116. številka. Ljubljana, v petek 23. maja 1902. XXXV. leto. Isbaja vsak dan zvečer, lzunBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemata s* avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden meeeo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 23 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko veC, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6s se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnišlvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. .Narodna tiskarna" telefon št. 85. V smislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se občni zbor delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 25. maja 1902 ob 11. uri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne''. Dnevni reci: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za leto 1901. 3. Nasvet upravnega odbora o izpla-čanju dividende. 4. Dopolnilna volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. Opomnja: § 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Dva carja na Ruskem. (Kdo je višji gospod v Rusiji kakor car ?) V Rusiji se javijo semintja precej vznemirjujoče prikazni. Samodrštvo sicer ukroti za nekaj časa vsak tak pojav, a če se da tisto vse vzdržati dlje časa, je pač dvomljivo. Z vprašanjem, ki srno ga zapisali na čelo temu članku, se pa je te dni bavil list »H romadskij H o 1 o s« (glasilo ukrajinsko-ruske radikalne stranke), ki izhaja v Galiciji. Svoja poročila in data zajema baje naravnost iz »tajnih odlokov in ukazov ruske vlade«, torej gotovo iz jako zanesljivega vira. Iz tega lista posnemamo naslednje: Življenje ruskega kmetijskega ljudstva pomeni življenje v revščini, trpljenju, pred vsem pa v neprestani lakoti. Glad — se zove drugi ruski car. Ta vlada skoro celih 100 let ter uničuje kakor ca-rizem ruske poljedelce. Od leta 1802 do 1902 je bilo v Rusiji 50 nerodovitnih let — to je v istini nekaj groznega, zakaj glad se je včasi razširjeval po več guber-nijah. In teh petdeset let lakote v enem stoletju pomeni za mužika dolgo dobo trpljenja, nepopisnih boleznij, preranih smrtij in morje solza. To pomeni, da mužik in njegovi, dočim se ob dobri letini še na pol ne nasitijo, drugo leto morajo več mesecev zaporedoma jesti pleve, in če še teh ni, skorjo dreves. To pomeni, da lačno rusko prebivalstvo mora vsled lakote strašno izumirati. Oglejmo si torej statistiko nerodovitnih let v preteklem stoletju: Leta 1804. je bila lakota v severni in v severno - zahodni Rusiji, leta 1805. v južni Rusiji, v 1. 1807 in 1808 v severno-zahodni Rusiji. L. 1809. je trpinčila lakota celo Finlandijo, leta 1812. je razsajala v srednji Rusiji in daljni Sibiriji. L. 1828. pa ni nič obrodilo v zahodnji in severno-zahodnji Rusiji. Od 1. 1839. do 1846. se je lakota vračala vsako leto in sicer v 25 gubernijah, med drugimi tudi v Ukrajini. Od L 1848. do 1850. je glad obiska-val najčeščeje 15 »črnozemeljskih« gu-bernij. Leta 1851. je divjala lakota v zahodnji Rusiji. L. 1855. pa se je polastila 15 gubernij. Od 1. 1867. pa imamo že natančnejša poročila in data. Leta 1867. in 1868. sta razsajali lakota in slaba letina v 11 gubernijah, t. j. na prostoru 982 000 km*, v katerih je stradalo 8;870.000 ljudij. Nato je prišel tako imenovani Samarski glad 1. 1872. in 1873., ki se je jako široko raztegoval. Ime je podedoval po Samarski guberniji, v kateri je zapustil najhujše sledove. L. 1880 je stradalo v 10 gubernijah na prostoru 990 000 km2 štirinajst milijonov ljudi. Leta 1883. je bila lakota v 6 gubernijah, leta 1885. v osmerih. Od tistega časa pa se groze lakote strašno ponavijajo! L. 1891. je strahovito stradalo v ti ideseterih evropskih in azijskih gubernijah vseh skupaj 54 milijonov ljudi na prostoru 5,940.000 km2, kar meri več kakor polovica Evrope! L. 1892. je razsajala lakota v 15 gubernijah na prostoru 1,254 000 kma s 30 milijoni prebivalcev. Treba še omeniti, da se slaba letina prikazuje po največ v onih gubernijah, v katerih so še primeroma najboljša tla, tako imenovano »črnozemlje«. Od leta 1893. pa smo že pri vladanju sedanjega carja Nikolaja II. Ko je nastopil carski prestol, je vzkliknil, da je to slišal ves svet, da ne bo ničesar p r e -drugačil, temveč da bo hodil po stopinjah svojega očeta — in je tudi šel. Za njegovega carje-vanja se lakota takorekoč ne seli več z Ruskega in vsako drugo leto je hujše od prvega. L. 1897. je razgrajala lakota na prostoru 1,780.000 km» s 37,500 00 prebivalci. L. 1898. je zopet trpinčila lakota 12 gubernij v razsežnosti 1.307.000 km2 s 25 milijoni ljudi. L. 1899. se je nastanila lakota v Kersonski, Tavrijski in Bessa-rabski guberniji in 1. 1900 se je razun v tistih razširila tudi v Kijevski in Podilski in v največjem delu azijskih dežel. In v sedanjem času razsaja po Rusiji strahovita, dozdaj še neslišana lakota. Sama vlada je ne more zamol-čati. Že v začetku 1. 1901 je naznanjala vlada, da je v 12 gubernijah nastala lakota in pozneje v jeseni je vlada že povedala, da lakota razsaja že v 19 gubernijah na prostoru 7,220.000 km3 s prebivalstvom 40 milijonov duš. Ta prostor je večji, kakor 2 3 cele Evrope! V decembru 1901 je stradalo po vladnem poročilu 54 milijonov prebivalcev v 33 gubernijah in v polovici januvarja 1902 naznanja poljedelsko ministrstvo, da je lakota v 60 gube r n i j a h. To so resnične razmere o ruski lakoti, tako resnične, da ruska vlada ne taji (in ona rada zatajuje) niti ene besede ne, kajti ta data so vzeta iz ruskih uradnih spisov. Pa poglejmo še, kakšno je ljudstvo pri takih razmerah, kakšno jo njegovo življenje? Ako se ni letina dobro obnesla, začenja zimski čas in kmetijsko ljudstvo se pripravlja za zimski počitek — lačno. Živino so prodali oderuhom takorekoč zastonj, da ne pogine lakote pred očmi svojih gospodarjev. Iz lakote nastanejo razne in nalezljive belezni. Pojavi se legar iz lakote in pred vsem prav iz lakote izvirajoča bolezen skorbut. To je strahovita bolezen. Dlesne in nebo začnejo gniti, zobje in lasje izpadajo. Človek občuti po celem telesu bodljaje, na kožo in v telesne organe se izliva kri, kajti stene žil so pokvarjene. Kri teče iz ust, nosa, oči in ljudstvo umira in nima še moči ne k obupnemu klicanju za pomoč. In na tak način gine v Rusiji na tisoče mladih in starih kmetov; otroci gni-jejo v naročju mater, matere žive gnijejo na golih tleh in še slame nimajo za steljo. Oče vse to gleda ves obupan in čaka enake usode. Ali ni to pravi pekel? Poslušajmo še, kaj je videl višji ruski uradnik, ko je potoval po Saratov-ski guberniji: »Pripeljal sem se v C, bilo je — 303 R. Velika cesta se je vila skozi vasi kakor skozi kraljevstvo smrti. Dim se vzdiguje komaj iz vsakega desetega dimnika. Ljudje se zbirajo v zaduhle sobe z živino, ogrevajo se medsebojno z lastno toploto — drv nimajo. Tople hrane nimajo — legar razsaja povsod, nekatere vasi so podobne pogoriščem. Slamo raz streh so strgali ter dali živini, gola rebra vidiš na strehah. A tudi živine nimajo veliko. Včasi srečaš suho kljuse, ki je bolj podobno strašilu nego konju, upreženo v sani; na saneh leže nekoliko bledih, izstradanih ctrok in poleg njih se vleče lačen mužik s svojo ženo. Tu se je napotila cela rodbina, da bo beračila — toda kje, pri kom? Pa to je še aristokracija. Večina je že pozabila, da je imela kedaj živino in peš gre v daljni svet na »božij promysel« (beračit). Pomoči ni od nikod pričakovati.t< * LISTEK. Odpuščam ji. .. Spisal Francois Coppe Ljuba sestra! Ravnokar sem ti brzojavi!. Ne vem sicer, kdaj pride poročilo do Tebe, ker je zveza med Parizom in Majnugo skoro gotovo slaba. Upam pa, da izveš vsaj jutri o materinem zdravju in se pomiriš. Mislim, da se je skoro utola-žila zaradi groznega udarca, ki ga je prizadela očetova smrt. Davi smo jo komaj pripravili, da je nekaj užila; tri dni je živela ob samem sladoledu, katerega je pila iz velikega kozarca. Kot mali otroci ga je držala z obema rokama . . . Da bi videla te uboge ročice! . . . kako so upale in kako se ji treso! . . . Ravnokar je zaspala. Uporabljajo to priliko, Ti opišem podrobnosti, katerih Ti brzojavnim potom nisem mogel sporočiti. Zadnjo nedeljo zjutraj je šel papa ponavadi z doma. Odkar se je gospa pl. Har-mont ločila od svojega moža, je redno pri nji zajutrkoval in obedoval. Prihajal je pozno v noč domov. Mama ga je pričakovala in jaz njo, da sem jo pregovarjal, naj se vsaj odene s plaščem. Saj sama veš, kako slabotna je in kako jo nadleguje kašelj. Med dolgotrajnimi urami, ko sva pri čakovala papa, mi je vedno govorila o njem, vedno z isto nežnostjo in ljubeznijo kot sicer. Kako je mogoče tako ljubiti človeka, ki nas nič več ne ljubi? Kako čudovito je človeško srce, da še upa in ljubi, ko bi si moglo misliti, da je vse brez vspeha. »Tvoj oče se naveliča te zveze kot se je naveličal marsičesa drugega in se zopet povrne k meni; kajti blag je«. Imela ga je za dobrega. Bila je slepa in ni hotela videti, s kakim zasramova-njem ga je navdajala njena molčečnost in trpljenje. Ko sem molčal, pripovedovala mi je o miloščinah, katere je skazal, in o njegovih dobrotah . . . Tak mož ne more biti slabega srca. Kako neki? Proti vsem naj bode usmiljen, le proti nji ne, proti materi njegovih otrok? To se ne da misliti! — Ni privolila v ločitev. Hotela mu je biti zavetje, kamor bi se zatekel izgubljenec, kakor ga je imenovala. Pri nji naj zadobi v starosti miru, ljubezni in odpuščanja. Zadnjo nedeljo je prišel ob petih zjutraj domov. Slišali smo, ko je hodil v svoji sobi, kar naenkrat smo začuli upitje in klic: »Genovefa!« Kakor zid bleda je hitela mama v njegovo sobo; jaz sem šel za njo. Sedel je na vznožju svoje postelje; oči je imel izbuljene, obraz krčevito raztegnjen. Ali je naju še spoznal? Mislim, da ne. Posamezne glasove brez zveze je govoril; naenkrat je nagnil glavo, s katero je v nezavesti majal. Mislili smo, da je nezavesten . . ., a bil je mrtev. Ljuba sestra! Ako bi videla, kako se je mati vrgla na postelj, kako se je oklenila očeta, ga gladila in prosila, naj se vsaj premakne! Kako mu je prisegala, da ne bode nikake stvari več Boga prosila, če oživi! »Oglasi se vendar«, je kričala. »Odgovori mi vsaj! Z vsem se zadovoljim. Ločim se od Tebe, da se moreš poročiti z drugo ... To Ti obljubljam. Odpotujeva s hčerjo, da me nikdar, nikdar več ne vidiš! Poroči se z njo ! — Ljubi Te — Ti ljubiš njo. — Da, razumem. Odpuščam Ti, ne slišiš? Tudi nji odpuščam — pravico ima. Tvoj glas mi je tako ljub. Ljubi mož, dragi prijatelj! Samo poglej me! — Govori! Ne delaj se kot bi bil mrtev! — Kako se bojim! Odgovori — odgovori — odgovori . . .!« Tedaj je izgubila najina ljuba mati zavest, nisem je mogel odtrgati od mrliča. Kako grozen dan je bil! Da bi imel Tebe in Tvojega soproga pri sebi! Obu-pavam, komaj sem si svest svojih čutov. — Mati je skoro ob pamet od bridkosti . . . oče mrt^v na postelji . . . Pisal sem takoj bratrancu Petru de Treylayu; prišel je, da poskrbi običajne potrebe. Pri postelji sta čuli dve pobožni usmiljeni sestri, jaz in mati sva ostala sama. Sedel sem ob njeni postelji; imela je obraz v blazino obrnjen in je neprestano vzdihovala. Do devete ure zvečer sem čul to brezkončno, obupno ječanje, ki je bilo podobno ječanju valov, ki se zaganjajo na morskem obrežju ob kleči. Nisem se je upal tolažiti; poljubljal sem ji roko, ki ji je visela ob postelji, da je mogla vsaj vedeti, da sem pri nji in da ž njo vred trpim. Marija je vstopila in prinesla pismo. Neka gospa čaka zunaj v vozu na odgovor. Pogledam pismo — naslovljeno na gospo Soiie. Spoznal sem pisavo gospe Harrnont. Kaj naj piše moji materi ? Nisem vedel, ali naj bi pismo odprl, ali naj ga bi izročil materi. Zdelo se mi je velika predrznost, da si upa pisati na tak žalosten dan, katerega je zakrivila ona. Že sem ga hotel raztrgati na tisoč koscev. Ali smem, ali imam pravico? »Gospa čaka na odgovor«, opomnila je Mari, ki je brala zadrego z mojega obraza. Pogledal sem mater; ležala je kot In to je videl tisti uradnik ondi, kjer je »črnozemlje«, kaj bi še le videl, kadar bi prišel v bolj nerodovitne kraje? Kaj bo počel izstradani, izmučeni narod brez setve, brez živine, brez mrve in z nepokritimi kočami, ki so na izpostavljene vsem vetrom in vremenom ? Tako je pisal »Hromadski H o 1 o s«. In tem revežem hoče car pomoči z miloščino!! Car Nikolaj je naročil, naj se ubogim mužikom odpiše 120 milijonov rubljev davka. Dvomimo, da jih je s tem nasitil. V IJubijani, 23 maja. Državni zbor. Včeraj je zbornica z justičnim eta-tom sprejela državni proračun za leto 1902 v drugem branju. Danes se reši finančni zakon ter se začne tretje branje državnega proračuna. Seja je trajala nad 12 ur. Posl. Kleewein je govoril o raz merah v avstrijskih kaznilnicah. Posl. Doboszvnski se je pritoževal o počasnem uradovanju pri najvišjem sodnem dvoru. Posl. Choc je zahteval decentralizacijo sodstva v deželah češke krone ter ustanovitev samostojnega najvišjega sodnega in kasacijskega dvora za češko, Moravsko in Šlezko. Posl. Schiicker se je zavzemal za združenje notarijata in advokature, ker je položaj notarjev negotov. Posl. Dvofak je govoril o jezikovnih razmerah pri čeških sodiščih ter dokazoval politično strankarstvo pravosodnega ministra. Posl. P erga It je razpravljal o preosnovi civil. kaz. zakona ter tiskovnega zakona. Posl. Ofner je dokazoval potrebo preosnove zakona za var stvo delavstva, kazenskega zakona, pri-stojbinskega, trgovinskega, delniškega zakona itd. V imenu bolnega pravosodnega ministra je govoril sekcijski načelnik Klein ter opravičeval ministra in pravosodje sploh. Nadalje so še govorili: Dyk, Herzog, Herold, Bar toli in Woiff-h a r d t. Nagodbena pogajanja. Koerber je sedaj vedno na vlaku. Zopet je v Budimpešti in z njim trije ministri ter trgovinskopolitični sekcijski šef. Pogajanja so zopet v teku. Pred dvema tednoma so bila že pretrgana, in zdelo se je, da se ministri ne snidejo več. A danes sede zopet skupaj. Ogrska pre-skrbljuje skoraj 26 milijonov cislitvanskih prebivalcev z žitom, moko in z živino. Če se nagodba pretrga, oziroma če Ogrska s povečano carino svoje meje zapre, si škoduje le sama, kajti Cislitvanija bo dobivala svoje žito in moko iz Rumunije, Srbije in Bolgarije. Toda škodo bodo imele tudi v Cislitvaniji posamezne dežele in posamezne tovarne. Ako Ogrska ne odneha od visokih carin na surovine, morata Brno in Liberec svoje tovarne zapreti ter odpustiti 100.000 delavcev. Carina na volno, pavoljo, lan, predivo in juto, na posamezne polfabrikate, kakor usnje, bi zadala smrten udarec tovarnam na Češkem, Moravskim, v Šleziji, Nižje-avstrijski in Predarlski. Zahteve Ogrske so torej smrtonosne cislitvanski industriji, poprej, le ječanje se je nekoliko olajšalo. Morda zaspi. Ali jo naj zdramim? Nisem hotel. Odprl sem pismo — glasi se: Milostljiva gospa! Na kolenih Vas prosim odpuščanja. Ali mi dovolite, da se poslovim od pokojnika? Ana pl. Harmont. Silno sem bil vznemirjen. Srce mi je tako tolklo, da sem se bal nezavesti. Zazdelo se mi je, da me je mati poklicala Hitel sem k njeni postelji. Vsled mojega prihoda se je napol zbudila — oči pa je imela še zaprte. Izgovarjala je v tem stanju besede: »Odpuščam ji . . . odpuščam ji . . . razumem, da . . . razumem jo . . .« Tedaj, ljuba sestra, sem tudi jaz sprevidel, kaj mi je storiti. Sporočil sem Mariji, da naj se za trenotek usmiljenke umaknejo, in naj vede gospo v mrtvaško sobo. Zapisal sem še besedo: »Pridite«, zapečatil pismo in ji ga oddal. Minila sta od takrat dva dneva; materi nisem še ničesar povedal, vendar se ne bojim. Ta pobožna duša se ne bo jezila nad menoj, o tem sem prepričan. Ne bo mi zamerila, da sem za trenotek stopil na njeno mesto pri krščanskem delu ljubezni in usmiljenja. a škodljive tudi Ogrski, kajti ako ubo-žajo avstrijske kupujoče dežele, bo Ogrska malo in slabo prodajala. Gre se torej pri teh pogajanjih med Koerberjem in Szellom za več milijonov goldinarjev, in razumljivo je, da Koerber ne more ugoditi Szellu, saj bi uničil s svojo kapitulacijo celo vrsto eksistenc in največjih indu-strialnih podjetij. Waldeck-Rousseau odstopi. Francoski ministrski predsednik je svoj politični program izvršil, dosegel vse, utrdil republiko in oslabil klerikali zem ter monarhizem, naredil red v šoli in v vojski ter justico očedil nevrednih elementov. Sestavil je tudi nov parlament, ki mu je še ugodnejši od prejšnjega ter bi z njim brez težav dosezal nove zmage, a vendar se hoče po tri leta dolgem najuspešnejšem vladanju sam umakniti ter kot zmagovalec stopiti v pokoj. Gotovo je to nekaj nenavadnega, da se po zmagah in uspehih ministrski predsednik odpove svoji moči in svojemu vplivu. Re-publičanske stranke žele, da bi bilo tudi novo ministrstvo po duhu VValdecka-Rousseaua, kajti melinitlični elementi so že na delu. Socialisti agitirajo, da prirede vse republičanske skupine še pred sestankom parlamenta skupen shod, na katerem se osnuje impozantna svobodomiselna republičanska večina. Na shodu bi bilo vsaj 370 poslancev, vsa zbornica pa jih ima 591. To bi bila nova vladna večina radikalne ali radikalnosocialistične vlade protiklerikalnega programa. Bourgeois bi bil dober naslednik VValdeck Rousseaua, a sprejeti baje ne mara. Zato so republi-čani radi odstopa ministrskega predsednika še posebno v zadregi. Vojna v Južni Afriki. V Vereenigingu so se konference burskin. delegatov končale in šest zastopnikov vlad obeh republik z Delareyem in Devvetom ter z osmimi tajniki je dospelo v nedeljo v Pretorijo ter prebivajo v hiši poleg Kitchenerjevega bivališča. Ta teden se torej vrše v Pretoriji končna mirovna pogajanja. V Londonu nimajo nikakih poročil o uspehih dosedanjih pogajanj, vendar je že to dejstvo miru ugodno, ker so se Buri vrnili v Pretorijo. Angleški ministri se odpravljajo na počitnice, kar kaže, da miru vendar še ni blizo. V Vereenigingu so se vršila baje med Buri iako burna razpravljanja ter so nesprav-ijivi elementi imeli veliko število glasov. Večina Burov iz Oranja je bila proti brezpogojni kapitulaciji Sfceijn, VVesseis, Mutler, Ceiliers in Hertzog so najodločnejši nasprotniki miru. Dewet je miroljubnejši. Večina Transvaalcev z vlado vred želi miru, Orenjevci pa stavijo neodvisnost kot glavni pogoj. Vendar se pogajanja nadaljujejo, ker je Kitchener spreten posredovalec. Kriiger ne verjame, da se do-žene mir brt*z zajamčene neodvisnosti Burov. V Bruslju ne zaupajo angleškim mirovnim poročilom ter sodijo, da vojne še ne bo kmalu konec; v Londonu pa so polni upanja. Najnovejše politične vesti. Davek na vozne liste. Zbornici je predloženo poročilo na podlagi dohod kov iz leta 1901. Po tem proračunu bo znašal novi davek 114 milijonov K, in sicer 72 2 °/0 za liste 3. razreda, 21*6% 2. in 6 2°/0 1. razreda. Ker pa znaša potrebščina samo 10 milijonov K, porabil se bo ostanek za spopolnitev telefonske mreže. Zakon stopi v veljavo s 1. janu varjem 1903 — Kočljivo vprašanje. Češki agrarci nabirajo podpise za inter pelacijo, s katero hočejo vprašati ministrskega predsednika, ali ga je res krona svarila k popustljivosti napram Ogrski in če je v tem slučaju ponudil takoj demisijo. — Referent avstrijske kvotne deputacije postane baje namesto umrlega dvornega svetnika Beera baron Chlumecky. — Kitajska vstaja se je razširila tudi na pokrajino Pečili. Cesarica je zapovedala Juan Šikai-u, naj porine vstaše proti jugu, da ne bodo imele tuje velesile povoda za vmešavanje. — Bivši državni poslanec Zurkan, ki je bil večkrat starostni predsednik, je umrl v Črnovicah star 84= let. — 251et-nica neodvisnosti Rumunije seje praznovala dne 21. t. m. z velikimi pro slavami po celi državi. — Stališče ogrskega ministrskega predsednika je baje povse omajano ter se srna tra za njegovega naslednika Szogyenyi-Marich. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni nadsvetnik Schneditz je predsedoval včeraj tudi sledečim prizivnim obravnavam deželne kot prizivne sodnije: 1. Zaušnice in brce. 23. svečana so pijančevali fantje v Oblakovi krčmi v Žabnici. Stepli so se, ker je nekdo Janezu Hafnerju očital, daje drva kradel. Tinček Hafnerje bil najbolj hud. Prijel je »cintstajn« in ga vrgel Janezu na glavo. Bil je obsojen na 10 K globe in prizivno sodišče je to sodbo potrdilo; saj je celo njegov zagovornik dr. Brejc ostal doma. — .16. sušca so bili v Luži veseli. V krčmi Jerneja Jekovca je skočil po kratkem prepiru 20 letni posestnikov sin Andrej Pogačar, kije dostikrat radi tepeža predkaznovan, k fantu Koritniku in ga udaril z nožem po obrazu. Pomirili so ga le težko. Domov grede so fantje po Luži prepevali. Neki Gasperlin je dejal: Tiho bodite, pa spat pojdite! Za ta dobri svet je bil tepen. Pogačar pa je bil obso jen na 3 mesece zapora, kar je tudi prizivno sodišče potrdilo.— Katra, Janez in Tone Ustnik so opravljale Jožefa Lavriča, da jim je jedno brazdo odoral. Kričali so nanj, da je »kriv;čna baraba« in ga končno podrli ob tla in klofutah. Tekla je pa le bojevita Katra za njim in se je tako odlikovala v boju, da se je moral Lavrič braniti z lopato. Sedela bode 3 dni, Tone bode pa 20 K plačal kakor je potrdilo prizivno sodišče. — Franc V i d i c je šel čez svet Strahove hiše. To je posestnikovega sina Josipa Straha zjezilo in udaril ga je ter mu tudi s polenom grozil. Ker pa to vendarle ne gre, bode sedel 48 ur v zaporu in se enkrat postil. Njegov rekurz mu ni nič pomagal. 2. Voznikove dolžnosti. 14. svečana so pustili v Bohinjski Beli pred go stilno konje brez nadzorstva. Recimo, konji bi se splašili, — kdo bi jih ustavil? Ali pa kak otrok bi prišel h konjem, ali kak maček itd. Janez Gogala, zapomnite si, da morajo i vaši otroci paziti na konje vedno, če so vozniki. Jože, sinko, bode sedel 48 ur, Marijana pa 24 ur. Priziv ni nič pomagal. 3. Na lovu. Lovec Martin D v o -r i n š e k je na Cvetno nedeljo začul strel v lovišču Leopolda Berdajsa na Rebru. Našel je posestnika sina Jožeta Renko in hlapca Janeza Ocepka. Orožnega lista seveda nista imela. Zagovarjala sta se, da so streljali le v bukvo, češ, vse je dobro, če zna človek. A to ni bilo dobro, da y.m nihče ni verjel ta zagovor. Vkljub svoji ničnostni pritožbi bodeta sedela po 1 teden v zaporu. 4. Hud pes. 31. aprila ob 9. uri dopoldne je pes Franceta Žitnika zajutr koval. Ženske so mu snele torbo doli, pozabile so mu jo po zajutrku zopet natakniti. Komaj so se ženske obrnile, — se je zgodila nesreča. Marija Boben in njena hčerka Anica sta bili popadeni od psa. Posestnik Žitnik bode radi tega plačal 20 K globe. Dne vne vesti V Ljubljani, 23. maja. — Za vseučilišče v Ljubljani je poslalo predstojništvo občine Ocizla-Klanec na ministrstvo za uk in bogočastje peticijo. — Promocija. Gospod Dragotin Lončar, suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani je bil 22. t. m. na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja modroslovja. Častitamo! — Bedasto klevetanje. Že leta in leta, kar traja prizadevanje za narodno ravnopravnost, pisarijo nemški listi o nerazvitosti slovenskega jezika in predstavljajo naš jezik kot nekako mešanico, v kateri je več nemških kakor slovenskih besedi. Posebno rad veže take otrobe sloveči celjski poslanec Pommer. Zadnjič je graška »Tagespošta« priobčila članek, v katerem je zapisana tudi ta-le velikanska oslarija: »In slovenischen Zeitungen stosst man vielfach auf liingere Redesiitze, deren Inhalt auch fur einen Deutschen, der niemals slovenisch gelernt hat, leidlich verstiindlich ist«. Da je to bedastoča, ki jo morda verjame kak gorenještajerski krofač, vsakdo drug pa se ji mora smejati, pač ni treba šele pripovedovati. V dokaz, kakšen je slovenski jezik, je »Tagespošta« tudi priobčila neko pismo, v katerem je več nemških kakor slovenskih besedi. Že na prvi pogled spozna vsakdo, da je to pismo narejeno v namen, da bi se slovenščino predstavljalo kot »kauder-welsch«. Najlepše pa je to: V »Tages-pošti« je bilo rečeno, da je to pismo bilo natisnjeno v »M iru«, resnica pa je, da to pismo ni bilo nikdar objavljeno v »Miru« in tudi »Miru« nikdar poslano. To pismo je sestavil neki bivši učitelj iz sovraštva do Slovencev, in da bi slovenski jezik mogel zasmehovati. Nemci si torej že ne morejo drugače pomagati, kakor z lažmi in sleparijami! — Nadškof v Gorici. Imenovanje goriškega prosta monsignora Andr. Jordana goriškim nadškofom je bilo sklenjeno v seji ministrskega sveta, ki se je vršila v petek. Vlada zatrjuje, da je Jordan slovenskega jezika popolnoma zmožen, v narodnostnem oziru pa pravičen. Bomo videli! — Preklinjanje raz prižnice. V Biljah na Goriškem je bil 11. t. m. ples. To je dalo povod, da je kurat Roječ pri popoldanski božji službi preklel krčmarja. godce, plesalke in plesalce. Ples se je vsejedno vršil. — Značilno. Višjim poštnim kontrolorjem v Mariboru imenovani Ferdinand \V u d i a ne zna nič slovenski. Ko bi slovenske stranke dosledno zahtevale, da se ž njimi slovenski uraduje in občuje ter bi pri vsaki nekorektnosti delali pritožbe, bi se takih uradnikov sčasoma že odkrižali. Seveda, če stranke same nem-škutarijo in mirno pretrpe tudi najbolj pro-vokatorična kršenja ravnopravnosti, potem ni čuda, da imenuje vlada tudi jezikovno nesposobne uradnike za take kraje. — Na korist siromašnim hrvatskim dijakom priredi v ponedeljek večer ob 8. uri gospa Matilda Teodoro-vić deklamatorni večer v areni »Narodnega doma« v Ljubljani. Vspored: »Smrt« od Preradovića in »Klevetnikom Hrvatske« od Šenoe, deklamuje M. T e o-dorović. »Rodu o jeziku« od Preradovića, deklamuje L. Teodorovio. »Ponoč« od Gjure Jakšića, deklamuje M. Teodoro vić. »Lasta« od Senoe, deklamuje L. Teodorović. »Kugina kuća« od Senon, igra M. Teodoro vić. »Zimsko cvieće« od Zvonimira Devčića, deklamuje L. Teodoro vić. »Kletvu iz Debore« od Mosen-thala, igra M. Teodoro vić. »Zagreb« od Šenoe, deklamuje L. T e o d o r o v i ć. »Majčino srce« iz italijanskega prevel Gjuro Jakšić, igra M. Teodoro vić. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Kakor se čuje, namerava napraviti preč. knezoškolijski ordinariat električno zvezo med glavnim poštnim uradom in zvoniki peterih župnijskih cerkva, po kateri zvezi naj bi se dajalo v dotične zvonike natančno opoldansko znamenje, tako da bi po vseh cerkvah ob enem začelo zvoniti. Res hvalevredna naprava, katere v Ljubljani zelo potrebujemo. Vendar se nam pa zdi, da cerkovniki, kateri bodo nadzorovali ure in naznanjenje poldneva, ne bodo vedno tako točni, kakor je električno znamenje z Dunaja, in zato tudi nimamo pravega zaupanja v to napravo. Usojamo si torej opozoriti tem potom slavni mestni zastop, ne bi li bilo bolje, napraviti na ljubljanskem gradu mehanično urejeno močno piščal (Dampfpteife, Svrene), katere priprava naj bi se električnim potom iz brzojavnega urada točno opoldne sprožila. Mogoče, da se bo ugovarjalo, da se tak znak ne sliši dovelj, toda temu ni tako. V Pulju ima mornarski arzenal piščal, katere, glas se razlega 12 in več kilometrov daleč. Tudi se piščali gotovo ne bode nikdo ustrašil, kakor strela. Po tem opoldanskem zna menju ravnale bi se potem vse ljubljanske, posebno pa cerkvene in druge javne ure. Končno menimo tudi, da bi ta naprava ne bila ravno draga in zato jo priporočamo v pretres. — Prememba posesti. Graj-ščino Nova vas v litijskem okraju je od gospe Marije Majerjeve kupil ljubljanski trgovec in podjetnik g. Josip T ur k ml. — Iz Hrastnika ob južni železnici se nam piše: Vest, da ste prišli graščini Radeče in Svibno v slovenske roke, posebno pa še, da je med kupci ljubljanski gospod župan Ivan Hribar, ni malo razveselila tudi Hrastničanov. Predvsem so se vzradostili tukajšnji lovci; pričakujejo, da ga bodo kmalu pozdravili v temnih kumskih gozdovih na lovu in da bodo v kratkem pokale po vsem Kumu slovenske puške. V tem upu mu kličemo v pozdrav: lovski blagor! — Železnica Celje-Veleje. Na željo prebivalstva Savinjske doline se je vlada izjavila, da je voljna prevzeti orne- njeno progo v državni promet, ako oe ji povrnejo lastni stroški. Uprava državnih železnic je tudi v tem slučaju pripravljena, prevzeti stroške za zgradbo pomožnega kolodvora v Celju. Štajerski deželni odbor pa je to ponudbo odklonil ter je pripravljen v to dovoliti le pod pogojem, da prevzame država omenjeno krajevno železnico na podlagi zakupa ali pa nakupa. Dasi bi taki pogoji pomenili za državo stalno subvencioniranje omenjene železnice, se odloči baje vendar za enega stavljenih pogojev. — Bivši mariborski notar dr. Fran Radey se nahaja v deželni blaz-nici v Feldhofu pri Gradcu. Ker pa je začela proti njemu tožbo na 10.000 kron njegova sinaha Ana Radey, rojena grofica Meran, je postavilo mariborsko okrožno sodišče ondotnega odvetnika dr. Radosl. Pipuša za kuratorja umobolnemu. — Gregorčičeve pesmi. Od odlične strani smo dobili pritožbo, da se ravnokar izdani tretji zvezek Gregorčičevih poezij ne dobiva nevezan. Nasprotno pa nam javlja knjigovez g. Bonač, da se pač dobivajo tudi broširani zvezki ali razlika v ceni je minimalna. Vezana knjiga velja 4 krone, nevezana pa 3 K 40 vin. — Nezaupnost Kočevcev. V četrtek, 22. t. m., je nenadoma privrelo v Kočevje praznično oblečenega ljudstva. Človek bi bil mislil, da je semen ali praznik, toda motil bi se bil, kajti če se je natančno pogledalo, videlo se je, da so imeli vsi ti ljudje vsak po eno knjižico v rokah. Pa kako in zakaj to? Hudomušneži so po okolici prejšnji dan raztrosili vest, da je kočevska »šparkasa« napravila krido. Ubogi ljudje so se takoj drugi dan lepo oblekli, poiskali iz skrivnega zatišja hranilne knjižice ter se peljali v Kočevje vzdigovat svoj težko pridobljeni zaklad. Mislim, da so se tu dali vendar prepričati 0 raci, kajti polagoma so vozovi zopet začeli drirati iz slavnega kočevskega mesta. Za kočevsko hranilnico se pač ni treba bati, kajti ta stoji trdno in dobro uspeva. — Kmetijsko - kemično pre-skusalašče v Ljubjani ne bode izvrševalo kemičnih in drugih spreskušenj (analiz) od 24. maja do 9. junija t. 1., ker odpotuje ravnatelj zavoda dr. E. K rame r v strokovnih stvareh na Češko in v Galicijo. — Ustrelil se je v Mariboru 1 6 1 e t n i brivski učenec Jožef Gabauer. — Zidarska stavka na Reki. Ker nočejo podjetniki uslišati zahtev zidarskih pomočnikov po zvišani mezdi in skrajšanem delavniku, pripravljeni so delavci delo skupaj ustaviti in pričeti štrajk. — Mme. Margueritte, krotilka levov, je ljubljanskemu občinstvu še dobro v spominu; v Schwentnerjevi izložbi pa je sedaj njen prav podobni portret slovenskega slikarja g. Verbiča. Verbič se je pojavil v Ljubljani šele zadnji čas. Pri Kollmannu je razstavil nekaj dekorativnih portretov, ki so namenjeni za veliko in visoko dvorano ter so bili zato izvršeni na efekt v razdalji. Portret krotilke pa je izdelan skrbno, natančno, toaleta je izdelana fino, zlasti pa obraz in oči s frapantno naravnostjo. Portret je dostojno delo, ki dokazuje, da je g. Verbič talentiran slikar vzlic svoji mladosti še ne 23 let. Gosp. Verbič je danes domobranski — infanterist. Početne nauke je dobil pri radovljiškem kiparju Vurniku, a se kmalu lotil slikarstva. Študiral je v Budimpeštu pri akad. slikarju Gotzu, bil je slušatelj ondotne akademije, slikal dekoracije za budimpeštansko opero in pri Kautzkem na Dunaju, prepotoval Ogrsko in Rumu-nijo in se praktično izobraževal v svoji stroki. Gosp. Verbič hoče svoje študije nadaljevati na Dunaju; ker je talent, gotovo še znatno napreduje, če se loti z resnobo slikarske umetnosti. Portret mme. Margueritte je dokaz, da je g. Verbič prav dober začetnik. — Kaj žganje stori, se je pokazalo zopet na prav žalosten način minuli teden v Bitinjah. Dninar R. VVinkler je pijan napadel svojo mater in jo je obdeloval z velikim kamnom tako grozovito, da je krvavela iz mnogih težkih ran in vsa krvava obležala na tleh. Nečloveškega zločinca so morali vkleniti v verige in prepeljati v celovški zapor. — „Spehkamra" v Kurji vasi. Neki kurjevaški dobrovoljček pogledal je bil včeraj pregloboko v kozarec in vsled tega je bil v gostilni prav nadležen. Gostje so se ga komaj otepali, soaebno jednemu starčku je tako nagajal, da mu že ni bilo več prestati. Dobrovoljček je v svojem okraju prav spoštovan in čislan mož, a kadar ga ima pod klobukom, je malo preveč siten. Mati gostilničarka je nadležnega gosta pomirjevala in ko le vse lepe besede niso nič pomagale, je sklenila sama napraviti red. Prijela je dobrovoljčka za vrat, ga tirala iz gostilne in ga zaprla v konjski hlev, kjer je prebil pot ure in je bil šele izpuščen, ko je s trdim »naprej-vzetjem« obljubil, da hode dal mir. Mož je obljubo izpolnil, a danes mora poslušati zbadljivce, da je včeraj bil zaprt v kurjevaški »špehkamri«. — Nepoštena dekla. Policija je včeraj zaprla Marijo Juhantovo iz Mlake, ki je služila pri oskrbnikovi vdovi Karo-lini Schiehanovi v Židovskih ulicah št. 1 in je tej 19. t. m. pokradla obleke v vrednosti 36 kron. Ukradeno obleko je skrila v drvarnici. Včeraj zvečer je prišla po obleko v drvarnico in je bila prijeta, ko je ravno hotela odnesti ukradene reči. — Bicikel ukraden. Včeraj opo-ludne je bil Zupančičevemu polirju Francetu Pregelnu iz veže Boštijančičeve hiše v Kolodvorskih ulicah štev. 29 ukraden Diana Dilrrkopf bicikel, model XVIII. številka 26.179. Kolo je imelo kratko ravno balanco in na obodu precejšnjo vtisko. — Tatvina v hotelu „pri južnem kolodvoru". Restavraterju I. Lor-berju v hotelu »pri južnem kolodvoru« je ukradel v noči od 21. na 22. t. m. neznan tat iz zaklenjenega predalnika v gostilni 9 kron, natakarici Antoniji Jašanovi 50 K, zlat privesek in tri zastavne listke in natakarju Ludoviku Florjanu pa od 1. do 15. t. m. 66 kron. — Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je na Krakovskem nasipu neki kolesar povozil 8 let starega dečka Gregorja Hitija, stanujočega na Krakovskem nasipu št. 12. Deček se je pri padcu težko po škodoval. — Iz bolnice je ušel 22 let stari delavec Jožef Miklavč, rojen v Zagrebu, pristojen v No^o Kanižo. — Najdene in izgubljene reči. Na Sv. Petra cesti je biia najdena srebrna zapestnica. — Na poti od Poljanske ceste do hiše pri prisilni delavnici je hii izgubljen zlat prstan z opalom. * Najnovejše novice. Upor med ruskimi dijaki-jetniki je nastal v Kovnu zaradi surovega postopanja z dijaki. Priti je moralo vojaštvo, na kar so upornike težko kaznovali s palicami. — Zborovanje anarhistov so baje zalotili v neki planinski koči blizu Chem-n i z a. Pet udeltžnikov so prijeli in zasegli veliko spisov. — Spomenik pokojni cesarici Elizabeti so odkrili v Terri-tetu v navzočnosti avstro 'grškega in bavarskega poslanika. — Zblazneli dvo-bojevnik. Polkovnik M as ser, o katerem smo poročali, da se je dvobojeval v Temešvaru s podpolkovnikom Jettlom, je kmalu po dvoboju zblaznel ter so ga oddali norišnici. — Vzadevi Mattachich-Keglevich je sprejel cesar ogrskega poslanca Polonvja v avdijenci ter je obljubil, dati to zadevo najskrbneje preiskati. ' Čehi in šolstvo. Dne 23. marca se je vršil v Pragi občni zbor »Šolske Matice«, ki vzdržuje pet srednjih šol, 44 vrtcev in plačuje subvencijo za tri gimnazije, eno realko in 35 ljudskih in meščanskih šol. Razen tega je še ustanovila »Matica« pet srednjih in 33 ljudskih šol, katere je prevzela dežela v svojo režijo. Vse izdatke pokriva večinoma srednji sloj. Leta 1901. je prejemalo za 551.190 kron 16.000 Čeških otrok naobrazbo v narodnem, maternem jeziku. Nabralo se je 480.198 K. Dežela je prispevala 31.900 K, legati so iznašali 30017 K. Vse premoženje iznaša lil 376 K, vrednost realnosti iznaša 405 212 kron. Različne fundacije znašajo 512.985 K. * Tolstega pismo ruskemu carju. Kakor smo že svoječasno omenili, je vročil Tolstoj carju pismo, ki se glasi dobesedno: »Veličanstvo! Vaša vlada preganja z vsakojakim mučenjem ljudi, pri katerih najde moja dela. To je skrajna krivica, ker vsled tega postopanja nikakor ne trpi pravi krivec. V tem slučaju sem jaz krivec, jaz sem, ki je pisal one grešne knjige in ki je s pisanjem in z živo besedo propagiral one ideje, katere smatra Vaša vlada za nevarne. Zato je treba vladi obrniti svoje naredbe zoper mene, ako se hoče rešiti te skrbi. Saj jaz ne tajim svojega dela, temuč nasprotno tudi sedaj izjavljam, da sem knjige, zaradi katerih je toliko ljudi preganjenih, pisal in razširjal ter tega nikakor ne tajim. Ideje, ki so izrečene v mojih knjigah, go- vorijo največ o tem, da je boiji zakon nad vsemi ljudskimi zakoni; da naših bližnjih ni treba mrziti in sovražiti, nego ljubiti in jim pomagati ter ž njimi tako postopati, kakor želimo, da postopajo drugi z nami. Temu se nočem odreči, dokler bom živ, ker smatram to za najsvetejšo dolžnost napram Bogu. Vsled tega Vas prosim, da obrnete vsa ona nasilja, katerim so izpostavljeni moji prijatelji, proti meni; to delam za to, ker smatram za moralno dolžnost, da sam odgovarjam za svoja dela. Storite že enkrat konec groznemu postopanju in krivicam Vaših zaščitnikov, ker sicer pade moralna odgovornost na Vas. — Vaš iskreni in verni grof Lev Tolstoj« * Nezakonski otroci na Avstrijskem. Statistik dr. Fr. Prinzing navaja v svojem »Statističnem arhivu« števila nezakonskih otrok v posameznih deželah Avstrije. Po tej sestavi pride na vsakih 100 rojstev 14 8 nezakonskih. Največ jih je na Solnograškem in Koroškem, a najmanj v Istriji. Od leta 1891. do 1895. je bilo od vsakih 100 novorojencev v Istriji 274 nezakonskih, v Gorici in Gradiški 2 78, v Dalmaciji 350, na Predarlskem 5 95, na Tirolskem 7 39, na Kranjskem 447, na Mo-ravskem 10 81, na Šleskem 10 94, v Bukovini 12 02 v Galiciji 1322, na Češkem 13 93, v Trstu 17 93, na Gornjeavstrijskem 1179, na Štirskem 24 31, na Nižjeavstrij-skem 26 18, na Solnograškem 2719 in na Koroškem 43 46 nezakonskih otrok. Statistik pravi, da je v onih delih Avstrije, v katerih so nastanjeni Čehi in Slovenci, mnogo manj nezakonskih otrok kakor pri nemških prebivalcih teh dežel. * Poskusen samomor 13 letne deklice. Na Dunaju je imela 13 letna hčerka delavca Ferdinanda G., ki je še šoloobvezna, za hrbtom svojega očeta ljubavno razmerje z nekim vojakom. Slučajno je prišel oče na sled temu. Deklica se je tako bala kazni, da je sklenila umreti, predno jo bo videl oče. Sla je na podstrešje trinadstropne hiše, v kateri je stanovala, in je »kočila na dvorišče. Ranjena je smrtnonevarno in bržčas ne ozdravi. V pismu, ki g« je dekle ostavilo, prosi stariše odpuščanja, ker jim je napravila tako sramoto. ' Rumena voda. V Toplicah na Češkem je postala zadnje dni voda v tamošnjih reservoirjih rumena kakor jajčni rumenjak. Nekateri trdijo, da je to v zvezi s katastrofo na Martinicjue. Sedaj je voda zopet čista. * V človeško kožo vezane knjige. Ravnokar je izdal Albert Cim knjižico »Une bibliotheque«, v kateri našteva knjige, ki so bile vezane v človeško kožo. Angleški zdravnik Askew, ki je umrl leta 1773, je dal svojo anatomično razpravo vezati v človeško kožo, da spravi na ta način vsebino in platnice v sklad. Sloneči John Hunter je vzel iz istega razloga človeško kožo za vezitev svojega dermatologičnega dela. Iz knjižnice Mon-sieur de Musseta je knjiga »Opuscules philosophiques et litteraires per M. M. Suard et Bourhet de Vauxcelles«, ki je tudi vezana v človeško kožo. kakor to potrjuje knjigi priloženi atest. Mr. William ima folijante. ki so v koži neke Zamorke in Kitajke. Tudi se hrani eksempiar »Terre et Ciei« od Camille Flarnmariona, za koje vezitev je neka pisateljeva oboževateljica sporočila - seveda po smrti — svojo kožo. Knjižnica v Valenciennesu ima eksempiar prevoda Virgiljeve »Georgica«, ki je vezan v kožo prelagatelja, pesnika Dalillesa. " Žrtvovala se je za brata. Alma Behukeova v Chicagu je vzor sestrske ljubezni. Njen brat seje bil opekel in zdravniki so rekli, da se more ozdraviti, ako kdo zanj žrtvuje 500 koščekov svoje zdrave kože. V to je privolila njegova sestra, koja pa je zdaj vsled tega sama bolna in jako slaba, a zdravniki trde, da bo ostala gotovo pri življenju. * Katastrofa na otoku Marti-nique. Iz Pariza javljajo, da so prišla v francosko luko Pauliac pisma, katera so pisale razne osebe na otoku Martinicjue spočetka katastrofe. Eno pismo se glasi približno takole: Že teden dni se kadi »Pelejuš«, čutili smo več potresov. Ko smo zjutraj vstali, je bilo mesto pokrito s pepelom. Prav težko je dihati, toliko prahu in pepela je v zraku. Prah pijemo, jemo in požiramo. Nekdo izreka nado, da bo mogel L0. maja boljše novice poročati; tedaj pa so bili že vsi mrtvi. V nekem drugem pismu 8e nahaja sledeče mesto: »Ko sprejmeš to pismo, bo Martinique morda že pokopan. Vulkan se kadi, )e v polni erupciji in pokriva mesto z dežjem prahu. Danes zjutraj so bile strehe bele. Veliko prebivalcev je moralo v srajcah ostaviti svoje hiše ter bežati. Vse je bilo belo od pepela. Kar nas nekoliko tolaži, je to, da so bili doslej le lahni potresi, toda goro obdaja ogenj. Vse se vprašuje, kaj se zgodi, ako se bo iz vulkana še nadalje kadilo in ako bo metal množice pepela na mesto«. Mlado dekle je pisalo nekemu drju. Pechevinu: »Ako umrjemo, odhiteli bo-demo na oni Bvet v veliki množici. Ali bomo zgoreli, ali se zadušili? Kakor Bog hoče. Povej Robertu, kako je z nami in da še živimo, a ne bomo morda več, ko sprejmete to pismo.« — Nesrečniki so torej slutili, da jim preti nesreča. Geolog Seelev meni, da bržčas ni še konee bljuvanja, ter da bodo skoraj gotovo začeli bljuvati tudi vulkani na Dominiku, Guadeloupi in na drugih otokih Malih Antil, ker je med d verna paralelnima vrstama vulkanov vedno nekaka zveza. Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v svoji 15. letošnji številki nastopno vsebino: Prošnja kranjskega učiteljstva za izboljšanje gmotnega stanja. — V premislek. — Zmes. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Izvestja muzejskega dru-Htva. Vsebina 1. in 2. sešitka je ta-le: 1 Viktor Steska: Janez Čandik, slovenski pisatelj, -j- 1654. 2. M. S 1 e k o v e o: Duhovniki, rojeni v kranjski župniji. 3. Franc Hauptmann: O pokolenju Jurija barona Vege. Mali zapiski: 1. A. K.: O jezuitskem kolegiju in cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Telefonska n brzojavna poročila. Praga 23 maja. Spominjajoč se raja ob obrežju jezera blejskega in vzgledov prijaznosti in ljubeznivosti, s kojimi nam je celo ugledno prebivalstvo, na čelu ljubke dame, začrtalo poset na prekrasni divni blejski kraj v trajen spomin, kličemo županu in vsemu slovenskemu občinstvu iskreni: Živeli! Češki novinarji v Pragi. Dunaj 23. maja. Posl dr. Pacak včeraj ni govoril. Ministrski predsednik Korber je odgovoril na Klofačevo interpelacijo, zakaj je prestolonaslednik črtal ime Tolstega izmed predlaganih častnih članov praške akademije. Korber je na kratko izjavil, da more Franc Ferdinand kot pokrovitelj akademije črtati katerokoli ime. — Nato se je proračun v tretjem čitanju po imenskem glasovanju sprejel s 40 glasovi večine Proti so glasovali Čehi, nemški nacionalci, Vsenemci, nekateri Jugoslovani in socialni demokrati. Posl Berks, dr. Ferjančič in Plantan so glasovali preti. Del jugoslovanskih poslancev se je odstranil. Dunaj 23. maja. Ministrski predsednik Koerber je danes izjavil, da glede pogajanj z ogrsko vlado ne more ničesar povedati, ker stoji odločitev pred durmi. Avstrijska vlada se trudi, da ostane zveza z Ogrsko neizpreme-njena kolikor dolgo je mogoče. Med Vsenemci in kršč. socialisti se je vnel nato razpor. ki je izzval velik škandal. Čehi so izjavili, da bodo delali z vsem i sredstvi, da se nagodba razpravlja parlamentarno. Sedaj je na vrsti naslov inženerjev. Bržčas je danes zadnja seja v maju. Prihodnja seja bo v juniju ter se naznani pismeno. Dunaj 23. maja. Načelnikom avstrijske kvotne deputacije je bil izvoljen poslanec vitez Jaworski namesto posl. dr. Mengerja. Kvota se določi do leta 1909. London 23. maja. „Ex chauge Telegraphen Compagnie" poroča baje iz najzanesljivejšega vira, da se uspeh mirovnih pogajanj naznani že te dni ter da se ministrstvo prej ne snide več k seji. Borzna poročila. Dunajska borza dn6 23. maja 1902 Skupni državni dolg v notah . . . . 101 60 Skupni državni dolg v srebru .... 101-B0 Avstrijska zlata renta....... 12070 Avstrijska kronska renta 4°/o .... 99 80 Ogrska zlata renta 4%....... 120'75 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 95 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1598 — Kreditne delnice......... 686 — London vista.......... 24' 25 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 271/, 20 mark............ 2347 20 frankov........... 1906 Italijans&i bankovci........ 93 65 C. kr. cekini........... 1133 Žitne cene v Budimpešti dne" 23. maja 1902. Termin. Pšenica za maj......za 50 kg K 8 68 „ ., oktober .... ,. 50 „ .,783 Rž , oktober....., 50 „ „6 70 Koruza „ maj.....„ 50 „ „ 516 „ »jul'j.....» 50 .» >• 6 22 „ avgust....., 50 ,. „ 527 Oves „ oktober .... „ 50 „ „577 t: iv it 11 v. 2','j vinarja viSji. Koruza se draži. 54I.OOO kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. janija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z 1U 0 odbitkom.