Poštnlna plačana v gotovlnl khaja v poaedeljek in oetek ob 17. Stane rnesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7>50Din,zainozemstvo20Din Ra*m; prj poStnem čekovnem zavodu št. 10.666. jflHfc) /*// >^3Cfate^. iMfflML ^tfRHB w^^A l^ft ^j^ft^ flBfl^k ^B^ogjiH Cena 1 Dln. Redakcija in uprava: Celj«j Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se tprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnostL Štev. 99. Celje, petek 8. decembra 1933. Leto XV. Razstava del slovenskih umetnikov v Celju CELJE, 7. decembra. ; »Razstava del slovenskih umetni- . kov«, ki se je v nedeljo otvorila brez I hrupa v mali dvorani Celjskega do- j ma, nam hoče vsiliti kake grupe ali | struje, ampak nam pri svojem, or- ! ganizacijsko popolnoma trgovskem značaju daje vpogled skoro na vso sodobno slovensko likovno umetnost. Prav to dejstvo pa daje razstavi iz- reden pomen in je vsled tega ta raz- stava dogodek, ki ga ne sme zamu- diti nihče. : Na razstavi se na Jakopičevih in Veselovih slikah predvsem zavemo, da mlajša generacija ne premore ta- ko izrazitih osebnosti, kakor so naši irnpresijonisti — z edino izjemo umetnice, ki si je vkljub svoji mla- j dosti pridobila mednarodni sloves, t. j. Karle Bulovčeve-Mrakove. Dela Hiharda Jokopiea so dosegla z »Gladijolami«, »Tulpaini«, »Cinija- mi« itd. tisto mero intimne toplote, izčiščenosti med konturo in barvo, kakršne doslej še nismo bili vajeni pri njegovih sicer vedno silovitih de- lih. Predvsem važno je namrcč, da se ta mojster vkljub svojim letom še vedno razvija, je še vedno mlad. Nič ni v Jakopičevem delu steril ne- ga, nič senilnega, vsak dan nas lah- ko preseneti z novimi odkritji. Do- j čim je Jakopič impresijonizem pre- magal in nam kazc vse njegovo delo v novo smer, je Ferdo Ve&el otal pri pridobljenem, a ga moramo tudi v tern vedno na novo občudovati. Njun sopotnik Franc Tratnik pa je preko j ekspresijonizma dospel do idealistič- ••o-realistične risbe. Dvoje mojstrskih portretov (pisa- teljev Fr. Govekarja in S. F. Finžgur- ja), delo Karle Bulovčeve-Mrakove, predvsem točno dokazuje, kako sa- monikla je ta umetnost, ki si ni is- kala opore v nobeni struji. V sedmih delih, ki jih umetnica razstavlja, je dobro čutiti, kako širokc, neomcjene so možnosti njenega umetniškega iz- življanja. Sedem del te umetnice nam odkriva sedem življenj, sedem raz- ličnih svetov, vse pa. veže umetničjno popolnoma svojsko izživljanje; risba živčevja, psihična analiza karakter- ja, a pri vsem tern detajlnem gleda- nju popoln sinisel za celoto, sniisel za monuiuentalnost, in vse to je stvor- jeno z zavestjo suverenega obvlada- nja anatomije. Kakor Karl a. Bulovčeva-Mrakova, tudi Veno Pilon prvikrat razstavlja v Celju..Troje del tega umetnika nam očituje izredno kulturno, groteskno- naivno osebnost. Tudi M. Sternena romantiCno občutene podobe vidimo prvikrat. Močan dekorativen talent se očituje v delih Miroslava Modica. Franc Pavlov ec je v nasprotju s Pilonom skoro nekulturen, a zato tim prisrčnejši, toplejši. Prijetne so Jakčeve slike. Ivan Vavpotič je ele- ganten. Sedej je talentiran začetnik, ljubka je njegova »Madona s srno«. Grafiko razfcitavlja Justin. Folkloro Maksim Gaspari. Zanimiva so v tem ali on em pogledu dela Anice Zupa- nec-Sodnikove, Smrekarja, Slaperni- ka, Klemenčiea, Koširja, Bruna Vav- potiča in Globočnika. Statues/1 raz- stavi j ata Kox in Dolinar. V celoti razstavlja torcj dvaitulvaj- set umetnikov. Vsekakor rtedek in TMimemben dogodek. Razstava bo ortprta do 11. t. m. Slavnostna akademija celjskega Sokola V četrtek 30. novembra, na pred- večer državnega praznika, je prire- dilo Sokolsko društvo v Celju slav- nostno akademijo v nabito polnem Mestnem gledališču. Po temperamentnem uvodnem go- voru br. staroste dr. Mi Ik a Hrašovca o pomenu državnega in sokolskega praznika 1. decembra ter 15-letnice uedinjenja je zaigral orkester Glas- bene Matice v Celju, pomnožen s čla- ni železničarske godbe, pod vodstvom br. ravn. K. Sancina državno himno. Sledila je recitacija Albrechtovega Epiloga k Bezručevim »Šleskim pes- mim«, ki jo je podala s. Poderžajeva ; zelo zadovoljivo, četudi nekoliko pre- ! malo temperamentno glede na vscbi- ; no. Orkester, pod vodstvom br. ravn. \ K. Sancina je izvajal prvi in četrti ; stavek iz Sancinove izvrstno uspele ] »Celjske suite«; škoda, da je bil or- ' kester premalo zaseden. Skupine moSkega naraščaja so bi- le učinkovite, a del no nepopolne. Ze- lo so ugajale naraščajnice kot »Veš če« s svojimi 1'inimi in elegaiHnimi ritmičnimi gibi. Orodna telovadba članov na bradlji in drogu je bila de- loma vrhunska, t*etudi se je opazila pri posarncznikih mala »smola«. V Trsti so bili tudi telovadci, ki jih do- .slej še nismo videli, kar je vsekakor znak napredka. Obe točki pa ste bili nekoliko predolgi. Moški naraščaj je s svojimi drznimi preskoki čez mizo spravil občinstvo v veselo razpolože- nje. Ta točka je bila najdaljša izmed telovadnih, a se občinstvo ni dolgo- časilo. Sledila je najboljsa točka z Murnikovo sestavo valčka na Chopi- iiovo kompozicijo. Cetudi vaja ni bi- la izvedena. v predpisanem času, jc živahna in efektna izvedba članic vendarle napravila najboljši vtis na gledalce. Dramski prizor V. Jelenca »Na Kosovo« ni bila ravno najbolj primei'na tocka za ta večer. Mnenja srno, da je bolje, če ne vzbujamo po nepotrebnem starih, neprijetnih spo- minov. Primernejša bi bila kaka toc- ka n. pr. o naših zmagah na solun- ski fronti ali drugod. Igralci so re- šili svoje uloge zadovoljivo. I.etošnja sokolska akademija je bi- la pestra. Pogrešali pa smo vcč telo- vadnih točk, ki so odpadle vsled po- inanjkanja prostora v telovadnicah (inestna telovadnica, ki jo je popla- va zelo poškodovala, še ni poprav- Ijena). Vajeni smo bili tudi na god- bo, ki je izpolnjevala dolge pavze z glasbenimi komadi. V splošnem je akademija dosegla svoj namen. Aplavzi so bili številni in prisrčni. Vokalno instrumentalni koncert CPD Celjsko pevsko di"uštvo je priredi- lo na državni praznik 1. decembra zvečer vokalno instrumentalni kon- cert v veliki dvorani Celjskega do- ma. Na koncertu, ki je bil zielo do- bro obiskan, so nastopili moški, žen- ski in mešani zbor CPD, skupno okroi? 90 oseb; sodeloval je orkester Glasbene Matice V Celju, pomnožen a železničarsko godbo, skupno nad 30 godbenikoY. Ves koncert je diri- giral g. Pec Šegula, ki jc naštudiral I zbore temeljito in z velikim razume- vanjem. Moški, ženski in mešani zbor so tvorili krepke enote ter so peli s točnimi nastavki, lepim dife- renciranjem in krepko dinamiko. Or- kestralni part je naštudiral g. ravn. Sancin. Orkester je spremljal Gade- J jevo skladbo »Ob zatonu« in Vitolje- j ' vo »Pesem« eksaktno in se je dobro ! prilagodil zboiu. Najsposobnejša pri športu — najlepša na veselici! ^ceraj še na morju, a danes ze polna pričakovanja prve veseiice. Sedaj mo- ra biti polt zopei* zamolkla in nežna. Elida Crerne de cha- que heure ji daje rožnato svežost, varuje kožo in pre- preci, da ne postane rdeca in hrapava. elDA CREME de chaque heure V začetku. koncejtu jo /.apeI ntesa- ni zbor s spremljevanjem orkestra državno himno. Sledili sta dve sklad- bi za moški, dve za ženski in tri za mešani zbor. Izmed moškilv; zborov je najbolj ugajala Jerebova »PWlin roža« z mehkhn, polnim baritonskim solom g. Mirka Močana, izmed žen- skih zborov Mokranjčevo »Bolno če- do« z lepim, Custvenim so])ranskim solom ge. Golobičeve, izmed mešanih zborov pa Lajovčev »Zeleni Juiij« z učinkovitim sopranskirn solom ge. Thalerjevo in Tajčevičeve »Vesele popevke«. Po odmoru je izvajal nie- šani zbor s spremljevanjem orkestra Gadejevo fino nastrojeno skladbo «Ob zatonu« in nekoliko težjo, zani- mivo Vitoljevo »Pesem«. Zlasti je učinkovaja. Vitoljeva »Pesem«; so- pranski solo ge. Golobičeve je bil ne- žen in čist, toda glasovno nekoliko prešibek. Solistki sta prejeli šopke. Koncert je uspel v vsak em ozim. Dirigentu g. Šeguli, solistom, pevskemuu zbo- ru in orkestru moramo biti v celjskih razmeraJi iskreno' hvaležni za uži- tek, ki so ga, nudili. R. P. Učiteljsko zborovanje v Celju V ponedeljek 4. t. m. je imelo Ceij- sko učiteljsko tiruštvo v mestni na- rodni šoli v Celju zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 160 frlanoV in čla- nie. Po daljši bolezni je bil zopet na- vzoč sreski šolski nadzornik tov. Pe- stevšek, ki so ga udeleženci toplo po- zdravili. Tov. E. Ganglu je bila po- slana brzojavna čestitka k njegovi 60-letnici. Udeleženci so razpravljali u di'u- štvenih, zadevah, zelo živahna deba ta pa se je razvila pri razgovoru o \ izvenšolskem delu. Clanstvo je bilo edino v tem, da je prvi pogoj za uspešno delo učiteljska stalnost, kar je treba vedno in povsod povdarjati. Nalaganje izvenšolskega- dela naj nc gi'e na rovaš dela v šoli, za kar je j učiteljstvo v prvi vrsti postavljeno. Učitolju se mora tudi pustiti, da se loti dela, za katero se čuti sposobne- ga in ima veselje, ker le tam bo ko- ristil splošnosti. Povsod pa, kjer de- luje, naj energično zastopa interese svojega stanu in zahteva, dasestanu, čigar delo jo posvečeno narodu, to tudi prizna z dejanji in ne samo z besedami. Pri poiK)čilu o občestvu kmotskih nadaljevalnih šol je tov. Gosak raz- vil program teli Sol, ki streme za tem, - da predramijo kmeta iz letargije in I mu vzbudijo zanimanje za njegovo stroko, da ohranijo njegovo bitnost, g-oje ljubezen do rodne grudo in dvi- gajo kmeta tudi etično. Posebna na- loga je tudi v vzbujanju državljan- ske zavesti med kmetskim ljudstvom. I'u lahko deluje z usjtehom samo psi- liolog, clovek, ki živi med ljudstvom ter pozna in razume njegove težnje. Zato učiteljstvo odklanja očitke- raz- nih strokovnjakov, ki se oglašajo proti učiteljstvu in vzgoji v kmet- skih nadaljevalnih solan, ki pa po- zabljajo, da je treba pričeti graditi pii tenielju in ne pri strehi. Enak cilj imajo tudi gospodinjske nadaljeval- ne sole, o katerih je poroCala tov. Jankovičeva. Družtvo bo predlagaio spremembo pravil Slovenske šoLske matice, da bo oinogoCena čim večja udeležba na občnih zborih. Za letos ostane Clan- stvo še korporativno včlanjeno pri Pedagoöki centrali v Mariboru. Gosp. prof. dr. šijanec je predaval o slikarstvu. Po kratkem uvodu je preäel na razvoj naše slikarske umet- nosti in ozrmčil njene glavne zastop- nike Nato si je celokupno učiteljstvo ogledalo rr-ötavo slik v Celjskom domu. kj. ¦- g. predavatelj s kritiö- niin razn. trivanjem slik na prav razumljiv nučin seznanil udeležence s slovenskimi umeiniki. Stran 2. »Nova Doha« 8. XII. 1933. Stev. 99. DOMAČE VESTI d Prihod bolgarskega kralj evske- ga para v Beograd. V nedeljo 10. t. m prispe bolgarski kraljevski par v Beograd, da uradno poseti Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Mari- jo. Kralj Boris in kraljica Ivana pri- deta v spremstvu ministrskega pred- sednika Mušanova ter nekaterih dru- gili odgovornih bolgarskih politikov. Bolgarska kraljevska dvojica ostane v Beogradu tri dni in bo sprejeta na najsvečanejši način. Na dvoru bo v ponedeljek 11. t. in. svečana večerja, ki se je bodo razen Nj. Vel. kralja in kralj ice ter kralj evskih gostov in nju- nih spremljevalcev udeležili tudi vsi člani kraljovske vlade, predsedništvi Narodne skupščine in senata ter ves diplomatski zbor. Na večerjo bo po- vabljenih tudi mnogo odličnih pred- stavnikov našega kulturnega, poli- ! tičnega in gospodarskega življenja. j d Povišanje pristojbin za pisnia v inozemstvo. Prometni minister je iz- dal uredbo, po kateri se spremenijo takse za pisma in dopisnice v med- narodnem poštnem prometu. Taksa za pisma do 20 gramov teže, ki se pošljejo v inozemstvo, je določena na 3.50 Din, za nadaljnih 20 gramov: ali njihove odlomke pa po 1.50 Din, za odprte dopisnice po 1.75 Din. Te tak- se veljajo za vse inozemstvo razen Italije, za katero ostane sedanja poštnina v veljavi še nadalje. Nove poštne takse stopijo v veljavo 1. ja- nuarja 1934. (1 Lastnike starih geografskih kart prosi uprava Ljubljanskega velesej- ma, da se ji blagohotno javijo. V okviru XIV. Ljubljanskega velesej- ma od 30. maja do 10. junija bo nam- reč tudi velika kartografska razsta- va in so lastniki starih kart napro- Šeni za dobrohotno sodelovanje. Odeje klotaste in svilene, barve po lastni izbiri, strokovno izdeluje v lastni tovarni manufakt. in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Na zalogi perje in puh do najfinejSe vrste po zelo nizki ceni d Ved kot sto let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova »Velika Pratika«, ki je med narodoin najbolj znari ljudski koledar. Zato jo kupi slehorno leto vsaka družina. Celo sto- letje Že je ta pratika zve-st in veren sprernljevalec Slovericev, v dobrih in zlill rasili. Dobi so v vseh trgovinah (I »Revija Cinema«. Nova številka ¦popularnega domačega ilustriranega tnesečnika »Revije Cinema« jie rav- nokar izšla ter ima zelo zanimivo in bogato vsebino. »Revija Cinema« iz- haja vsakega/ prvega v mesecu in prinaša modo, kozmetiko, zanimive novele«, film, duševno kliniko (v ka- teii odgovarja na vsa vprašanja či- tateljev), krasne ilustracije, humor, razne nagradne tečaje itd. Revija je elegantno opremljena, obsega 80 strani in stane 8 Din. Polletna na- ročnina znaša 40 Din. »Revija Cine- ma« se naroča pri upravi v Zagrebu, Nikoličeva ul. 14/11. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel pri- hodnjo redno sejo pi'edvidoma v to- lick 19. t. m. ob 18. c O problemu načrtnega gospodar- stva bo predaval v ponedeljek 11. t m. ob 20. na Ljudskem vseučiliš- 5u v risalniei meSCanske sole univ. prof. dJ. A. Bilimovič iz Ljubljana Predavanje tega odlifcnega zastopni- ka ekonomske vede, ki je bil svojCas ukrajinski finanCni minister, bo go- tovo zelo zanimivo. Na to predavanje opozarjamo vse občinstvo, ki se za- nima za gospodarska vprašanja. c. Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek predaval g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o potovanju po Sredozemskem morju, ki ga je v le- tošnjem poletju priredila Jadranska straža. Vodil nas je s svojim ži- Xrähnim, duhovito šegavim pripove- dovanjem s krasnim parnikom »Kra- ljico Marijo« iz Splita mimo Kotora na Krf, ob Siciliji ria gorato Korziko in divno francosko rivijero. V Bar- celoni nam je predočil alavne biko- borbe. V Alžiru in Tunisu nas je po- stavil na afriska tla, nakar je šla pot na Malto in spet domov na Kotor. Po vseh ten pokrajinah smo si na mno- žici krasnih skioptičnih slik ogledali tudi življenske posebnosti in stav- barske zanimivosti, vmes pa je pri- jetno zabavalo pripovedovanje pot- niških dogodivščin. Tako je odlieni g. predavatelj v predavanjuj, ki je trajalo nad dve uri, priklenil nase mnogoštevilno občinstvo, ki je bilo nadvse zadovoljno s prijetnim in ko- ristnim večerom. c Odlikovanja. Na predlog promet- nega ministra so bili odlikovani v Celju z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje načelnik postajo g. Janko Vranjek in njegov pomočnik g. Leon Petek ter poštni upravnik g. Anton Boc. Čestitamo! c Razstava slik slovenskih umetni- kov bo v niali dvorani Celjskega do- ma Še do vštetega ponedeljka llf t. m. Razstava je odprta vsak clan od 9. do 18. Obisk te zanimive in bogate razstave toplo priporočamo. c Na razstavi slik slovenskih umet- nikov, ki je do vštetega ponedeljka 11. t. m. odprta vsak dan od 9. do 18 v mali dvorani Celjskega doma, bo predaval v nedeljo 10. t. m. ob 11. g. j prof. dr. Šijanec o razstavljenih I umetninah. Med tednom kupljene in uporabljene vstopnice veljajo kot proste vstopnice k temu predavanju. IV soboto ob 1/29. z v. I c Ob drugi obletnici smrti goriške- ga nadškofa dr. Sedeja bo priredila oeljska »Soča« v petek 8. t. m. ob 20. komemoracijski sestanek v društve- nih prostorih. Za člano je udeležba strogo obvezna. Predaval bo predsed- nik g. prof. Anton Gorup. c Vremensko poročilo SPD. Na Mozirski planini (JO cm suhega, za smuko idealnega snega. Pri Celjski koči 20 cm snega, smuka dobra, c Gradnja zasilnega mostu dez Sa- vinjo naglo napreduje. V četrtek 7. t. in. so dovi'sili že peto mostno polje, štiri pol ja pa bodo &e zgradili, nakar bodo j)ričeli inontirati goi'nje most- he dele. PriČakovati je, da bo zasilni most dogotovljen kmalu po noveni letu. c Predavanje za mojstrske izpite. V nedeljo 10. t. m. ob 8. zjutraj bo v dvorani Obrtnega doma v Celju (Gle- daliäka ul. 2, I. nadstropje) predava- nje za mojstrske izpite. Predavanje je zlasti važno za kandidate, ki bodo v prihodnjih 14 dneh polagali izpite. | Predavanja pa se lahko udeležijo vsi, } ki se zanimajo za obrtni zakon in j druge predmete. Predavanje bo brez- [ plačno. c Člsti dobiček bonbončkovega dne, ki ga je priredila ženska po- dinjžnica CMD v Celju v nedeljo 3. t. m. znaša 1.139 Din. Odbor ženske podružnice CMD se iskreno zahvalju- je občinstvu za prispevke. Za pies vsled velikanskega zaključka prodajam Crepp de Chine v vseh mo- dernih barvah po Din 39*— Manufakturna in modna trgovina Franc Dobovi inik, Celje c Iz državne službe. Zaščitna se- stra ui-adniška pripravnica gdč. Ana Cebelova je na lastno prošnjo pre- meščena od Higijenskega zavoda v Ljubljani v Zdravstvcni dorn v Ce- lju. Upokojen je g. Janko Dolinar, sreski krnetijski i'eferent v Slovenj- gradcu. c Iz sodne službe. Za dnevničarja pri okrožnem sodišču v Celju je ime- novan g. Mirko Mejavšek. c Nov iolmač za francoščino in nem&čino. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetniškega pripravnika g. dr. Mirona Bleiweisa- Trsteniškega v Celju za stalnega za- priseženega tolmača za francoski in nemški jezik na siedežu okrožnega sodišča v Colju. c Sijajno zabavo obeta SK Celje v soboto zvečer ob pol 9. v Narodnem domu na sportnem plesu in zabavi. Igra priznani »Ronny jazz^M Ljub- ljane. Vršila se bot^iP^minifitunia konjska dirka. Jockeyi bodo> samo dame. V »Goal Roomu« bo igral pri- znan celjski pianist najnovejše tan- go, slow-fox itd. rnelnriijfi. Za, izbo- ren, cenen prigrizek in izbrana vina je preskrbljeno. Dvorana bo toplo za- kurjena. c Igralska sola Mestnega gledališ- 5a. V petek 8. t. in. ob 11.. dopoldne vsi gojenci sole v Mestno gledališ- če! — Vodja. c Kam gremo drevi? Na Miklavže- vanje sokolske plesne Sole, ki bo ob 20. v mali dvorani Celjskega doma Sv. Miklavž si je nabavil mnogo da- ril za odrasle, pričakuje pa še di'evi novo večjo pošiljatev od daroval- cev. Darila oddajte v brivnici Grobel- nik ali proti večeru v Celjskem do- mu. K sprejemu sv. Miklavža vsi vljudno vabljeni. c Učni tečaj nemške stenografije. Društvo absolvcntov trgovskih šol v Celju opozarja vse, ki se zanimajo za ta tečaj, pa se do danes So niso prijavili, da to store v ponedeljek 11. t. m. zvečer ob sedmih v prostorih drž. dvorazredne trgovske sole, kjor se bodo istočasno sprejemale tudi prijave za učne tečaje italijanščine, nemščine in francoščine. Učnina, iz I katere se bodo krili le faktični izdat- I ki društva, bo tako malenkostna, da se bo teh teCajev mogel udeležiti vsakdo. c Uboj. V zadnji številki smo j>oro- čali, da je 1. t. in. neki posestnik na- padel 63-letnega dninarja Jerneja Zupančiča iz Senovice pri Smarju pri Jelšah ter ga z malo sekirico težko poškodoval po glavi in rokah. Zu- v Narodni dotn na vellKo pančiča so prepeljali v celjsko bolni- co, kjer je v sredo 6. t. m. podlegel poškodbam. c Žetev smrti. V sredo 7. t. m. ob 18.30 je v Celju (Gosposka ul. 4) ne- nadoma podlegla možganski kapi v starosti 39 let hišna posestnica gospa Marija PrevolSkova, roj. Hi'enkova, vdova po letos, 20. inarca umrlem čevljarskem mojstru in hiänem po- sestniku g. Ivanu Prevolšku. Pogreb bo v petek 8. t. in. ob 15. iz hiše ža- losti na mestno pokopališče. V celj- ski bolnici je umrl v četrtek 7. t. m. 55-letni brezposelni hotelski vratai1 Bernard Šošter. Letos v juliju je bil izgnan iz Trsta in se je podal v Celje. Sei je v celjsko bolnico, kjer je za- man iskal zdravja. Pokojnim bodi ohranjen blag spoinin, preostalim na- se iskreno sožalje! c Kronika nesreč in napadov. V so- boto se je ponesrečil v Kirbiševi to- varni kvasa v Celju 27-letni zidar Franc Kvartič z Lave. Pri delu je padla nanj traverza in mu poäkodo- vala prste na levici. Na poledieneli cesti v Gaberju je padla v nedeljo 5- letna Ivanka Stojanova, hčerka la- boranta v cinkarni v Gaberju, tako nesrečno, da si je zlomila desno no- go. V ponedeljek se je na sejmu v Smarju pri Jelšah splašil neki vol in sunil 39-letnega Antona Čakša iz Plata pri Rogaški Slatini. Čakš je padel in si zlomil desno nog-o. 24-let- ni Stanko Golež, hlapec pri tvrdki V. Wogg v Celju, je padel v ponede- ljek doma po stopnicah in se obCut- no ]K>škodoval po levi strani telesa. V St. Ilju pri Velenju ssi je 6-lctni koßarjev sinček Martin Dren v torek pri padcu zlomil levo nogo. V torek je neki moški v Kostrivnici napadel 19-letnega posestnikovega sina Iva- na Kamenška iz Kostrivnice in ga zabodel z nožem v prsi. V sredo po- poldnc se je peljal 33-letni šofer Fr. Bučar iz Celja s tovornim avtomobi- lom v Konjice po vino. Ko je pri Ko- njicah stopil pred avtomobil in po- gnal motor, je avtomobil zdrčal na- prej. Sprednjo kolo je šlo Bučarju čez desno nogo in jo zlomilo. V sre- do je padel 20-letnemu delavcu Iva- nu Fendretu iz Zavodne pri Celju tcžek hlod na nogo in mu zmečkal tri prste. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Persil L A Proč z zastarelimi metodami, proč s skodlji- vimi sredstvi! Persll, to odlično pralnosred- stvo, ki ga uporablja že miüjon gospodinj, Vas reši skrbi za pranje in prekomornih naporov. Persil Varn pripravi vedno obilo veselja s snežnobelim in svežeduhtečim perilom, katerega Vam tudi izredno ohrani. c Važne določbe glede kidanja sne- ga in posipanja hodnikov. Pred sto j- ništvo mestno policije v Celju raz- glaša naredbo bana dravske banovi- ne § 75 glede kidanja snega in posi- panja hodnikov, ki določa: »Kadar- koli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišCa ali drugih zemljišč ob ce- sti skidati sneg s hodnika ali pešpo- ta ob vsej dolžini posestva. Ce zaradi snega polzi, ali kadar se napravi po- ledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Ka- Sporlno zabavo s plesom Ronny |a»g Ljubljana dar zapade sneg ali senapravl pole- dica ponoči, se mora dovršiti snaže- nje in posipanje vsaj do 7. zju- traj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti več- krat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg, ki sani fcdrči ali se pomeče s strehe, morajo liišni posestniki ali druge odgovornc osebe nemudoma. na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobčie, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potre- bi \ieckrat na dan očistiti luž in bla- ta. Občina sme po brezuspeSnom opo- niinn dati izVrfiiti opufičeno ali ne- lnarno opravljeno delo na stroäke od- govorne osebe.« Pripominja se, da bodo varnostni organi strogo nadzo- rovali izvajanje toh j)redpisov. c Klavirski virtnoz g. Oton Von- drašek koncertira vsak četrtek, so- boto in nedeljo zv. v restavraciji »Na-Na«. c Zborovanje društva odvetniških in notarskih nradnikov v Celja. V nedeljo 3. t. m. je ob polni udeležbi članstva zborovalo dinjštvo odvetniš- kih in notarskih uradnikov v Celju. Zborovanja se je udeležila tudi Stiri- članska delegacija tovariškega dru- štva iz Mari bora s predsednikom g. Gilčvertom na čelu. Po pozdravnilt besedah predsednika g. Čremožnika. nagovorih g. Gilčverta in ostalih so poročali posamezni funkcijonarji, na- kar jo revizijski odbor podal do.seda- njemu odboru absolutory. Občni zbor je sklenil, da se društvo včlani v Zvezi društev privatnih nameščen- cev v Ljubljani. Zbor je v posebnem dopisu poslal zaupnico bivšemu pod- predsedniku Pokojninskega zavoda g. Evgenu Lovšinu. Takoj je bil po- slan dopis trgovski bolniški blagajni in Zvezi društev privatnih nameš- čencev v Ljubljani, da energično ukreneta vse potrebno, da se trgov- ska bolniška blagajna za področje dravske banovine ne bi unificirala « ostalimi sorodnimi društvl v državi. nego da ostane njen sedež v Ljublja- ni. Uredilo se je še več notranjih za- dev, kakor višina članarine in dru- go. Sledila je volitev novega odbora- Za predsednika je bil ponovno izvo- Šlev. 99. »Nova l)ol)a« 8. XII. 1933. Stran 3. Ijen fbsp. Lovro Čremožnik, za pod- preclsednika g. Albert MedvešČek, v ostali odbor pa so bili izvoljeni: Dani- <*a Krušičeva, Lev Šemrov, Vilma Kramarjeva, Magda Gradišnikova, Vilma Krombarjeva, Avgust Jagrič ter Angela Koreseva. Po volitvi je bi- la sprejeta naslednja resolucija: 1. iiaj se zakonito prepove dvojno služ- bovanje in dvojni zaslužek onim, ki imajo iz one službe zadostne dohod- ke ter službovanje upokojencev; 2. poročene žene, katerih možje irnajo y.adostno plačo, naj se izločijo 1z vseh državnih, občinskih in zasebnih slu.žb; 3 vsa. jugoslovfinska posljptja naj zaposlijo pj'edvsem domače kva- lificirane moei, ob pomanjkanju teh Šele tujce. Pozor! Reklamne cene! čaj s slivovko ali rumom s pecivom Din 3'—. Vino šmicberger Din 12'—, koniiško Din 10'—, negotinsko novo la Din 8'—. Abonenti se sprejemajo po nizkih cenah. Albira B^vges» gostilničar Celje, Kapucinska ul. 1 c Poziv vojaškini obveznikom. Na podlagi dopisa sreskega načelstva v Celju, SU-, pov. br. 141 z dne 16. no- vembra 1933 razglaša okoliški občin- ski urad naslednje: Vsi vojaški ob- vezniki, ki šie do danes niso prejeli vojaških izprav, se morajo takoj zgla- siti v občinskem uradu zaradi izpo- slovanja 'zprav ter prinesti s seboj vse svo.je vojaške listine. Glede na to se pozivajo vsi vojaški obvezniki, domovno pristojni v občino Celje okolico in rojeni od 1. 1883. naprej, (ia se ,iakoj javijo v okoliškein občin- skem uradu na Bregu in prinesejo s :-eboj vse vojaške listine, da se lah- ko na podlagi teh izposlujejo pred- pisane vojaške izpravo. Zadevo je smatrati za zelo važno in nujno, ker se bo napra.m vsem, ki se ne bodo odzvali, postopalo po vojaških kazen- skih zakonili. c Higijensko čiščeno perje po 10.50. 17.50, 28.—, 48.— Din in višje. Vzorci se pošljejo zastonj. Stermecki, Celje. c Prvi ilustrirau cenik smučarskih potrebščin tvrdke Kramar & Mislej je ravnokar izšel. Pišite takoj po njega! c Double zlati naocniki (ščipalnik) so se izgubili na poti od župne cer- kve po Ozki ulici do Prešernove uli- ce. Najditelj naj jih odda proti pri- merni odškodnini v trgovini Neger, Gosposka ulica 32. c Zlata zapestnica, vredna okrog (»00 Din, je bila izgubljena 2. t. m. nied 20. in 21. med potjo od kavarrie F.vrojK3 do kolodvora. c Nočno lekarniško slnžbo iina ocl sobote 9. t. m. do vgtetega petka 15. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno in reŠevalno društvo v Celjn. Gasilno službo ima od nedelje 10. t. m. do vštete sobote 16. t. m. II- vod pod poveljstvom g. E. Bande- ka, reševalno .službo pa IV. skupina. Inspekcijsko službo ima v decembru strojni mojster g. B. Gradt. Velik požar v Levcu Ni se še poleglo razburjenje vsled požara V Levcu, ki je v sredo 29. no- vembra zvečer uničil del stanovanj- skega poslopja posestnika Janeza Kudra v Levcu, ki je izbruhnil v to- rek 5. t m. okrog1 21.30 v Levcu že drugi požar. V plamenih sta bila znani levški mlin in stanovanjska biäa. Na kraj požara so kmalu, pri- hiteli gasilci iz Drešinje vasi z roo- no brizgalno, takoj za njimi pa še gasilci z Babnega, iz Celja, Levca, Gaberja in Aj*je vasi z motornimi brizgalnami. Gaženje je bilo zaradi mraza zelo ot&žkočeno, četudi jo bila voda v neposredni bližini. Skupniin naporom požrtvovalnih gasilcev je okrog 23.30 uspelo v glavnem poga- siti požar ter rcšiti bližnjo žago in go:spodarsko poslopje, ki sta bila v veliki nevarnosti. Vzrok požara ni znan. škoda je velika. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker je bil to v Se- stih dneh že drugi požar v Levcu. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 12. decembra ob 20. »Sonata strahov«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. * Ljubljanska drama bo uprizori- la v torek 12. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano dramo Av- gusta Strindberga »Sonato strahov«. Predstava bo v abonmanu. Neabo- nenti naj si preskrbijo vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdovo. Sport t Prijateljska tekma z ASK Pri- morjem odpovedana. V zadnji šie- vilki smo poročali, da bo gostovalo liginino moštvo ASK Primorja na praznik 8. t. m. v Celju in igralo pri- jateljsko tekmo s SK Celjem. Zaradi priprav za sportno zabavo SK Celja, ki bo v soboto 9. t. m. zvecer v Na- rodnem domu, pa je bila ta tekma odpovedana. 1 Drsališče v celjskem mestnem parku je odprto vsak dan od 9. do- |)oldne do 8. zvečer. Sokolstvo x I. smučarski izlet sokolske moš- ke dece ]>o primeru ugodnega vro- inena v soboto 9. t. m. Zbirališčo de- ce, ki naj bo opremljena s srnučmi, v soboto ob j)ol 15. v Sokolskem do- mu. Izlet bo v smeri proti Lahovni pod vodstvom vodnikov. Vabljeni so tudi roditelji. x Članstvo Sokola iz Celja, ki sc namerava udeležiti župnega smučar- skega teč.aja na Smrekovcu od 26. decembra do 1. Januar ja, se naj ne- mudoina piijavi pri društvu za spre- jem. Dnevna oskrbovalnina znaša 20 Din. Istotako so naj prijavijo bi'at- je, ki bi želeli polagati savezni srnu- čarski izpit v Celju. Krasne bonhniere ter druga lepa božična darila v veliki izbiri nudi po nizkih cenah veletrgovina Ivan Ravnikar, Celje Glasovi iz obcinstva Združitev celjske mestne in okoliške občine Zdiiiženje trgovcev za mesto Celje v Celju je na svoji seji dne 21. no- vembra med dimgim tudi razprav- Ijalo o nujni potrebi združitve celj- ske mestne in okoliške občine, ki bi jo bilo treba izvršiti iz sledečih raz- logov: Na osnovi novega zakona o obči- nab, ki jo stopil 13. junija t. 1. v ve- ljavo, je bila izvršena komasacija podeželskib občin v dravski banovi- ni, kar znači vsekakor velik napre- dek za naše kraje. V kratkem ima iziti tudi zakon o avtonomnih mestih in je zato priča- kovati tudi še nadaljnih sprememb v okviru obsega teh mest. Tako bi bilo posebno želeti, da bi se izvršila združitev celjske mestne in celjske okoliško obCine, ki tvorita takorekoö sklenjeno in enotno ozemlje. Znano je, da sta v tej zadovi že večkrat razpravljala oba občinska odbora. Do končnega sklepa pa žal ni prišlo, ker je bila mestna občina na stališču združitve samo nekate- rih predmestij, dočim je okoliška ob- čina zahtevala združitev odnosno pri- ključitev okolice k mestu v celotnem dosedanjem obsegu. Razmere nas si- Iijo, da se združitev vse okoliSke ob- čine z mestno občino Cimprej izvr- ši, S tem bi se ustvarilo veliko Celje, občina, ki bi imela približno 16.000 prebivalcev, in ki bi mogla uspeSno sAlti AlediL adppntya ni videti na Vaših rokah če uporavljate ALBUS terpenänovo milo. Blago milo ki varuje Vase roket varuje tudi Vašeperila vršiti zaupane ji poslc. Najvažnejši razlog za združitev obeh občin pa je finančno političnega značaja, ker bi gospodarsko močna občina lažjo napredovala vsled več- jih sredstev za tekoče upravne po- trebe, pa tudi za koristne in produk- tivne investicije, ki bi posebno dvig- nilo gospodarsko silo vscga bodoce- ga občinskega področja. Kes je sicer, da bo imela občina veliko Celje dražji aparat, toda b koncentracijo uprave bo davčna osnova vsekakor povcčana, poslova- nje pa zato osredotočeno, s čeiner bodo tudi upravni stroški racionali- zirani. Tudi struktura prebivalstva obeh dosedanjih občin nikakor ni ta- | ko raznolika in nasprotje tako veli- ( ko, da bi se ne dalo doseči uspešno delovanje v bodoči veliki občini. Obe dosedanji občini ste dejansko med seboj itak tako povezani, da tujec, ki mu niso znane meje obeh občin, sploh ne more razumeti, da tvorijo kraji, ki spadajo dejansko k mestu in imajo mestni značaj, okoliško ob- čino. Tako mejita predmestji Breg in Zavodno samo mostova čez Savin jo in Voglajno. Združitev obeh občin bo odgovar- jala tudi interesom dosedanje oko- liške občine, Ce se združi z mestno občino že radi interesne skupnosti v finančno upravno skupnost glede kritja potreb za razne grane, ki se dajo financirati le po davčni moči s skupnimi sredstvi, n. pr. vzdrževanjo cest, vodovodno naprave, razsvetlja- va oziroma elektrifikacija, kanaliza- cija in slične dnige ustanove. S tem je problem združitve na vsak način olajšan, ker gre tudi smoter reforme za tem, da se koncentrira občinska uprava za večje podroČje in ustvari finančno sposobna upravna edinica; prinesla bo splošnosti zaželjenih ko- risti. K prej ornenjenim mejam obe-h do- sedanjih občin moraino še omeniti najdaljšo cesto iz Celja proti Vojni- ku, to je Mariborsko cesto, katere leva stran spada pod mestno, des na pa pod okoliško občino. Isto velja tudi glede Ljubljanske ceste, doCim Dečkova cesta na levi strani tvori celjsko okolico, njena desna stran pa spada k mestu. Mimogrede še omenimo, da nasta- jajo vedno težkoče pri odpiranju in zapiranju trgovin posebno ob nede- ljah in praznikih, ko je odpiranje na levi strani Mariborske ceste drugač- no, kakor na desni strani, ki leži že v okolici. Policijski okoliš celjski obsega po- leg mestne upravne občine že tudi večji del okoliške občine. Iz vseh teh dejstev se jasno vidi, da sta obe upravni občini tako tesno povezani in navezani diiiga na dru- go, da je zadnji čas, da postaneta ena velika upravna edinica, od ka- tere bi imeli obe sedanji občini samo koristi; za združitev obeh občin go- vore torej vsi stvai'ni razlogi in je treba to vprašanje čim prej udejstiti. Koncno besedo imajo merodajne oblasti, ki jim je bila poslana zadev- na spomenica, in oba prizadeta ob- činska sveta. Dopisi Konjice Proslava praznika uedinjenja je bila letos ob 15-Ietnici uedinjenja tu- i di v našera trgu zelo svečana. Sokol- j sko društvo je imelo 30. novembra zv. v telovadnici vzorno uspelo aka- ! demijo. Na programu je bilo 10 telo- vadnih točk. Nastopili so vsi telovad- ni oddelki od najmlajših do največ- jih prij)adnikov diaištva. Na sporedu so bile tudi deklamacije ini govoi' brata staroste dr. Mejaka, ki je v kratki, pregledni sliki opisal histo- lijat našega uedinjenja in naš polo- žaj ob 15-letnici. Pri akademiji je sodeloval društveni tamburaški zbor. Telovadnica je bila nabito polna, zmanjkalo je vstopnic in prostora. Po akademiji se je članstvo zbralo na družabnem večei-u v Narodnem domu, kjier je sviral društveni orke- ster pod odličnim vodstvom dirigen- ta g. dentista-tehnika Perca. Drugi dan 1. decembra, se je vršila ob na- vzočnosti številnega članstva in vseh zastopnikov oblasti in uradov sveča- na seja društvene uprave. Ob tej pri- liki sta govorila društveni prosvetar br. Ivan Nemec, ki je v navdušenem govoni orisal pomen dr/avnega praz- nika, in starosta br. dr. Mejak. Sle- dila je prevedba iz moške dece- v moški naraščaj in nato zaobljuba novo sprejetega članstva. Sokolski orkester je zaigral daljši komad iz »Prodano neveste«. Članstvo se je tudi koi'porativno udeležilo službe božje v župni eerkvi. Dravinjsko sokolsko okrožje je imelo 26. novembra po svojih zastop- nikih sestanek starešin, načelnikov in prosvetarjev. Po poročilih zastop- nikov posameznih edinic se je raz- vila daljša, zanimiva debata o raz- merah v okrožju in posamoznih kra- jih, o položaju Sokolstva v okrožju, določen je bil tudi delovni program za bodoče leto, podrobnosti pa bodo obravnavane na posebnem sestanku vaditeljev, ki bo v kratkem. Sesta- nek je pokazal, kako važno in korist- no je, da se sokolski delavci od časa do časa sestajajo in porazgovorijo o delu in težnjah. Banovinski gospodinjski točaj se vrši že veC tednov v Oplotnici. Tečaj vodita ga. Sittigova in gdč. Barleto- va. Tečaj obiskujo 20 deklet iz Oplot- nice in okolice. Poleg čisto strokov- nih predavanj se vršijo tudi druga koristna predavanja, tako so preda- vali gg. dr. Ivo Rudolf o zdravstve- nih vprašanjih, notar Jereb o prak- tičnih pravnih zadevah in dr. Mejak o državoznanstvu. Kino ; Kino Union. ČHilek 7. in petek 8. ! dec on i bra: »Zbogom, lepi dnevi . . .1« ' Izredno lep zvoCni film z godbo in I petjem. V glavni ulogi Brigita Helm. ¦ Predigra zvočni žurnal. —- Sobota 9., ' nedelja 10. in ponedeljek 11. decem- i bra: »Dr. Mabuse«. Senzacionalen 1 zvočni film. V glavni ulogi Rudolf Klein-Rogge. Hežija: Fri Lang. See : narij: Thoa v. Harbou. Glasba: Dr. | H. Erdmann. Predigra zvočni žunial. • - V nedeljo 10. t. m. ob pol 11. do- poldno ma tine j a. »Ali je še kaj hujšega, kakor č© najdete črva v jabolku?« — »Ne vem.« — »Seveda: če najdete pol čr- va.« — »Zakaj?« — »Ker ste potem drugo polovico pojedli!« 40&! VSE POTRFBŠČirii ZA VAS SPORT DOBITE PRI f90Sm t MVLfj Ča7L Stran 4. »Nova Doba« 8. XII. 1933. Štev. 99. LEO INKRET sNSTALACIISKO» PODJETJK CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (uniivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, clažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe yinhD HuhoPEC. ohl feonces-mestni tesarstn mojstep m Loyi MMi Tnlm izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I ItuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^HlvT" Franjo Dolžan C e I j e Za k re si j o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajob dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba tofna in solldni V brezmejni bolesti javljamo v imenu vseh sorodnikov pre- žalostno vest, da nas je na§a draga mati, sestra in tašča, gospa Marija Preuolšek m Hrenko vdova po čevljarskem mojstru v Celju za vedno zapustila v starosti 39 let dne 6. decembra ob V2 ?• zvečer. Pogreb drage pokojnice bo v petek 8. decembra ob 3. po- poldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica St. 9, na mestno poko- pališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 9. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela v Celju. Žalujoči ostali. Mlekarna in trgovina z živili popolnorna novo opremljena, z vodovodom, v prometni ulici v Celju se takoj odda. Naslov v upravi lista. Vsak dan sveže žgano kavo, najfinejSe vrste čaja, rum Za božične praznike rozine, orehova jedrca itd. Smučke, postekleno posodo itd. priporoča Jos. Jagodie Glavni trg CeBje Gubčeva ul. Mirni stranki brez.otrok se odda tttanovttnj' obstoječe iz sobe in kuhinje. Vprašajte: Levstikova ul. 4 na dvorišču. Črn moški površnik popolnoma nov, se proda. Vpraša se v Olju, Pred i;roiijo 9, pritl. desno Dve Be^i ippazni sabi na ulico v prvf-m nadstropju takoj odda Konrad Gorenjak, Celje, Gosposka ulica 28. BibKioteka in ipapirnica NECKEHNIANN se nahaja sedaj v hiši dr. Negrija, nasproti gostilne »Pri jelenu«, Celje, Kralja Petra cesta 24. Stanovanfe s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po ^izkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Tranc Leskovšek Cell«. GlavDl *rg 16 Smuči! Vseh vrst in velikosti (Ia savinjski jesen) v stalni zalogi in po naročilu se dobijo pri Filipu Čulku, Celje, Ljubljanska cesta 19. Ali ste že poravnali O naročnino • Kupim dobro ohranjega gugalnega Komja Ponudbe pod »F. G.« na upravo lista. Božicna darila Zlato, srebro ure, optika u r a r s |c a d e I a v n i c a Anton Lečnik Celje — Glavni tig Sianovanje obstojefe iz 2 sob in kuhinje, se odda ' 1. jan. 1934 na Bregu 21. Vodovod in elektrika. Več pove g. Vodlak, Celje, Gregorčičeva 3/II. Prodam hranilno knjizico Kmetske posojilnice v Celju r. z. z 0. z., ki se glasi na znesek 10.000 Din. Na- slov v upravi lista. Snežno beli zobje . . . ! se dosežejo z j dnevno uporabo „DIANA" paste za zobe En poskus bo prepričal tudi Vas. Zato se mora vedno zahtevati samo prava PASTA 1A ZOBE Za praznike priporočamo veliko izbiro božičnih okraskov in razglednic koledarje, pratike, albume, krep-papir i. dr. po nizkih c en ah Karl Goričarja vdv., Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E I J E • prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun ¦ Izvršujevse vde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo = Uslt»novliena Be^a 1864. Pod fetalnim državnlm nadxorstvom Celjska meslna hranilnico V CELJU, KREKOlf TRG C« iastni paiači pri kolo«Svoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje R&do P«inik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan övtln«. — Oba t Celju.