The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium AVNO EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. __ LETO XIX. PAZ SITUACIJO politi CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREQA) AUGUST -J, iD;6. ŠTEVILKA (NUMSKPi 196 cna situacija v gov. „ I® »Pomenila nje-8e k preds ted ^ Belo h poprej ko, j. i — Kri- ^cija, ki politična situ- '"• ^ dogodkov v špa- ""jno napeta, doma sta ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVUENJA NA-II ŠIH UUDI PO ŠIRNI AMERIKI Ma»eB=s!a!=ic=a=ss=sM Chicago. — "Prosveta" poro-* ča, da je prejela pismo od svojega bivšega naročnika in članr, SNPJ Fr. Abe ta, ki se nahaja na Dunaju, kamor je pobegnil MINN. GOVERNER OLSON BOLAN ROCHESTER, Minn. Min- %, da Predsednik Roose-®biska®^oje načrte gle-h H ga V prizadetih kra-v da se ^'bra, % 4. sep- poprej, :ovi Pn^otno. Pred-k-'^asenS' Prijatelji pra- k bo da- W'asKngtonack,. situacija v Ev-je danes. % 2g (^Je zdaj, bo pred-^akot odrinil v Se- in ij;_ hev. , sesta ^akot, Mon lOfiti^^o ^ J^niincro +„_ _ ^jer se bo sestal )a °^inga ter se z njimi i hf' problema odpo- ». S krajem, kjer bo podal v lo- I J'f lowe "^"^^eriral z gover- < St. '^skp Oklahome V P(>trebah njiho- ikov N. %rovni govor v izjavi ^'v P° Roose-deželi Ugoden od- v J. predsednik po-o domačih I F'arley verjetno •"^zine " "y"« P"-" ^ G%črt % nsxfciKokratske te. kam- St Sta P'"ojekt na %a^%8.B na Ce- k% ^to, u Vzhodno 22. ^ privatne stav-deiipS:^^^ = pomočjo „ 80stanovanjske ° stanovanj dC,*bl% y S ^^kati 1 kopalne ba- NoPif ®do oprem - pnL k J jih \jo ^ j&ko udobna. ^Dpa" privoščiti, S Stot'. *% vlaH •'^ ^inan- P"v^me ^ Ko/ ^'ovraffi se bodo &w^podvndi8a. 5,j, ,1%'"°']™ °d kluba L^'^Jskega kluba ( • V« **1 da ae sestanka avgusta Delavski cer V V ""« Ave. Sva^<=e in ^'^'"ana" pevskega povija, da H>. j, "aj v četr- Jezerski razsta- Y„,k« pred dvema letoma iz Jugoslavije, kjer so ga, kakor piše, preveč šikanirali in celo okradli za $1000. Abe je zdaj naročil "Pro-sveto" in Adamičevo knjigo — The Native's Return — in "Prosveta" dostavlja; "Bomo videli, če bo naš list dovoljen v klero-fašistični Avstriji!" — Čikaški listi poročajo, da je Jack Medica iz Seattla, Wash., zmagal v plavalni tekmi pri olimpijskih igrah v Berlinu. Tekma se je vršila na štiri sto metrov in Medica je prekosil Japonca, ki mu je bil najbližji, za 20 metrov. Medica je dobro znan v ameriških športnih krogih in njegovo ime izdaja, da mora biti slovenskega pokoljenja. Milwaukee. — Slovenski družini Steinberger je umrl dveletni sinček na posledicah pika strupenega mrčesa. — Poročna dovoljenja so dobili Raymond Cummings in Angelina Kastelic, Louis J. Komar in Sophie Mrvoš, Walter A. Sprado in Ann Fran-geš, William A. Tribble in Mary A. Janič, in James Garden in Annie Marn. Willard, Wis. — Dne 2. avgusta je umrla tu Anna Boje, stara 73 let in doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriki je bila 31 let in zapušča tu hčer, omože-no — i^i'ljfinje sL je.vzel 10. avgusta Jos. Horvat, star 25 let. Kaj ga je pognalo v prostovoljno smrt, se ne ve. Zapušča mater, brate in sestre. — Rojak Martin Kern se je pred kratkim ponesrečil pri delu ter si zlomil roko nad komolcem. Nahaja se v bolnišnici. — Pred kratkim se je tu oženil rojak Frank Hren. Cornwall, Pa. •— Rojak Fr. Meze se je po dolgem času zopet vrnil na delo, a ga je takoj prvi dan zadela nesreča. V glavo mu je priletel kos železa in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga operirali. Zdravje se mu zdaj že vrača. Calumet, Mich. — V bhžnjem Ahmeeku je umrl 73-letni Martin Požek, doma od Črnomlja v Beli Krajini, ki je bjl eden izmed prvih naseljencev v Ahmeeku, ko se je to mesto jedva začelo razvijati. Pred leti je bil gostilničar. Tu zapušča družino. Forest City, Pa. — Umrl je Lovrenc Kotar, star 51 let in doma iz Št. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem. Tu je živel 27 let in zapušča ženo in tii sinove. Brooklyn, N. Y. — Pred kratkim je umrl tu rojak Frank Zaman, star 52 let, ki zapušča ženo in tri sinove. Sheldon, Wis. — Tukajšnjemu našemu farmarju Jožetu Plahuti je gozdni požar uničil vse pašnike in mnogo lesa. Požar še divja, a se ga je omejilo. — Na obisku pri svojih starših se je mudila Annie Novak iz Chi-caga in z njo tudi Mary Valen-čič. Mulberry, Kans. — Blizu Breezy Hilla je umrl 77-letni rojak John Dolenšek, doma od Škofje Loke na Gorenjskem, ki zapušča tu tri pastorke. nesotski farmarsko-delavski go-verner Floyd B. Olson, ki je. bil šele pred desetimi dnevi odpuščen iz bolnišnice, kjer se je podvrgel operaciji bolnega želodca, je včeraj nenadoma tako oslabel, da so ga morali nemudoma prepeljati nazaj v bolnišnico. kjer bodo na njem izvršili transfuzijo krvi. Zdravniki pravijo, da je njegova bolezen resna. Toda mož tudi na bolniški postelji ne miruje in je sinoči narekoval pismo na ameriške volilce, naj ■ novembra oddajo svoje glasove za Roosevelta. I LINDBERGH NA MIROVNEM KONGRESU BRUSELJ, Belgija. — Polkovnik Chas. A. Lindbergh je sprejel povabilo, da govori na prvem svetovnem mirovnem kongresu, ki se bo vršil v Bruslju od 3. do 6. septembra in katerega se bo udeležilo nad tisoč pet sto delegatov iz vseh delov sveta, vključivši Združ. države in Kanado. TAJFUN NA FILIPINIH MANILA, Filipinsko otočje. — Včeraj je razsajal na otoku Luzonu strahovit tajfun, ki je podrl cele vasi in ruval drevesa in ubijal ljudi in oblastinee-edjre-dile vse potrebno, da se tamoš-njim prebivalcem hitro priskoči na pomoč ter se prepreči lakoto in bolezni. Kolikor je doslej znano, je tajfun zahteval 13 človeških žrtev. 'S"? t T"' % ■ MMineo V našem "Narod-''»blis J-'Sa namera-Ji bodočnosti. Progresivne Slovenke Seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, se bo vršila v petek 21. avgusta v Slovenskem Narodnem Domu, staro poslop- Dva dečka povožena, eden v smrt Sinoči je 25-letni Artur Reh-ner z Wilard Ave. pognal svoj avto skozi varnostno zono na St. Clair Ave. in E. 65th St., ter povozil 15-letna dečka Paula O-kicki in Freda SpeUča z 1007 E. 66th Place N. E., ki sta se peljala na Okickovem biciklju na Speličev dom. Okicki je bil pri tem na mestu ubit, dočim so njegovega tovariša težko poškodovanega prepeljali v bolnišnico Glenville in utegne poškodbam podleči. Avtomobilist, o katerem je policija rekla, da je "spil nekaj kozarcev piva," je nato zbežal, toda so ga drugi iivtomobilisti, ki so bili priče nesreči, zasledovali, prisilili, da je ustavil ter ga izročili policiji in bo obtožen ubojstva. Okicki je 116. letošnja smrtna prometna žrtev v Clevelandu. Prepeljan v bolnišnico V Emergency bolnišnico je bil prepeljan v torek Joseph Poni-kvar, podpredsednik S. D. Z. in boje se, da ima zastrupljenje krvi, kot posledica malega žulja na dlani. Pozdravi iz Milwaukeeja Iz Milwaukeeja, Wis., kjer se mude na obisku, nam pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. John Zaic in njun sin ter zet Louis Cemič in njegova žena. Najlepša hvala. Slike nocoj Firma A. Grdina in Sinovi priredi iz prijaznosti do odjemalcev slikovno predstavo na i-grišču na E. 62 cesti nocoj ko se Cannonsburg je za Cankarjev glasnik! Cankarjeva ustanova je dobila od tajnika društva št. 138 SNPJ v Canuons-biirgu. Pa. sledeče pismo; "Naznanjam Vam, da sem na zadnji redni seji dr. "Postonjska jama", št. 138 SNPJ, ki se je vršila dne 16. avgusta, prinesel na površje zadevo Cankarjeve u-stanove v Cleve!andu in dr. je soglasno sklenilo sodelovati pri tej ustai;-,vi. Sklenjeno je bilo soglasno, da pristopimo k Cankarjevi u-stanovi in plačamo pristopnino $10 in obeiuim celoletno naročnino za Cankarjev glasnik, skupai .$13. Poleg tega Vam poSi?jam še dve celoletni nariičnini in prosim, da mi pošljete knjižico za pobii»anje naročnine. Z bratskim po%dra\ om John Troha, tajcšk dr. št. 138 SNPJ." Naročnika sta John Troha in John Žigman, ki oba živita v Strabanu, Pa. Vse napredno misleče rojake in prijatelje akcije za slovensko revijo v Clevelandu. bo gornje poročilo nedvomno vzradoHtilo, saj dokazuje, da je naša akcija našla mogočen odmev tudi izven Cleveleada, kajti ni dvoma, da bodo sledile tudi druge naše lutselbine —Je našo akcijo. Nekdo je pa mora?, biti prvi in Caimonsbur-gu in tamošnjenui društvu SNPJ gre vsa čast za to! Katera naselbina bo prva za Cannonsburgom? Na plan, naprednjaki! Naša akcija, je važna in naloga velika. Bivši tesar izvršil važno znanstveno delo Mussolini jeva zračna mada pripravljena ar- Sestavil je v celoto koščke j lobanje predzgodovinske; -m • i- . i- • j • n/r V ' morske pošasti, kar mu je Forocila IZ Italije javljajo, da je Mussolini vzelo 15 tisoc ur časa. gdredil strogo pripravljenost zračnega bojnega brodovja in da je pripravljen dejansko priskočiti na pomoč španskim rebelom. STRELA UBILA MLAD PAR AKRON. — Tu so včeraj našli mrtva pod nekim drevesom pri pokopališču v East Akronu 17-letna Oliverja Dameja in Grace Moyevo, ki so ju pogrešali od zadnje sobote in so žc mislili, da sta "ušla" ter se kje poročila, ker sta se imela rada že poldrugo leto. Mrliški preglednik je izjavil, da je mlada zaljubljenca ubila strela v soboto zvečer, ko je tu divjala nevihta. Fantov dom se nahaja kake tri bloke od pokopališča, kjer so ga našli mrtvega z dekletom in od doma je odšel dobrih petnajst minut preden je privršala nevihta. Za lepši Cleveland Posebni od^k Kluba za o-glašanje Clevelanda je dal v javnost obsežne načrte, kako preurediti Cleveland, da bo mesto izgledalo lepše in da bo svojim prebivalcem in posetnikom več udobnosti. Načrt tudi določa spremenitev prostorov Ve-likojezerske razstave v javen park, zgraditev letališča ob jezeru, dovršitev bulevarda ob jezerski obali in nova kopališča itd. ob jezeru. Klub namerava Peter A. Bungart iz Loraina je 60 let star in je bil nekoč ladijski tesar. Višjih šol ni nikdar videl od znotraj. Zato pa ima o-gromno mero potrpežljivosti, kar mu ie omogočilo, da se je pred osmimi leti lotil sestavljanja v koščkih najdene lobanje predzgodovinske morske pošasti, ki je živela, ko je bilo ozemlje države, Ohio še morsko dno. Ostanki nestvora so bili najdeni v tri sto tisoč starih plasteh ob Rocky Riverju v Metropolitan parku 25. junija 1927. Našel jih je Bungart sam. Nestvor je imel čeljusti kot parna lopata in je z lahkoto pohrustal vsakega morskega volka, ki mu je prišel pod strašne zobe. Paleontologi, (znanstveniki, ki se bavijo z raziskovanjem predzgodovinskega živalstva) so celo mnenja, da je ta morski nestvor žrl tudi svoje lastne mladiče. Pošast je bila okrog 30 čevljev dolga in je imela 55 palcev dolgo, 40 visoko in 36 in pol palca široko glavo. Znanstveniki so ji dali ljubeznivo ime "dinich-thys terrelli" po Jayju Terrellu, pokojnemu lastniku starega hotela Lake Breeze v Lorainu, ki je prvi naletel na ostanke te vrste vodnih pošasti v Ohiju leta 1870. Terrell je povabil Bun-gartovega očeta, ki je bil tudi tesar, da ga je spremljal na njegovi ekspediciji in mož je vzel s seboj tudi Petra, ki je tedaj prvič v življenju videl ostanke predzgodovinskih živali, kar je tako vplivalo na njegovo domišljijo, da se je poslej vedno zanimal za take najdbe. Pred trinajstimi leti pa je njegovo prizadevanje vzbudilo pozornost u-praviteljev clevelandskega pri-rodoslovnega muzeja, ki so mu nato preskrbeli delo v muzejskem laboratoriju, kjer še danes dela. ' Lobanja prazgodovinske pošasti, ki jo je sestavil Bungart, je po izjavi muzejskega ravnatelja H. L. Madisona ena izmed najboljših, kar jih eksistira. Tako je bivši ladijski tesar doprinesel lep delež k razvoju moderne znanosti in ponovno dokazal, da človek lahko marsikaj doseže tudi če slučajno ni pogledal v visoke šole. Delo, ki ga je dokončal, ni zahtevalo le silne potrpežljivosti — šest let se je zaman trudil, dokler ni naposled našel manjkajoče koščice, ki se je izkazala za "ključ" do rešitve zamotane uganke sestavljanja v koščkih najdene loba nje —, temveč tudi korenitega tehničnega znanja, katero si je pridobil tekom let z neumornim delom in proučevanjem. Rebelni glavni stan prestavljen bližje k Madridu, na katerega se pripravlja odločilni napad. ZADNJE VESTI RIM, 19. avg. — Italijanska vlada zanika, da se Mussolini pripravlja priskočiti na pomoč španskim rebelom z oboroženo silo. Mussolini, pravijo italijanski vladni uradniki, se dobro zaveda, da bi intervencija v Španiji brez dvoma povzročila krvavo evropsko vojno, od katere bi profitiral samo ewopski komunizem, ki bi se dokopal v sedlo. Zato, pravijo, bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da grozečo krizo prepreči. Mussolini-jev poslanik v Londonu grof Ci-ano je zagotovil angleško vlado v tem smislu. MADRID. — španska ljudska vlada je danes odločila, da se bo začelo z brezobzirno ofenzivo proti fašističnim rebelom in vladne čete so dobile navodilo, naj se poslužijo vseh razpoložljivih sredstev za zatrtje revol-te. Vsakega prizanašanja in o-klevanja mora biti zdaj konec, pravijo voditelji ljudske fronte. je, soba št. 3. Pričetek bo ob | zmrači. Za slučaj dežja se vrši 7:30 zvečer. — Tajnica. I {Predstava v četrtek. Smrtna kosa Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v bolnišnici Lakeside Karle Matasich, samski in star 46 let. Doma je bil iz sela Zdenčina na Hrvaškem m je začeti z ob&rno kampanj), da ^ Amenko pmd 30 letL se njegove načrte uresniči Mrs. Rottar spet doma Včeraj se je vrnila iz stare domovine Mrs. Frances Rottar, soproga poznanega euclidskega rojaka Jim Rottarja, ki živi na 21100 Arbor Ave. v Euclidu. Mrs. Rottar se je v starem kraju mudila v Krašni na Gorenjskem na obisku pri domačih. Stanoval je pri Paulu Stokichu, 392 E. 160 St. Tu zapušča bra tranca Franka Horvatiča, v starem kraju pa vnuka Karla Ma-tašiča. Bil je član društva št. 235 HBZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz pogreb, zavoda A. F. Svetka, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla in na pokopališče Calvary. LONDON, dne 18. avg. — Angleški vladni uradniki izjavljajo, da poročila, ki prihajajo iz Italije o aktivnosti Mussoli-nijeve zračne armade, dajejo razumeti, da je Mussolini pripravljen vsak čas priskočiti španskim rebelom na pomoč s svojo mogočno zračno armado, kar postavlja v dvomljivo luč vse njegove dosedanje izjave, da je pripravljen pristati na nevtral-nostni pakt, ki ga je predlagala Francija in o katerem je čedalje manj upanja, da se ga bo sklenilo. RIM — Italijanska zračna armada je v stanju stroge pripravljenosti in Mussolinijevi letalci so dobili povelje, naj bodo pripravljeni na takojšen odhod. Iz navadno dobro informiranih krogov se je zvedelo, da je fašistični diktator pripravljen odprto pomagati španskim fašistom, "če bo Francija dalje pomagala španski ljudski vladi." Vojaška letališča ob tirenejski obali so v polni pripravljenosti. Letala so pripravljena za polet, letalci samo čakajo povelja. Tukaj se govori, da je neki i-talijanski letalski major spustil 800 kilogramov težko bombo na špansko vladno bojno ladjo Jaime I. ter jo potopil, dočim poročajo iz Gilbraltarja, da se omenjena ladja nahaja v popravilu v mornariških ladjedelnicah v Cartageni in da oblastim ni nič znanega o kakem bombardiranju te bojne ladje. Iz Gibraltarja tudi poročajo, da sta se nad mestom spopadla dva francoska letalca z nekim italijanskim letalom. Koliko je v teh govoricah resnice, se seveda ne ve. Italijansko časopisje se sarkastično obreguje ob Francijo, ker simpatizira s špansko ljudsko vlado in dolži francosko vlado "dvoličnosti", češ, da ob istem času, ko ponuja svetu svoj nevtralnostni pakt, njeni uradniki in privatni državljani obiskujejo Madrid in bodre špansko ljudsko vlado v njenem boju proti fašizmu. Italijanska zračna armada je ena izmed najmogočnejših in najmodernejših na svetu in šteje nad petnajst sto bojnih letal. BERLIN. — Iz vladnih virov je prišla vest, da se Hitler ne bo pridružil nevtralnostnemu paktu, ako tega ne bo storil tudi Mussolini. Nemški odgovor na francosko vabilo, da se Nemčija pridruži nevtralnostnemu paktu je bil tako sestavljen, da pušča Hitlerju proste roke, ako bi vse države, ki prihajajo pri tem v poštev, ne prepovedale uradnega in privatnega izvažanja o-rožja v Španijo. V Parizu Hitlerjevega odgovora sploh ne smatrajo za noben odgovor. Hitler in Mussolini sta zadnje čase menda v tesnih stikih. PARIZ. — Francoski vladni krogi molče k poročilom, da je Mussolini pripravljen dejansko z vojaško silo pomagati španskim fašistom. Desničarsko časopisje dolži vlado, da pošilja letala v Španijo, toda vladno časopisje te vesti zanika. BURGOS. — Rebelni voditelji so izjavili, da bodo premestili rebelni glavni stan v Vallodo-lid, ki je bližje Madrida, katerega nameravajo rebeli v kratkem napasti ter ga skušati zavzeti. Dva bataljona španskih tujskih legijonarjev sta bila poslana iz Vallodolida v Bilbao, kjer bodo rebeli skušali predreti vladno fronto. Rebelni general Mola trdi, da vladne čete rabijo strupene pline in pravi, da se jih bodo poslužili tudi rebeli, ako jih vladne čete ne bodo nehale rabiti proti njim. Rebelno radijsko poročilo trdi, da so rebeli izvojeva-li nove zmage in da je sevilski nadškof stopil na njihovo stran ter dodelil njihovim četam vojne kurate. MADRID. — Vladno radijsko poročilo pravi, da je bila potopljena v severnih vodah rebelna križarka Almirante Cervera, ki je pomagala križarki Espana obstreljevati mesti San Sebastian Irun in fort Guardelupe nad I-runom. Vladne baterije so zbile na tla ogromen križ, ki so ga postavili rebeli, da so topničarji na rebelnih bojnih ladjah imeli toč-nejši cilj tekom bombardiranja tega starinskega forta. V San Sebastianu razsaja vročinska bolezen, ki jo je povzročilo pomanjkanje vode, ker so rebeli zaprli dotok pitne vode in je na razpolago samo voda iz vodnjakov, ki je pa ni dovolj za vse potrebe, toda prebivalstvo obleganega mesta je ohranilo čudovito moralo in ko so sinoči nehali grmeti topovi, so po ulicah plesali in prepevali, obenem se pa zaobljubljati, da se pod nobenim pogojem ne bodo podali. Prostovoljci so bili poslani na francosko mejo, ako bodo mogli dobiti seruma proti vročinski bolezni. LIZBONA. — Poročevalec nekega tukajšnjega dnevnika, ki je pravkar prispel iz Seville, (Dalje na 2. str.) STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 19. avgusta, li "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB. CO. VATRO J, GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$130 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ba 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko In druge inozemske države Ba 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879^_ ,104 GLASOVNICE IN KROGLE iKiil Hoiiijiiii (ja c i(, !<' spi.sal Oficai .i in€I tiKp'i', m ciliiil' iit'udI'lsiiffiti ha "The Anicrtcdii (Iiioithdii.' fi'tub-ČCII jc I'll dUrC 14. (iiffiisia.—IJfcd. I. "Tisti trenutek, ko proletariat stopi na plan kot od meščanstva ločen razred in pokaže meščanstvu nasprotne interese, meščanstvo preneha biti demokratično." Gornji stavek je zapisal Wilhelm Liebknecht 1. 1899 in če so dogodki kdaj potrdili pravilnost kake napovedi, se je to zgodilo v tem slučaju. Demokracija je otrok kapitalizma. V svojem boju proti fevdalizmu in njegovi partnerici, državni cerkvi, je potreboval pomoč mas delavcev, obrtnikov, malih trgovcev in kmetov. V vseh revolucijah 17., 18. in 19. stoletja so bili ti razredi, ki so preskrbeli napadalne čete porajajočemu se kapitalizmu, dočim so kapitalisti s svojimi advokati in pamfletisti poskrbeli za intelektualno vodstvi). Demokracija kapitalizma je bila strogo omejena na privatne posestnike. V nobeni deželi ni novi gospodar niti podelil glasovnice svojim zaveznikom iz nižjih plasti v boju za demokracijo. Volilna pravica je temeljila na posestnih kvalifikacijah. To je bilo dejstvo v Angliji, "materi demokracije," kjer so potekla skoro tri stoletja, predno so dobili ljudje brez privatnih posestev volilno pravico. Enako je bilo v Franciji, kjer so bili neposedujoči državljani izključeni od volilne pravice vse do dogodkov 1. 1871 (leto pariške komune; op. ured.) — skoro celo stoletje po izbruhu revolucije, čije geslo je bilo: "Svoboda, Enakost, Bratstvo!" Enako je bilo v Združenih državah, kjer so posestne kvalifikacije zabranjevale nemaničem izbirati "ljudske služabnike" še desetletja po zmagovitem zaključku revolucionarne vojne in kjer revni belci na Jugu niso dobili volilne pravice do po civilni vojni, a jim jo še sedaj kratijo nalašč za to prikrojeni davčni zakoni. Kakor lepota, tako je tudi kapitali stična demokracija plitva in nikjer in nikdar ne seže v globine, kjer se odločuje usoda ljudi in narodov. Prevrnila je fevdalizem v starem svetu in tlačanstvo v novem, pri tem je pa samo spremenila tlačane v zemljiške in mezdne sužnje. Nikjer ni zmagoviti kapitalizem prokla-miral pravice do dela, ki vključuje pravico do življenja, brez katere vsaka politična demokracija ostane gola sleparija. Samo v Franciji je zmagoviti kapitalizem 1'azdelil cerkvena in plemenitaška veleposestva med razlaščene kmete. Angleško podeželje še zmerom vlada fevdalizem. In junkerji (veleposestniki) iz Vzhodne Prusije še zmerom vladajo Nemčiji, ne izvzemši Hitlerja, In da je v Združenih državah prišlo do zakona o razdelitvi zemlje v naselje-valne svi'he (Homestead Act), kateremu je sledila razdelitev ljudske domene, ki je bila vse do 1. 1860 osrečujoče lovišče zemljiških špekulantov, se imamo zahvaliti samo kolonijalnemu značaju Združenih držav in potrebi pridobitve zapad-nih tržišč in zaveznikov proti moči suž njedržcev, (Dalje Jutri.) i UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročniliov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. St. Clair Rifle & Hunting Club ' vrh pa še postanejo ponižni sužnji, katere lahko vsakdo, ki je Zvezde so videle, sohice pa ne kdo drugi razbil, toda streljal je dovolj prevejan in brezobziren, ko so naši fantje odhajali domov kot čampijon. Ker ni hotel iti izkorišča do mile volje. Tre-iz klubovega piknika. Ni jih bi- več v tekmo, je on dobil tretjo j® izogibati prazno- to mogoče spraviti domov, če- nagrado. Max Urankar in nje- J® vzrok, da danes se prav smo že morali z svečami gov brat Tone sta se pa udarila '-^P^ nasilje svetiti. To je bilo petja in vris-' kdo bo dobil zadnjo nagrado,' ^ najrazličnejših oblikah. Izko-kanja, kot da bi šli na štelengo ker sta imela oba enako po 21 riščevalci človeštva so se zme-tam v starem kraju. No saj smo razbitih golobov. Ker je Max ] dobro zavedali, da je neved-lahko bili veseli ker se je vse iz- mlajši od Toneta, ga je prema- i praznovernega človeka vršilo kot se mora na pikniku, gal in dobil četrto nagrado. To-, l&hko izkoriščati, zato so vedno da je dosti zabave in smeha. Pri rej veste, da so dobro streljali ti riasprotovali izobrazbi in metali tekmi, katere se je udeležilo ve- fantje. Nas je bilo veliko, kate- ] P^leria in skale pod noge vsake-liko število posetnikov je poka- ri smo mani streljali in zato ni- človeškemu napredku, ga zalo, da so izvrstni strelci. smo prišli v poštev. Kar se tiče Ne bom opisal vseh, ki so se nagrad za ženske in otroke je i-udeležili tekem, ampak samo ti- mel Burgar v oskrbi, pa ne vem ste, ki so dobili nagrade. Prvo kdo jih je dobil. nagrado je odnesel Stanley Do- ^ ^ , v , , , , V četrtek zvečer se bo vršila lence za 23 razbitih golobov, za drugo nagrado sta Leo Kushlan kluba pri Anton Urankar- in Paul Antonin razbila vsak po ju na 237 St. na kar se vabi 22 golobov. Ne vem ali se je po- vse člane. srffčilo Kushlanu ali mu jih je ■ Tajnik. KRAT Progresivna trgovska zveza Ogromne svote se potrošijo v Ameriki vsako leto za oglaševanje. Dandanes sploh ni velike tvrdke, velepodjetja, ki ne bi računale ceno svojemu oglaševa nju že v številkah, ki v slučajih presegajo milijon. Slovenci se nimamo trdne in neo-majene vere v oglaševanje. — Vzrok temu je pač ta, da je že marsikateri med nami — tudi tu je število jako veliko — nasedel nepoštenemu in pretiranemu oglaševanju. To pa s^m zgodilo samo nam, pač pa fudi neštetim drugim, ki nisonašega rodu. Radi tega posvečajo pošteni trgovci in poštena podjetja ve like pozornost, da je njih oglaševanje smoterno, pošteno, v par besedah, da je v oglasu proizvod hvaljen in popisan na način, kakršen je v resnici. Podjetju a-li trgovini, ki na tak pošten način oglašuje, je zagotovljen obstoj in napredek, ki sta neposredno odvisna od zaupanja odjemalcev. V zadnjih letih smo posvečali predno namene. Člani zveze žele vašega napredka, vaše koristi. Da se zavedajo, da ie njih napredek odvisen od vaše naklonjenosti. tega ne prikrivajo. Roka roko umije — je njih geslo in tega gesla so se držali vedno in vsikdar, odkar pišemo t! mat; v a- zgodovino slovenskega naroda v: ^ v.,. , gid&evd fe . 01 ki namesto da bi učih ljubezen neštetih Zedinjenih drzavan. Sleherna . u t proglasili za "brezboštvo" in zločin. Toda vse te reakcijonarne sile ne bodo ustavile človeške poti navzgor. Zgodovina nam pove, kako se je moral človek iz jamske in kamenite dobe krčevito boriti za vsak korak proti višji stopnji napredka, borba je bila težavna in kruta, toda človek je počasi napredoval in korakal dalje, dalje; in do danes se ni še ustavil in se ne bo. Naša dolžnost pa je, da smo pri tem v vrstah onih, ki se trudijo, pomagati človeštvu naprej. Pomagajmo, da se človeštvo čim prej osvobodi pogubne nevede in ne ozirajmo se pri tem na i take Kristusove "namestnike", Lojze Pire, ki že dva dni s tako vnemo pripoveduje, kako i-menitno se je imel, ko je bil "gost predsednika Roosevelta", da bi imponiral svojim čitate-Ijem, se nahaja v veliki zmoti, kar pa za gospode pri A. D. ni nič novega. Niti on niti nobeden drugi izmed tistih 400 ljudi, ki so jedli kosilo na ladji "Moses Cleveland", niso bili gostje Roosevelta, temveč bili so gostje E. G. Crawforda, predsednika Great Lakes razstave, ki je kosilo priredil predsedniku Zed. držav na čast. In ker je nevarnost, da se Pire stopi od same blaženosti nad visoko častjo, ki ga je zadela, mi pa ne želimo, da bi se kaj takega zgodilo, ker dvomimo, da bi dogodek napolnil St. Clair s posebno blagim duhom, naj mu na uho zašepetamo, da je ista visoka čast zadela celo Maurice Maschkeja in še precej podobnih Rooseveltovih "prijateljev" . . . naša Javna untanova, nebroj posameznikov tudi, se je vzdržala z njih pomočjo. Kaj je naša dolžnost napram njim? Odgovor je jasen, ker ie samo ta edini mogoč: "kupujte in poslužujte se podjetij, uradov in trgovin, ki nosijo napis "Član Progresivne Trgovsge Zveze". Ogrevcmje za faši- zem Cleveland, Ohio Iz dopisa fadra Jagra v "A. D." zadnjo uoboto je razvidno, da je boljše, da ie Italijo dobil v pesti zločinski fašizem, kakor da bi zavladal komunizem. S tem je rečeno, da je bolje, da i-ma nekaj pijavk udobno življenje na račun ljudskega trplje-veliko pozornost oglaševanju injnja, kakor da bi dobila delavsko poslovanju nagih trgovcev in' vlado, ki bi ustvarila pogoie za podjetij v splošno. Naj poseže-! dosego poštene človeške eksis-mo še tako globoko, naj gremo j tence. Tako misli Jager, ki je na še tako daleč nazaj v zgodovino ^ strani tistih, ki bi radi zavrli do bližnjega in se borili za pravico za zatirane, blagoslavljajo fašistično nasilje in zatiranje najbolj osnovnih človeških pravic ter uživajo, ko ponorele človeške beštije mečejo v ječe in na debelo morijo ljudi, ki niso storili drugega "greha", kakor da so se borili za svobodo in človeške pravice! A. Skapin naših trgovcev, podjetnikov in profesijonistov, ugotoviti moramo, da moramo slehernemu dati "čisto spričevalo". A saj ni bilo in ne more biti drugače. — Kje bi se bili naši trgovci, naši podjetniki in profesijonisti lahko vzdržali skozi čase, slabe čase, ki smo jih preživeli, skozi čase, v katerih so odpovedala in skrahirala milijonska podjetja. Le neznatno je število naših trgovin, ki so morale vsled slabih časov prenehati s poslovanjem. Poleg dokaza solidnosti in poštenosti najdemo v tem dejstvu pa še nekaj druzega. Naš trgovec, naš podjetnik ali profesijonist v svojem poslovanju z našimi —o, da, tudi mar- človeški ekonomski in socijalni razvoj iz suženstva v svobodo in S po+ovanja Cleveland, Ohio Rad bi nekoliko opisal moje potovanje po Pennsylvanskih hribih in mestih. Ker jaz nobene stvari bolj ne ljubim kot šume v poletnem času, sem si hotel o-gledati ameriške gozdove v Pennsylvaniji, v bhžini Luzer-na in Willkes Bar re. Zdelo se mi je kot bi bil v starem kraju. Med tem ko je v dolini solnce silno pripekalo je bilo v gozdu hladno. Med velikanskimi hribi sem poslušal žuborenje vode, petje ptic in šumenje dreves ob rahlem vetru. Človek bi si najraje demokracijo. Toda delavec misli! postavil kočo, da bi bival tam drugače, je začel misliti druga-}'^GČno, ako bi bilo vedno poletje, če in vstajati, naveličal se je po-i^^^vozil sem celih 1100 milj. nižno krvaveti in umirati, da so i ^s^rnenil sem se tudi obiskati njegove pijavke lahko živele od i moje sošolce in prijatelje iz njegove krvi in znoja, in začel zahtevati spremembo. Pijavke sicer hočejo v topiti njegove zahteve v krvi, toda to se jim ne mojega rojstnega kraja. Srce mi je bilo radosti, ko sem se sešel z njimi. Nekaj jih je pa na mojo žalost že umrlo. Sprejet MUSSOLINIJEVA ZRAČNA ARMADA PRIPRAVLJENA I (Dalje iz 1. str.) ki je v oblasti španskih rebelov, je izjavil, da je prispelo tja iz j Nemčije in Italije mnogo zabo-I jev letalskih delov. Dele da se je I potem takoj začelo sestavljati I pod nadzorstvom nemških eks-Ipertov, dočim so nemški piloti začeli poučevati rebelne letalce, kako voditi ta letala. Madridska radijska postaja pa sporoča, da s§ je vlada odločila rabiti strupene pline proti divjim maroškim četam, dočim bo rabila proti španskim rebelom samo solza-vični plin. MADRID. — Španski vladni letalci nadaljujejo z bombardiranjem glavnih rebelnih oporišč v Oviedu, Sevilli in Zaragozi in vladne čete so obkolile Granado, v gorovju Guadarrama pa so prisilile rebele, da so morali zapustiti več postojank za strojnice. Z otoka Malorce je prišlo poročilo, da vladne čete počasi a sigurno napredujejo proti glavnemu mestu otoka Palmi. Sodi se tudi, da bodo rebeli, ki so se zabarikadirali v zgodovinskem Alcazarju v Toledu kmalu prisiljeni k predaji, ker jim zmanjkuje živeža in municije. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. iskreno zahvalim in Jih ne bom pozabil, ob priliki hočem tudi povrniti. Obliiibili ao mi, da me ob priliki obiščejo. Najlepše se zahvaljujemo Mr. in Mrs John Baloh, ki so bili ta- bo posrečilo, čeprav sem pa tja ■ povsod z veseljem in začasno zmaga krivica nad pra- ^ gostoljubnostjo, za kar se jim vico. Prišli so drugi časi in blu-fanje in zatiranje ne gre več tako gladko kot nekoč. Kar je danes glavno, je da ljudstvo spozna, kdo mu hoče dobro in kdo ga samo slepari in tišči na dno. Treba se mu je' ko gostoljubni in postrežljivi ob sikateri tujerodcc Jim je hvale varovati agentov, ki zlorabljajo | času mojega bivanja pri njih. dolžan — ljudmi ni bil nikdar vero v Boga, nebesa, vica in pe-j Hvala tudi Mr. Matianu ker rne samo oni, ki prodaja za gotov kel v svrho ohranitve krivične- je spremljal od rojaka do roja-' denar. Na stotine je naših ljudi, ga, roparskega gospodarskega j ka in razkazoval okolico. Hvala j ki so prebili težko krizo tako- sistema, to je izkoriščanja in za-, tudi v Ameriki rojeni mladini, rekoč samo s pomočjo našega tiranja delavcev in kmetov. Če ^ ker so tako lepo peli slovenske trgovca, živeli od njegovega do- Rimu in njegovim agentom »i ^ pesmi na zabavnem večeru. Vso brega prijateljskega srca. Pri- všeč gospodarski in socijalni si- , me je spominjalo na rodni kraj. jateljsko srce pa zahteva prija- ucm sovjetsko Rusije, zakaj pa, Seveda ne smem pozabiti godbe-^ teljstva. Kdor ti je prijatelj v sami ne pokažejo človeštvu »e- nika Mr. Lipovška, ki Je tako stiski, je resničen prijatelj in si kaj boljšega, kar bi napravilo dobro igral valčke, pa tudi John' moraš njegovo prijateljstvo ob- konec temu nečloveškemu izko- j Baloh še dobro zaigra. j držati tudi v dobrih časih. Saj rišranju in zatiranju? Saj ven-| Zahvalim ao tudi sledečim roje že prastar pregovor, da roka dar današnji sistem prav tfiko ifikom: (fužini Josef Baloh,' roko umije. tepe in izžema katoličana kot družini Zaje, družini Lipovšak.j Trgovci, obrtniki in profesijo- rdečkarja! j družini Kura nt, družini Kondra, nisti, ki so danes včlanjeni v do- Delavci morajo paziti, da "i" | družini Frank Baloh, Mr. So-bro napredujoči organizaciji — so izkoriščani samo ekonomsko, mrak, družini Grošel, družini Progresivni trgovski zvezi — so temveč tudi da se Jih ne izkori-^ Slapar, družini Mihelič in Paulič skupina vaših prijateljev, ki so *.ča v imenu vere, katero izkori-.— Dragi prijatelji in znanci, bivam stali ob strani v. dobrih in Sčanje jim ne' krade samo vanje med vami je bilo prijetno slabih časih. Kakor že ime zveze temveč tudi zmožnosti trezn-S^/^ sem nekaj nepozabnih pove, je bila ustanovljena v na- presojanja in pa denar,'za po- , dni. Soproga Je ostala v Pitts- burgh u, kjer so Jo prijateljice pridržale. Ko sem se vrnil smo si tudi o-gledali Pittsburgh in vse od po-vodnji prizadete kraje. Bili smo tudi v Greensburg. Obiskali smo tudi družino John Lakotaza, ter se jim tudi zahvalimo, za gostoljubnost. Še nekaj bi rad omenil. Vse prizanje Mr. Kebetu, ki se je tako častno izrazil o Mr. Burtonu. Ampak tisto kar si zapisal o delu za Slovence je pa tako, ako bi kdo v tebe lučal kamenje ali če bi ga hotel ti obmetavat s cekini. V mestni hiši dobro vedo, kateri narod je bil najbolj nasproten izvolitvi sedanjega župana in jaz tega prav nič ne zamerim Burtonu. Huda bokzen Je za nekatere ko morajo čitati pohvalo za tako osovraženega človeka kot Mr. Burton, ko so že prerokovali, da bo zapel boben in bo mesto na dražbi prodano. A. D. Je že večkrat speljala ljudi na led pa so še ljudls, ki vse verujejo kar napiše. Jaz nisem noben politikar in tudi nočem biti, pa to pom vseeno žoVI zapisati. Frank Modriuii. Inozemec in vmešavanje v politiko alf ( '1'ik preti zaključil jo 74. k _ p().slaiiska zljoniica s])r('jola zakoniki ])<) kalerein lii bili iiiozenu-i, ki se inozemsko pi opasando ali ])a se vdeM prolizakoiiite politične delavnosti v ženili državah, podvrženi deportafij' koiiski načrt ni prišel do glasovali, tli, ali bržkone se bodo ])re(Uagatolji^ (lili, da se tak zakonski načrt vzakoin hodnjeni kongresu. S tem poslane Vjuašanje v zvezi s to razpravo o , IJaiistvn: Ali ima inozemec jtravico, peča s politiko in ako ima to praVK^'')" ke mere? To \ prašanje je zlasti važno vp'' kolščine, da se lio v, Združenih prihodnje mesece vodila usod(-'poto\ tična kampanjii^jlilpvolilev predso''^ kongresa. Vsal^^K^ razpravljal o P nih programih-l|p|R vrednosti vsak® kandidatov. Kako pravico ]>;> mec, da se vdeleži te velike te, v kateri si ho ljudstvo te ^ svoje voditelje in si začrtalo svojo F drugo štiriletje? izl liiozcmc'c ne moro voliti, ko narod pojdo iia volišče dne X. novcih |)() zakonn ni nikjer prei)ovedaii0> _ smel izraziti svoje mnenje, držati sknSal vplivati na mnenje volikc^' ^ ,j želi. Edina izjema k temu In je ta, da inozemcu preti depoi'(/\^ -postane anarhist ali komunist '.jj^ varja spremembo vlade s silo in AT v« .1 +.1 \'llOl \ itrasanje pa m tako hi se iz tega sklepalo. Tudi v zakonu, nekatere vrste ijolitii')'*^ sti s strani inozemcev vzbujajo o( por na strani mnogih Amerikan^' ne zdi prav, da hi elovek, ki dolžnosti državljanstva, povedal naj storijo. Ako je kdo gost v Ija, se ne smatra za dobro olik", , kritiziral hišo in narekoval, jiravlja. Na isti naein mnogi čutijo, da inozemec, ki je dejanski j ženili držav, nima {travice kritiki' vlade ali način, kako se vlada ,,'d Zakonski načrt, ki smo J P ml I' I; lull, napravl.ia zanimivo razliko ""JU #j5ll \kO 01 zemcem, ki je tukaj začasno, m bil ])ripuščen za stalno bivan,|i'-načrt postal zakon, bi za prve.uf ^ Jjjj nezakonito vsako politično se nahaja v Združenih državah-tako daleč, kar .se tiče inozeff"^''', • . rp.i C JlO ])ripnseen za stalno bivanje. Jiu drža\ ljan v bodočnosti in se nasvetovalo, naj se !»riga z;i ^ijjSv tiko in naj se pouči in razpn'^ vprašanjih. Taka razpravljii'^.'*' od])or le tedaj, ako se vodijo skega kot iz ameriškega ke vlade. Dejstvo je, da iiiozo"^"^" |j' portaeija, ako postane aiiarh'^' nist ali je pristaš prisilne spi*^'^' (le. Kar Je prav /a tlr%a\']j!i^''''^ ueiimcstiio za inozemca. Zato v ■ ' 1 iI'l'" ' jil zeli, more v.stopiti v konitinist' ali inozemec, ki to stori, utei?"'-' žen de])orlaciji. 11:1'"' i zemcem v Združenih državaH , \sakih verskih ii Poprej omenjeni zakoniki ' ^j,i_k gnje to načelo s tem, da t ■/.ar li plemenskih l"'y| 111'sl rpiiosti, ki so istovetne % "'''|.j|i f' rili inozemskih vlad ali inozo'i''f iiih strank. Združene države ^"'nS" čeiie svobodi in enakosti za glavnem izjemoma proste ve''š'^' ske nestrpnosti. Xjih Ijudstv" /,iij ()goi č(>iio, ako inozeinee 1" države, se.slavljeiie od vseh tiii ; ta, ne da bi pustil za seboj ' j/', sovražnost i in nestrpnosti, p;i' '' pagaiido, za kaiero dobiva poro iz tujih virov. <)(i VM'h oblik politične ' \dliliii gliis koncem koncev ,;i#'' lom svojih glaso\- državlj:'"' jj.//''" demokracije, kot so Združen*' . Iroli.rajo svojo \ lado. Tudi V :,V'''#' I ' • ' 1 • , noU' , sliK'ajii ,|r x'lHs iiio/eiiica \ r f reli popoliHuna prazen. <'n '''''iv slvovati svoje mnenje. < >n s!i'". liti ill njegov nasvet drugini. k' bilja dostikrat zamero. ''|i(ii''''jf' za enakovredno \(leležitev \ lj< njn naroda konča le leda,). Ig inee postane naturali/.iran. '' il 19. avgusta, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Zanimive vesti iz s+are domovine Požar na Blokah Bloke, 20. julija. — V nedeljo vznemiril plat zvo-' ' oznanjal hudo vest, da cerk Skoro vsa Sai v» izpraznila. Sosjpodajska ]po-ip ^ na kupu! Ogenj je snf svinjak, nato se kg] ^išo, in ker je vle- hijj: upepelil še hlev in ^ ftšm ^ naglici vino T ^ obleko in ži- ževih Gorenjih, oz. Pol-šiči, v v svinjaku pra- nili nesrečo sta zabra-% ni na2 Gorenjo hišo, t*% gaJn Iiesreča. dolžnost p štorih svojo ^'aniii , ' Združili so se reše-- baš te ODeVoi Močno se Sam bj. .^^^Idrov fant ki je škejgi. . ^l^mnato streho rišča, p ^ blizu pogo- k; že vse pogore- silna revš- P""' n^h vladala "lo Vrha zdaj je prikipela krova. %aQži;)n pogorelo velika hiša in detelje, hlev in ^0,000 Dj ° Škode imajo ^^'^ovani pa so utijjii Din. Gorenji "iOXlOO ]Din, leti tT plačali baje . ' Huda je ta! . Pesniške doline ''ila na' — Danes magistratu konph '^'^^^renca komisije rn,-,. e plrt-r.;«!,--.... ni Kumisiie dael^ ^^trifikacije se vein ot naše severne cer Pesnice, Svečine, 'SOr, Jf,, —'"v-c, lovcuiiie, '''L^ ^anisif v ^^°"^isijo vodi '•' i Rueh ^ d^^ŽGlne elektrarne lin oddelek ^rt zastopa ing. "^Ofskr, '^^^tno občino ^/"'orskn ------ ii-i 2 dvpn Franjo ^^l^ničnima urad-električnega j^Nlaig^ ^ falska elektrarna zasWpn&a k ^sedan- dopoldan- magistratu k kz J)-v bo iz Kam- poa 8v. t ddino ^ I# ,i.rf i, iJ^: Sv ''sK 1/-li' izvrši daljno-podjetje l) • , v pod Sv. Urba- ^snisko 80 bo ^torgk. "^ke ceste. Trans-bodo štiri, Ku r ^Pn^s ■' Godo štiri, u Rit ^ ^°®Pohu, druga Četrta "Jtiovo tretja v Zg. v Svečini. dolg 13 km.'Gl%Z 'M %; '""ru. v, . '|:1^) JSevaii^T a uprava 110 vsoto za omrežje. Ko-^°Poldne podala na N ? k, >C!i' ' »"kf's krajev": "dolino f iGktrifikacija bokombnado Yeltk požar so imeli 19. julija v Pongercih pri Cirkovcih. Posestniku Francu Belcu so zgorela vsa gospodarska poslopja do tal. Žrtev ognjenega elementa je tudi 8000 kg žita, 10,000 kg sena ter vse gospodarsko orodje. Škoda je cenjena na 40,000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. Da se ogenj ni rašsiril na stanovanjsko poslopje in ostala sosedna poslopja se je zahvaliti gasilcem iz Cirkovcev in Šikol. Vzrok požara ni znan. Imenovanemu posestniku je že lansko leto pogorela domačija do tal. Gasilec zasačil vlomilca V nedeljo 19. julija zjutraj je poMicni gasilec Sotler opazoval iz Mestnega doma dva moška, ki sta se z zavojema pod pazduho naglo razhajala. V enem je spoznal šoferja Adolf a T., za katerega je vedel, da je nevaren tat, ter je takoj zaslutil, da je Dolfe vlomil v trafiko na Krekovem trgu. Naglo je skočil za njim ter ga peš ujel na Marijinem trgu. Medtem je prihitel za Dolfetom tudi stražnik na kolesu. Izkazalo se je, da je Dolfe s pomočjo neznanega'tovariša vlomil v trafiko ter da sta oba odnesla za približno 700 din tobačnih izdelkov. Policija je Dolfeta zaprla v svoje zapore v šentpetrski vojašnici, toda ponoči je skušal pobegniti. Posrečilo se mu je res, da je prišel na dvorišče, toda dalje ni mogel. Medtem so ga že stražniki prijeli in odvedli nazaj v zapor. V Ljubljani umrli od 10. julija do 17. julija 1936. Kravos Katarina, roj. Mihelič, 67 let, žena zasebnega uradnika v p., Stožice 123, Majaron Jo-ško, 8 let, sin veleposestnika. Borovnica 9, Kogej Minka, 44 let, poslovodkinja, Friškovec 3a, Sušnik Ivan, 58 let, trgovec, Moste, Tovarniška ulica 27, Za-gradnik Ivanka, 17 let, dijakinja, Tržaška cesta 12, Tomažič Franc, 59 let, pekovski pomočnik, šmartinska cesta 21, Škr-janc Janez, 40 let, delavec na žagi, l^rančiškanska ulica. Bele Franc, 47 let, Žagar, Galjevica 234. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Rozman Frančiška, 28 let, tovarniška delavka. Slovenski Javornik 65, Bučar Janez, 37 let, delavec. Tržaška cesta 15,'Mežnar Ivan, 38 let, dninar. Loke 23 pri Zagorju, Lušer Ferdinand, 58 let. Ribnik, obč. Črmošnjice, Langus Ivan, 28 let, sin posestnika. Srednja vas v Bohinju št. 4, Zupančič Marija, 52 let, žena posestnika, H rastje 4, obč. Mirna peč. Pogrehina turista šc niso našli Kamnik, 22. julija. — Poro-čano je že bilo, da sta v Kamniških planinah izginila visoko- LIFE'S BYWAYS N&You Got FOK JTwooPiNC. A KCLENEPJS APrr CoLLJCCTIOf^j ^ šolca Mikšič in Janša, oba dijaka prava na ljubljanski univerzi. Dva dni že išče oba ponesrečenca reševalna ekspedicija, a so vsi njeni trudi ostali doslej brez uspeha. Ekspedicija je še vedno na terenu in bo raziskala danes in jutri še tiste dele centralnih Kamniških planin, ki jih doslej še ni. Zanimivo je, da o obeh visokošolcih ni prav nobenega sledu vse od časa, ko sta zapustila Cojzovo kočo. Zadnji pogovor sta imela še z gospodinjo v Cojzovi koči in sta se zdela gospodinji oba mlada turista precej resna. Šele malo pred obhodom sta postala živahnejša tudi v pogovoru ter je Mikšič zlasti pripovedoval, kako je bilo pri vojakih, ki jih je pravkar odslužil. Ko sta dejala, da gresta na Grintovec, na Skuto in na Kamniško kočo, ju je še gospodinja prosila, naj na Kamniški koči pozdravita o-skrbnico in njene ljudi. To sta tudi obljubila in odšla. Ekspedicijo, ki ju išče, tvorijo naši najboljši gorski vodniki in plezalci, bratje Erjavški iz Kamniške Bistrice. V torek sta Fanc in Peter Erjavšek preiskala vse okrog proti Kočni, istočasno pa sta Lojze in Tone preiskala terene proti Grintovcu. Edino, kar so pri tem našli, je bil klobuk, ki je ležal pod nekim snežiščem pod Grintovcem. Klobuk je živorjave barve in žametast. Oskrbnik Cojzove koče Franc Erjavšek pa se spominja, da je letos spomladi nekomu veter odnesel v bližini mesta, kjer je bil klobuk najden, klobuk in bo to najbrž ta klobuk. Tako verjetno najdeni klobuk ne bo last katerega izmed pogrešanih visokošolcev. Dve prometni nezgodi V zadnjem času se opaža, da so se na ljubljanskih cestah pričele množiti prometne nezgode. 21. julija je na Aleksandrovi cesti podrl neznan kolesar 66-letno zasebnico Mole Marijo, stanujočo v Kosezah 60 m pristojno v Postojno. Boletova je poškodovana po nogah. — Prometna nezgoda hujšega značaja pa se je pripetila na Celovški cesti pred gostilno "Zvezda." Neki motociklist je podrl na tla 39 letno Baudaž Angelo, ženo brezposelnega p o močnika iz Zgornje Šiške. Baudaževa je dobila pri padcu hujše poškodbe na glavi in "po nogah. Ponesrečenci v bolnišnici Ljubljanska b o 1 nišnica je sprejela več ponesrečencev in poškodovancev. Ljubljanski reševalni avto je prepeljal s kolodvora 27 letno posestničino hči Skubic Marijo iz Štangarske Poljane. Skubičeva je padla 's kolesa in se nevarno potolkla. — 4 letni sinko delavke Stanovnik Marjan iz Podsmreke pri Dobrovi, je doma padel na koso in si prerezal žile na levi roki. — Brezposelnega brivskega pomočnika Rijavca Viktorja iz Kla-dezne ulice pa je že pred dvema dnevoma napadel neki neznanec in ga s tako silo udaril po no- su, da mu je prebil nosno kost. Rijavec se je po dveh dnevih moral zateči po pomoč v bohiiš-nicp. Po nemarnosti sta zažgala hleo Pred Mariborskim sodiščem sta se zagovarjala Rudolf Krajnc iz Hajdine in Ferdinand Vaje iz Sedlarjevega. Obtožena sta po malomarnosti zažgala hlev, ko sta prenočevala na gospodarskem poslopju Jurija Br-gleza v Gerečivasi. Ko sta zgodaj zjutraj odhajala, sta si svetila z vžigalicami, pri tem pa je odletel ogorek v seno, ki se je vnelo. Poleg tega pa je Vaje obtožen tatvine 6 koles. Kranjc je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora pogojno na 2 leti. Vaje pa na 8 mesecev strogega zapora pogojno na 3 leta. Na prelazu pobit V Košakih je hotel 50 letni delavec Anton Polič na torek prekoračiti železniški prelaz, ko so bile zapornice spuščene. Čim je stopil čez zapornico, pa ga je udaril neznanec od zadaj s topim predmetom s tako silo, da mu je prebil glavo ter ga pobil na tla. Poliča so reševalci prepeljali v bolnišnico. Smrt pred hišo Neki mestni uslužbenec je našel zgodaj zjutraj pred vilo odvetnika dr. Serneca v Celju ležati na tleh mrtvega 39-letne-ga Sernečevega hlapca Franca Peska. Uradni zdravnik dr. Pod-pečan je ugotovil, da je Peska zadela po noči kap in da je umrl med 2. in 3. uro ponoči. Iz okolnosti sodeč, je postalo ponoči Pesku slabo in se je hotel zunaj na svežem zraku nekoliko pohladiti. V sobi je namreč pustil spodnje oblačilo in je šel na zrak samo v zgornji o-bleki. Zdravnik dr. Podpečan je odredil prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Žrtev Save V nedeljo popoldne 19. julija je utonil v Savi 16-letni mladenič Metličar Franc, sin rudarja z Doberne pri Trboveljah. Naša mladina je preveč korajžna, ker se ne ustraši prirejati razne tekme niti v najbolj deročih vodah, ki S.O obenem še polne vrtincev, kakor je pokaSal ta primer utopljenca, ko so mu hiteli rešitelji na pomoč, a ga je Sava pred očmi reševalcev potegnila globoko v se. Planinske postojanke Sv. Planina, Kum Mrzlica so letošnje leto izredno dobro obiskane. Od vseh krajev prihajar jo oddiha potrebni na izlet, ali pa se tudi dalje časa zadržujejo v planinskih kočah, ki so, mimogrede omenjeno, tudi dobro oskrbovane. Kdor je prišel enkrat, še pride, ker razgled z vseh je krasen, zrak pa tudi vsakega okrepi. Kanonik Svetina umrl Dne 22. julija je umrl zadet od srčne kapi v starosti 86 let dr. Ivan Svetina, kanonik in gimnazijski profesor v pokoju. Umrl je v svojem domačem kraju v Žirovnici pri Breznici na Gorenjskem. i DON'T neglect AC#lb k f Velika razprava proti tatinski tolpi V kratkim bo določena velika kazenska razprava pred malim senatom v Ljubljani proti 12-članski tatinski in vlomilski družbi, ki je izvrševala svoje vlome v mestu, bližnji okolici in na Dolenjskem. Napravila je do 70,000 Din škode. Tolpa je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Pred mali senat pride tudi znani kralj kolesarskih tatov Tepina, ki je obtožen, da je pred meseci ukradel več koles. Tepina sploh ne more videti tujega kolesa. Na vsako kolo se vsede in odjadra na kmete, kjer ga poceni proda. Klcptoman za bič in jermen 6 mesecev France Urankar iz Tuhinjske doline, samski delavec brez stalnega bivališča, star 42 let, je polovico svojega življenja presedel po ječah zaradi tatvin in vlomov. Njegov kazenski register navaja do 30 kazni; obtožnica mu očita, da je izvršil velik vlom pri posestniku Klemenu Petru v Buču, od koder naj bi odnesel razno obleko, obutev in druge stvari v vrednosti 958 Din. Osumljen je tudi, da je Cenetu Grčarju v Kamniku u-kradel 50 Din vredno verigo. Te Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadne hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zaravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. COULD NOT DO HER HOUSEWORK WHEN everything you at-tempt is a burden ^ —when you are _- nervous and irri- HH^ : table—at your 1^5 'W wit's end—try i this medicine. It V may be just what \ ^ you need for extra energy; Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a little work 1 had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. 1 can see a wonderful change now." VEGETABtE C0MP0UN9 Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 M JULY AyGu$f enjoy comfort ... health ... happiness and recreation at the "playground of the great lakes -june 13 )o sept. 7-clamorous days and nights await YOU endless enjoyment FOR Young and old. Frolic o.i tlie "World's Finest Bathing Bcach". . . rr.st in pcrfcct surrountlings nnd piTC air at Ihc Hotel Breakers, one thousand onfsidr rooms, the Isrgesl hotel on the Great Lakes .. . thrill to the joys of our modern Midway and Amuse-ineni; Circle. There •> also fishine, golf, tennis, speed boats, airplanes, and innny other sports available. Moderately priced appetizing meals as formal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you will marvel at the scenic beauty of this glorious wooded peninsula. . .Ohio Route 'i, U. S. Route 6 ... by . . then the delightful 20-minute boat Crdnr Point-on-Lakc Eric is r.isily rc;jchcd by nulo . mil, interurbnn. bus or steamer to Sandusky, Ohio ride across Sandusky Bay. AC m TOUIMS'I'S . . . CrHar Point is only a little more than one hour's drive from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan yonr trip to include a delightful stay at Cedar Point. Ideal for a day, a week-end, or your entire vacation. Parking spacc for over 6,000 cars. Ample garage facilities. MAIL THIS SPECIAL COUPON AT ONCE TO TIIK G. A. BOhCKLINC; (;OMPANV, SANDUSKY, OHIO Pleoir »end mt, without obligation, your new folder on Cedar Poinl-on-Lokc Erie. Na AddrcM. dve tatvini Urankar odločno taji in mu jih ne morejo dokazati. Pač pa je priznal, da je maja letos Ivanu Repanšku v Kamniku ukradel 12 Din vreden bič in Cenetu Grčarju 30 Din vreden jermen. Urankar je pravi tij) kleptomana. Mali senat ga je samo zaradi tatvinfe biča in jermena obsodil na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih p»avic za 3 leta. Lani je bil obsojen na 8 mesecev in 10 dni zapora. Bil je decembra lani pogojno pomi-loščen. Sedaj bo moral presedeti še ostanek stare kazni 3 mesece in 16 dni. Oproščen pa je Urankar zaradi pamanjkanje dokazov prvih dveh tatvin pri Klemenu in Grča ju. Državni tožilec je predlagal prisilno delavnico. Senat je za enkrat ta predlog odklonil. I Ko potrebujete | I ŽELEZNINO I I SEMENA I I STEKLENO POSODO % t ELEKTRIČNE % PREDMETE I I % zglasite se v X I SUPERIOR I I HOME I I SUPPLY I 6401-03 Superior Ave. f i X Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicoH 0718 HEnderson 1218 TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, HospvIIIin Calif., writes: "My doctor prc-t-ribcd Kruschon Salts for me—ho said Ihry wouldn't hurt mo in the I've lost 17 lbs. in G wveks. Kruschen ia worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to ffossipcrs who said there whs no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why d-m't YOU? Get a jar of Kru.^cher to-day na,-;l.T 4 weeks and costx but a triflp). 6iniply takt^ half tcaspoonfu1 in ouo of hot water every morning. All druggists. Sews II Forward OR Backward / Make# the same perfect Singer Btitch In either direction. Little lover changes direction instantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you suw. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. I Surprisingly Easy terms. O <51N Gi 1 Erasmus Gorshe 1030 East 66th place Comer St. Clair HEnd. 4245 STRAN i. ENAKOPRAVNOST 19. avgusta, Carica Katarina Zgodovinski roman — Pri' vsem tem pa morate jutri zgodilo — tedaj bi jaz zma-biti zelo previdni in ji ne smete gal. pokazati kaj nameravate. Carica — Tedaj bi vi zmagali! — mora biti prepričana, da je na-j vzklikne Orlov. — Dragi prija-šla najbolj vdanega in molčeče- tel j, vi računate z možnostmi, ga človeka, ko pa si jo boste po- ki pa človeka premnogokrat va- polnoma osvojili — tedaj pokažite bič, s katerim jo boste stra-hovali, ko se boste preselili v sobe njenega miljenca. — Na bič pa res ne bom pozabil, — se zasmeje mladi major, — toda čemu vse to? Orlov skomigne z rameni in reče: rajo. Platon Subov skomigne z rameni kakor človek, ki bi rad povedal, da ne more storiti ničesar — temveč, da mora čakati na srečno naključje. — Saj to je tisto, — vzklikne jezno Subov, — Potemkin ne bo bolečin niti čutil. Ta prekleti doktor Ruben je iznašel neko sred- — Tako dolgo, dokler zivi A . . , ® , v „ istvo, ki ga le ze nekolikrat z u- leksander, ne bo vztlelo vase u- ' uit J • - spehom uporabil. Imenuje ga e- panje — morda ga carica se ve- ^ ^ dno ljubi. Morda je bilo to da-: ter — to sredstvo uspava člove- , . jjr I ka in bolnik ne čuti med opera-nes samo njena muhavost, Ka- j .. ^ eno nikakih bolecm. tanna pa je preveč ponosna, da ^ _ , . , ^ v . ... u Orlov vstane m nekajkrat po- bi bila sužnja svojih muh. ! — Nekaj pa je jasno kakor, . . „ . I . - . ■ — Eter? — ponovi Orlov. — na dlani: Katarina le sedaj za-, . f ,. v,. 1 •„„„ J 'Slišal sem ze o tej iznajdbi dok- liubliena v vas, kajti sicer bi vas . „ , m ^ i v. , . v. toria Rubena. Ta tekočina se po ne bila imenovala za svojega 01-, ... . _ i I barvi nic ne razlikuje od vo-1 gter, ki bo njegovo dušo za ved- , de. Z njo namažejo bolnika po celem telesu, potem pa zlijejo nekaj kapljic etera na vročo ploščo, para omami bolnika, da I zaspi. Na ta način bolnik ne sliši, I niti ne čuti ničesar. ljubila me je in postala zelo radovedna. — Razumem, — zamrmra Platon Subov, — vi mislite — — Ničesar ne mislim, — ga prekine Orlov in nagrbanči čelo. — Nisem rekel ničesar, — Subov, ali slišite — ničesar vam nisem rekel! Govoriva o Aleksandru Potemkinu! — Orlov vstane, položi obe roki na mladeničeve rame in ga vprašujoče pogleda. — Subov, kako pozno je že? — reče Orlov. — Mislim, da je tri! Orlov pogleda na majhno uro na kaminu, ki je bila takrat zelo dragocena stvarca. — Pol štirih! — reče Orlov. — Major Subov, dobro torej, če vam bo mogoče, da boste navzoči pri operaciji — — Seveda ji bom prisostvoval! — zakliče Subov. — Prosil sem Katarino, da bi mi dovolila in ona je uslišala mojo prošnjo. -— Subov, to je izvrstno! Tedaj sva že skoraj zmagala! — Pravite, da se ono čarodej-no sredstvo, ki ga bo doktor Ruben uporabil, da bi olajšal Potemkinu bolečine, imenuje e-ter? Dobro torej, dala mu bova Grof Orlov spremi mladega častnika iz sobe, ko pa je ostal, je sedel in se peklenski zagro-hotal. — Eter — vzklikne Orlov. — Eter! — Ha — maščeval se ti bom za to, kar si mi storil! in major zina, na malih mizicah pa so le- ga je poslala, naj pogleda,^ j žali instrumenti in drugi pred-' že vse pripravljeno. prihodnji) . minister grof Panin Platon Subov. Major je oblekel svojo slav-1 meti, potrebni za operacijo, nostno, z zlatom vezano uniformo, kakor da bi šel h kaki pro- Na neki mizici se je nahajal čuden aparat. To je bila neke vr-slavi, na prsih pa se mu je leske-' ste majhna peč, ki so jo tako tala kolajna Vladimirovega re-j kurili, da je bila plošča vedno talca in vas ne odlikovala z Via dimirovim redom. Morda pa bi se zgodilo, da se ji boste zdeli čisto majhni, ko bo zopet zagledala Potemkina, morda ji ne boste pomenili ničesar več, — da le čudite se, moj dragi Subov — le kimajte neverjetno z gla vo — jaz poznam svojo Katarino boljše, kakor vi! Ljubil sem io — Katarina me je uničila —;,. , , . . . .. ... v. , ,. . . , I hal, da m cutil niti najmanjše preživel sem strasti in cuvstva' — Doktor Ruben je preizkusil i to sredstvo na nekem mojem vo-j jaku, ki mu je krogla prodrla v 1 roko. Po operaciji mi je zagotav v dno ' bolečine. Platon Subov vzdihne. — Jaz pa sem računal na to, — reče Subov, — da bo Alek- nim bolečinam. Svojo srečo bom ; mogel graditi edino-le na njegovi smrti! vec: — jaz poznam Katarino duše. — In pravite torej, — reče Subov, — da ne smem ničesar li- , _ , , . ,, . . . , v. . , J TI sander Potemkin podlegel stras-pati, dokler.zivi Aleksander Po- , , , _____________,_____ temkin ? — Ne, — ničesar ne smete u-pati! — Kaj pa, če Potemkina ne bo Gregor Orlov, ki je malo prej vstal s svojega sedeža in hodil zasedel t sobi, je zopet sedel k mizi ter : se nagnil k svojemu gostu tako, T-.1 X m u , i da SO se skoraj njegova usta dona njem — Platon Subov! ,, , , '' ° . taknila Platonovih uses. — Dobro torej — trdno upam da jutri ne bo v Rusiji več nobenega Aleksandra Potemkina. — Ali samo upate, ali pa tudi morda veste, kar govorite? . , ^ , ' " . ., i kih bolečin — se pred operacijo Subov ne odgovori ničesar,: ^ . . .. . ^ . ,bo zaspal m se ne bo vec zbudil, temveč SI prižge cigareto, ki mu I ,^ . v , ... — Ne bo se vec zbudil? vpra-lo je ponudil grof Orlov. Kadil . c. . . , , v ° ; sa Subov in pogleda črnega gro- fa. — Ali nama bo to mogoče? — Tedaj bo najbrž njegovo mesto in se razšopiril i — Subov, če boste neustrašni, zašepeče stari lisjak mladeniču, — če boste le hoteli — ne bo Potemkin kmalu več občutil nika- je in nervozno gledal za oblaki modrega dima. — Mogoče bo, če boste le ho- — Grof Orlov, povejte mi, — i teli! reče Platon Subov nenadoma, — i — Ce bom hotel ? Prisegam če bi se vi jutri morali podvre- i vam, da sem pripravljen storiti či operaciji, če bi vam morali vse, samo da bi si napravil pot odvzeti oko — ali bi pred tem k carici! napisali svojo poroko? ^ j — Ali pa ste pripravljeni sto- — Da, to je tisto! — vzklikne riti velik zločin in ga vzeti na Orlov. — Človek, prinašate mi svojo vest? veselo vest — ali je mogoče —' — Bah — kaj pa pomeni zlo-da je Potemkin izgubljen — da i čin? — Kar smatrajo ljudje za bo tudi on enkrat izginil — da j zločin, ni treba, da bi smatral je ta miljenec bogov izgubljen! i tudi jaz. Sicer pa je največji zlo- — Da, izgubljen je! Doktor;čin, če človek ne izkoristi tre-Ruben želi operacijo in to brez-' nutka, ki mu prinaša srečo, če pogojno! :pusti srečo mimo sebe. — Operacija že, — nadaljuje: — Platon Subov, vi mi ugaja-Subov z glasom mirnega, pre- j te. Kmalu boste na Potemkino-računljivega človeka, — moj; vem mestu. Biti morate samo no odnesel v večnost. Orlov zgrabi Platona z svojo železno roko in mu zašepeče: — Pridite ob sedmih zjutraj zopet k meni! Našli me boste zopet tukaj in jaz vam bom izročil nekaj, kar je za vas vredno več kakor milijon rubljev. Če boste spretno uporabili, kar vam bom dal — bo ležala vsa Rusija pri vaših nogah! — Kaj pa mi boste dali? — vpraša Subov razburjeno. — Eter! — Ah — eter iz Orlovove lekarne ! — Da! — se nasmehne črni velikan. Sicer bom moral oditi v drugo lekarno, da si bom priskrbel ta eter. Subov, bodite točni, — ob sedmih vas bom pričakoval! — Kdaj bo operacija, ali vam je Katarina povedala? — O poldan! — Prav! — vzklikne Orlov — tedaj bo Katarina ob eni jokala nad mrtvim Potemkinom! — Ob dveh se bo hotela ubiti od bolesti in žalosti za svojim mi-Ijencem! — Ob treh bo poklicala svojega lepega čitalca, da bi jo razvedril! — Platon Subov, ob štirih pa bo že ležala v vašem naročju, — ob petih pa bo A-leksander Potemkin že nadomeščen, v njegove sobe pa se bo naselil nov miljenec. — Subov, danes opoldne! — Hahaha — ubogi doktor Ruben pa niti ne sluti blagega učinka svoje iznajdbe! Nikdar ne bo zvedel, kako se je major Subov okoristil z njegovim etrom. Grof Orlov pozvoni, nekaj tre- da. nutkov pozneje pa se je pojavil na pragu njegov komornik. — Zapoveduje vaša milost? vpraša komornik. — Ali vam naj morda pripeljem lepo Geor-gijko? — — Vrzi jo čez prag! Daj ji denarja in ji reci naj gre k vragu, če pa ji jezik ne bo dal miru — Ne, ne, — počakaj, — daj ji čašo vina, v katero boš nasul oni prašek, ki jo bo omamil, da ne bo vedela, če sem nocoj ležal v njenem naročju ali ne — Potem pa pristavi tiho: — Na ta način bom imel pričo, ki bo prisegla, da sem bil vso noč z njo. Komornik je med tem časom že prišel do vrat ter jih hotel odpreti, da bi odšel. Orlov pa ga pokliče nazaj. — Kaj zapoveduje vaša milost? — Poslušaj me, — reče Orlov svojemu slugi, — prinesi mi enostavno meščansko obleko !i Preobleči se hočem v navadnega malomeščana! Toda hitro — mudi se mi! Komornik, ki je bil že zdavnaj navajen na čudne želje svojega gospodarja, se je kmalu vrnil in pirnesel iz bogate grofove garderobe obleko, ki je spremenila grofa Gregorja Orlova v kakega boljšega obrtnika. Orlov se je ogrnil v plašč, vzel je svojo palico z zlatim držajem, si posadil kapo na glavo in čez nekaj minut odšel iz svoje palače. Napotil se je k ciganki Marfi. 96. POGLAVJE z neko tekočino, ki se ni prav nič razlikovala od vode. Na to stekleničico je doktor Ruben skrbno pazil, ker je vsebovala oni čudodelni eter, ki o-lajša bolniku bolečine. Zdravnik je pravkar priprav Ijal vse za operacijo, ko je prišel v dvorano major Subov. Carica Ženska dobi delo stalno delo dobi ženska za gospodinjstvo in varstvo otrok. Plača po dogovoru. Zglasite na 863 East 141 St. , se J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto ob nedeljah 6) t. Operacija na življenje in smrt Ura, ki je bila določena za Po operacijo, je napo- temkinovo čila. Točno ob dvanajstih so se odprla vrata majhne dvoraiie, ki jo je Katarina namenila za operacijo. Carica je prišla in pregledala vse priprave. Spremljala sta jo njen prvi j žareča. Pri tej pečici pa je stala Pokazati se je moral seveda majhna stekleničica, napolnjena tudi v sosedni veliki dvorani, kjer je bil zbran ves dvor. Njegovo odlikovanje je vzbudilo splošno začudenje, samo po sebi umevno je bilo, da so začeli ugibati in si na najrazličnejše načine tolmačiti, kako je mladi Subov — doslej neznaten častnik — prišel da tako visokega odlikovanja. Dvorjaniki so si šepetali, da je carica poklicala sinoči mladega Subova v svoj budoar. Mladi major je takoj opazil, kako so danes prisotni dostojanstveniki čisto drugače odzdrav-Ijali na njegov pozdrav, dame pa so si prizadevale, da bi prišle v n jegovo bližino. Ko pa so zvedeli, da ga je carica imenovala za svojega čitalca, so ga jeli vsi občudovati. Tako je Platon Subov slavil svoj prvi triumf in prav tedaj, ko je Aleksander Potemkin živel najstrašnejše trenutke svojega življenja. Od zgodnjega jutra je delal doktor Abraham Ruben v mali dvorani, da bi jo pripravil za o-peracijo. Asistenta sta mu pridno pomagala. Na povelje starega zdravnika so dvorano še enkrat očistili. Očistili so vsak kotiček, tla so se svetila kakor zrcalo, tapete na zidu so očistili s kruhom in namazali z neko tekočino, katere namen je bil — kakor je zatrjeval zdravnik — uničiti vse ono, kar bi bolniku moglo škodovati. Dvorana je imela tri velika okna. Dvoje oken je bilo zastrtih s težkimi svilenimi zavesami, tretje okno pa je ostalo prosto, tq,-ko da je svetloba padala ravno na operacijsko mizo, ki se je nahajala pri oknu. Miza je imela obliko pravo-kotnika, in je bila tako visoka, da je segala doktorju Rubenu do prsi. Na mizi je ležala svilena bla- DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR A# Proda se Poceni prodam player na role, vinsko prešo, so^ 10 in 5 galonov, posteljo z modrocom in več drup ri. Jennie Yanesh. 3190 Street. t Delo dobi Mladenič, ki je že in katerega veseli s® • splošnega dela pri 'j stalno delo. Vprašajte na Spilker Ave. RAVNO TAKA POSEBNOST Nasa posluga invalidnega voza je ravno tako posebna in zaieljena kot naša pogrebna postrežba; odlikuje se z zanesljivo in točno pozornostjo. Kadar kličete ambulanco, bodite gotovi, da pokličete priljudno ambulančno postrežbo s tem, da pokličete SVE-TEK. I MiffTAGOVA SKRIVNA POSEBNOST domeni posebno zadovoljnost dragi Orlov, operacija je vedno nekaj tveganega. Morda se posreči — morda pa se tudi ne posreči! Vsakokrat more nastopiti zastrupljenje krvi, ker na žalost še niso iznašli ničesar, kar odločni ... — treba je železne volje, — haha — to je volja, ki ugaja Katarini. Ko sem ji nekoč dokazoval, da je pojem o zločinu zelo širok in da je to za kar smatrajo ljudje umor carja, sa- bi moglo zastrupljenje prepre-; mo državna potreba — se ji je čiti. — Če bi se to na primer I moje razlaganje zelo dopadlo — FRANK ZAKRAJŠEK Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD. ENdicott 4735 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD eS02 ST. CLAIR AVE. ENdicott 058S Avtomobili In bolniški voz redno Iti ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODBKI URAD: 452 East ISSnd Street Tel.: KEnmore SIU Je Maytag pralni stroj po nizki ceni, in popolna kvaliteta vas bo iznenadlla. Preglejte Model 110 za samo # Več ur skrbnega dela od strani svetovno znanih izdelovalcev pralnih strojev dajejo Maytagu popolno kvaliteto v vsakem oziru in to pomeni leta in leta zadovoljne postrežbe. Take odličnosti kot aluminijast čeber vlit v e-nem kosu, Gyratator pralna sila in valjčki za odtok vode, dajejo Maytagu posebnost. Preglejte in primerjajte. LIKAJTE V POL ČASU! Novi Maytag llkalnlk prihrani pol časa in dela — napravi boljše likanje In je lahek za operirati. Ima valjar Iz probeka (corka). Je velika Izboljšava. Kremzar Furniture 6806 ST. CLAIR AVE. Odda se soba Za enega fanta — prost vhod; soba je velika in svetla; poizve se na 662 E. 140 St., v trgovini. V najem Odda se stanovanje» mi in kopalnico. na 6424 Spilker Ave Iščem neopremfr' sobo ^ s posebnim vhodom ali s ^ nje, obstoječe iz dveh ® ni, linwoodu. Kdor iroa 'kaJ , je prošen, da s] nega, naslov "Enakopravn^^^. Millions prefer it to mayonnais®' Miracle Whip is rf'j iTcicie w luf ^ iogi' ! The time-honorw^j^.fj enta of mayonnaise ao