190. Številka. Ljubljana, v sredo 20. avgusta. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MOD. shaja vsak dan «ve*er, izimSi neuelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a VBt ro- og e r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čet.rt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h • po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofttnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr.t če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah &t. 12. Upravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na dan s slovenskimi napisi! Iz Gorice 18. avgusta. Gospod urednik ! Že marsikateri članek, marsikatero opazko prinesel je „SIov. Narod" o resnici, od vsakega vnetega rodoljuba globoko obžnlo-vanej, da po mestih kakor so Trst, Gorica in druga, skoro ni najti slovenskih napisov. Blagovolite o tej zadevi vsprejeti v svoj velecenjeni list še od mene nekoliko vrstic. Gotovo bo vsak rodoljub priznal, da je jako žalostno, če v mestu, kakor je n. pr. Gorica, kjer se čuje slovenski govor pri vsaki stopinji na ulici, po vseh pfodajalnicah, po vseh javnih prostorih, slovenskih napisov tako primankuje, da ima mesto za vsakega tujca čisto laško lico. In še od malobrojnih dvo- in trojezičnih napisov jih je več na hišah Lahov, nego Slovencev. Marsikak Slovenec si napravi celo tak dvojezičen napis, na katerem je baš slovenščiua — izpuščena. Baš tako je s trgovskimi računi. Kar sem jih jaz slovenskih — reete dvojezičnih — videl, bili so od Laha ali od Nemca. Ta prikazen pa ni samo radi tega obžalovanja vredna, ker naroda našega eksistenco v mestu zakriva ; mene najbolj peče v dušo zato, ker kaže Slovence tako silno strahopetne, brez ponosa, brez pravne zavesti; in ker nasprotnikom greben toliko više rase, čim manj vidijo v nas poguma. Kako ne bi nas prezirali, če se skrivamo sami pod zemljo; mar bi naj nam svoj rešpekt ponujali ali usiljevali ? Da si ga pridobimo, mora biti naša skrb; moramo si ga s svojim vedenjem priboriti. Res je sicer, da je bil dozdaj v Gorici vsak čisto slovenski napis v kaki temni noči oskrunjen. A je li častno za Slovence, če se dajo na tak način in od takih ljudi zagnati v kozji rog? Nemec bi v tem položaji rekel: „Justamend not I" Baš take vrste nasilstvu se ne bi udal. Dvojezični napisi, kolikor jih je, se vzdržujejo; ti so torej varni; na dan torej vsaj s takimi! Pričali bodo tudi taki o na§i eksistenci. Pa tudi čisto slovenski bi se lahko napravljali; saj se lahko napravijo tako, da so po LISTEK. Tedenske drobtinice. (Veselice brez konca in kraja; še jedenkrat naš slavnostni koledar; tužno opravilo „Sokola" in „Slavca"; čitalniSki pevci; Tržič in Celje; prevelika naglost ni dobra; sprejem Bošnjakov in Hercegovcov; nove geologiške prikazni. Hrvatje in „Deutsche VVacht"; Slovonci in „ vVondon".) Pa naj mi kdo poreče, da se nam Slovencem ne godi dobro, da nesmo vesel narod. Komaj da so mm minoli slavnostni dnevi Mariborski, že nas čaka cela vrsta veselic in slavnostij, da človek ne ve, kam bi se obrnol. Prihodnjo nedeljo, ko se bode vršila v Planini Vilharjeva slavnost, imamo kar pet veselic napovedanih, a skoraj bi rekel, da se jim bo pridružila Se katera. V Trstu in v Divači, v Kranji in v Šmarji pod Ljubljano vršile se bodo ob jednem s Planinsko slavnostjo razne veselice. Zal mi je za Planino, želel bi bil, da vsaj ta dan bi se bili vsi zbrali mnogobrojno tam, da slovesno proslavimo spomin Vilharjev, da pokažemo, da nam ni še izginol iz spomina Kalški slavec, ki je s petjem svojim budil narod v dobi, ko so še redko sijani bili pravi domoljubi. Kar nas je še stare garde, ki se spominjamo lepega tabora na Kalci in improvizirane pevske slavnosti, ki se je vršila tam, pohiteli bodemo v nedeljo v prijazno noči v varstvu, n. pr. da se na večer snamejo in v hiši branijo, ali da so pritrjeni na znotranji strani uhodnih vrat ali zatvornic, tako da so čoz dan zunaj, a čez noč notri. Saj Čez noč napisa treba ni, oni škodljivi ščurki pa si o belem duevu ne upajo uganjati svojih pobalinstev. A faktum je, da slovenskih napisov tudi v tnkih krajih ni, kjer so Slovenci v veČini, ali so celo sami, ter imajo župaostvo in občinsko upravo v svojih rokah. V Solkanu, v Podgori, po Vipavski dolini itd. ni nič bolje nego v Gorici; laških napisov je sicer meuj, ali slovenskih treba po dnevu s svetilko iskati. Tu menda ni bojazljivost kriva; to je ostanek iz onih časov, ko se Slovenec ali sploh ni učil pisati in brati, ali pa se je učil le nemški in laški; in ko pismene slovenščine sploh bilo ni. A dandanes je to drugače, in tedaj naj bo tudi z napisi drugače! Če Hi, dragi bralec, kedaj potoval po nemških krajih, videl si gotovo po mestih iu trgih hiše kar pokrite z napisi; in če si hodil po deželi, videl si napise skoro na vsaki hiši ne samo ob veliki cesti, ampak ob vsaki stezici, in ne samo na lepih zidanih hišah, ampak celo na lesenih bajtah. Na vsakem razpotji videl si kažipot, ki te je vodil na pravo cesto, a ob jednem z nemško besedo ti jasno povedal, da stojiš na nemških tleb. In če si nazadnje prekoračil mejo slovenske zemlje, vrnivši se mej drage rojake svoje, ali si zapazil kak razloček ? Gotovo ne; napisi so tudi tukaj nemški; deloma ker imajo samo privandranci navado, napise izubijati, deloma ker si Slovenci, ne vide drugih vzgledov, istotako napravi ju jo nemške napise. Mislimo si zdaj Nemca potujočega skozi Slovenijo. Govora slovenskega le malo čuje, ker skoro vsak Slovenec, s katerim pride v dotiko, zlasti vsak gostilničar, trgovec ali drug omikanec nemški zna ter ž njim nemški govori; vrh tega so pa baš trgovci in krčmarji po velikem delu Nemci; na vseh želez-ničnih postajah čuje le nemščino. Govorjene slovenščine se silno malo čuje ; pisane pa vidi še menj; ali se mu je čuditi, ako dobi o veljavi slovenščine Planino, da storimo narodno svojo dolžnost. Nadejam se, da nas se bode zbralo vender lepo število, da bodemo dostojno se odzvali pozivu notranjskih domoljubov.*) Še jedenkrat moram konstatirati, da narodni naš slavnostni koledar je nekako slabo urejen, izrekel sem že to, a danes moram to zopet ponavljati. Tudi drugo nedeljo bilo bi morda prostora zajedno ali drugo slavnost, ali 31 .je nekako čudna številka, katere se vse boji. Niti kruta osoda ne da nam duška, da bi se oddahnili. Za nedeljo po Mariborski slavnosti mislili smo: No hvala Bogu veuder jedna nedelja prosta. A baš tu bilo nam je spolnovati tužno opravilo. Spremljevati nam je bilo k zadnjemu pokoju moža, kakor nam jih je le malo danih, katerega bi vsakdo izmej nas rad Še videl čilega in veselega veseliti se z nami, kakor nekdaj. „Sokoltt in „Slavec" imela sta tužni izlet, da storita narodno svojo dolžnost, ter izkažeta zadnjo čast nepozabnemu domoljubu, katerega delovanje ostane neizbrisno zapisano v knjigi za domovino zaslužnih mož. Ko se je na Vrhniki vršilo tužno to opravilo, spominjali so se na gorenjski Btrani čitaluiški pevci buditelja nuše mladine, nepozabnega nam pesnika dr. Lovro Tomana, pri čegar rojstni hiši so zapeli nekoliko *) Ko je bil ta listek že stavljen, dojde mi vest, da je slavnost Vilharjeva preložena ua dan S. septembra . in slovenskega naroda napačen, da celo negativen pojem ? A omeniti moram še drug faktura. Govoril sem Že večkrat s kakim primorskim Slovencem uižjega stanu, kateri je kot vojak ali delavec se mudil na Štajerskem ali Koroškem. Nič ni vedel, da je bil tam med Slovenci. Vedel je le, da so tam tudi neki ljudje, katerih jezik se „bindiš" imenuje. Omenjal je, da jo bil delj časa v „Petalu" (Pettau), v „Klagenfurtu", v „Cilli" i. t. d. Slovenskih imen teh krajev ni poznal. Iz tega se vidi, da niti Slovenec, potuj6 po Bvetu ne dobi pravega pojma o mejah in o širiai slovenske zemlje, in na zemlji Hvojega naroda si po nevednosti z nemščino naprej pomaga. Pomislimo se na zadnje, da marsikrat potuje po naši zemlji kak minister, kak namestnik, ali kaka druga visoka in uplivna oseba, katera ima upliv baš pri zadevah, ki se tičejo naših narodnih pravic: aH ni nam v veliko škodo, če tak mož dobi malenkostni utis o veljavi našega jezika. Iz navedenih opazk pač jasno sledi, da nam je v zadevi slovenskih napisov zavzeti širje stališče, nego je bilo dosedanje To staro stališče naj označim s sledečim odgovorom, kojega sem dobil od nekega imenitnega trgovca v nekem slovenskim trgu na Primorskem, ko sem mu prigovarjal, naj svojo prodajalnico in ob jednem tudi domači trg ozaljša s primernim napisom. „Čemu li", mi reče mož, ter se razkorači pred mano: „štiri uro daLc na okrog v6 vsak kmet in vsak otrok, kje je K—ova hiša in prodajalniea!" — To stališče je bilo v nekdanjih časih tudi s tem opravičeno, ker so radi pičlega prometa skoro sami domači ljudje mimo hodili. A zdaj so drugo razmere! Vsled obilnih železnic in vsled na vse načine olajšanega potovanja po vseh krajih tujcev kar mrgoli; kupci in turisti hodijo ne samo po mestih in trgih, ampak zahajajo tudi v najsamotnejše gorske kote; in koliko prihaja v poletnem času izletnikov v sloven-Bke kraje, koliko laških meščanov pride v letovišča na Gorenjsko in v Soško dolino ! In marsikateri njegovih pesnic, ob priliki izleta kegljačke zaveze „Edinost" v Kamnogorico. Prve dni septembra pa nas zopet Čakata ob jednem dve večje slavnosti, jedna bode obletnica bralnega društva v Tržiči, druga pa velika Sokolska slavnost v Cel ji. Tudi tu naneslo se je tako, da se bodeta vršile obedve jeden in isti dan. Mika me zelo pogledati na gorenjsko stran v nekdaj slaboglasno Cimbersko trdnjavo, kjer pa so v novejem času vneti domoljubi že zelo omajali nemške nasipe, ki so jo obdajali, ter ponosno puste vihrati slovensko trobojnico poleg „Sudmarke" najnovejše podružnice. Rad bi pozdravil vrli pevski zbor, ki bode prepeval pod vodstvom neutrudnega mu ustanovitelja in požrtovalnega učitelja ter stisnil roko vsem domoljubom, ki se neustrašno bore za narodno sveto stvar ua nekdaj tako kočljivih Trži-ških tleh — a kaj hočem? Na drugej strani vleče me z neizogibno silo proti Saviujskej dolini, kjer bode v starodavnem ponemčenem Cel j i prvikrat razprostrl peruti svoje mladi „Celjski Sokol" ter poletel nad „usnjatim čveterokotom Celjskih nem-čurjev" v sinji čisti slovenski zrak, ki veje doli iz Savinjske doline in bode prej ali slej osvežil tudi zaduhli Celjski zrak in ga očistil nemških mikrobov. Toda za to imam še časa dovolj, iu nečem se prenagliti, da se odločim za jedno ali drugo, tujec se mej našim ljudstvom naseli, ustanovi kako obrt ali trgovino, postavi Bi hišo, in seveda, — obesi na njo tablo z napisom v svojem jeziku. In cisti slovenski značaj dotičnega kraja se skali, in gine od dne do dne! Preprosti Slovenec pa, videč da je vse, kar je lepo in imenitno, nemško in laško, in le kar je prav preprosto, kmetsko, je slovensko, od kod bo jemal zaupanje do svojega roda, do svojega jezika? Nemški znati mu je ideal; in kolikor mogoče nemški govoriti se mu dozdeva pogoj za trohico veljave svoje osebe; in marsikateri si misli Se s tem veljavo zagotoviti, ako kar slovensko svoje rojstvo taji in na ves glas propoveduje kot misijonar tuje kulture mej svojimi rojaki. EvangelJBki rek: „Kdor se sam ponižuje, bo povišan" v borbi mej narodi nema veljave. Bolj ko se bomo sami poniževali, bolj ko bodemo skromni, bolj bodemo prezirani in zatiraui. Tukaj velja nauk: Kolikor veljave in ugleda si narod pribori in sam vstvarja, toliko ga uživa. Nehajmo se jedenkrat skrivati na svoji zemlji! Izbrišimo tuji pečat, ki ga naša zemlja že večinoma nosi, in sicer s tem, da pride na vsak napis v tujem jeziku vsaj deset slovenskih. Naše stališče glede* napisov bodi tedaj: Trgovska korist napisa za posamičnega kupca ali obrtnika je stranska stvar; mi potrebujemo slovenskih napisov, da m a n i i e Bt u j e mu pred vsem svetom svojo zemljo kot našega naroda last; da jo spozna potujoč Slovenec po njeni pravi širjavi; da se zave" skupnosti in narodne vzajemnosti politično ločenih slovenskih pokrajin; da si vstvarirao Slovenijo vidno po dol-goBti in Širini, da bo njen pojem konkretnejši kakor je zdaj! (Konec prih.) Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 20. avgusta. ČeŠkonemaka sprava. Češki poslanec Adamek izdal je kujižuro, v kateri se izreka proti razdelitvi okrajev po narodnosti, ker bi se s tem priznalo zaključeno nemško ozemlje, katero bi se b časom popolnoma odločilo od Češke. V interesu države in dinastije je pa, da se obrani zgodovinsko - politična individualnost dežel češke krune, pred vsem pa celokupnost Češke kraljevine. Spravi na ljubo se ne smejo žrtvovati češke manjšine. Poslanec se v kujižuri pritožuje, da se je poslednje ljudsko številjenje pristranski vršilo v korist Nemcem, in zabteva, da bi se pri novem ljudskem številjenji pravičneje postopalo. Tudi ne odobrava, da Češki namestnik češčiue ne umeje. MladoČeški poslanec dr. Herold je v nedeljo v Hermanmiestci poročal volilcem o svojem delovanji. Največ je seveda govoril o češkonemški spravi. Rekel je, če se bode sprava dognala pri sedanjih razmerah, bode v škodo Čehom. Pravo sporazuniljenje se ne bode doseglo, temveč začeli se bodo potem še le hudi boji. Kako ueugodne so razmere, kaže to, da se je že opomin Praškega nadsodišča uradnikom zmatral za koncesijo Čehom. Čehi zahtevajo češki notranji jezik, pa se jim ugovarja, da se jim to ne more dovoliti v državnem interesu. To je pa le prazen izgovor. Kadar Čehi kaj zahtevajo, vselej se sklicuje vlada na to, da je proti državnim interesom, kakor bi interesi če-ftkega naroda ne bili državni interesi, kakor bi narod češki državi ne pripadal. S takim postopanjem Be spodkopava temelj drŽavi. Naj se v bodočem zasedanji vsprejme kaka predloga, ki se tiče sprave, mir se ne bode dosegel. Dolžnost državnikov je, da se ozirajo na to. Z Nemci se je naredila sprava; sedaj je pa dolžnost državnikov, da se pogode s Čehi. Čehi bodo čakali in tudi lahko čakajo, da pride trenotek, ko se ministri napotijo v Prago, da se pogode s češkim narodom. Čehi pa razvoja stvari ne smejo mirno gledati, temveč se morajo organizovati. Lienbaeher\, Ni davno, ko so nemški zmernokonservativui Ii^ti vsemu*svetu zatrjevali, da je dvorni svetnik Lienbacher liberalec najnevarnejše vrste; sedaj pa že jeden teh listov vabi dvornega svetnika, da bi ustopil v Hohenvfartov klub. Uspehi Lienbacherjeve stranke na Solnograškem so menda zmerne konservativce malo poučili, da ni prav, če bi Lienbacherja odrinili v liberalni tabor samo zaradi tega, ker je on se izrekel, da v politiki ne gre vodstvo škofom. Dvorni svetnik njih želji seveda ustregel ne bode, in bode še nadalje hodil svoja pota. Katoliška stanka snuje se na tihem na Ogerskem. Neki ukaz ministra bogočastja, s katerim se je le hotelo poseči da bi se izvel že dolgo veljaven zakon, je tako močno razburil duhovščino na Ogerskem, da je jela snovati posebno katoliško stranko. Nova stranka bode seveda posela stole mej opozicijo. Kakor se zatrjuje, je ta stranka gotova, da zmaga v 17 okrajih. Seveda koliko je v tem resnice, pokazale bodo še le volitve. Dosedaj na Ogerskem nobena opozicija ni mogla pri volitvah doseči posebnih uspehov, in jih najbrž tudi katoliška ne bode. Vada bode že znala volitve tako voditi, da jej večina ne odide. Nova katoliška stranka bi mogla jedino le potem upati kaj uspeha, če bi v svoj program vsprejela tudi narodno jednakopravnost, da bi jo potem podpirale vse madjarske narodnosti. Tega pa ni upati, ker je višja ogerska duhovščina sama jako nasprotna Slovanom. Viinnje države. Nemški cesar Viljem II. pozdravil je v Revalu častno stražo svojega Vybor-škega polka v ruskem jeziku, na kar mu je le-ta odgovorila z gromovitimi ura-klici. Častniki poklonili so cesarju hleba in soli na originalnih krožnikih. Tudi v Narvi pozdravil je nemški cesar čaBtno stražo v ruskem jeziku. Pri obedu, po paradi, napil je ruski car nemškemu cesarju, in potem avstrijskemu cesarju, čegar rojstni dan se ravno praznuje. Cesar Viljem odzdravil je v ruskom jeziku in napil na zdravje carju ruskemu. Srbski najtreclnjaki imeli so v Topoli političen shod. Po shodu so člani načelništva naprednjaške stranke imeli skupen obed, po obedu so se pa pri njih pokazali simptomi otrav-Ijenja z arzenikom. Naprednjaki mislijo, da bo otravljenje prouzročili privrženci nasprotne stranke, kar seveda ni gotovo. Vlada je odredila strogo preiskavo, ker jej je pred vsem na tem, da se resnica izve in da se radikalna stranka ne bode po krivici obdolževala. Armenski nemiri v Carigradu. Vojno sodišče v Carigradu je te dni izreklo svojo sodbo proti osebam, ki so razgrajale v armenski patrijarhatski cerkvi. Jedno obsodilo je na kajti prevelika naglost ni dobra, kakor mi kaže komična dogodba, katera je doletela prijatelja mojega ob dohodu boseusko-hercegovskih vojakov v Ljubljano, katere je nehote šel vsprejemat v nekako čudni „ua pol oficijelni" opravi. Misleč da je segel po črni suknji, ko se je v jutro oblačil v naglici, nadel je nad navadno svetlo poletno obleko isto oblačilo, katero nas ob gotovih prilikah dela jednake postrežnim Ganimedom, ter je tako opravljen prav majestetično korakal na kolodvor. A uiti ni takoj opazil čudne svoje nove mode, katera je vzbujala veliko pozornost, kajti nizki klobuk, navadna svetla obleka iu pa frak, to je bila nekako čudna harmonija. K sreči bilo je mnogobrojno občinstvo tako zavzeto za Bošnjake in Hercegovce, da marsikdo niti ni opazil čudno adjustiranega mojega prijatelja, ki se je sam prisrčno smijal nad to komično dogodbo, ob jednem pa sklenil, da ne bode nikdar več tako hitel. Tega načela se menda tudi drže' nekateri večji obrtniki ljubljanski, kakor nam kažejo razne nove figuracije v površji našega ljubljanskega tlaka, katere se z nekako pijeteta in konservativnostjo ohranjajo dalj časa, bržkone z namenom, da jih vsakdo more dobro preštudirati predno zopet izgi nejo. Prijetno je to tudi zarad tega, ker človeku niti ni treba hoditi na deželo, saj imamo v mestu vsega dovolj, ne manjka se nam niti hribov niti smrt; tri v petnajstletno, 5 v šest- do desetletno ječo. Mmisterski sovet je potrdil obsodbo, ki se bode predložila še sultanu v končno potrjenje. Turčija torej hoče z ostrostjo zatreti armenske gibanje, kar bode pa le še bolj razdražilo prebivalstvo. Radovedni smo, kaj k tej obsodbi poreko velevlasti, katerim so tudi armenske zadeve nekoliko mari. Pričakovati je zlasti, da se bode Rusija potegnila za Armence. Francoski generalni soveti sešli so se predvčeraj. Mej generalnimi svetniki je 266 poslancev in 115 senatorjev in je zatorej naravno, da se v teh sovetih ne razpravlja samo o departementičnih zadevah, ampak tudi o občni politiki. Volitve predsedstev bodo pokazale, se je li politično mišljenje v teh zastopih kaj pre-menilo. Generalni soveti se bodo letos tudi razgo-varjali o važnih carinskih zadevah. Franciji poteku leto trgovinske pogodbe in bodo zatorej generalni soveti tudi pozvani, da izreko svoje mnenje, se li naj obnove, ali ne in kako naj se uravnajo carinske zadeve, zlasti pa da povedo avoje želje glede povišanja ali znižanja carine ua razne predmete. Gibanje za občno volilno pravico v Belgiji. Generalni svet delavske stranke v Belgiji sklical je na 14. dan septembra v Bruselj delavski kongres, da se posvetuje, kako bi se dala doseči občna volilna pravica. Stavilo se bode mnogo predlogov. Predlagalo se bode, da se osnujejo krožni odbori, ki bodo agitovali za občno volilno pravico, da se prirede' javne manifestacije po deželi, če vse nič ne pomaga, potem bi pa po vsej deželi delavci ustavili delo. Konservativni listi pozivljejo vlado, da ukrene odločne naredbe proti takim agitacijam, ki so po njihovem mnenji zloraba zboro-valne pravice. Vlada pa že nekoliko pošteva to gibanje, kajti pripravlja baje že načrt zakona, s katerim se nekoliko razširi volilna pravica. dolin, čeravno prvi neso baš tako visoki a druge ne preveč globoke. Pohvaliti moram tedaj le dotične velike obrtnike, ki nara skrbe za tako prijetno spremembo vsakdanjega lica našega mesta, ob jednem pa tudi oskrbujejo po noči potrebno razsvetljavo teh novih geologiških prikazni, da jih pri svitu plinovih BVetilnic mogo študirati vsi, ki morda po dnevu nemajo časa za to. Da mi ne bode kdo očital, da sem slovenski siten, hitro kaj hrvatskega. V Celje došlo bodo tudi mnogo hrvatskih naših bratov „Sokolov", katere bode celo „Deutscho Wacht" Blovesno sprejela, če bodo prišli kot njeni prijatelji, tako je blodila te dni, ko se ji je sanjalo nekaj o „wendische feste" in „Wendeuu. Kaj bolj bedastega nesem Še Čital z lepa. Niti do besede Slovenci se še ni popela ta bornirana sirota! Kar ves svet priznava, to bi ona rada še tajila, Slovencev niti ne pozna, za njo Brno „Wendena. No le počakaj malo, utegnemo ti dokazati, da imaš prav, kajti Slovenci bodo ti z marljivim in doslednjim svojim delovanjem preobrnili nemčursko tvoje gujezdo tako, da bodeš osupnena zakričala : BWelche Wendung durch der Wendeu FUgungl" Takrat pa ne bodeš več imela kaj straži ti na bregovih naše Savinje, ter se svobodno pomaknila proti severu. Srečno pot pa ti želi že zdaj Ah as ver II. Dopisi. Iz Planino 18. avgusta. (Vilharjeva slavnost.) Ko je podpisani odbor čitalnice Planinske dne 1. avgusta po časnikih razglasil, da nameravajo tukajšnji rodoljubje letos po vsaki ceni praznovati slovesno odkritje spominske plošče svojega rojaka M. Vilharja ter oživiti mej Slovenci spomin na njegove pesni in skladbe, nadejal se je po pravici, da so bode slovensko občinstvo, zlasti po Notranjskem, za ta narodni praznik na prvi hip unelo in na prošnjo odborovo za blagovoljno podporo z obilnimi prispevki odzvalo. A britko smo se prevalili. Nekdanja naudušenost za narod in dom se je ohladila mej Slovenci, čim dalje bolj izginevajo iz spomina zasluženi bojevniki, ki so v nevarnih časih narod budili in neutrudnemu delu za njegovo čast in blagostanje posvetili vse svoje moči. Današnji Bvet se zanima jedino le za praktične potrebe. Prejeli smo za Vilbarjevo slavnost le nastopne doneske: g dr. Vošnjak 5 gld., g. župnik Fran Klemene 5 gld., rodoljubje iz Šempetra 6 gld. in oni iz Gorenje Pivke 5 gld. 80 kr., neimenovan 3 gld., vkup torej 2 4 gld. 8 0 kr. — Očividno je, da 8 to pičlo narodno milostinjo nesmo zmožni, prirediti slavnemu Vilharju dostojnega praznika, naj bi tudi svoje moči napeli do skrajne meje. Premalo nas je zavednih domačinov in še ti imamo nepričakovanih zaprek brez števila. Zategadelj smo primorani zaradi nedostatnih po m očkov opustiti za zmirom misel na slovesno odkritje Vilharjeve apominske plošče, pač pa napravi čitalnica dne 8. septembra (torej ne dne 24. avgusta) svečano „besedo" Vilharju v spomin, na katero že danes vabi vse slovenske rodoljube, v prvi vrsti Notranjce. Zanimiv program, kateri bode obsegal največ proizvode Vilnarjevega veleuma, se bode objavil pozneje. Zgoraj navedene zneske dobe dari-telji nazaj. V Planini, dne" 18. avgusta 1890. Odbor čitalnice. Iz Ztigorja ob Savi 19. avgusta. [Izv. dop] V Vašem cenjenem listu beremo, kako slovesno se je povsod praznoval rojstveni dan presvetlega cesarja. Tudi pri nas so razobešene zastave naznanjevale veseli dau, ali drugo je bilo drugače. Slovesno mašo je goBp. župnik odložil na nedeljo, kajti služiti je moral (?) črno, gotovo plačano ali štiftano mašo, katera se menda ne sme odložiti!?— Ne pričakuje, da se bode darovala črna maša, in to tem raenj, ker je bil razven domaČega gosp. kaplana še drug gosp. duhovnik tukaj, so šli v cerkev c. kr. orožniki, poštar, upravnik brzojavne postaje, župnijski tajnik in drugi. — Osupnilo jih seveda ni, ko so videli priti gosp. župnika v črnem plašči, kajti, kakor vselej, morala je biti tudi danes pri nas izjema. Veselice tudi nesmo imeli nobene, pač se nas je zvečer nekaj j zbralo v gostilni gosp. Medveda, kjer se je, ko se je napilo presvetlemu cesarju, otvorilo žy za dne 15. t. m. določeno ali do včeraj odloženo kegljanje na zares lepe dobitke, v korist društvene zastave našega vrlega »Sokola", kateri še ne bo tako kmalu zaspal, kakor mu je bilo prorokovano od uekojih tukajšnjih modrijanov. Dixi! Iz Cerknice 19. avgusta. [Izv. dop.] Iz-nenadeui bili smo vsi farani, zaslišavši glas, da je prestavljen naš prečastiti duhovnik, gospod Franjo Krek, in da nas bode moral zapustiti že v nekih dnevih. Vsakaternika pretresla je ta nepričakovana vest, da izgubimo v tako kratkem času celej fari zelo priljubljenega, značajnega in v vsakem ozira vzglednega duhovnika. Kako v u naše ljudstvo ceniti svoje priljubljene duhovne pastirje, pokazalo se je dne 15. avgusta t. 1. Zjutraj pri službi božji bila je cerkev polna vernega ljudstva, ker se je poslavljal prečastiti gospod v govoru, času in okoliščinam prav primernem, od svojih faranov. V kaplanijo dohajali so ves dan ljudje, poslavljat se od svojega duhovnega pastirja. Največi utis napravila je pa gotovo zvečer serenada in baklada, katero sta priredila čitalnica in gasilno društvo. V malem času nabrala se je velika množica ljudi j pred kaplanijo, kjer se je vršilo petje, ter z naudušenimi „živio" pozdravljalo odhajajočega gospoda. Po končanem vsporedu bila je skupna zabava v narodni čitalnici, kjer so bili razni govori in napitnice v slovo. Drugi dan pripravljenih je bilo „pod lipo" sedem kočij, v katerih so Cerkničanje spremili gosp. Fr. Kreka do Rakeka ter se še jedenkrat od njega prav prijateljski poslovili. Vam, dragi farani v Cerkljah, pa čestitamo, da dobite tako vrlega, vse časti vrednega gospoda duhovnika v svojo faro. Vsi Cerkniški farani pa zakličemo v slovo našemu nepozabnemu gospodu in prijatelju še jeden pot prisrčni: „Z Bogom I" „Na svidenje!" Domače stvari. — (Dr. Jernej Zupan ec) predsednik notarske zbornice in častni član mnogih društev praznoval bode svoj 801etni rojstveni dan v petek dne 22. avgusta. — (Serenado in bak 1 a d o) priredita jutri četrtek zvečer ob 9. uri v K r i ž e v n i š k i h ulicah pevski zbor čitalnice in „Sokol" velecenjeneinu g. notarju dr. Jerneju Zupane u, povoJom 80. rojstvenega dne. Slavljenec jo častni član čitalnice in „Sokola", kateri društvi bodeta razven serenade in baklade še na drug način proslavila zaslužnega domoljuba in Častnega člana svojega. — (Slavnostni banket) prirede v soboto zvečer ob 8. uri pri „Slonu" gospodje notarji in notarski kandidatje svojemu kolegi in mnogoletnemu zaslužnemu predsedniku notarske zbornice gosp. dru. Jerneju Zupancu povodom njegovega 801etnega rojstnega dne. — („Sokol") priredil bode v ponedeljek dne 25. avgusta v zvezi s čitalniškimi pevci svojemu častnemu članu dr. Jerneju Zupancu v Čital-niški restavraciji velik javni sokolski večer. — (Imenovanje.) Davkarski kontrolor gospod Nikolaj M ažuran imenovan je davkarjera, davkarski pristav g. Dominik Dereani davkar-Bkirn kontrolorjem, praktinant g. Fran Bervar, davkarskim pristavom na Kranjskem. Pravni praktikant pri deželnem Bodišči v Gradei gosp. dr. Fr. Poček imenovan je av&kultantom na Kranjskem. — (Darilo.) Cesarski svetnik, g. deželni odbornik Ivan M urni k, podaril je povodom šestdesetega rojstvenega dne presvetlega cesarja za invalidno ustanovo veteranskega kora kranjskega 50 gld. — (Čehi in Kačičeva slavnost.) Iz Makarske se poroča: Bratje Čebi javili so, da se udeleže slavnosti ter bodo položili srebrn venec na spomenik Kačićev. Tudi nekatere rodoljubne občine položiti hočejo srebrne vence. — (Za posestnike stanovanj.) Mestni magistrat potrebuje za koncentracijo vojakov, torej do dne 28. t. m. najmanje sto stanovanj za čast uike. Doslej dobil jih je le dvajset, torej jih potrebuje še vsaj osemdeset. Naj bi se torej posestniki stanovanj zglasili v pravem času pri g. magi-stratnem uradniku Kališ i, kateremu je težavni ta posel izročen. Mestnega magistrata urad za nasta- njenje vojakov storil je vse, kar mu je bilo le mogoče, da je nastanil vojake, večinoma Slovence, kakor le možno v dobre prostore. Šolska poslopja na Coj-zovim grabnu, licejsko poslopje, Šolsko poslopje na starem živinskem trgu, redutni prostori, vse bode vojakom sklicanim h koncentraciji, na razpolaganje. Vojaki ne bodo spali baš na blazinah, a mestni urad skrbel je za čedno slamo, pripravil vse orodje za kuhanje in priredil vse, da bodo vojaki po hudih vajah imeli tudi kaj odpočitka. Naj bi domoljubno meščanstvo podpiralo napore mestnega magistrata, da bodo častniki in vojaki, ki pri vajah veliko trpe" dobro spravljeni v nas in da si ohranijo mesto v prijaznem spominu. — (Preddvorom na Go ren j s k e m) umrl je v ponedeljek po noči g. Eduard U r b a n č i č, graščak in župan Preddvorski. Pokojnik bil je originalen mož, ostal je samec vse svoje življenje, bil spreten poljedelec, rad je pesnikoval, če tudi ne s posebnim uspehom, bil trd „star Kranjec" in hud nasprotnik slovenščine. Svoji občini bil je mnogo let marljiv in požrtovalen župan, ki je vse troške iz Bvojega poravnal. Razven graščine Preddvorske imel je tudi graščino Strmol in par posestev v Kokri. Njegovo premoženje ceni se nad pol milijona. V m. p. I — (BoseiiBko-hercegovska batali-j ona) iz Serajeva in Mostara dospela sta preteklo soboto na Duuaj in bila od občinstva burno pozdravljena. Na cesarjev rojstni dan udeležila sta se velike cesarske parade, danes in jutri v četrtek bodeta na straži v cesarskem dvoru. Dne 25. t. m. gresta k vajam v Lambach in 5. septembra se bodeta vrnila zopet domu. — (Šovinizem na L1 o y d o v i h parobrodi h.) Zagrebški „Obzor" javlja: Llovdovi parobrodi, kateri potujejo po Dalmaciji, imajo nek nov oglas, ki je sestavljen v sedmih jezikih, a o hrvatskem ali v obče slovanskem jeziku ni duha ne sluha. Ni li to skrajna brezobraznost in velika krivica ? — (A vstro-ogerska trgovska zbornica v Parizu) javlja, da je letoB na Francoskem jabolk jako malo. Nastopilo bode vsled slabega pridelka pomanjkanje jabolk, iz katerih se tam na-pravlja jabolčno vino. Opozarjamo naše sadjerejce na to, ter se nadejamo, da bode tudi naša kupcij-ska zbornica, kakor druge, po mogočosti podpirala eventuvalno izvažanje jabolk na Francosko. Pristavljamo še, da se tako zvano jabolčno vino izdeluje na Francoskem samo od sladkih jabolk. — (Nagrade za pogozdovanje Krasa.) Nekaterim prebivalcem županije Ličko-Krbavske dozvoljene so bile primerne nagrade iz krajiške investicionalne zaklade, ker so marljivo ne. pobrinili za pogozdovanje Krasa, ter za povzdigo gozdičev ua kraških tleh. — (Vabilo na veselico) katero prirede dijaki dne 24. avgusta t. 1. v prostorih kranjske čitalnice na korist „Podpornemu društvu za veliko-šolce". Vspored: 1. Czernv: Venček slov. pesnij", svira orkester. 2. Nagovor. 3. A. Nedvčd : „Popotnik", zbor s tenorsolo iu četverospevom. 4. Berrvot: „Concert (št. IX.) za gosli in klavir". 5. F. S Vil-har: „Mrtva ljubav", solo za rog s spremljevanjem orkestra. 6 A. Foerster: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", veliki zbor s samo- in čve-terospevi ter s spremljevanjem orkesta. Ples. Pri vsporedu sodeluje c. in kr. voj. godba domačega pešpolka št. 17 ^n iz posebne prijaznosti g. A. Štefančič. Vstopnina: Čitalnični udje iu dijaki plačajo 30 kr., ostali 50 kr. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno vsprejmo. Začetek točno ob 8. uri. Vspored se vrši pri ugodnem vremenu v vrtnih prostorih g. Peter Mayr-ja, sicor v dvorani. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Gospodarji — kmetovalci, zavarujte svoje poljske pridelke!) V poletnem in jesenskem času, t. j. v dobi elementarnih nezgod, bili so zbog malomarnosti in lehkomišljene brezbrižnosti že marsikateremu poljedelcu po toči, po-vodnji, streli in viharji uničeni poljski pridelki, ne da bi si mogel pomagati. Ko bi slehern kmetski gospodar o pravem času uvaževal korist zavarovanja, otel bi se marsikateri takej nesreči, a stoprav, ko ga je ta zadela — se jame seveda kesati, a kaj pomaga tak kes! — (Pomankanje — k o n j a č e v na Kranjskem.) — Z dežele prihajo nam ta glas izmej občinstva: Ni mi sicer znana BtatiBtika o kranjskih konjačih niti znano število le-teh v našej deželi, — ipak mi je znano, da trpe nekateri večji okraji pri nas pomanjkanje na teh— živinskih eksekutorjih, čemur v dokaz navedem ta-le faktum : Pred dobrim tednom dnij poginil je po noči nekemu gospodarju konj. Gospodar moral je brzojaviti celo v sosedni okraj po konjača. Stoprav zvečer prišel je ta po konja, ki se je bil že cel dan paril na solncu, in koliko Časa bi se bil pač Še, da ni konja*'- bil baš doma?! . . — Nekje drugod pa je okrajno glavarstvo zaukazalo nekega psa — ne vem iz kakšuega postavno utemeljenega povoda — pokončati. Ker pa ni ondi ondu konjača blizu, izročilo je Županstvo dotično eksekucijo kar občinskemu slugi(I), torej v tej stroki popolnoma neveščemu človeku. Ta v istini ni dolgo premišljeval, kako bi k smrti obsojenega „pseta — okoli prinesel", — nego privezal ga je sr ed i va8 i na javnem prostoru k drevesu, ter ga jel z malim lesenim kolcem po glavi udrihati, in udrihal je pač toliko časa po psetu, da je slednjič „konec vzel". Vsi taki in jednaki nedostatki bi se lahko odstranili, da skrbe oblaBtva za zadostno število potrebnih organov! — („Delavsko podporno društvo") praznuje dne 24. avgusta t. 1. obletnico blagoslov-Ijenja društvene zastave s slavnostjo, razdeljeno v dva dela: I. Zjutraj ob 7Va- um zberd se udje in odborniki v prostorih društva Via Molin piecolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v svečanih oblekuh udinje in odbor-nice. Točno ob 8. uri začne se sveta maša pri kateri pojejo društveni pevci skladbo „Slava Stvarniku", po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spremljevani z godbo, istim potem v društvene prostore pohra-uit zastave, potem se razidejo. II. Popoludne v okinčanem vrtu „Mondo Nuovo" veselica, katera se začne ob 8l/i uri iu traja do polunoči. Pri veselici sodelujejo društveni pevci in godba; poskrbelo se je tudi za umeteljne ognje. Natančni program veselice se dobi pri uhodu in na mizah. Vstopnina za osebo 20 nvč. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 nvč. vstopnine.) Opombe. Družabniki in družab-nice morajo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo za to postavljeni nadzorniki. V slučaji slabega vremena, preloži se veselica na dan 31. avgusta ob iBti uri zvečer. — Vstopnice k veselici se dobivajo pri g. Antonu Žitku, Via Stadion Št. 1 in v društveni pisani. Odbor se nadeja, da Be družabniki in družabnice, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno slavnosti udeležd. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Vclikovec 20. avgusta. Slovenci zmagali z ogromno večino. Nauduše-nost nepopisna. Živela slovenska zavednost ! "Velikovec 20. avgusta. Navzlic hudi agitaciji nasprotnikov slovenska stranka sijajno zmagala. Župnik Einspieler dobil 83, Muri 87 glasov, nasprotnika Majerhofer 24, Plesivčnik 22 glasov. Izmed 112 volilcev prišlo 109 na volišče. Živela naša slovenska poslanca! Živeli zavedni volilci! Dunaj 20. avgusta. Nasproti poročilom o novi srbski noti glede uvažanja prašičev na Ogersko, z grožnjo, da se bode eventuvalno razdrla trgovinska pogodba, poizvedel je „Fremdenblatt" na pristojnem mestu, da ni nič znanega o taki noti, o srbske vlade namenu, da bi se taka izjava odposlala avstro-ogerski vladi. Srbski poslanik na Dunaji izjavil se je v tej zadevi jako prijazno. „Fremdenblatt" misli, da so strastni boji srbskih strank najbrže vir tacih vznemirjujočih vestij. Vesti, prihajajoče iz srbskih virov, treba torej vsekdar vsprejemati z veliko opreznostjo, dokler ne ponehajo strankarski prepiri. Dunaj 19. avgusta. „Militar -Verord-nungsblatt" objavlja cesarsko odredbo, po kateri se bode nov (42.) konjiški polk osnoval. Ta polk sestavil se bode dne 1. januarja 18 91 kot 15. dragonski polk v "Welsu. Zader 19. avgusta. Vsled izredne vročine več slučajev solnčarice. Suša velika, pomankanje vode. ITarva 19. avgusta. Oba cesarja odpeljala sta se zjutraj ob 9. uri k manevrom, pri katerih sta bila prisotna na konjih. Kodanj 19. avgusta. Kralj obiskal danes avstro-ogersko brodovje. Razne vesti. * (Tridesetletnico) svojega kneževanja praznoval je dne 2. oziroma 14. t. m. Črnogorski knez Nikola I. »Glas Crnogorca" priobčil je tem povodom jako oduševljeno pisan uvodni članek. * (Princ Albert Wa leski) pride sredi prihodnjega meseca s svojo soprogo na Dunaj. Z Dunaja pojde za nekaj časa na posestvo grofa Tassila Festetiesa na Ogersko, kjer ostane nekaj dnij. * (Vojna ladija od papirja.) Koje nekdaj angleški premje potezal se za ponižanje papirnega davka, so se člani parlamenta kar čudili, da jim je naštel 67 obrtov, pri katerih se rabi papir. Posebno je mnoge iznenadilo, da delaj) tudi sode od papirja. Od takrat je poraba papirja jako napredovala. Od papirja delajo kasete, Čaše, krožnike, klavirje, vrvi, cevi za plinovode in vodovode, železniške relse iu kolesa. Pokazalo se je zlasti, da so papirna kolesa boljša od železnih. Nemška vojna uprava dala je v Kielu zgraditi vojno ladijo od papirja in poskusi so pokazali, da ni slabša nego so železne in jej zlasti torpede neso dosti škodovale. Omeniti pa moramo, da ideja, da bi se delale vojne ladije od papirja ni baš nova. Že pred se liiiimt leti je nekdo opozoril avstrijsko pomorsko upravo, da bi se dal papir porabiti za grajenje oklopnic, pomorska uprava se pa za nasvet njegov ni brigala. Tako so nas v tej zadevi prehiteli Nemci. * (Jeden poslanec preveč.) Pokazalo se je, da vsled neke pomote pri številjenji v 4. Pariškem okraji šteje francoska zbornica jednega poslanca preveč. V tem okraji je le 98.000 prebivalcev, ne pa 100.928, kakor se je takrat računilo, ko je bila volitev. Ker jo na vsacih 100.000 prebivalcev določen jeden poslanec, je 4. okraj jednega poslanca preveč izvolil. Izvoljena sta bila Barodet in Chaissing, katerih pa nobeden neče odstopiti. Zbornica bo odločila, kateri ima odstopiti, ali pa da se razveljavi volitev in razpiše nova volitev. Mogoče pa tudi, da oba poslanca obdržita svoja mandata. * (Žrtve soln carice.) V Belemgradu palo je pri vojaški paradi na kraljev rojstveni dan 40 vojakov od solnčarice. Zdravniškej pomoči posrečilo se je rešiti jih smrti. * (4 0 0 zarok.) Berolinski list je izračunil, da bode posledica medicinskega kongresa v Bero-linu kacih 400* zarok. * (Povodnji v Indiji.) Reka G anges je izstopila in daleč poplavila deželo. Mnogo ljudij je utonilo. * (Vihar.) Pretekli četrtek nastal je hud vihar v Italiji, v okolici Pavije in Man tove, ter ruval drevesa s koreninami. Mnogo ljudij je bilo ubitih. Padala je tudi debela toča, ki je prouzročila mnogo škode. * (Gledališče pogorelo.) V Manchestru pogorelo je v nedeljo popoludne kraljevsko gledališče. Oder, ki so ga zaprli proti požaru z asbestnim zagrinjalom so rešili, drugo poslopje pa je pogorelo do tal. Ponesrečil se ni nikdo. * (Nezgodah Pri grajenji Šestega nadstropja neke hiše v Peterburgu na Nevskem prospektu podrl se je leseni oder, ter pokopal pod razvalinami vse delavce. Osem bilo jih je mrtvih, šest teško ranjenih 4 pa lahko poškodovani. * (Želez nič ni vlak) napali so roparji dne 15. t. m. na železnici iz Baltiraore v Ohio. Roparji potrgali so relBe, da je vlak skočil s tiru, in ubili tri osobe, mnogo jih pa ranili. Bratje „Sokoli" se uljudno vabijo priti jutri večer polno številno v popolni društveni opravi v čitalnično restavracijo od koder se podajo s pevci Ljubljanske čitalnice na prostor pred hišo slavljenca dr. Jerneja Z u -p a n c a, častnega člana obeh društev. Na zdar! ODBOR. JJUBLMKD im »to| i zu vse leto gld. fl .«»<> ; z» pol leta gld. 2.30: zu Četi* letn ffld« 1.13. - . -. :-----'1 Meteorologično poročilo. s Cas opazovanj t Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v lil 1D. at 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736 ti mm. 7356 mm. 735-4 mm. 20-4° C | brezv. 30 0° C Ibrezv. 22-8" C jsl. sev. 1 d.jas. jas. jas. 000 mm. Srednju temperatura 26-4°, za 7*6U nad normalom. D-LX23.a^s^:a. borza dne 20. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafićnu poročilo.) Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... , Zlata renta......, 5°/0 marčna renta .... „ Akcije uarodne banke . . , Kreditne akcije..... London........„ Srebro ........ . Napol. ........„ C. kr. cekini .... . Nemško marke.....„ 4n/0 državne Breeke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 ngerska zlata renta 4°/0 • . . < Ogerska papirna renta 5°/0 . . , Dunava reg. srečke 5°70 . . . Zorni j. obč. a^str. zlati Mik Kreditne srećke...... Bnđolfove srećke..... Akcije anglo-avstr. banke . . Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. včeraj 88 80 »9 75 107-95 lol 85 974 — 308-10 113 35 9«_ .-V40 55 45 25 1 gld, 100 . — gld. dane« 88- 20 89- 70 107-85 101 25 973 — 308 25 113 50 — . 9-01 - „ 5-40 -— , ?-5-60 131 gld. 25 ki 177 . 100 gld. listi . 100 gld. 10 „ 120 . 101 99 122 114 198 20 163 220 25 15 50 75 50 50 V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Razne pripovedke. iTa.jg-rozo-vitejža. m.VLlca. pelelenslsa.. Spisal Catulle Meudč-s; prevel Vinko. — "CTT.oasBa.cl. Spisal Sevnica n. — Sll-vastror- otročlček. Kaliforn-ska povest. Spisal Bret Ilarte; poslovenil Vinko. — X7n.l-čeno življenje. Češki spisal Stroupežnickv; preložil Vinko. Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889. JE PRISTNI ' ^^^B FRANCOSK FABRIKAT CAWLEY *V HE« ; l'AIll«. Dobiva ae v vseh trafikah in prodajalnicnh galanterij. (18) Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) 19. avgusta. Pri Nlonnt Br. Chlameckv M i lin li, Terlitz, Steiner, Soe, Goldhammer, Fischer z Dunaja. — Markovie iz Pulja. — Sardotsch, Manrer iz TrBta. — Abter, Spindler iz Brna. — Mugdič iz Karlovca. — Globoćnik iz Železnikov. Pri Nalili: Rieper, Trib, Deak z Dunaja. — Mudič, Zelnika iz Trsta. — Pitamltz, Breil iz Pulja. — Baron La-zarini iz Kamnika. — Grof Blouio iz Gradca. — Petrek s soprogo iz Celja. — Klein iz Toplic. — Pl. Thoman iz Kočevja. Pri avstrijskem ccaarjl: Ilojan, Zemljak iz GodoviČa. — Ricbterfiič iz Srednjevasi. Grossler iz Draždan. — Hel-mann iz Trsta. Ptl bavarskem dvoru: Plazazzini iz Zadra. Pri južnem kolodvoru: Sehlapal iz Gradca. — Graf iz Trsta. — Berger iz Pulja. — Tomantofsky z Dunaja. Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekamo za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in ob britkej izgubi našega preljubega očeta, gospoda FRANA KOTNI K-A za obilno udeležbo pri pogrebu in za prelepe vence. Zlasti pa se zahvaljujemo raznim zastopstvom, in sicer: okrajnega sveta ljubljanske okolicu, kraj nega šolskega sveta, občinskega odbora, kmetske posojilnice, čitalnice, lovskega društva, vsa na Vrhniki, visokočastiti duhovščini, učiteljstvu s šolsko mladino in požarni hrambi Vrhniški in Borovniški, Ljubljanskemu „Sokolu", bicikliškemu klubu „Ljubljana", Borovniškemu bralnemu društvu, Vrdskim gasilcem, sosedom ter vsem delavcem ranjcega in pevskemu društvu Slavec" za ginljivo petje. Vrd, dne l8. avgusta 1890. (646) Žalujoči ostali. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1890. Z I>iiift2i>izL v Trst. Postaj e Dunaj . . . Miirzzuschlag . Gradec . . . Maribor . . . Celje .... Laškitrg. . . Rimske toplice Zidauimost . Hrastnik. Trbovlje . . Zagorje . . . Sava .... Litija.... Kresnice. . . Laze .... Zalog. . . . Ljubljana . . Borovnica . . LogHtee . . . Rakek . . . Postoj ina . . Št. Peter. . . Divača . . . Nabrežina . Trat . . . . Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Odbod 8*15 zvečer 7-30 zjutraj 1-20 popol. 8-45 zvečer _ »> 11-45 po noči 10-55 dopol. 5-41 rt 1-50 po noči 5-55 zjutraj — tt 1-37 „ 110 popol. 9 25 zvečer 5-50 zjutraj 1050 dopol. — i> 2-56 4-24 zjutraj 226 n 11-40 po noči 8-09 dopol. 2-36 popol. — 0 344 a 1-54 n 10-18 n 558 n 6'— zjutraj M — 3-57 n 211 ti 10-34 n 6 21 zvečer 6-20 „ || 4 06 n 2-23 n 10-45 rt 638 n 6-34 „ M 4-56 4-23 n 247 11-27 7-09 n «■53 „ »1 1, 301 _ 11-40 7-28 n 7 09 „ — 4-40 n 3-10 n 11-49 7-41 n 7-20 „ — 4-46 n 319 n 11-57 r> popol. 7-53 ti 7-30 „ J — 334 n 12-11 8-14 n 7-47 : 803 dopol. II I) — 504 11 3-47 18*22 n 8-30 i) — 4-— zjutraj 12-31 ji 8-48 d 8-18 „ " — — 4-15 _ 12-48 9-13 ti 8-36 n — — 4-27 12-59 n 9 30 T* 8-50 „ Prihod 6-04 540 n 4-40 n 111 n 9-48 ti 905 „ Odhod 6-09 5 45 n 4-55 n 1-19 » 10-20 po noči 6-12 zvečer 5"31 n 1-53 ti 11-21 n — T-— „ 6-42 n 6 13 n 2-34 n 1230 n — t« — 7 02 » 643 n 3 03 n 122 n — n 1 733 „ 719 g 7-05 n dopol. 3-24 ji 1-58 t) — ;i i 7- 55 8- 20 dopol. 7-41 TJ 8-05 3 55 n 2-48 n — 8-15 R 8-46 n 4-33 n 3 59 t) zjutraj — " t ji 9-03 904 n »•62 5-41 n 5-40 — Prihod 1 9-28 „ 9-30 n 10-28 n 6-17 zvečer 6-30 n Trata na T>mitiJ Postaje Brzovlak Poštni vlak Trst........ Odhod. Nabrežina...... „ Divača ....... „ Št. Peter......., Posto j ina...... Rakek....... „ Logatec....... Borovnica...... ,, LJiMJuu.....{ ™°dd Ziilog........ „ Laze........ „ Kresnice....... ,, Litija........ ,, Sava........ „ Zagorje....... „ Trbovlje....... „ Hrastnik, ZidanimoBt...... „ Rimske toplice .... Laškitrg....... „ Celje........ „ Maribor....... ,, Gradec ....... „ MUrzzuschlag..... „ Dunaj........ Prihod 8— 8- 43 9- 38 10-16 10- 35 ■ 1107 11- 50 11-55 zvečer po noči 1-08 1-38 „ 314 „ 4-34 zjutraj 6-59 „ 9-50 dopol. 71G zjutraj 742 „ 8 35 dopol. 912 „ 9-33 „ 9-48 „ 1007 „ 10-30 „ 10-55 „ ID— „ 1135 „ 11- 54 11 1201 popol. 12- 41 „ 12-52 „ 102 „ 117 ,, 2- 35 „ 3- 58 „ 6-14 zvečer 9-30 „ popol. 955 dopol. 10- 51 „ 11- 56 12- 56 1 21 1- 39 2 02 2- 30 303 311 3- 24 3-35 3- 49 4- 01 4-12 4- 26 434 442 5- 03 515 5-26 5-46 8-02 10-26 2-12 640 zjutraj zvečer po noči 6-2) 711 8-23 915 0 42 1003 10- 27 1101 1132 12-30 12-43 1255 110 1-24 1-35 1-50 1- 59 208 2- 30 2-43 2-55 318 5-45 8-11 11- 57 4-— Mešani vlak zvečer 8-10 9-35 11- 31 12- 58 1-39 po noči 2-11 » I 2-53 3- 43 4- 37 5 — 5- 18 5- 37 5 57 6- 14 6-30 6- 50 7- 02 7- 16 7 45 803 8- 20 8- 49 12-27 4-40 9- 40 zjutraj dopol. popol. zvečor po noči zjutraj dopol. 11 ti popol. 1» zv. Prih Osobni vlak popol. zvečer 6-6-16 6- 30 „ 6 48 „ 704 „ 7- 18 „ 7-35 „ 745 „ 7- r6 „ 816 „ 8- 31 „ 8-15 „ 904 zv. Prib Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin II rib m-. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".