Z66. Številka.
V Ljubljani, v sredo, 19. novembra 1913.
XLV1. leto
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
«elo leto.......K 24 —
pol leta ;■"•■•••*•* • 12*— četrt leta 6*— fla mesec   *        i. I i   • 2*—
v upravništvu prejemam celo ieto.   . • » , c .  K 22*— pol leta . 11*—
četrt leta-  ••••••   • 5*50
na mesec   ••••••   ■ 1*90
Dopis! naj se iranklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Irtdnlttro i KnsUova olloa it 5 (v pritličja levo,) teltlon št 84.
Izhafa vsak dan zvečer Izvzemdi nedelje ln praznike«
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 viru, za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati i. L d, to je administrativne stvari
Posamezna številka veija 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine te ne odra. •.Narodna tiskarna" telefon it Si.
.Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: M Nemčijo:
celo leto ..•••«• K 25*--pol leta
13*-
Četrt leta • 6*50
na mesec   .«••••   . 2-30
celo leto ... .   .  K 30*—
za Ameriko in vse druge dežela: celo leto.......K 86.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica sli znamka. Upravnistro (»podaj, dvorišče levo). Enailova ulica št S, tel »fon št 85.
Državni zbor.
Dunaj, 18. nov.
Ugodni obrat v pogajanjih radi gališke deželnozborske volilne reforme honorira zbornica z osemdnevno pavzo. Ker Rusini svoje ob-strukcije ne marajo preje ustaviti, dokler volilna reforma v smislu njihovih minimalnih zahtev ne bo zakonito garantirana, ali vsaj s častno in trdno obvezo vseh poljskih strank zasigurana — je najboljše, da parlament počaka. Naivneži, ki so mislili, da bodo krščanski socijalisti svoje grožnje nasiloma zlomiti obstrukeijo ter za vsako ceno izsiliti že danes ali jutri sprejetje v debati se nahaja-jočega zvišanja na žganje res uresničili, seveda ne pridejo na svoj račun. Tako enostavno, kakor si stvar predstavljajo v »Slovencu« naši klerikalni izkušeni parlamentarci, da bo »zbornica morda že danes v torek rešila davek na žganje, v sredo pa na vsak način, potem pa še osebno dohodnino in finančni načrt bo gotov«, se v našem parlamentu ne deluje. Treba bo še premagati marsikatero težkočo in za predlogo o osebni dohodnini stoji še ona o preodka-zih posameznim deželam kot precej trdi oreh. Toda item, ako se gališke stranke faktične pogodijo, potem je vsekakor računati na izvedenje malega finančnega načrta še tekom letošnjega leta.
Besedo mali finančni načrt je treba danes posebno podčrtati, kajti že se je oglasila vlada z zahtevo po novih davkih, ko še v razpravi se nahajajoči niso sprejeti! Za malim finančnim načrtom pride veliki. Parlament se plaši, poslanci imajo že dovolj odgovornosti pred svojimi volilci radi bremen malega finančnega načrta in bi zaslužili, da jim vlada privošči malo oddiha. Končno parlament ni stroj, ki naj kuje na hrbtu avstrijskih davkoplačevalcev denar za državne blagajne, denar, kateri gre danes žalibog večjidel le v ne-plodovite namene. Toda hočeš, nočeš, moraš. Vlada je upregla pred mali finančni načrt svoje bedne na-stavljence in njihovo službeno prag-matiko ter postavila stranke pred alternativo, da glasujejo za davčne predloge, ali pa se težko pregrešijo
proti socijalni pravičnosti, pred »veliki« finančni načrt, oziroma pred nove davčne predloge, katere tvorijo skupno z »malim« finančnim načrtom »veliki načrt« pa nameravajo upreči narodnogospodarske potrebe. Železniški minister baron Forster je namreč danes obljubil, da vloži vlada skoraj tudi predlogo o lokalnih železnicah, in sicer obširno ter dejanske potrebe vseh kronovin v odlični meri upoštevajočo predlogo. — Minister pa je napravil važen razloček: predlogo bo zbornica lahko sprejela, čim bo rešila mali finančni načrt, zakon pa bo vlada šele tedaj faktično izvedla, čim ji parlament odpre nove vire trajnih dohodkov.
Za bridkosti danes podane zakonske osnove o bosanskih železnicah sladka obljuba velikega lokalno-železhičnega programa. Toda za bosanske železnice se bo denar izdajal takoj, za domače pa šele takrat, ko ga bodo novi davki izželi iz ljudstva. Kakor se v parlamentu trdi, bo vlada zahtevala spomladi rešitev naslednjih davkov, (tozadev. predloge so bile deloma že podane): reforma davka od zapuščin in darov, uvedba davka na vžigalice, davka na tantijeme ter dividende in zavarovalnih pristojbin ter končno zvišanje sodnij-skih in upravnih pristojbin. Ta nova bremena bi vrgla 50 do 60 milijonov kron. To je seveda daleko preko one vsote, katera je na leto potrebna za amortizacijo in obrestovanje 300mi-lijonskega kapitala, katerega namerava baje investirati za lokalne železnice.
Z jako neprijetnimi občutki je sprejela zbornica predlogo o bosanskih železnicah, katere proge se naj zgrade, oziroma iz ozkotirnih pregrade v normalnotirne. V splošnem bi bilo le poudariti, da so pri bosanskem železniškem programu imeli prvo besedo strategični oziri, kakor je tudi vojaštvo izsililo, da se bo predloga sedaj nujno obravnavala in da je vlada odločena jo izvesti celo s § 14.. ako bi se parlament zoper-stavljal. Avstrijski interesi so v tem programu znatno zapostavljeni, utrjene in spopolnjene so le zveze anektiranih dežel z Ogrsko, ki dobi boljšo uvozno cesto preko Broda na Sarajevo s tem, da bo dosedaj ozkotirna železnica normalizirana in dve novi
ugodni zvezi preko Samca na Doboj in preko Brčke na Tuzlo. Povrhu si zgradi lahko še brez večjih stroškov četrto zvezo, ako podaljša novo bosansko progo, ki bo šla preko Bjeline na Račo do Sida ob progi Vinkovce - Mitrovica, kar itak namerava. Ogrskemu trgovcu in tovarnarju, madžarskemu vplivu bodo v bodoče vrata v Bosno na stežaj odprta. In Avstrija? Bosanski program nele da ne služi njenim gospodarskim interesom, temveč jim direktno škoduje. Zgradila se bo sicer nova zveza od Bugojna na Aržano in od tam na Split, toda ta zveza bo ozkotirna in priključena na normalnotirno omrežje! Vsak vagon se bo moral torej na potu prekladati, predno dospe do Sarajeva. In ker neha normaliziranje bosanskega omrežja pri Mostaru, izgubi celo sedanja direktna zveza z morjem (na Metković in Oruž ter Ercegnovi) znatno na vrednosti, ker bo tudi tukaj treba prekladati. V teh okoliščinah je toliko, kakor izključeno, da pridobijo dalmatinska pristanišča in njihovi veliki interesi. Budimpešta bo Sarajevu bližja, kakor Split in Gruž. Pa Še eno laž je bosanska predloga razkrinkala — ono namreč o »jadranski zvezi Srbije preko dalmatinskega pristanišča«. Srbija ima svoje zapadne železnice ozkotirno zgrajene. Spoj z bosanskim omrežjem je sedaj dvakrat otežkočen, kajti srbsko blago bi se moralo na potu v dalmatinsko pristanišče kar dvakrat prekladati: v Sarajevu na normalnotirno, v Lušvi, oziroma Bugojnu ali pa v Mostaru pa zopet .na ozkotirno progo.
Taka predloga bi morala vzbuditi pri nas silen odpor. Avstrijske blagajne in naši davki niso za to, da se iz njih podpira madžarski ekspan-zivizem na škodo važnih avstrijskih interesov. In koliko denarja. Monarhija naj prispeva za nove bosanske železnice, oziroma za amortizacijo investičnega kapitala *dve tretjini. O načinu, kako se bo to godilo, smo že poročali — v 60. letih bodo avstrijske blagajne izdale v to svrho preko 400 milijonov kron!
Nikdar se še ni karakteristič-nejše dokazala stara historija, da smo povsod in v vsem le pokorni sluge več ali manj upravičenih vojaških   zahtev in brezpogojni sužnji
madžarskih interesov na škodo našega lastnega blagostanja, kakor v tej »bosanski predlogi«. Z zanimanjem smemo pričakovati razprave, ki se bo v odseku in plenumu o bosanskih železnicah razvila. Hladno molčanje, s katerim je zbornica sprejela ministrov eksposć, nam je dokaz, da se ne bo brez protesta vdala.
Debata o predlogi glede zvišanja davka na žganje dospeva do konca. Jutri naj izpregovore še manj-šinjski poročevalci, ki danes niso mogli priti vsi na vrsto, prihodnji teden, v torek, pa dobi besedo glavni referent, nakar se bo vršilo glasovanje.
Na koncu seje je prišlo do hrupnih prizorov. Poslanec Stranskv se je v ostrih besedah zavaroval proti resoluciji dunajskih mestnih očetov, ki protestirajo »v imenu krščanskega prebivalstva« proti temu, da je govoril o »zabitem Dunaju« ter emfatično poudarjajo grdo nehvalež-nost poslanca za gostoljubnost, ki jo baje uživa na Dunaju. — Poslanec Stranskv je predvsem konstatirah da ni gost Dunaja, temveč, da ima, kot vsak poslanec, pravico in dolžnost hoditi v glavno mesto države. Povedal je pa tudi, da je z besedo »zabiti Dunaj« menil predvsem dunajski mestni svet in njega bedasto, zlobno in grdo politiko proti Čehom in češkim otrokom. — Krščanski socijalisti, ko so vpadali v govor poslanca Stranskega, so jih morali od Cehov mnogo krepkih poslušati.
Dunaj, 18. novembra.
Zvečer ob 6. uri se je danes izvršila otvoritvena seja avstrijske delegacije. Delegati so večinoma v svečani obleki. Na ministrski klopi sedita dva nova moža, vojni minister Krobatin in mornariški poveljnik admiral Haus. Zunanji minister Berch-told je postal nekam debel, na blazi-ranem obrazu ni opažati nikakega interesa za dogodke v dvorani in minister stoji največ osamljen, med tem ko delegati in ministri pred otvoritvijo seje živahno konverzirajo. Od skupine do skupine se preriva smehljajočega obraza podaja roke in trka
na ramena — finančni minister Bilin-ski, podoba političnega mešetarja. Jugoslovani imamo 4 delegate: drja. Baljaka, dr. Laginjo, dr. Korošca in dr. Šusteršiča. Dr. Šusteršič pa ni navzoč. Med jugoslovanskimi delegati se je v ostalem odigrala radi mest v delegacijskih odborih mala afera. Hrvaško - slovenski klub ni bil toliko lojalen, da bi bil prepustil edinemu delegatu — Srbu drju. Ba-Ijaku mandat v odboru za zunanje zadeve, kjer imamo Jugoslovani dve mesti na razpolago. Dr. Baljak je to izrecno želel, toda klerikalci se na njegovo željo niso hoteli ozirati, na kar je dr. Baljak resigniral tudi na mandate v drugih odsekih. Sreča je, da je v odsek za zunanje zadeve izvoljen vsaj dr. Laginja, ki bo kakor upamo povedal odkrito jugoslovansko besedo. V delegaciji manjka letos tudi karakteristična pojava prof. Masarvka...
Današnja seja je le formalnega značaja. Delegacija se je konstituirala, delo pa prične jutri v odsekih.
Sejo je otvoril grof Berchtold, ki pozove starosto delegatov barona Schwegla, da prevzame začasno predsedstvo. Baron Schwegel odredi volitev predsednika. Izvoljen je soglasno poslanec dr. Leo, ki se delegaciji za izvolitev zahvali ter poudarja važnost predstojeće sesije. Bili smo priče svetovnih dogodkov, ki so se odigrali v naši neposredni bližini in se tikali monarhije bolj, kakor kake druge evropejske velesile. Pregledati bilanco teh dogodkov bo prva naloga delegacij. Srečno smo prekrmarili nevarno dobo, za kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti miroljubnosti vladarjevi. Predsednik kliče cesarju trikratni »Zivio«.
Delegacija izvoli na to grofa Sylvo Tarouco za podpredsednika, ter delegate Korošca, Maštalko, kneza Lobkovica za zapisnikarje.
Nato se izvolijo odseki in sicer odsek za zunanje zadeve, bosanski, vojni, peticijski in finančni odsek, na kar se seja zaključi.
Tudi seja ogrske delegacije se je izvršila kratko in mirno. Za predsednika je bil izvoljen baron Ludvik Lang, za podpredsednika pa grof Avgust Zichv. Nato je predložil zunanji minister grof Berchtold
LISTEK.
Crknu miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C.
(Dalje.)
Mladi kaplan, ki je bil ves potrt radi te novice in čegar srce je napolnjevala bojazen, da bi se skoro utegnilo raznesti po vasi, da je mlada prodajalka v drugem stanu in kdo je to provzročil, je na dekličino vprašanje zopet molče prikimal.
»Vsaj sem vedela, da me ne ho-deš zapustil,« vskliknila je veselo mlada prodajalka. »Zato ti pa tudi obljubujem, da ne bode nihče zvedel, kako je z menoj in še manj, da si ti tega kriv. Seveda me bode prikrivanje mojega stanja stalo mnogo telesnih in duševnih muk, a tudi denarja, posebno še tedaj, ko bodem morala za nekaj tednov oditi za Šmarno goro, da bodem skrivaj povila. Tudi bode preživljanje mladega črvička ob sedanji splošni draginji jako mnogo stalo, vsled česa bi te prosila, da mi tudi v tem pogledu stojiš zvesto na strani, vsaj sva vendar skupaj grešila, bodeva pa še skupaj posledice nosila. V tem oziru mi je šinila v glavo prav srečna misel. Da bode moglo ostati lepo prikrito, je treba
precej denarja in ta denar je nama na razpolago pri tvoji posojilnici. Pri tvoji posojilnici mi lahko proti poroštvu dveh tvojih poslušnih podrepni-kov dovoliš in izplačaš posojilo, ki pa ne sme biti pod 10.000 K. S to vsoto si upam popolnoma prikriti svetu najino skupno sramoto in to stvar tako izvesti, da ne bode nihče sumil, da sem katerikrat porodila in da je na svetu živ spomin na najino prijateljstvo. V tvojem kot mojem interesu je, da tudi to mojo misel i upoštevaš in jo udejstviš. Stvar glede posojila izpolniš lahko ravno tako brez vsakega hrupa in tiho, ker ti tudi v posojilnici tvoji mameluki vse zaupajo in slepo podpišejo. Ako ti je, srčkani moj ljubček, na tem ležeče, da ta stvar ne pride v javnost in v zobe hudobnim ljudem, potem mi izposluješ tako posojilo; seveda bo-deš pa moral zapisati v zadolžnico tudi, da sta v prvi vrsti odgovorna za povračilo oba poroka in da se od mene ne sme najmanj 20 let tirjati denarja nazaj.«
V strahu, da bi se stvar ne izvedela je zbegani kaplan mladi prodajalki vse obljubil, kar je od njega želela. Hvaležna deklica je nato mlademu kaplanu postregla z najboljšo kapljico in ga s pripovedovanjem mičnih dogodbic spravila popolnoma na druge in prijetnejše misli.
Mladi kaplan je pa ostal tudi mož beseda, ker je pri prvi seji kon-sumnega društva, pri kateri  se je
posebno mnogo in dolgo pilo, sestavil tak zapisnik, kakoršnega si je želela mlada prodajalka in ga predložil v podpis odbornikom, ki so ga imeli že vsi Čez mero v laseh in ki so zapisnik tudi slepo podpisali, oziroma podkrižali, ne da bi se le brigali za njegovo vsebino.
Enako je pa stvar po nasvetu mlade prodajalke izpeljal tudi pri posojilnici, kjer je na zadolžnico, ki sta jo podpisala dva njegova poslušna možakarja, dovolil mladi prodajalki Re-ziki posojilo 12.000 K in ji to posojilo tudi takoj izplačal. V zadolžnico je pa sprejel tudi vse one pogoje, katere je želela mlada prodajalka in posebno tudi določilo, da se odštetega posojila od prodajalke Rezike ne sme tirjati nazaj celih dvajset let, če bi tudi ne odpravljala cel ta čas nobenih obresti.
XXXIII.
O morje!... Ko neskončno hrepenenje
razlivaš se v daljavo
pred menoj nemirno, vekovito ko
življenje. Aškerc: Pesnitve.
Med tem, ko so politične strasti kakor strup razjedale poprej v ore-hoveljski občini vladajoči mir in medsebojno zastopnost, med tem, ko sta se v posledici poprej opisanih razburljivih političnih dogodkov za-
našala sovraštvo in prepir v najožje rodbinske kroge, med tem, ko je na-hujskan nastopal brat proti bratu, sosed proti sosedu, uživale ste naši znanki Marjetica in Leniča najlepše dneve sreče ob prekrasnih obalih sinje Adrije.
Bivanje pod milim obnebjem staroslavnega Dubrovnika in nebe-školepega Gruža ob prekrasni morski obali, nasičeni z zdravim in svežim morskim zrakom, je vplivalo zelo dobro na zrahljano zdravje Novakove Marjetice, ki se je vidno krepila. Zopet se ji je porajala zdrava rdečica na njenih nežnih licih in z zdravjem se je pa vračala deklici tudi stara živahnost. Zdravnik, čegar zdravniški oskrbi je Marjetico priporočil Stankov prijatelj dr. Ra-žun, je z veseljem opažal vidno napredovanje zdravja pri mladi deklici ter o tem tudi redno poročal svojemu prijatelju dr. Ražunu, Ie-ta pa zopet Stanku Kovaču.
Deklicama pa nikakor ni bil dolčas ob prekrasnih bregovih sinjega Jadranskega morja. 2e sam veličasten pogled na prostrano morje je imel za obe deklici nekaj posebno vabljivega v sebi. Ure in ure sta mogli zamišljeni zreti Čez prostrano morsko planjavo ter zasledovati s paznim očesom bele galebe, ki so švigali semintje. Povsod in povsod je pa sijalo ono zlato božje solnce, ki menda nikjer ne sije tako lepo, kakor ravno na najbolj južnem koncu naše
širne države. In ta čudovita narava, to silno bogastvo v drevju in cvetju, ki je je zrlo oko povsod naokrog! Deklici se kar nagledati nista mogli teh nepopisnih čarov, te nebeške lepote.
Kadar sta pa roko ob roki stopali po svečanih ulicah starega Dubrovnika, nekdanjega sedeža najmočnejše jugoslovanske ljudovlade in zaeno zibelke jugoslovanske poezije, sta se pa čudile mogočnim spomenikom nekdanje slave, nekdanjega silnega bogastva dubrovniških patricijev, ki so s svojimi številnimi brodovi uspešno tekmovali z levom sv. Marka. Z največjim zanimanjem sta čitali drobne knjižnice, v katerih so se v rajskomilem hrvaškem jeziku opisavale vse znamenitosti starega Dubrovnika in njegova slavna zgodovina.
Na drugi strani so pa deklicama krajšala čas še pogosta in ljubezni polna pisma, ki sta jih dobivali od Stanka Kovača in od Ivana Novaka. Stanko Kovač je naslavljal svoja pisma na svojo nevesto Marjetico Novakovo. Ker pa Marjetica ni imela pred svojo prijateljico Lenico nobenih skrivnosti, je čisto naravno, da je Stankova pisma dala brati tudi svoji prijateljici, ki se je ravno tako iz srca veselila Marjetičine sreče in ljubezni, kakor ta sama. Ivan Novak je sicer na kuverti zapisal vedno ime svoje sestre; v svojih pismih je pa pisal vedno obema deklicama.
skupni proračun
za prvo polletje 1914. Proračun izkazuje v poglavju: »Zunanje ministrstvo« redno potrebščino 9,504.188 K in izredno potrebščino 50.000 K, za vojno ministrstvo redno 238,826.207 kron in izredno potrebščino 760.000 kron, za vojno mornarico redno 35,464.050 K in izredno potrebščino 2,674.530 K, za skupno finančno ministrstvo 2,589.245 K in za kontrolo računov 186.636 K. Skupno znaša potrebščina 290,054.856 K. Pokritje pa znaša 5,441264 K. Potrebščina znaša v celoti 291,290.592 K, carinski preostanek 97,251.714 K, tako da je pokriti 194,038.878 K, od katere vsote odpade na Avstrijo 123,408.726 K 41 v. Zlasti se je zvišala potrebščina za vojsko in za mornarico, za prvo za 43,747.054 K in za drugo za 744.975 K. Del pokritja, ki odpade na Avstrijo, je za okroglo 29,300.000 K višji. Zvišanje vojaških potrebščin za Bosno in Hercegovino znaša 1,784.633 K ter dosega skoraj 9 milijonov. Mednarodna kontrolna komisija v Albaniji je zahtevala 50.000 kron, za ustanovitev konzulata v Adaliji je treba 14.400 K. Za brzojavke med balkansko vojno je zaračunala vlada 2,800.000 K, v tej postavki pa so zaračunani še drugi manjši izdatki, med njimi za demonstracijo brodovja in za zasedenje Skadra, za tri mejne komisije 250.000 K in 25.000 K za zastopstvo v mednarodni kontrolni komisiji za zadnje 3 mesece. Za avstro - ogrskega komisarja pri tej komisiji bo treba na leto 100.000 K. Vojno ministrstvo zahteva 32,770.000 K naknadnega kredita od katere vsote je naraslo 22,670.000 K vsled draginje živil. Za utrdbe zahteva vojna uprava 26,800.000 K. Izredni kredit za oboroževanje znaša 316,680.000 K, za otomanske begunce 800.000 K, za posebne vojaške odredbe med balkansko krizo 40,400.000 K. •
Proračun izkazuje torej, kakor je razvidno poleg velikih vojaških zahtev tudi še izredno visoke zahteve za srečno Albanijo, pri čemer pa je še pripomniti, da vseh izdatkov iz proračuna niti razbrati ni mogoče.
Štajersko.
Trbovlje. Slavno občinstvo iz Trbovelj in okolice že danes opozarjamo na veselico, katero priredi moška odružnica C. M. D. v Trbovljah v nedeljo 30. t. m. v dvorani g. Forte na Vodah. Na sporedu je razen gledališke predstave, zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami, godba, ples in druge razne zanimivosti.
21. izkaz darov za Sokolski dom v Hrastniku. Tekom leta 1913 so bili sledeči dohodki: Obresti naložene glavnice za 1. 1912 199 K 54 v. Čisti dobiček o priliki zleta 148 K 95 v. Plesna veselica v predpustu 57 K 48 v. Napredni akademiki, Celje 25 K. Po 20 K gg.: Levstik (Bizeljsko), brata R. v T. in Florenini. Gramofon 31 K 73 v 10 K 70 v, 9 K 83 v, 11 K 20 vin.). Dragar nabral 10 K 49 v, Sokol Kobarid 10 K, gdč. J. Pinter 10 K (blok), Strelski klub Hrastnik 10 K. Maček & Ko. 5 K, br. Oset Trbovlje 40 K. Nabiralnik 6 K 33 v (= 2 K 95 + 3 K 38 v). Po 2 K gg.: dr. Rajh, poslanec Ribnikar, J. Naglan in Hmelj. Br. Peklar nabral v vlaku 1 K 70 v. Razglednice 1 K in obresti poštne hranilnice 85 v, skupaj v tem izkazu 590 K 07 v. Če bi vsaj vsakdo,
pri čemur moramo kot vestni in pravični pripovedovalci ugotoviti, da je bila pri vsebini njegovih pisem njegova sestra Marjetica vselej oči-vidno in tudi znatno prikrajšana, ker so se vedno tri četrtine pisma nanašale na Lenico in le pičla četrtinka na sestro Marjetico. V Stankovih, kakor tudi v Ivanovih pismih je bilo največ govora o srečni bodočnosti, o bodočem domačem ognjišču in iz vseh pisem se je brala vroča želja, da bi se deklici skoro zopet vrnili v svoj domaČi kraj, da bi sledili svojima ženinoma pred altar. Ljubezni polna vsebina pogostih pisem Stanka in Ivana je nudila obema deklicama najlepši predmet takim razgovorom, katerim je beseda dolgčas nepoznana.
Tako je mineval deklicama na jugu hitro čas, da skoro nista zapazili, da so minili tedni in meseci, od kar sta zapustili prijazno svojo domačo vas, da si gre iskat Marjetica zdravja na solnčni jug. Vzlic vsemu temu sta pa deklici vendar dan na dan izpraševali zdravnika, kdaj da dovoli Marjetici, da se zopet vrne s svojo prijateljico v svoj rojstni kraj. Zdravnik je obe deklici na pol resno in na pol šaljivo svaril, da ne smeta biti tako nepotrpežljivi, ker jima bode že sam povedal, kdaj pride čas vrnitve. Ravno tisti teden, ko se je vršil v Orehovljah strasten boj za občinske volitve, je pa sporočil du-brovniški zdravnik Marjetici na nje-
ki je bil naprošen za prispevek, poslal po 1 K ter bj se zlasti vsi bloki plačali, ki so deloma že tudi razprodani, bi Sokol zamogel spomladi zidati. Rodoljubi širom slovenske zemlje, ki se še niste odzvali, omogočite hrastniškim Slovencem uresničiti to iskreno željo! Odbor.
Iz Maribora. Gledišče. Krasna nova scenerija, zelo lepi kostumi, primerne dobre maske, živahna igra in dobra priprava vobče, — vse to je odlikovalo nedeljsko predstavo (16. novembra) tridejanske burke »Ubogi možiček«, ki je vsled tega nenavadno dobro uspela. Dvorana je bila precej polna in zlasti natlačena galerija je imela zares dovolj povoda k smehu. Vloge so bile vseskoz srečno razdeljene. Režiser Molek si je pridobil v vlogi profesorja Ahačiča zopet zaslužene simpatije občinstva in vsi smo bili vidno veseli, ko smo zagledali po daljšem odmoru zopet na odru priljubljeno igralko, gdč. Zinko, tokrat v vlogi Ahačičeve žene Jelisave. Gdč. Olga Neratova je vprizorila cirkuško jahalko in je bila kakor v svojem elementu. G. Majer in gdč. RadoliČeva (Jereb in Adela) sta izboren ljubimski parček; gdč. Anči in Suhadolnikova zaslužujeta tudi pohvalo, istotako Rogel in nečak Filip. Zelo je ugajala prlješka artikulacija trgovca GrČarja (g. Luka-čiča), ki je tudi v ostalem dobro pogodil svojo vlogo. G. Weixl (Zagor-jan) je priznan veseljak na odru, ki je s svojo aristokratsko soprogo (gdč. Posebovo) dobro uveljavil težko vlogo. — Morebiti bo kazalo ponoviti v pustni dobi to burko. Eno je gotovo — pridemo spet in še drugi z nami. P.
Koroško.
Požar. V Delachu je zgorelo obširno gospodarsko poslopje posestnika Matije Mavrica. Rešili so samo živino. Škoda znaša čez 10.000 K. Vzrok požara še ni znan.
Strel na vlak. Neznan zločinec je ustrelil pri Beljaku na brzovlak št. 1107. Kroglja je razbila eno okno na zadnjem vozu in se zarila v steno voza. V kupeju k sreči ni bilo nobenega potnika.
Odplavljeni čolni. Zadnja povo-denj je odplavila pri Beljaku več ribiških in drugih čolnov. Med drugimi je odplavila tudi velik tovorni čoln zidarskega mojstra Slamnika. Čoln, ki je bil otovorjen, se je bržkotne popolnoma razbil. Čoln s tovorom cenijo na 2500 K.
Smrt na železniškem tiru. Na Mlinem pri Beljaku je povozil vlak na mostu posestnikovo soprogo Marijo Ungnadovo. 2ena je hotela pred vlakom preiti železniški most, dasi je prehod čez most strogo prepovedan. Vlak jo je vrgel ob ograjo, kjer si je razbila lobanjo in je v kratkem umrla.
Najdena hranilna knjižica. Fa-
rovška kuharica pri Sv. Tomažu Ana Kralj je našla v ponedeljek pred fa-rovžem v star papir zavito hranilno knjižico na ime Ivan Somer po domače Rožan. Knjižica je vredna 355 kron 29 vin. Poleg tega je bilo v knjižici pet bankoncev po 1000 K in 9 bankovcev po 100 K. Rožanu sta bili ukradeni meseca julija, po smrti njegove žene dve hranilni knjižici. Ena je bila kmalo po tatvini realizirana, drugo predmetno pa so pogrešali. Kako je prišla knjižica pred farovž
in sicer na sredo pota, ki se toliko rabi, še ni pojasneno.
Primorsko.
Pravočasna rešitev. Pred železnim mostom čez Sočo je padla med pranjem v naraslo vodo 191etna Josi-pina Devetak, hči posestnika Devetaka iz Gorice. Voda jo je zanesla v globino nad 3 m. Dekle ni izgubilo zavesti in je plavalo kakih 50 m ob obrežju in se končno oprijelo nekega grma. V tem pa prinese valovanje za njo veliko rjuho. Rjuha se je ovi-la deklici okrog nog in okrog rok in dekle bi bilo brez dvoma opešalo in utonilo, da ni prišel na pomoč neki vojak saper, čigar ime pa še ni znano, ki je s svojimi tovariši z velikim naporom rešil deklico gotove smrti.
Poboji. V Karnjelovi gostilni v Podgori je ustrelil med prepirom 19-letni čevljar Peter Vižintin iz Podgo-re 341etnega Avgusta Suko iz Loč-nika s samokresom v vrat. Suho so odpeljali v bolnišnico, njegova rana je precej nevarna. — Iz Dolenj so pripeljali isti večer nekega 221etnega Leopolda Simonetiča. Fant je dobil tudi med gostilniškim pretepom 4 rane z nožem, izmed katerih je ena, in sicer na trebuhu, smrtno nevarna.
Požar v Krminu. V Krminu je pogorela v ponedeljek ponoči hiša posestnika Gulina. Domačini so se rešili z veliko težavo. Ognjegasci in vojaki so rešili tudi nekaj oprave in obleke. Škodo cenijo na 25.000 K, kako je nastal ogenj še ni znano.
Umrla je v Trstu vrla Slovenka in izredno požrtvovalna rodoljubki-nja gospa Norberta R u ž i č k a.
Italijanski nasilneži. V nedeljo zvečer so napadli laški zlikovci brez najmanjšega povoda tri Slovence, ki so se vračali domov po ulici Sv. Frančiška Asiškega. Slovenci so se delj Časa branili in klicali pomoč, toda niti en stražnik se ni oglasil. Končno se je posrečilo enemu napadenih, da je pretrgal krog napadalcev in tekel po stražnika. Stražnik pa mu je odgovoril, da ga nič ne briga in naj se sami poravnajo. Med tem so vrgli Lahi, katerih je bilo vedno več,enega Slovenca po tleh in ga precej nevarno poškodovali. Napadalci po imenu niso znani, pač pa poznajo napadeni Slovenci več napadalcev po videzu. Vsi ti so trgovski pomočniki.
Ponesrečen avtomobil. Na cesti iz Storij v Trst je trčil neki avtomobil, ko se je umikal nasproti prihajajočemu vozu v obcestni odrivač. V avtomobilu so bile tri osebe. Vsi trije so padli v jarek. Dva sta se lahko poškodovala, tretji pa je ostal nepoškodovan. Močno razbit pa je avtomobil.
Predrzen uboj na cesti. Predvčerajšnjem ob 4. popoldne je napadel neznan zločinec v ulici Gaspare Gozzi v Trstu 53Ietnega čevljarja Josipa Umeka, ki se je vračal iz gostilne v ljudsko prenočišče. Zabodel ga je v prsa. Umek je padel in obležal na mestu mrtev. Edina priča tega predrznega uboja je železničar Karel Svoboda, ki pa je bil precej oddaljen in ni videl drugega kot da se je Umek z neznancem prepiral, nato je padel, neznanec pa je pobegnil. O morilcu, ki je izvršil umor bržkotne iz maščevalnosti nimajo še nobene sledi.
Maščevanje zapuščenega. Natakar Giovanni Mayer vTrstu je napa-
del svojo bivšo ljubico uslužbenko Antonijo Črnica iz Buzeta, ker ga je odslovila. Ob 11. ponoči je pozvonil pri njenih vratih. Ko je dekle odprlo vrata, je Maver trikrat ustrelil na njo. Zadel jo je z enim strelom v ramo, dva strela pa sta jo ranila na roki. Poškodba na rami je težka. Dekle so odpeljali v bolnišnico, Maver pa je pobegnil.
Aretirana blagajničarka. V Trstu so aretirali 351etno blagajničarko Wando Berthel, ker je poneverila gospodarju trgovcu z opravo Palmi na cesti Canduzzi 3000 K.
Tržaška porota. — Uboj pri Kantridi. V ponedeljek se je vršila pred tržaško poroto obravnava proti 401etnemu delavcu in posestniku Ju-sufu Zahiroviću, doma iz Bosne. Za-hirovič je obtožen uboja. Dne 18. maja je srečal obtoženec v spremstvu več Hrvatov pri Kantridi družbo Madžarov, ki so peli madžarske pesmi. Nastal je prepir in med prepirom je skočil baje Zahirovič k nasprotniku Nemethu, ki je bil najbolj vsiljiv in mu zasadil nož v prsi. Ne-meth je tekom 10 minut umrl. — Obravnava se je vršila v hrvaškem jeziku, samo branitelj in predsednik senata sta govorila slovensko. Obtoženec krivdo zanika in trdj, da ga nič ne briga, kaj izpovedo nasprotne priče. Tri glavne priče, ki so bile redno povabljene, niso prišle k obravnavi. Eden izmed teh, Prerado-vič, je kakor znano pobegnil. Zagovornik je poudarjal, da je to zelo sumljivo, in prav lahko je možno, da je eden teh treh storilec. Porotniki so vprašanje glede krivde soglasno zanikali, nakar je bil obtoženec oproščen.
Laški ribiči v Pulju. V nedeljo je zanesel vihar laške ribiče k avstrijskemu obrežju in ribiči so morali poiskati zavetišče v puljskem pristanišču. Vse ribe, ki so jih nalovili in sicer 300 košar in 150 zabojev so prodali drugi dan na puljskem trgu za izredno nizke cene.
Realna gimnazija na Sušaku. Temeljem najvišje odredbe se spremeni višja gimnazija na Sušaku v realno gimnazijo. V realnih razredih se vpelje tudi pouk laškega jezika in sta določeni za to 2 uri na teden.
Še enkrat kranjska gimnazija.
Že v oktobru, koj nato, ko je bil priobčen v »Slovencu« napad na dr. Dolarja in sploh na gimnazijo v Kranju, sem se hotel oglasiti. Prav veselilo me je, ko sem uvidel v »Narodovem« odgovoru svojega tovariša, ki me je prehitel z dopisom, da nisem sam, ki ima drugačno mnenje o dr. Dolarju kot »Slovencev« meščan. Zdi se mi, da se od klerikalne strani vodi neka sistematična gonja proti gimnaziji. Tekom poletja že je klical dotični »meščan« na pomoč zoper dr. Dolarja, v začetku šolskega leta je pomilovalno konštatiral, da število učencev rapidno pada in zadnjič je rotil vse šolske oblasti, da naj napravijo konec tiranstvu dr. Dolarja. Vse to pa je sama klerikalna hinavščina, da ne rečem več. Če ima dotični gospod — žalibog ga ne poznam — sinčka, kateremu rojenice niso podale algebre v roke na eni strani, na drugi strani pa. mu je matematika in fizika deveta briga, naj ve, da za lenobo eksistira red, ki se mu pravi »nezadostno«.   Mogoče mu
pa leži blagor drugih dijakov in blagor mesta Kranja na srcu; saj je zadnji Čas prišlo toliko ljudi v Kranj, kateri hočejo povsod napraviti red. zlasti v okr. bolniški blagajni? Na to ni drugega odgovora: Ozrite se, ljudje božji, na deželni odbor, kako »pravično« dela red in lahka bo vam sodba o somišljenikih   tega odbora.
Ni potrebno, da bi zagovarjal dr. Dolarja. Imel sem v osmi šoli šest »prav dobro«, dva »dobro«, pri dr. Dolarju pa »zadostno«, pa ne morem drugega reči kot da je pravično postopal in to mnenje so imeli vsi moji sošolci. In leto za letom prihajajo dijaki iz Kranja na Dunaj, in če nanese govor na Kranj, gimnazijo in profesorje, sem vedno slišal, tudi od klerikalnih visokošolcev, prijazne besede za dr. Dolarja. Pač pa je iskati neuspehov pri nekem gibanju srednješolcev, ki postaja dan za dnem modernejše, in to gibanje se imenuje — lenoba. Ta pojav se pa mora z najskrajnejšimi sredstvi izti-rati, ker ni to nobena častna reč. Dijaki se morajo učiti in izobraževati, ne pa vzgajati se v klerikalni agitaciji in hinavstvu; zdi se mi, da ima dotični »meščan« mnenje, da se gre v nedeljo v kapelo k maši in da se na obeh kolenih kleči, pa je dobro, tnk dijak je zgleden in priden. Ako se ravnateljstvo na te bedaste »klice vpijočega v puščavi« ne ozira, tedaj smatra, kot mislim, pod svojo častjo rokomavhati se s »Slovencem« in 10 prav stori.
Še eno besedo radi nazadovanja zavoda. V »Narodu« je bilo že pojasnjeno, da zavod ne nazaduje, ampak da ima že dalje časa konstantno število. To pa je napredek, in sicer velik napredek, ker stoji ta čas na Gorenjskem še ena gimnazija, škofovi zavodi v Št. Vidu. Gospodje okoli »Gorenjca«, le spomnite se, zakaj da je prišel rajni ravnatelj Hu-bad v kontroverzo s škofom. Škofov zavod dela največjo škodo gimn v Kranju, kar se tiče kvantitete učencev. Seveda je razumno, da kmet rajši da svojega otroka v Št. Vid, tudi, če mora še enkrat tako drago plačevati kot drugod, saj so »gospod« tako rekli. Ako bi ne bilo škofovih zavodov in bi se strogo izpolnjeval ministerijalni ukaz, tičoč se okoliša kranjske gimnazije, bi bila ta gimnazija v vrsti največjih zavodov.
Ne dr. Dolar, ampak dotični »meščan« naj s svojimi klerikalnimi profesorji Čimprej zapusti mesto Kranj, pa bo, če drugega ne, vsaj več — značajev.
Na Dunaju, 13. novembra.
Eden za mnogo drugih.
Dnevne vesti.
-f- Nad 30 shodov so imeli klerikalci minulo nedeljo in vsak je pokazal, kak blazen strah imajo klerikalci, da jih bodo volilci pustili na cedilu. Na vseh shodih so peli eno »vižo«. Hvalili so sami sebe in zabavljali na liberalce. Toda ljudje vidijo in Čutijo sami slabo klerikalno gospodarstvo in se ne dajo več tako varati, kakor v prejšnjih časih. Vsa poročila o teh shodih soglašajo v tem, da je bil obisk povsod jako pičel in to navzlic agitaciji za številno udeležbo. Ljudje so izgubili zaupanje in ne marajo več hoditi na klerikalne shode.
no največje veselje, da se ji je vrnilo popolnoma zdravje in da sedaj ni nobene ovire več, da ne bi pohitela s svojo prijateljico nazaj v svoj domaČi kraj. Deklici sta bili obe od veselja kar izven sebe ter sta veselo novico sporočili brzojavnim potom inženirju Stanku Kovaču in Ivanu Novaku, katerima sta zaeno tudi naznanili čas svojega odpotovanja iz Dubrovnika.
S pripravami za vrnitev v domovino sta bili deklici skoro gotovi. Ker jima je pa preostajalo še mnogo časa do vkrcanja na parnik, sta pa še enkrat obiskali vse one znamenitosti starega Dubrovnika, ki so s svojim veličanstvom napravile na nji poseben in neizbrisen vtisk; tudi sta še enkrat pohiteli na one lepe kraje med Dubrovnikom in Gružem, na katerih sta ure in ure presanjali, gledajoči po prostrani morski planjavi in spominjajoči se pri tem svojih ljubih in dragih v svoji domovini.
Prišel je čas odhoda. Ko se je začel parnik, ki je imel popeljati obe deklici proti severu, odmikati od čarne obali, je bilo obema deklicama nekako tesno in težko pri srcu, ker sta imeli zavest, da tako lepih in j srečnih uric, kakor sta jih preživeli skupaj na solnčnem jugu, ne bodete nikdar več vživali, čeprav jih čakate ob vrnitvi na rodno zemljo sreča in ljubezen.
Inženir Stanko je prihitel deklicama nasproti do Reke, kjer ie hodil
že ure in ure pred prihodom parnika po živahnih pomolih, kjer se je odigravalo živahno življenje južnega pomorskega mesta. Dasi se je komaj videl dimnik prihajajočega parnika izza morskih valov, je že hitel z robcem pozdravljati oni brod, ki je nosil vso njegovo življensko srečo. Nepotrpežljivi mladi ženin je pa moral še dolgo čakati, predno je mogel pritisniti na svoje srce svojo ljubljeno ne-vestico.
Ko je parnik pristal v reškem pristanišču in ko je iz njega stopila Marjetica, Stanko v rdečelični in zagoreli ponosni deklici skoro ni spoznal one blede in šibke Marjetice, ki jo je pred dolgimi meseci spremil do Reke na njenem potovanju na solnčni jug.
Še Ie besede: »Stanko! Ljubi Stanko! Moj Stanko!« so ga vzdra-mile in prešinile kakor električni tok. Skočil je nasproti mladi deklici in v prisrčnem objemu sta se našli v tistem hipu dve ljubezni polni sorodni duši . . .
Mlada trojica si je do odhoda vlaka proti Ljubljani ogledala še nekoliko cvetočo Reko, potem pa se vsedla na vlak, da se popelje proti beli Ljubljani, kjer jih je ob prihodu vlaka hotel pričakati Ivan Novak. Dočim se Stanku in Marjetici ni zdela vožnja proti Ljubljani prav nič dolgočasna, je bila pa mlada Leniča prepričana, da brzovlaki nič kaj hitro
ne vozijo in da vožnje kar konca neče biti.
V Ljubljani na kolodvoru je sprejel došlo trojico Ivan Novak, kateremu je pohitela takoj nasproti njegova sestrica, dočim je vsa zardela Leniča ostala sramežljivo in skromno za Marjetico in Stankom. Še le, ko jo je Ivan krepko pozdravil in zaeno iskreno poljubil, se je vzdramila mlada deklica kakor iz težkih sanj in pogledala z ljubezni polnimi očesi svojega milega in dragega Ivana . . .
Nato sta se oba para podala v mesto, kjer so nameravali Ivan, Marjetica in Leniča prenočiti, da se lahko vse potrebno domenijo radi bodoče dvojne poroke. O tem so se tudi tisti večer do dobra pomenili, drugi dan popoldne pa odpotovali domov v lepe Orehovlje, ker so celo dopoldne porabili za nakupovanje raznih stvari za balo Marjetice Novakove.
Ko je pohitel Ivan Novak do Ljubljane nasproti svoji nevestici Leniči in svoji sestri Marjetici, je pa v Ljubljani znanemu odvetniku izročil kaplana Urha Čuka radi njegovega skrajno surovega izbruha na čast in pošteno ime njegovega pokojnega očeta, katerega si je mladi kaplan dovolil pred občinskimi volitvami na onem javnem shodu na dvorišču konsumnega društva v Orehovljah, ki se je za blagoslovljeno telo mlade-i ga kaplana tako občutno končal.
Vsi pristaši »Gospodarske stranke«, ki so bili skrajno ogorčeni radi tega brezstidnega in nesramnega, zaeno tudi krivičnega napada na pošteno ime pokojnega poštenjaka in največjega dobrotnika orehoveljske občine, so namreč od mladega Ivana Novaka zahtevali z vso odločnostjo, da mora od mladega kaplaneta tirjati in tudi doseči popolno zadostilo za to njegovo nesramno blatenje in obrekovanje. Ti občni zahtevi se je uklonil mladi Ivan Novak in je vsled tega tudi izročil duhovnega obrekovalca odvetniku. Ker je pa upal, da bode mladi kaplan sedaj, ko se bodo polagoma razburjeni duhovi pomirili, uvidel pokojnemu poštenjaku storjeno krivico in jo tudi brez hujšega pritiska popravil, naročil je odvetniku, da naj pred vsem pozove pismeno mladega kaplana, da naj svoj ostudni napad prekliče na prižnici kot krivičen in zaeno v znak svojega kesanja položi primerno vsoto v od-vetnikove roke, ki bi se po enakih delih razdelila med orehoveljske reveže, gasilno društvo in bralno društvo. Šele, če bi tega mladi kaplan ne hotel storiti, naj se potem uvedo proti zakrknjencu sodni koraki. Naročeni pismeni poziv na kaplana Čuka je odvetnik še isti dan oddal priporočeno na pošto in v tem pozivu določil kaplanu roK osmih dni zo mirno ureditev te zadeve.
(Dalje prihodnjič.)
4- Jarčev • Čočev shodek. V
nedeljo sta napravila Jare in Demšar shod na Trati v Poljanski dolini, v nekakem ondotnem »Katoliškem domu« v hiši božjega furmana. Shod je bil kaj klavern; kljub veliki agitaciji raz leco po vseh cerkvah v dolini Vse vabljenje, prošnje in rote-nje ni nič pomagalo. Zbralo se je vsega skupaj kvečjemu 80 mož, a še med temi nekaj naših, mnogo tudi še mladoletnih, ki še nimajo volilne pravice in o katerih je še veliko vprašanje, h kateri stranki pristopijo, ko leto dobe. Povedala nista nič novega. Čoč je že med najzabitejŠimi hribovci poznat kot za ta poklic popolnoma nesposoben. Tudi tukaj so njegov govorček sprejeli z vso hladnostjo, da je moral celo župnik Brejc poseči vmes ter priganjati poslušalce, da se izkažejo vendar nekoliko hvaležne s ploskanjem svojemu poslancu, ki je toliko dobrega storil zanje. Te dobrote pa dobro poznamo za Poljansko dolino. — Bolj moško je pa za Demšarja nastopil Jarc. Morda je hotel malo izbrisati fiasko, ki ga je doživel poleti na Sovodnji. Na vse pretege je hvalil klerikalce, kaj so vse naredili, kako modro gospodarijo, koliko milijonov imajo še v deželnih blagajnah. Primerjal je sedanje deželne gospodarje z gospodarjem, ki prevzame gospodarstvo zanemarjeno, s praznim hlevom, ki se mora zadolžiti, če hoče spraviti gospodarstvo v red. Ta primera pa tu prav nič ne drži. Kjer se prevzame slabo gospodarstvo, je navadno to tudi čez mero zadolženo, kar pa pri deželnem gospodarstvu pod prejšnjo večino ni bilo. Ravno narobe. Spozabil je pa popolnoma povedati, zakaj je deželni zbor predčasno razpu-ščen radi velike suše v deželnih blagajnah. Mnogo otepanja in prahu, malo ali nič gnojila. Psoval je liberalce kot »zavržena cunja«, pa je le sam pokazal svoj umazani jezik, ker je prav pošteno lagal o deželnem bogastvu, o katerem že vrabci čivkajo po strehah — nič, nič! Nazadnje se je še fajmošter Brajc spravil na vodiške čudeže, da so le - te hodili gledat in verjeli vanie sami liberalci. Potemtakem je zdaj tudi škof liberalec, ta jo je šel tudi gledat in vlačil domu umazane cunje v spomin; liberalci so vsi tisti doktorji sv. pisma, ki so tudi šli v Vodice občudovat to nadnaravno prikazen za grehe liberalcev, ki nič ne verjamejo. No, ta je pa že predebela, da gre kaj takega kvasit ljudem. Sicer pa ni bilo nobene nesreče.
-f- Vodiški čudeži in tehant Arko. Idrijski tehant Arko je imel v nedeljo shod; na katerem je govoril tudi o duhovskih goljufijah v vodi-škem farovžu. Da bi spravil ljudi v zmoto, je čudeže vodiške Johance primerjal s prorokovanji tistih žensk, ki na kvarte napovedujejo, kakega ženina bo kaka punca dobila. Ta te-hantova primera pa šepa na obeh nogah. Prorokovanja »kartenšlage-ric« ne smatra noben človek za resne, to je neumnost in za neumnost smatrajo ta prorokovanja tudi tisti, ki si tako šalo privoščijo. Z vodiški-mi čudeži je pa drugače. O Čudežih se govori že v katekizmu in cerkev zahteva, da mora katoličan verjeti v čudeže. Za pristnost Johančinih Čudežev so jamčili duhovniki, deloma s tem, da so jim asistirali, opozarjali nanje občinstvo, deloma s tem, da so jih priznavali in jih dopuščali. »Kar-tenšlagerice« nimajo duhovnikov na svoji strani, Johanca jih je pa imela. Vodiški čudeži so prava duhovska goljufija, škandal, kakršnega svet Še ni kmalu videl in tega tudi tehant Arko s ponesrečenimi primerami ne bo spravil s sveta.
+ Poslanec Gostinčar le še vedno »Slovencev« odgovorni urednik, Čeprav ne prebiva v Ljubljani, temveč se je za dobo državnozbor-skega zasedanja preselil na Dunaj. Želimo od pristojne oblasti točnega pojasnila, s katero postavo se je za kronovino Kranjsko razveljavilo določilo § 12. tiskovnega zakona. Če ne dobimo povoljnega odgovora, se bo poskrbelo, da se bo to ponižno vprašanje ponovilo v dunajskem parlamentu, toda s potrebnim poudarkom in komentarjem. Pri ti priliki še pri-bijemo, da to ni naša prva opozori-tev. Dodamo pa še, da sedaj g. Jožefa Gostinčarja že skoro en mesec zdržema ni bilo nič v Ljubljano urejevat oni list, čigar zadnjo stran diči ravno njegovo ime v lastnosti odgovornega urednika.
-f Zakaj ni dobil Rosegger Nobelove literarne nagrade? Na to vprašanje odgovarja sedaj član »Švedske akademije« profesor dr. Alfred J e n s e n sam, ki priobčuje v čeških »Narodnih Listih« članek: »Nobelova nagrada Švedske akademije za literaturo«. V tem svojem članku pravi dr. Jensen med drugim: »Rosegger ni dobil letošnje Nobelove nagrade in sicer za to ne, ker so češka društva v svojem rodoljubnem ogorčenju protestirala proti njegovi nemški zagrizenosti in proti njegove-
mu sovraštvu napram Slovanom, marveč enostavno za to, ker so tisti, ki imajo prisoditi nagrado, prišli do prepričanja, da niso njegove pesniške zasluge na taki višini, da bi mogle upravičiti njegovo izvolitev.« — Ta izjava profesorja Jensena je za Nemce naravnost porazna. Nemški listi so prvi priobčili vest, da bo letošnja Nobelova nagrada podeljena njihovemu pesniku in pisatelju Rosegger-ju in so s to vestjo tudi izzvali silen odpor na slovanski sirani. Toda Nemci so obračunali, Švedska akademija pa je obrnila in prisodila Nobelovo nagrado nekemu — indijskemu pesniku. Nemci so bili razočarani in ogorčeni ter so jeli kričati, da so preprečili Slovani podelitev Nobelove nagrade za literaturo Petru Ros-eggerju. Tej bajki je verjel že ves svet, sedaj pa je nastopil član Švedske akademije, ki podeljuje ono nagrado, profesor dr. Alfred Jensen, in izjavil pred vso javnostjo, da Peter Rosegger ni dobil Nobelove nagrade za to, ker je samo pesnik neznatne kakovosti, mož, čegar pesniške zasluge niso na taki višini, da bi mogle upravičiti njegovo izbiro! Ta Jense-nova izjava znači silno blamažo za vse avstrijske Nemce, ki so tako zelo ponosni na svojega pesnika Ros-eggerja, da so ga celo predlagali za Nobelovo nagrado. Sedaj pa jim je Jensen na vsa usta povedal, da je njihov ponos, njihova dika Peter Rosegger, pesnik take kakovosti, da za Nobelovo nagrado sploh ne pride v poštev. Ta suha konstatacija švedskega, torej germanskega učenjaka, pa je za Nemce tem grenkejša, ker Jensen obenem izjavlja, da bi bil češki pesnik Jaroslav Vrhlickv dobil Nobelovo nagrado za leto 1912., ako bi živel samo še dva, tri mesece ...
4- Nobelova literarna nagrada. Zvedeli smo, da je član Nobelovega instituta, Alfred Jensen, o Rosegger-jevem skladu s poklicane slovenske strani prejel to-Ie informacijo: »Pritrditi je mnenju tistih, ki v probudi Roseggerjevi za nabiranje imenovanega sklada vidijo močno oškodbo jugoslovanskih, posebe slovenskih interesov. Naj si vidi Rosegger sam v »Schulvereinu« le nemško »obrambno« društvo ali ne, volens-nolens je s svojim skladom silno pomogel društvu, ki je v istini nemško-nacijonal-na ofenzivna organizacija. Pokrajin, kjer bi bili Nemci ogroženi, sploh ni. Roseggerjeva probuda je bila za Slovence tem nevarnejša, ker je njegovo ime v avstrijskih Nemcih popularno, ter se je že vsled tega v par letih na njegov poziv nabralo par milijonov. Rosegger je žal s tem zapustil svojo kulturno višino ter stopil med proti-slovanske politične agitatorje.«
-f- Pod varstvom Gostilničarjeve imunitete se »Slovenec« upa odklanjati tudi popravke. Lep poštenjak, ta Gostinčar! Gosp. Tomo Pavšlar je poslal »Slovencu« pravilno sestavljen popravek. »Slovenec« pa se zanaša na Gostinčarjevo imuniteto in je ta popravek zavrgel. Da spozna javnost, kako »Slovenec« laže, prijavljamo mi ta popravek. Glasi se: »Na podlagi § 19. tiskov, reda Vas prosim, da priobčite naslednji popravek v določenem času. V Vašem listu št. 263 z dne 15. novembra 1913 natisnjenega članka — Ministrova hči na Gorenjskem. — Gorenjska kopnikijada. — Ni res, da sem jaz pri svojem izletu na »Završnico«, ki sem ga napravil pred 14 dnevi v družbi gdčne. Kamile Theimer, moje žene in sina, rekel navzočemu polirju: »Dama, ki stoji pred vami, je ministrova hči.« Res je pa, da sem mu rekel, da je ta dama z Dunaja, ki je poznana v ministrstvu, to pa sem rekel brez vednosti gdčne. Theimer, ker se ona ni nič ustavila pri polirju, marveč je šla z družbo naprej, ko sem jaz ogledoval »provizorični jez«. Ni res, da je polir obrnil meni in dami hrbet, res je pa, da se je vedel dostojno in vljudno proti celi družbi. — Kranj, dne 17. novembra 1913. — Tomo Pavšlar.«
+ Razjokal se je »Slovenec« nad socijalnim demokratom g. Antonom Kristanom, češ, da je svojega otroka — poturčil. Gosp. Kristan je že davno izstopil iz katoliške cerkve, je brez konfesije, civilno poročen in seveda so tudi njegovi otroci brez konfesije. Ko je njegov najstarejši deček dorasel za šolo, je dobil poziv da mora otroka priglasiti h kateri postavno priznanih konfesij. Proti temu se je g. Kristan pritoževal na vse strani, pa ni ničesar opravil. Ministrstvo je odločilo, da mora njegov deček pripadati kaki konfesiji in prisostvovati dotičnemu veronauku. Proti odločbi ministrstva se je gosp. Kristan pritožil še naprej, obenem po je pristojni oblasti naznanil: »Ako pa se me misli primorati, da mora moje dete prisostvovati pouku v kakem veroizpovedanju, tedaj naj se mu razlagajo nauki mahomedanske konfesije rita hanefitskega kot konfesije, v Avstriji postavno priznane«.
4- Kamila Theimerjeva in »Slovenec«. Na tiskovno tožbo gdč. Ka- ,
mile Theimerjeve proti g. Mihaelu Moškercu, odgovornemu uredniku »Slovenca«, določena je pred ljubljansko poroto porotna razprava na dan 24. novembra 1913 na pol 10. dopoldne.
+ Krmila Theimer in »Gorenjec«. Proti g. Janko Florjančiču, odgovornemu uredniku »Gorenjca« v Kranju, vrši se pred ljubljanskim porotnim sodiščem vsled tiskovne tožbe gdčne. Kamile Theimer dne 27. novembra 1913 porotna razprava, ki se začne ob pol 10. uri dopoldne.
4- »Cerkvene miši.« Roman, ki ga prijavljamo pod tem naslovom, gre našim klerikalcem hudo na živce. To je naravno. Ta roman podaja pre-značilno sliko iz našega življenja; tako se godi pri nas na deželi, tako žive in delajo in trpe naši ljude, take imamo duhovnike, dobre in slabe, in tako posezajo v javno in v rodbinsko življenje. Niso vsi duhovniki sami prešestniki, goljufi in lakomniki, kakor pravi »Slovenec«, da jih popisuje naš roman; tudi dobri, pošteni, rodoljubni in dobrosrčni duhovniki se dobe; take nosi naše ljudstvo na rokah; dobe se pa tudi drugačni in tem se Časih tudi slabo godi. Vsi poznamo domače življenje in zato tudi vsi vemo, da podajajo »Cerkvene miši« pristno sliko tega življenja, tako pristno, da je nekatere osebe lahko uganiti. Ali se morda tisti, ki se je tako razkoračil v »Slovencu«, čuti prizadetega? Kdo ve? Na vsak način pa izbruh v »Slovencu« ni nikake merijo za vrednost »Cerkvenih miši« kakor so sploh klerikalci s »Slovencem« vred zadnji, ki imajo sploh kako besedo o kulturnih in literarnih vprašanjih.
4 Novo klerikalno podjetje. Z
Brezij nam pišejo: V kratkem, menda 10. decembra pride na prodaj potom javne dražbe posestvo I. Ussaja na Brezjah. Kakor se čuje, namerava to gostilniško podjetje kupiti neki klerikalen konsorcij, da uredi in napravi iz teh posestev nekak romarski hospic — kakor je »Slovenec« pred nekaterimi meseci že pisal v dopisu iz Velehrada. S tem korakom hočejo klerikalci na mah napeljati ves romarski promet v svojo malho in vsi gostilničarji, kar nas je na Brezjah in v bližnji okolici, si preskrbimo v najkrajšem času vožnje listke v Kanado. Pred odhodom pa še prav spokorno glasujmo za klerikalne kandidate v zahvalo, ker nas so tako lepo  pregnali z domače grude.
4   O  »svetnici«  Johanci«. V
»Riečkem Novem Listu« zatrjuje pekarski mojster Franjo B e I o š e v i ć, ki je svoječasno služil kot pomočnik pri Možetu na Trsatu, pri katerem se je dlje časa zadrževala Johanca Jeloušek, da je prišel nekega dne k Možetu obiskat Johanco sam ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Po odhodu škofovem je Može" pripovedoval, da je Johanci zapisal škof kot doto 7000 kron in sicer za to, ker je ona »velika svetnica in mučenica«. Belašević izjavlja nadalje, da je že pek M o ž e na Trsatu nosil Johanci iz reške klavnice velike lonce živinske krvi.
— Vladimir O. Ščavinski f. V ponedeljek je na Dunaju umrl na operaciji znani ruski publicist Vladimir Osipovič Ščavinski. dopisnik »NoVega Vremena« in »Prikarpatske Rusi«. Pokojnik je bil med slovanskimi časnikarji znana oseba. Udeležil se je z malimi izjemami vseh slovanskih časnikarskih kongresov in si na teh pridobil s svojo izredno lju-beznjivostjo velik krog iskrenih prijateljev. Pokojnik je bil velik prijatelj slovenskega naroda, v Čegar sredi je vedno rad bival. Poleti je prihitel, ako je le mogel, na večtedenski oddih v Ljubljano, kjer se je počutil ves srečen in zadovoljen. Tudi letošnje poletje je bil več tednov v Ljubljani, od koder je pošiljal svoje dopise zlasti »Prikarpatski Rusi«. V ta list je pisal tudi o letošnjem katoliškem shodu, ki ga je orisal v docela pravi luči. Pokojnik je bil navdušen Rus, dober Slovan in izredno plemenit človek, ki ga je dičilo odločno napredno mišljenje. Prah njegov izroče zemlji danes popoldne na Dunaju. — Pokoj njegovi duši!
—V volilno komisijo pri dežel-nozborskih volitvah v splošni skupini dne 1. decembra t. 1. je za volišče v dvorskem okraju poklical občinski svet ljubljanski gg. Alberta Gabri, trgovskega poslovodjo, in Aleksandra G j u d a, hišnega posestnika, kar je zadnjič pomotoma izostalo iz poročila o zadnji seji občinskega sveta.
30Ietnica poroke. Danes praznujeta v krogu obile družine 301etni-co poroke tovarnar g. Franc Knaflič in njegova soproga Ivana rojena Verbič v Šmartnem pri Litiji. Obče priljubljeni in spoštovani narodni rodbini iskreno čestitajo prijatelji!
Obesil se je v Mirni, občina Tre-belno, 52Ietni po* stnik Vid Piškur. Obesil se je v        spalnici. Piškur
. zapušča ženo in 6 otrok. Vzrok sa-momora še ni znan.
Zagradec pri Žužemberku. Naj
se tudi mi enkrat oglasimo, kajti razmere v naši župniji so že neznosne. Kdor ne nosi v farovž in mu ne služi zastonj, ta ni kristjan, pa naj živi še tako pošteno in pravično. Ubogi (kmet se celo leto muči, da s krvavimi žulji pridela vsakdanji kruh. Časih komaj preživi sebe in svojo družino. A za to se nič ne menita ne naš župnik, še manj pa njegov oče, tu-kajšni organist. Če imaš ali če nimaš — dati moraš bero. To je prva zapoved pri nas. Seveda, v župniščih se s plačo in še z desetimi drugimi dohodki tako težko izhaja, da se nam obetajo maše samo za pet kron. Kje so tarifi za pogrebe in druga opravila? Ni jih! Računa se lahko, kakor se hoče in kakor se da. Ker smo že omenili bero, naj še povemo zakaj je mežnar zapustil svojo službo. Neka vas v naši fari je dala bero organi-stu, ki je v zgodnji jutranji uri prišel ponjo; dala je vse skupaj: za župnika, za organista in za mežnarja. Zadnji pa o tem ni nič vedel in je rekel župniku, da pojde zase po bero v vas. Gospod župnik mu je rekel: »Le pojdi in jih malo ošinfaj in dali ti bodo.« Mežnar je šel po bero, a ljudje so ga debelo gledali in mu rekli, da so dali že organistu tudi zanj. Mežnar je šel razkačen v župnišče, zahteval obračun in se odpovedal službi. Kdo bi služil ljudem, ki še mež-narju ne privoščijo bere, dasi jo težje zasluži kot oni. Ako se temu tlačan-stvu ne naredi kmalu konec in če se razmere kmalu ne premene na bolje, bomo na drugem mestu iskali pomoč!
Avtomobil jo je povozil.   Ko je
nastopilo v drugi polovici meseca oktobra lepo vreme, so hiteli ljudje spravljati iz gozdov nasteljo in drva. Tudi posestnica Neža Ljubi iz Ločne je dne 23. oktobra t. 1. spravljala v svojem gozdu nad takozvano »Kačjo ridjo« drva. Proti mraku je vozil voznik poln voz drv proti Novemu mestu, Neža Ljubi pa je sedela na drvih. Ko pripeljejo drva do Windi-scherjeve hiše pri kolodvoru, jima pridrvi nasproti avtomobil. Konji so se začeli takoj plašiti, ritati in rukati voz semtertje. Šofer je videl vse to, vendar pa ni ustavil avtomobila, marveč je zapeljal v divjem diru mimo. Konji so ruknili voz s tako silo nazaj, da se je voz prebrnil. Voznik je padel tako srečno, da se ni skoro nič poškodoval, Neža Ljubi pa je padla z voza tako nesrečno, da si je zlomila eno roko in eno nogo ter da je zadobila povrhu tega še notranje poškodbe. Očividci nezgode vedo za številko avtomobila.
Iz Hrenovic pri Postojni se nam piše: Nedeljo 16. t. m., ko smo praznovali pri nas sv. Martina, je izbruhnil krog 1. popoldne požar, ki je pretil, da postane zelo nevaren za šolo, cerkev in farovž. — Hvala Bogu, da se je veter, ki je pihal prejšnje dni, umiril. A dolžnost nam se je zahvaliti v prvi vrsti si. požarni brambi iz Hruševja, ki je pod vodstvom svojega načelnika g. Dellinca bila precej na mestu, ter kakor vedno skrajno požrtvovalno delovala. Prihitela je na pomoč tudi požarna bramba iz Razdrtega pod vodstvom svojega g. načelnika. — Za red je z drugimi orožniki vzorno skrbel g. c. kr. orož-niški stražmojster Jurca. Pohvalno omeniti nam je še, da je iz gradu g. Dolenca iz Orehka z vso mogočo naglico prihitel na pomoč oddelek kaznjencev pod vodstvom gg. paznikov Štucina in Žvana, ki so se izkazali s svojo neustrašeno delavnostjo in strogo disciplino kot vrli gasilci. — To omenimo posebej še zato, ker smo že nekaj let sem opazili, da ta kaznjeniški oddelek pri vsakem požaru v tukajšni okolici prihiti takoj na pomoč ter izvrstno deluje. Vsem vrlim gasilcem naša presrčna zahvala!
Kinematograf »Ideal«. »Roger la Houte«, znamenit roman v filmu »Živ in mrtev« je vse obiskovalce očaral. Veletragična do skrajnosti, napetost vzbujajoča učinkuje od začetka do konca s tako silno močjo, da se zdijo kratke pavze med vsakim delom še predolge in vsakdo nestrpno pričakuje konca. Ta spored šolski mladini ni dostopen. V petek »Strupena kača« pri vseh predstavah. V soboto »Mrtvi govore«.
V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 2. novembra do 9. novembra 82 volov, 3 bike, 10 krav, 294 prašičev, 145 telet, 14 koštrunov in 17 kozličev. Veljali so 464 kg mesa, 17 zaklanih telet in 4 zaklane kozliče.
Izgubljeno in najdeno. Izgubljene stvari od 1. do 17. novembra t. 1.: črnousnjata denarnica s 3 K 50 v, črnousnjata denarnica s 10 K, rjavo-usnjata listnica s 130 K, črnousnjata denarnica s 6 K in 1 ključem, ročna torbica iz baržuna z očali, denarnica z bankovcem za 10 K in drobižem, zlata športna verižica, damski čipka-
sti ovratnik, siva konjska odeja, čr-nosvilena šerpa in robci, notes z vsebino 100 K, več aktov, denarnica s 12 K in 2 gledališkima vstopnicama, bankovec za 20 K, cilinder in ščipal-nik, ročna torbica iz baržuna s 20 K 44 v, črna denarnica z bankovcem za 10 K, 1 tolarjem za 5 K in drobižem, srebrna damska ura z monogra-mom O. K., srebrna tula športna verižica. — Najdene stvari od 1. novembra do 16. novembra 1913: črna denarnica s 4 K in nekaj vinarjev, bankovec za 10 K, dvokolesen voz, rjava denarnica s poročnim prstanom, zlat uhan z dvema krogljicama, rjava denarnica s 2 K, črna usnjata denarnica s 75 v, pasji ovratnik z znamko 637/13, konjska odeja (črno-rjava), zavitek z napisom »Gumi-\varen«, roman »Georg Bangs Lie-be«, denarnica s 72 K, stara denarnica s 30 K.
Ljubljanski društveni orkester bo koncertiral jutri, v četrtek v kavarni Evropa ob 9. zvečer. Vstopnine ni.
Narodno obrambo.
Vzorne Ciril - Metodove podružnice, ki so prekosile že do konca vinotoka s poslanimi dohodki svoje lanske prispevke, so bile na Kranjskem sledeče (v oklepaju je zabeležena vsota, za koliko so napredovale): Bistriški okrai, ženska (134 K); Bohinj (100 K); Domžale (400 K); Gorenjska dolina (14 K); Idrija, moška (32 K); Jeseniška občina (187 kron); Jesenice, ženska (414 K —-lani je prispevke zaračunala za otroški vrtec); Kamnik, ženska (9 K); Kranj, moška (296 K); Krško, ženska (9 K); Ledine (138 K); Litija (86 kron); Ljubljana, mestna, ženska (1061 K); Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ženska (1361 K); Loški potok (162 K); Metlika (288); Mokronog (25/); Moravče (103 K); Novo mesto, ženska (3); Pivka (377 K); Posavje (117 K); Radovljica, moška (44 K); Ribnica, moška (270 K); Ribnica, ženska (291): Šiška, moška (79 kron); Trebnje (89 K); Trojane (62 kron); Unec (4 K); Vipava (21 K); Vrhnika (10); Zagorje (455 K); 2iri (32 K).
Društvena naznanilo.
Telovadno društvo Sokol II. se
tem potom iskreno zahvaljuje br. Milko Krapežu, urarju tukaj, ki je podaril društvu krasno stensko uro za vporabo v telovadnici. Brata Krapeža, ki se pri vsaki priliki spomni narodnih društev, priporočamo kar najtopleje, njemu samemu pa iskrena zahvala in krepki Na zdar!
Pouk o pevski teoriji. Pevsko društvo »Slavec« otvori v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 11. dopoldne pouk o pevski teoriji v društvenih prostorih v Nar. domu (I. nadstr. levo). Pouk se vrši za dame in gospode. Vabimo vse one, ki se žele v tem oziru naobraziti, da se osebno prijavijo v četrtek zvečer od 8. do 9. ali pa v nedeljo istotam.
Načelstvo zadruge krojačev, krojačic itd. naznanja cenjenim članom, da se vrši prihodnja preiskušnja za vajence in vajenke, oziroma pomočnike dne 18. decembra t. 1. ob 2. popoldne v navadnih prostorih. Prošnji za pripustitev k tej preskušnji je priložiti učno kakor tudi šolsko spričevalo ter določeno takso, ter isto vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge krojačev. Dalje opozarja načelstvo cenjene člane in članice na ustanovni shod bolniške blagajne, ki se vrši dne 23. t. m. dopoldne ob pol 10., da se istega v polnem številu udeležiti blagovolite.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju naznanja, da se vrši v sredo, 19. t. m. ob S. zvečer v društvenih prostorih predavanje g. dr. Brezigar-ja: O trgovini in industriji na Slovenskem. Obenem naznanja, da nadaljuje g. dr. Prijatelj svoje predavanje: »Osemdeseta leta v kulturni in politični zgodovini Slovencev«, v soboto 22. t. m. ob 8. zvečer.
Umetnost.
V prihodnjem koncertu »Glasbene Matice«, 23. t. m. bo ljubljansko občinstvo imelo priliko slišati svetovno slavno pevko gospo V a 1 b o r-go Svardstrom - W e r b e c k, tako veliko pevko-umetnico, kakršne od koncerta ruske dvorne operne pevke Gorlenko Doline ni bilo slišati v Ljubljani. Kritike vseh mest, kjer je nastopila, jo ne morejo pre-hvaliti. Kritik časopisa »Politiken« v Kodanju piše: »Umetnica ima po mojem mnenju najlepši, najobsežnejši in najprožnejši sopran v Skandinaviji. Njegovo donenje se najlažje razume, če rečem: strune so iz zlata. Ne poznam sploh glasu, ki bi imel tako zlat zvok in to zlato v glasu ni mrzlo in mrtvo, izžariva in sveti se v naravnem pevskem veselju. Gospa
Svardstrom ima popolno Čarodejno moč, to plemenito kovino obvladati . . . Kdo naj govori o pevski umetnosti, o respiraciji in bogvedi o čem še, če poje ona. Dovolj mi je, da jo slišim, da uživam ta glas, da se veselim te luči, tega zraka — te velike duše, tega vonja in lepote v njenem petju.« Drugi kritik pravi: »Kakor se trudimo, ogniti se superlativom, ne moremo zato, da nas duša sili pritrditi mnogim, ki pravijo, da je Volborg Svardstrom največja pevka švedske sedanjosti.
Rožne stvari.
* Pobegli deželnosodni svetnik.
V Vadovicah je poneveril, kakor poročajo iz Lvova, deželnosodni svetnik Nikolaj Starososki 40.000 kron ubožnega denarja in pobegnil.
* Tatvina biserov. Na cesti Rue de Capucin v Parizu so ukradli do sedaj še neznani tatovi za poldrug milijon frankov biserov in drugih dragocenosti.
* Aretacija. V Inomostu so aretirali hotelirja Tobijo Kreverja in njegovega brata, ker sta na sumu, da sta zažgala »Grand hotel Schola-stika«, ki je bil zavarovan za izredno visoko vsoto.
* Nadvojvoda Franc Ferdinand na Angleškem. Angleški kralj Juri je priredil povodom obiska avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge več dvornih slavnosti. Med drugim je priredil tudi na čast gostu lov v Windsorju in sicer v Dukesdrive, ki je eno naj-vzornejših lovišč za fazane. V Wind-sor je prišla tudi soproga prestolonaslednika, ki se pa lova ni udeležila.
* Francoska zrakoplovca. Pri Stanislavu sta pristala, kakor poročajo iz Lvova, francoska zrakoplovca, industrijalec Dubonniet in vinski trgovec Jourdan iz Pariza. Izjavila sta« da hočeta napraviti turo 2400 km.
V gondoli so našle avstrijske oblasti ruski in nemški denar v skupnem znesku pol milijona kron. Zrakoplovca so izročili vojaškim oblastim, ki so uvedle preiskavo, ki naj dokaže, če nista morda zrakoplovca vohuna.
* Pogrešana turista. V petek zjutraj sta odšla z Dunaja 241etni asistent južne železnice Ernst Asclienbrenner in njegov tovariš, asistent državne železnice Ivan Škofje v Malnico z namenom, da napravita tam izlet na Visoko Turo. Turi-sta bi se morala vrniti že v ponedeljek zjutraj. Ker jih še do včeraj ni bilo, in ker je razsajal v nedeljo strašen vihar in snežni zamet, se boje, da sta se turista ponesrečila.
* Izseljeniški škandal. Iz Krakova poročajo: Pri reviziji neke potovalne pisarne v Husiastvnu so našli v skladišču sto rus. kmečkih oblek, v katere so oblačili izseljenece, ki so bili še podvrženi vojaški službi. V Krakovu so se vedno čudili, da potu-ge toliko ruskih izseljencev skozi Galicijo. V soboto so na krakovskem kolodvoru prijeli 21 vojaški dolžnosti podvrženih izseljencev., med katerimi je bilo več Ogrov, ki so morali plačati agentu po 350 kron samo za to, da jih je spravil čez mejo.
* Neurje v Severni Ameriki. Iz Novega Jorka poročajo: Tu divja hud sneženi vihar. Ves železniški promet v državi Novi Jork je ustavljen. Več vlakov je obtičalo v snegu. Posebno je divjal vihar v Clevelan-du in Pittsburgu. Oba sta skoraj popolnoma odločena od ostale dežele, ker so vse brzojavne žice porezane.
V mestu Ohio leži sneg 52 cm visoko. Promet je popolnoma ustavljen. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Škoda bo pa še večja, če se začne sneg topiti, ker bodo nastale velike poplave. Tri osebe so zmrznile, deset pa jih pogrešajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Delegacije.   —   Cesarjev prestolni govor.
Dunaj, 19. novembra. Na dvoru Je cesar sprejel danes ob 11. dopoldne ogrsko in ob 12. avstrijsko delegacijo. Cesar je bil obdan od najvišjih dostojanstvenikov, skupnih in avstrijskih ministrov. Predsednik avstrijske delegacije dr. Leo je nagovoril cesarja imenom delegacije ter izrazil čustva spoštovanja in ljubezni do vladarja. Končal je s trikratnim klicem »Slava«. Cesar je nato odgovoril s sledečim
prestolni govorom.
Sprejemam izraze vdanosti s toplo zahvalo in odkritosrčnim zadoščenjem.
Vojni zapletljaji na Balkanu so se končali s končano drugo balkansko vojno. Tekom te krize je moja vlada stremila na to, čuvati politični in ekonomski interes monarhije pred škodo in delati na to, da se na bližnjem vzhodu položaj konsolidira.
Z ozirom na veliki pomen, ki ga ima Jadransko morje kot edini izhod trgovine naše monarhije, je gledala moja vlada posebno na rešitev albanskega vprašanja. V popolnem sporazumu z zvezno italijansko vlado smo priporočali na londonski konferenci veleposlanikov ustanovitev neodvisne kneževine Albanije ter smo mogli pridobiti pri tem podporo in soglašanje velesil za naše prizadevanje.
Naše razmerje napram vsem velesilam je trajno prijateljsko. V resnem času se je izkazala zveza, ki nas veže v blagor naših narodov že desetletja z Nemčijo in Italijo, zopet kot trdno zavetišče evropskega miru.
Nedavni obisk nemškega cesarja, ki me je zelo razveselil, je nov dokaz tesne prijateljske zveze med nami in Nemčijo.
Redni polletni proračun moje vojne uprave se giblje v normalnih mejah. Vsled zvišane vojne pripravljenosti po zimi pa so narasli mnogo večji izdatki. Ti se vam bodo predložili kot večji zahtevek ter ga priporočam vašemu vpoštevanju in patri-otični dolžnosti.
Najzvestejše vršeč svojo dolžnost, je moja oborožena sila pod težavnimi razmerami v mojo polno za-dovoljnost izvršila nalogo, ki se ji je stavila vsled resnosti dogokov na Balkanu. Oprta na preizkušeno pripravljenost moje vojske, vojne mornarice in obeh domobranstev, je bilo moji vladi mogoče uveljaviti svoje postavljene cilje z mirnimi sredstvi.
Kljub vojnim dogodkom v sosednih deželah, vendar kulturni in gospodarski razvoj Bosne in Hercegovine ni bil motem. Sprejetje zakona o gradnji železnic v bosanskem saboru, ki naj prinese obema deželama iz političnih in gospodarskih vzrokov nujno potrebne prometne zveze, je dokaz zrelega razumevanja tega ljudskega zastopa za velike interese monarhije.
Računajoč na vašo uvidevnost in na vašo patriotično vnemo, ki jo boste pokazali pri rešitvi stavljene vam naloge, vas pozdravljam kot dobrodošle.
Ministrski predsednik grof Striigkh je nato predstavil cesarju posamezne delegate.
Dunaj, 19. novembra. Justični odsek nadaljuje razpravo proti Ho-clienburgerju. Poslanca Ofner in Renner sta se izrekla za
nezaupnico,
nemški nacijonalec Roller priznava, da je šel justični minister predaleč, zagovarja pa mnenje, da naj odsek samo konstatira, da je prekoračil svoj delokrog, naj mu pa ne izreče graje.
Dunaj, 19. novembra. Po končanem poročilu manjšinskih poročevalcev je zbornica nadaljevala razpravo o nujnosti učiteljske predloge. Govori češki poslanec Tobolka.
Državni zbor. — Odseki.
Dunaj, 19. novembra. V zbornici govore danes minoritetni poročevalci o zvišanju davka na žganje. Prvi je govoril poslanec Moraczew-ski, nato poslanec Roškar, ki je dokazoval škodljivost zvišanja davka na žganje, ki bo imel za posledico, da bodo ljudje namesto dobrega žganja še bolj pili fuzel. (Roškar pa bo kljub temu glasoval, za davek.) Nato je govoril poslanec Renner. Seja se je ob 11. prekinila do 1. popoldne.
Dunaj, 19. novembra. Proračunski odsek je nadaljeval danes razpravo o izseljeniški aferi. Govoril je poslanec Diamand.
Soljeni minister. Dunaj, 19. novembra. Ko se je peljal danes dopoldne bivši ogrski ministrski predsednik Lukacs v gala-uniformi v avtomobilu na dvor, se je vršil tragikomičen prizor. Zdravnik Ferdahelyi je skočil na avtomobil, Lukacsa osolil in mu vrgel na to igro kart v obraz. Policija je zdravnika aretirala.
Gališka vprašanja. Dunaj, 19. novembra. Včeraj ob 11. dopoldne je konferiral načelnik ukrajinskega kluba dr. Levickij z ministrskim predsednikom. Kakor po-čajo iz poljskih krogov, se krije volil-noreformna predloga dr. Korytow-skega s predlogo bivšega namestnika Bobrzvnskega skoraj popolnoma. Samo v treh točkah je nekaj razlike in sicer glede petih mestnih okrajev z dvema mandatoma, glede nekaterih kmečkih okrajev, ki naj dobe večinski in manjšinski mandat in glede števila deželnih odbornikov. V zadnjem oziru naj se izvoli namesto 7, sedaj 8 deželnih odbornikov, izmed teh dva Rusina.
Lvov, 19. novembra. Vsled potrebe nadaljnih posvetovanj o volilni reformi pride gališki namestnik šele danes na Dunaj.
Novo   avstrijsko   vojno pristanišče. '• Dunaj, 19. novembra.    Avstro- i ogr. mornariška  uorava  namerava 1
pretvoriti Šibenik poleg Pulja in Kotora v tretje vojno pristanišče. »Svobodna Misel« razpuščena.
Praga, 19. novembra. Policija je snoči vdrla v prostore češke »Svobodne Misli« in konfiscirala celo premoženje organizacije. Saisirala je arhiv in konfiscirala opravo družbene pisarne. Konfiscirala je tudi premoženje. Na ulici je stal spedicijski voz, ki je odpeljal celo opravo. Policija motivira razpust »Svobodne Misli« s tem, da pravi, da združenje ni bilo v zmislu zakona prijavljeno kot društvo. V Pragi vlada nad tem korakom velikansko razburjenje.
Praga, 19. novembra. K razpustu „Švobodne Misli" v Pragi nam še poročajo : Policija je organizacijo raz-gnala z dekretom, v katerem trdi, da je bjla cela vrsta funkcijonarjev opevano kaznovana zaradi prestopka proti društvenemu zakona in da Svobodna Misel vzlic temu ni prenehala delovati kot društvo, če ravno ni bila kot taka vpisana. Policija ni konfiscirala samo družbinega premoženja, marveč tudi ves uredniški materijal časopisov „Neruda", „ Volna MyšlenkaK, „Havli-čeku in „Volna škola", tako da ti listi ne morejo iziti. Policijski uradniki pa so imeli instrukcijo, da odpeljejo s seboj tudi žare, v katerih se nahaja pepel umrlih članov društva „Krema-torium". Na intervencijo odvetnika dr. Bartošeka -je policija te žare pustila v društveni dvorani. Policija je obenem zapečatila tudi uredništvo časopisa in prostore „Krematorium", „Demo-stheues" in „Društva za reformo zakonskega prava". Dr. Bartošek, voditelj Svobodne Misli, je prišel danes na Dunaj v parlament, da konferira z naprednimi češkimi poslanci in da intervenira pri notranjem ministru.
Nemad,arske   narodnosti na Ogrskem.
Budimpešta, 19. novembra. V najblžnjem času bo sklican kongres nemadjarskih narodnosti na Ogrskem, ki bo pred celim svetom protestiral proti nasilnemu sistemu proti name-djarskim narodnostim na Ogrskem. V bodoče se bo sestal ta kongres vsako leto v času, ko bodo zborovale delegacije.
Konec hrv?tške krize
Bud mpešt*. 19. nov. Neposredno je pričakovati preklica komisarjata in imenovanje barona Skerlecza za bana ter razpisa novih saborskih volitev. Nove volitve se izvrše najbrže še pred Božičem.
Bud mpešta. 19. novembra. Včeraj dopoldne je nadaljeval bivši ban Nikolic pogajanja zaradi ustvaritve normalnih razmer na Hrvatskem. Konferiral je tozadevno z ministrom za Hrvatsko grofom Pajacsevichom in s kraljevskim komisarjem baronom Skerleczom.
Dunaj, 19. novembra. Cesar je danes dopoldne sprejel ogrskega ministrskega predsednika Tiszo v dolgi avdijenci. Tisza mu je poročal tudi o hrvatskem vprašanju. Tudi baron Skerlecz in grof Pejačevič sta prišla na Dunaj in konferirala s Tiszo glede hrvatske krize. Navzoč je bil tudi Khuen-Hedervary. Pričakovati je v najkrajšem času rešitve hrvatske krize.
Gozdarski akademik'. Zagreb, 19. novembra. Včeraj so začeli slušatelji gozdarske akademije s stavko zaradi znanega profesorja, Hirca, katerega odstranitev zahtevajo dijaki.
Avstro-Ogrska m Nemčija.
Budimpešta 19. novembra. Podpredsednik nemškega državnega zbora dr. Paasche je obiskal ogrskega trgovinskega ministra barona Harkanvija. Večerni listi pravijo da je bil Paasche zadovoljen z izidom konference.
Dunal, 19. novembra Dr. Paasche, ki se je mudil v Budimpešti zaradi ustanovitve avstro-ogrsko-nemške gospodarske zveze, je dospel na Dunaj.
Dunai, 19. novembra. Pri predsedniku zbornice dr Svlvestru se vrši danes popoldne sestanek komiteja za postavitev Fran Josipovega spomenika s strani narodov, ki pripadajo trozvezi. Sestanka se udeleži tudi podpredsednik nemškega državnega zbora Paasche in italijanski poslanec grof Vol-tolini. Konference se udeleže razen tega tudi zastopniki vseh strank. Paasche se odpelja nato v Rim. Ruska poslan štva.
Petrograd, 19. novembra. Uradni lift javlja, da je odpoklican ruski veleposlanik na Dunaju Giers. Istočasno je bil Giers imenovan za senatorja.
Petrograd, 19. novembra. Na mesto dosedanjega ruskega poslanika v Bukarešti, sedanjega veleposlanika na Dunaju, Šebeka, pride dose-danjT poslanik v Teheranu, Paklevskij na njegovo mesto pride poslanik v Pekingu Korossovec. Poslanik v Stok-holmu Savinjskij pride v Sofijo. -   Živel papež-kralj!
Rim, 19. novembra. V Sikstinski kapeli so začeli včeraj klicati ljudje, ko se je prikazal papež: „Živel papež-kralj!"  Papež je bil nemilo presene-
čen in je odmajal ter trikrat rekel: »Ne!«.
Francoska volilna reforma.
Pariz, 19. novembra. Zbornica je sprejela z 296 glasovi dodatek k volilni reformi, ki določg, da se izračuna število mandatov po številu vpisanih volilcev in ne po številu prebivalcev. Sprejet je bil tudi predlog, da odpade en mandat na vsakih 22.500 vpisanih volilcev če presega to število še nadaljnih 11.250, še en mandat. Notranje ministrstvo pravi, da se na ta način zniža število poslancev na kakih 520.
Zedin ene države in Mehika.
New York, 19. novembra. Iz Mehike brzojavljajo, da namerava predsednik Huerta odstopiti, ko se bo sestal kongres v četrtek k svoji redni sesiji.
London, 19. novembra. Dasiravno se glase vesti iz Mehike vznemirljivo, presoja vendar Washingtonski kabinet zadevo zelo mirno. Huerta je izjavil ameriškemu poslaniku, da se je naveličal vmešavanja Zedinjenih držav. Obenem je Huerta odstavil mehikan-skega zunanjega ministra in ga poslal v Veracruz, da se od tam odpelje na Francosko. General Carranza je baje Wilsonu izjavil, da se nikakor ne bo pridružil enventualni invaziji severo-ameriških čet v Mehiko.
Veracruz 19. novembra. Kapitan ameriške bojne ladje „Nebraska" poroča, da obvlada vstaški general Arguila pokrajine južno od reke Pannco.
El Paso, 19. novembra. Vstaški vodja Villa, ki ima vrhovno poveljni-štvo v Juarezu, grozi, da se bo polastil mehikanske severozahodne železnice, če uprava takoj ne otvori zopet prometa. Dve banki v Juarezu sta posodili generalu Villa 100.000 dolarjev, da lahko plača svoje čete.
*
Dogodki na Balkanu.
Črnogorski kralj o položaju.
Trst, 19. novembra. Črnogorski kralj se je baje izrazil o položaju sledeče: Ne morem prehvaliti hrabrosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti svojih Črnogorcev. Kar se tiče Skadra, se je Črna gora uklonila volji Evrope, zadnja beseda glede tega mesta pač še ni padla, in negotovo je, kaj prinese prihodnost. Kralj pravi nadalje, da je brzojavil angleškemu zunanjemu ministru siru Edvardu Greyu, da njegova odpoved Skadru ne pomeni odpovedi historičnim in tradicionalnim pravicam dinastije in naroda do mesta. Ker so sklenile velesile ustanoviti Albanijo, se podvrže Črna gora njih sklepu, ker si mora država od-počiti po tolikih naporih in vojnih žrtvah. Črnogorci bodo skušali živeti v dobrem razmerju s sosedi, tudi želi Črna gora, da se Albanija razvija in da se položaj razjasni in utrdi. Balkanska zveza je dokazala kljub poznejšim dogodkom, da sloni moč in prihodnost balkanskih držav na edinosti. Kljub vsem sporom se bo Balkanska zveza utrdila kot mirovno delo.
Katoliška cerkev v Srbiji.
Zagreb, 19. novembra. »Srbo-bran« priobčuje interviv s posvetnim ministrom Ljubo Jovanovičem glede katoliške cerkve v Srbiji. Minister je izjavil, da dobe katoličani za sedaj škofa v Prizrenu, ki bo imel 1000 dinarjev mesečne plače. Pozneje se ustanovi še nadškofija v Belgradu. Za škofa bo imenovan Hrvat ali pa Dalmatinec.
Mednarodna finančna komisija.
Pariz, 19. novembra. Mednarodna finančna komisija v Parizu prične v kratkem z deli za določanje vsot, ki jih prevzamejo balkanske države od turškega državnega dolga. Tudi Romunska bo morala prevzeti del dolga, v višini, ki odgovarja velikosti pokrajin, ki jih je Romunski odstopila Bolgarska. Nato naj se prične posvetovanje glede orijentskih železnic in šele potem, ko bo ta zadeva urejena, se prično o tej zadevi avstro-ogrsko-srbska pogajanja.
Usoda bolgarskega carja. Pariz, 19. novembra. »Temps« poroča iz Petrograda, da so z ruske strani carja Ferdinanda opozorili, da mu grozi ista usoda, kakor bivšemu srbskemu kralju Milanu, če se bo v svoji politiki naslanjati izključno le na Avstrijo.
Grška.
Atene, 19. novembra. Kralj je sprejel predvčerajšnjem dopoldne člane angleške mornariške misije v svečani avdijenci.
Atene, 19. novembra. Tri oklop-nice odplovejo od tu pred otoka Mi-tvlene in Rodos. Ekspedicije se udeleži tudi več torpednih rušilcev.
Atene, 19. novembra. Vladni kandidat Zavitianos je bil izvoljen s 119 glasovi proti 21 glasovom za predsednika zbornice-
Atene, 19. novembra. Kralj je sprejel včeraj fancosko vojaško misijo. Po avdijenci je izjavil general
Eydoux, da je sprejel kralj misijo s posebno blagohotnostjo in izročil osebno vsakemu častniku dekret o njegovem imenovanju.
Romunska in njeni sosedi.
Bukarešta, 19. novembra. List »Universul« prinaša razmotrivanja nekega odličnega diplomata glede razmerja Romunske napram sosedom ter konstatira, da so ostali poskusi, približati Romunsko trozvezi, popolnoma brezuspešni. Romunska ni hotela služiti interesom drugih ter hoče ostati zvesta svojim tradicijam. Avstro-Ogrska je podpirala Romunsko pri njenem stremljenju po miru in dobrem sosedstvu v preteklosti in tudi sedaj. To je treba pribiti. Z Bolgarsko hoče živeti Romunska v dobrem prijateljstvu. Upati je, da želi isto tudi Bolgarska v lastnem interesu. Romunska ne bo pristopila nikakršni balkanski zvezi, ki bi bila naperjena proti Turčiji aH proti Bolgarski. Odnošaji napram Srbiji in Grški so bili in so še vedno dobri. Vse, kar se je govorilo o tajnih zvezah, je izmišljeno. Po krivem so pripisovali potovanju Take Jonescuja pomen, ki ga ni imel.
Grška vojna mornarica.
Atene, 19. novembra. Načrt grške vojne mornarice, ki ga je izdelala angleška mornariška misija, obsega sledeče predloge: Zgradba treh dreadnoughtov z močno artilerijo in dveh oklopnic tipa »Averov«. Tri stare okopne križarke naj dobe nove kotle, zgradi naj se 25 torpednih rušilcev za odprto morje, naroči 20 hydroplanov, 6 podmorskih Čolnov in nekaj toničark. Razen tega naj se zgradi arzenal.
Neizogibne pritožbe.
Atene, 19. novembra. Bolgarske oblasti v Trakiji pošiljajo grško prebivalstvo pod vojaško eskorto na mejo, jim konfisciralo imetje in je oddajajo Bolgarom. Bolgari so zasedli tudi cerkve in pregnali duhovnike.
Sofija, 19. novembra. Srbi nastopajo v osvojenih pokrajinah z vso strogostjo. Obsodili so 46 Bolgarov na ječo po 10 let. Med njimi je tudi 11 duhovnikov.
Sofija, 19. novembra. »Rječ« piše, da so Grki v Solunu naskočili centralno jetnišnico ter umorili nad 100 bolgarskih ujetnikov, večinoma inte-ligentov. Vest ni potrjena.
Grška demobilizacija. Solun, 19. novembra. Včeraj so začeli od tu odpošiljati   grške čete domov.
Grške šole v Bitolju.
Solun, 19. novembra. Srbska vlada je sklenila dovoliti zopetno otvoritev grških šol v Bitolju pod pogojem, da se obligatno podučuje v teh šolah tudi srbsko.
Turška demobilizacija.
Carigrad, 19. novembra. Turčija bo v najbližnjem času demobilizirah) trakijsko armado, ki šteje sedaj 170.000 mož. V Trakiji ostanejo Še močne posadke.
Grška in Turčija.
Carigrad, 19. novembra. Med velikim vezirjem in grškim delegatom Levidisom je prišlo do sporazuma, da se smejo grške in tnrške ladje zopet prosto voziti z zastavo svoje države. Tudi poslaništva in konzulati smejo zopet razobesiti svoje zastave. Ž di na Romunskem.
Bukarešta, 19. novembra. Javen shod, ki se je vršil v Jassvju, se je izrekel proti podelitvi političnih pravic Židom.
Bukarešta 19. novembra. V nedeljo se je vršil v Bukarešti kongres židovske unije.
Avstrijsko poslaništvo na Romunskem.
Sinaja, 19. novembra. Kraj Karel je sprejel predvčerajšnjem avstro-ogrskega poslanika princa FUrstenberga, ki mu je izročil pismo o svojem odpoklicu.
Albanija.
Dunai, 19. novembra. Dogovori med avstrijsko in laško vlado o angleškem predlogu glede južno-albanske meje so gotovi. Avstrija in Italija sprejmeta angleški predlog s pogojem, da se ne spremeni lista, katero sta predlagali svoječasno na londonski konferenci. Ta meja je določena po etnografskih in geografskih temeljih. Ta sklep bosta sporočili vladi angleškemu državnemu tajniku E. Grevju, ki bo vprašal ostale velesile za njihova mnenja.
Reforme v Armeniji. Berlin, 19. novembra. Turška vlada je zavrnila nemško-ruski reformni projekt glede Armenije, ki zahteva, da se postavita v armenskih vijaletili dva generalna inšpektorja, katera določijo velesile. Nemčija in Rusija sta predložili sedaj Turčiji nov reformni projekt, v katerem prideta na mesto generalnih inšpektorjev h turškemu guvernerju dva evropska svetovalca in kontrolorja. Turčija bo bržkotne tudi ta predlog zavrnila.
Prosueta.
Iz pisarne  slov. gledališča. V
soboto, dne 22. t. m. se vprizori Avgust Strindbergova drama »Oče«. V naslovni vlogi nastopi g. ravnatelj Ig. Borštnik, ki je imel predlanskem ob priliki svojega gostovanja ravno v tej vlogi enega svojih najlepših uspehov. To je zadnji poizkus privabiti občinstvo tudi k resnim vprizoritvam; če tudi tokrat ne bo povoljnega obiska, naj se potem nihče ne čudi in jezi, če bodo nadalje na repertoirju same veseloigre in burke. Vodstvo je vezano na obisk. Brez povoljne inkase ni mogoče delati. Osob-je je takorekoč že popolno. Na novo angaževani sta gdč. A. W i n t e r o -va, ljubljanskemu občinstvu gotovo dobrodošla znanka in pa gdč. G j o r-g j e v i ć e v a, mlada talentirana igralka iz Zagreba.
Nikola Šubić Zrinski. Ta junaška Zajčeva ljudska opera je za Hrvate in za nas in Srbe, njihove brate, vedno mlada. Naša srca razgreva z vzgledi domovinske ljubezni in neizprosnega in ponosnega junaštva. Obleganje Siget-grada, plemenita hrabrost njegovega branitelja Nikole Šubića Zrinskega, je delovala celo na večje duhove tujih narodov, da so segli po tej snovi v svojih pesniških proizvodih. Še bolj pa deluje spomin velikega junaka na nas, ki zremo v njem kos lastne zgodovine in junaštva svojega slovečega prednika. In še za znatno nijanso večji je učinek te bojne opere v teh časih, ko je nam še v živem spominu osvetna vojska srbska in črnogorska, ki se je maščevala nad sovražnikom za Kosovo in Siget-grad in za vsa druga davna nasilstva. Poleg tega pa deluje tudi libreto sam po sebi, ker kaže na več mestih dramatsko moč. Vrste se v njem prizori, ki ne morejo izgrešiti efekta. Prisega junakov, ko iztegnejo in prekrižajo meč preko meča ter prisežejo pri velikem Bogu, da ne puste Sigeta prej, dokler ne pade zadnji izmed njih, obrabljene, vendar lepe sanje Jelenine, odhod junakov v zadnji krvavi boj med sovražno črnečo, zatrjujočih, kakšna slast je umreti za domovino, so momenti, ki morajo odzvati jek tudi v duši najci-ričnejšega gledalca. Godba je preprosta, spominjajoča melodijoznih Italijanov, ali prijetna in v svojih junaških koračniških zborih in pesmih polna zanosa in ognja. Ženo Zrinskega, Evo je pela gdč. Mira Koroščeva s temperamentom in slastjo. Vloga se ji je dobro prilegala. Imponirala je s svojo zunanjostjo, s svojim petjem in svoj igro. Prava in ljubezniva hči je bila gospa Poljakova kot Jelena. Igrala in pela je iskreno in se kretala po odru s pristno dekliško preprostostjo in odkritostjo, ki je prišla povsod do najlepše veljave. Gospod Vušković ni svojega junaka odigral, ampak odživel. S svojim ponosnim, mogočnim nastopom je prinesel na oder pravo junaško življenje, ki je prešinilo vse njegove soigralce. Svoje viteze je zaklel pri velikem bogu tako živo in strašno, da ne verjamem, Če ga je prekosil pri takem poslu pred tolikimi in tolikimi stoletji sam živi in resnični Nikola Šubić Zrinski. Bil je Čustven kot oče, ko daje roko svoje hčerke ženinu in ko izve o njeni smrti, ali bil je obenem povsod impozanten junak od pete do temena. Pel je s čudovito karakterističnimi akcenti. Prav dobro se je izkazal gospod Križaj kot Sulejman, turški car. Globoko je deloval na nas s svojo mogočno, carso igro, s svojim bogatim in lepim glasom in z izborno interpretacijo svojega tragičnega konca. Gospod Jastrzebski je krepko učinkoval s svojim razkošnim junaškim tenorjem in tudi igral živahno in realistično. Enako sodi nolna hvala Zvonimiru Strmacu, ki je v ne veliki vlogi Mehmeda Sokolovića pokazal svojo igralsko in pevsko spretnost. Ženski in moški zbor sta ugajala. Jeleninim sanjam je ugrabilo nekoliko iluzije nesrečno ::agrinjalo, ki se je prenaglo dvignilo. Orkester je bil pod sigurnim vodstvom g. ravnatelja Srečka Albinija točen in primeren. Navdušenje publike je odmevalo in grmelo po koncu vsake slike. Gospodična Koroščeva in gospa Poljakova sta prejeli šopke, drugi igralci so bili deležni burnega ploskanja in kričečih živio-klicev. Pri predstavi je bil tudi navzoč g. Fran Gerbič, ravnatelj Glasbene Matice, ki je pel vlogo Juraniča, zaročenca hčere Zrinskega, pri prvi premieri te Zajčeve opere pred davnimi leti v Zagrebu. Ljubeznivi stari go-sod se je tega svojega nastopa ganjen in vesel spominjal. P.
Dramatična šola slov. gledališča
Kdor se hoče vpisati v dramatično šolo, naj se oglasi ob dnevih, ko ni predstave, med 6. in 7. uro zvečer v gledališki dvorani (drugo nadstropje). Podučeval bo g. režiser Milan Skrbinšek. Več prihodnjič.
Gospodarstvo.
— Kmetijska šola na Grmu priredi za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi dreves v drevesnici itd. praktični sadjarski tečaj, ki bo trajal od 15. januarja do 15. maja 1914. V ta tečaj se sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K nagrade na mesec. Nekolekovane prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija — Kranjsko) do 14. decembra t. 1.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo. Janko Premrov, rač. nadsvetnik v Sarajevu, 9 K 63 v, nabral med tamoš-njimi Slovenci, in dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, 10 K, iz poravnave v kaz. zadevi Pleničar ca. Stare. Skupaj 19 K 63 v.
Za Slovensko Sokolsko Zvezo. Ivan Lavrič, abs. trg. akad. v Travniku pri Rakeku, 29 K, koje poklanjajo napredni Loškopotočanje mesto cvetličnega dne.
Živeli nabiralci in darovalci!
Za   Slovensko Sokolsko Zvezo
nabrala je gdč. Anica pri stalnih gostih restavracije Tratnik 22 K; brat Zlatko Verbič 2 K. Vsem darovalcem in gospici nabiralki iskrena sokolska zahvala.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. novembra: Josip Schi-mek, c. in kr. top. ognjičar, Dunajska cesta 64.
V deželni bolnici:
Dne 14. novembra: Marija Pe-trič, strežnica, 65 let. — Peter Žagar, lajnar, 30 let.
Dne 16. novembra: Božidar Betic, sin zidar, pomoč., 7 dni. — Mihael Lesjak, bivši izvošček, 68 let.
Dne 18. novembra: Mihael Ula-ga, delavec, 61 let.
Samšnii list obsqa 6 stran5.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarnf
Avstrijska špecialiteta. Na želodcu
bolehajočim Mudem rriroročati je porabo pristnega „MoIIovega Seidliz-praška*, ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljanie in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 33
Lekarnarja Julija Schaumanna želodčna SOl je v več nego 30 letih prišla na izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrjujejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pri vseh motenjih prebave, pri Želodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kušeno domače zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti racionalni sestavi. — Skatlja stane K 1*50.
Učinek presenetljivi Pušica 4Q.viil-.
Meieorologično poročilo.
I ,~7„   baro-   « „.
i T„a m«» Si e       J    ? mm  £ 3
Vetrovi
Nebo
18. 2. pop.! 7447 9. zv. I 744 9
19.
7. zj. I 744-0
8-3 I brezvetr.
41
06
jasno
megla
z mecaninom 4050
se s 1. majem 1914 odda na Starem Irca št. 8.
Več pove
Josip Pok, Stari trg štev. 14.
i*
B
artonazni
elavee
samostojen, sposoben izdelavati enostavne Škatlje za postne posiljatve, se takoj išče za Zagreb, Ponudbe
s sliko in zahtevo plače.
Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 4110
vir
40 m dobrih ostankov za obleke K 18*—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18*—
6 parov velikih rjuh .  .      . „ 10*—
100 kom. prima žepnih robcev „ 13*—
tucat dobrih brisač.....„ 2*90
tucat prav težkih brisač ...» 4*80
10 toplih zimskih rut .  .  .  . „ 5*—
Aielf Mer. M št. 504 (im.
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoČe vzamem vsak Čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
Trgovinu s čevlji
išče za 1. Januar 1914 I  • 11
Ponudbe z navedbo zahteve plače in dosedanjega   poslovania   na poštni
predal št 93 v Ljubljani, 4094
eventualno
: kontoristinja :
razborit in zanesljiv za dopisoyanje in knjigovodstvo, slovenskega in nemškega (ev. hrvaškega) jezika popolnoma zmožen se takoj sprejme v £a-gjreblls Ponudbe s sliko in zahtevo plače. — Naslov pove upravn Slov. Naroda«* 4111
CnBezna svetovna zbirka.
300 kosov nakita za samo E T—.
Pristna švicarska sistem Roskopf pat. remont žepna ura, natančno idoča s pis. tvorn. garanc, am double zlata oklopna verižica, 2 double zlata prstana za gospoda in damo, double pozlač. garnitura i. s. gumbi za manšete, ovratnik in prsi, amer. žepni nožek, eleg svil. kravata najnov. oblike, mična damska broška, zadnja novost, popotna toaletna garnitura, eleg p.istno usnj. denarnica, par butonov z imit drag kamnom, mična, lepa pisalna garn., salonski album najl. pogledov sveta, prekr. vratni kolje iz pristno orient biserov in še 250 različnih predmetov v hiši neutrpljivih zastonj Vse skupaj z eleg. Žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo K 7*—.
4112 Po povzetju pošilja
S T. KESSLER, svet. razpošiljalnica
KRAKOV, KUPAGASSE 16/17.
Riziko 'uključen, ker se za neugajajoče takoj vrne denar*
t
V neizmerni žalosti javljam v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja ljuba in blaga soproga, gospa
Ana Šepic roj. Janežič
danes v torek, dne 18. novembra 1913 zjutraj ob 7. uri, previđena s svetimi tolažili za umirajoče, v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala
Pogreb predrage ranjke bode v četrtek, dne 20. novembra 1913 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče k Sv. Ani.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 21. novembra ob 8. urv zjutraj v nadžupnijski cerkvi v Konjicah. 4109
KONJICE, dne 18. novembra 1913.
Ivan Šepic.
Venci se po želji pokojnice hvaležno odklanjajo.
^^^^^^m^^^^M lili
Srednja včerajšnja temperatura 51', norm. 30°   Padavina v 24 urah mm 0*0.
Ah!!., to je ali šopek šmarnic ali
Dralleja
iluzija v svetilniku
Smarnica, vrtnica, bezeg heliotrop, reseda K 4*—, vijolica K 5—. Po vseh lekarnah, drogerijah, par-fumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah.
JURI DRALLE,
BODENBACH n. L"
Inolaltiin trgovina
na jako prometnem kraju v L"-uljani, ki je zelo dobro vpeljana, se proda-Trgovino tudi lahko vodijo ženske moči.
Ponudbe je staviti do 1. decembra na upr. »Slov. Naroda« pod s95/4038c.
Prodasta se dve
iz trdega lesa Selenburggova ul» 6., II. nad. levo.
Prodajalka
izučena v špecerijski stroki, ki je že vodila nad 4 leta manjšo trgovino v trgu na deželi, zmožna obeh deželnih jezikov, išče mesta v Ljubljani za 1. januvarij 1914.
Cenjene ponudbe, eventualno z navedbo mesečne plače, se prosijo pod šifro „Prodafalka 21", postno ležeče Liub-ljana 1. 4095
Proda se kompletna
kopalna oprava
radi preselitve, skoro nova, popolnoma v dobrem stanju. 4090
Ogleda   se  lahko  vsak   dan pri
lastniku Anton Maver, zal. sneng« piva, Metelkova ul* 23 v Ljubljani.
Spretne, marljive in poštene
al^tfiziterje
za vse zavarovalne stroke
sprejme pod ugodnimi pogoji glavni za-stop v Ljubljani zavarovalnice »Franko Hongroise" Mestni trg 25. Natančneje se izve istotam. 4075
Prešernove sljlfji
predaja in oosiija po poštnem novzetln Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S kron.
372
Ciii med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz medu (Erster ung. B:enenhonig-Ex-port) BALATONFOKAJAR, (Ogrsko)'
Redka prilika!    Redka prilika I
Krasno posestvo
na prodaj in sicer: močno zidana hiša z veliko kletjo, velika delavnica, veliko dvorišče, velik vrt s sadnim drevjem in njivo ; oddaljeno pet minut od mesta ob glavni eesti na kolodvor.
Več pove Fran Pipan, St. Lenart št. 46 pri Brežicah. 4ios
Iščem nad 30 let staro
žtitslt
za vso h!šco opravilo
k 3 osebam v Belgrad Samo res pridne osebe naj se pismeno javljajo z zahtevo plače na naslov : (tj O S p a *fzeta Fosman, soproga ravnatelja. Belgrad, Kara-G! orni sva nI. 95. I. Odgovorilo se bode samo oni, katera bode sprejeta. Vstop takoj in povračilo potnih stoškov, ako dotična vsaj eno leto v službi ostane. — Govori se v h -i samo slovenski. 4093
Javna zahvala.
Na ssarž gospoda Josipa Fijaaša, les otržca v Vitanja pri Celfn, samo kratek čas zavarovana glavnica 3 5000*— se le že pet dni po pr&dložbl listin izplačala, vsled česar so tem potom saa$to£3leJe zahvaljujem graškl podružnici živ-sjenske za^aroralslce „Janus".
Vitanje, 11. novembra 1323.
Za mladoletno siroto: varuh: Ivan Jelenko, mačeha: Antonija Fijaizš. 4107
Napačen nazor
da se zdravemu, krepkemu človeku ni treba prav nič brigati  za svoje
zdravje, je merodajen v naši pro-svetleni, higienski dobi še v marsikateri glavi. Prav zdrav človek mora skrbeti, da si svoje zdravje ohrani trajno. Posebno nega žrela in vra-
tu je jako potrebna, ker so ti dohodi k pljučam kar najbolj eksponirani. Rabiti bi torej morali vsak dan kot grgralno vodo za žrelo in vrat anti-katralični Fellerjev iluid iz rastlin-
skih esenc z znamko »Elsafluid«. Koristi tudi pri vratnih boleznih, kašlju, hripavosti, oviranju pri poziranju, pomanjkanju sape, zaslizenju, kar smo često preskusili sami, 12 stekl.
za 5 K franko pošilja lekarnar E. V. Feller v Stubici, fclsatrg št. 238 (Hrvaško).
Lu---
00
2C
74
kakor tudi
najnovejše   oblike   pri s
Mnbiiana
V • Mi m Mestni trg 19—Stari trg B.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K Kemeny, Kaschau (Kassa) I., Posti. 12/64 Ogrsko.
Lepo, veliko, suho in svetlo
3584
Več pove Julij Meinl, uvoz kave, Selenburgova ulica šU 7.
r
ZIMSKO
PERILO
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, kožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce7 frebuhogrelce, žilogrelce in drage predmete za gospode priporoča
modna trgovina zcl gospode P. MagđiĆ, Ljubljana9 nasproti glacne pakte.
1091
Edna posebnosti likerja je 1
Zdravnik želodca
mm '
ie posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi  smel manjkati.
Modni salon
tuchly - jKJaschke
Xjjuu"blia,n^, Židovska vilice.
Priporoča po najnUji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago- — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
Ustanovljena leta 1841.
Ustanovljena leta 1841
Od.lllsoTra.ri.a- tovarna Jeeijbta.
LU1GI SALVADOR TRST.
Ulica Casimiro Donadoni št. 16.  — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega in rdečega vina ter naravni lesih iz čistega alkohola za konserve. 3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene. — Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike. V važnejših mestih iščem zastopnike.
kocke 1 za govejo juho
so kocke poznavatelja. Izdeluje jih edino le
Liebig
-ova
družba največja izdelovateljica mesnih izvlečkov na svetu, in dajejo po svoji sestavi iz najboljšega mesnega izvlečka pravo govejo juho.
■1
1
.t
se odda tako)
GledališRa ulica štev. 10, H. nadstr. desno.
J. Zam9Jeta
čevljarski mojster
v Lfublfani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča ^vojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 237
Nadležne kocine in pege
na obrazu odpravi v najkrajšem času z zajamčeno neškodljivim sredstvom in gotovim uspehom 3855 Minka   Kocjan,   izprašana maserka,
Sv. ?e ra cesta 23, skozi vežo.
Fr. P. Zajec
Izprašan optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd.
LŠuMfana, Stari trg št. 9.
Očala in Ščipalniki po strokovnja?kih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom  moderno  urejena delavnica
RT Najnovejši cemk breznlačno! "M
626
n
D 01
r
1
tzzi BH DPOI cEI czi f ižzi
/tašim stalnim in en-g ros odjemalcem oddajamo
= nepremočljive pelerine =
najboljše kakovosti pod lastno ceno samo do novega leta.
$e%ne plašče o oseh barvah ta velikostih
po najnižjih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek O. J^ernatovič, JV[estni trg 5—6.
4098
3SlBlBlBI^3o[DIBIPlPIB{!
□1
D
D
D
□
Vedno velika zaloga
klobukov
in čepic
lastnege izdelka.
Kupuje Kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mulo v. V za
logi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
]. Wanek, JCjubljana, Sv. petra cesta št. 21.
I-p i=i —=11       ii=-        —-i-ii=r Naznanilo in priporočilo.
Pnr?ni«;7»ni si usoiam slavnemu občinstvu vliudno naznanjati, da sem O tvoril ™
ij  Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril
trgovino z usnjem
v Ljubljani, na Erjavčevi cesti štev. 2
nasproti jubilejskega gledališča.
4071
w
V zalogi imam veliko izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Biu-menthal in Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornelius Heyl Box, nadalje čevljarske potrebščine kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. ■ •   — Nadalje  razne kreme:   Globin, Globus, Erdal, Afrikan ter Sokolska krema
71 ======    vse po najnižjih cenah. -
=! Gru.rat5"Vi pedpetnitei ^u^lLal^L^ J=
IAloizif Sestak, trgovec z usnjem.
2C
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
c:   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovc**,
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun 3 ter |ih obrestuje od dne vloge po čistih ::
4
s Sarajevu, Gorici in Celju.
Kupnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.  ■■ as
M
nrmwmm
HBB.lMi«
^337
1991802^944229