Posamezna številka 28 vinarje*. Stev.18. V Ljubljani, v torek dne 4. februarja 1919. leto 1. tw« celoletna pa pošli K 40'—. ia U«blia«9 K 36'— > politim) b b b JO'—*, n - b 1£— b ietrtltiao „ub W—. M * » fr— b nioscino » „ » 3*50, H b b 3*— ' Uredništvo la uprava: Kspttarjeva uRca 0. — Tdaion 30. imarsti: Cnostoipna petilvrsta ia9 ir.ra široka In Srna vhcka ell rja prostor) ra enkrat .po SO vin, ra dva-In veibrat po 43 vin, — Ob sobotah dvolnl tarif. — Poslano: Snostolpna petitvrsto K P—. — Irhala vsak dan, Irvramšl nedelje In praznika, ob 3. url popoldne. Nemški napad na Radgono. Napad odbil Posebno poročilo »Večernemu listus« Radgona, 4. Danes zjutraj okoli 5. ure 40 nemške tolpe pod poveljstvom nemških -častnikov napadle mesto Radgono. Šfevilo tolp znaša okrog 880 mož. Naši. eo prvi naval dobro odbili. Radgona se drži. V času, ko vam to poročam lob pol 11, uri dopoldne}, se vršijo v okolici boji. . Kapla pri Arveža ni zasedena, i Maribor, 4. Nemci gorske vasi Kaple . niso zasedli. Dne 1, februarja je bila tam le nemška patndja, ki je prišla samo pogledat. Kapla ni zasedena niti po naših j niti po nemških četah, > . Ljubljana, 4. febr, 1919. Kakor smo IzVedeU, je graška vlada odklonila sdiimat slovenske deželne vlhdp i in je izjavila, dav Gradeuko ni i n ir a-; n i h Slovencev ne iz p u st i, dokler . slovenska deželna vlada ne prekliče vseh represalij na severni mejt. Dunajska vlada se z graško identificira. Z ozirom na ta odgov or je danes ob 12 uri opoldne vla^la dala k o n f i n i r a t i:, naslednjih de v et 1 j uh 1 j ans kih N era c e v : ravnatelja »Prometne banke« K1 i .ia p el b r»*, prot Ve s e JU. generala K^li^scb f4tta, ravnatelja šutterajnske$f«e W eiklfc h,a, ravnatelja P a m m e c j a , odvetnika . dr. j£ g g e r j & ,. notarja G a l i e t a, tajnika Kranjsko hranilnice Pia ut z a. Konfinira-njc cbstqji v tem, da morajo prizadeti ostati na svojem stanovanju, ne sračjo rabiti telefona in da sc jim pisma cenzurirajo. Vrednost krone pada. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Ctirik 3. februarja. Na curiški borzi J me danes 28 centimov. To jfe najnižji kurs iq vrednost krone zopet padla. Krona sta- kar jih je krona doslej imela. Za naše ujetnike v Italiji, Danes, 4. februarja, je poslala deželna vlada za Slovenijo ministru PribičevičU * Belgrad naslednjo brzojavko:^ Ob zrusc-®ju avstro-ogrske fronte v Italiji se je predalo okoli 30.000 jugoslovanskih vojakov Italijanom, Do danes se ne ve o nikomur onih ljudi ničesar, kje so in ali so Živi in *dravi, Ljudstvo je radi tega globoko uža,-»Sčeno, ker je bila popraj ljudem uradno dana možnost, da pišejo iz ujetništva, ali da sc po Rrdeč.em križu izve, kje se kdo nahaja. Prosimo, da se pri vojnem ali zuna njem ministrstvu organizira evidenčni urad za jugoslovanske ujetnike v Italiji in da se skuga doseči repatriacija ali vsaj možnost pismene ali brzojavne zveze. — Deželna vlada za Slovenijo, Dr. Brejc, s, r. Car Ferdinand pride pred sodišče. ■ Sibinj, 3. februarja. (Lj. k. u.) Glasom ^ehoslov, tisk. urada poročajo it Sofije, r4 so bivšega carja Ferdinanda aretirali 01 da ga bodo postavili pred mednarodno sodišče. Bivši bolgarski car Ferdinand fe 'vsied sorodstva iz tesnih zvez z nemškim dvorom zavedel svojo državo v vojsko na. strani Nemčije, Slove zveze. Že dalj časa se je opažalo, da obstoj* med Italijani v našem, zajedenem ozemlje in koroškimi Nemci živahne prijateljske zveze, Znano je, d'a so Nemci iskreno želeli, naj bi Koroško zasedli Italijani, kar bi ti gotovo bili radi storili, ko bi imeli pooblastilo od entente. Znano je, da so se italijanski časbiikl udeleževali vojnih operacij na nemški strani. Znano je, da je nemška. Koroška skušala ostati z Italijani v stalnem prijateljskem stiku, .* Da so sc Italijani in Nemci znašli v bratski slogi, ni nič čudnega, Nemci so iskali opore in pomoči, v svoji bedi so se ozirali po prijateljih in bi se bili zvezali s samim Belcebubom, če bi jim mogel kori-štUi-v-boju- prOti- Jug^Iovanoci; ..§i?dahje obupno stanje, v katerem je Nemčija ia •njena najjužnejša koroška vojn, nujno potrebuje patrona in zagovornika pred svetovnim sodiščem, Še bolj pa bodo Nemci potrebni zaveznikov v. bodoče. Stisnjeni v trden obroč držav, ki so jim vse prej nego prijazne, ne morejo ne živeti, ne umreti, politični in gospodarski položaj jim je narekoval, da stopijo v nove zveze. In tako se je nemško oko milo ozrlo po Italijanih, edinem narodu entente, kateremu se ni zdelo brezčastno, sklepati prijateljstvo z Nemčijo, s katero se je boril skoro štiri leta, Italijani so prijazni^ migljaji razumeli in so hitro izračunal], da jim zveza z Nemčijo ne more škodovati. Tudi Otu so potrebni opore proti Jugoslovanom# kajti ententa in Wilson so zelo hladni do Italije in ne kažejo volje, da bi ugodili vsem italijanskim zahtevam. Italijo skrbi tudi bodočnost Trsta, Če bo ta luka odre-> zana od nemškega severa po jugoslovanskem ozemlju, je tržaška trgovina uničena; samo zveza z Nemčijo more Trstu,vsaj deloma ohraniti njegov dosedanji pomen. Za-' to so začeli v svojih listih dokazovati, ^ da' Beljak mora pripasti k Nemški Avstriji, , Iz .tega je razvidno, kako daljnosežno posledice ima * za nas in za prihodnje gospodarstvo srednjeevropskih držav primorsko vprašanje. Eno nasilje izziva drugo; č3 odtrgajo od materne zemlje primorske Slo* vence, morajo od nje odtrgati tudi koroškei Važnost primorskega vprašanja je torej na dlani Sestava vlade v Bosni. Posebno poročilo ^Večernemu lis Ju*. Sarajevo«- 4. februarja. Za poverjenika . »Obzor« vprašuje, zakaj sc v Bosni in Her-ta socialno skrbstvo je imenovan Markič, I cegovini uvaja to poverjeništvo, medlem, ker socialisti niso hoteli vstopiti v vlado. ) ko sc,je v banovini odpravilo. Amerika na felu koalicije. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Ženeva, 4. februarja. Pariški »Repu- i bila prvenstvo, sedaj je Amerika na čelu bUcain« izjavlja, da sc je na mirovnem po- I koalicije. Doslej so sc odločila tri važna svetu nekaj spremenilo, Francija je zgu- » vprašanja. Carigrad sedež zveze narodov. Ženeva, 3. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča; Vprašanje, ali bode Carigrad uradni sedež zveze narodov, je lik pred svojo rešitvijo, Tam bi imela svoje sedeže tudi poveljništva onih čet, ki jih bodo odposlala države, pripadajoče zvezi narodov, da sc po Wilsonovem naziranju ustvari branik miru, ki bo tudi po splošni demobilizaciji še nujno potreben. Zahteve sovjetske vlade. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Curih, 4. februarja, »Ziiricher Post« objavlja brzojavko iz Londona, da jc ruska sovjetska vlada poslala na mirovni posvet vprašanje, če so zavezniki pripravljeni, da odpokličejo svoje čete iz Rusije, odpravijo blokado in da pretresejo pTOgram sovjetske vlado. Koroški Slovenci za združenje Jugoslovanov. Deželni vladi v Ljubljani je došla'' dne 4, februarja t, 1. nastopna brzojavka: Koroški slovenski delavci, kmetje in ženstvo, zbrani v poldrugi tisoč broječi množici na jugoslovanski manifestaciji v Črni, največjem rudniškem okraju svinca v celi Evropi, na Svečnico, dne 2. februarja leta 1919, dajemo izraza našim srčnim čutilom v uri, ko mirovna konferenca v Parizu odločuje o usodi jugoslovanskega, po Nemcih in Italijanih zasedenega ozemlja. JV:i izjavljamo, da so ta po Jugoslovanih Obljudena ozemlja jugoslovanska last in vslcd tega neločljiv del samostojne in neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Protestiramo najodločneje proti zasedbi tega ozemlja po Italijanih in nemških četah in nasilnemu in protizakonitemu postopanju njih oblasti v teh zasedenih krajih slovenske zemlje. Zahtevamo^ da se vse po Nemcih in Italijanih zasedeno ozemlje, to je zlasti naše Primorje in slovenski del Koroške ter Štajerske, združijo v smislu točke 9. Wilsonovih načel o samoodločb! narodov v eno edinstveno, neodvisno in nedeljivo državo SHS ter sp s tem ustvari predpogoj za naš kulturni razvitek in boljšo bodočnost naših potomcev. Izjavljamo končno, da ne pripoznamo nobene druge ureditve državnega položaja tega ozemlja ter smo odločno pripravljeni, da se do zadnjega z orožjem v roki borimo za uresničenje teh ciljev, V imenu manifestantov: Narodni svet v Prevaljah, Oset, predsednik. Usa Jugoslavija proti Italijanom. Dubrovnik, 2. (Li. k. u.) Dalmatinski i dopisni urad poroča: Na poziv jugoslovan- ■ skega akademskega kluba jc bila danes proti italijanskemu imperializmu veličastna skupščina, katere ni mogel preprečiti »lili silen dež in slabo vreme. Meščanstvo sc jc zbralo v starem knežjem dvoru. Dijaki in omladina je prišla z zastavami na skupščino. Otvoril jo jc pravnik Hope in poudarjal ta usodni čas, ko se posvetujejo ljudje o bodočnosti č!ovcštv;l Predlagal jc za predsednika skupščine načelnika 'in narodnega zastopnika dr, Mclka Čingrijo, Ta jc sprejel predsedništvo. Sodnik Draš-kovič je med drugim pozval narod, naj pristopi dobroveljskim legijam, ako bo treba, Bosanski zastopnik dr. Živko Njcžič je slavi! spoj treh plemen v edinstveni jugoslovanski narod. Duhovnik Bojani č je sporočil pozdrav ujetih Jugoslovanov v Italiji, Pomorski kapitan Moderčin je govoril o jugoslovanskem morju in pomorščakih. Abc. pravnik Pipcr jc naglaSal solidarnost dubrovniških akademikov/ Dr. Melko Čin-grija je prebral na Vi/ilsona naslovljeno brzojavko, ki jo je zbruno meščanstvo sprejelo vzklikoma. Navzlic silnemu dežju so šli zborovalci po mestu, noseč napise proti imperializmu. Naposled so se ustavili pod državno jugoslovansko zastavo, prepevali bojne pesmi in navdušeno vzklikali kralju Petru, regentu Aleksandru in celokupnosti Jugoslavije. Pred kipom svobode so peli narodne himne in se razšli. Zagreb, 3, (Lj. k, u,) Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo poročila o protestnih skupščinah, ki so se vršile v nedeljo proti italijanskim nasilnostim in italijanskemu > imperializmu. Na večini skupščin so govorniki poudarjali, da bi bil mir s pogoji, kakor jih hoče Italija, za Jugoslovane ne« ^ sprejemljiv. Dne 2. L m. so se vršili protestni sho«* di proti Italijanom še v naslednjih mestih3 V Zagrebu, sklicala ga jc akademična mladina; v Belgradu, kjer so govorili zastopniki Hrvatov, Srbov in Slovencev in v; Splitu v gledališču, ki jc komaj obsegalo | vse zborovalce. Na vseh shodih so sprejeli protestne resolucije. Jugoslovani na Ogrskem. Budimpešta, 3. februarja. (Lj. k. u. — Ogrski kor. urad). Poročevalec »Pester I.loyda« javlja iz Peča, da je dne 28. ja-nuara jugoslovanski veliki župan prišel v poslopje velikožupanskcga urada in na magistrat in pozval oba ogrska vladna komisarja, naj os ta vita svoji mesti in mu izročita svoje posle. Ko sta se temu proti-vila, jc vzlic ugovoru prevzel posle. Zveza narodov. London, 3. februarja. (Lj. k* u.) Glasom Reuterjevega urada poroča »Daily Mali« iz Pariza: Glasom poročil so ame-rikanski in angleški delegati v petkovi predhodni konferenci za zvezo narodov sklenili več važnih dogovorov. Prvi dogovor se tiče baje odprave podmornic kot vojnega orožja. Ženeva, 3. februarja. (Lj. k. u.) Čoho-slov. tisk. urad poroča: V zaščito 'pravic nevtralnih držav, pripadajočih zvezi narodov, je odposlalo večje število uglednih švicarskih državnikov po prejšnjem švicarskem predsedniku Calondru podpisa a program Leonu Bourgcoisu. Revolucionarno gibanje u frcnili. Bcrltn, 3. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dur«, kor. urada poroča ^Abend«, da se po pariških vesteh v južni Francoski vedno bolj širi delovanje delavskih in voia-ških svetov. V* Marzilji in Lyonu so bilč velike manifestacije za ustanovitev revolucionarnih naprav. Spor med Kari in Rtnmroi. ' Budimpešta, 3. februarja. (Lj, k. u.) Ogrski tisk, urad poroča iz Kološ vara: Iz-stradovanje sedmograških železničarjev sc je pričelo. Prvega januarja niso prejeli ni-kokih plač. ftumunski gubernijski svet jc odklonil vsako izplačevanje plač, stanovanjskih in drugih pristojbin za toliko časa, dokler nc bo vsak pasamezni železni-; čar podpisal izjavo, da prostovoljno Dri-znava rumunsko gospodsivo. Železničarji ooravljajo službo v polni meri, da bi 6e< jih ne moglo označiti kot kršilec mirji. V poročilu na železniško ravnateljstvo so prosili ogrsko vlado za pomoč, Sparfakovci. Bremen, 3, februarja, (Lj, Jc. u.) Dun„ kor, urad poroča: Ker so se v Berlinu no- coj uvedla posredovanja, Geretehbcrgova: divizija 5e ni vkorakala v Bremen, kakor j® to nameravala danes dopoldne. V velikih podjetjih počiva delo. Prebivalstvo ’ je razburjeno. ■ Berlin, 3. februarja. (Lj. k. u.) . Dtin.’ kor. urad poroča: Dar.es so sc pred dve-; ma kazenskima zbornicama pričelo prve -rf?Pr?ve proti udeležnikotti špartakov-; skih izgredov. Odrejene so bile obširne varnostne odredbe, da bi se lahko razprave nemoteno vršile. Popoldne je bila pečena prva obsodba. Dijak prava Henrik Appel je bil obsojen na leto dni ječe sn sicer radi vstaje in kršenja javnega miru. Zborovanje avsfro-ogrske banke. - ^ BuaaJ, 3. (Lj. k. u.) Čehoslovašld ti-: skovni urad poroča: Pod predsedstvom vi- ' cejSuvernerja pl, Gruberja je bilo danes ^8. letno zborovanje Avstro-ogrske banke. Prisostvovali so mu tudi vladni komisarji narodnih držav, in sicer državni tajnik dr, Ludovik Beck za Ogrsko; sekcijski načelnik dr. Valiček za Čtdioslovaško, rc- : publiko, Anton Lukaszewyc*4 za Ukrajinsko republiko in pl. Lowenste'in za poljsko likvidacijsko komisijo. Generalni tajnik pl. JRapp je. preči tal poročilo generalnega sveta o poslovanju banke v letu 1918. Govoril je o gospodarskih razmerah industrije in. trgovine in navajal kot vzrok žalostnih razmer razpad monarhije. Nato je povzel besedo v imenu čelioslova^kih akcijonar-/ev dvomi in sodni advokat dr. Polesov-sky. Pričel je svoj govor v češkem jeziku, Pr°ti čemur so nemški akcijonarji protestirali. Nastal je buren hrup. Naposled je prečita! v nemškem jeziku memorandum čehoslovaške republike, ki protestira proti izredni pomnožitvi prometa z bankovci in proti lombardiranju vojnih posojil. Poleg drugih je govoril tudi dr. Stolper, ki je skušal zvaliti krivdo žalostnih razmer avstro-ogrske banke od Neme c v na druge narodnosti z utemeljevanjem, da so tudi druge narodnosti za časa vojne glasovale ea vojna posojila. Monarhija poražena _ Lizbona, 3. februarja. (Lj. k. u.) Reu-teijev urad poroča: Rojalisti so se umaknili iz Estarreje. Nameravajo napasti Oporno, Poraz rojalistov je zelo hud. Črnogorski princ v Rimu. Rim, 4. februarja. »Ageneia Stefani« Javlja, da je v Rim došel bivši črnogorski Pavel. »Tribuna« poroča, da je princ odpotoval v vilo Savojo, kjer bo gost Kralja. Iz pokrajine. , k’r Dr. Zlatko Tkalčič umrl. Dne 30. jamarja jc umrl v Zagrebu očesni zdravn'k Sy* Zlatko Tkalčič v 42. letu svo^ sf&rosti. ^»rl je naglo v krogu svoje rodbine, kjer bil na dopustu, da se ozdravi svoje me- lanholične potišenosti, ki je bila posledica vojne. Tkalčič je bil dober, mehka slovanska duša, ki So ga bolele vse krivice, ki so jih morali pretrpeti Slovani v ti vojni. On je poznal celi slovanski svet, ki ga je prepotoval. Tudi v balkanski vojni je izvrševal svoj zdravniški poklic v Srbiji in Bolgariji. Bil je od rane mladosti pristaš narodnega edinstva, in ko je videl uresničen ideal SHS, je od veselja kar sijal. Ž njim nismo izgubili samo dobrega zdravnika, ampak tudi dobrega prijatelja in narodnjaka. kr Žigosanje Je končano, nekateri listi pa se norčujejo: Videli smo bankovce, ki so žigosani v »LIjindeku« (Novi Sad). Dobi sc bankovec z: > Zahvalno prejeli.« Drugi: »Odposlali dne .c, ali: »Srbsko pevsko društvo . . .?.', Wienerwascherei, \Vien, VII.« Tudi so žigosani z nafelovi raznih tvrdk. kr Iz Domžal nam pišejo: Iz Domžal je poslalo več tirolskih družin svoje sinove k nemški armadi, da se bojujejo zoper nas. Ali bomo mirno trpeli v državi take pojave? kr'Pozor na, špijone! Prejeli smo: V zadnjem /času se opaža, da prijajo razne nčmškc ženske iž severnih krajev Gorenjske ter obiskujejo kraje, kjer so naše posadke, gotovo z namenom, da kaj izšpio-nirajo. Dobro bi bilo uvesti severno cd Radovljice polno kontrolo. Opozarjamo potujoče občinstvo, da nij vestno posluša razgovore potnikov in naj vsako sumljivo stvar takoj naznani prvi kolodvorski stražit Poklicane oblasti pa opozarjamo, da :sc pobrigajo v lej zadevi in napravijo red, —• Slovenske časopise prosimo za ponatis teh vrstici kr Vlak-srbskega Rdečega križa. V Buchšu na tirolski meji je sanitetni vlak srbskega Rdečega križa, ki želi priti v Maribor. Nemška Avstrija je- pripravljena, dovoliti prevoz, ako sc ji pošlje pet vagonov premoga v Špilje, Ta premog je vlada dovolila,. ■* kr Oblast^. «Jatarnji list» poroča: V gružko pristanšiče je prišel krcal francoski parnik, blaga, namenjeno za oodoine kraje. Čakal je en dan, čakal dva dni, da pride od vlade dovoljenje, kdaj in kam naj izkrca. Zaman je^ čakal poveljnik. Odredba ni prišla. Poveljnik je bil uverjen, da Bosna in Dalmacija ne rabita živeža in je' — odplaval, kr Vlak za redne smrtnike.. »Jularnji list« piše: 32 ur čaka človek v Gradiški na vlak. Slednjič pride signal, da vlak prihaja. Ves blažen se pripravi ubogi človek, ko je prišel čas njegovega potovanja. Zaman! Pride sprevodnik in pomiri našega človeka: »Ta vlak ni za navadne smrtnike, to je posebni vlak za redne smrtnike, ki vživajo visoko milost oblasti. Iz Ljubljane. 1 Stanovanjska beda ni več samo beda, ampak še večja zmeda. Kdor je bil prej tako srečen, da si je moral iskati stanovanje v Ljubljani, je imel med drugimi to prednost, da je, ko jc našel z Diogenovo svetilko sebi primerno ali neprimerno luk- njo, skenil s hišnim gospodarjem pogodbe ter mu poleg denarja prinesel tudi vrečo živeža in s tem je bila stvar končana. — Danes pa imamo — hvala Bogu — vladn<| odredbo za stanovanja. To se pravi, danes n eve ne gospodar, ne najemnik, ne Uradnik, kdo oddaja stanovanje. Gospodar dostikrat ne ve, če jc kako stanovanjc v njegovi hiši sploh prazno. In če je prazno in pride ubogi najemnik prosit zanj, dobi odgovor: >Pojdite na magistrat!« Tu mu pravijo: »Pojdite k stanovanjskemu sosvetu,« Tam ga pošljejo nazaj na magistrat. In ko je tako hodil tri dni od ljubljanskega Pon-cija do deželnega Pilata, izve, da je medtem stanovanje že zasedeno. Nič ne de, da si že tri mesece čakal luknjo. Hočeš se pritožiti — rajši n estori tega, ker ni instance, ki bi bila kompentenlna, sprejeti tvojo pritožbo, kvečjemu da te kak svetnik ali «osvetnik Vrže skozi vrata. V Ljubljani vstajajo žarki nove umetnosti, ki bo brez dvoma imela največ častilcev, umetnost, kako najbolj potihem in najbolj skrivaj prideš do stanovanja — vse to na podlagi nove plemenite odredbe v obrambo tistih, ki iščejo stanovanj brez vreč živeža in brez protekcije, l Zaloge živil. Po Ljubljani Sc zadnje dni veliko govori, da so ob priliki, ko so konrnsijc iskale skrite Zaloge živil, našli v jubilejni ubožnici živil v vrednosti za pol milijona kron. Navajajo sc tudi imena raznih oseb, katerih • last so baje ta živilu. Dobro bi bilo, da bi merodajna oblast fo zadevo v javnosti’ pojasnila. 1 Nesreča. Danes dopoldne so sc splašili na Dunajski cesti pred Tonniesom vojaški konji. Voznik, nek Srb, Je padel z voza in si zlomil nogo. Ponesrečenega Srba so z avtomobilom reševalne postaje prepeljali v garnizijsko bolnico. Politična kronika. p Zastopstvo Jugoslovanov na Dunaju. Deželna vlada za Slovenijo je odposlala danes nastopno brzojavko ministru Pri* bičeviču v Belgrad: Dosedanja konzularna agentura na Dunaju je imela in ima še sedaj veliko posla z repatriacijo naših ljudi in z likvidacijo. Ko jc prenehalo Narodno veče je demisijoniral vodja agenture dr, Dcffranceschi. Dosedaj ni nikdo imenovan naslednikom, Vlada v Zagrebu hoče, da sc uradi agenture zapro, kar bi bila velika škoda. Prosimo, ,naj sc takoj imenuje nov vodja agenture ne s politično misijo, marveč samo v zaščito naših ljudi, za repatriacijo vojakov in civilistov, za intervencijo v gospodarskih stvareh ter v zaščito in vodstvo likvidacijske akcije, analogno kakor imajo Čehi gospoda Tušarja, ki je.Češki rešil milijone, dočira mi izgubljamo ra-d ipasivnosti. Naj se edredi, da posluje agentura dalje, dokler ne ukrene novi šef kaj drugega. — Deželna vlada za Slovenijo, Dr. Brejc s. r. p »Slovenske pajacade« imenuje hrabra »Freie Stimmen« lep dopis pariškega »Tcmpsa« o nas Slovencih, »katerega so spisali Kranjci«. Seveda, tako pravi »štim-ca«, a spisal ga je v resnici Francoz, ki Nemcem nevšečno pravi, da se že v Be-liaku pozna odločno slovensko pleme, in jpisujc navdušeno svoje pet čez Podr«i-; žico v Ljubljano. Izrekel je Francom tudi i jbesedo; »Slovani, gospodarji sedanjosti,« 1 (n vse skupaj temu listu ni po volji. Izmisli; Ei kar na kratko; Kranjci so spisali in poslali v * Times«. Ncmci bodo že spoznali svoje lastne pajacade, a •— prepozno 1 p Shod seljačke stranke, Zagreb, 3, februarja, (Lj. k. u.) Danes jc bila tukaj skupščina Radičeve (Seljačke) stranke. Na skupščini so govorili bivši poslanci Radič Horvat, Jalžabetič in drugi, ki so vsi več ali manj poživljali na boj proti sedanji vladi in sedanji državni obliki ter tahtcvali posebno hrvatsko republiko, ki bi sc eventuelno pozneje pridružila ju- Soslovanski federativni republiki. Po sho-u jc bil demonstrativen sprevod po me-ttu. Mir in red se nista kalila, p Mažari in Medmnrci. aMcdjimurske lovine« odgovarjajo na neko mažarsko trditev, da so bili Medmurci zadovoljni z Mažari, tako-le: »Mcdmurec je bil zadovoljen kot oni konj, ki zaprežen- samo vleče in ne more reči, da mu je težko. Če bi pa kaj razmišljal, bi ga udaril voznik — ne z bičem — ampak z bičevnikom. Pravijo, da hoče ostati Mcdmurec šc dalje Mednjurec, To vemo. Medim*rec oiftane Medmurcc tako dolgo, dokler bo tekla tu j^lura in Drava in že dalje. Toda on ne bo več Medmurec-Mažar, ampak Mcdmurec-Hrvat,« — Dober odgovor. Mažari vpo-abljajo podobne metode kot Ncmci glc-!e Koroške. Pa bo spodletelo vsem, p Orlando potrt, Berlin, 3, febr. (Lj. k. i.) Duh', 'kor. ur. poročaš Glasom vesti r. Achtuhr - Abčndblatt-a«, so nal'etele: zahteve Italije po nemški južni Tirolski na celo odločen odpor pri Wilsonu in Angleški, Orlando se je od zadnjega razgovora s predsednikom Wilsonom vrnil zelo potrt. p Italijanski vojni stroški, Rim, 3. februarja, (Lj. k. u. — Brezžično.) Vojni itroški Italije od začetka vojne do konca novembra 1918, znašajo: Vojna 39,090 mi-jjonov, mornarica 2762 milijonov in vzdr-šcvalnina 6631 milijonov, skupaj 48,483 /Milijonov lir, p Smrt bavarske kraljice, (Lj, It. ur, 3. febr.) Dun. kori urad poroča: Bivša bavarska kraljica Marija Terezija je 3. t, m, iveč$r umrla na gradu Wildenwart, P Položaj ▼ Steyrv, kjer so se vršili zadnji Čas veliki izgredi in plenitve, se je sedaj umiril. Na pobudo delavskega in vojaškega sveta 60 se sešli na skupno posvetovanje zastopniki oblasti in svetov in so sklenili, da se izvoli skupni odbor za preskrbo živil najrevnejšim slojem. V odbor so izvolili po dva zastopnika kmetov, delavcev in vojakov, p Bankerof v Nemčiji, (Lj, k, u.) Kakor poročajo listi, te je znani bavarski vc-'čak na narodno gospodarskem polju,' Potthoff, v javni seji o gospodarskem po« 'ožaju Nemčije izrazil tako-le: Ako ne začnemo takoj in splošno delati, utegnemo lez. noč imeti državni bankerot. Imamo že nad 200 miljard dolgov. Denarja nimamo več,-marveč le še papir. Širite ..Večerni list" -Zena,- ■■ i Dr. Krek kot kavalir, »Večerni1 list« j; graja dne 31. januarja tiste »gospode«; ki, napravijo v tramvaju pač prostor s>da-mam«, nc pa priprosti ženski, Dr. Krek je bil drugačen. Peljal, se jc v natlačenem j avtomobilu iz Ljubljane v Krašnjo, Na . debela ■ Berta* Pomembnejša nego različni Iiotzcndorfi in •advojvodi Jožefi, generali Dankli in po--zobni avstrijski vojni ženiji.. ■ - n > Razdrta kupčija z umetninami, Nat Uunaju so prišK na sled trgovcu s stari-Mihacju Steiflel, da je kupil od be4 »coiktinskega ženskega samostana Nonn-•erg v Solnogradu razne umetnine, vred* J« približno 1 milijon kron, za ceno 220 w«OČ kron. Del teh umetnin je le prodal JJJe za 270.000 K in zaslužil najmanf! 90.000 K, Po veljavnih zakonih je bil pa r*"uPr oziroma prodaja - samostanskih. ®®«tnin nepostavna in je državni urad iea . •Pomenike takoj ukrenil potrebhov-^da I* zagotovil vse pr edme te in ^ihr wvplanili '‘ Proti SteiflJu so uvedli kazensko pre-' is kavo. Med umetninami so dragoceni predmeti iz slonovine, slike; srebrnina, ure, pararaenti, gobelini,, pohištvo, majo-like, steklena in porcelanasta posoda, čipke itdi s Sest milijonov ljudi je pobrala španska bolezen, ki je začela prvo na Španskem in ima. tudi od tega svoje ime. Petkrat toKko žrtev tedaj, kot svetovna vojna. Seveda pa tem računu; V štirih in pol leta vojne jc pobrala vojna dvajset milijonov ljudi, a španska bolezen bi jih bila obrala v tem času 100" milijonov. Ponc-odi so bile žrtve stFašne. V mestu Gna-torio v Ameriki je umrlo 108 zdravnikov in 5000; ljudi. V Barseloni so bili dnevi, ko so pokopali do 1200 ljudi. s Čuden konec. Neki župnik je imel navado, da je končal pridigo, kadar jc ura na zvoniku odbila zadnji udarcc, pa naj je bila končana ali rte, z besedami: »K temu naj nam pripomore Bogi« Nekega dhc jc pridigal o Ilamanu in njegovi zavratnosti in dejal: »Ali kakšno je bilo plačilo za Ha-manove hudobije? Višlicel« V tem je odbila ura na stolpu. »K temu naj nam pri« pomore Bog!« je završi! ivpnik pridigo kot navadno, ; s Gotboy almanah, ki izhaja že 150 leti izdajateljem oziroma sestavjalcera pač še nifedfir ni delal toliko. preglavic kakor letos. Saj skoto noben evropski vladar ni Ostal na * svojem mestu. Besedici »biviH« in'--nekdanji« se še nikdar nista tako pogosto vrstili za imeni kakor topot. N, pr,: Viljem II; HoheitzfrlTernsM, b i i- nemški cesar in kralj Prusije, Karel I. Habšbur-ško-Lotarinški, bivši cesar a v sirijski in apostolski kralj ogrski, Viljem, bivši i kralj virtemberŠki itd. Velika vržel; zija v ’ podatkih o diplomatičnih razmerah in po-foidju armad posameznih narodov. Sc ina-j Ib in sloviti Gothov almanah bo dovršil [ svojo nalogo na tem nehvaležnem svciu. s s Francoske cene. Tudi na Franco-i skem ni blago‘tako zelo poceni. Kilogram j riža stane 2 franka, kolo (bičikel) 400 fran-] kov, klobuk 25 frankov, čevlji 75 frankov, ! moška obleka 27$ iranktiv, suknja 150 fran-; kov, bluza 80 frankov,, ura 100 frankov,, oprava za spalnico 1500 frankov, itd. Če sc ti franki spremenč v krone, vidimo, da | jc vendarle drago, a gotovo je, da jc vsega i v izobilju in ni kak »vojni nadomestek«, \ anipak pristno blago. s Grozen zločin. Jovo .Spahič je bil v Ameriki in jc, stopil v- srbsko armado kot prostovoljec. Njegov brat Simoj ki je bit ;• ujet v Rusiji, jc tudi stopil' v srbsko vojsko. : Zdaj sta se našla oba doma kot srbska vojaka. Izvedela sta, da se njihov konj na-i haja pri Štefanu Jeriničuiz. Prenja. 'Fam 80 ■ konja našli, a gospodar je žel v čopljino, kamor sta imi šla nasproti. Naenkrat pa ;je začelo streljati iz zasede. Javo jc padel mrtev na tla^ Razbojniki pa so Šima zvezali.in. ga mučili šest ur, dokler niso prišli orožniki.'V okraju jc proglašen pre-jkv.sod. .-i- Kf’. ii: -tfV ‘• -. - fe Ukradene gosli. Virtuozu profešor-,] ju Hnbermanu so ukradjen« gbsHjj-s kate*-irimitje obliajal mnoge triumfe. Odneščne • so:-‘«iu bilč iz- njegove sobe v hotelu ^Im- perial« na Dunaju s škatljo vred, .Gosli so,-bife vredne več stotisoč krom Dan pred tatvino je prišel v hotel- »Imperial« mlad' častnik, oblečen v kožuhasto ulanko,- in vprašal po profesorju Hubermanu. Ta je bil doma, pa sc jc ravno preoblačil in ker sc mu jc zelo mudilo, je vprašaj že je kaka nujna zadeva. Ker pa je oficir zann feal, jc dejal virtuoz, naj pride enkrat pozneje, nakar je oficir z globokim poklonom odscl. Na dan tatvine so videli istega oficirja, kako jc po cclc ure postopal pO hotelu in 6C sukal posebno okrog Huber-mannove sobe. Ko ga je sobarica vprašaja, kaj hoče, jc dejal, da želi govoriti s Bubermannom, a tega ni bilo doma. Neki : tujec jc celo’ dal pojasnilo, da bo prišel Hubermann čez deset minut. Po tem obnašanju se je zdelo sobarici, da mora biti ta človek dobro znan z virtuozom in se ni prav nič čudila-, ko ga jc videla, da je prišel s Hubermannovo škatljo za gosli po stopnjtcah in odšel. Ko pa se jc hotel virtuoz zvečer vaditi na gosli, je videl, da so izginile. Kdor bi jih našel, dobi 10.000 K ’ nagrade. Morda je tat izvedel šele iz časopisja, koliko so gosli vredne, Najbolje, da jih sam prinese nazaj. s Zvit Bsjfekv V nekem vrtu v Kopen* hagenu, ki pripada blaznici, je sedel eden gojchccv tega zavoda in sc delal, kot d» lovi ribe, S trnkom, na katerem je bil črv, }e nihal nad grmom velikega tulipana. Eden mimoidočih je pomislil: »Ubogi, norec, res, človeku se mora smiliti,« Nato reče glasno: »Ka'y delate?« — aLovim ribe,« ; jc dejal ta. /-'Tako. Le koliko: časa mishte biti tu?« — r,.CeJ dan.« — »Čujte! Pojdite raje na čašo koye,« ga jc povabil dobričina s seboj; .Ta je res šel. Dobil jc kavo in cigaro. »Tedaj, vi ste. lovili ribe?« je dejal gospoda -~-A koliko ste jih vloviii?« Norec jc pihnil oblak dima v zrak in dejal; aVi ste četrti,.'* s Z ljubimcem je umorila moža. V va* si Diankovcu na Hrvatskem sc je zgodila tragična drama. Franjo Kemenovič jc bil »ujet v ruskem ujetništvu. Njegova mlada lepa žena Bara pa je začela ljubezensko razmerje z nekim vdovcem Gabrom iz iste vasi.. To razmerje je bilo vzrok, da so našli vrnivšega Kemenoviča pred kratkim . mrtvega in vrženega v potok Križevca. Ubili so ga Bara, Gabro iii hlapec, ki so jih zaprli. V okolici je vladalo silno ogročenje nad dejanjem; pokojnika so pokopali ob veliki udeležbi. — Zadnje Čase se te vrste umori: silno množijo. Kam plovemo? s Tožba proti Karlu. Trgovska banka v Budimpešti obtožuje bivšega cesarja Karla Habsburga radi 1,000.000 kron, hi nh jo baje podpisat za VIII, vojno posojilo. Karel noče izplačati te vsote, a drugi člani družine tudi ne, >— Kaj ne, kako lepo? Lep • vzgled pravičnosti in državnega red« nam daje. Bogve, Čc nas ne bo še tožil, ker smo mu vojno izgubili? s Nečloveška mati. Mestni zdravnik na Dunaju je pri preiskavi umrlega polletnega nezakonskega sina delavke Stanzl dognal, da jc otrok umrl vslcd ran in grdega ravnanja s strani svoje matere. Na hrbtu, na rokah in nogah ter na glavi je ime! strahovite rane, medtem ko tudi zlomljeno ro- ko še ni imel popolnoma zaceljeno. Na stanovanju so dobili še jermene in''vrvi, s katerimi je mati svojega otroka zvezala na rokah in nogah in tudi okrvavljeno palico, Id je bila zlomljena od 'pretepanja. To »lepo« mater so zaprli. Izmed vseh živali jc to najgrša žival. x s Nič denarja. Stari naredi, ki niso juneli denarja, so uporabljali v ta namen nakit, obleko, hrano itd. Kot denar so rabili pozneje školjke in koralde, ki so radi svojih barv našim pradedom silno ugajale in so jih nizali na vrvice in hranili. V Me-klenburgu so rabili -kot denar brušene školjke, z luknjico v sredi. Ta denar se je imenoval »svinjski«:, ker so ž njim kupovali svinje. V Novi Gvineji so še do pred kratkim vporabljali kot denar ščetine vepra, ki so jih zvijali v posebno obliko, Na otokih Jap je mlinski kamen najdragoce-uejsi denar, s katerim je mogoče plačati moškemu, A ževme plačujejo z ribjimi kostmi, nanizanimi na vrvici. Na otoku Samoa in na Hebridih ter na Kongu plačujejo še danes z obleko. V Tibetu, v Kini, na Caplandu in v Abesiniji se plačuje s hrano, kot zdaj pri nas. Na Borneu plačujejo i lobanjami svojih sovražnikov, Ti lahko rečejo kot Nemci med vojno: Mnogo sovražnikov«, mnogo časti! s Ženitbsna navada. Pri nekem plemenu v Mali Aziji je ta ženitbeni običaj: Vsa dekleta enake starosti pridejo na nek določen kraj. Nato se razdelijo. Če jih je •trideset, gre petnajst lepih na eno stran, petnajst grdih pa na drugo stran. Zdaj pozovejo mladeniče, ki se hočejo ženiti, da kupijo najlepšo. Kdor da več, ta dobi najlepšo. Tako gre vrsta od prve do zadnje, dokler niso vše zasnubljene. Za manj lepe pa sc darujejo predmeti, denar, lišp, konji, obleko . . . Kdor dobi, eno izmed grdih, dobi te darove, a zdaj ne vodijo družbe mladeničev, ampak sodnik. Bolj ko je de-Idica grda, več ponudi sodnik, dokler se snubec ne najde, Najgrša dobi najveeii dar, la jc bil dan za najlepšo deklico. Na ta način se iznebijo vseh. s Deca je na pokopališču. Stanovanj ni. Ni jih v Ljubljani, ne na Dunaju, ne v (Parizu — evo, o Parizu vam pripoveduje-|o sledečo anekdoto. Ljudje se poslužujejo vsemogočih zvijač, da bi prišli do stanovanja. K nekemu hišnemu gospodarju je prišla žena in ga prosila, naj ji da stano-ivanje v najem, »Ali imate deco?« je vprašal gospodar, »Imam tri...« je odvrnila, »nahajajo se na pokopališču.« Dal ji je stanovanje ža celo leto, podpisala sta pogodbo, Ko je bilo to končano, jc dejala žena: »Zdaj grem po deco.« — »Kako, vašo de-Co? Meni se zdi, da ste rekli, da so na pokopališču?« — »Da,« — je dejala žena. »Poslala sem jih; da se malo izprehodijo,« Nadelala ga je. s Politika v šoli. V neki berlinski šoli, katero je po par mesecih izostanka začel te dni zopet obiskovati sin pokojnega Liebknechla, so učenci soglasno izjavili, da z njim nočejo sedeti v eni sobi. Kljub vsem pomirjevalnih! opominom so začeli štrajkati, s Družabne lesnike. Te dni je stala pred dežel, sediščem na Dunaju tatinska združba petih deklic od 16. do 20. leta, ki J’(.| (j? . •f so izvršile po dunajskih trgovinah nešte- j to tatvin. Pri tatvini so se posluževale stare zvijače: ena ali dve sta motili pro-dajalniško osobje s tem, da sta si dali po? kazati različno blago in sta izbirali in izbirali, nazadnje pa nič izbrali, medtem jc pa tretja kradla, kar ji je prišlo pod roke. Med taticami so bile tri sestre Spi-tzer, vse že pokvarjene in deloma pred-kaznovane. Kolovodja tatinske družbe je bila 16 letna Ivana Spitzer, nenavadno lepo dekle. Na obravnavo je prišla elegantno oblečena in je ves čas jokala in zatrjevala, da je bila zapeljana. Dokazi so pa jasno govorili proti njej ter jc bila obsojena na eno leto ječe, njena sestra Pavla na 8 mesecev, ostale na 4 mesece do 1 tedna. Ko sc je prečitala razsodba, se je Ivana vrgla na tla, jokala in divjala, da so jo komaj odvedli iz sodne dvorane. Ob odhodu pa ni pozabila na svojega zadnjega izvoljenca med poslušalci, ld jc med dunajskimi barabam iznan pod imenom »Fle-ckerl«. Hotela se je z njim‘nekaj sporazumeli, kar so ji pa neusmiljeni pazniki preprečili. s Ža vse ni nikoli prav, V Nemški Avstriji nameravajo uvesti splošno bolniško zavarovanje za družine brez' razlike stanu. To je zdravnike, ki so vsled prevelike konkurence že pred vojno biti pravi kru-hoborci in se je njihovo stališče sedaj še poslabšalo, skrajno vznemirilo. Privatna zdravniška praksa se bo, čč sc zavarovanje izvede, tako zmanjšala, da zdravnik v splošnosti ne bo več zaslužil toliko, da bi se le preživel. Zdravniška žbbrnica pa tudi zdravniki bolniških blagajn se posvetujejo, kako bi Narodni zbor odvrnili od gornje namere. Zdravniki sc za svoj stan v bodočnosti ne nadejajo dobrega. Splošno mnenje je, da sc zdravniški poklic v kratkem podržavi. s Roza Luksemburgova živi? »Drcs-acncr Anzeiger« znova poroča, da. so Rozo Luksemburgovo njeni pristaši še živo rešili in da sc bo njeno bivališče v kratkem dognalo. s Originalen gost. Pred nedavnim časom je prišel neki angleški vojak v kavarno »Du Commerce« v Marsili. Naročil je kavo in časopise, pa zopet kavo, pa zopet .,. Videlo se je, da je to človek, ki ne ve, na kakšen način bi ubil čas. Medtem pa je izvlekel iz žepa kolosalni revolver in ubil — mesto časa — sebe. S Prerok. Ruski pisatelj Merežkovski jc že 1. 1908. prerokoval v knjigi »Car in revolucija« to rusko in evropsko revolucijo sploh. Dejal je: »Prej ali slej mora priti do hudega boja med Evropo in rusko revolucijo, Bojevala pa se z rusko revolucijo ne bo samo ena država, ampak Evropa kot celina. Danes se ne more sigurno reči, kaj se pripravlja v Rusiji. Ali je sprememba državne oElike? Ali je boj proti vsaki odrejeni državni obliki? Samo eno je gotovo, da se tu odigrava nevarna igra, nevarna ne samo za nas Ruse, ampak tudi za vas, Evropejce Vi čakate naše revolucije s strahom in napetostjo, a niti vaš strah niti vaše zanimanje ni dovolj veliko, dogodki v Rusiji so bolj strašni, nego si vi mislite. Pri nas je vse v plamenu, to je gotovo; toda ali je mogoče, da bi izgoreli sa- mi in ne vžgali tudi vas? Kdo ve? — Evropa pozna samo telo, a ne duše ruske revolucije. Duša. ruskega naroda vam bode večna tajnost. s Kaj je Rusija? Kaj so Rusi? Mprež-kovski pravi nam Evropejcem: »Mi smo ■■ vam podpbni toliko, kolikor je podobna levica desnici. Mi smo vam enaki v obratnem smislu, kot slika v zrcalu. Vaš genij k je v umerjenosti, naš v razposajenosti. Vi * odjenjate, mi si razbijemo glave. Mi ne gremo, mi bežimo, mi ne bežimo — mi letimo, mi ne letimo — mi sc vrtoglavimo* Vi ljubite srednjo pot, mi ljubimo skraj« nost. Vi ste trezni mi smo pijani. Vi ste pravični, mi nimamo zakona. Vi razumete odrešiti svojo dušo, mi vedno izgubimo svoje odrešenje. Vi imate državo sedanjosti, tai iščemo državo bodočnosti. Za vas je politika znanost, za nas je religija. Mi negiramo, a smo največji mistiki. Tolstoj in Dostojevski sta bila naša. Toda če nas hočete spoznati, ne živite nas, berite nas-. Ml smo vaša nevarnost, vaša rana, Mj yam bomo prinesli muke, a samo za vaše dobro, ker drug drugega potrebujemo, koi ; potrebuje desnica levico.« — Res, Evropa ni verjela v zagonetnost 'ruske duše. Da* nes veruje, a razume ga še vedno ne. s Viljem in domač prepirček. Vse. prir de na dan. Danes priobčujejo ysc potankosti iz življenja onih, ki se jih ni smelo, zreti v pravi luči. Neki zobozdravnik pripoveduje: Nemška cesarica je postala, moja pacijcntmja. Prvikrat me jc poklicala neko nedeljo popoldne v Berlinu., Ker sena do tedaj zdrdvil samo cesarja, sem misli!, tla me kličejo k njemu. On me je res pričakal v prvi sobi v gala obleki z vsemi odlikovanji. »Oprostite,« je dejal, »da vam pokvarim nedeljo. Cesarica trpi. Zelo. se rili mudi, a hotel sem vas opozoriti, prednb. . odidem. Želim, da bi ji omogočili, da pri-* soslvuje pri plesu v torek. To je zelo važf rio.« Peljal rac je v žolto sobo z veliko množino zrcal in fotografijami vsepovso-di. Cesarica jc prišla v rdeči obleki. Prisrčno mi je pedala roko. Bila je zelo izi tnučena. Bila j‘e res 34 let stara. Videlo se je, da je shujšala vsled tega, ker je vzela neko sredstvo, da postane suha. Vedel sem, da cesar ne mara debelili žensk. Ko jc prišel njen zdravnik, sem mu naročil, kar je bilo treba. Zdravnik pa jc dejal, da cesarica ni dovolj močna za operacije, po-leg tega ne prenese več kloroforma. Na zdravnikove besede se je zgrnila služinčad okrog cesarice in.jo je nagovarjala za slrp-Ijivost. Cesarica pa ni dovolila operacije, samo da ji na drug način olajšajo bolečine. V tem pa je planil cesar bučno v sobo in začel kričati: »Kaj? Jaz sem pokvaril nedeljski mir gospodu samo, zato, da morete priti v torek na ples — a vi se odrečete njegovega zdravljenja! Ženska kot ženska!« — Tedaj sc je obrnil k menit »Oprostite,^ da sem vas nadlegoval brez potrebe.« Nato je odšel ves razljučen. To je bilo prvič, ko sem zaslutil, da »gospodar sveta« ni popolnoma gospodar v svoji hiši. Leto po tem dogodku se jc pripeljala cesarica v moj atelje in brez obotavljanja, spominjajoča na dogodek pred letom, je dejala: »Tu si lahko zdravim zohe brez kontrole.« — To je bilo drugič Klemen: Noja pot. Zapiski kurirja, ki je hodil pfepoeasi. (Dalje.} , Dvignil se je tudi dr. Goba navsezadnje. Začel me je obsipati z različnimi vpra-. na katera sem mu vedel dati toliko ®dgovora kot on sam. In ko sena mu deseta povedal, da mi je popolnoma neznano, kam gremo fo Treviza, je pripomnil, da v Trevizu ne ostanemo. Ko me je barak če je gospod kolone! unel v pogovoru z menoj prejšnji večer zelo ironičen izraz, sem mu odgovoril, da nisem na to pazil. A on se je razjezil in mi povedal, da sem nervozen človek, ki ne •Ma skrivati svoje nevolje. Pač, priznam, da glas mi je bil postal tfd in neprijazen, a kaj hočete, odgovarjati ®a sto malenkosti, a medlem gre voda človeku v grlo in misli samo to, kako se spravi na varno pred policijsko oblastjo, s katero nam je bil precej jasno zagrozil gospod kolonel. Nazadnje še to. Oblačil se je gospod Goba, sede na svoji rdečekrižni nosilnici. Naenkrat začne brskati po plahtah ih nekaj iskati, »Bogmc,« jc godrnjal, :>kje je mojai »ra?« »Kako vendar to, »Ji ste izgubili še uro, včeraj ščipahnk, danes uro, kaj'pa jutri?« sem ga vprašal, »Nikar ne bodite zadirčni,« me jc potvarjal, »ure nc morem najti. Zvečer, ko *Wo prišli, sem jo še imel, danes je ni.« , Pustil sem ga in sc šel umivat k kake pol kilometra od vojašnice oddal:enc-^nu vodnjaku. Tudi Rude je šel 7. menoj. Ko sva prišla nazaj, je Goba zopet imel svojo uro, rekoč, da je prej, ko se je oblačil, sedel na njej. Medtem so bili kuharji mizo opredli že z najrazličnejšimi stvarmi. Bilo je kruha na kupe, sira in surovega masla, iz kuhinje pa je dišalo vedno prijetneje. Naši soRotniki so bili po večini že Vstali, le nekaterim Francozom se še ni ljubilo zapustiti posteljne gorkote. Zopet sta dva kuharja prinesla kotel čaja in nalivala kovtnaste skodelice. Kmalu nas je bilo krog mize toliko, je nastala prava pravcata gneča. Nato oa jc prišla svinjska pečenka doktor Goba je postal ves iz sebe. Pripovedoval je, da je že slišal o ang1cški gostoljubnosti, ‘da si jc pa ni niko’5 prav Predstavljal, češ, da pečenka diši prav le-Po in je kruh kar najboljši. , Jaz in Rude sva bila dobila vsak svo-0 P5rcijo čaja in sva pihaje v velike lonce avzivala angleški zajutrek. j, ^ar jo primaha k nama angleški vo-t k 2v^vcma krožnikoma pečenke in kruha, 0(v,v slabi italijanščini: Signori, mangi-e (Gospodje, jesti)! v ■ bi odklonil tako prijaznost, zlasti, J; zastonj. In prinesel nama jc še sira, 4n ,.a *n kruha ter z nekim užitkom portal svoj; Signori, mangiare! Osi />osprav^a sva* kolikor sva mogla, aio sva shranila v kovčege, kajti na poti \ človek nikdar ne ve, kaj ga še čaka in kdaj bo lačen. Bilo je krog devete ure dopoldne, ko smo končali svojo gostijo; Prišel je gospod James Mac Farlen in nam povedal, da gremo lahko na izprehod, pač pa sc moramo do pol ene gotovo vrniti, češ, da bomo zopet jedli. In šli smo malo po Trevizu tjavendan, ne da bi kaj iskali, bali smo se le, da nas nc bi nihče iskal. Rude jc kupil v tobakarni cigaret, a bilo je to slabo, skoraj neužitno kadivo z napisom; sigarette- indigene (domače cigarete). A v skrbi in duševni stiski gre Slovenec v oštarijo. Rude jc hudomušno vprašal Gobo, če je še kaj lačen. In ko se jc ta trikrat pritnojdunil, da sjc sve sasvim u redu i da on ne treba niš ta više«, je Rude menil, da sc na angleško nečenko prileže kozarec italijanskega vina. Pa smo šli in zahtevali; mezzo litro (pol litra). Ko smo tako nekaj časa sedeii in ugibali vse mogoče o svoji in naših jugoslovanskih tovarišev usodi, je Goba zapazil, da sc na ognjišču nekaj kuha. Vprašal jc, če bi sc dalo kaj dobiti, in mlado dekle, bila