pst-DOM'NUS
SPRy3Tvjfl§Ls?IDl
--------------------------------
v/, '&}*•	&,>	•*"
Kardinal Ambrožič z Otroškim zborčkom ZS in dirigentko Marto Selan
STRAN 4:
Koncert mladih umetnikov
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de agosto - 26. avgusta 1999
Moralno breme teži Slovence Sprejem kardinala Ambrožiča
Stanislav Klep: „Zakaj sodstvo ne izpolni svoje dolžnosti?”
Na tiskovni konferenci Civilne druž-^ za demokratizacijo in pravno državo v Ljubljani je upokojeni odvetnik Stanislav Klep iz Krai\ja zelo kritično ocenil delo slovenskega tožilstva in sodstva. To n^i ne bi bilo nič storilo, da bi ugotovilo, kdo je bil po drugi svetovni vojni kriv za Poboje v Sloveniji.
Odvetnik je dejal, da nedavni državni simbolni pokop 1.197 žrtev, katerih okos-so izkopali na trasi nove avtoceste pri Mariboru, ni bistveno olajšal bremena, ki 2e več kot pol stoletja teži slovenski "arod. Za vse množične poboje v okolici Maribora, na Krškem polju, v okolici Brežic, v Zasavju in drugod sicer ni mo-§°če kriviti slovenskih partizanov. Res pa Je> da slovenska partizanska vojska temu to nasprotovala, ker je že med vojno Pobijala nasprotnike na Grčaricah, Tur-Jaku in Grahovu. Partizani naj si ne bi bili Prizadevali le za svobodo naroda, temveč 23 »absolutno oblast in zmago komunistične revolucije”.
Nedavno odkrito grobišče pri Špita-Ueu, v njem naj bi bili po vojni pokopani Predvsem ženske in otroci, je kar dvakrat Vecje od tezenskega, slednje pa je nekajkrat večje od množičnega groba ob Kanskem gozdu na Poljskem, kjer je komunistična oblast pobila „cvet poljske v°jske”.
„Če že slovensko partizanstvo ni ime-nič s poboji v tankovskih jarkih na
Teznem, pa ima z drugimi množičnimi grobišči (na Teharjih, v okolici Celja, v zasavskih rudniških jarkih, v Podutiku, na Hoškem Pohorju, na Vrheh, na Mokre-cu, na območju žičke kartuzije) vse ali skoraj vse”, je zatrdil kranjski odvetnik, ki je bil tudi sam partizan. Po okrutnosti je na prvem mestu grobišče v Barbarinem, 72 metrov globokem, rudniškem jašku pri Laškem; vai\j so maja leta 1945 partizani pometali kar 8000 ljudi, med katerimi so bili starci, ženske in otroci. Zaradi plina, ki naj bi se bil sproščal ob razkrajanju tisočerih trupel, je jašek dvakrat eksplodiral. Zato so ga kar trikrat zabetonirali. Na tistem mestu je bila leta 1995 v „spomin na najokrutnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda” postavljena spominska kapelica, storilcev, ki so jo oskrunili kmalu po blagoslovitvi, pa še vedno niso odkrili.
Ni mogoče verjeti sedanji demokratični oblasti, da nič ne ve o zločinih povojne oblasti in da je to več kot skrb vzbujajoče. „Nobena država v zahodni Evropi po 2. svetovni vojni ni človekovih pravic kršila tako. hudo, kot jih je nekdanja komunistična Jugoslavija, katere pravna naslednica je tudi Slovenija. Naša sedanja oblast prikriva resnico o naši polpretekli dobi, sodna oblast in državno tožilstvo pa ne izpolnjujeta ustavnih dolžnosti in (kljub ovadbam) ne preganjata odgovornih
Nad. na 2. str.
Že nekaj časa smo se' pripravljali Slo-	pesmi Oče, mati.
venci v Argentini na obisk torontskega V dvorani se je razvil svečan sprejem. V nadškofa kardinala dr. Alojzija Ambrožiča.	lepo okrašeni in priravljeni dvorani, kjer je
Član naše emigrantske skupnosti se je po-	prišel do izraza Ambrožičev škofovski grb,
vzpel s trdim in odgovornim delom na	delo Staneta Snoja, ga je naprej pozdravil
hišni gospodar prelat Jože Škerbec, ki je v kratkih besedah razgrnil pred njim zgodovino in položaj slovenske verske skupnosti v Argentini. Za ryim ga je pozdravil predsednik naše krovne organizacije Tone Mizerit, ki je dejal med drugim:
“Nocoj smo vzhičeni. Kot Slovenci in katoličani v svoji sredi sprejemamo enega izmed sinov našega naroda, ki je dosegel najvišje odgovornosti in časti. Mož, ki je z nami, našimi starši in Karolina Garcia pozdravlja kardinala na letališču tudi že prastarši delil usodo
begunstva, taborišč in tuje zemlje stopa med nas kot naslednik apostolov in knez katoliške Cerkve. Poznamo Vas,- ljubeče smo sledili vašim življens-kim uspehom in vašemu napredovanju. Ponosni smo na Vas, ker nam dajete zgled Nad. na 4. str.
begunskih taborišč ter precejšnja skupina drugih rojakov. Najprej ga je z lepim in tekočim nagovorom pozdravila vnukinja Stanka Jerebiča Karolina Garcia in mu izročila slovenski šopek, vsi ostali pa so ga pozdravili s ploskanjem.
Kardinal se je odpravil v Slovensko hišo, ki si jo je po kosilu ogledal. Zvečer pa je bil prirejen sprejem za vse rojake v veliki dvorani.
Rojaki so sprejeli kardinala na dvorišču Slovenske hiše s pesmijo „Prevzvišeni, pozdravljeni”. Najprej je kardinal daroval mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj s somaševai\jem naših dušnih pastirjev in ob petju zbora Gallus z dirigentko Anko Save-lli Gaser ter s spremljavo na orglah prof. Ivana Vombergarja, potem pa se je poklonil pred spomenikom našim žrtvam ob petju
mesto, ki ga sedaj zavzema. Rad si je vzel čas, da se je lahko sestal s prijatelji in drugimi Slovenci tukaj.
Na Ezeizo je prišel v petek opoldan. Tam gaje na letališču pričakala lepa skupina rojakov. Še v notranjih prostorih so ga pozdravili delegat slovenskih dušnih pastirjev prelat Jože Škerbec, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in častni konzul RS Herman Zupan.
Ob izhodu pa so ga pričakali sošolci iz
Papeževe čestitke dr. Komarju
Ob priliki življenjskega jubileja univ. Milana Komarja, ki letos praznuje v let poučevanja filozofije v Argentini, je poslal svoj blagoslov tudi papež (ln(-z Pavel II. Odličnemu Slovencu, ki je
in posebej naš tednik, katerega občasni sodelavec je že dolga leta, iskreno čestitamo in se pridružujemo papeževemu voščilu.
V prevodu se pismo glasi:
Državno tajništvo Vatikan, 12. avgusta 1999 Njegova Svetost Janez Pavel II.
prisrčno pozdravlja prof. Milana Komarja ob priliki i\jegovih 50 let posvečar\ja poučevanju filozofije in prosi nebeškega Očeta, naj ga napolni s svojo milostjo, da bo živeč po vrednotah evangelija v vsakdanjem izvrševanju svojega akademskega poklica in v svojem filozofskem raziskovanju dajal pričevanje vere in krščanskega upanja v sedanji družbi, ki se pripravlja na velike izzive v tretjem tisočletju.
S temi željami in s priprošnjo Device Marije, Sedeža Modrosti, za tega odličnega Slovenca adop-tiranega sina Argentine, mu sveti Oče iz vsega srca podeljuje apostolski blagoslov, ki ga z veseljem razširi na njegove sorodnike in drage.
+ G. B. Re - namestnik
Oojil celo generacijo argentinskih Moliških izobražencev, pa tudi naši sto<Pnosti z dolgoletnimi predavanji, raz-to'bvaini in eseji vtisnil svoj pečat, rojaki
^	-
8echetahia oe prtaoo
..	.»„*.1,.i.	Valicano,	I2dcagoslodc IW
Su Santidad Juan Pablo H
^luda con a fee lo «1 Prof. Enillto Komar, con ocasi6n de sus 50 aiios *** dedicacion a Ja enseflanza de la filosoiiu, y pide al Padre celesiial que k wlmc con su gracia par« quc, viviendo los valores del Evaiigclm en ^ ejercicio cotidiano dc su actividad midžiim.* y en su tnrea dc investi-6^1611 iilos6fica, dc lestimonio dc la fe y de la esperanza crisiianufc en ^ socicdad actual, quc sc dispone a afromar los grandes desafios y retos Tercer milenio.
Con estos deseos c Invocandn 1» proleccibn de la Virgen Maria, lfoi»o de la Sabiduria, sobre estc insigne cslovcno, lujo adoptivo de la Njenima, el Santo Padie le imparte de cora*Sn la Bendicion Apostolica, Sue e*Uende complacido a sus familiarcs y seres queridos.
+ G. B. Rc Sustituto
Naša skupnost živi!
Iz življenja v Argentini
V	naši organizirani skupnosti je v zadnjih mesecih bilo delovanje izredno živahno. Občni zbori, šolske prireditve, kulturna srečanja, koncerti, predavanja, razstave, obletnice Domov in Mladinski dnevi, pietetna množična pHreditev in krajevne spominske počastitve naših žrtev revolucije, srečanje rojakov iz domovine in verske prireditve — nemogoče je v kratki, zgoščeni obliki opisati zagon naših ljudi, ki se srečujejo tudi ob koncu tedna po našem osrednjem in naših krajevnih središčih. Omenim naj še lepo praznovanje našega državnega praznika
—	naše osamosvojitve, ki je nas politične izseljence povezal v eno družino, ki je bila takrat duhovno združena z rojaki doma in po svetu. Zanosno smo zapeli hvalnico Bogu, da nam je izpolnil tisočletno željo po lastni državi.
Ponovno bom skušala pisati kroniko našega življenja v Argentini. Prosim pa, da mi oprostite, če morda ne bo popolna, ker mi vseh dogajanj pri najboljši volji nikakor ni mogoče zaznati.
V soboto, 7. avgusta, smo v Slovenski hiši doživeli jubilejni koncert zbora Gallus. Zlata obletnica 50-letnega delovanja med nami nas je vse navzoče prevzela z globoko hvaležnostjo do pevcev in predvsem do pe-vovodkinje, gospe Anke Savelli Gaser. Gospa že dolgo nasleduje delo svojega očeta, dr. Juli, j a Savellija, ustanovitelja in prvega vodjo tukajšnjega pevskega zbora Gallus.
V nedeljo, 8. avgusta je bil v Slomškovem domu (Ramos Meji'a) Mladinski dan s športnimi tekmami.
V sredo, 11. avgusta je bilo v Slovenski hiši zasedanje (občni zbor) argentinske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Pričel ga je predsednik ZS dipl. časnikar Tone Mizerit, nadaljeval pa predsednik konference za Argentino, Marjan Loboda Po poročilih so bile volitve novega odbora Izvoženi so bili: za predsednika Tone Mizerit, za podpredsednika Marjan Loboda, za tajnico prof. Neda Vesel Dolenc in za blagajnika Ciril Jan.
V četrtek, 12. avgusta je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenye, ki jo je vodil predsednik, Tone Mizerit. Odborniki so dali svoja poročila. Razgovor je bil o gmotnem stanju društva ter o delovanju šolskega, zgodovinskega in mladinskega ter tiskovnega odseka. Pogovor je bil tudi o pripravah za letošnji Slovenski dan, ki bo v Slomškovem domu v Ramos Mejyi.
V petek, 13. avgusta je bila v Slomškovem domu seja krajevnih kulturnih referentov za pripravo programa na Slovenskem dnevu. Vodil jo je predsednik
Moralno breme...
Nad. s 1. str.
za povojna morišča”, pravi Klep. Na Slovenskem je kar 110 grobišč, v njih so ostanki 180.000 zverinsko pobitih ljudi, v glavnem Hrvatov in 40.000 Slovencev. Civilna družba za demokracijo in pravno državo obtožuje sedaryo vlado, še posebno ministrstvo za šolstvo in šport, da v šolah poučujejo zgodovino, ki jo je pred 45 leti začela pisati Komunistična partija Slovenye. Stanislav Klep je obtožili vlado, da vzdržnje zgodovinopisje, ki ga je pred večkot pol stoletja začela pisati komunistična partya. Osnovnošolski in srednješolski učbeniki so zgolj kopije komunističnega zgodovinopisja, zato ne dajejo resnične podobe o Sloveniji v njenih kritičnih časih. V učbenikih, ki opisujejo medvojno in povojno obdobje, ni niti be-
Slomškovega doma Marjan J. Loboda.
V soboto, 14. avgusta, je bil v Slovenski hiši 30. pevskoglasbeni večer, na katerem so nastopali zbori krajevnih domov, pevske skupine, mnogi solisti, zabavni orkester, povabljeni iz Bariloch in Mendoze, itd. Rojaki, predvsem mladina, so napolnili dvorano in pokazali navdušenje ob vsaki točki, ki je bila na programu.
V nedeljo, 15. avgusta, je bil občni zbor članov Mutuala Sloge združen s sv. mašo za umrle člane. Po poročilih se je razvila živahna debata.
Isti dan je bilo družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole v Našem domu v San Justu.
Isti dan je bila družinska nedelja v Slomškovem domu v Ramos Mejyi. Na vseh prireditvah je vladalo prijetno prijateljsko vzdušje.
V-četrtek, 19. avgusta, je v Slomškovem domu v pripravi Latinsko-ameriško slovenske gospodarske zbornice bilo predavanje poslanca lic. Marjana Schiffrerja.
V petek, 20. avgusta je prišel med nas torontski nadškof, kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Na Ezeizi so ga sprejeli delegat Jože Škerbec, predsednik ZS Tone Mizerit in predstavniki raznih organizacij.
Zvečer ob 19,30 uri je bila sv. maša v cerkvi Mary e Pomagaj. Med obredom je pel zbor Gallus pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaser. Sledilo je srečanje naše srenje s kardinalom dr. Ambrožičem v dvorani škofa dr. Rožmana, kjer sta visokega obiskovalca pozdravila prelat Jože škerbec in predsednik ZS dipl. časnikar Tone Mizerit. Otroški zbor Zedinjene Slovenije (voditeljica Marta Selan) je zapel netey pesmi. Sledila je pogostitev vseh navzočih, katero, so pripravile odbornice ZSMŽ.
V soboto, 21. avgusta, je kardinal dr. Alojzij Ambrožič daroval dopolne sv. mašo v cerkvi Marije Pamagaj za otroke naših šol. V dvorani je sledila akademija.
Opoldne je bilo kosilo v Našem domu v San Justu. Popoldne je dr. Ambrožič obiskal Srednješolski tečaj, kjer gaje pozdravila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, zvečer pa je imel predavanje v Slovenski hiši pod okriljem SKA o sekularizaciji.
V nedeljo, 22. avgusta je dr. Ambrožič imel sv. mašo v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi ob 40-letnici njene posvetitve, med katero je pel Mladinski pevski zbor San Justo.
Popoldne se je udeležil romarske pobožnosti v svetišču Lourdske Marije v Santos Lugares; večerjal pa je v Slovenskem domu v San Martinu.
Pavlina Dobovšek
za tisk. ref. ZS
sedice o množičnih moriščih in grobiščih v Sloveniji. Zgodovinopisje, ki uživa podporo sedanje oblasti, zgolj slavi prav odgovorne za bratomorni holokavst. Civilna družba in gibanje Lipa sprave sta zato pri vladi vložili peticyo za takojšnjo uresničitev 6. točke predloga deklaracije o narodni spravi iz leta 1997, v kateri se predlaga, da Državni zbor obveže vlado oz. ministrstvo za šolstvo in šport, da v roku enega leta popravita in dopolnita neobjektivno zgodovinopisje v učbenikih novejše zgodovine.
Opozorjeno je bilo, da doslej še nobena stranka v parlamentu (tudi v prejšnjem sestavu ne) ni zahtevala, da bi sodno razčistili povojne zločinske dogodke na Slovenskem in da bi slovenskemu narodu končno tudi uradno povedali resnico.
Po Večeru, STA, Radiu Ognjišče in posredovanju Vinka Levstika
V	vrsti predhodnih provincijskih volitev je bila preteklo nedeljo na vrsti Santiago del Estero. No, tam ni bilo pričakovati kakih presenečenj, ker je provinca že dolga leta v krepkih rokah krajevnega kaudiža. Carlos Suarez je zanimiva osebnost, sa je bil sedaj že petič izvoljen za guvernerja.
MENJAJOČA SE SREČA
Santiago spada med tiste province, kjer je težko kaj spremeniti, ker je vse urejeno tako, da se nič ne spremeni. Sličen primer je bila Catamarca z družino Saadi pred umorom Marie Soledad Morales. Podobno je v San Luisu z vladajočo rodbino Rodriguez Saa. Običajno imajo v teh okrožjih vladajoči krogi nadzorstvo nad pravosodno, zakonodajno in izvršilno oblastjo. Imajo tudi v rokah glavne medije in nadzorstvo policije in sploh vsega življenja
Tak je Santiago in zato se ni nihče čudil, da je že 82 letni Carlos Suarez, katerega je v svojstvu podguvemerskega kandidata spremljala njegova žena, dosegel kar 52% glasov. To pa tudi zato, ker je opozicija nastopila razbito, saj so imeli celo kar dve Povezavi in še dve “fronti” tudi levičarskega izvora.
Suarez je trden predstavnik peronizma. Na čelu te stranke je bil prvič izvoljen za guvernerja leta 1949 in odtlej vladal osebno ali pa po zastopstvu sorodnikov in prijateljev, a vedno bil na oblasti. Zato tudi ni čudno, da so pohiteli v Santiago tako predsednik Menem kot peronistični predsedniški kandidati (Duhalde in Ortega), da se pokažejo ob zmagovalcu in skušajo potegniti nekaj političnih obresti.
Vendar Duhalde nima rožnatega položaja Zmaga v Santiagu je komaj prikrila uskok peronističnega voditelja iz Neuque-na. Guverner Felipe Sapag je pretekli teden sprejel De la Ruo in mu želel obilo uspeha “v tvojem bodočem predsedništvu”. To kaže pač na globoke razpoke v nequens-kem peronizmu, ki pa je odsev položaja v vladni stranki po vsej državi.
Tako je sreča pač menjajoča, naj gledamo na krcyevne volitve ali pa sledimo zaslombam, ki jih prejme en ali drug kandidat. Do predsedniških volitev, ki bodo 24. oktobra, bo še precej takih primerov. Tako bodo 12. septembra volili guvernerje kar v štirih provincah: Misiones, La Rioja, Chaco in San Luis, kjer bodo predvidoma zmagali peronisti. 26. septembra volijo v Neuquenu in Formosi, kjer poloŽ£y ni jasen zaradi notranjih razprtij. Končno bodo 10. oktobra ponovno volili v Cordobi in sicer župana prestolnice in provincijske poslance. Te zadnje volitve bodo najvažnejše, ker provinca spada v ključna okrožja in je tam za guvernersko mesto pred kratkim zmagal peronizem. Volilna sreča se kaj lahko obme.
DRUGA POVEZAVA
Prišli smo v položaj, kjer se kandidati borijo za vsak posamezen glas. Komaj dva meseca in vse bo odločeno. Zato v Duhal-dejevem taboru vre, ker ankete nenehno kažejo, da prednjači De la Rua.
Guverner je pretekli teden proglasil svojo lastno povezavo: koncertacijo sredinskih in desnih strank. Sestavljajo ta skupek Alsogarayeva UCeDe, ki je še leta 1989 prejela v prestolnici kar 21% glasov, a jo je pogoltnil peronizem in je na volitvah 1997 prejela v vsej državi komaj 0,55%; MODIN, ki ga je ustanovil polkovnik Aldo Rico in na ustavodajnih volitvah leta 1994 prejel kar 13,3% glasov v ključni provinci Buenos Aires, a tudi potem domala izginil in na zadnjih volitvah prejel 0,89 na državni ravni; PAIS Jose Bordona, ki je kot predsedniški kandidat leta 1995 zasedel drugo mesto s 5 milijoni glasov, a leta 97
Tone Mizerit
dosegel s to stranko komaj 0,32% glasov. Dodajmo še nekdaj močni a sedaj tudi skony pozabljeni MID (Frondizijev Movi-miento de Integracion y Desarrollo), ki je na zadnjih volitvah prejel 0,24% in Partido del Progreso Social (Hector Cavallero, bivši župan iz Rosaria) z 0,15% na državni ravni leta 1997. Čeprav nimajo večjega narodnega vpliva, pa sta lokalno važni dve provincijski stranki in sicer MPN (Movi-miento Popular Neuquino), 32,5% na pro-vincijskem novyu in pa MOPOF provincijs-ka stranka Ognjene zemlje z 21% na domačem volilnem pozorišču.
To res niso močni zavezniki glede števila glasov, ne ugledni (kot Cavallo in Befe ki nista hotela v to koncertacijo), a končno vsak procent nekaj odtehta in Duhalde je to zvezo pokazal kot močno zaslombo.
Je pa spremenil še nekaj drugega. Celotno propagando volilne kampanje je dal v roke neki brazilski publicistični agenciji, isti, ki je vodila kampanjo, s katero se je De la Sota povzpel na kordobsko guvemerst-vo, in isto, ki je izpeljala kampanjo “Menem je storil”, ki je ljudi prepričevala o uspehih sedanjega predsednika. Duhalde upa, da bodo mediji storili tisti čudež, ki ga doslej vsi napori njegovega kroga in tistega dela stranke, ki mu je pokoren, niso opravili.
KATERE VOLITVE?
Mnogokrat se v tako zapletenem položaju, kot je sedanji, komaj spoznamo. Zato je včasih neka jasna beseda zlata vredna-Tako besedo je uporabil bivši notranji minister in sedaj novopečeni politik Gustavo Beliz, ki vodi lastno stranko “Novo vodstvo" (Nueva Dirigencia). Ko je odklonil vse, kar mu je Duhalde ponudil (celo senatorsko mesto), so ga vprašali po vzroku, zakol se ni vrnil v peronizem spričo takega vabila Jasno je povedal, da ker ”v peronističm stranki preveč ljudi misli na volitve leta 2003, namesto da bi mislili na 1999.”
To je ena najboljših definicij sedanjega položaja v vladni stranki. To je bilo potrjeno zlasti še pretekli teden, ko je naenkrat začela krožiti govorica, da bo Duhalde * opustil kandidaturo in jo prevzel Reute-mann. Če ta govorica je precej škodila Duhaldeju, nič manj pa ni bil porazen način, s katerim je Reutemann zanikal, da bi kaj takega izvedli. Dejal je da “ni časa take spremembe”. Čeprav je potem dejali da so izjavo potvorili, je bila škoda že storjena.
Za tem je vlada izvedla gonjo pr°° časnikarjem, češ, da so si oni vse izmislil1'
A kmalu se je pokazalo, da je vse prišlo samih n^višjih vladnih krogov, ki imaJ0 velik interes, da bi škodili Duhaldeju. Tu b* tudi bila na mestu Belizova i2java, da Je “Menem trojanski konj za Duhaldejevo kampanjo”.
Tožko je za guvernerja bojevati se v' takih okoliščinah. Tudi nima hitrih reakcU in je precej utrujen od teh nenehnih udarcev iz lastnega tabora. Skoraj bi dejali, da je bolj spretna njegova žena. Ko je guvernerska kandidatka Povezave Graciela Fer' nandez Meijide izjavila, da je proti splaval (pereča točka tudi na volilni kampanji)- Je gospa Chiche hitro odgovorila: “Sedaj Prf' vi, da je proti splavu, a vsa ta leta Je | podpirala zakonske osnutke za legalizacij0 splava”.
Sredi tolikih nesrečnih pojavov je poZ1” tivno dejstvo, da se obe nasprotni stran k1 pogovarjata o nekem paktu vladanja, ki zlasti v tranzitni dobi zagotovi, da bodo skupno izpeljali temneljno zakonodajo, 1° jo bo treba podvzeti takoj po prevzeflj“ oblasti. Ker je med enimi in drugimi ve skupnih točk, je to edino stvarno in pozi0' vno. Morda pa bomo kdiy le toliko zreli, d® bomo k;y skupno gradili, ne pa vsega skup" no podirali.
i -N
% ft. Slovenci v Argentini
Pevskemu zboru Gallus
Zveza slovenskih "mater in žena vam ob zlatem jubileju delovanja vašega pevskega zbora Gallus iskreno čestita. Ni pretirano, če trdim, daje vaš pevski zbor zares kulturni predstavnik naše slovenske skupnosti v Argentini, ne samo med nami Slovenci, ampak tudi pred svetom.
Koliko je bilo in je še vloženega truda in napora, odpoved marsičemu od osebnega in družinskega življenja pa do potrebnega počitka in zabave.
Za vse to smo vam, sedanjim in nekdanjim pevcem, zlasti pa vaši pevovodkii\ji gospe Anki Savelli Gaser iz srca hvaležni in vam želimo, da v vaši prizadevnosti ne bi odnehali. Pri tem naj vam Bog pomaga in On naj bo tudi vaš plačnik.
Še enkrat čestitamo in lepo pozdravljamo!
Za Zvezo slovenskih mater in žena Pavlina Dobovšek, predsednica	Mirjam	Rant,	tajnica
Buenos Aires, 7. avgusta 1999
29. Mladinski dan v Ramos Mejiji
V spomin Smersujevi vdovi
Komaj leto dni je preteklo odkar nas je 2a vedno zapustil naš priljubljeni Rudi Smersu. Velik socialni, narodni in politični delavec v domovini in kasneje v begunstvu kot direktor taboriščneg^odbora v Seniga-Hii (Italija), načelnik Slovenske ljudske stranke, član Narodnega odbora v begunstvu in na koncu še njegov predsednik. Nekako ob letu dni njegove smrti pa berem še osmrtnico, posvečeno Smersujevi vdovi Jožici Klančar. Tudi jaz izrekam svoje občuteno sožalje vsem Smersujevim in Klančarje vin) ter njihovim dragim. Ker pa mi ni bilo dano, da bi ji položil v slovo šopek s trakom na njeni krsti, pa poklanjam v tiskovni sklad Svobodne Slovenije 40 $.
Kako boleča so dejstva, da slovenski človek umira na tišjih tleh vse zaradi zločinskega komunizma. Kd^j se bo narod v domovini zavedel tega...?
Levstik Vinko
Gorica, Italija , 16. avgusta 1999
Marko kremžar
(5)
GLOBALIZACIJI NA ROB
Od posameznih držav pričakujejo, da se °b vstopu v zveze odpovedo pravicam lastne gospodarske zakonodaje, predvsem pa lastne monetarne politike. Tako pričako-vanje je razumljivo, gledano s stališča velike kontinentalne družbe. Naddržavno odločanje je v takih povezavah niyno. Ni pa jasno, kdo bo ob cikličnih krizah skrbel za s°cialno in kulturno blaginjo številčno in Sospodarsko šibkejših skupnosti, ki v teh bezali živijo.
Odgovor na ta vprašanja in primemo rešitev so dolžni najti politiki in izobraženci preden se država ob vstopu v naddrža-^o skupnost odpove svojim pravicam. Odgovor mora biti vključen v varovalno Zakonodajo, s katero si narodna država ^agotovi tiste pravice, ki so potrebne za Oljenje in rast naroda, kateri jo je priklical v obstoj. Odgovor bi moral biti izražen tudi v narodnem programu, ki naj bi ga izdelali v°dniki ljudstva, dokler je čas.
Konec koncev bo držalo v družbeni Reditvi, ki se poraja na prelomu tisočletja, Prav isto, kar poznamo iz zgodovine pa tudi
Ureditve, ki izginja, in sicer, da ima vsako ^Udstvo, vsako tržišče in tudi vsak narod toliko pravic, kolikor si jih zagotovi in Marnje sam.
KONEC
Pismo iz Slovenije
Tukaj v naši Slovenije se imamo kar po starem. Nikakor se ne moremo znebiti boljševikov. Sicer niso več tako strupeni in nevarni, kot so bili pred samostojnostjo Slovenije, pa bi se jih vseeno radi znebili. Seveda bo to težko, saj smo preveč razdrobljeni po raznih strankah, ki kot take nimajo toliko moči, da bi jih spravili z oblasti. Nesloga nas Slovence že od nekdaj hudo tepe. Poleg te pomanjkljivosti imamo še to smolo, da sp ljudje strašno apatični in je popolnoma vseeno, kdo je na oblasti. Tako bomo na ta način še dolgo imeli rdečo vlado. Sicer pa nam ni hudega, četudi ni taka, kot si jo želimo.
Vseeno imam občutek, da se je veliko spremenilo, tudi na bolje. Naši boljševiki so večinoma postali bogati kapitalisti, saj so si ob odcepitvi od Jugoslavije kar lepo postlali. Pokradli so veliko državnega premoženja. Šopirijo se z lepimi avtomobili in sploh živijo na veliki nogi...
Sodišča kaznnjejo zaenkrat samo „kurje tatove”, od teh tovarišev pa do danes še nobeden ni bil obsojen.
Kaj hočeš, vrana vrani ne izkljnje oči in tako tudi ti tovariši držijo skupaj, kar je vsekakor njihova velika odlika.
Mogoče bo zanimivo tudi to, da sem dobil pred kakšnim mesecem potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. Skoraj nisem mogel verjeti, da se je naša boljševiška oblast toliko ponižala in nas odslej ne imenuje več za izdajalce, ampak smo kar naenkrat žrtve vojnega nasilja. Na podlagi te odločitve mi ni potrebno več plačevati prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zastonj imam zdravila in tudi zdravniško oskrbo. Poleg tega se mi doba, ki sem jo preživel v nemški vojski, šteje v pokojninsko dobo. Vsekakor velika ugodnost, na katero včasih še pomisliti nisem upal in mogel... Tovarišem, ki so v partizanih kradli in pobijali v glavnem le Slovence, te stvari ne gredo preveč v račun, saj smo tako nekdanji nemški vojaki izenačeni s „hrabrimi borci za svobodo slovenskega naroda”.
Podpis v uredništvu
PETERLE O TABORU
Predsednik SKD Lojze Peterle je predstavil jubilejni 10. tabor SKD, ki bo 29. avgusta v Prevaljah na,Koroškem.
Pričakuje, da se ga bo udeležilo okoli 15.000 ljudi. V tednu pred taborom bo stranka na Koroškem pripravila več omizij o problemih v slovenskem političnem prostoru, o družinski in kmetijski politiki ter odnosu med slovensko politiko in sinodo.
Hvala Bogu se je v nedeljo, 8. avgusta prikazalo sonce in nam dovolilo udeležiti se Mladinskega dne v Slomškovem domu. Predsednika sta ob petju obeh himen dvignila zastavi ter vse navzoče povabila k maši.
Ob lepem, sončnem dnevu so se vršile tekme. Dekleta so se pomerila v odbojki, fantje pa v nogometu. Za vse, ki so se približali praznovanju tega Mladinskega dneva'je bila preskrbljena zabava kakor tudi hrana.
Po končanih tekmovanjih in v precej hladni noči smo se na prostem udeležili kulturnega programa. Sprva nas je pozdravil predsednik mladinska organizacije Aleksander Cestnik in nas povabil, naj bi posegli v preteklost in se Opominjali, kako so naši predniki prišli v Argentino. Prišli so praznih rok, kar ni preprečilo, da bi zgradili svoje in slovenske Dmove ter bili zmeraj pripravljeni za delo. Začel je primerjati takratno živahno s sedanjim apatičnem življenjem. Vsak izmed nas naj dobro pomisli, zakaj tolikokrat odrečemo svojo pomoč za skupno delo in kako bi lahko to zboljšali.
Luči so se nenadoma ugasnile in razločen glas nam je v temi razložil vsebino prizora: V današnjem materialističnem svetu je potovanje na razkošni ladji zelo zaželeno. Slovenska ramoška družina si je te avanture zaželela. Zbrala je vse svoje prihranke ter se odločila za potovanje. Ker denarja za kritje stroškov ni bilo zadosti, so se s kapitanom zmenili, da si bodo sami „pridni delavci” plačali vožnjo z delom na ladji.
„Sivi galeb” je že pripravljen, da odplo-ve. Kapitan Magister se predstavi, kot se spodobi, izreče vsakemu potniku dobrodošlico in naroči spretnim mornarjem, naj jih pospremijo v kajute. Turisti se počasi vselijo v ladijske kabine, naraščajniki pa izkoristijo, da do konca počistijo ladjo. Ob skokih in gibih se lotijo dela. Na pomoč priskočijo tudi naraščajnice; premoti pa jih žoga in že so v igri. Nesreča ne počiva, saz!,
razbila se je šipa. Odgovorni kapitan je takoj na svojem mestu, močno jih ošteje in 'mladi znova marši raj o na delo. Z metlami v rokah prihitijo na pomoč fantje in dekleta, a premaga jih želja po zabavi. Med delom in zabavo pride čas za večerjo in sam kapitan povabi potnike k pogrnjenim mizam. Ne samo kuharji, tudi prijazne kelnarice so odgovorne, da vse dobro izpade. Toda odgovorne kuharje zmešajo nagajive natakarice in jih zvabijo, da se zavrtijo ob zvokih glasbe. Da se ne bi potniki dolgočasili, je pripravljena tudi zabava, točka, za katero je poskrbela folklorna skupina.
Po razdelitvi pokalov in zahvali vsem tistim, ki so sodelovali pri organizaciji in pripravi, smo mladi in stari zaplesali ob zvokih modeme glasbe. Tako je ramoška posadka ladje pokazala, da lahko z delom in zabavo pripluje do izbranega pristanišča.
V.G.
Nogometna moštvo Carapachaya
Odbojkarska ekipa s Pristave
V	soboto, 28. avgusta, bo tudi skupna seja sveta SKD in glavnega odbora SLS, na kateri bosta stranki pregledali dosedanje aktivnost združevanja.
JANŠA 0 NAPADU NA NADŠKOFA
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je teden dni „žolčnih in sovražnih odzivov” na javno izrečeno besedo nadškofa Franca Rodeta v pridigi ob prazniku Marijinega
vnebovzetja na Brezjah več kot potrdil točnost njegove ocene o stanju v slovenskem medijskem prostoru. Največji instituciji civilne družbe se zanika njeno pravico, da stališča sploh oblikuje. Tisto, kar je v gnevnih obsodbah slovenske Cerkve najbolj presenetilo, je nesorazmernost v kritiki. Za obsodbe desetih stavkov, ki jih je izrekel predstavnik civilne družbe, so občila porabila na tisoče stavkov kritike, ki je šla mnogokrat preko vsake meje strpnosti.
fiHHMMaBRHHBfaneaMniinMMMiMnMnsra
fcBB—ttBarwai ft-nr aura
Koncert mladih umetnikov
V	soboto, 3. julija smo poslušali v dora-na škofa Rožmana v Slovenski hiši solistični koncert, ki ga je slovenskim rojakom pripravila sopranistka Vera Golob, mlada in uspešna pevka v buenosaireškem glasbe-, nem svetu. Na klavirju jo je spremljal prof. Ivan Vombergar, ki je med nami zelo poznan, a se tudi že uveljavlja med Argentinci. Koncert je pripravila Slovenska kulturna akcija.
Vera Golob je študirala pelje inštitutu Teatra Colon, kjer je v zadnjem letniku; vokalne tehnike se je učila pri bil prof. Omarju Brandanu. Leta 1991 je napravila dopolnilni tečaj (štipendija M.R. Bemberg), ki ga je izvajal mojster Aldo Baldin za pevsko interpretacijo pod pokroviteljstvom Festivales Musicales.
Leta 1993 je naredila poletni tečaj v Teatru Colon v vokalni tehniki, repertoarju in skupinskem petju. Leta 1994 je začela pevsko kariero v »Instituto Superior de Arte del Teatro Colon”. Sestavljala je skupino „Grupo vocal de los Buenos Ayres” s katero je izvajala razne cikluse verskih motetov Faureja in španske renesanse v raznih cerkvah, muzejih in kulturnih središčih v Buenos Airesu. Tudi je izvajala opere „Traviata”, »Čarobna piščal”, »Figaro-va svatba” v Teatro Colonial de Bs. As. itd.
Leta 1994 je sodelovala v zlati dvorani Teatra Colon v „Peer Gynt”, glasbenem radioteatru, ki je uglasbil E. Greeg. V tej dvorani je pela tudi glavno vlogo v Gallup-pyevi operi „11 filosofo di Campagna” v prvi predstavitvi v Južni Ameriki in Mozartovo „Bastian in Bastiana”.
Leta 1995 je sestavljala skupino »La Operata”, s katero je izvajala Rozalindo v Straussovi operi „Netopir” v španščini. Sestavljala je zbor Jnstituto Superior de Arte del Teatro Colon”, s katerim je sodelovala pri operah za otroke „Janko in Metka” (1994) in „Čarobna piščal” (1995) v okviru ciklusa Konex.
Leta 1996 je dobila nagrado na natečaju Belvedere. Izvajala je komorno glasbo, ki jo je pripravil mojster E. Mastronardi z deli skladatelja Resphigija Sodelovala je pri opernih koncertih v Circulo Militar in Alianza Francesa. Pela je glavne vloge v zarzuelah „Por las calles de Madrid” v teatru Astral in „Viva la Verbena” v teatru Avenida. Leta 1997 je bila izbrana kot , južnoameriška polfinalistka na nateč£yu Belvedere in je bila zato na Dunaju pri končni izbitj. Udeležila se je raznih koncertov v ciklusih „Nuestros jovenes cantan 6pera” in »Lirica a la luz de las velas”.
Od leta 1998 sodelvye v stalnem zboru v „Teatro Argentino de La Plata”. Letos se je predstavila s skupino „Juventus Lyrica" v Mozartovi operi „Don Giovanni” v teatru Avenida.
Vera Golob je pranečakinja znane in cenjene operne pevke Frarye Golob, ki je pred 2. svetovno vojno delovala v ljubljanski Operi, po prihodu v Argentino pa v važnih vlogah v „Teatru Colon” in sodelovala tudi na pomembnih prireditvah slovenske skupnosti v Buenos Airesu.
Ivan Vombergar je že od otroških let začel s študyem klavirja in leta 1995 diplomiral kot višji profesor za ta inštrument. V tehniki in interpretaciji ga zadnjih deset let vodi prof. Nilda Somma. Diplomiral je tudi v Instituto Superior de Arte del Teatro Colon kot dirigent in korepetitor oper in zborov. Tam tudi sedaj poučiye. Napravil je zborovski tečaj in tečaj opernih ary. V akademiji Yamaha je pa izdelal izpite četrte in pete stopnje v klavirju, teoriji in orglah.
Sodelvye s spremljavo pri raznih vokalnih in komornih skupin ter pri mašah v slovenski skupnosti. Leta 1992 je spremljal Mladinski zbor iz San Justa na turneji po Sloveniji in leta 1993 in 1998 solista Ani
Rode in Luka Debevca. Solistične koncerte ali pa skupaj z violino je imel na Radio Nacional, v Museo historico, v Moronskem teatru in raznih kulturnih središčih. Leta 1996 je spremljal s klavirjem soliste in zbor ISA-Colon na predstavah opere „Elixir d’amor” v Pringlesu in občinskem teatru v Bahfa Blanca in naslednje leto pa v mestu Azul in v teatru Pairo v Banfieldu. Zadnja leta spremlja s klavirjem vaje zbora „Lagun Onak”, s katerim je pripravil opero „Goyes-cas”, ki je uglasbil Granados, Berliozovo Slavnostno mašo, Izrael v Egiptu in Mesija od Hendla, Haydnovo “The creation” in Dvoržakovo mašo v D-duru. .To zadnjo tudi spremljal z orglami v cerkvah Ssmo. Sacramento in v San Isidro. Sedaj pripravlja Haendlov „Messias”.
Kot korepetitor, notranji mojster, šepe-talec ali pianist je spremljal opere „Elixir d’amor” v Colonu, „Figarova svatba” v teatru Roma v Avellanedi in na ekonomski fakulteti, „La finta gardiniera” v C.E.T.Colon in v muzeju „Larreta”, „Cossi fan tutte” v C.E.T. Colon, „Janko in Metka” v Calamuchiti, v Embalse Rio Tercero, in v mestu Quilmes ter ..Seviljski brivec” v San Martinu in v Colonu.
Kot direktor in pianist je leta 1996 pripravil v CCG San Martin opero „Hin und Ziirich”, leta '97 „Janko in Metka”, »Tann-hauser” in „Sevi]jski brivec” v fundaciji Kafh ter dejanja oper »La Boheme” in »Mme. Butterfly” v C.E.T. Colon.
V	slovenski skupnosti že od leta 1986 vsako leto sodeliye na glasbenem festivalu s samostojnim nastopom in spremljanjem pevcev. Leta 1996 je spremljal soliste Bernardo, Veroniko in Marka Finka na duhovnem koncertu, ki ga je pripravila Slovenska kulturna akcija v cerkvi Marije Pomagaj.
Leta 1997 je dobil srebrno Gallusovo značko za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Pred slovenskimi ljubitelji glasbe sta mlada umetnika predstavila izbrane operne arije ter komorne in narodne pesmi, ki so poslušalce navdušile. V mladi dosedaj nam še nepoznani umetnici smo odkrili krasen in močan glas, odlično tehniko ter globok občutek in izraz besedila. Gotovo je Vera Golob na odlični poti, da doseže visoko glasbeno mesto v Argentini in svetu. Ravno tako pianist Ivan Vombergar. Spominjamo se, kako je že pred več leti nenadoma zablestel na mladinskem festivalu. Od tedaj se povzperya više in više ter kot solist ali korepetiror ali pianist pri operah v Colonu, svetovnem glasbenem svetišču, dosega uspehe. Niyno bi bilo, da gre še naprej študirat v svet.
Naj.navedem na kratko spored, kakor sta ga podala na spremnem listu:
Nebbie (Respighi), Kak mi\je bol na (op. 21, N° 12 Rachmaninoff), Mešičku (Russalka - Dvoržak), Io son 1'umile ancella
„Nadškof Rode ostro napadel državo
93
Nič ni bilo prepuščeno naključju: niti dan (Marijino vnebovzetje), niti kraj (bazilika Marije Pomagaj na Brezjah), niti vsebina sporočila ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta. To je bila prava pravcata obsodba ideologij, ki označujejo delovanje države, in medijev, ostra graja t.i. liberalističnega ateizma. Od osamosvojitve Slovenije pa vse do danes je bilo prvič, da je kak visok predstavnik slovenske Cerkve izrekel tako ostre besede proti državi in njenim institucijam, piše Mauro Manzin v tržaškem dnevniku II Piccolu dne 17. avgusta pod gornjim naslovom.
Metropolit Rode pri izražanju svojih misli ni ovinkaril. Svojo trditev, da se je Cerkev v Sloveniji znašla v »nenavadnem paradoksu”, je ponazoril z besedami, da ji ne dovolijo opravljati njenega poslanstva in da jo pri tem ovirajo in potiskajo na rob družbenega življenja. Odkrito je obtožil tudi tisk, ki da je najboljše oroclje ateistične ideologije konec drugega tisočletja.
Gre za težko anatemo, ki sproža števila vprašanja v političnem poletju in ki naj bi potrdila neke vrste ..revolucijo” v slovenskem sistemu z nastankom bipolarnosti med desno in levo sredino. Komentator ob tem poudarja, da „so katoliške sile v upadanju” in da skuša Peterletova SKD izkoristiti zvezo z ljudsko stranko Marjana Podobnika, človeka, ki s svojo izraženo katoliško vero in družinskimi vrednotami utegne postati oseba, v katero začenja upirati pogled slovenska Cerkev. To sporočilo pa zanesljivo ne bo všeč Drnovškovim liberalnim demokratom, ki so v zadnjerfi času uspeli dobiti glasove tudi med slovenskimi katoliki. Skratka, napoveduje se globalna politična ..bitka”, v kateri tudi udarci niso izključeni.
Manzin se je dotaknil tudi bližnjega papeževega obiska v Mariboru. Poudarja,
(Adrianna Lecouvreur - Cilea), Ave Maria (Desdemona - Otello - Verdi), Pleurez! (Chi-mčne - Le Cid - J. Massenet), My man's gone now (Serena - Porgy and Bess -Gershwin), Tu che di gel (Liu - Turandot -Puccini), Quando me 'n vo' (Mussetta - La Boheme - Puccini), O mio babbino caro (Lauretta - Gianni Schicchi - Puccini), Je dis que rien (Micaela - Carmen - Bizet), Non ti scordar di me (Italianska narodna); Cancion del carretero (C. Lopez Buchar-do), in slovenske Nmav čez izaro (prir. M. Tomc), Slepec (prir. J. Pavčič) ter Pojdem v rute (prir. M. Tomc)
Veseli smo teh dveh mladih umetnikov, ki jima želimo veliko uspeha. Upamo, da ju bomo kmalu spet slišali z novimi umetninami.
TD
da to ne bo državniški obisk, saj bo papež le razglasil škofa Slomška za blaženega, s predsednikom Kučanom pa se bo srečal samo v salonu za pomembne obiske na letališču nekaj minut pred odhodom v Rim-Veliko jih v tem vidi zelo jasno znamenje: Vatikan hoče na ta način stigmatizirati pat položaj, v katerem so se znašli odnosi med Cerkvijo in državo zaradi nevračanja nepremičnin. Ni pa tudi naključje, sklene komentator, da je papež leta 1996 Slovenijo označil za »deželo tisočih zvonikov”. Tedaj je ta izjava zvenela poetično, danes pa imajo tudi te besede drugačen pomen.
Sprejem kardinala Ambrožiča
Nad. s 1. str.
požrtvovalnosti, dela in skrbi za usodo sočloveka in njegovo duševno in družbeno srečo. V imenu Zedinjene Slovenije, naše krovne organizacije, v imenu vse slovenske skupnosti, Vam izrekam prisrčno dobrodošlico. Želim Vam, da bi se med nami prijetno počutili. Izražam upanje, da se bomo medMbojno spoznali in obogatili. Gospod kardinal, danes ste prišli * našo hišo, naš skupni dom, že dolgo pa imate ljubeč prostor v naših srcih. ”
Pri pozdravnem srečanju je bil prisoten tudi opoln. minister na veleposlaništva Tomaž Kunsterlj.
Sledil je krajši kulturni program, ko je otroški zborček ZS pod vodstvom Marte Selan in z orgelsko spremljavo prof. Ivana Vombergarja živahno zapel tri slovenske pesmi, ki jih je natančno, zelo navdušeno in brezhibno pripravil. Nato se je kardinal še slikal z zborčkom.
Končno je pozdravil navzoče in vso našo skupnost sam kardinal. Med drugim se je spominjal na stike, ki jih je imel s Slovenci iz Argentine še v Evropi, ko je študiral; dobiva naše publikacije, Svobodno Slovenijo itd. Imenoval nas je »vodstvena skupina med izseljenci” zaradi naše organiziranosti in delovanja. Zato je hotel na lastne oči videti, kako živimo. Obenem pa je prišel še obiskat sošolce; ki jih že 50 let ni videl.
Nato se je kardinal Ambrožič zadržal še precej časa v pogovorih s starimi znanci m drugimi prisotnimi pri prigrizku, ki so ga pripravile članice Zveze slovenskih mater in žena.
Drugi dan, v soboto, je posvetil našim šolam. Dopoldan se je srečal z osnovnošolskimi otroki, popoldan pa s srednješolskim tečajem. Za kosilo je obiskal rojake v Našem domu v San Justo. Najprej ga J® pozdravila predsednica Mici Malavašiči nato pa so recitirali otroci in zapel Mladinski pevski zbor. Zvečer pa je predaval Pn Slovenski kulturni akciji v mali dvoran) Slovenske hiše o sekularizaciji. Pozdravil ga je predsednik SKA arh. Marjan Eiletz-rojaki pa so popolnoma napolnili dvoran0 in z zanimanjem poslušali ryegovo prodorno predavanje; tudi je sledilo več vprašanji na katera je obširno in jasno odgovarjal-
V	nedeljo zjutraj je imel slovesno mašo v Slovenski vasi v Lanusu, kjer so lazarist1 obhajali 40 letnico cerkve Marije Kraljic®’ Po kosilu pri družini Dimnik je pohitel romarsko cerkev v Lourdesu, kjer je ‘vodi* somaševanje in romarsko pobožnost, katere se je udeležilo veliko število starih m novih naseljencev.
Zvečer pa je obiskal slovenski dom v San Martinu in tamkajšnje rojake, ki so nlU priredili lep sprejem in ga povabili °a večerjo.
'"'mw
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
VRHNIKA - Cankarjev dom na Vrhniki v Poletnih mesecih prireja tudi vodene oglede Barja, tako za „pešce” kot za izletnike na kolesih; ogled naravnega rezervata Mali plac v Bevkah, kjer je še ohranjeno šotno-Wahovno barje, je povezano z ogledom naravnega spomenika Kuclerjev kamnolom. Mali plac je približno 2000 m2 veliko močvirje na območju osamelca Kostanjevica v krajevni skupnosti Bevke. Na vrhniškem območju si je v poletnih mesecih mogoče ogledati še Cankarjevo spominsko sobo na Klancu in galerijo Kašča v Verdu, kjer je na ogled stalna razstava fotografij likovnih del slikarja Jožefa Petkovška.
LJUBLJANA - Svetovni zbor mladih (WYC), ki je konec julija pod vodstvom dveh dirigentov vadil svoj spored v Ljubljani, v zavodu sv. Stanislava, je začetek avgusta začel koncertno turnejo po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Nemčiji. Eden najbolj uglednih vokalnih sestavov na svetu se je z izborom pripravljenega sporeda, v katerem pa so tudi skladbe J. Gallusa, Damijana Močnika ter improvizacija na slovensko narodno Pa se sliš’, predstavil tudi v ljubljanski dvorani Union, ki je znana po dobri akustiki. Svetovni zbor mladih, ki mu Je organizacija Unesco podelila laskav na-2>v ambasadorja dobre volje, deluje pod °kriljem Mednarodne zveze za zborovsko Slasbo in Mednarodne zveze Glasbene mladine, organizacijski sedež pa ima v belgijskem mestu Namur.
LJUBLJANA - Že vsak peti Slovenec Uporablja enega od obeh Mobitelovih omizij. Omenjeni operater mobilne telefonije Je te dni v svoje omrežje vključil že 400.000. Naročnika. Delež uporabnikov Mobitelovih °mrežij na 100 prebivalcev s tem znaša že več kot 20%. V omrežju Mobitel GSM tako telefonira že 173.327 rednih naročnikov, 162.604 uporabnikov sistema predplačane-ga telefoniranja Mobi in 21.873 naročnikov Ponudnikov storitev Debitela. V analognem omrežju pa ima Mobitel 42.532 naročnikov'.
TOLMIN/KOBARID - Gornje Posočje je v noči s torka, 10. avgusta, na sredo zajelo hudo neurje z vetrom in ponekod tudi točo, kije povzročilo precejšne težave v prometu *n v oskrbi z električno energijo. Novogori-
ško cestno podjetje je sicer ovire s cestišča odstranilo že ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Močan veter in udari strele so povzročili lomljenje vej in ruvanje dreves, ki so padala na cestišča, tam pa so bili tudi nanosi kamenja in blata. Zaradi tega so bile zaprte ceste Bovec - Trenta, Trenta - Vršič ter Tolmin - Idrija, kjer je do zastojev prihajalo med Slapom ob Idrijci in Dolenjo Trebušo. Neurje je veliko težav povzročilo tudi na področju oskrbe z električno energijo.
LJUBLJANA - V Ljubljani na Slovenski cesti je ob vhodu v svojo največjo enoto Abanka usposobila prvi bankomat, ki sprejema kartice Visa. Za dvig gotovine s kartico Visa je trenutno moč usposobiti le novejše IBM bankomate.
LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo junija 873.537 aktivnih prebivalcev, od teh je bilo delovno aktivnih 756.631 prebivalcev, kar je za 0,3 odstotka več kot maja in za 0,8 odstotka več kot junija lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala 13,4 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke mai\j kot mesec poprej.
RADOVLJICA - 17. festival stare glasbe Radovljica si je ameriški basbaritonist in skladatelj Nicholas Isherwood, ki umetniško deluje največ v Evropi, izbral za krst svoje izvirne monodične skladbe Tyantra; posvetil jo je Tjaši Kranjc, umetniški voditeljici radovljiškega festivala. Pevec se je pri izvedbi spremljal na brenkalu tanpura. Isherwood je imel v radovljiški graščini predavanje o zgodovini in razvoju monodi-je v Evropi. Monodija je bila ena najbolj cvetočih glasbenih oblik ob koncu renesanse in začetku baroka. Pevci in lutenisti so skladali pesmi, jih pogosto sami peli in se pri tem spremljali na brenkalih in čembalu.
MOJSTRANA - V neurju, ki je v noči na torek, 16. zajelo skoraj vso Slovenijo, je na cesto med Mojstrano in dolino Vrat zgrmelo več kot dva tisoč kubikov peska in zemlje. Po poročanju Radia Slovenije so zasuti del ceste toliko usposobili, da je lahko deset ujetih avtomobilov v Vratih odpeljalo s parkirnega prostora pred Aljaževim domom, cesta pa za zdaj ostaja še zaprta.
HECHTEL, Belgija - Slovenska atletii\ja želena Javornik je na atletskem mitingu Postavila nov državni rekord v teku na 5-000 metrov. Z izidom 15:15,40 je kar za ^2,10 sekunde popravila lasten rekord, dolžen lani na evropskem pokalu v St. Peter-sburgu ter osvojila 3. mesto. Z rekordom je Javornikova izpolnila tudi normo za nastop na SP v Sevilli in OI v Sydneyju.
ZAGREB, Hrvaška - Slovenski športniki na 2. vojaških igrah osvojili več medalj. Judu je bila v kategoriji do 63 kilogramov ^3ša Sraka srebrna; v finalu je izgubila z dobitnico bronastega odličja na olimpijskih *§rah v Atlanti Kitajko Xiang Bo. Plavalec Ure Bučar je v reševai\ju iz vode, disciplini 200 metrov z ovirami, postavil nov svetovni ^°jaški rekord (2:02,53) in seveda zmagal, lavalka Metka Sparavec je na 50 metrov btno s časom 29,46 zasedla prvo mesto in gojila naslov svetovne vojaške prvakinje, ^etka Sparavec je bila najboljša tudi na 50 Petrov delfin, s časom 27,81 je le za 14 st°tink zaostala za svojim državnim rekordom. - Vnovič je bila uspešna plavalka Na-^a Kejžar, ki je na 100 m prsno (1:11,90) °Svojila bron in svojo zbirko medalj v ^Srebu povečala na tri, skupno število plavalnih medalj na osem. V plavaiyu je Otopila tudi ženska štafeta na 4 x 100 m
„Kar je v teh gorah posebna moč, o kateri mi nimamo nikakega pojma; luč, ki z lesketajočih se snežišč sveti v ljudi, kateri se iz vsakdai\josti dvigajo v čarobno naročje planinskega sveta” (Mirko - „Luč z gora”).
Borbo in zmago plemenitosti nad pokvarjenostjo velemesta nam prikazuje VELIČASTNA DRAMA
LUČ Z GORA
ki jo priredi „Slovenska fantovska zveza” dne 28. avgusta 1949 v veliki dvorani „San Jose”, Azcuenaga 154 ob petih popoldne. Blagajna je odprta eno uro pred predstavo.
PARAGUAY
Bella Vista, 2. avgusta
Iz dna srca se vam zahvaljujem za poslano knjigo „Čma maša”. Ni mi znano, kdo mi jo je poslal, zato se poslužujem Vas, gospod urednik, in potom Vas izročam svojo zahvalo osebi, ki mi jo je poslala in mi s pošiljko naredila tako veliko veselje.
S s. prednico, ki je doma z Vodic, rada prebirava neprecenljive poezije. Meni se zdi, da šele sedaj nekoliko čutim goije, ki ste ga Vi novodošli Slovenci morali prestati in ki ga še prestajate in trpijo vsi, ki so doma ostali. Ponovno se prav iskreno zahvaljujem in pošiljam vsem Slovencem iz vročega Paraguaya tople pozdrave.
S.M.V.
SLOVENSKO ŽEGNANJE
V	BS. AIRESU
V	nedeljo, 21. avgusta je bilo eno leto, odkar imamo Slovenci v Capitalu skupno slov. mašo pri Salezijancih na Calle Belgra-no. Ob obletnici tega dogodka je bila peta šv. maša, pri kateri je pel pevski zbor Gallus. Vso nabirko tega dne v cerkvi je pa slov. dušno pastirstvo podarilo kot znak skromne zahvale za vso veliko naklonjenost gg. Salezijancem, ki so nam za slov. maše in ostale verske pobožnosti radi odstopili svojo kapelo.
Svobodna Slovenija, št. 34;
25. avgusta 1949
Slovenija moja dežela
Bajta na Veliki Planini
Slovenski kmetje so včasih težko obdelovali svojo zemljo, ki v Sloveniji ni najboljša, prav tako pa so s težavo gojili živino. Da je ta prišla poleti do dobre krme, so jo gonili na planino, kjer si je lahko poiskala sočne gorske trave. Z i\jo so odhajali pastirji in planšarice, ki so pazili nanjo, molzli krave in delali sir ali pošiljali mleko v dolino. Na jesen so se vrnili v dolino in je živina prezimila v hlevih.
Posebnost med pastirskimi bivališči v planinskem svetu predstavlja velikopla-ninska „bajta”. Gre za razvito obliko pastirskega bivališča, ki pod široko streho združuje bivališče za pastirja in hlev za živino. Obzidana je s kamnitim zidom „na
SLOVENIJA
»«)«	t:	A-OO
n* Veliki pUnnlni o II
suho”, sicer pa je v celoti stesana iz smrekovega lesa. Pod ovalno oziroma elipsoidno, skoraj do tal segajočo slamnato streho je pravokotno pastirjevo bivališče z ognjiščem in pogradom, obdaja pa ga odprt ovalni hlev.
Številne gradbene podrobnosti in zasnova velikoplanins-ke pastirske bajte sta navedla raziskovalce k sklepanju o bivalnih in gradbenih razmerah v najstarejših obdobjih zgodovinskega razvoja. Nekoč pastirsko naselje se je po drugi svetovni vojni spremenilo še v turistično, ki pa je prav zaradi načrtovanja svoje sodobne pojavnosti iz zasnov dediščine tudi eno redkih, ki se nam ga ni treba sramovati.
mešano in bila šesta, Jure Bučar pa je bil na 1500 m prosto osmi. Igor Primc je bil v metu diska drugi, atletsko medaljo pa je Sloveniji s tretjim mestom v teku na 5000 m priborila tudi Helena Javornik. Zmagala je tudi v teku na 1.500 metrov z novim državnim rekordom (4:07,34). Sicer pa je Slovenija v hrvaški prestolnici osvojila 15 odličij, od tega sedem zlatih, štiri srebrne, in štiri bronaste.
GATESHEAD, Velika Britanija^- Nekdanji slovenski atlet Branko Vivod je na veteranskem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo v skoku v višino. Vivod, ki je nastopil v konkurenci atletov starih med 55 in 60 let, je preskočil 170 cm. Srebro osvojila še Slavica Poznič v teku na 2000 metrov z ovirami.
AUGRABIES FALLS, Južna Afrika - Slovenska reprezentanca v raftingu je na svetovnem prvenstvu ubranila naslov svetovnih prvakov v spustu. V skupnem seštevku je Slovenija osvojila 818 točk ter že šestič zapored osvojila naslov prvakov.
DOMŽALE - Mlada slovenska nogometna reprezentanca (do 21 let) je v 7. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Domžalah s 3:1 (1:0) premagala vrstnike iz Albanije. Za Slovenijo sta zadela Pekič (21., 59.) in Lavrič (56.), za goste pa Arberi
18. čipkarski festival v Idriji
V	Idryi so tudi letos pripravili tradicionalni čipkarski festival, že osemnajsti po vrsti. Otvoritvena slovesnost je potekala v znamenju zgodovinske povesti Franca Jakliča Ob srebrnem studencu. Osrednja prireditev je bilo nedeljsko tekmovanje za otroke in odrasle v klekljanju, na katerega se je prijavilo 80 otrok, starih od pet do petnajst let, in približno enako število odraslih, med njimi 34 klekljaric tudi iz Nizozemske. Med odraslimi je v tehniki izdelave idrijskega risa s sukanim risom zmagala Viktorija Česnik iz Šebrelj, v zahtevnejši tehniki idrijskega risa s kantu rožico pa Marija Sokljič iz Železnikov. Gostje iz Nozozemske pa so enak vzorec izdelovale s svojimi blazinami in požele veliko zanimanje med občinstvom in bile s strani organizatorjev deležne posebnega priznanja. Bogato festi-
oaam
**
valsko dogajanje sta z gostujočimi razstavami obogatili tudi združenje danskih in nizozemskih klekljaric in posvetovanje o prepoznavanju starih čipk, Metka Tratnik pa je predstavila knjigo Idrijske čipke.
Ob tradicionalni razstavi, na kateri se predstavljajo gojenke idrijske čipkarske šole, so se predstavile tudi udeleženke kle-kljarskih delavnic, ki so jih v prejšnjih letih obiskovale v Idriji in kasneje pridobljeno znanje posredovale novim rodovom.
Osebne novice
Rojstvo: Družino cont. Gregorja Hribarja in lic. Sonje Tomazin je razveselil sinček Roman.
Čestitamo!
Smrti: Umrli so Pavel Verbič (56) v Moronu, Ferdinand Gorjup (75) v Ezeizi, Juta Stransky roj. Ecker (80) v Buenos Airesu in Ernesta Vuk (86).
Naj počivajo v miru!
44.SLOVENSKI DAN
19. SEPTEMBRA V SLOMŠKOVEM DOMU
0) TJ
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Mali oglasi \
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomo-' bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do. 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, '2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar , Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 46563653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob
sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
SOBOTA, 28. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert ob predstavitvi CD plošče Mladinskega pevskega zbora San Justo v Slovenski hiši ob 20. pod okriljem SKA. NEDELJA, 29. avgusta:
Mladinski dan v Carapachayu. Celodnevna prireditev.
27. obletnica Rožmanovega doma: sv. maša za pokojne člane in dobrotnike, nato skupno kosilo ter razstava slikarja Milana Volovška.
V	Mendozi 50. obletnica Društva Slovencev.
Rožmanov dom praznuje v nedeljo, 29. avgusta 1999
27-letnico odprtja in blagoslovitve nove stavbe doma
(kjer so že živeli prvi stanovalci)
ob 11,30 sv. maša za rajne dobrotnike nato skupno kosilo (pribor prinesite s seboj)
Istočasno bo v Domu umetniška razstava znanega slikarja Milana Volovška.
Vsi rojaki iskreno vabljeni!
Mladina Našega doma vabi na
38. MLADINSKI DAN
v nedeljo, 12. septembra 1999
- ob 8,00 sv. maša v stolnici
- ob 9,15 začetek tekmovanj
- ob 13,00 kosilo
- ob 19,30 kulturni program
Prosta zabava ob zvokih „Slovenskega ansambla”. K(jub slabemu vremenu vas pričakujemo! Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo
Mladinski pevski zbor San Justo
KONCERT
ob predstavitvi CD plošče
Odmevi
izpod Andov
Sobota, 28. avgusta, ob 20. uri v dvorani „škof Rožman" v Slovenski hiši pod okriljem Slovenske kulturne akcije
SOBOTA, 4. septembra 33. dan Zveze Slovenskih mater in žena. Sv. maša ob 17. uri, nato srečanje. 40-letnica šole Josipa Jurčiča. NEDELJA, 5. septembra: Spominska proslava v spomin generala Rupnika, in dr. Hacina ter njune sodelavce ob 9.30 v Slovenski hiši.
Roditeljski sestanek v San Martinu po sv. maši. Govor Tineta Debeljaka o Slomšku kot šolniku.
29. mladinski dan na Pristavi.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
23.	avgusta 1999
1 dolar	184,30 SIT tolarjev
1 marka	100,62 SIT tolarjev
100 lir	10,16 SIT tolarjev
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
'za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Poravnajte naročnino!
SDO
SFZ
29
mladinski dan na Pristavi
V nedeljo, 5. septembra
9.45: začetek tekmovanj 11.15: dviganje zastav 11.30: mladinska sv. maoa 13.00: skupno kosilo 18.00: kulturni program: igra M. Gaserja “Pri rdečem jelenu41 Sledi prosta zabava
Ključ do uspeha je v vaših rokah. Ujemite lepo priložnost in pridružite se uspešnim! SLOGA vam daje lepe možnosti
Ugodne in donosne naloge, hitra posojila, lepe socialne podpore in nagrade ter še mnogo drugih ugodnosti! Vaša prisotnost nam je vedno dobrodošla.
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC!
t
“Blagor njim,
ki počivajo v Tvoji najsvetejši volji...' (sv. Frančišek Asiški)
V	globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil naš predragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
Rajko Urbančič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v bolezni obiskali in nas spremljali v težkih trenutkih, vsem, ki ste ga kropili, podarili cvetje in zary molili.
Posebna zahvala dušnim pastirjem, msgr. Rodetu, p. Kukoviči, prelatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti in vodstvo pogreba, ter žup. Tonetu Bidovcu za podelitev zakramenta svetega maziljenja, za molitve ob krsti in pogrebno sveto mašo, kakor tudi g. Mirku Grbcu za somaševanje.
Žalujoči:
žena Francka roj. Bergant;
sinovi: Jože z ženo Vilmo, Emil z ženo Marie Estelle, Marjan z ženo Romino, Ivo z ženo Klavdijo in Damjan; hčerke: Marta z možem Feliksom, Ana z možem Marjanom in Sašika;
vnuki: Marjan, Andrejka, Zofija, Viktorija, Cecilija, Monika, Erik, Matjaž, Valerija, Bojan, Anja, Ivo, Kamila, Paula, Natalija in Marija Kristina; bratje: Bogo, Slavko in Vinko z družinami; sestra Milena Poberšnik z družino;
svaki: Mirko, Peter in Tone Bergant z družinami, Janez Jereb
z družino.
Buenos Aires, Bariloche, Čatež pod Zaplazom, Moravče, Ljubljana,
St. Catharines-Kanada.