva je bilo izrečenih mnogo pripomb na organiziranost in delovanje zdravstvene službe v občini, regiji in tudi republiki. Ponovno je bilo izpostavljeno vprašanje ponekod neustrezne funkcionalne in samoupravne organiziranosti ter delovanja zdravstvenih organizacij združenega dela. Uporabniki menijo, da je zdravstvena dejavnost v sedanji organizacijski obliki preveč razdrobljena in nepovezana in da se posamezne zdravstvene organizacije preveč zapirajo vase. Nadaljnji očitki veljajo slabemu izkoristku delovnega časa, kar vpliva na pretirano čakalno dobo in velike izgube zaradi nepotrebne odsotnosti z dela delavcev v združenem delu. Vsekakor je spodbudno, da se delavci v zdravstvu in socialnem varstvu — če to razpoloženje ocenjujemo po izjavah in vedenju delegatov na skupščini — dobro zavedajo odgovornosti in tudi neodložljivosti nalog v prihodnjem obdobju, kar se v akcijskem pogledu kaže že zdaj v pripravah na sindikalni kongres in y sto Si S C S S S Sv N > s S Sl % S konference sindikata delavcev gradbeništva Slovenije Pogumno o napakah, skrajno zavzeto o nalogah Boris Rugelj Skupščina sindikata gradbenih delavcev Slovenije, bila je v začetku tedna v Murski Soboti, je potrdila dosedanjo delovno naravnanost sindikata gradbincev. Usmeritev za delovanje v prihodnjem obdobju, ki so jo sprejeli na konferenci (potrdil p;i naj bi jo kongres ZSS). pa je tudi na svoj način zelo pozitivno ovrednotila dosedanja prizadevanja sindikalnih delavcev v gradbeništvu. Vendar — čeprav so dosedanjim uspehom sindikata kot tudi dejavnosti same pri gor odarjenju na konferenci tako v poročilu dosedanjega predsednika Lojzeta Cepuža, kot di v razpravi sami dali ustreiao mesto in pomen — so na konferenci razpravljali predvsem o tem, kaj vse bi še kazalo storiti, drugače organizirati, spremeniti v načinu dela, da bi sindikati v gradbeništvu na vseh ravneh delovali kot učinkovita »udarna« sila delavskega razreda. Iz mnenj razpravljavcev ter iz osnovne usmeritve v uvodnem poročilu se je izoblikovala delovna usmeritev sindikata gradbincev za v bodoče. Usmeritev, ki naj bi utrjevala razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in zagotovila ustrezne pogoje za doseganje skladnejšega družbenoekonomskega razvoja, materialne podlage dela, standarda ter socialne in materialne varno- sti delavcev v gradbeništvu. Naloge, kot smo omenili, niso nove, sindikati so jih uresničevali že do sedaj. Da pri tem na vseh toriščih ni šlo enako gladko in uspešno, je v uvodu nakazal že Lojze Cepuž, potrdili pa v razpravi številni »govorniki«. Povedali so tudi, zakaj: predvsem zavoljo slabosti v lastnih, sindikalnih vrstah, pogosto zavoljo odporov posameznih »krogov« v organizacijah združenega dela, pa tudi izven njih. Posebni pogoji dela, ki veljajo v gradbeništvu (večina terenskega dela, raztresena gradbišča itd.) so k nekaterim težavam sindikalnih delavcev pri uresničevanju zastavljenih nalog prispevali svoj delež. Kajpak pa vse ovire, ki se pojavljajo, niso na konferenci naštevali kot opravičilo, pač pa povsem hladno, »računarsko« kot ovire, ki pač so in s katerimi se bodo spopadali še v bodoče: torej pred njimi ne velja zatiskati oči, temveč ravno nasprotno! Tako ni čudno, da so o eni najbolj »bolečih« točk sindikalnega delovanja v gradbeništvu, integracijskih procesih, govorili najmanj v rokavicah. Pošteno in pogumno so povedali: imamo samo dve sestavljeni organizaciji združenega dela, kjer kolikor toliko uspešno poteka povezovanje dela in sredstev, specializacija. To pa je premalo, da bi gradbeništvo uspešneje opravljalo svoje gospodarske naloge, ki kajpak niso ne majhne ne nezahtevne. Relativna cenenost gradnje, večji obseg gradnje in prodor na tuji trg zahtevajo pač večje napore, kot jih za razreševanje teh nalog gradbeništvo vlaga. So sindikalne organizacije na tem izpitu padle? Ne, nikakor ne, pač pa so uspehi premajhni, da bi se zavoljo njih zavijale v zadovoljstvo tistih, ki temeljito opravijo posel. Podobno je tudi na drugih delovnih področjih sindikatov. Spremljanje razvoja planiranja in spodbujanje njegovega pravilnega vrednotenja v delovnih organizacijah je ena izmed številnih nalog, ki se »vlečejo« v novo obdobje delovanja. t o°s>' Razbiti ba treba zaprto*1 K- fi meznih delovnih organizaC.',is: različnih ravneh organizinf” ^ ki jo med drugim povzr00 .^3' napačno planiranje, pa za0’ $ nje na področju urejevani ^ i hodkovnih odnosov. In prej: težko bi namreč na PLvs( ru, ki nam je na voljo, da se je ta sindikat fej vključeval tudi v splošna in a Prizadevanja vseh sindi-o žod uveljavljanja zakona spluženem delu, oblikovanja, Uganja, dograjevanja in da/nja samoupravne zakono-sta|)j.v celoti do nalog s področja \ IZac'je, problematike dtni^ienega izobraževanja in ene samozaščite — da pa se tvij°z* 00° f e dosW ite^ sli 0« A v razni«!; in^ užen^ 3mtep v p(l: , M ;č°ni repuJ % je hočeš nočeš moral ukvarjati predvsem s posebnimi vprašanji, problemi in nalogami svojega članstva. V središču pozornosti sta tako bili predvsem samoupravna preobrazba gospodarjenja z denarjem oziroma bančništva z ene ter zavarovalstva z druge strani. Uresničevanje ustavnih določil o vlogi in funkciji bank v financiranju družbene reprodukcije in pri organiziranju opravljanja denarnih, kreditnih in bančnih poslov je v poslovanje, upravljanje in odločanje v bankah nedvomno vneslo številne vsebinske spremebe. RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva se je v aktivnost vključeval predvsem s kritičnim analiziranjem posameznih akcij in prizadevanj, zlasti pa politike združevanja sredstev in dela, kar je samoupravni način in metoda preseganja doslej prevladujočih kreditnih odnosov. Prav zato so v vseh delovnih skupnostih bank sprejeli akcijske programe, s katerimi so opredelili najvažnejša vsebinska področja kreditnih in bančnih odnosov, ki jih je treba urediti »po novem« Večina nalog, ki naj bi jih opravili bančni delavci sami, je bila tudi izpolnjena. Seveda pa ne gre zanemariti dejstva, da je samoupravna preobrazba bančništva dolgotrajen proces, v katerem predstavlja konstituiranje na temeljih nove zakonodaje šele prvi korak. Zato je intenzivnost snovanja novih načel na področju združevanja sredstev v bančne organizacije pogojena s sočasno in usklajeno akcijo vseh družbenih dejavnikov — tako v združenem delu samem kot v celotni družbi, pa tudi od spreminjanja drugih materialnih odnosov v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka ter njegove porabe. Če pa je tako, velja pritrditi misli iz razprave, da so se sindikalne organizacije tako na republiški kot na vseh nižjih ravneh morda le preveč poglabljale vsaka v svoje probleme, premalo pa v tisto, kjer bi voz napredka lahko hitreje potisnili naprej s skupnimi prizadevanji in napori članstva več sindikatov. Kot kaž$ je le v Mariboru uspel »pritisk«, da so o preobrazbi bančništva razpravljali tudi odbori drugih posebnih sindikatov in pri tem izrekli več koristnih mnenj in pripomb. Vsekakor tudi ta posamični primer dokazuje, da »gre, če le hočemo oziroma znamo kaj storiti«. Tisto, kar pa na področju preobrazbe bančništva predvsem še moramo storiti, je uveljavljanje težnje, da v gospodarjenju s sredstvi, ki so združena v banki, uveljavimo odnose, ki se oblikujejo na podlagi združevanja dela in sredstev ter njihove uporabe v odvisnosti od ustvarjenega dohodka v organizaciji združenega dela, kjer se ta sredstva združujejo s tekočim delom. Pravica do uporabe bančnih sredstev naj torej ne bo odvisna od obsega in kvalitete v banki združenih sredstev, ampak mora dejansko temeljiti na pravici delavca, da dela z družbenimi sredstvi, katerih sestavni del so tudi sredstva, združena v banki. Na področju zavarovalstva pa je bila v zadnjih štirih letih dejavnost tega sindikata osredotočena na takšno samoupravno organiziranje zavarovancev in na konstituiranje takšne zavarovalne skupnosti, v kateri bodo vzpostavljeni takšni družbenoekonomski odnosi, v katerih bodo delavci-zavarovanci na osnovi skupnega rizika, dohodkovne soodvisnosti ter vzajemnosti in solidarnosti uresničevali svoje ustavne pravice in obveznosti. Akcija sindikata seveda ni bila usmerjena samo med članstvo, temveč so si ves čas prizadevali, da bi spoznanja o potrebnosti in nujnosti tega posega v zavarovalstvo čim širše prodrla med delovne ljudi, ki bodo kot organizirani zavarovanci nosili precejšnjo odgovornost za uresničitev novih odnosov. V sindikatu pa so se kajpak tudi zavedali, da morajo delavci v zavarovalstvu nositi odločilen delež pri pridobivanju zavarovancev za nove rešitve. Zaradi tega je akcija sindikata tudi bila ves čas usmerjena na osveščanje delavcev v zavarovalstvu in njihovo aktivno vključitev v nastajanje novih odnosov na tem področju prostovoljnega združevanja dohodka oziroma sredstev. To so bile izhodiščne osnove za pripravo samoupravnega sporazuma o konstituiranju zavarovalne skupnosti Triglav in za volitve delegatov v občinske konference zavarovancev in za oblikovanje 94 temeljnih rizičnih skupnosti. Povezovanje medsebojne dohodkovne odvisnosti zavarovancev zdaj že omogoča, da z zavarovalnimi premijami kot delom dohodka združenega dela oziroma delom osebnega dohodka občanov, skratka z dohodkom, združenim za namene zavarovanja, upravljajo in razpolagajo zavarovanci, organizirani v rizičnih samoupravnih zavarovalnih skupnostih. Dosežena stopnja preobrazbe v družbenoekonomskih odnosih v bančni in zavarovalniški dejavnosti je prav gotovo velika, še zdaleč pa ni zadovoljiva, so ocenjevali delegati. Prav zato je ena temeljnih prihodnjih nalog, zapisanih v programski usmeritvi, dosledno uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v bančništvu in zavarovalstvu, seveda v smislu hitrejšega uresničevanja zakona o združenem delu. Pri skupni družbeni akciji na tem področju si bo republiški odbor prizadeval vključiti vse sindikate in organe zveze sindikatov. Enako pomembna naloga je dograjevanje sedanjih samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev. Ti sporazumi morajo postati rezultat svo- bodno izražene volje delavcev, da združijo svoje osebno delo v združeno delo na družbenih sredstvih. Vsebinska uveljavitev svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci je naslednja prioritetna specifična naloga. V sindikatu delavcev finančnih organizacij Slovenije bodo s svojimi stališči do razmerij na tem področju vztrajali, da bo pri določanju odnosov v svobodni menjavi dela v delovnih skupnostih podlaga za urejanje razmer delovni prispevek delavcev, kar naj bi pripomoglo k povečani družbeni produktivnosti dela. Uresničevali bodo načelo, da delavci v delovnih skupnostih, vključenih v ta sindikat, pridobivajo svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo s svobodno menjavo dela z delavci temeljnih organizacij združenega dela. Podlaga za delitev pa bodo morala biti boljša, skratka konkretnejša merila za vrednotenje opravljenega dela. Delovanje na tem področju gotovo ne bo lahko, je pa nujno potrebno. Kot ena bistvenih opor za prihodnji razvoj bančništva, zavarovalstva in sploh finančnih organizacij kot svojevrstnega servisa združenega dela. $/, avClj. izA, šnosl*S de*> ■ij^ 1 in« oflsl'' t P°s\ čali $ 1 S/c Kupscine sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Kopru Cilj: promet in zveze enakopravna drugim Ua>njan Križnik ta ^ naključje, da ste si za Kope Svoje skupščine izbrali Ptota’ mesto, ki je prav zaradi v O Postalo slovensko okno tak S temi besedami je ^0peerinik skupščine občine j)ro| r Mario Abram po zvokih Ciin. ?rske »Internacionale« v tae rt'ri' S' 0 okrašeni dvorani doma iel v ■ "Heroj Tito« pozdravil 4avZe*ce skupščine sindikata, ta fev Prometa in zvez Slove- % ki tata So na tem pomembnem jr. Podstavljali interese sko-tao'000 delavcev, 350 osnov-Nkifan*zac’i sindikata, 26 ob-ta ka °dborov in pet sindikal-taptaferenc pri RO. Med gosti 'ta e' ki je potekala pod ge-^ hit. . met m zveze — pogoj Šotami razvoj«, so bili med tata ' tudi Miran Potrč, pod-ta^uik RS ZSS, Livij Jako-Suj^^dsednik republiškega i 0 Za Pr°met in zveze, tarie,. Vanovič, predsednik to-ta(of3 KO Vojovodine, Čedo ;ta ’ kandidat za predsed- h c1ik ‘ ga ouDora, Humcert tai .J clan skupščine SRS in .taveta^odnik RO sindikata taje Prometa in zvez Slo-ini’ cPp^iovodni individualni DO prometa in ........ ntajji taje °Venije in številni drugi fetafl jjtavcgvP0r°čal o delu sindikata ta vta Prometa in zvez Slovenju uunulem štiriletnem ob-.tauj|.)e Predsednik RO Ivan taceSu ^ed drugim dejal: »V Jtariisata.šumriranja temeljnih ta^dos i-V prometu in zvezah > | e8u Pomembne uspehe, saj je v tem trenutku oblikovanih v tej dejavnosti 184 temeljnih in 64 delovnih organizacij. S tem so nastali pogoji, da lahko sleherni delavec v prometu in zvezah v skladu s svojimi možnostmi ustvarjalno sodeluje pri razvijanju in uveljavljanju samoupravnih odnosov. To pomeni konkreten začetek uresničevanja odločujoče vloge, položaja in odgovornosti delavca pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi njegovega dela in celotnega družbenega dela. Ker pa je aktivnost potekala predvsem v uveljavljanju samoupravne organiziranosti in manj v smeri oblikovanja dohodkovnih odnosov in samoupravnega združevanja družbenega dela, delavci sami vedno bolj kritično ocenjujejo svoj družbenoekonomski položaj in začenjajo procese oblikovanja temeljnih organizacij, njihovega dohodkovnega povezovanja med seboj in vraščanja v združeno delo na podlagi skupnih interesov in skupno dogovorjenih ciljev. Ker pa še ni preseženo dejansko odločanje o pogojih in sredstvih ustvarjanja in pridobivanja dohodka na ravni delovne organizacije (TOZD so nastajale v okviru organiziranosti bivšega podjetja), se ohranjajo tudi v novih oblikah povezovanja temeljnih organizacij prejšnji proizvodni odnosi, iz česar sledi, da v vseh TOZD delavci dejansko še ne odločajo o delitvi dohodka, celotnega ali vsaj o delu celotnega dohodka.« Ivan Slamnik je za tem nadalje- val: »Počasnejše oblikovanje TOZD v nekaterih dejavnostih prometa in zvez je bilo posledica narave dela, tehnologije, odprtosti oziroma povezanosti sistema z združenim delom ter drugimi dejavnostmi v prometu in zvezah itd. Na primer: v cestnem gospodarstvu so kljub enotnemu predmetu dela oziroma dejavnosti štiri organizacije združenega dela, kjer še niso izoblikovali TOZD. Dileme ob oblikovanju TOZD v pomorskem prometu so v odločitvi, ali naj bo TOZD plovni objekt (ladja na dolgi plovbi!) ali kaj drugega. V večjih sistemih (železniško gospodarstvo, PTT) pa se že spreminjajo odnosi znotraj sistema, kar je pogojeno tudi s preobrazbo osnov, na katerih slonijo TOZD. Opažamo začetke nadaljnjega povezovanja TOZD v slovenskem prostoru v letališki in skla-diščno-pretovorni dejavnosti.« Ko je govoril o uresničevanju zakona o združenem delu, je Ivan Slamnik med drugim povedal, da nekateri odbori za vodenje javne razprave o osnutku tega pomembnega dokumenta niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali glede na akcijski načrt RS ZSS. Kljub težavam, ki so posledica narave dela delavcev v prometu in zvezah pa se je kar 82 odstotkov delavcev (tako je pokazala anketa) seznanilo z osnutkom zakona o združenem delu. Zaradi dejavnosti splošnega družbenega pomena je na področju prometa in zvez bolj kot Foto: Z. Vlajič Delegati na skupščini sindikata delavcev prometa in zvez, ki vključuje skoraj 50.000 delavcev, so v dvorani doma učencev »Heroj Tito« v Kopru pregledali delo zadnjih štirih let. drugod žgoče vprašanje, kako povezati izvajalce in uporabnike. Zato je uresničevanje zakona o združenem delu nujno porajalo zamisli o posebnih samoupravnih interesnih skupnostih. Dobre sadove je dala SIS za železniški in luški promet, dalje PTT, nujno pa je v okviru SIS povezati interese gospodarstva tudi za letališko dejavnost in cestno omrežje. Tu pa so se doslej zadeve zatikale in je ustanovitev takih SIS le v zasnovi. Zastala je ustanovitev republiške skupnosti za cestni promet. V občinah so sicer ustanovili posamezne interesne skupnosti za cestno omrežje, je v razpravi govoril Ivan Sisinger, povezali pa so jih navadno s komunalno dejavnostjo. Povezovanje uporabnikov in izvajalcev za cestno omrežje je torej sila neenotno. Že skoraj tri leta tečejo dogovori za izdajo republiškega zakona o cestnem prometu, toda zaradi različnih stališč je ta zakon še vedno v izdelavi. Delegati so na skupščini tudi kritično ugotovili, da promet in zveze ne bi smele poznati meja, zato bi morali tkati vezi povezovanja in dogovarjanja ne le v naši republiki, pač pa v okviru vse Jugoslavije. Poseben položaj ima pomorstvo, ki že nekaj let posluje v negotovih razmerah. Ža-radi neenakopravnih pogojev pri naročilih ladij v domačih ladjedelnicah obnova ladjevja zaostaja, prav tako pa ne morejo zagotoviti novih ali rabljenih ladij. Prepočasno obnavljanje in moderniziranje trgovskega ladjevja pa vpliva, da je naša trgovska mornarica premalo konkurenčna na svetovnem prometnem tržišču. Vse to vpliva na pogoje gospodarjenja, dohodkovne in samoupravne odnose v naših ladjarskih podjetjih. Razpravljavci so povedali, da je tudi v cestnih podjetjih slika enaka. Zato zahtevajo enakopraven položaj z OZD iz drugih panog pri uvozu sodobne in nujno potrebne opreme. Na skupščini so delegati z javnim glasovanjem izvolili tudi nov 53-članski republiški odbor in njegov 13-članski izvršni odbor. Ta je na svoji prvi seji za novega predsednika izvolil Jožeta Pečnika, za podpredsednika Jožeta Kranjca, za sekretarja pa Julija Golobiča. Sindikat poriva voz z ozimnico Skupna akcija jugoslovanskih sindikalnih glasil Ki h » V sindikatih sodimo, da se lahko izjalovi akcija za zagotovitev ozimnice, če ne bomo resneje poprijeli. Ta bojazen je upravičena, ker letošnja letina ni tako bogata, kot je bila lanska in ker so zatajile organizacije, ki so zadolžene za preskrbo.« S temi besedami je sekretar sveta ZSJ Šefčet Jasari pojasnil sklep sindikata, da tudi letos ne bo opustil ene svojih najstarejših akcij. Počasnost samoupravnega sporazumevanja med proizvodnjo, predelavo in prodajo je postala kronična bolezen, to pa negativno vpliva tako na kakovost kot na ceno Živil. S politično akcijo si bo sindikat prizadeval ublažiti negativne posledice počasnosti. Akcija zajema, odvisno pač od posebnosti občin, tako imenovane ozimniške pakete ali zagotavljanje kreditov za nakup ozimnice. Dosedanja praksa je dala dobre rezultate zlasti v tistih kolektivih, ki so svojim delavcem zagotovili namenske kredite za nakup določenih proizvodov. Sindikati si zato letos prizadevajo, da bi delavci dobili kredite tako pri bankah kot v delovnih organizacijah. Najpomembnejša naloga je, da bi delovne organizacije organizirano in ne da bi same sebi konkurirale, sklenile pogodbe za nakup določenih količin kmetijsko-živilskih proizvodov neposredno pri proizvajalcih. Ne smemo namreč dovoliti, da bi se v tovrstne nakupe vmešali kakršnikoli posredniki! » V minulih letih je sindikat z organizirano akcijo zagotovil velikemu številu delavcev ozimnico pod zelo ugodnimi pogoji. Nekateri proizvodi, ki predstavljajo ozimnico, so bili skoraj za polovico cenejši kot na tržišču, v celoti pa je bila ozimnica za 30 % cenejša. Ni potrebno posebej dokazovati, kaj to pomeni za poprečno jugoslovansko družino, katere izdatki za prehrano znašajo v skupnih stroških skoraj 40%, medtem ko v družinah z nižjimi prejemki celo 48%,« ugotavlja Šefčet Jasari. Kako ta apel sveta Zveze sindikatov Jugoslavije odmeva po republikah in pokrajinah? Kakšna so stališča republiških in pokrajinskih svetov? To so vprašanja, na katera skuša odgovoriti skupna akcija jugoslovanskih sindikalnih glasil— »Rada«, »Radničkih novin«, »Trudbenika«, »Dolgozoka« in »Delavske enotnosti«. Slovenija: naloga proizvajalcev, trgovine in potrošnikov Kot je znano, se je predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije že pred dvema letoma odločilo, da preskrba z ozimnico ne sme biti vsakoletna kampanjska akcija, pač pa stalna, pravočasna in racionalna naloga proizvajalcev, trgovine in potrošnikov! Dogovorili smo se tudi, da je naloga osnovnih organizacij sindikata, ki se že po svoji naravi kot najširša organizacija delavcev ubada s skrbjo za človeka, predvsem v spodbujanju in usmerjanju takih rešitev v družbi, ki bodo omogočile delovnemu človeku stalno preskrbo s kmetijskimi pridelki za svojo domačo kuhinjo, hkrati pa tudi z organizirano družbeno prehrano. Osnovne organizacije sindikata poleg tega ta čas sodelujejo le še pri oblikovanju meril in predlogov za finančno pomoč socialno šibkim delavcem in njihovim družinam. Vsa opravila v zvezi z ugotavljanjem potreb, izbiranjem ponudb, prevozi ozimnice in načini plačevanja nakupa pridelkov, ki sodijo v ozi-mniški paket, pa morajo opraviti strokovne družbe v delovnih organizacijah. V republiškem svetu ZSS so povedali, da je tudi letos urejen, z bančnimi in trgovskimi posojili, nakup ozimnice, pa tudi kurjave, sicer pa so občinski sveti zveze sindikatov usklajevalci vsakoletne akcije za ozimnico, kajti ti najlaže upoštevajo vse specifičnosti, v katerih delavci žive in delajo. Danes že lahko trdimo, da pred dvema letoma sprejeta stališča predsedstva RS ZSS niso bila napisala le na papir. Vsakdanjost so. V Ljubljani so že ustanovili skupnost za preskrbo, podobne samoupravne interesne skupnosti pa bodo kmalu zaživele tudi v drugih industrijskih mestih v Sloveniji. Rezultat: samo v Ljubljani lahko delavci in občani nabavijo ozimnico kar na 47 prodajnih mestih! Podobno je tudi v drugih slovenskih mestih. K temu dodajamo, da so se udeleženci skupnosti za preskrbo uspeli tudi dogovoriti za enotne cene, ozimniško »blago« pa bo moč dobiti skozi vso zimo, cene pa bodo porasle le za toliko, kolikor znašajo stroški skladiščenja, kala ipd. Srbija: novi sporazumi v občinah »V mesecu juliju smo spomnili občine, banke in trgovino na njihove obveznosti pri oskrbi občanov z ozimnico,« nam je dejal Jovan Vejnovič, član komisije za življenjske in delovne razmere v svetu zveze sindikatov Srbije. »Sodili smo, da je možno zagotoviti trajnejšo rešitev samo po poti družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja,« je dejal Jovan Vejnovič. »Zato smo si prizadevali, da bi v vseh- občinah podpisali samoupravne sporazume med delovnimi organizacijami, ki želijo svojim delavcem zagotoviti ozimnico, bankami, trgovino in seveda tudi z ustreznimi organi občinskih skupščin. Ti dogovori pa, žal, še niso povsod sklenjeni. Izkušnje pričajo, da marsikje ne spoštujejo določil sklenjenih dogovorov. Mnoge trgovske delovne organizacije so prejšnja leta izkoristile ozimnico za to, da so iz svojih skladišč spravile blago, ki ga niso mogle prodati na tržišču. Tako se je dogajalo, da so občani kupovali ozimnico, ki to sploh ni bila. V komisiji za življenjske in delovne razmere zato sodijo, da bi morali z novimi sporazumi in dogovori na ravni občine narediti konec prav takšnim postopkom in zagotoviti trajnejše rešitve pri oskrbi občanov. Stališče sindikatov Srbije je, da bi bilo veliko bolje, ko bi lahko občani skozi vso zimo nakupovali potrebna živila. Rešitev »ozimnica v paketu« ni dobra, zlasti v sodobnih stanovanjskih razmerah ne, saj v neprimernih shrambah ni mogoče shraniti za vso zimo lahko pokvarljivih kmetijskih proizvodov. Hrvaška: Za zdaj še potrebna skrb sindikatov Zveza sindikatov Hrvaške, organizacije in organi sindikatov v organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih so se v zadnjih nekaj letih pomembno angažirali pri reševanju problemov pri oskrbi delovnih ljudi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter gorivom. Svet Zveze sindikatov Hrvaške je pri vodenju in usmerjanju delovanja sindikatov na tem področju izhajal s stališča, da je oskrba s kmetijskimi in živilskimi proizvodi zelo pomembno, kompleksno, ekonomsko, politično in razredno vprašanje, da je trajne narave in da ga zavoljo tega ni mogoče rešiti s kampanjsko akcijo. Na podlagi tega stališča so se naše organizacije in organi sindikatov v skupni družbeni akciji na tem področju zavzemali, v velikem številu primerov pa se tudi sami odločili za konkretne akcije sporazumevanja in dogovarjanja o dolgoročni proizvodnji in prodaji. Zavzeli so se za uspešnejše organiziranje tržišča, za povečevanje skladiščnih, in hladilniških zmogljivosti, da bi tako povečali kakovost in zagotovili kontinuirano preskrbo. Zavzeli so se za pospeševanje kmetijske proizvodnje s pomočjo kooperacije, z organiziranjem zadružništva ter drugih oblik združevanja, za večje angažiranje bančnih sredstev tudi na tem področju. Ugotovimo lahko, da je v zadnjih treh letih družbena akcija za izboljšanje preskrbe s kmetij-sko-živilskimi proizvodi obrodila dokaj pomembne rezultate, da številna vprašanja rešujemo veliko bolj uspešno. V vseh večjih industrijskih središčih so skoraj podvojili skladiščne zmogljivosti, zgradili so nove hladilnice, začel se je proces sporazumevanja in dogovarjanja, razvijajo se dolgoročni odnosi med proizvodnjo in trgovino. Vendar gre v teh primerih praviloma še vedno za klasično nakupno-prodajne odnose, ki jih bomo morali čimprej zamenjati z dohodkovnimi odnosi. Številne občine so s pomočjo industrij-sko-kmetijskih kombinatov dokaj uspešno rešile težave pri oskrbi z mesom, mlekom, kruhom in drugimi proizvodi. Kljub doseženim rezultatom v oskrbi z živili pa se še vedno srečujemo s pomembnimi problemi, kar še posebej velja za preskrbo z vrtninami in sadjem. V tem primeru je ponudba družbenega sektorja še vedno zelo skromna in pogosto tudi neustrezne kakovosti. Zato prevladuje drobna ponudba individualnih proizvajalcev. Zavoljo neorganiziranega prometa, odkupa in splošne neorganiziranosti pa posegajo na to področje številni prekupčevalci, ki pomenijo pravo družbeno zlo. V takšnih razmerah je nujno, da organizacije sindikatov še naprej ostajajo nosilci družbene akcije za oskrbo delavcev z ozimnico. Te posle morajo še naprej opravljati ustrezne strokovne službe, v določenih primerih pa tudi v ta namen posebej ustanovljeni organi v organizaciji sindikata. V tej akciji se prav tako zavzemamo, da bi banke tudi v bodoče kreditirale nakup ozimnice. Bosna in Hercegovina: V Sarajevu — mestni štab V Bosni in Hercegovini je v zadnjih letih preskrba prebivalstva bistveno napredovala, kar je predvsem posledica razvoja nekaterih največjih kmetijsko-živilskih kombinatov. Ti kombinati so tudi nosilci akcije ozimnica 1978. Na tržišče bodo dali povrtnine, sadje in druge kme-tijsko-živilske proizvode po ceni, ki bo od cene v prodaji na drobno nižja vsaj za maržo. Tako bodo lahko občani Sarajeva v dneh od 10. oktobra do 15. novembra naročali pakete ozimnice ali pa kupovali večje količine konzerviranih izdelkov po zelo dostpnih cenah. Akcijo vodi mestni štab, ki ga je ustanovil mestni svet zveze sindikatov obenem z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v mestu ter večjimi pre-skrbovalci mesta. Glavni pre-skrbovalec Upi bo tudi letos zagotovil brezobrestno šestmesečno posojilo vsem kupcem ozimnice. Akcija za nakup ozimnice teče tudi v drugih mestih in industrijskih središčih Bosne in Hercegovine. V Zenici pravijo, da ne bo težav z ozimnico, saj je ,Progres’, glavni preskrbovalec mesta zagotovil pri kmetijsko-živilskih kombinatih dovolj velike količine blaga za ozimnico. K veliko bolj organizirani preskrbi prispevajo tudi sodobni distribucijski centri, ki so jih zgradili v Sarajevu, Mostarju, Banjaluki, Zenici in drugih mestih. Povedati moramo, da so številne občine v Bosni in Hercegovini že podpisale dogovor o organizirani preskrbi. Ti dogovori podrobneje določajo pravice in dolžnosti proizvajalnih in trgovskih organizacij združenega dela, poslovnih bank, občin, samoupravnih interesnih skupnosti ter vseh drugih dejavnikov, ki vplivajo na preskrbo. Prav tako je predvideno, da bodo poslovne banke dodeljevale kredite proizvodnim predelovalnim in trgovskim organizacijam ob nižji obrestni meri, daljšem roku odplačila ter ob nižji lastni udeležbi. Makedonija: pobudnik, ne pa razpečevalec Na zagotovitev živil, ki jim pravimo ozimnica, je treba v socialistični republiki Makedoniji gledati v luči njenih možnosti. V tej republiki namreč pridelujejo in prodajajo pretežni del tistega, kar je potrebno vsakemu gospodinjstvu. Presežek z večjim ali manjšim uspehom prodajo tudi na trgih v drugih republikah. Makedonska gospodinjstva glede na ugodno podnebje v tej republiki največkrat samostojno kupijo in pripravijo pretežni del ozimnice. Zveza sindikatov Makedonije se zavzema, da bi zagotovili neovirano preskrbo z živili sploh. Izhajajoč iz tega je treba zagotovitev ozimnice povezati s celotno preskrbo. S tem mislijo predvsem na angažiranje in samoupravno združevanje proizvodnje in trgovine, ki morata biti temeljna nosilca preskrbe. V tem kontekstu mora tudi zveza sindikatov najti svoje mesto in se zavzemati za najbolj sprejemljive rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito, pravočasno in kakovostno preskrbo po znatno nižjih cenah. Prav zato se v Zvezi sindikatov Makedonije zavzemajo za to, da bi sindikati v občinah in sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela bile pobudnik za preskrbo v mestih in občinah, vendar ne neposredni kupci in razpečevalci teh izdelkov. Črna gora: več pozornosti kot lani Resolucija VI. kongresa Zveze sindikatov Črne gore posebej poudarja, da bo problema- tika življenjskih in delovnih razmer ena osnovnih preokupacij Zveze sindikatov Črne gore. Organizacije in organi zveze sindikatov si bodo prizadevali, da bi osebni in družbeni standard delavcev rasel skladno z rastjo dohodka in produktivnosti dela ter da bi se vzporedno s tem izboljševali vsi elementi delovnih in življenjskih razmer. Kot je dejal Miladin Bogičevič, predsednik komisije za delovne in življenjske razmere, bo Zveza sindikatov Črne gore nadaljevala s prizadevanji za zagotovitev in nadaljnji razmah družbene prehrane delavcev v združenem delu s težnjo, da bi vanjo zajeli vse zaposlene, tako tudi tiste v družbenih dejavnostih, če le so realne možnosti. Pri tem pa se je nujno potrebno postaviti po robu nenamenski porabi sredstev. Zaradi izboljšanja kakovosti in sploh razmaha družbene prehrane, še posebej pa ozimnice, si bo Zveza sindikatov Črne gore prizadevala za združevanje temu namenjenih sredstev na občinski ravni, in sicer na osnovi samoupravnega sporazumevanja ter za skupno financiranje objektov družbene prehrane, je dejal Bogičevič. Vprašanje preskrbe z ozimnico je zelo pomembno zlasti za tiste organizacije, ki še niso mogle pokriti izgub in kjer imajo nizke osebne dohodke. Zato morata socialistična zveza delovnih ljudi in svet Zveze sindikatov Črne gore storiti veliko več kot lani. Banke bi morale pokazati več razumevanja za zagotovitev sredstev za ozimnico, in sicer v obliki kreditiranja delovnih organizacij, ki bodo svojim delavcem po nizkih cenah zagotovile blago in prevoz brez posrednikov in davka. Občinski sveti so to akcijo že začeli. Prava akcija se bo začela v oktobru. Stališče sveta Zveze sindikatov Črne gore je, da bi se v zvezi z ozimnico morali bolj angažirati predvsem večji delovni kolektivi, sindikati in družbenopolitične skupnosti, kakor tudi komisije za življenjske in delovne razmere. Vojvodina: Brez posrednikov! Svet Zveze sindikatov Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine bo tudi letos pobudnik akcije za preskrbo delavcev s cenejšo ozimnico in kurjavo. Namen tega je s konkretnimi ukrepi organizirano vplivati na omilitev negativnih teženj na tržišču in tako pomagati k ohranitvi realnega osebnega in družbenega standarda delavcev, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki. Zato je nujno, da vsi občinski sveti zveze sindikatov organizirajo in izvajajo akcijo preskrbe delavcev s poceni ozimnico in kurivom. Da bi poiskali rešitve, ki bi prispevale k večjemu uspehu te akcije, je treba vsekakor poprej proučiti lanske izkušnje in probleme, ki so se pojavili v uresničevanju akcije za preskrbo z ozimnico ter določiti konkretne programe za dejavnost v občini oziroma delovnih organizacijah. Da bi zagotovili zadostne količine kakovostnih živil, je nujno potrebno rešiti vprašanje nakupa prevoza in uskladiščenja odkupljenih izdelkov. S tem bi izključili posrednike in prekupčevalce, ki s svojim delovanjem samo vplivajo na zviševanje cene. Pri tem pa so seveda nujne pobude občinskih sindikalnih svetov, nujno je tudi sodelov; z ustreznimi organi skuf občin in z delovnimi organ jami, ki se ukvarjajo s preš Osnovne sindikalne orga cije naj priskočijo na po^j? denarjem vzajemne pom°cl solidarnostnimi skladi, kjer ij imajo. V to akcijo pa je tr^ vključiti tudi vse banke, k*1 rajo v mejah svoje m0^j* najti ustrezne oblike kredi11 nja. S tem bi vsekakor Pr'sPf> li, da bi bilo z ozimnico pre ■; Ijenih čimveč delavcev. 1 V okviru te akcije ter na ra lagi splošnih družbenih stali®! nujno proučiti probleme df bene prehrane v delovnih nizacijah in dajanje toplih kov delavcem pod ugodne)5' ( ^ pogoji. Delovne organizacij6' se ukvarjajo s preskrbo in trL vino s kmetijsko-živilskim' delki in kurjavo, morajo v lovanju s sindikalnimi organlf cijami in organi v občinah P , vočasno skleniti dogovor6 . pod čim ugodnejšimi P0®, omogočiti organizirano P1’ skrbo z ozimnico in kurjavo^ Organizacije in organi si" katov morajo tudi letos sod6' vati z novosadsko prodU®^ borzo in po možnosti z a go10. nakup nekaterega blaga iz » tingenta državnih rezerv. Kosovo: Naval na kredite Itn Predsednik komisije za j ž( Ijenjske in delovne raZ^ ^ L sveta Zveze sindikatov ^ Desimir Jovanovič nam je dal, da je komisija predM,^ vsem občinskim sindikal”jt svetom, naj tudi letos štorij0^ da bi delavcem z nižjimi n5^, nimi dohodki zagotovili ozi^ co. Kosovska banka, k* j svoje temeljne banke v vseh ^ jih krajih, se je že vključila v ■, cijo sindikatov. Dogovorjep0 da bodo zagotovljeni kredi% nakup ozimnice z obrestno 3 do 4 % in z odplačilnim r° ^ šestih mesecev. Hkrati P3^ obj komisija predlagala ternel)3!,, organizacijam združenega ' ^ Ji naj same nosijo stroške za 0 Si sti. Krediti bodo različni p° °^i nah, v glavnem pa se bodo tli od 3000 do 3500 dinarjev- ^ G smo obveščeni, vlada men * n lavci veliko zanimanje za k1 tli te. I Obiskali smo tudi obč' svet Zveze sindikatov PP3 Jd Predsednik sveta Adem B3.^ nam je dejal, da je akcij2 polnem teku. Kosovska b2l,Vjt Prištini je odobrila 35 mil').^ dinarjev za kreditiranje oZ' ce, tako da lahko vsak d ki se je prijavil za nakup ji' e, dobi kredit v znesku 361 * narjev s 3-odstotno obf6 ^ mero. Ta kredit je doslej stilo več kot 10 tisoč delavC J, prištinskih delovnih organ^jjU Od odobrenega zneska P0^ lahko potrošniki uporabi j0 ^ dinarjev za nakup goriva. stali znesek pa za nakup ja, masti, olja in drugih Medtem ko z nakupom g°rt ^ težav, je drugače z živih’ j(P lahko delavci kupujejo oZi ^ tudi na trgu po prostih ins£ mnogo nižjih cenah. Akcija za zagotovitev ^ mnice bo trajala do konc2 i -i 30. septembra 1978 stran 7 J, dogodki in odmevi KDO je KDO ^LIPPE GONZALES bralni sekretar PSOE eloi skup^ ,reskJ 'rg2?! >11100 sl kje* j je < : ki ^ nožn^ redi«1 ,rispH preskrf na ra stal#! re dt^ uh et( ih^:; r, dnej*1; si;- Generalni sekretar Sociali--acije^ ^ in« ki< rgan# JhP' vore P°t p(t k sode* oduk1^ ig°t0' , iz ^ za razu11 Ži* irij0 ni o*6. ožit*1 kI 'd' sehv° i!av -j°n: ’boiS iela j-ozi< ><•< bre’ .ji. ■n5iis h fz/ (s ifj.6 delavske stranke Španije ta|e at’co PSOE) Felippe Gon-!jjt)s tena za seboj blestečo poli-koh? ^ariero> kl Pa Pfi njegovih C.aJ 36 letih še daleč ni b^^a- Sam govori o sebi kot o Uji ??ein predsedniku vlade, kar pbl Postal še v tem letu. se je leta 1942 v revni kj j kl družini v bližini Seville, I SlužiIa ^rub na Posestvih Oljskih veleposestnikov. državljansko vojno je 5iCenal lz knjig, vendar je posle-pje te vojne močno čutil kot vsa t^| Va generacija, ki ne more IjgJ.^a je sodelovala v držav-je vojni, lahko pa reče, da jo nju ^hila. Ob velikem odreka-knj:.; ružine je študiral najprej Po' evn°st in filozofijo in se Želji ,eie Podredil veliki družinski % 6r Se *otl* prava. Pravno fa- SPan-° le končal leta 1966’ko ie •ja že čutila predvečer fran- kizma. Že istega leta je odprl »delavsko« advokatsko pisarno v Sevilli. To so bile slovite advokatske pisarne, ki so se v letih Francove diktature »specializirale« za brezplačno obrambo španskih delavcev in sindikalnih aktivistov pred vsakodnevnimi preganjanji in sojenji. V Sevilli je mladi Fellipe navezal stike tudi s socialistično stranko, tedaj seveda prepovedano, in kmalu postal eden njenih najuglednejših članov. Njegova ambicija, nadarjenost in volja so bile v obdobju, ko so socialisti obnavljali svojo stranko, ki je bila na robu popolnega razsula, utrujena od nenehnih preganjanj, skrivanja in emigracije, daleč od Seville. Komaj 28 let star je bil leta 1970 že na čelu socialistov, ki so ilegalno delovali v domovini. Leta 1972 potuje v Pariz, kjer je bil predviden kongres združitve socialistov, ki so delovali doma in so bili v večini ter socialistov, ki so delovali v tujini. Kongres ni uspel in tako sta se na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah po padcu frankizma pojavili dve socialistični stranki. Iz teh volitev so Gonzalesovi socialisti izšli kot najmočnejša opozicijska politična stranka. Danes so, kot pravi sam Felippe Gonzales, najmočnejša politična stranka v državi sploh. Vsekakor bi veljalo zapisati, da je vodja PSOE s svojo mladostjo, šarmom, temperamentom in prepričljivostjo danes ena najzanimivejših osebnosti po-frankistične Španije. K. B. TEDEN V ŽARIŠČU feD Predsednik ViT ln ZKJ Jugoslavije Sega”? Tito ie sPreiel geng-n Sčn Se^retar ja španske socia-1 * * f FeCe .delavske stranke PSOE ' *i,r# ?WfJa Gonzalesa, ki je bil na '!W.,V naši državi. Voditelj ?ika -J" socialistov je predsed-W)j:? a seznanil z razmerami v m* 7^0p -Posebej pa z dejavnostjo ' ’ l,h.i: Slj ^rp!n dnigih demokratičnih i° - cji Sai Sednik Tito se je zelo za-eVj ji' ^v0ra.s°dobni razvoj Španije. urJ' ^dna Je tudi o vrsti žgočih a ^ Sti problemov, dejav- J1 , neuvrščenih ter o dogajanjih v medna-lr4nj delavskem gibanju. Obe Stikih ____ „„ ... drlr razširitvi sodelovanja n0vni LVama- Na posebni ti-Sza, konferenci je Felippe MeJ^ed drugim poudaril, Opogovorom s predsed- i0dobe!°m ,ahk? Sp0Z"al’ .. cr poznavalec medna-vNvn„Varnosti je in kako se ob-*ii. 2anima za razvoj v Špa- L'ti^ ^ORK — Prvi dan ti-^danrazPrave na 33. rednem N ;JU generalne skupščine govoril tudi zvezni se- V,'ar ------------- 1] 0vec ^nanje zadeve Josip JiVij’k'Vodi jugoslovansko livade j, ' Zavzel se je za nove iH yav Prid popuščanja nape-sila '■v odnosih med veli-«’• »Popuščanje mora vid ^jeH,VJ:rZalno’<< Je P°uda- a^ke jttora vsa območja in Aktivni narodnega življenja C' vseh S enakoPravni ude- la^0 odn c!anic OZN, pa naj S šed"(«1 med velikima si-a, do Dn ak° pomembni.« Po-dpoir /ttnost je namenil tudi ^s^^oograjske konference neuvrščenih držav in pomenu netivrščenosti, ki je po njegovih besedah plod novega odnosa do resničnosti sveta. Izmed drugih govorov je pritegnil pozornost govor sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika, ki je obsodil rezultate trojnega srečanja Sadat-Begin-Cafter v Čamp Davidu. ATENE — Na povabijo predsednika Vsegrškega socialističnega gibanja Andreasa Papan-drea je odpotoval na obisk v Grčijo sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Z gostiteljem bosta preučila vrsto mednarodnih vprašanj, zlasti položaj v mednarodnem delavskem gibanju ter razne vidike jugoslovan-sko-grškega sodelovanja. WASHINGTON — Medtem ko je diktator Nikarague Somoza II. zatrl splošni ljudski odpor in ko »njegova« nacionalna garda okrutno obračunava s prebivalstvom, je Organizacija ameriških držav na posebnem sestanku o dogajanjih v Nikaragui pod ameriškim pritiskom sprejela stališče, da je »vse, kai se dogaja v tej državi, njena notranja zadeva« in zelo blaga opozorila diktatorju. PARIZ — Prvič, odkar je izbruhnila zahodnbsaharska kriza, so se sestali predstavniki nove mavretanske vlade in Demokratične arabske saharske republike (Zahodne Sahare, ki je zdaj razdeljena med Maroko in Mavretanijo) Mavretanska delegacija je, kot poročajo, sporočila pripravljenost svoje vlade, da prizna Fronto Polisario in pristane na ustanovitev neodvisne dežele na delu ozemlja bivše španske Sahare. K. B. DE KOMUNIST ZA DE Motor z vsemi dejavniki OD SOBOTE DO SOBOTE Boris Kutin NEDELJA, 24. SEPTEMBRA V pripravi sta zvezni in republiški zakon o družbenih svetih, novi obliki organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in nudenja pomoči v pripravljanju in sprejemanju družbenih in samoupravnih odločitev. Oblika pravzaprav sploh ni nova, marveč le dopolnjena in izhaja iz že dobro uveljavljenih svetov, ki delujejo tako na ravni federacije kot v republiki. Poslej naj bi nadalje razširili in razvili njihovo dejavnost tako, da bi družbeni sveti postali sestavni del sistema socialistične samoupravne demokracije na vseh ravneh družbenopolitične skupnosti, v državni upravi in ob določenih specifičnostih tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Delo poteka na dveh tirih, saj mora biti priprava republiškega zakona nekoliko v zaostanku, čakajoč na temeljna izhodišča zveznega zakona, ki bo uredil osnove za vse družbene svete v našem družbenopolitičnem sistemu. Republiški zakon pa naj bi oblikoval sistemske rešitve za posamezne vrste družbenih svetov, za njihovo delovanje ter jim dal osnovno vsebinsko delovno usmeritev. V osnutku je poleg nekaterih tehničnih nedorečenosti treba odgovoriti tudi še na nekatera vsebinska vprašanja. Eno izmed njih je, ali naj zakon govori o družbenih svetih v družbenopolitičnih organizacijah. Rešitev je bržčas dokaj preprosta: zakon naj bo tako širok, da to možnost dopušča (niti ni potrebno, da jo neposredno omenja), družbenopolitične organizacije pa naj tol vprašanje potlej urejajo v svojih statutih. Tovrstna oblika politične koordinacije bi bila kajpak povsem v skladu s splošno usmeritvijo, bila pa bi tudi dokončna vojna napoved vsem oblikam fo-rumskega dela. Drugače pa je z družbenimi sveti v združenem delu. Ti bi se prav lahko kaj kmalu spremenili v svoje nasprotje, saj bi, če bi jim namenili takšno vlogo kot v družbenopolitičnih organizacijah, viseli v zraku, ali pa bi dobili nevarna opolnomočja, v praktičnem besednjaku popolno izvršno oblast. Poglobiti se je treba tudi v odnos med družbenimi sveti in tistimi, ki jih ustanavljajo. Nelogično je, da družbeni svet poroča skupščini o svojih stališčih, ta pa mu mora odgovoriti, če jih ni sprejela in tudi zakaj jih ni spre- jela. Izpeljava iz tega bi pokazala, da je družbeni svet organ nad skupščino, kar pa seveda ni res. Številni družbeni dejavniki kažejo precejšnje zanimanje za ustanavljanje družbenih svetov, ki naj bi bili, vsaj po eden, v vsaki občini. Takšno težnjo vsekakor velja pozdraviti, vendar pa tudi prvi hip opozoriti, da družbenih Svetov tudi ne kaže precenjevati in si jih zamišljati kot nekakšne idealne zbore, ki bodo iz rokava stresali recepte za vse vrste bolezni in pomakljivosti. Sveti, v prvi vrsti tisti, ki jih bomo dobili z zakonom, naj bi pomenili predvsem tisti motor, ki bi vključil vse odgovorne dejavnike v našem političnem sistemu. Zdaj se ne tako redko dogaja, da »počakamo«, kaj bo naredil upravni organ in ga potem ostro kritiziramo. Sistem se je namreč že dostikrat tako izmaličil, da čaka veliko več dela tistega, ki pripravlja predlog, kot pa onega, ki bi moral kreirati. Tako so upravni organi hočeš nočeš postavljeni v vlogo, ko postanejo njihove pristojnosti večje od tistih, ki bi jim šle realno. Družbeni sveti bi tu na glavo obrnjene stvari hipoma postavili na noge, če se ta hip omejimo samo na eno izmed najbolj konkretnih (in ne nazadnje tudi zelo pomembnih) vprašanj. Na II. konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je bila minuli teden v Ljubljani, so najprej izčrpno ocenili delo Zveze društev od I. konference do danes. Potrdili so tudi zaključna računa ZDUS in VS za leto 1977 ter predračuna za 1978. in 1979. leto. Veliko zanimanje delegatov je zbudil prispevek predsednice ge-rontološkega društva Slovenije dr. Marije Žnidaršič. Na konferenci so veliko govorili tudi o napovedani medletni revalorizaciji pokojnin. Delavski svet ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST objavlja prosta dela in naloge s skrajšanim delovnim časom (4 ure) SNAŽILKE-KURIRJA v trgovini Pogoji: končana osemletka in enomesečno poskusno delo OD po samoupravnem sporazumu NAROČNINSKEGA REFERENTA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Nastop dela 1. novembra 1978. leta Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja (lahko tudi začetnica — začetnik), poskusno delo 2 meseca. OD po samoupravnem sporazumu Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov: ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana (kadrovska služba) O izbiri delavcev za posamezna dela in naloge bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijave. Osrednja proslava 35-letnice priključitve Istre in hrvatskega Primorja je bila v Pazinu, kjer je bila slavnostna govornica Milka Planinc, predsednica CK ZK Hr-vatske. V Sloveniji so bili spominski zbori borcev in aktivistov v Trbovljah, kjer so se zbrali nosilci partizanske spomenice 1941; v Novem mestu, kjer so se poleg domačinov in vojakov vojašnice Milana Majcna zbrali borci Gubčeve brigade ter v Piranu, kjer so proslavili krajevni praznik in 35-letnico.ustanovitve Bračičeve brigade. PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA V Cavcatu se je pričela tretja okrogla miza na temo »Socializem in države v razvoju«. Okrogle mize se udeležujejo številnil ugledni teoretiki in javni delavci iz številnih držav, delavskih in komunističnih strank ter naprednih gibanj. TOREK, 26. SEPTEMBRA Na svoji seji je republiški odbor ZB NOV ocenil zdravstveno varstvo borcev ter sprejel informacijo o dosedanjih prizadevanjih in bodočih nalogah pri zdravstvenem, socialnem in invalidskem varstvu borcev, o kateri bodo v kratkem razpravljali zbori Skupščine SRS. Republiški svet za vprašanja družbene ureditve je obravnaval osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Zvezni svet za mednarodne odnose je na svoji seji v Beogradu ocenil odnose naše države do držav proizvajalk in izvoznic nafte ter se zadržal še na nekaterih tekočih vprašanjih mednarodne politike. SREDA, 27. SEPTEMBRA Predsedstvo CK ZKS je na svoji seji obravnavalo probleme zaposlovanja upokojencev in zasnove novega pokojninskega sistema, vprašanja iz osnutka novega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter sprejelo informacijo o nedavnih seminarjih za sekretarje komitejev občinskih konferenc, o dejavnosti organov RK SZDL ter o pri-pravh sindikatov na kongres. Predsedstvo CK ZKJ je na svoji seji obravnavalo delovni program CK do konca letošnjega leta ter poročilo Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Četrtek, 28. septembra Parlamentarna delegacija Narodne skupščine Tanzanije, ki jo vodi njen predsednik Adam Sapi Mkwawe, je obiskala Slovenijo, kjer je bila gost slovenske skupščine in nekaterih organizacij združenega dela. Koordinacijski odbor za proslave pri RK SZDL je pregledal izvedbo programa proslav v letošnjem letu in obravnaval dogovor o proslavah in prireditvah v letu 1979. PETEK, 29. SEPTEMBRA Vsi trije zbori Skupščine SRS so se sestali na svojih sejah. Osrednja tematska področja so bila informacija o uresničevanju stališč skupščine in predsedstva RK SZDL o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov ter informacija o izboljšanju socialne varnosti borcev — kmetov. Zbori so sprejeli tudi nekaj zakonov s tega področja ter obravnavali tudi informacijo o uresničevanju zakona o visokem šolstvu ter informacijo o izvajanju ustavne preobrazbe pravosodnega sistema. Direktorsko delo Gorenjski pionirji 'K ni privlačno v Brkinih Pogosto se zgodi, da se ta ali oni direktor odpove svojemu delovnemu mestu. Ta pojav je zadnje čase spet oživel razprave o mestu, položaju in odgovornosti vodilnih ljudi v gospodarstvu. Mit o direktorskem stolčku se ni začel podirati šele z vse pogostejšimi odpovedmi direktorjev, ampak že pred leti. Direktorji sicer niso v slabšem položaju kot pred leti, vendar je očitno, da prevelike odgovornosti ne »poplačajo« niti materialna korist niti družbena priznanja. Na stotine ljudi opravlja direktorske dolžnosti, vendar bi v primeru, če bi najsposobnejši strokovnjaki pristali na vodilna mesta, dober del sedanjih vodilnih kadrov ne opravljal tega dela. Nova kadrovska politika, ki smo jo začeli uresničevati, bo v veliki meri zamenjala dosedanji način evidentiranja strokovnjakov za vodilna delovna mesta v gospodarstvu. Do tistega časa, ko bo v celoti uveljavljena, pa bodo številni kolektivi spreje- mali strokovnjake ob pomoči občinskih komitejev ZK in skupščin občin. Tako strokovnjaki v imenu višjih interesov, najpogosteje pa po partijski dolžnosti prihajajo na nova delovna mesta. Praksa torej kaže, da je treba dosedanjo kadrovsko politiko čim hitreje spremeniti, saj ni mogoče pristati na to, da je direktor edini človek, ki je kriv in odgovoren za neuspehe kolektiva, medtem ko smo za uspehe zaslužni vsi. V. R. Grozdje in ose: pravimo, število os je odvisno od sladkobe grozdja... V. Bešter Na podlagi uspehov lanskoletne pionirske delovne brigade dr. France Prešeren, sestavljene iz kranjskih in jeseniških pionirjev, so tudi letos organizirali PDB z Gorenjske, spet na MDA v Brkine — tretja izmena. Brigada je odšla na akcijo dobro pripravljena, brigadirji so se prekalili že na treh brigadnih konferencah ter se udeležili nekaterih proslav. Ime brigade je ostalo enako — ime pesnika Franceta Prešerna. Štela je 57 brigadirjev, od tega 24 deklet — najštevilčnejša brigada na MDA Brkini 78 letos! Brigadirje je na akciji že drugič vodil šestnajstletni Kranjčan Vine Bešter, delo namestnika komandanta je opravljal Mitja Kozamernik, brigadno konferenco pa je vodila Breda Mihalič. Vsi trije so že bili na MDA in tako niso imeli večjih težav. Pri delu pa jim je mentorsko pomagal Brane Pagon — sekretar OK ZSMS Jesenice. Na akciji so brigadirji dosegli lepe rezultate. Organizirali so športna tekmovanja v odbojki, streljanju, šahu, namiznem tenisu, pripravili taborni ogenj, kul-turno-zabavni večer, sodelovali so v kulturnih programih vseh treh brigad na akciji, izdali so pet biltenov, 14 stenskih časopisov. Pripravili pa so tudi dve interni predavanji o organiziranosti Pionirji Prešernova pred večernim zborom: Mišice malce že b(l^, °ržar vendar gre ob sončnem zahodu vse v pozabo, ko so na vrsti tab0 ^ ogenj, pesmi in pogovori? Jutri? No, jutri bo pač nov dan! ■ S sestavi skupščin ZSMS in občin. Delali so na različnih področjih, poprečna norma v izmeni je bila kar 233,3 %, na udarni dan pa so dosegli 274,2-odstotni uspeh, ki jim ga lahko zavida marsikatera mladinska brigada. Z delom na delovišču pa se njihovo delo ni končalo, saj so v popoldanskih urah udarniško pomagali vaščanom pri hišnih opravilih — od pomivanja posode do nakladanja in razkladanja sena. Seveda po vseh uspehih 113 j-v lovišču in pri interesnih dejav^H) Hi stih v naselju ni izostal usp6® koncu izmene. PDB dr. Fral Prešeren je. osvojila vsa priznanja, bila je 4-krat v in s tem osvojila tudi trak Brkini 78. Med posamezni^ j, razdelili 18 udarniških zna#,'. Or akrf % 16 priznanj komandanta -- *-Naj še zapišemo, da je bilaf^1 ^ prečna starost brigadirjev Si tie, ,r bi JPtei da so bili to učenci goref>JS jHi osnovnih šol, ki so bili na 101 .e!11 ure na dan. "bslj V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI JE PRAVKAR IZŠLA NOVA KNJIGA: Dr. Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vprašanja meščanske in marksistične teorije cen Problematika, ki jo knjiga obravnava, je tako aktualna, da jo priporočamo prav vsem, zlasti vsem delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem, In vsem, ki se poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi v naši socialistični samoupravni družbi. Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 d'n- SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.izvodov knjige dr. Cvete Mlakar EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige' nam pošljite na naslov: ................. (ulica, poštna št., kraj) Naročeno, dne, kraj: Žig (čitljiv podpis naročnika) Kdo ima moč v stanovanjskih zapletih? Če za avto (garaža) ni, je pa za ljudi Miran Koren Nemalo skrbi in nejevolje je med prebivalci krajevne skupnosti Hinko Smrekar v Šiški povzročil 23-letni transportni delavec v tovarni koles Uniš-Rog Mehmedalija Ribič, ko se je s svojo družino v začetku prejšnjega meseca nasilno vselil v garažno barako na zapuščenem dvorišču v vogalu Aleševčeve in Drenikove ulice. Vsa prigovarjanja in opozorila lastnika garaže Janeza Novaka in predstavnikov krajevne skupnosti, naj se Mehmedalija Ribič iz garaže izseli, so bila zaman. Nezaželeni stanovalec bi svoj »novi dom« zapustil le, če bi mu krajevna skupnost dala drugo stanovanje. Več kot mesec dni so lastnik Novak in družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti M. Ribiča prepričevali, naj se' izseli, a ta se iz »svoje« garaže ni dal premakniti. Nasilne vselitve v zapuščene in za življenje povsem neprimerne prostore, ki največkrat čakajo na rušenje, so v Ljubljani znova pogost pojav. Krajevnim skupnostim, ki si zadnja leta prizadevajo, da bi z območja mesta zginila še zadnja barakarska naselja, pa povzročajo nemalo preglavic. Nadomestnih stanovanj, ki bi jih lahko v takih primerih ponudila »barakarjem«, da bi zapustili neprimerna bivališča, krajevne skupnosti namreč največkrat nimajo. Med našimi ljudmi dokaj nepriljubljena »nasilna izselitev« je v takšnih primerih zato pogosto edina možna rešitev. Problem, ki se pri tem poja- vi, je seveda toliko večji, kadar je treba izseliti družino z mladoletnimi in majhnimi otroci. Takrat se postavi seveda tudi vprašanje družbene odgovornosti pri ravnanju z mlado družino, vprašanje solicalistične solidarnosti in ne nazadnje — človečnosti takšnega ravnanja nasploh. Tudi javno mnenje v takih primerih reagira izredno občutljivo, če prevlada sodba, da je bilo ravnanje s takšno družino pretrdo. Vendar pa so primeri nasilnih vselitev v tuja stanovanja ali prostore, ki za življenje niso primerni, v Ljubljani vsem ukrepom navkljub dokaj pogost pojav. Prednjačijo družine delavcev, ki prihajajo na delo v Slovenijo iz drugih republik. Humano rešen posamezen primer tako ne pomeni nobene dolgoročnejše rešitve. Ne dolgo zatem se namreč po načelu — »poskusimo še mi« — nezakonita vselitev in namerno izsiljevanje boljšega stanovanja ponovi na drugem kraju. To pa je glavni razlog, da so se. na KS Hinko Smrekar po neuspešnem prigovarjanju Ribiču, naj se izseli, odločili, da njegovo družino prisilno izselijo in garažno barako porušijo. Za prisilno izselitev so se predstavniki krajevne skupnosti odločili po zadnjem sestanku (udeležili so se ga: lastnik garaže, predstavnik DO Unis-Rog, kjer je Ribič zaposlen, predstavnik krajevne konference SZDL, • predstavnik, občinskega sindikalnega sveta, predstavnik cen- tra za socialno varstvo, delavec sekretariata za notranje zadeve in drugi, potem ko niso mogli najti ustreznejše rešitve. V zapuščeno garažno barako Janeza Novaka se je Mehmedalija Ribič, sicer doma iz Ložnice blizu Šabca, vselil 10. avgusta proti večeru. Prostor je tesen, brez oken, brez elektrike in vode, nima niti stranišča, tla so iz steptane zemlje, skratka, za življenje ljudi je povsem neprimeren. Stanovalci so se znašli po svoje. Za stranišče so izbrali porasel dvoriščni kot, vodo natakajo pri vrtni pipi svojega soseda, late iz lesene ograje pa zakurijo v peči, tako da je v baraki vsaj toplo. Na tri nedorasle otroke pazi 26-letna Begija. Mnogokrat se ji »izmuznejo« na cesto in sosedje jih večkrat opazijo, da prosjačijo pri mimoidočih. Pa jim prosjačiti vendar ne bi bilo treba. M. Ribič zasluži v Unis-Rogu mesečno 4000 dinar-jev. ♦ Pri iskanju primernejšega stanovanja za Ribičevo družino se je krajevna skupnost povezala tudi z Ribičevo delovno organizacijo, kamor so sporočili, v kakšnih razmerah živi njihov delavec. Vendar pa tudi v tovarni dvokoles za M. Ribiča niso mogli najti prostega stanovanja. Precej družin njihovih delavcev, ki že več let čakajo na stanovanja, živi namreč v prav tako težkih stanovanjskih razmerah. Pa tudi prevarani se počutijo v Unis-Rogu, ker se je Mehmedalija Ribič pri njih zaposlil s pomočjo lažnih fto. ‘v, C 5’ fe i.'-a v s podatkov. V prošnji za za.^ tev je namreč zatrjeva stanovanje, kot stalno tlo Se "‘Pel tev je namreč zatrjeval, d3 k? talno bivj^c pa je navedel barako na ji »“'ta pa uavcuci UčUdKU Iia ’ m c ski ulici 2, ki pa je pog°re.,|jiiUTa pred štirimi leti. No. temu pa v tovarni Unis-R^U nameravajo kratiti pravi" jemu delavcu, ki mu gre dela. Njegov stanovanjsk' ^ blem bodo reševali, tako '• vc drugih primerih, v skladu *. Ijavnimi samoupravnimi ^ 19. septembra, kot so se 4^ vorili na sestanku v khd J . de'3' S skupnosti H. Smrekar, sO'--.^. Standard Investa, ki upra_ / * tem zapuščenim zem čeli rušiti garažo. S poU1' ‘M lastnika so sneli garažna Mi!f| razkrili še streho, nato pa de^|i j |i, ^ jim ni šlo ničkaj od rok, k°n s|«l 'Pij M. Ribič ob podiranju ^č1' praznih rok. Vzel je sekir0 • je bi ne bilo blizu miličnikov- .jt' delavci bržčas skupili-da bodo sneta vrata in streha prisilila M. Ribiča, ua ,||it i V sPei garaže izseli, pa se ni ures0'|11}*| ^ Socialni delavci so ves dan z J H čakali, kdaj bo Ribič pr'Pf, L1 j H njim otroke in ženo, da bo V v so mu že poprej obljubili- Hv'j 'Piij beli zanje in jih poslali doJJ.jLj Ložnico. Mehmedalija R' Pto, družino prestal noč v razk raki. Naslednji dan pa je [. fo'! Vs zv t- o * ,• i 1 in streho popravil in natak karsko življenje in čaka na ivai tsisAJ jLI vijctijc lil ua*"'* tiu. . stanovanje. V krajevni sklllA|il | s. Hinko Smrekar pa le širijo roke. ne01' >1- Ce//e; red v zobozdravstvu Klic pred bolečino Dim ni dim, je sovražnik knez Sever j j Ko smo precj časom govorili INcP^tvi zdravstvenih organi-y'J. na celjskem območju v I Cel’en' Zdravstveni center Ut>! sm° se s PreceJ dvoma |l%ltevali 0 praktičnih predno-1S d i naj Pri065!3 ta Pove-J se ' “o nekaj mesecih kaže, da IlC' SamouPravno organizira-Iv 1°^ na drugačne temelje le JL^ili tudi zdravstvene stori-Jporftao skrajšali čakalne dobe IrMj e*Merih ordinacijah, odpra-® '‘ei^Potrebno dvojno ali celo iij 0 delo. Med prvimi v Slove-- ,5° se lotili tudi reševanja zo-' favstva, rakove rane v šte-da ne rečemo vseh, slo- občinah. Po večkratnih e razPravah- v sestavljeni ^'"'jko so tako pacienti kot ,■ na skupščinah ob- ‘Potp5 '.n rgionalne skupnosti, (j. Nravstveni delavci izrekli h na^ lV^0,ostr’h na ta raeur>, lahko l :qvHirCiS Ze nakažejo možnosti, ki nile samoupravne in de-a V°inice v ce|jskem zoboz-tuda^j. Vu‘ lk td ^atn° popravilo zn5r(fZoba zr’Kif podatki pravijo, da bilaf1' J/? Slovenci približno petde-l4 Ak^dlijonov zob, piškavost na 'v njs^Vi*3 °dpravlja kakih tisoč zo-(jiiiii jte|] ^nikov. Vendar se število HjS|.0n krepko pomnoži, če po-!o()nll'0> da ni redkost, ko eno Vij'0 Poškodbo popravljamo (rJt).aVakrat, trikrat, dokler zoba . ao ne izdero, ker je medtem del. Žal nas pred vrata zo-ravnika privede največkrat itoi j jUvajoča bolečina in na jen j demo, ko je zob pokvar-W0 ‘n nato zopet čakamo, ko ^ a *zPde, da zob črni in črni Vj^ne dobe pred vrati zo-\vavstvenih ambulant seveda \ ?P°dbudne. Nerazpoloženi \ ’ 0 nas sestra naroča vsaka V ji03 'n nemalokrat reče-Hjeaa nain bodo izpadli vsi Seli’ Pre j0,1° še posebej smo vese- k-!V Sni? epo vreme- v Sloveniji if] statistiki vsak šesti avto. f \hi-°b koncu tedna, ploče-'f ^ 1 a severa na jug, z vzhoda ni V t1, I raZV esn^ 3d> K fl ■ib> kflV nilhV nio hitro in varno pribij in se potem spet WSi NH C r ^ Vrr»iti domov. hkikIljekakšnavečiaPriredi- Ahi„0r ie bila zadnjo nedeljo SC-JU’ KravJi bnl, denimo, tSrji sl i Prometn*ki, gasilci in %0re rbe za promet, parkirne , b0s tSdolS.'?6!epo ih P^v, klo-tiiSh) Casib prometnim pa-jj NŽ t^0rna8a še helikopter £ki nedei)jikv0tTje.b,l0 °b SlUŠ' J1 v Tržiču in se kje, V ahcno. Včasih se pa zagozdi. In to pošteno. Dva ali tri kilometre voziš debelo uro, po evropski cesti E 94. To pa ni pošteno. Vendar tu niso krivi samo prometniki, ki imajo polno dela s trki, nesrečami, tu bi se morali pogovarjati še z gradbinci kot pravimo zadnje čase: stopiti bi morali v širšo družbeno akcijo. V interesu občine in občanov naj bi vsaj bilo, da se dela na glavnih — magistralnih cestah čimprej zaključijo. Zlasti tedaj, ko ni možnosti obvoznice. Tu mislim na gradbena dela pri Potokih, kjer med tednom res delajo tudi popoldne, vendar zavoljo velike prometne gneče v konicah (ob šestih zjutraj, dveh popoldne, desetih zvečer) in ob koncu tedna občana — voznika nehote prešine: mar ne bi uvedli še tretjo — nočno izmeno, ko so za delo na cesti najboljši pogoji, ko je prometa najmanj? Med stoterimi vozniki sem uro in pol v nedeljo zvečer sakra-mentiral pločevinasto kačo in ogljikov monoksid, ki. se je razvlekel od viadukta Završnice pa do Koroške Bele. Kolona se je po polževo premikala, čas se je vlekel v neskončnost, prometnikov, ki bi usmerjali promet, da se pločevinasti zamašek odmaši, pa od nikoder. Marsikateri od voznikov je zamudil svojo obveznost, nočno dnino, marsikdo je bil prikrajšan za družinski večer in je utrujen od dolge poti napol zaspal za krmilom. Še sreča, da sem pustil ljubico na Bledu, sicer bi še spočela od samega čakanja. Ne, ne tisto »Pri ljubicah na Potokih« več ne drži. Ob zaključku tedna boja proti pljučnim boleznim in kajenju se nam je zdelo prav, da na rob našim razmišljanjem povemo nekaj besed. In seveda v premislek vsem, ki kaj dajo na svoje zdravje... V naši republiki je tuberkuloza že pred leti postala manj zahteven socialno-medicinski problem, zato je leta 1973 Rdeči križ Slovenije usmeril svojo dejavnost v boj proti pljučnim boleznim sploh in predvsem proti kajenju. RK je pozval s pismom vse zdravstvene delavce in zdravstvene delovne organizacije, naj se vključijo v akcijo boja proti kajenju. Lani so delegati RO RK sprejeli akcijski program »proti dimu«, letos pa so se spet obrnili na zdravstvene delavce s pozivom na neposredno pomoč in sodelovanje. Gre — preprosto povedano — za to, naj bi zdravstvena služba zbrala prepotrebne podatke o tem, kako je pravzaprav s kajenjem in seveda tudi škodljivostjo kajenja pri nas in kaj smo že uspeli konkretnega napraviti v zadnjem letu ali dveh. Nekateri podatki so že prišli na naslov Rdečega križa, vendar je zaenkrat še težko reči, ali so adut za povečani optimizem ali pa ravno narobe. Vsekakor bi lahko ugotovili, da boj proti kajenju nikakor ne more biti uspešen, če si ga zamišljamo le v okviru »tedna«, pa tudi »križarska vojna« je verjetno že vnaprej obsojena na neuspeh. Nekaj pa bi le kazalo uveljaviti: če že kadiš, naj to ne bo v zaprtem prostoru, kjer so zbrani tudi nekadilci! Menda prav nikogar ne bo »pobralo«, če bi se tako načelo s pravo mero tolerantnosti in razumevanja uveljavilo na vseh naših sejah. Kolikor jih je, sej namreč, bi že tak ukrep prispeval neizmerljivo veliko k uspehu naših prizadevanj za omejitev škodljivih učinkov »prijetno škodljivega« dima. PRAVNIK SVETUJE Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela VPRAŠANJE: Zaposlena sem kot delavka v tekstilni tovarni v Ljubljani. Na delo se vozim iz drugega kraja z avtobusom. Ko pa pridem v Ljubljano, moram prestopiti še na mestni avtobus, ki me pripelje do tovarne. Vozim se že dve leti in pol. Stroški prevoza so visoki, saj plačam samo za medkrajevni avtobus 390 din mesečno, mesečno vozovnico mestnega avtobusnega prometa pa plačam 110 din. Vožnja na delo me torej stane kar 500 din na mesec. V tovarni sem edina, ki se vozi na delo tako daleč, saj so vsi bliže in jim zato podjetje tudi povrne stroške skoraj v celoti. Zanima me, če imam pravico do povrnitve stroškov v celoti ali delno tudi jaz. Pred časom so mi odgovorni v tovarni namreč dejali, da se stroški povrnejo le do 150 din. Zanima me tudi, kaj o tem piše sindikalna lista. P. S. ODGOVOR: Povračilo stroškov prihoda na delo in odhoda z dela ureja vsaka organizacija združenega dela sama, s svojim samoupravnim splošnim aktom, torej tudi vaše podjetje oziroma tovarna. Zatorej bi morali iskati odgovor na vaše vprašanje prvenstveno v samem podjetju in pravilniku. Pri urejanju povračila teh stroškov imajo organizacije združenega dela priporočilo sindikalne listezaleto 1978. Talistadoloča, da organizacije lahko povrnejo stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji, le da delavec sam prispeva najmanj 1 % od poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v devetih mesec « preteklega leta. Ti stroški se povrnejo za prevoz od prebivališča do delovnega mesta. Iz vašega pisma je mogoče razbrati, kot da vam vaša organizacija ničesar ne plača na račun stroškov prevoza. To pa ni prav, saj drugi delavci dobijo te stroške povrnjene. Vsekakor morate napraviti vlogo na pristojen organ, ki bo moral odločati o njej. Proti odločitvi tega organa, če vas ne bi zadovoljila, pa se boste lahko pritožili še na delavski svet podjetja. V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST izide v oktobru knjiga dr. Pavao Brajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA Samoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodina-mični aspekt in to je psihodinamika samoupravnega vedenja. Knjiga — napisana preprosto, razumljivo, bralno — pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifičnega stališča doživljanja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobneje seznaniti s tistim, kar se dogaja v nas in okrog nas v času samoupravne preobrazbe naše družbe. Cena 250 dinarjev. Naročila pošljite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo.......izvodov knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA. Knjige pošljite na naslov: ............................................ J a (Naziv DO) (Ulica, poštna številka, kraj) Datum, kraj naročila:................................................ Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig, žig (Čitljiv podpis naročnika) Svet Zveze sindikatov Srbije Za prožnejše delovanje Zorica Bosnič- Vujadinovič Da bi čimbolj pripravljeni pričakali bližnja sindikalna kongresa, so v svetu Zveze sindikatov Srbije še okrepili družbenopolitično dejavnost. Tako so nedavno pripravili posvetovanje s predsedniki občinskih sindikalnih svetov o nalogah sindikata pri reševanju žgočih vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov v delovnih organizacijah ter o nadaljnji graditvi Zveze sindikatov. Podpredsednik sveta Vlada Kovačevič je v uvodu med drugim poudaril, da je bila v zadnjem obdobju družbena akcija pri doslednem uresničevanju zakona o združenem delu in razvojne politike pospešena, pri tem pa je bila vloga sindikata zelo pomembna. Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah so se lotile konkretnih problemov družbeno-materialnega položaja delavcev in iskanja rešitev v lastnem okolju. Doseženi rezultati pa so po občinah in tudi v delovnih organizacijah različni. Zato je treba to dejavnost nenehno spremljati, da bi lahko pravilno usmerjali akcije za večjo storilnost in večji dohodek, za čimboljšo delitev in samoupravne odnose. Rezultati gospodarjenja v prvem polletju kažejo, da je bila industrijska proizvodnja v Srbiji brez Kosova in Vojvodine večja za 9,2 odstotka. So pa tudi težave, predvsem se kažejo v težnji po nadaljnjem naraščanju cen. Izvoz blaga je bil manjši.kot je z resolucijo predvideno, 9 panog od skupno 35 pa je imelo manjšo proizvodnjo, kot pa je bilo načrtovano. Razmerje v delitvi dohodkov so slabša, kar zmanjšuje reproduktivno sposobnost gospodarstva, še naprej pa naraščata skupna in splošna poraba. Ugodno pa je, da je nekaj manj organizacij, ki so poslovale z izgubo, tako da se je višina izgub zmanjšala za 30 odstotkov. Udeležence posvetovanja so seznanili tudi z najpomembnejšimi vidiki politično-organizacij-ske graditve sindikata. Uvodoma je o tem govoril podpredsednik sveta Fadil Mumini. Med drugim je poudaril, da so v ustavi zelo jasno zapisane pravice in odgovornosti sindikalnih organizacij na posameznih področjih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, ki so z raznimi sistemskimi zakoni še bolj konkretizirane. Najbolj temeljit pri tem je zakon o združenem delu in vse to je terjalo novo organizacijo dela sindikatov. Potrebno je bilo uskladiti dosedanje načelo njihove organizacije s spremembami, ki so nastale v združenem delu in političnem sistemu, delovno metodo pa določiti bolj prožno, da bi v praksi z raznimi oblikami organiziranja in delovanja pritegnili članstvo k izvajanju akcij. Udeležencem posvetovanja je govoril tudi predsednik Zveze sindikatov Srbije Ilija Kurteši in poudaril, da je treba med pripravami na kongres slišati čim več delavcev. Odkrito je treba razpravljati o problemih iz vsakodnevnega življenja, zlasti iz proizvodnje, kritično ocenjevati lastno delo in na kongresih nastopati s stališči širšega družbenega pomena. Svet Zveze sindikatov Hrvaške Produktivnost zaostaja V. Miljevič Na nedavni seji sveta Zveze sindikatov Hrvaške so razpravljali o uresničevanju družbenega načrta te republike do leta 1980. — V uresničevanju srednjeročnega načrta so bili doseženi vidni rezultati, vendar ni mesta za samozadovoljstvo, je v uvodu poudaril dosedanji podpredsednik sveta Nikola Šegota. Je nekaj resnih problemov, zaradi katerih utegnejo postati vprašanje nekateri temeljni cilji srednjeročnih programov za razvoj republike in države. Tako med drugim storilnost narašča počasneje, kot je bilo pričakovati. To je eden izmed poglavitnih vzrokov infla- cije (14% na leto), pa tudi žarišče mnogih problemov v gospodarstvu. Ustvarjeni dohodek je manjši od možnosti. Pomembne rezerve so v izboljšanju procesa dela in poslovanju, ne pa v telesnem naprezanju delavcev, je opozoril Šegota. Boja za večjo storilnost in gospodarnost poslovanja pa ni mogoče bojevati brez izvajanja samoupravnega sistema, pridobivanja in delitve dohodka, brez akcije sindikalne organizacije. Prav zato so sklenili, da je zdaj poglavitna naloga sindikatov, da preučijo vzroke pomanjkljivosti, težave in odpore, ki zavirajo ure- sničevanje srednjeročnega načrta in da sprejmejo konkretne akcijske programe in ukrepe. V razpravi je sodeloval tudi sekretar CK ZK Hrvaške Milutin Baltič in med drugim poudaril, da se mora sindikat z vsemi silami angažirati v akciji za izboljšanje storilnosti. Vsak sindikalni delavec v temeljni organizaciji združenega dela mora biti neposredno vključen v to akcijo, saj je od storilnosti odvisen dohodek oziroma življenjska raven delavcev. Za nova podpredsednika sveta so izvolili Mirka Mečavo in Ivko Krajnovič, za sekretarja pa Milorada Viskiča. Svet Zveze sindikatov Črne gore Konkretno o slabostih Fehim Kajevič Razprave o kongresnih dokumentih v Črni gori zajemajo poleg določanja prihodnjih nalog tudi preučevanje doseženih rezultatov, pomanjkljivosti in napake, ki so se pokazale v minulem petletnem obdobju. O tem so občinski sindikalni sveti pripravili posvetovanja, da bi čimbolj pripravljeni prišli na konges sindikatov Črne gore in na 8. kongres ZSJ. V javni razpravi v osnovnih sindikalnih organizacijah izhajajo iz stališč, zapisanih v osnutkih resolucij, vendar analizirajo tudi družbenoekonomske odnose v delovnih organizacijah. rezultate šestmesečnega poslovanja v tem letu in uresničevanje zakona o združenem delu, zlasti dohodkovne odnose. Takšna posvetovanja so doslej pripravili v Nikšiču, Bijelem polju, Plevlju, Titogradu in v drugih občinskih središčih. Na vseh posvetih so kritično razpravljali o lastni praksi in to z namenom, da bi napake uspešno odpravili. Priprave na bližnja kongresa so usmerjene tudi k iskanju rešitev za odpravo težav, ki neugodno vplivajo na gospodarsko stabilizacijo, povečanje storilnosti, izboljšanje gospodarjenja in izboljšanje življenjske ravni delavcev. V številnih razpravah so poudarili, da je kljub doseženim rezultatom v uresničevanju določil zakona o združenem delu še vrsta odprtih vprašanj. Ponekod se je ohranila stara praksa, tako da so odnosi v nasprotju s težnjami zakona o združenem delu. Takšna zamuda pri uresničevanju zakonskih določil seveda pušča škodljive posledice v mobilnosti delavcev, kar se kaže v pojavu, da nekateri »preskakujejo« osnovne organizacije sindikata kot kraj za reševanje odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. Ante Budimir, predsednik sveta Zveze sindikatov BiH: »Priprave na kongres M tečejo dobro...« Priprave za peti konges Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, ki bodo od 30. oktobra do 1. novembra v Sarajevu, tečejo pospešeno. O tem, kako poteka razprava o kongresnih dokumentih in o drugih podrobnostih iz dejavnosti Zveze sindikatov BiH, je uredništvo lista RAD pripravilo razgovor s predsednikom sveta Antejem Budimirom. Pogovor objavljamo v skrajšani obliki. — Kako bi strnjeno ocenili temeljne smeri dejavnosti sindikatov v preteklem štiriletnem obdobju in s kakšnimi sadovi Zveza sindikatov BiH prihaja na peti kongres? Razvijanje socialitičnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in na vseh ravneh samoupravne organizacije združenega dela in družbe v celoti je bilo in je temeljna usmeritev dejavnosti organizacij, organov in oblik delovanja Zveze sindikatov BiH na vseh ravneh organiziranosti. To nalogo smo skušali čim popolneje uresničevati tudi v tem obdobju. Za razvijanje socialističnega samoupravljanja oziroma uresničevanja interesov in oblasti delavskega razreda se je Zveza sindikatov BiH bojevala samostojno in skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami pod vodstvom Zveze komunistov. Poudaril bi, da je bila v preteklem obdobju posebna pozornost namenjena razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela, kot tudi razvijanju in izboljševanju oblik samoupravnega odločanja delovnih ljudi v TOZD. Pomemben prispevek so organizacije in organi sindikatov dali procesu združevanja dela in sredstev — oziroma samoupravnemu organiziranju združenega dela. Ustava in zakon o združenem delu sta ustvarila pogoje, da delavski razred obvladuje celotno družbeno reprodukcijo, da delovni človek — ustvarjalec do- hodka samoupravno in politično organizirano, neposredno in s pomočjo svojih delegacij in delegatov čim popolneje in suvereno odloča o sredstvih, razmerah in sadovih svojega dela oziroma o celoti dohodka temeljne organizacije združenega dela. To je prav tako bila ena pomembnih nalog v minulem obdobju. Tako bo tudi v prihodnje. Seveda, zveza sindikatov Bosne in Hercegovine se je ukvarjala tudi z mnogimi drugimi vprašanji, o katerih je govor v poročilu o delu med dvema kongresoma. Omenil bi velike rezultate v organizacijsko-akcijskem in kadrovskem usposabljanju Zveze sindikatov BiH za uresničevanje lastnih obveznosti, pravic in odgovornosti oziroma za uresničevanje svoje družbene vloge. Posebej bi poudaril usposabljanje osnovnih organizacij in njihovih izvršilnih odborov ter usposabljanje občinskih organizacij Zveze sindikatov v celoti, še zlasti občinskih svetov, ki vse bolj uspešno uresničujejo funkcije koordinatorja akcije in kraja sinteze dejavnosti osnovnih organizacij in oblik delovanja Zveze sindikatov v komuni. V tem obdobju so bile sprejete in uveljavljene sindikalne skupine in komisije osnovnih organizacij kot zelo ustrezna oblika zbiranja in neposredne, množične in organizirane udeležbe članstva v sindikalni akciji, dalje bi omenil letne poročevalske konference osnovnih organizacij. To še posebno velja za osnovne organizacije v TOZD materialne proizvodnje. Zdi se mi, da ne bom pretiraval, če rečem, da je bilo v tem obdobju delo osnovnih organizacij in velikega števila občinskih svetov prerojeno. — Katerim vprašanjem pripisujete največji pomen v javni razpravi o kongresnih dokumentih in kaj bo osrednja tema petega kongresa? Maksimalna mobilizacija vseh in vsakogar, da bi delali še več in še bolje, da bi zagotovili samou- pravno načrtovanje, urestf5®fli nje načrtov v proizvodnji uje iiaeiiuv v piuiz-ve/uuj* ' ritev, da bi povečali storil^ ekonomičnost poslovanja 1 tej podlagi dohodek — j6 c temeljno vodilo. Nadaljm razvoj sociali511,J samoupravnih odnosov —^ družbenO'elKo dohodkovnih odnosov, čevanje načrta družben'' j-''. nomsicega razvoja TOZD> ^'aj; čine in republike, razvijanj delovanje političnega s'5^ 'iin »Uje socialističnega samoupravlja Sj, ter poglabljanje in krepit6^ 1^ cialistične samoupravne k krači j e, še zlasti mesta, vlo!!{, ?pn 'A-*, - jejo v naših sedanjih pogoV0™ ■D naloge Zveze sindikatov pri ^ ^ so osrednje teme, ki prevl .1. e prevladovale bodo na kong* in po njem. . ;KC|ti Tu so seveda tudi vpiS-fT ^ rasaj . vloge Zveze sindikatov v % jan ju in uresničevanju vse!L'tUpt ske obrambe in sistema f ioVj, bene zaščite. Skrb za izboljs3v (m. zaščite pri delu, delovnih ifl j j.' Ijenjskih razmer delavce^ J naraščanje družbenega in ^ ^ nega standarda bo še ‘■■■j trajna naloga sindikalnih ^ nizacij. Želim posebej poudariti- £ h demokrat^T učinkovito. javno in odgovorno delo'^ v _ institucij političnega sistefltfj glavitno vprašanje tudi za y glavitno vprašanje tudi za *; , sindikatov in za vse organi^. socialistične sile pod voo- , Zveze komunistov. Zakaj j čem? To pravim zaradi teg3'^ v primeru, da bodo uspešf-0, , lovale institucije politične? (1^1 stema, to pomeni, če vseh družbenih zadevah in,,, drugih vprašanjih razpravi)?, j |itig|e odločali v za to pooblašcčAj 'L, pristojnih institucijah P^. ^ nega sistema na demokrati, le ( javen način in ob popolni beni odgovornosti, pote11. bosta uresničevala intef^ ^ oblast delavskega razreda- k gih delovnih ljudi in ob^ e/( zoževal pa se bo prostor birokratskemu in skupijo lastninskemu monopolu af I pinam. XV. konferenca kosovskih sindikatov vse bližja Stopnjevana aktivnost Tomislav Kadič Priprave na 15. konferenco zveze sindikatov Kosova tečejo h koncu. Tematske razprave o vseh vprašanjih, o katerih bodo razpravljali na konferenci, ki bo 19. in 20. oktobra letos, so končane. V razpravi o splošni ljudski obrambi in družbeni zaščiti so ugotovili, da so organizacije združenega dela v minulem 4-letnem obdobju pospešile naloge pri obrambnih pripravah in uredile vprašanje proizvodnje in lastnega organiziranja za vojne in druge izjemne razmere. Sindikati so pri tem skupaj z drugimi družbenopolitičnimi strukturami dosegli pomembne rezultate. V razpravi so poudarili, da so ta sistem nenehno dopolnjevali in usklajevali. Zlasti intenzivno je bilo delo pri podružbljanju, normativnem urejanju in usposabljanju delavcev za uspešno opravljanje nalog v morebitni vojni. Tematska razprava v komisiji za izobraževanje, znanost, kulturo in informiranje je predvsem zajela spremembe in dopolnitve zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za izobraževanje in vzgojo. Ugotovili so, da je na Kosovu pri samoupravnem organiziranju za usmerjeno izobraževanje treba še marsikaj storiti in zato bi se morali odločiti za oblike, ki bodo najbolj ustrezale potrebam združenega dela. Predlagatelj zakona je ponudil nekatere rešitve glede organiziranja samoupravne interesne skupnosti usmerjenega izobraževanja, ki bi morala ustrezati kosovskim razmeram. Predlagali so, da bi imela skupnost posamezne enote. Temeljne skupnosti bi morali organizirati po panogah in dejavnostih, ki bi intenzivno spremljale pomanjkanje kadrov v združenem delu. Javna razprava o dohodkovnih odnosih v združenem deluje dala plodne rezultate. V glavnem je potekala v okviru določil zakona o združenem delu. Sindikat se je, kot je bilo poudarjeno, zavzel za konstituiranje takšnih temeljnih organizacij, ki bodo samou- f S pravno in gospodarsko za kontinuirani proizvod11 J' ces in za uvedbo čistih skih odnosov med temU. :ta ifS organizacijami v okviru Aii zacije združenega dela. Delovanje sindikatov K F ir. zlasti usmerjeno v samouki in ekonomsko krepitev H nih organizacij, dalje v - - Am razvoj samoupravnih pridobivanje in razporejaj hodka in delitev sred5 ^ osebne dohodke na raV _______ ___________ .... meljne organizacije zdvf j ----j• • - - Aov , dela. Govorili so tudi o nosti vsakega delavca pjj 0[f Ijanju delovnih nalog- ! k; šanje mora biti del p angažiranja sindikalnih zacij, samoupravnih org1'fj F delavske kontrole. Tud1 grajevanju in usklajevan) mativnih aktov z zakoja združenem delu je treh3 A#1 šeno nadaljevati delo, d3, odpravili nekatere P0111*,^ vosti, ki so še zmeraj 1,3 e ^ delitvi sredstev za oseh .(F hodke in v nagrajevanj3 F lovnih uspehih. bi .gl ^ 4 S Si h ,rU; Sr X S S, h ost. H / hi 'Oj; H 'V; ‘Od (s'o< > H ^ Lesna industrija Nazarje se vključuje v SOZD Gorenje Načrti za hitrejši razvoj KOMENTATORJEV STOLPEC Med opreznostjo in željami Prijati Lipovšek D. Vidič jjet, 1^ ^elika večina zaposlenih v nC lndustriii Nazarie se ie na grilno5* it^dumu odločila za vkl- či-inja '" s J‘hove del°vne organizacije — )e "'L, avlJeno organizacijo zdru-dela Gorenje. Vključitev aalis1^ L ^ Gorenje naj bi nazarski zagotoviia h>-v .n zanesljivejšo uresničitev )Z^ na'°g. zlasti kar zadeva iianj« !t0' ie tržišča in enotno ra-V sist8" lujj110 Politiko, ustvarila pa bo )ravljalli!iii'Ill0^nostl za nadaljnje pove-jpit«v^ J Proizvodnje in prodaje te ,v nega pohištva, ivernih plošč vl0Sci.*.paega lesa. Zato je mogoče so na glasovanju nazar- .Lla^ leSr- v v i df ariti,i a, jkraO«? PreV J ij6 esarji samo potrdili v zad-og0'^ obdobju večkrat izraženo k Sie P« hitrejšem prihod-aša( itfrjv razvoju, ki pa se ne bo a‘ samo v povečanem ob- i vse')11 L. Pr°izvodnje in zvišanju i0^e8a prihodka, pač pa tudi v ibolj* Ji|ai.'n Proizvodih, ki jih bodo polih'11! N' ivce' j t*'jub , j.na tržišče. '»h velikemu naravnemu in05i>vu_______________ I'jski dolini razvijati prede- le Sskj SC je ZaČCla V G°rnji lava lesa pravzaprav šele po letu 1965. Lesna industrija Nazarje je najprej postavila nove zmogljivosti za primarno predelavo, to je žage. 1971. leta je stekla proizvodnja ivernih plošč, lani pa so modernizirali in povečali zmogljivosti za proizvodnjo stavbnega pohištva. Letos so v nazarski Lesni industriji že posodobih tehnološke procese v proizvodnji stavbnega pohištva, kar bo omogočilo za okrog 40 % povečanje zmogljivosti in proizvodnje. Za prihodnje leto pa načrtujejo modernizacijo žagarskega obrata za tanko oblovino. Nazarski lesarji, ki so samoupravno organizirani v tri proizvodne temeljne organizacije združenega dela, bodo letos dosegli okrog 620 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Na leto izdelajo v Nazarjah 80.000 kub. m ivernih plošč, s katerimi zalagajo pohištveno industrijo v Sloveniji in v delu Hrvaške, pa 170.000 kosov različnih izdelkov stavbnega pohištva, na žagi pa razrežejo okrog 100.000 kub. m iglavcev in listavcev; ves kvalitetnejši žagan les predelajo v Nazarjah. V najštevilnejšem delovnem kolektivu Gornje Savinjske doline poudarjajo, da želijo vnaprej širiti zlasti predelavo ivernih plošč in žaganega lesa, se pravi, da bi radi zagotovili višjo stopnjo predelave, vendar ne načrtujejo takšnega razvoja, da bi povečali že obstoječe zmogljivosti pri nas. V okviru skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje — reprodukcijske celote DOM, ki je bila ustanovljena pred leti na pobudo Gorenja, vidijo v Nazarjah velike možnosti za povečanje proizvodnje in prodaje njihovih izdelkov. Načrtov je več, z gotovostjo pa pričakujejo in napovedujejo, da bo Lesna industrija Nazarje po letu 1980 občutno povečala obseg proizvodnje in celotni dohodek, tržišču pa se predstavila tudi z novimi proizvodi oziroma programi, obetajo deISf 5tenp vods1' kaj'0 i tega', »ešc0 °^či tovornjaki v oprtnem sistemu Več težav kot uspehov ičnef ltta lovenski železničarji so : bo%.l976 uvedli oprtni sistem, ih i" ra’ išče"! afni^ jote"1 nter^ ih 'i kjpfevoz tovornjakov na va-»tig]^0 Ljubljane, v glavnem za "e lce tovornjake, ki so vozili i P?,Aodn-ua Bhžnji vzhod. Zaradi :r . jfi ^ ti t Cestnih pristojbin pa so , °vornjaki preselili na ceste. So slovenski železničarji poiskali nove interesente za prevoz tovornjakov po železnici, in sicer med slovenskimi prevozniki. Tako danes vozijo oprtni vlaki (Hucke pack) iz Zahodne Nemčije v Ljubljano polno zasedeni trikrat tedensko, na njih pa so tovornjaki s slovensko registracijo, prevažajo uvozno izvozno blago na tej relaciji. Glavni »odjemalec« je ribniški Evro trans. Obenem tečejo prizadevanja slovenskih železničarjev za prevoz avtomobilskih prikolic v luko Koper. Ta prizadevanja so povezana z velikimi organizacijskimi težavami, saj na eni strani ni do- ortet Kil cilji Tekstila Obleči potrošnika od nog do glave« \ kratkim je \t0°Va*a 30. obletnic Na. n/r: ■odiHl K ]q‘ere član je Ai 3 se je v Teks J združilo že - o,; Ch delovnih orga so tri nove W 80 tn nov< Si^^j6 združene usih p°me odfl0j N L : Sai so imela o SKStie m, omog°čl! »Svn;^ smis, akcije nem ' h ^'Vre2u'tati k11- ua J' P yj l>Cas je Teksti S°'iSaSnimi in ‘n o!0Oamienona 'nžIS'h-podjetij - če ne cl ,aVSv!°S0divvrh indeksom 365, akumulacijo in amortizacijo pa z indeksom 218. Letošnje prvo polletje je pokazalo, da bo leto 1978 še uspešnejše, kot so bila minula. Takšnih uspehov brez dobrega skupnega dela ne bi bilo moč doseči. Pogojuje jih pravilna delitev dela, dobra organizacija proizvodnje, prodaje in nabave. Tekstil je prepričan v pravilnost takšne poti in njegov cilj je še nadaljnje združevanje — predvsem na področju zunanje trgovine. Takšna organiziranost, bi še povečala njegovo prodornost na jugoslovanskem in zunanjem tržišču. Da bi to dosegel, Se namerava poslovno tesno povezati s čim večjim številom jugoslovanskih tekstilnih podjetij, predvsem s tistimi, ki se zanimajo za zunanjo trgovino. Drug pomemben cilj je doseči čimbolj koTnplementarno proizvodnjo in Tekstil se že dogovarja z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki bi rade prišle v njegovo »družino«. Z lastnimi kadri išče poti, kako zagotoviti celotni servis za domačo in tujo tekstilno industrijo. Predvsem se trudi prodreti v dežele v razvoju, kjer hoče biti popolni nosilec razvoja njihove lastne tekstilne industrije. V Tekstilu združuje zdaj delo že 2.800 delavcev, ki ustvarijo letno več kot dve milijardi dinarjev celotnega prihodka. Tak kolektiv je gotovo močan dejavnik jugoslovanske tekstilne industrije in trgovine. Da bi to vlogo obdržal, se bo moral razvijati naprej. Zdaj si prizadeva vložiti čimveč znanja v razvoj področja tehničnih tkanin — tako v intenzivnem kot v ekstenzivnem smislu. Še nadalje bo širil zunanjetrgovinsko organizacijo in skušal doseči popoln servis tekstilni industriji v Jugoslaviji pri obdelavi notranjega in predvsem zunanjega tržišča Ciril Brajer pa tudi odprtje novih delovnih mest. Za elektrostrojnim podjetjem Tiki Ljubljana je zdaj Lesna industrija Nazarje druga organizacija združenega dela, ki se v jubilejnem letu, ob 25-letnici, vključuje v sestavljeno organizacijo združenega d^la Gorenje, družina Gorenje pa se tako povečuje že na blizu 20.000 delavcev. Vključitev nazarske Lesne industrije pa bo, kar je prav tako pomembno, zagotovo vplivala tudi na hitrejši razvoj občine Mozirje, saj sodi lesarstvo med najpomembnejše gospodarske dejavnosti v Gornji Savinjski dolini, pa tudi med najpomembnejše nosilce prihodnjega razvoja- volj primernih vagonov, po drugi strani pa je treba organizirati pri dovozu in razvozu primerno število vlačilcev. Podobna akcija je s pomočjo slovenskih železničarjev že stekla s prevozom prikolic iz Zahodne NEMČIJE V Novi Sad, kjer jih prevzema novosadska Vojvodinašped. Josipdol Granit je prihodnost Josipdolski pruharji, tako namreč tu pravijo kamnosekom, tistim možem, ki imajo iz rodov podedovano tradicijo obdelovanja trdega pohorskega kamna, so v tem času v najhujši bitki sanacijskega programa. To, pravijo pruharji, med njimi tudi eden najstarejših Peter Pušnik, je naša naloga in dolžnost, tokrat moramo zmagati, moramo poprijeti vsi, da odpremo nova nahajališča granita in zgradimo novo delovno halo. Že nekaj let so bili gospodarski uspehi Ingmaga v Josipdolu vse slabši. Pruharji niso delali, kot trdijo, nič slabše, nič manj prizadevno, le dobrega kamna je bilo vse manj. Kasnile so tudi geološke raziskave, vanje so vlagali premalo. Druga šibka točka je bila modernizacija proizvodnje. Le malo kje se danes še opravi toliko težkega fizičnega dela kot prav tu. No, nova delovna hala, ki že nastaja, bo dala streho nad delovno mesto, kupili bodo nekaj novih strojev ter proizvodnjo več kot podvojili. Danes kamnoseki zagrizeno rijejo v globino pohorske gore in iščejo boljši granit, ki se skriva globlje v planini. Investicija, ki jo O podvojevanju zmogljivosti v gospodarstvu v raznih industrijskih panogah se mnogo govori in piše. V teh »posegih« prednjačijo kovinsko-predelo-valna in kemijsko—tehnološka industrija skupaj z obrati za predelavo in obdelavo lesa, dalje tekstilne tovarne in nekateri drugi objekti. Že dolgo vemo: občina zgradi tovarno, prerežejo trak, objavijo serijo poročil o srečni prihodnosti. Po prvem letu tovarna dela z izgubo. To poravnajo, da ne bi bilo sramote. Drugo leto — ista zgodba. Temu sledijo sanacija, minimalni osebni dohodki, in tako naprej. Upravičena, logična in nedvoumna je težnja nerazvitih, da z graditvijo novih gospodarskih objektov prerastejo v razvite in s tem zagotovijo napredek v skupnih družbenih gibanjih občine, regije pa tudi širše. Prav v tej fazi pa napravijo pogosto največje napake. Večina gospodarstvenikov iz teh struktur se usmeri k tistemu, kar je najhitrejše, najcenejše, kar je »pri roki«. To pa so »lokalne surovine«. Pogled na širne pašnike vzbudi asociacijo na predelavo volne v »kurantno« blage Pogled na gozd asociira na tovarno pohištva. Kasnejši načrti vse spremenijo — volno zamenja uvozno vlakno iz polietilklorida in podobnih mas, namesto praktičnih spalnic pa prihaja iz tovarne kosovno pohištvo, ki ga ni mogoče spraviti skozi vrata stanovanja. Takšnim interesom prav gotovo ne ustreza prizadevanje Narodne banke Jugoslavije, ki je v svojih priporočilih in navodilih opozorila, da je treba investicijsko porabo omejiti na junijsko raven. Ta ukrep je zlasti prizadel niško gospodarsko regijo, ki je prav takrat začela s svojo novo investicijsko akcijo. Obenem so v Bukovici, v najbolj nerazvitem delu Dalmacije in Hrvaške sploh, začeli s tako imenovano dislokacijo gospodarskih zmogljivosti in v ta namen so predvideli razmestitev enajstih večjih gospodarskih objektov. Z drugimi besedami, splitska občina, ki bi želela obvarovati nekaj turistične privlačnosti, ki ji je še ostala, želi nekatere objekte preseliti v dalmatinsko Zagoro, v Bukovico in v svoje zaledje, kar bi po drugi strani prispevalo k enakomernejši razporeditvi gospodarskih objektov v tej regiji. Samoupravni sporazum poslovnih bank na Hrvaškem in sklad za razvoj nerazvitih občin bodo usmerili del posojil v ta namen. Med željami manj razvitih območij pri nas in previdnostjo, s katero nastopa Narodna banka Jugoslavije, so se znašle poslovne banke, gospodarstveniki, vsi tisti, katerih delo je investiranje. Že odobrena jamstva so zdaj postala vprašanje. Samo omenjena niška regija bi morala dobiti približno 1,53 milijard dinarjev posojil, realiziranih pa je le 370 milijonov. Vsekakor je prav poslušati glas razuma in previdno postopati v usmerjanju našega izjemno dinamičnega razvoja. Vseeno pa bi pri tem morali več storiti pri dograditvi sistema selekcije posojil in njihovih uporabnikov. im Josipdolski »pruhar« si kleše boljšo prihodnost! sedaj uresničujejo, velja 10 milijonov dinarjev, enaka investicija poteka istočasno tudi v TOZD Cezlak. Že uresničitev prve faze, ki bo končana do konca leta bo vsaki TOZD dala okrog 850 kvadratnih metrov novih boljših delovnih prostorov, predvsem pa znatno izboljšanje delovnih pogojev. Pred pruharji so končno resnično težke in odgovorne naloge, Ne gre samo za njih, ne gre samo za 120 kamnosekov, tem1 več za ves kraj Josipdol, saj so tu življenje in delo ter obstoj že dobro stoletje najtesneje povezani z obdelavo kamna, saj drugega končno nimajo! Besedilo in slika: K. Valil Golouhova »Kriza« Okupacija primitivizma Uprizoritev v počastitev 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Branko Šomen Foto: Andrej H S slovesno premiero Golou-hove KRIZE je Slovensko narodno gledališče iz Maribora začelo svojo triintrideseto gledališko sezono. Novi ravnatelj mariborske gledališke hiše Bojan Štih je v ponatisu predloge za uvodnik v gledališkem listu med drugim poudaril, da gledališče, ki nima umetniške ideje, ki je brez programske fantazije, ki je dolgočasno in nezanimivo, ki je brez poguma, ki je rutinski proizvajalec sredstev, najbrž res v hudi stiski. .. Mariborsko gledališče seveda noče biti takšno, zato so letos sestavili spored, ki naj bi v duhovno strukturo mariborske gledališke misli vnesel drzen, angažiran, umetniško preverjen pogled na svet, v katerem živimo. Drama enaindevetdesetlet-nega Rudolfa Golouha, natančna podoba razmer slovenskega delavstva med obema vojnama, je danes, ko so jo po petdesetih letih znova uprizorili, v bistvu brechtovsko zasnovana informacija o predvojnih odnosih med množico, torej delavstvom in oblastjo, nosilci državne uprave. V posameznih prizorih so simbolično naznačene akcije, ki so dale slutiti spremenjena razmerja med izkoriščanimi in izkoriščevalci... Režiser Jože Babič, ki je dramo KRIZA uprizoril pred enainštiridesetimi leti, je nekdanjemu soočenju s kapitalističnim svetom dodal tudi preinterpretacijo besedila, tako da je na dobesedno vizijo predvojnega dramatika naložil tanko, vendar razpoznavno plast refleksivnega videnja posameznih elementov drame. Prav to je v tej predstavi najbolj zanimivo: Ba- bičeva režija, ki se je v nekaterih prizorih dotaknila že filmskih rešitev odrsko pisanih prizorov, je pomagala medvojnemu tekstu, da je še vedno zmogel izpovedati svojo sporočilnost, kratko zgodovino delavskega boja naših očetov, starih staršev. Predstavo je pripravil skorajda celoten gledališki zbor, posebej pa je treba poudariti moderno, funkcionalno scenografijo Mete Hočevarjeve in scensko glasbo Darijana Božiča. Likovni svet Ljubljanske banke »Prinašam vam svoj svet« Stanka Ritonja Detajl slike Maska s trobento, ki je razstavljena v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstavo, na kateri so razstavljena likovna dela Ivana Gene-raliča, je organiziral Likovni svet Ljubljanske banke. Foto: Katjuša Rojac Minuli teden je likovni svet Ljubljanske banke pripravil v Modemi galeriji razstavo slik Ivana Generaliča, znanega jugoslovanskega slikarja — naivca. Razstavo je odprl sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, o umetnikovem delu je spregovoril zagrebški esejist dr. Boris Klemen, v kulturnem programu pa je oktet Gallus zapel nekaj narodnih. V ljubljanski banki so želeli nadaljevati z akcijo Komunista »Človek, delo, kultura«. Na pobudo osnovnih organizacij ZK v Ljubljanski banki so ustanovili likovni svet LB. Vanj so pritegnili tudi likovnike in pripravili program razstav. Tako so si delavci LB in drugi občani, ki so prihajali v prostore LB na Trgu revolucije, lahko ogledali razstave številnih likovnih umetnikov, slikarjev, fotografov. Tudi razstava 39 del naivnega slikarja Ivana Generaliča sodi v akcijo likovniki v Ljubljanski banki. Toda tokrat je prostorska stiska prisilila člane likovnega sveta, da so za svojega gosta poiskati mesto zunaj LB — v Moderni galeriji v Ljubljani. Strokovno je razstavo pripravila Galerija primitivne umetnosti v Zagrebu, Poleg Ljubljanske banke pa sta razstavo omogočili tudi Podravka in Zavarovalna skupnost Triglav. V ličnem katalogu, ki ga je izdal likovni svet kot prilogo svojemu Glasilu, je opisana razvojna pot umetnika od njegovih začetkov pred petdesetimi leti pa do danes. Objavljen je tudi seznam številnih Generaličevih razstav doma in po svetu od leta 1931 do lani. Odprtja razstave se je udeležil tudi slikar in z besedami: »Prinašam vam svoj svet, dala me je podravska zemlja,« povedal to, kar nam povedo tudi njegove slike. Razstava bo odprta do 5. oktobra. Marsikje na istrski obali in ne le v Rovinju je slovenski turist in katerikoli drugi jugoslovanski turist lahko videl take kulinarične ponudbe: DANAS-HEUTE — kučni specialiteti hause spezialutet — ISTRANISCHE »MINEŠTRA« — LJUBLJANA ŠNICLA — LEIBACH SCHNITZEL — MIKI »ŠNICLA so šopskom sal. — »MIKI SCHNIZEL — šobec salat. Pustimo to, da bi bilo lep^ ^ bi hrvaški gostinci svoje turiste mimogrede naučili, f ^ njihovemu »Schnitzel« jeziku gostiteljev »odr^ lahko pa bi nam SlovenceO’ hranili novo okupacijo, toi1 't /V okupacijo primitivizma. $ ne vedo, da je bil nemški oW\ tor med drugo svetovno ^ zadnji, ki je ponemčil LjuM A ( v Leibach! Maribor v Mač,11. ti Kaj smo res tako gostoljub^ h serviramo k zrezku in sola® h\ malo spominov na Reich«' Tomosovi pevci v Italiji Mešani pevski zbor Tomos, ki je bil deležen velikega priznanja, ko je ob koncu minulega meseca lahko zapel tovarišu Titu ob njegovem sprejemu v Luki Koper, je bil izbran, da se izkaže tudi na tujem. Zbor je zaSJcr' koprsko občino na tradicij prireditvi »Pesta d’Unita« ^ cenzi, na koncertu zbofO , j pesmi, prirejenem ob sejma. N lv,i 'te Cez mesec dni bo pripravljen samoupravni sporazum o štipendiranju tez ‘Jo »Dogovor« o načelih, »sporazum« konkreten Sonja Gašperšič Znano je, da se je javna razprava o štipendiranju zavlekla za nepolne tri mesece — do druge polovice letošnjega januarja. Delovna skupina je imela težko delo, obravnavala je obilico predlogov, za vodilo pa ji je bila jasna osnovna misel, izrečena na izvršnem odboru RK SZDL Slovenije: nov družbeni dogovor naj opredeli le vsa načela štipendiranja v SR Sloveniji, samoupravni sporazum pa naj bo čimbolj konkreten. Dosedanja slabost je bila nemara prav v tem, da sta tako družbeni dogovor kot samoupravni sporazum obravnavala hkrati vse načelno in konkretno in da so le malokje v samoupravni sporazum podpisniki v občini dopisali kaj več o lastnih kadrovskih potrebah. V bodoče naj bi se s samoupravnim sporazumom res dogovorili podpisniki v občini, se pravi tisti, ki prispevajo denar. Dogovoriti se bodo morali predvsem, kaj so njihove resnične kadrovske potrebe. A če bodo navajali svoje kadrovske potrebe kar na pamet, bodo seveda slej ko prej spoznali, da zapravljajo svoj denar. Ko so sredi tega meseca o predlogu novega družbenega dogovora še enkrat razpravljali delegati skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, žal še niso imeli pred seboj tudi predloga novega samoupravnega sporazuma. Je pa predlog tega sporazuma — po javnih zagotovilih — v glavnem že pripravljen (pregledujejo ga še pravniki!) in ga bodo čez kak mesec dobile v obravnavo skupne komisije v občinah. Lahko bodo presodile, ali so v njem upoštevane vse utemeljene zahteve, izrečene v javni razpravi. Predvideno je, naj bi zatem obravnavala sporazum še skupna komisija na ravni republike, nato pa bodo oba dokumenta dali v podpis vsem podpisnikom v republiki oziroma v občinah. Vsekakor naj bi to bilo še pred koncem leta. O nekaterih problemih pa razprava še kar teče. V družbenem dogovoru je zapisano načelo, naj bi vse štipendije bile kadrovske — se pravi tudi tiste iz združenih sredstev — in da bi jih morali nekako izenačiti. Ostaja pa vprašanje, kako jih izenačiti. Obstaja tudi bojazen, da bi preveliko izenačenje štipendij zmanjšalo interes za kadrovske štipendije delovnih organizacij ali samoupravnih interesnih skupnosti. Od 9.100 kadrovskih štipendij, razpisanih za šolsko leto 1976-77 oziroma od 9.600 kadrovskih štipendij, razpisanih leto kasneje, jih je vsako leto ostalo približno po 2.000 neizkoriščenih. Nekaj pa je vendarle možno storiti — bodisi s stimulacijo za boljši učni uspeh bodisi s korekturnim faktorjem pri štipendijah za poklice, ki so v globalu družbe ocenjeni kot deficitarni. Morda bi kazalo s stimulacijo za učni uspeh izključiti tiste, ki imajo le zadosten uspeh. V predlogu družbenega dogovora je tudi zapisano, da je do kadrovske štipendije upravičem kandidat, katerega dohodek na družinskega člana ne presega poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. Seveda so možne tudi izjeme, če za študij ni dovolj kandidatov. Vsekakor pa naj bi imeli poslej prednost pri kadrovskih štipendijah kandidati, ki žive v slabših materialnih razmerah. Slednjega načela pa nekateri še vedno niso sprejeli. »Dokazovanje«, da je greh pustiti vnemar kandidata, ki ima sicer boljše socialne razmere, a odličen test znanja, nas lahko kaj hitro pripelje na stara stranpota pridobivanja kadrovskih štipendij po zvezah. Tudi o tem, zakaj ima nekdo, ki živi v boljših materialnih razmerah, boljše znanje, in tisti, ki je živel v težkih socialnih razmerah slabše, bi lahko na široko razpravljali. Se pravi, morali bomo spoštovati načelo prednosti pri kadrovski štipendiji za socialno šibkejše kandidate. Kot rečeno, možne pa so izjeme v primerih slabe odzivnosti na razpisane kadrovske štipendije. Ne smemo seveda pozabiti, da so štipendije le eden izmed instrumentov naše kadrovske politike. Tudi najboljše študente, ki nimajo potrebe po štipendiji, moramo usmerjati v poklice, kjer potrebujemo največ kadra. Seveda je tudi pri kandidatih za štipendije iz združenih sredstev možna izjema. Cenzusa, ki je določen z višino zajamčenega osebnega dohodka v Sloveniji na družinskega člana, seveda ni mo- goče dvigniti. S tolikšnimi sredstvi mora včasih delavec prehranjevati vso družino! In drugič, če bi hoteli ta cenzus dvigniti, bi morali razpravljati o zviševanju dosedanjega prispevka v višini 0,5 odstotka, ne pa o možnostih za njegovo postopno zniževanje. Pa pravijo nekateri češ, nekdo presega cenzus za borih dva tisoč din — starih seveda — pa bo ob štipendijo. Mejo moramo postaviti, niže ali više, toda meja nekje je. Predlog družbenega dogovora pa seveda omogoča izjeme, ko govori o individualni presoji slehernega primera. Nihče, ki je štipendije resnično potreben, ne bi smel ostati brez nje, ne bi mu smel biti onemogočen študij. Zato se lahko skupne komisije v občinah posvetujejo z mnogimi — z mladinsko organizacijo, krajevno skupnostjo, s socialno službo. In še eno vprašanje je, o katerem še vedno teče razprava, čeprav lahko rečemo, da ne iz povsem istih izhodišč kot pred letom dni. Vprašanje namreč, kdo naj vodi evidenco o kadrovskih potrebah, skrbi za skupni razpis štipendij, kdo naj ima pregled nad štipendijami in opravlja tert no-administrativne P’-’5!'hj družbenem dogovoru naj ®, to komunalne skupnosti z®*,/ R.umunauie SKupnusu"' slovanje, seveda pa se i>o0°Jj rali o tem dogovoriti po^P^jf samoupravnega sporazuifl® pf čini. Če so pred letom in v^>|( hajali pomisleki iz tistih kjer so administrativno-tp^j * posle v zvezi s štipendij?^; združenih sredstev naloži®. J žili upravni službi ob®'0)! skupščin, prihaja danes y isto vprašanje iz občin, kJ. # zahtevo delavcev po več j1 Jt1 nalnosti ustanovili skupne za vse interesne skupnost' p »naložili« tudi štipendi-tej^ hteve delavcev po racio",/ cene, saj je sprva vsaivo - m dila lastno službo. služb za štipendije pri ^c\f za zaposlovanje pa je ne le zaradi enotne evid^V republiki, temveč P^V zato, ker so prav te skyP tiste, ki morajo imeti zav°'j usic, m morajo imen poslovanja pregled tudi d pendisti. '^rt, oddih in rekreacija 30. septembra 1978 stran 13 *Q/ v Poreču le 29 tečajnikov namesto več sto? Mačehovski odnos do izobraževanja se sprašujejo, zakaj so se sindikati odrekli skrbi za kadre? Foto: A. Ulaga , lili nerazgledanosti in ozko-|Ll?08ih, ki imajo v naših de-Er kolekti^h kaj »besede«, B®*0 zahvalimo za tako pe-P°nianjkanje organizator-^ sreadje, aktivnega oddiha, izkoriščanja prostega ^ vemo namreč, da bi samo v |jLj11ji potrebovali še nekaj sto ^ih in nekaj tisoč amater-idj, °rganizatorjev aktivnega ^ ,a> to je dvajsetkrat toli-w ot jih' imamo danes. Pa ni sredstev za izobra-L, )e na tem področju, čeprav jop^idatov', ki so pripravljeni j Jeti za to zahtevno in še ne preveč cenjeno delo, nj.?1 dovolj. Za dolgoročne kočije v delovne ljudi, nji-*dravje, razpoloženje, de-^storilnost, manjše izdatke ?alno zavarovanje — za vse , (nas še vedno ni denarja. . :veni smo se med drugim p^ali tudi te dni v Poreču, ko Leteli na republiškem se-!tieJU Za amaterske organiza-tf^kreacije *e 29 tečajnikov, 10 lepV{koVfino0rgln|Zt!,0r rfP°slal je 000 vabil. Manj kot vsa- ičili, ^ k. dvajsetemu delovnemu « re< kolektivu se je zdelo vredno »seči v žep« ir. »tvegati« nekaj tisočakov za izobraževanje animatorjev telesne kulture! Vendar tako kot po navadi tudi tokrat ne moremo metati vseh kolektivov oziroma občin v en koš, saj je prišlo v Poreč, denimo, samo iz Velenja 11 ljudi! »V minulih treh letih smo privabili v Poreč po 150 ljudi in več, kar je bilo za začetek razveseljivo, upoštevanje potrebe pa še vedno malo,« je pripovedoval Jože Malič, ki je tečajnike seznanjal z organizacijo telesne kulture pri nas. »Zato smo načrtovali, da bo udeležba na tečajih za organizatorje rekreacije iz leta v leto večja. To nam očitno ni uspelo. Vzroki? Teh je nedvomno več. Do letos so slovenski sindikati veliko storili na tem področju. Ne le z organizacijo, tudi s sredstvi so pomagali. Letos pa ne tako ne drugače. In tako je prišlo v Poreč namesto dvesto, tristo le 29 tečajnikov...« Podobnega mnenja kot Jože Malič je bil tudi Marko Trškan, strokovni sodelavec Ijubljan- Tečajniki pri praktičnem pouku na planem. skega šolskega centra za telesno vzgojo: »Letošnja udeležba je velik neuspeh. Načrtovali smo celo dva tečaja, pa je bil sprva še en na kocki. Sodim, da je .ekreacija delovnih ljudi naloga sindikatov in da bi ti morali dati več od sebe za uspešnejše izobraževanje ka- drov. Letos so sindikati v celoti zatajili, tako republiški, kot tudi občinski in osnovne organizacije. Mislim, da so prav kadri, animatorji, amaterski in poklicni organizatorji odločilni za izkoriščanje prostega časa naših delovnih ljudi. Najprej moramo poskrbeti za kadre, šele potem se bomo lahko pogovarjali o uresničevanju drugih nalog. Do lani so sindikati aktivno sodelovali pri naših tečajih, zato so bili tudi razmeroma dobro obiskani. Ne vem, zakaj so se kar čez noč odrekli tako pomembnemu delu.« V Poreču smo se pogovarjali še z Borisom Silo. Hermanom Berčičem, Marijem Paljarjem, zdravnikom Ninom Basaničem in drugimi, ki so sodelovali pri izvedbi tečaja. Vsi so soglašali oceno, da je letošnja udeležba velik korak nazaj v naših skupnih prizadevanjih, da bi približali rekreacijo in zdravo preživljanje prostega časa delovnim ljudem in njihovim svojcem. Upoštevati moramo poleg drugega tudi to, so poudarili sogovorniki, da so v Plavi laguni odlične možnosti za delo in da so tako hotelske storitve kot tudi vsi športni objekti razmeroma ceneni. Skratka, obilo neizkoriščenih možnosti. Ker je bilo delovnim kolektivom in sindikatom očitno žal denarja za tečaj v Plavi laguni, so si nekateri ljubitelji organizacije rekreacije pomagali drugače. Tečaj so plačali sami. Med njimi tudi Breda Končnik iz Ljubljane. »Včasih sem bila aktivna telovadka, v prihodnje pa se bom ob prostem času ukvarjala le še z rekreacijo. S športom imam veselje in rada bi ga vsaj malo prenesla tudi na druge. Zato sem prišla v Poreč na svoje stroške, saj si ne želim drugega, kot da bi se čim več naučila. V Partizanu, kjer sem še vedno aktivna, vendar ne kot tekmovalka, bi rada postala dober organizator rekreacije,« pripoveduje Breda Končnik. Zato tudi ni oklevala, ko je morala seči v žep in poravnati tečajnino. lovorika za Blagovni center odre«*1 Ljubi) , n, Maf^ Q rn'nulega petka do so-iljubi1'’ KtnSo bile v ljubljanskem ^lati1 Veai Parku Kodeljevo pete ich«! V sP°rtne >gre SOZD \tea- Od 34 delovnih kolekti- V^stavijene organizacije so \ v°vali velikemu šport-No^sčanju predstavniki 27 ^Orn 'n terneijnih organizacij °v, t a blizu 700 posamezni-Ici’ ar je več kot kdajkoli do- za4L . dicio" hstai,Je na Kodclievem- kl 'ta« ' ^3rfV la vsako let0 nekakšen u^ro^ Zaključek celoletnega i Sne0Van'a vseh športnikov č l6 v cel°ti uspelo. Za-, fejoj: a to gre predvsem nasto-^lidj) k' 80 se na tekmovanje Sčat P.r'Pravili> sposobni or-aio n °rji — tokrat so organiza-predstavniki Slo-S-tos.vcda lepo jesensko %0’j 1 ie bilo več kot naklo-P°rtnikom in vsem, ki sp Šport za moške —pravijo Emonci. Najmočnejši so bili to pot predstavniki Blagovnega centra. (Foto: A. Ul.) jih bodrili. Šoto: predtekmovanj se je letos udeležilo več kot 2000 delavcev Emone, kar je dokaz več, da si šport odločno utira pot tudi v to slovensko sestavljeno organizacijo združenega dela. Čeprav tudi na petih letnih športnih igrah Emone ni šlo toliko za rezultate kot predvsem za prijateljsko srečanje predstavnikov vseh delovnih in temeljnih organizacij, si vseeno oglejmo vrstni red najboljših: Skupna uvrstitev — 1. DO Emona Blagovni center (151 točk), 2. DO Centromerkur (150), 5. TOZD Zdravilišče Ča-teške toplice (95,5), 4. TOZD Maximarket (89), 5. DO Mesna industrija, Zalog, 6. TOZD Hotel Riviera, 7. DO Ilirija, Ilirska Bistrica, 8. TOZD Prašičereja, Ihan, 9. TOZD Hoteli Bernardin, 10. DO Posavje, Brežice, 11. TOZD Maloprodaja. 12. DO Emona Commerce, 13. DO Jestvina, Koper, 14. DO Emona Merkur, Ptuj, 15. TOZD Hotel Union itd. Uvrstitev ženskih ekip: 1. DO Emona Blagovni center (34 točk), 2. DO Centromerkur (29), 3. TOZD Maloprodaja (26), 4. TOZD Maximarket, 5. DO Posavje Brežice, 6. TOZD Zdravilišče Čateške toplice, 7. DO Ilirija, Ilirska Bistrica, 8. DO Mesna industrija, Zalog, 9. DO Emona Commerce itd. Uvrstitev moških ekip: 1. DO Centromerkur (121), 2. DO Emona Blagovni center (1 1 7), 3. Hotel Riviera (87), 4. TOZD Zdravilišče Čateške toplice, 5. DO Mesna industrija, Zalog, 6. DO Ilirija, Ilirska Bistrica, 7. DO Prašičereja, Ihan, 8. TOZD Ma-ximarket, 9. TOZD Hoteli Bernardin, 10. TOZD Hotel Union, itd. A. Ul. \ V 'Vpf v *canje, propaganda in založniška dejavnost — pomembne naloge pri organizaciji rekreacije (III.) ja tel n odf/ . erman Berčič n 'tel^orNttip-I^.P3 ne moremo mimo > socioloških in so- 113' a hitrejši razvoj športne rekreacije V^Ujei^atere se delovni ljudje es ^ i! Vi^ga dpiV organizaci jah zdru- Vju>ki!a’ pa tudi zunai niih’ g1' Mih •Sportne rekreacije v u/6°žičn Jah združenega dela 1SlS^itiN ra,udeIežba delavcev v en^ii Usi’ dvieekzeativnih aktivno- akti,n sP°sobnosti, dvig ireVjfea SStUtd-)’ morajo biti IcUp^r 0'^i d!’ lnformativni in za- nojavnosti izP°lnieni V anali, 80J1' th ^btio ' ,stanja je zlasti po-et>e p0 Prid°biti vse tiste bi-atke in informacije, ki lahko kot pogojni dejavniki vplivajo na končni uspeh informiranja, propagande in založništva. Med posameznimi pogojnimi dejavniki naj omenimo predvsem naslednje: L Za ustrezno organizacijsko in vsebinsko oblikovanje informiranja, propagande in založništva je potrebno podrobno proučiti mnenja, interese in stališča delovnih ljudi. Dejstvo je, da delajo delavci na različnih delovnih mestih in v različnih delovnih razmerah. Nrava dela, kjer je v ospredju psihična ali fizična komponenta z dinamično ali statično obremenitvijo, obenem z drugimi dejavniki prav gotovo vpliva na delavca kot biopsihosocialno celoto. To se prav gotovo kaže tudi v njegovih stališčih do posameznih problemov in vprašanj, ki ga spremljajo v delovnem kolektivu in nedvomno tudi v razmerju do področja športne rekreacije. Delavci prihajajo v organizacije združenega dela iz različnih življenjskih in delovnih okolij z različnimi navadami, običaji, kulturno dediščino, znanjem, sposobnostmi, željami in interesi itd. Zato moramo, kolikor je mogoče, analizirati njihova nagnjenja, interese in stališča na področju športne rekreacije ter si na podlagi zbranih podatkov in informacij ter opravljene analize ustvariti jasno podobo, kako neposredno izvesti informativno in propagandno akcijo. Za dobro vodeno športno rekreacijo v organizacijah združenega dela so pomembna vsa ožja področja delovanja, zato nas zlasti zanimajo interesi in želje delavcev pri uvajanju posameznih oblik športno-rekreativnih aktivnosti na začetku dela in med delom, v prostem času itd. Številne raziskave doma in v tujini razkrivajo, da si delavci želijo tovrstnih aktivnosti, če menijo, da jim bodo koristile, jim olajšale delovni vsakdan, povečale njihove delovne sposobnosti in delovno storilnost. Vendar ta spoznanja še niso prodrla v vsa okolja, zato lahko z dobro zasnovano propagando in obveščanjem bistveno prispevamo k premikom na tem ožjem področju, prav tako pa tudi na drugih. 2. Posebno skrbno moramo proučiti in analizirati psihološke dejavnike zaznavnih, spoznavnih in čustvenih funkcij, ki spremljajo obveščanje ter propagandno in založniško dejavnost. Zanimanje pedagogov in stro- kovnjakov s področja športne rekreacije mora biti usmerjeno tudi v analizo delavčevega vedenja, njegove motive oziroma v motivacijski prostor. Pri tem se pogosto srečamo z že utrjenimi navadami in trdno oblikovanimi motivacijskimi strukturami. Te strukture, ki so po navadi dokaj zapletene, sestavljajo posamezni biološki in socialni motivi, ki odločajo o aktivnosti delavcev tudi na področju športne rekreacije. Pri tem govorimo o usmerjanju, intenzivnosti in trajanju posameznih aktivnosti, ki jih pogojujejo motivi. Za dejavnost delovnih ljudi obstajajo tudi na področju športne rekreacije številne notranje (potrebe) in zunanje pobude (smotri). Od vrste, intenzivnosti in stabilnosti motivacije je odvisna tudi dejavnost delavcev, zato moramo propagando in informatiko usmeriti v stabilizacijo in oblikovanje primernih motivov ter motivacijskih struktur. 3. Pogoji za uspešno izvedeno propagando in informativno akcijo ter založništvo je tudi skrbna proučitev socioloških značilnosti in socialnih značilnosti posameznikov, še posebej pa mikrosoci^ alnih odnosov v posameznih skupinah in v različnih delovnih okoljih. S pravilno usmerjeno propagando lahko vplivamo na oblikovanje rekreacijskih skupin v delovnem in bivalnem okolju, prav tako pa lahko vplivamo na posamezne konstitutivne elemente skupine (kohezivnost, medsebojni odnosi, strukturiranost, skupna dejavnost, kultura skupine itd.). (Se nadaljuje) DE Delavsko gibanje na Slovenskem od začetkov do leta 1889 (IV.) Razgibani in uspešni desetletji [ pi Piše: Franc Rozman i V naslednjih mesecih je društvo priredilo številna predavanja, ki jih je največkrat imel Wiesthaler sam. Na zborovanjih so govorili o odpravi stalne armade in uvedbi '"\dske vojske, o pravici do dela, o socialnem vpra-iju, o reformi cerkve. Predsednik delavskoizo-iževalnega društva iz Gradca pa je predaval o kapitalu. Na shodu 16.maja 1869. leta je bilo tudi 22 delavcev iz Gradca; in s tega shoda so poslali parlamentu na Dunaj peticijo, v kateri so zahtevali pravico do združevanja, z zakonom določen delovni dan, ukinitev prisilnih delavnic in odpravo dela žensk in otrok v tovarnah. Na tem shodu je prišlo prvič tudi do obravnave nacionalnega vprašanja, kar je razumljivo, saj je bil Maribor mešano nacionalno območje, medtem ko je bila vsa okolica izrazito slovenska. Zlasti razpravljavci iz Gradca so na tem shodu poudarjali načelo intemacionalnosti, ker je za delavstvo temeljnega pomena socialno vprašanje, to pa je mednarodno. Opozarjali so, da se delavstvo ne sme spuščati v nacionalne spore, ki so le voda na mlin tako nemškim kot slovenskim meščanskim strankam, delavstvu, pa samo škodijo. VViesthaler je zelo bistro ugotovil in prišel v nasprotja z drugimi, ko je dejal, da je izgubljeno politično svobodo lahko pridobiti medtem, ko izgubljene nacionalnosti ni mogoče. Dejal je, da gre »nam za politično in narodno svobodo in ju ne razdvajamo. Na področju polne politične svobode mora tudi narodnost dobiti svoje pravice. Delavci, čeprav različnih narodnosti morajo stremeti za politično enakopravnostjo enakopravno s stremljenjem po izboljšanju socialnega položaja in le s tako enotnostjo bodo zmagali.« Slovenec Roman Jug je govoril slovensko in pozival slovenske delavce, naj se zaradi različne narodnosti ne pustijo hujskati proti nemškim delavcem, ampak naj vse sile posvetijo boju za politično in socialno svobodo, kajti ko bo dosežen ta cilj, bo zagotovljena tudi narodnostna enakopravnost. Drugi so se temu problemu izognili in poudarjali,' da reakcija pospešuje nacionalne boje in jih je tudi povzročila. Opozorili so, da nadaljnje poudarjanje nacionalnosti lahko privede Avstrijo na rob propada. V tej dvojnosti pojmovanja se je delavsko gibanje v Mariboru razvijalo tudi vnaprej. Kmalu zatem, 27. junija 1869. leta so sprejeli tudi resolucijo z zahtevo po splošni volivni pravici. Poleg stikov z graškim delavskoizobraževalnim društvom so v tem času imeli stike tudi z delavskimi društvi v Linzu, Judenburgu in Zeltvvegu. Potem ko je bilo 29. maja 1869. leta pod vodstvom delav-skoizobraževalnega društva ustanovljeno konzumno društvo, je 22. avgusta 1869. leta temu sledila še splošna invalidska in bolniška blagajna, ki je izplačevala članom boleznine in svojcem posmrtnine. Prva obletnica društva je bila 21. septembra 1869. leta in je minila v znamenju sodelovanja obeh narodnosti v društvu. Dvorana je bila okrašena z grbi vseh avstrijskih kronovin, na osrednjem mestu pa sta bili poleg rdeče zastave tudi slovenska in frankfurterica, manjkala pa tudi ni slika Lassalla. Pevski zbor delavnic Južne železnice je v svoj program vključil tudi slovensko pesem. V naslednjih letih takšne manifestacije obeh narodnosti ne zasledimo več, ampak so bile vse bolj v znamenju nemštva, tudi govorniki na društvenih shodih so govorili, večinoma le še v nemškem jeziku. Ker je bilo graško delavskoizobraževalno društvo povezano z nemško sekcijo prve internacionale v Ženevi, je prišlo ob tesni navezanosti Maribora na Gradec tudi do povezave in istovetnih stališč v Mariboru. Tako je Wiesthaler v marcu ali aprilu 1869. leta poslal ob stavki gradbincev v Ženevi pomoč mariborskih delavcev v znesku 30 frankov, kar je bil torej edini prispevek z jugoslovanskega ozemlja; lev letu 1871 spet lahko zasledimo podatek, da sta internacionali poslala svoj prispevek Svetozar Markovič iz Beograda in neki Ljotič iz Smedereva. V marcu 1870. leta je bila v Mariboru ustanovljena podružnica graške bolniške in invalidske blagajne, mariborsko društvo pa je tudi vneto agitiralo za osrednje avstrijsko glasilo socialne demokracije Volkswille, ki je imelo v Mariboru 25 naročnikov. Na shodu 18. julija 1870. leta je društvo spet govorilo o potrebi splošne volivne pravice in jo povezovalo z načrtom o preureditvi monarhije, pri čemer se je VViesthaler zavzemal za preureditev na federativni podlagi po švicarskem vzoru. V zvezi z znanim veleizdajniškim procesom na Dunaju je bilo 11. avgusta 1870. leta mariborsko delavsko izobraževalno društvo nepričakovano razpuščeno. Oblasti so sicer v svojih poročilih notranjemu ministrstvu na Dunaj stalno poročale, da je mariborsko ■delavsko društvo poleg graškega državi najbolj nevarno in tako je državno namestništvo v Gradcu iz- . koristilo telegram, ki so ga mariborski delavci poslali svojim tovarišem v Judenburg ob obletnici tamkajšnjega društva in v katerem so zapisali: »Trikrat živio rdeči zastavi socialne demokracije, znamenju trpeče sedanjosti in zmagovite bodočnosti!« Ob razpustitvi društva je policija popisala imetje društva, ki je v svoji knjižnici imelo tudi Stari zapori v Žabjaku v Ljubljani, kjer so bili zaprti Železnikar in drugi socialisti Brockhausov leksikon, globuse, različne zemljevide in slovensko zastavo, od časnikov pa je bilo naročeno na VoIkswille, Allgemeine Arbeiter Zei-tung, Freiheit, LOperaio ter nekatere meščanske liste- Proti tej razpustitvi se je društvo sicer pritožilo na državno sodišče, ki pa je razpustitev potrdilo. Vendar pa mariborsko delavstvo ni ostalo brez društva, saj so nekateri člani razpuščenega društva še v času pritožbe na državno sodišče vložili prošnjo za ustanovitev novega društva, ki je bilo po manjših zapletih z državnim namestništvom 8, decembra 1870. leta dovoljeno z enakimi društvenimi pravili in v bistvu tudi z enakim odborom. Tudi predsednik tega društva je postal Franz Wiesthaler. Spomladi 1870. leta je v Mariboru prišlo do prvih dveh mezdnih gibanj, od katerih se je eno končalo s stavko, v drugem primeru pa so se delavci in delodajalci sporazumeli že pred izbruhom stavke. To sta doslej prvi takšni gibanji in ju lahko označimo kot začetek stavkovnega gibanja na Slovenskem. Najprej so se 6. aprila 1870. leta zbrali pekovski pomočniki in sprejeli enake zahteve, kot so jih sprejeli na Dunaju predstavniki pekov v splošno avstrijski akciji za zboljšanje njihovega položaja. Glavne točke zahtev so bile zvišanje tedenskih mezd za 50 odstotkov, dodatek za malico in za nočno malico, čiste in kurjene delavnice, za vsakega delavca svojo posteljo, prepoved najemanja vajencev, preden izpolnijo 16 let itd. Mariborski peki so dobili podporo tudi pri graških pekih, pozdravni brzojav pa jim je poslalo tudi 19 pekov iz Ptuja. Dogovarjanja z mojstri so trajala več kot mesec dni in šele ko se je začelo tudi mezdno gibanje krojačev v Mariboru, so pekovski mojstri popustili. Krojaški pomočniki so na shodu 18. aprila 1870. leta sprejeli podobne zahteve kot pekovski pomočniki in ker sta se bila od vseh mojstrov le dva pripravljena pogajati, se je 26. aprila 1870. leta začela stavka. Mariborski krojaški pomočniki so o stavki obvestili svoje tovariše v Zagrebu, Brucku na Muri, Celju, Gradcu, Judenburgu, Celovcu, Ljubljani, Leobnu, Ptuju, Bratislavi, Varaždinu, Wiener Neustadtu in na Dunaju, da tamkajšni krojači ne bi iskali zaposlitve v Mariboru in tako ne postali stavkokazi. Ko se je stavka začela, so prvi mojstri popustili zahtevam pomočnikov že po dveh dneh, najbolj vztrajni pa niso hoteli popustiti do 6. junija, ko so se slednjič le uklonili in sprejeli večino delavskih zahtev. Obenem z mariborskimi pomočniki so stavkali tudi krojaški pomočniki v Leobnu. Mariborski krojaški pomočniki so v času stavke dobili precejšno podporo v denarju od svojih kolegov v Salzburgu, Linzu in Dunaju, tako da so po končani stavki lahko poslali precejšno vsoto pomoči krojačem v Leoben. Preganjanje delavskega gibanja tudi na Štajerskem. V oktobru 1871. leta je med krojaškimi pomočniki izbruhnila nova stavka, ki pa je le deloma uspela, saj tokrat pomočniki niso bili tako enotni kot leto poprej. Do stavke je prišlo, ker nekateri mojstri niso hoteli spoštovati določb pogodbe, ki so jo sklenili ob prejšnji stavki. Tudi ob tej stavki so dobili krojaški pomočniki znatno finančno pomoč; med drugimi so jim poslali krojaški pomočniki iz Varaždina 8 goldinarjev. Pod vplivom stavke krojaških pomočnikov je julija 1870. leta prišlo do zahtev mariborskih zidarjev in tesarjev, ki so se pa so- »Novi čas«, prvi socialdemokratski list na Slovenskem. Izšla je samo ena številka 7. XI. 1889 v Ljubljani. Izdajatelj lista je bil Karel Kordelič, urednik pa Ivan Brozovič. razmerno hitro in brez težav sporazumeli s svojimi mojstri in dosegli višje mezde, uveljavili pa so tudi zahtevo po dvanajsturnem delovnem dnevu. Odslej dolga leta ni podatkov o mezdnih in stavkovnih gibanjih; obnovila so se šele v 90 letih. V tem času je bila neuspešna velika slabo organizirana stavka rudarjev na Ojstrem leta 1883, ko je več sto zaposlenih zahtevalo višje mezde, vendar niso dosegli ničesar. V začetku leta 1871 je prišlo v avstrijskem delavskem gibanju do že omenjenega razcepa na Ober-tvinderjevo zmerno in Scheujevo radikalno strujo. Tudi mariborsko delavsko izobraževalno društvo se je v tem sporu pridružilo radikalni smeri in na shodu 27. februarja 1871. leta so sprejeli resolucijo, ki je v bistvu potrditev Hartungovega programa iz avgusta 1868. leta. Ob koncu marca 1871. leta se je na svojem popotovanju po južnem delu avstrijske polovice monarhije mudil v Mariboru Johann Most in govoril na shodu mariborskim delavcem. Že prej je imel shod v Beljaku, nato pa je odšel še v Ljubljano. Na volitvah v štajerski deželni zbor v septembru 1871. leta so v mariborski mestni kuriji in v kmečki kuriji za sodne okraje Maribor okolica, Slovenska Bistrica in Lenart socialni demokrati sodelovali z nemškimi liberalci proti slovenskim in nemškim konservativcem. V letu 1873 je vse bolj pojemal vpliv Obervvinderjeve struje in vedno močnejše so bile težnje, naj bi spor v avstrijskem delavskem gi-banju zgladili, gibanje pa postalo spet enotno. Različna delavska društva so vodila široko akcijo, da bi se sestal kongres stranke. Posebno aktivnimi '!ca graški in češki delavci, ki so v novembru iSl-1' %lj sprejeli resolucijo, v kateri so pozivali k enot1'1’ »Ste, miru in redu v lastni stranki ter zahtevali skl^ kij gresa vseh avstrijskih delavskih društev. Tudiv' ■''tsti riboru so se že v avgustu 1873. leta zavzeli za £ Nk nost v gibanju. Na shodu 3. avgusta 1873. 1 ski Wiesthaler zahteval sklic kongresa, ki naj bi sPr' V radikalni program, ki ga je zastopala Sch^) % Volkswille. Na tem shodu so mariborski Ps sprejeli tudi resolucijo, ki je zahtevala parlatl1? &>' ki naj bi ga izvolili s splošno, enako, direkt^, J tiE tajno volivno pravico, resolucija je nadalje7^ Mjj vala ustanovitev ljudske banke in skrajšanje Jvka nega časa največ deset ur. Ko se je bližal konr Jpt Neudorflu, ki se je sestal 5. aprila 1874. leta, F. feii] mariborsko društvo podpiralo sklic tega koflf H in imenovalo Wiesthalerja za delegata za ko>’| 1 ip, ki pa se kongresa ni udeležil, prav tako pa tll“! 'e r noben od njegovih dveh namestnikov. Marib°, delavsko izobraževalno društvo pa je bilo ^ % pano v štajerskem deželnem komiteju 18 zasf2 5*i -kov, ki je bil eden od rezultatov kongresa v'. re, dorflu in ki naj bi vodil in usklajeval delavsko? nje na Štajerskem. Že v juliju 1874. leta je p0* °ci vdrla na sejo tega komiteja, ki mu je predse^ Jedi Tauschinsky in vse navzoče aretirala, med P ^ tudi Mariborčana Gregorja Kavčiča. Proti ^ članom deželnega komiteja je bil v oktobru 1 leta v Gradcu veleizdajniški proces in s tem nja doba preganjanja delavskega gibanja tu' Štajerskem tako kot v vsej Avstriji. . ( Poleg mariborskega delavsko-izobražev'2*: društva pa v tem obdobju delavskega gibanj3!,, jejo še delavska društva v Slovenski Bistrich j in Celju, ki se niti po svojem delovanju niti P0.^ vilčnosti in pomenu ne dajo primerjati z skim, vendar pa le kažejo, da je delavsko gjS tukaj že zelo zgodaj pognalo svoje korenine.; treh primerih gre za delavska društva obrtni |( delavstva, torej pomočnikov in vajencev. času pa sploh ni bilo organizirano rudarsko 3*' stvo v premogovnem bazenu Zasavja, torej j bovljah, Hrastniku in Zagorju, niti ne v drUr., dustrijskih obratih, kot denimo v Celju, pred- niku v Velenju, želbzarni v Štorah in drugje> j omenjamo sorazmerno številnih majhnih obC Najprej je bilo ustanovljeno društvo v Sl0'^ Bistrici, ki mu je načeloval urar Preindl, mf odbora pa je bil tudi Franc Sernec, ki je bil ka ((1 obsojen na veleizdajniškem procesu v 1884. leta. Po nekaj vlogah je državno narnd tvo v Gradcu 22. septembra 1869. leta ustanovitev društva, vendar se je ustanovnega nega zbora 17. oktobra 1869. leta udeležilo . 20 delavcev, pa še ti so ušli, ko so nekaj časa Pj šali urarja Preindla. Pripravljalni odbor za as vitev društva, ki mu je načeloval Sernec, je sidj ročil nekaj časnikov, to pa je tudi skoraj vsa , nost društva. V septembru 186r. leta se je v£a ^ lavcev iz Slovenske Bistrice udeležilo obletni3 riborskega delavskega izobraževalnega vendar se kaj več ni storilo in L novembra *■ aštv? leta je okrajni glavar sporočil, da se je drui , ■ in pomanjkanja 3' radi nezainteresiranosti razšlo. Dunajski parlament sprejme osnutek zakon* socialistom /! V Ptuju je bilo delavsko-izobraževalno & J) dovoljeno 28. junija 1870. leta in je vzačetk% 38 članov. Do prvih akcij pa je prišlo že Pt6 J,^ maja 1870. leta je predsednik pripravljalH^jV^d bora za ustanovitev društva Franz Mahalka JjijAi ziral delavski shod, ki so se ga udeležili tudi (Ajo voditelji iz Maribora in Gradca, med nji^vAH Wiesthaler in Kappauf. Društvo je tudi skR11 j«|7lr se bo priključilo splošni štajerski bolniški lidski blagajni s sedežem v Gradcu, vendars začetnem zagonu društveno delo kmalu ^{i;, ^ Že v začetku 1871,leta je društvo štelo le nov in do ustanovnem občnem 7hnni so P laif . nov in po ustanovnem občnem zboru so P iaj samo eno zborovanje. Nimamo podatkov* ^ 5(Ji '•1; bilo društvo razpuščeno ali če se ni morda ^ J od sebe razšlo; dejstvo je, da je bilo 1876. 'pt(, novljeno novo delavsko-izobraževalno “ y/JHje ( no V Vendar tudi za to ptujsko delavsko-izobra^/ Hi^ društvo ni drugih podatkov, kot da ga je a J1 ■ namestništvo v Gradcu 25. januarja 1876-^j|)( le ^ volilo in da mu je bil na čelu Ferdinand k'# Namestništvo je skupaj z dopisom, da je Joj j; dovoljeno, poslalo še naročilo okrajnemu b jp ^ ^ stvu v Ptuju — okolica, naj društvo strogd i^jj v ruje in namestništvo stalno obvešča. O U o/ poti društva pa ni več podatkov niti ni Zl1 kdaj je delovalo. I r^oreska križanka Po sindikalno T'g jtj^dsednik Sindik je zad-I Sej?® Pri preučevanju družbe-n0tii3 js >'cne dejavnosti svoje ne- tivni ^ ,1873. : e: i sklic Tudiv eliza 173. leI! ijbisi 1 okolice zaznaval signa-/iV. je lahko uvrstil le v svo- jbisp4tt Sche4t ski d«1 \lt parlai’1 eg0V| lirekfl alje inj1 1 kon, eta, i1«.-a koflž :a koaf1 pa lani bilo S za«*' esa v ko?!?’ 1VS jeP°! re<3 med a ; 5roti 5brU s :Sf»3 eJ razpoloženje, značilno .m lcno se pojavljajoče jese-.^atka, razrešnice starih od-jj. ’ ''olitve novih, priprave na alni kongres... edice za predsednika in ivrib6 kratkoročne plane so p^.^lani: če je hotel karkoli jjeP katl> so mu ljudje kot suha k ,0dhajali « rok. »Sindik, i/llijS^obi se, da bi prav jaz kaj s ’ Potem bi ljudje rekli, da odločil za delo prav zdaj, . „e boste razrešili. Počakaj te^ Si \\jof I, Sveže, na novo izvolje- icf i6 sicer — P° človeški itj'' razumel opletajoče izgo-1 vendar si vseeno ni znal I llojj&atagati. Naposled se je I ’ da bo odšel malce na Ha na občinske sindikate in rePubliški odbor v Ljublja- no, da bi videl, kako tam fantom uspeva delovati v »pričakujočem obdobju.« Potem se je zgodilo, da ni prav vedel, kam bi z izkušnjami, kajti... »Si neumen, kdo zdaj sploh govori o delu! Če ti po pravici povem, sem se moral zapisati v poseben tečaj za reševanje križank. Je že tako, moj dragi!« »Križanke?« »Si že kdaj slišal o kadrovski politiki? Si? Vidiš, kadri in križanke imajo strahovito veliko stičnih točk. Si že kdaj reševal?« »Misliš tisto...G7: največja reka v Avstraliji?« »Tako! Vidim, da si zelo fleksibilen človek. Morda smo te krivično prezrli v svojih usklajevalnih kombinacijah... Samo, največjo reko v Avstraliji je zelo lahko najti. Pogledaš na zemljevid in — rezultat je tu, ker je največja reka pač samo ena. V moji križanki so stvari bistveno bolj zapletene. Spominjajo me prav- zaprav bolj na spiritizem kot na križanko. Najti moram, na primer, delegata, ki je mlajši od petindvajset let, ima srednjo izobrazbo, dela v neposredni proizvodnji, deluje v severovzhodni Sloveniji, ni član ZK, to zato, ker sem odstotek članstva v ZK že dosegel, in je — samo pomisli — poleg vsega še ženska! In tako gredo vsa tista B9, A2, K5 in vsemogoče avstralske reke, vrhovi v Himalaji, mesta v Španiji v nedogled. Spraviti moram skupaj odstotke žensk, mladine, članov ZK, neposredne proizvajalce, ne smem kiksniti pri teritorialnem principu... Norišnica! « Potem se je Sindik na tiho pobral s turneje po občinskih in republiških sferah in se zavlekel v svoje tozdovsko pričakovalno obdobje. »Še najbolje bo,« si je rekel, »da si bom pozorno ogledal televizijsko oddajo »Kar bo — pa bo!«.« ižeVaJ 'S,\ niti P1. -a ,ne' j brt# ev‘ J sko^f orej * j dn>A s"$ 3ill^ , Zal laiflC' a< neg3, il0 j e ste ’ - Torej tudi ti, Francelj! Ni čudno, da nas vse krajevne skupnosti zmerjajo zaradi onesnaževanja zraka! aci]a siromakov« za streho nad glavo reča na vrvici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 38 DE OPEMCljA PRSNE VoTUKlE , tWMsA] OZ-NAČE- lANTE.M- ZNAMOVA- N9E 0KRA7Š. AMERIŠKO MOŠ. IME Držai/a v ZDAiGL. McrRfioAERV) franc. tokRAiivA (NASA , PISAVA) IVO iOINIČAR. kradljivec, ZMIKAVT ČEŠKA PRITRDILNI CA ZVER IZ RotiUMAČK ODISEJEVA Domovina pONJNfiR*) STUDIJSKI t&Sa^ali KROŽEK SNOV, JRADIVO PRIVR1£- NEcToTZ,- U1ARIZMA PP čuva:), ftfiDna? Tovarna NAViRU Pri Dom-xALAM AMTosl LAjOVIC. BERI Ul 5 TARO LESKOŠEK NAČELO ENA Ki-H PRAVIC (W lOLTNOSTl SESTAVIL'- G,.Ni. STAROTERZ. VLADAR PROSTORJA SKRIVANJE OBM&tA-vwj]e s Kepami ZIMSKO PREVOZNO sredstvo VRSTA VR&E $1X012A DŽEHAMJE ALFRED Nobel PERZIJSKI POL0SEL CŽHbVA SESTRA Rudar » 0’KAV OLGA 'ilPOTMIK Konec polotoka ALK0UID 12 LISToV KOKE IVAhl . KovačIo NAZIOZA NAIHEJ-JO PLANSKO SKAkAINIcC SoRoVjE tURMI Mi BIVŠI BRttlj. NCAOMETAS VRJTATISK, ČRK-lPEnrl VRSTA MODdllA, indigo aoV.KlASIC, ARNiT&tu; (LOVRENC) IGR-KARTA :osi?v OURCMC vojaško Poročilo VZPoREtVIItt SREJSIVoZA POOPIRAMŠ, OHRAlO1 Tovarna v cei-jD pisec. zabavljic ISRALKA ERBERS DE SPODNJA OkaitiNA AVSTRIJSKA TiSKAČ&iClK koralni otok Gora v JULIJCIH KflRLOVAC MIŠIČNI TONUS, NAPETOST TEMNI m iNB/A ANTON NOVAČAN DEL OBRAZA konica, Bodica siaADUa; RESPIGHI D0L60 CAS. OKDOKTE, vez TANTAL IVO MINATTI LteTrtoST POKAPOINfc ssrtvIiNiii DORAMI »ORDIJJK IZRAZ ZA SMUČI NIZEK. ŽSI IZSILI 6LfrS * ! S IGRALKA NIELSEM TDVARZJA KVToMOblld VMARI&0RD Rešitve pošljite do 11. oktobra 1978 na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 38. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 36 Anton Vratuša, Nova Gradiška, Ines, traktor, car, Main, ete, Ag, fantast, atelje, ujec, Opel, etiketa, trola, Ar, Am, sirilo, Jan, nenasitnost, admirahteta, RAI, OM, sitar, HŠ, Edip, pir, Ivan, tobakar, Miro, Eros, Ni, elativ, kanja, dinar, strel. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 36 1. nagrada 200 din: Cecilija Černač, Rakitnik 31,66258 Prestranek; 2. nagrada 150 din: Dušan Žobota, Smoletova 18, 61000 Ljubljana; 3. nagrada 100 din: Marija Kržan, Bizeljsko 183, 68259 Bizeljsko. Nagrade bomo poslali po pošti. etkr ba^jan Križnik .Štiri PfeWNvnn"ajst se nas jg zbralo pri 'In^j/uNli r,' ?enski zrelejših let. Vsi k' je »najboljšemu lea °(!!C^ni!aSa’ »najboljše lid ' O?0 en * obljubljal simpa-S|hoOS°bno stanovanje. Se-:• V Predsobi on^nanniev ^ ---^vcxixvy VCX.«JW. ;1 inift^ji V bre^s°bi, gospa pa je v »Haeje,mala-ene?a P° • ’ "Citacija siroma- š«1 A^oiitem bil tretji- ie vpr“5“,a karVlčPešen sem izustil in letaV Jttirai -0 razrr>išljal, kako bi jo df^L^čitgi"1 hkrati kar najhitreje r^t^ibLdabi potem zadel v ; V 0 točko. Ni vrag, da je : . enl-^0 na dan! Za vami jih SSž::' . ,, sem izstrelil U top° j^ejev«, sem izsirem ,n j ’ kajti ustrašil sem se, ^ na »štartu« izpadelnz »konkurence«, hkrati pa tudi kalkuliral, da to za naju s sedanjim »cimrom« niti ne bo prevelik izdatek. Za mano je vstopil naslednji, za njim so se zvrstili še ostali. Za hip sem jih preletel. Tista nosečnica v kotu že nima »šans«, sem menil. Le kdo jo bo vzel pod streho? Tudi dva dolgolasca, ki jima je bil šampon očitno tuj, bosta težko vzdržala. Pač pa mi je bil »sumljiv« mladenič v elegantni obleki, ki je nenehno zijal naokoli. Kdo ve, morda je v mislih že opremljal to stanovanje po svojem »visokem« okusu. Tudi denarja je moral imeti veliko, sem menil. Spet sem bil na vrsti. »Trenutna cena je 3.000 dinarjev. Toliko so ponudili pred vami.« Kaj sem hotel? »Dam 3.500!« Toda to bo za mojega »cimra« študenta vendar prevelik izdatek... »Naslednji!« Stvar je tekla mnogo hitreje kot pri zobozdravniku. Po drugi »rundi« so še vedno vsi ostali v »konkurenci«. Jaz sem »odstopil« po tretjem krogu, ko je bila najemnina že skorajda višja od povprečne slovenske plače. Kakšen je bil finiš tega »mrtvega teka« ne vem, prepričan pa sem, da je zmagala — gospa. Spotoma stopim še do Šiške. Iz stanovanja, v katerega sem se bil namenil pogledati sobo, je prav tedaj prišel razburjen črnolasec temne polti. »Doklersem govoril slovensko, je bilo še vse v redu. Potem pa mi je zmanjkalo besed in začel sem po naše. Takoj me je odslovila!« »Lepa je tale sobica, gospa«, sem laskal priletni ženici, potem ko sem se v mislih že videl v njej. »Za koliko cekinčkov jo boste pa oddajali?« »Za dvesto jurjev. Seveda starih.« »Kaj ste...?« Zadnji hip sem zavrl jezik, da ni izpustil tisti »ponoreli«. Zajel sem sapo in si rekel: »Le mirno kri, fantič, sicer ne bo nič.« »Pa se vam ne zdi, da je to le nekoliko pretirana cena?« »Ja, veste, vse življenje sem delala, da sem si to ustvarila, sedaj pa hočem tudi nekaj imeti od tega!« O, saj boste imeli, sem si mislil. Vi ste verjetno že v mladih letih slutili, kakšne težave bodo nekoč s stanovanji. »Ampak toliko ne morem dati...« »Kaj vam morem?« je skomignila z rameni in me odslovila. V veži pa je že stal naslednji... Najdlje sem prišel na Kodeljevo. Lepo opremljena garsonjera bi naju s »cimrom« stala mesečno 500 jurjev, pokriti pa bi morala še stroške vzdrževanja. Joj, kar poljubil bi »gazdarico«. Tudi kavo sva pila. A ni hudič, da sem ga polomil. Ko sva se pogovarjala o poklicu, sem tudi povedal, da je »čimer« študent. »Kaj pa študira?« je zvedavo vprašala. »Klavir!« Hip za tem sem se že vgriznil v jezik, a je bilo že prepozno. »Joj, kaj bodo pa sosedje rekli, ko ga bodo morali poslušati?« »Veste, saj je bolj lene sorte, pa bolj redko vadi«, sem se skušal izvleči. A zaman. »Ja, tako pa ne gre...« In sem bil spet na cesti. Menda mi je bilo tega dne slabo prav od njene kave. Še in še peripetij se je zgodilo od ponedeljka do torka prejšnji teden. A s »cimrom« nisva in nisva napredovala. Zato sva dala v sredo nov oglas. Nisva še sicer toliko obupala, da bi mislila na zanko, pa vendar sva želela oglas objaviti pod šifro »Sreča na vrvici«. »Hm, to pa ne bo dobro. Lahko se vam zgodi, da vam bo še kdo pasjo utico ponudil«, je med iskrenim smehom povedala prijazna uslužbenka na Šubičevi. Točno! Pri teh cenah in tem denarju si kaj drugega res ne bova mogla privoščiti_____ Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501 -620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Bežni razgovori na novomeški tržnici o letošnji ozimnici in kaj ima pri tem sindikat Pri trgovcih so novci ce V vsakem koledarskem letu so določene prelomnice in res je tudi, da jih vsaj posredno določajo letni časi. Že iz navade, če ne iz nuje. Prelomnice pa včasih zazijajo v brezna, ki jim ne vidiš dna. Žmečeš vanje vse, kar imaš, pa brez pomoči še vedno ne moreš preko. Sicer pa naj bo uvoda dovolj! V mislih imam namreč bližnjo zimo in nujno nabavo ozimnice, kurjave in še marsikaj. Izdatki so resda včasih tolikšni, da tudi s skritimi rezervami ne prideš zlahka preko. Nekdanja vloga sindikata kot posrednika pri nabavi ozimnice se je zadnja leta v načelu spremenila. Kako in kakšna naj bo danes, lahko preberete na drugih straneh današnje DE. Praksa pa vseenp kaže, da tradicija še vedno obstaja in da so marsikje z njo še vedno zadovoljni. Morda za osvetlitev le dva kratka pogo-voraj »Že lani smo v glavnem dvignili roke od ozimnice,« je povedal sekretar odborov pri občinskem svetu ZSS Novo mesto Matevž Tešar. »To nalogo so prevzela trgovska podjetja — seveda z dogovorjenimi cenami — ter osnovne organizacije sindikata.« In predsednik konference sindikata v novomeški Krki, Janez Novak: »Pri nas smo zadolžili posamezne člane konference za organizacijo nakupa ozimnice. Vsa leta je vladalo za ozimnico veliko zanimanje med delavci, zaradi letošnje pozebe pa bo prav gotovo še večje. Za nakup ozimnice in kurjave lahko naši delavci dobijo kredit za štiri oziroma šest mesecev. Sredstva prispevajo sindikat, sklad skupne porabe in banka. In drugje v Novem mestu? Podobno, le da kreditov nimajo povsod na voljo. A. A. »Mendasmo v Novem mestu res najdraže živeli,« je potožila Franka Galič. »No, po tistem, ko smo bili v časopisu, so vsaj v mesnicah naredili red. Na trgu pa, saj vidite sami, smo v cenah še vedno nezavidljivo visoko. Tudi ponudba je skromna. Tu mislim predvsem na konkurenco. Kmetov ni veliko, pa še kakovost njihovih pridelkov je slaba. Največ je prekupčevalcev in trgovskih podjetij, zato so tudi cene take, kakršne so.« * Za ozimnico Francko ne skrbi. »Kupujem v glavnem sproti, le krompir dobivam pri sorodnikih, pa morda čebulo kupim na trgu, kadar je najcenejša. Jabolk se tako in tako ne splača kupovati vnaprej. Ker nimamo primernega prostora, nam jih pol zgnije, tako si še na slabšem, -kot če jih sproti kupuješ.« Najskromnejšo stojnico, vendar ne mislimo na ceno, ima trgovsko podjetje Dolenjka. Od zasebnih prekupčevalcev, ki znajo sicer drago blago vsaj primerno ponuditi, bi se naši trgovci že lahko kaj naučili. Je pa nekaj drugega v zvezi s to stojnico bolj zanimivega. Pokrit tržni prostor v Novem mestu res ni velik, vendar bi se vseeno našlo kaj prostora. Ni namreč mogoče razumeti dejstva, da na isti skromni stojnici prodajajo tri ne ravno majhna slovenska trgovska podjetja. Na stojnici se namreč vsakih štirinajst dni izmenjujejo Dolenjka, Mercator in KZ Krka. Le kdo bi vedel zakaj? »Sadje in zelenjavo nabavljamo pri Emoni in Sadje-zelenjavi Ljubljana. Ozimnice pa še nimamo,« je povedala prodajalka Dolenjke Angelca Belšak, ki je tokrat na vrsti na stojnici. V torek ni bil tržni dan v Novem mestu, tako da sta bila na tržnici le dvazasebna pridelovalca, ki sta prodajala le svoje pridelke. Eden od obeh je bil Mihajlo Nimkovič iz Šabca. Da so se gospodinje najpogosteje ustavljale prav pri njem, so bile razlog znatno nižje cene. »Prodajam svoje pridelke in jih lahko dam tudi ceneje. Najprej prodajam na trgu, kar pa ostane, ponudim obratom družbene prehrane v. delovnih organizacijah. Seveda za nižjo ceno! Tudi že za tako nižjo ceno se je z Mihajlom še mogoče pogovoriti. Ženica izpod Gorjancev je hotela, da ji zbere najslabše paradižnike in namesto dvanajst je plačala za kilogram samo pet dinarjev... Ali je čudno, da na novomeški tržnici ni mnogo kupcev? Naše denarnice imajo tudi dno, ki ga po obisku na tržnici lahko kaj hitro otiplješ. To še posebej vedo gospodinje. Novomeške še prav posebej. Pomembna pridobitev slovenskega elektrogospodarstva ■ . v Stojnica Nenada Dželadina je velika in vzorno Url Grozdje, hruške, paprike, paradižnik, kumarice same ponujajo. Le cene so tiste, zaradi katerih si vsaja'1, premisliš, preden se odločiš za nakup. »Zeštiri letapN0' v Novem mestu,« je povedal Nenad. »Cene, ja, take Blago, ki ga prodajam, dobim iz zagrebške hladilnic^ tam ni poceni.« Jelka Pirc, ki je kupovala pri Nefi sliki desno): pa je tole pripomnila: »Še v Ljubljani je ’ ceneje kot v Novem mestu. Prav zato bolj redko za^ trg. Največ kupujem pri kmetih, posebno krompir in j,, S ceno paprike pa se je pač treba sprijazniti, ker pri ^ uspeva.« Nenad je edini prodajal tudi kumarice za Po 22 dinarjev za kilogram. Take, kot je imel on, odkh v tovarni Eta v Kamniku po 1,20 dinarja. Poslednji jez na Dravi V prihodnjem mesecu bo Drava dala slovenskemu gospodarstvu na voljo vso moč, kolikor je ima v toku prek naše republike. Če ne bo nepredvidenih ovir, bodo polno obremenili še zadnjo turbino, kar jih Drava poganja — drugo turbino in agregat v hidroelektrarni Formin v bližini Ptuja. Čeprav prvi agregat formalno še vedno obratuje poskusno, pa je od letošnjega junija dalje polno izkoriščen. Skupaj z drugim bosta dajala (ob 112 me-gawatov instalirane skupne moči) 570 milijonov kilovatnih ur električnega toka, ali četrtino vse električne energije dravskih elektrarn in osmino proizvodnje vseh slovenskih elektrarn. Čeprav količina električne energije osme in zadnje slovenske dravske elektrarne ni tako zelo velika, pa je vendarle izredno pomemben njen prispevek k izboljšanju energetske bilance naše republike. S to elektrarno se namreč količina cenene, v hidroelektrarnah proizvodene energije močno približuje proizvodnji v dragih termoelektrarnah. Zdaj (s Forminom) je razmerje 55 odstotkov proti 45 odstotkom v prid termoelektrarnam — z dograditvijo jedrske elektrarne v Krškem pa se bo razmerje kajpak spet močno spremenilo. Hidroelektrarna Formin je tudi močno posegla v naravo na Ptujskem polju — od Ptuja, kjer se začne akumulacijsko jezero, pa vse do Ormoža, kjer se Dravi priključi odvodni kanal. Toda dejali bi, da je za gospodarstvo vpliv HE Formin večkratno dobrodošel. Resda je elektrarna odvzela blizu 600 hektarov plodne zemlje, toda zato je zavoljo regulacije Drave iztrgala pogostim poplavam blizu 2500 hektarov plodne zemlje. Ob Odvodnem kanalu zdaj tudi grade namakalni sistem, ki bo močno povečal možnosti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. HE Formin so gradili 34 mesecev, kar je nekaj dlje, kot naj bi jo po pogodbi. Toda rok za dograditev je bil v primerjavi z roki drugih podobnih objektov tako kratek (dvajset mesecev krajši!), da v Dravskih elektrarnah o zamudi sploh ne govore. Pa tudi ne o podražitvah, ki so ob investiciji 2,5 milijarde dinarjev le za 8 odstotkov presegle predvidevanja. Elektrarna je delo domačih strokovnjakov in podjetij Gradisa (TOZD Nizke gradnje Maribor), Metalne, EM-Hidromon-taže, Litostroja, Inženiring biroja — elektroprojekta ter Iskre. V Iskri so tudi izdelali napravo, s katero daljinsko upravljajo HE Formin iz dispečerskega centra v Mariboru. Daljnovodiv Pomurje pomenijo za to z električno energijo doslej precej deficitarno območje konec redukcij. Poleg tega, da HE Formin zagotavlja Pomurju oskrbo z električno energijo, je priključeno tudi na 220kV mrežo in prek te tudi na 380kV jugoslovansko »zanko«. Za jezom na Dravi pri Markovcih je zaloga 4,2 milijona kubičnih metrov vode. Po 8,5 km dolgem dovodnem kanalu priteče do turbin vsako sekundo 450 kubičnih metrov vode (ob najvišjem vodostaju) Montažna dela na drugem agregatu so končan0-^ hP gat bo tako kot prvi agregat ob vsega 29 rrietrLiili' .j vodnega padca (razlika med gladino vode ob gladino za strojnico) dajal 285 milijonov kil° električne energije